93. številka. Ljubljana, v sredo 23. aprila XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje n četrt leta 4 gld., po na dom računa ne za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po rt kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frunkirati. -— Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Še jedenkrat pravosodni minister. V jedni zadnjih številk „Slov. Naroda" nahajamo dopis iz Metlike, iz katerega posnemamo, da je pravosodni minister v slučaji, ki flagrantno žali načela o jednakopravnosti slovenskega jezika pri uradih na Slovenskem, energičen korak storil, da pridobi veljavo svojim zaukazom o rabi slovenskega jezika. Slučaj je vreden, da se obnovi v spominu čitateljev in krogov v prvej vrati zadetih. V neki zapuščinski zadevi zaslišale so se priče oporoke — nemški. Izjave prič pa, kakor so bile posnete iz zapisnika, se neao popolnem ujemale z določilom zapustnikovim o nekem volilu za cerkev. Zadeti župnijski urad prosil je s slovensko prošnjo, da se priče vnovič zaslišijo in pri tem se je pokaralo, da ima župnik pravo. Povoljni resultat obnovljenega zaslišanja je pa okrajno sodiščo župniku razodelo — nemški. Župnik je o tem rešilu uložil pritožbo pri ministerstvu in od tam je pričel zaukaz strogo preiskati zadevo, a ne se pomuditi samo pri tem slučaji, ampak splošno si ogledati postopanje upitnega sodišča glede rabe slovenskega jezika pri ura-dovanji. Obžalujemo, da je to neprijetno preiskavanje zadelo ravno sodišče — Metliško, ki je izvzemši jednega ali dveh okrajnih sodišč na Kranjskem, najboljše v oziru slovenskega uradovanja; kakor je to možno razvideti iz oklicov v uradnem listu; obžalujemo, da ni ta nezgoda prišla nad katero si bodi drugo sodišče, kjer bi se razkrile razmere, ki bi kazale, kako zavestno, kako konsekventno se gazijo vsi dobrohotni vladni zaukazi, da se izvede v temeljni postavi zajamčeno pravo slovenskega jezika; — obžalujemo, da je to zadelo r^vno sedanjega načelnika Metliškega sodišča, o katerem vemo, da goji željo, da se upelje slovensko urado-vanje; — a hvaležni smo gosp. ministru, da je z energično roko posegel v ta marazem, da je slovenskemu ljudstvu pokazal, da si lahko pri njem pomoči išče, če justičnih uradnikov ni volja, njegovih zaukazov upolnovati, — da je postavil eksempel nasprotnim in mlačnim elementom v j u- stični upravi, svarilen in kazoč, kako jim je ravnuti, če se hočejo izogniti nepovoljnostim, ka-keišna je zadela Metliško sodišče. Z ozirom na to zadevo se hočemo pri vprašanji o slovenskem uradovaujt še nekoliko pomuditi. V prvej vrsti se nam sili vprašanje: Kaj je uzrok, da je slovensko uradovanje kljubu tolikolet-nim naporom vsega slovenskega ljudstva in kljubu temu, da je visoka vlada že nekaj let sem te napore dobrohotno podpira, — dozdaj tako malo, po nekaterih deželah pa celo nič napredovalo. Je mari temu uzrok nespretnost, pomanjkljivost slovenskega jezika ? Ne! in mi trdimo to iz prepričanja, utemeljenega v skušnji, ker poskusili Brno se v slovenskem uradovanji v vseh strokah, nikjer nesmo imeli težav z jezikom. Tudi ni razvideti, kako bi mogla tičati v je-, ziku samem zavira, — da se ne rabi pri uradovauji. Saj se že toliko let izdajajo postave iz nemškega avtentičnega teksta uradno na slovenski jezik prestavljene. Le malo postav je tako starih, da bi ne bile izišle v državnem zakoniku, ki se izdaje tudi v slovenskem jeziku — in tudi te so avtentično prestavljene, — glej državljanski kazenski zakonik, kupčijsko, menjiško postavo. Kaj pa sodni red ? se mi bo ugovarjalo. — No, ta je tudi izhajal, kakor priloga zamrlemu „Pravniku". Sodbe o tej prestavi nam ni mogoče izreči, ker je nesmo čitali. Pa vajen jurist bo težko kedaj siljen iz te postave zajemati, — saj ona kakor vsak postopnik, le navaja stranke in sodnika, kako jim je postopati, — jim je toraj le instrukcija. — In če se prav tudi določbe te postave sem ter tja uporabljajo v sodbah in odlokih in se i/.dajajo strankam z besedami postave same, bode gotovo vsak sodnik lahko tako dober ali pa še boljši slovenski izraz našel na pr. za rtwidrigens das Wiederspiel dessen", — ali „Kiudbar sattsam bemittelt" itd., — pojme nemške postave, s katerimi vsak dan hantira. AH drugače je s postavami o materijalnemu pravu, — tu je treba terminologije. Da, — ali za vsak nemški pravni terminus nahajamo v slovenski uradni prestavi dotični slovenski terminus, in ti termini neso slabi, vzeti so iz jezika prostega ljudstva in iskali in določali so jih korifnje kakor Miklošič. Cigale, dr. Dolenec, Navratil, sodelujoči s hrvatskimi in srbskimi odličnimi pravniki. Glej juridično politično terminologijo, nemško, srbo-hrvatsko — slovensko 1853, — državljanski in kazenski zakonik. V dobi državnega zakonika se nam tudi ni pritoževati o kvaliteti pravnih terminov, ker za njihovo pravilnost skrbi Cigale, — ki je tudi spisal po slovenski, „Matici" izdano „znanstveno terminologijo". Toraj pritožba, da nemamo pravne terminologije ni opravičena, in če se vender tolikrat sliši in če jeden in drugi svojo bistroumnost trati nad slovenskimi termini, to ni druzega, kakor ali nevednost, ali zloba ali pa komoditeta. — Toliko pa vender moramo priznati, da so se tudi nam pri začetku slovenskega uradovanja sem ter tja nekateri termini čudni zdeli. Tega uzrok je bila njih novost, po nekohkej rabi smo se jim pa popolnem privadili. — lz vsega tega sledi, da jezik nikakor ni premalo razvit za slovensko uradovanje. — Jeli morda zavira slovenskemu uradovanju neznanje slovenskega jezika pri uradnikih? Tudi to ne — na Kranjskem, Frimorskem in deloma na Štajerskem. Tu so uradniki z malimi izjemami jezika popolnem vešči in če jim je uradni jezik manj znan, u/.rok je temu le to, da še neso bili sil jeni privaditi se mu. — Kar pa zadeva razmere deloma ua Štajerskem in Koroškem je pa justična uprava suma kriva, da so tam zavire slovenskemu uradovanju. — Ona nastavlja uradnike, katerim je na razpolaganje le neka sodrga, kateri slovenski jezik le toliko znajo, da stranko krivo razumejo. — Visdka vlada se še dozdaj ni mogla vspeti do tega, da bi zahtevala od petentov za sodniška mesta legalne svedočbe o znanji jezika, in ko bi bila to že preu leti storila, imela bi danes uradnike, glede katerih bi ne bilo mkake ovire slovensko uredovanje imperativno uvesti. — Toraj tudi glede znanja jezika pri uradnikih LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Unije.) XIX. Poglavje. Ruski Človek dobro pomni. , Pozno je že bilo, ko je zagledal Mihejič v sirani črno in zakajeno kočo, bolj podobno segnitej gobi, kakor človeškemu stanovanju. Megleni pasovi ležali so nad visoko travo, po majhnej poljani. Bilo je sveže in vlažno. Ptiči so nehavali žvrgoleti, samo nekateri so še peli večerno pesen, in končavši jo pospali so po vejah. Kmalu so vsi utihnili, in sredi občne tišiue slišalo se je samo šumljanje ne-vidljivega potoka, in sem ter tja brenčanje večernih hroščev. — Lej, kam sem prišel, — rekel je Mihejič, gledajoč okrog, — in res tukaj ni bilo žive duše! Počakati hočem, da kdo pride in mi da kak svet. Nu, Bog daj, da ne bi prišel kak tak, da bi . . . Jaz bi že dal zaušnico temu mlinarju, ko ne bi slo za osvobojenje bojarja! Mihejič je zlezel z Galke, zvezal je konju prednji dve nogi na kratko, snel mu je uzdo in spustil ga je. Zdaj pa le ščiplji travo — rekel mu je: — jaz pa pojdem v kočo, če duri neso zaprte, pogledal bodem, Če ni kaj prigrizniti! Gospodarstvo morda ni dobro, pa lakota ni teta. Brcnil je z nogo v nizke, zvežene duri; strašno se je razleglo po tem praznem prostoru dolgo škripanje, ki je bilo skoraj podobno človeškemu plakanju. In ko so se nazadnje obrnile duri na tečajih, pripognil se je Mihejič in šel je v kočo. Obdala ga je tema in duh mrzlega dima. Stikal je okrog in otipal je na mizi krajec kruha ter začel ga je pridno mašiti v usta. Šel je k ognišču, pomešal je pepel in našel je goreče oglje, razpihal je je brez težave in prižgal je trsko, ki je ležala na polici. Mej pečjo in stenami bilo so pribite police, na njih je ležala razna obleka, mej drugimi jeden suknen kaftan, ki je bil podoben, kakor bi bil narejen za kakega bojarja. Na steni je visela kapa z drago zlato porto. Najbolj je obrnila Mihejičevo pozornost nase sveta podoba na po strani nagnenem stojalu, ki jo že bila vsa okajena od dima. Ta podoba je nekako pomirila Mihejiča z neznanimi gospodarji. Mihejič se je nekolikokrat prekrižal, potem je pa pogasil luč, zlezel na polico, raztegnil se je, malo pokašljal in zaspal kakor baron. Spal je jako sladko, kar ga nepričakovani uriar s pestjo zvali s police. — Kaj je to? — zakričal je Mihejič, prebu-divši se že na tleh. — Kdo se tu dere? le glej, vrag naj te . . . Pred njim stal je mladič z zmršeno brado, s širokim nožem za pasom in pripravljajoč se drugikrat suniti ga s pestjo. — Ne suvaj ga! — rekel je drug hrust, kateremu so ravnokar začele poganjati brke, — kaj ti je naredil? Kaj? — In z ramo je odmaknil prvega, ustopil je pred Mihejiča in uprl je vanj oči. — Ti tulen! Zakaj se poteguješ zanj? — zakričal je j)rvi: — ali je mari tvoj oče ali tast? — Zakaj se potegujem zanj, zato ker je starec. In ne dotakni se ga, če nečeš, da bi se jaz. razjezil. Razlegel se je glasen smeh mej ljudmi, ki so se bili v tolpah našli v sobo. — Oj, Hlopko! — reke! je jeden izmej njih, — vuruj se, če se razjezi Mitkj«, ti bode slaba pela! — ž njim se ne skušaj, bratec! To nikakor, če se ta princip obdrži tudi za Nemca ali Laha v slovenskih deželah. Če bi, recimo, N-mec Slovenca tožil, zavezan je to slovenski storiti, — ravno tako pa tudi narobe bi moral Slovenec Nemca nemški, I.■din laški tožiti. Nastane vprašanje, kdo bode določal, ali je nasprotnik Nemec, Lah ali Slovenec. — Se ve, da se to strankam prepuščati ne sme, sicer bi navstali v marsikaterem slučaji prepiri o tem vprašanji. Neki analogon se je že rešil v jezikovnih na-redbah za Dalmacijo in Češko. Dalmatinska naredba, ki je starša, določa, da imajo gosposke dopisovati strankam iu korpora-cijam, če jim je njih narodnost a!i jezik, katerega se poslužujejo, neznan, v uradnem (italijanskem) jeziku. — Očividno je, da so bile stranke uradnikom, če jim slovanš<"ina ni k srcu šla, glede jezika zmirom neznane, in to jim je bil najlepši izgovor, da so jim dopisovali, liakor pred naredbo, italijanski. Napredek v tem vprašanji kaže češka naredba, ki je mlajša in pravi, tia v takem slučaji se ima urad v dopisih tistega je/.ika posluževati, ki je jedini ali prevladuje v kraji, kjer stranka ali korpo-racja biva. Ta določba se ne (ki tako lahko zlorabiti, ker to se ve, kateri jezik tu, kateri tam vlada. Po ravno tem načelu bi se dala uravnati raba jezika v uradih na Slovenskem. Vsakih 10 let se ponavljajoče ljudsko štetje daje temu dovolj podlage, — in po podatkih brniškega štetja bi se določilo, tu je prebivalstvo slovensko, tam mešano, zopet tu m celo nemško ali laško. Strauke v čisto slovenskih krajih bi se morali? ne pr. slovensko tožiti, v mešanih naj bi bila tožba fakultativna v nemških ali laskih krajih, nemško ali laško. Taka uredba bugajala pravici, bi uvedla jed-nakopravnost; nikakor pa ne taka, kakor se je dozdaj nasvetovala, namreč da se izrazi: na Slovenskem so o/.irno na dežele v „deželi navadni jeziki" slovenski, nemški, laški. Po taki uredbi bi se še dalje Slovenec lahko nemško ali laško tožil, nasprotno bi se pa pri občutljivosti naših preponde-rantnih sosedov težko da smelo goditi. Taka uredba bi nas celo malo dovedla do jednakopravnosti, pnstbno po mešanih krajih v sre-diui iu ob mejah. Povsod je in bode dovolj advokatov in notarjev, zakletih naših nasprotnikov, — ti se bodo vselej posluževali nemškega ali laškega jezika in Slovenec moral bode njemu neumljive spise prejemati, — jednakopravnom ostala bo na papirji. Če bi pa Nemca ali Laha v mešanem kraji doletela slovenska uloga, ne bo to nikaka krivica, ker se bode Slovencu večkrat tudi z nemško ulogo postreglo. Poglavitno je pa to, da vkljub tej anomaliji ne bode ne Nemec ali Lah, ne Slovenec škode trpel, kjer ima kraj mešano prebivalstvo iu lahko mu bo sosed raztolrnačil umljivi spis. Jedino taka uredba bi se po uaših nazorih smela jednakopravna nazivati. Čeravno pa priznavamo, da jezikovno vprašanje v navedenem smislu urediti bi za zdaj nekoliko težav delalo, smemo pa vender od visoke vlade zahtevati da energično pred vsem odstranja zavire in pripravlja Uren, da bo mogoče jednakopravnost v uradu izvesti, — če ji je na udanosti slovenskega ljudstva in na podpori slovenskih poslancev kaj ležeče. Deželna kmetijska enketa. (DaUe.) O drugem vprašanji: „Katere reči (Fundus instruetu-j) se imajo smatrati za gospodarstvu potrebne", poroča g. Svetec in pravi, da je na to vprašanje še težje odgovoriti. Nekako manjšino (minimum) je pač treba ustanoviti. Govornik je to vprašanje na vse strani preudarjal in našteva razne stvari, katere bi ae morale smatrati za gospodarstvu neobhodno potrebne, za najmanjšo posestvo. Pri večjem posestvu bi se ti predmeti morali podvojiti, (i. Ogulio naglasa potrebnost guoja in krme za živino, pri vinogradih pa kletno orodje. Dr. Vošnjati dvomi, da bi bilo mogoče izjaviti v številkah, kar je neobhodno potrebno. Grajščak g. Janko Urbančič pa nasvetuje, naj bi se uitevalo 33%,, namreč tretji del katastersk" vrednosti kot neobhodno potrebno za fundus instruetus, kajti s tem se že izhaja. G. Bavdeku zdi se par živine premalo, morala bi biti dva para in dva pluga, ker je zemlja različna v hribih, na ravnini in na barji. G. Planineo želi, da naj se ne naštevajo vse potrebne stvari posebe, ampak izvedenci naj odsodijo, koliko se po-I trebuje orodja in koliko živine. Dr. Poki u kar i izreče se za to, nai bi se nekatere stvari naštele, j sploh pa dodal splošen ključ, katere stvari so po-! trebne za obdelovanje. Tajnik kmetijske družbe, g. j Pire, naglasa potrebo živine iu silno potrebo gnoja ; iu stavi predlog: „Živine naj ima posestvo naj-; manje toliko, kolikor jo je za umno gospodarstvo v razmeri z velikostjo posestva treba. Orodje naj se ne imenuje, ampak določi naj se vrednostna svota orodja, katera se izrazi kot del vrednosti celega posestva. Število živine in vrednost orodja se ima na i podlagi skušenj in gospodarske sisteme v dotičnih krajih določiti.1* G. Svetec poudarja še jedenkrat težavo, da bi I se moglo posamič določiti, kaj je neobhodno po-I trebno. Po raznih predlogih, katere je bilo slišati, bi on uravnal svoj predlog tako, da bi se določilo, da je najmanjša zemljišna potrebščina: 2 vola ali 2 konja (1 konj in 1 vol), 1 krava, 1 telica, 1 svinjče, klaja do novine, potrebni gnoj, žito za seme in za petero ljuuij do novine, drva hiša, hram, hlev (štala), pod, šupa, kozolec, klet, hišna oprava, 2 po.st.elji, { posteljina, prtanina, 2 voza, 1 plug, 1 brana, po-I trebua posoda, preša, sploh pa naj bi izvedenci do-i ločevali, kaj je potrebno za gospodarstvo. PoroČe-j valeč Svetec nasvetuje, naj se reši po glasovanji j vprašanje, se n posebe ali splošno določi, kaj je J potrebno. Enketa izjavi se večinom zato, da naj se j vsprejmejo samo splošne določbe. (Dalje prih.) deloma ni zadržka slovenskemu uradovanju, — in kolikor ga je, je to zakrivila vlada sama, in mi jo le prosimo, da v tem oziru zamujeno ksr najhitreje popravi. — Sedaj pridemo do pravega zadržka in ta je — prezidenti sodnih dvorov. Imair.o jih, ki so nam j b dale nasprotne vlade, v slovenskih pokrajinah 6 ali 7. Smelo trdimo, ne boječ se, da bi se nam očitala neresnica, da nijeden teh šestenh, sedmerih ni še imel za slovensko uradovanje prjazue, priporočljive besede. Taka bi nasprotovala njihovemu prepričanju, in se ne izreče brez s' I e. Te pa dozdaj še ni bilo. — Vse kar je dozdaj dobrohotna vlada glede pre-zidentov dosegla je tu, da je jeden ali drugi pasiven iu da pusti, da uradniki njemu podložni uradu-jejo, kakor hočejo. Da bi pa tak gospod kedaj pomočil pero, da bi stvur že nad 30 let jednoglasno terjano od slovenskega ljudstva piiporoeil, o tem ni govora. Nasledek tega je, da danes vsak slovensko uraduje, kolikor ga je volja. Akti M deloma slovenski, deloma nemški ali laški, pa tudi na Primorskem vse troje pravi rieet. — Kmet dobi zdaj slovenski, zdaj nemški ali laiki dopis, kakor se uradniku zljubi, tako da nikakor ne more vedeti, kako njegova stvar sto|i. Mi bi pričakovali od uradnikov, naj so prijazni stvari ali ne, da bi vsaj pred nami imeli toliko spoštovanja, da bi tudi tu se držali doslednosti, — in očitno rečemo, da so nam ljubši akli celo nemški ali laški, kakor pa ta zmes, ker jedno kakor drugo nam je je dua ko kvarno. Torej prezidenti so kaineu, ob katerega se zadevam, — m zdi se nam umestno to stvar ravno zdaj poudarjati, ko se vlada oz.ra po pravi osebi za mesto prezideuta Ljuoijauskega deželuega sodišča. Naj bode oaeba za to mesto še tako sposobna glede juridičnega znanja, glede vodstva opravil itd., če uema temeljnega manja slovenskega jezika in volje, ga pri svojih sodiščih priporočati, manjka jej bistveui del sposobnosti za to mesto. Stranka „Tagesposte", lista, ki je največ blata navalil na slovenski rod, si je svojega kaudidata že izbrala, — od utegne imeti znanje jezika, saj nahajamo ujegove spi.ie — ali pa so bili od njega slovenski spisani, ne verno, — v Razlagovem Pravnuu, spravil pa se je tudi na tolmačenje srbskega prava, — a če se pomisli, da je jedno delal za ministia iloheiivvaita, drugo za Pražaku, se uatn mora to kokt-tuvauje s slovenskim pravom čudno zdeti. Naj se nam dovoli še nekoliko besed giede jednakopravnosti v uradu. SJoveuei ne teijuno iu ne bomo, da bi se proglasil moveuski jezik za izključno uradui jezik, kakor ga imajo n. pr. Hrvatje, — terjamo pa, in le v tem vidimo jeduakopraviiost z nemškim sosedom, da se bode s slovenskim ljudstvom po slovenskih pokraj.uuh brezpogojno slovenski uradovalo, da bo Slovenec v vsakem slučaji slovensko postrezen. — Utegne pa kdo misliti, ua bi to bila krivica za nemškega aLi laškega .-oseda. — Divu mož naj se skuša ž njimi — odgovoril je Iliopko, odstopivsi v stran — že dolgo živimo v gozdu, biii miio se že z medvedom, a takega £e nesmo videli. Drugi so obstopili Mihejiča iu gledali so ga, ne baš prevtč laskavo. Mibejič je pnšel k sebi. „Ehe", — mislil si je: — nto so oni roparji!' — Na zdravje, dobri ljudje! Kje pa imate onega, ki gu kličete Vanj uho Perstnja? Kaj atamana bi rad ? Zakaj nesi tega prej povedal? Ko bi precej povedal, ne bil bi te uikdo suval! — Tu je ataman, — pristavil je drugi, pokazavši na Perstuja, ki je baš s starim Koršunom stopil v sobo. — Ataman! — zaklicali &o razbojniki: — tukaj je neitdo, ki poprašuje po tebi. Perstenj je z bistr.m očesom pogledal Mihe-ji iu ga je tukoj spoznal. — Ali si ti tovariš! — rekel je: — dobro došel. No, kako se ima njega kuezevska milost s tega dne, ko amo vkupe pretepali Maljutine opričuike. Liosti so jih dobili od nas pri Pagauskej Luži. Škoda samo, da se je izmuznil Maijuta Lukjanovič, in da je ta nerodnež, Mitka, spustil llomjaka. Ne bilo bi se jima dobro godilo v naših rokah! Kako se je pač razveselil car, ko je zagledal caijeviča! Gotovo ni vedel s čim, da bi nagradil Nikito Romanoviča! — Da ! — odgovoril je vzdihujoč Mihejič, — nagrađuje car, a ne nagrađuje pesar! Milostljivi car, Ivan Vasiljevič, je tudi pomilostil mojega gospoda. Pa Nakita Romanovič ni bil po volji opričnikom. Saj tudi v istim opričniki nas nemajo ljubiti zakaj. Prvič smo jih v Medvedovki pretepli s šibami, v drugič smo pa v Paganskej Luži dali zaušnico Maljuti, in včeraj je bojar v Moskvi zopet dobro udrihal po njih. Pa ti prokleti vragi ."O se v velikem številu navalili nanj, prekucnili ga, zvezali in odpeljali v slobodo. Pa to bi še nič ne bilo, a ta pasji sin, Maijuta, očrnii bode nas pri carji in maščeval se za dobljeno zaušnico! — Ilm! — rekel je Perstenj in usel se na klop, — cir tedaj ui velel obesiti Maljute? Zakaj neki ne? No, to že ve njega carska milost. Kaj mi-siiš ti zdaj storiti V — Da. kaj, dragi Ivan, ne vem kako bi te poveličeval po očetovskem imenu? — Reci mi Vanjuha, — pa je vse pri kraji. — No, ljubi Vanjuha, jaz ne vem, kaj mi je storiti . . . Morda se bodeš ti kaj domislil ? Dva, pravijo, vesta več, kakor jeden. Vidiš mlinar me ni poslal k nikomur drugemu, kakor k tebi, atamanu, rekel je, on ti bode že pomagal; jaz vem, da se bo to njemu posrečilo, in on bode imel od tega velik dobiček! Pojdi k atamanu, rekel je. K meni! Tako je tedaj rekel mlinar? K tebi, gospod! Pojdi k atamanu, rekel je, sporoči mu moj poklon in povej mu, da naj osvobodi kneza, naj stoji, kar hoče. Jaz vidim, da bo on imel od tega velik dobiček; Naj stoji, kar hoče, osvobodi naj kneza! A Če ataman ne osvobodi kneza, zadela ga bo nesreča: propal bode in posušil se kakor bilka! — Kaj praviš! — rekel je Persten, pove-sivši glavo in zamislivši se, — ali se bo res posušil? — Da, gospod, roke in noge se mu bodo posušile, rekel je mlinar, in zadela ga bode vsakojaka nezgoda. Perstenj je priuzdiguil glavo in bistro je pogledal Mihejiča. — Ali drugega ni nič rekel mlinar? (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. aprila. Kakor se čuje, misli načelnik poljskega klubu, Grnholski odpovedati se načelništvu. ker ga poljski listi napadajo zaradi njegovega postopanja v vprašanji decentralizacije železnic. Manjšina polj skega kluba agituje, da bi izbrali C/.artory^kega namestit Groholskega Večina in vlada se pa prizadevati, pregovoriti Groholskega, da še ostane načelnik. Aiiurhiittl se zopet začeujajo gibati Včeraj ob 2. uri 20 minut vrgel je nekdo v Krakovem v poslopje policijske direkcije z din »m tom napolneuo bombo, ki j« s silnim pokom ra-^počila. Muogo šip v oknih se je razletelo. ZločinPC sam je težko ranjen, da je pal v nezavednost in so ga morali prenesti v bolnico. Mnogo tisoč ljudij se ie potem zbralo oJhrog poslopja policijske direkcije. V Oseku je nedavno izšla knjiga, ki se bavi s tem, kako bi se dala doseči sprava mej Hrvati in Oijpi. Govori se, da je pisatelj te| knjigi baron Živkovič. Ta velja za jednega najboljših prijateljev ogerske vlade na Hrvatskem iu mnogi bo ga že celo primerjali i našim Dežmanom. Zaradi tega je pa knjiga temboli zanimiva. V tej knjigi se zahteva obširno avtonomijo in samostojnost Hrvatske, odgovornost hrvatskega bana, in ^e celo to. rja bi se v vseh skupnih zadevah poleg Ogerske tuli irne Hrvatske imenovalo, tako da bi v Pešti zboroval ogersko-brvatski državni zbor, da bi na Ogerskem in Hrvatskem imeli ogersko-hrvatsko državliaustvo, ogersko-hrvatsko deželno hrambo. V narodnem ozirn moramo res zavidati Hrvatom, da se še celo oni, Kateri veljajo za nasprotnike velikohrvatske ideje, kaj takega zahtevajo, ali da se vsaj misliti more, da je kak tak nasprotni* mogel 'zagovarjati kako tako narodovo željo. Samostojna Hrvatstva to je tak ideal hrvatskega naroda, kakersen je za nas Slovence zjedinjena Slovenija. Kedaj bodo neki Slovenci tako napredovali, da bodo oni, ki veljajo za viadne pristaše kakor Živkovič na Hrvatskem, tako živo na-glašali zjedinjeuo Slovenijo, kakor samostojnost Hrvatske in njeno jednakopravnost z Ogersko. Oi(4t*l4u zbornica poslnucev je vsprejela predlog Iranjn-iu, da naj vlada predloži posebni postavni nacrt, k» zapoveduje praznovanje nedelj. — Tisza |e predveeraj odgovoril na interpelacijo poslancev grofa Apponyi-ja in F«lka o vprašanji živinskega semnja, da more z veseljem n../miniti, da ga upunje ni varalo, kajti vlada druge polovice države je sprevidela, da ukaz spodnje avstrijskega na-mestništva ni opravičen, ter ga je preklicala. Vii a i u e države. Včeraj s>mo poročali, da se suideta to poletje ruski in avstrijski cesar, novejša poročila pa govore o sliodti trdi ceiarjev. Kje in kedaj se snidejo, še ni določeno misli se, da kje v zMpadnej Nemčiji. Ituaka vlada je, kakor se poroča „Pol. Corr.", naročila Gurku, da naj strogo postopa z onimi, ki kujejo skrivne sovražne naklepe proti Rusiji ali proti socijalnomu redu. Ker pa najbolj proti Rusiji ruje poljsko plemstvo, naročilo se je Gurku podpirati kmetski elemeut, iz njega pridobiti dobro podporo proti Rusom sovražnim plemenitHŠem. — V soboto je ruski poslanik v Parizu, baron Mohreuheim, predsedniku republike izročil svoje poverilno pismo. Pri nagovoru je poslanik naglasa!, da se bode ravnal po tradicijah svojega prednika. Grevy mu je pa odgovoril, Če se bo teh držal, da sme računati na simpatije in pomoč francoske vlade. PredvČtraj se je sešla italijanska zbornica. V tem zasedanji se bode zbornica bavila pred vsem z novimi železniškimi predlogami. Windtborst bode jutri stavil posebne predloge v komisiji za pretresovanje predloge socialističnega zakona nemškega državnega zbora. On sicer je za dveletno podaljšanje, a hoče nas veto vati razne spremembe, izjemno stanje naj bi veljalo samo za mesto Berolin iu trideset kilometrov okrog Berolina, člani komisije za pntožbe bi morali biti vzeti iz najvišjih sodišč, dalje bode on predlagal resolucijo, da naj vlada predloži pooštrenje kazenskega in tiskov nega zakona proti anarhističnim gibanjem in zvezni sklep m>j pretresa, kako bi se v okom prišlo zlorabi dinamita. Ani;It'Skl konservativci hočejo volilno reformo, ki je že vsprejeta v dveh branjih, s tem pokopati, da v dotičuej komisiji predlagajo dostavek, po katerem volilna reforma ne stopi poprej v veljavo, dokler se ne upelje nova razdelitev volilnih okrajev. Kmalu se snide konferenca velevlastij za uravnavo egiptovskega finančnega vprašanja, in to najbrž v Londonu. Po nekem poročilu iz Londona so se že neki razposlala povabila. Ta konferenca He bode bavila samo s finančnimi egiptovskimi za-devr.mi, ne pa z drugim položajem v Egiptu. Pred vsem bode nekaj spremenila likvidacijski zakon s 17. julija 1880. Dopisi. I« Celja 20. aprila. [Izv. dop.] Kakor udarec v lice čutimo štajerski Slovenci povišanje sve- tovalca Schreya v svetovalca pri višjem sodišči v Gradci. Čudno postopanje pravosodnega ministra je to, da veleva sodiščem na Slovenskem praktično spoštovati ravnopravnost slovenskega jezika z nemškim, potem pa daje najvažnejše sodnijske službe možem, kakor Schrev, ki je z vsemi močmi Pra-žakovim naredbam oponiral. Imenovati kakega Slovenca za uradnika nižje kategorije ali za notarja, to naj imajo situi Slovenci; odločilne službe pa dobivajo — Schrey-i! Ni potem čuditi se, da Bmejo politični in sodniški uradniki zasmehovati „miseriam contribueutem plebein" Slovence, kakor pri nas v Celji S tem se pride naprej, „ut figura docet. No, po novih volitvah bode morebiti mogoče, vlado prisiliti, da nas bode spoštovala, kakor nam gre po naših doneskih k državnim bremenom. Naši advokntje „VVeitlofovega Schulvereina" se neprenehoma trudijo za to „ nepolitično" društvo. Ni se potem čuditi, da kateremu včasi ne ostane dosti čase za poračunenje s klijenti. Za Celjske „Nemce" bilo bi resuično šolsko društvo potrebno, kajti pravilne nemščine ne znajo. Tako je pisal lani pred dohodom cesarja v Celje župan dr. Necker-mann: „Ich bin iiberzeugt, dass sich unsere Stadt auf das Schbnste schmlicken wird, um se in en Monarchen wiirdig zu empfangen". O Bobisut! Toda tega ni pisalo dete siromaka, to je pisal Necker-mann. Njega pa ne gre klasificirati kakor druzega šolarja. — Letos pišejo na tablo pri prezidavauji gledališča: „Der Eiutritt ist nur Jenen beim Baue Beschaftigten gestattet." Punctum. Katera vrsta ljudij pri zidanji delajočih sme čez ograjo? Pri vsem tem pa pišejo naši Glantschniggi v „Tagespost1, da slovenski jezik nema zaznamkov za kulturne predmete. Wir sind gevvohnt, dass die Menschen verhdhnen, vvas sie nicht verstehen. Povej mi, dopisun „Tagespostin", samo nemško besedo za literaturo, za kulturo, za tiskarski stroj, za papir, za plug, za lampo, za tinto, za „navod" (ti praviš „komisijon"), da celo za ulični lh.k. —No, o takih rečeh se omikani ne prepirajo. Včerajšnja „Deutsche "VVacht" se je zopet spravila nad naše gimnazijalce, menda bi rada vsem verfiuchten VVindischen" pripravila, da bi jih izgnali iz šol, da bi od Magjara in Slovenke v svet spravljeni Celjski „Nemci" živeli jedenkrat brez kritike. Upamo, da grdo denunciranje mladini ne I bo škodovalo. Domače stvari. — (P. n. g g. volilcem Ljubljanskim!) Kandidatje za 1- volilni razred so gg.: dr. K. aroi lfleiivei« vile/ Trsteuiskl, deželni poslanec in hišni posestnik, Vran lorlu: .t. vtletržec iu hišni posestnik, IVan Peterca. podjetnik iu hišni posestnik, Ta»io Petričič, veletržec in meščan. Priporočamo prav toplo, da bi bila udeležba mnogobrojna, volitev pa soglasna, in to tembolj, ker se zopet od znane strani namerava rušiti disciplino in u t i-h o t a p i t i u s i 1 j i v e g a kandidata. — (Pekovske zadruge odbor) je prvi mej vsemi zadrugami v L j u b 1 j a n i, ki se je pod vodstvom svojega načelnika, pekovskega mojstra g. Alojzija Jenka, resno poprijel dela in zvršil vsa potrebna pravila, namreč za pekovako zadrugo sploh, ustanovil zbor pomočnikov iu v zvezi z istimi izdelal pravila za bolnišno blagajnico in za razsodišče. Jutri ob 3. uri popoludne zbero se v magistratuej dvorani mojstri in pomočniki, o navzočnosti mestnega komisarja, g. To m ca, da skupno odobre vsa pravila, katera se potem predlože de-želnej Yiadi v potrjeuje. — (Iz Ptuja) se nam piše: Danes uas i j iznenadila vest, da je poprejšnji svetovalec pri Celjskem okrožnem sodišči Edmund Schrey pl. z Redhvertha, zdaj deželnega sodišča svetovalec v Gradci, imenovan svetovalcem pri nadsodišči v Gradci. Tega vladnega čiua ni treba bolje osvetiti, kakor če opominjamo, d.° je Schrey v Celji vedno hudo se protivil terjatvam našim po ravnopravnosti pri sodiš ib, da je Schrey vodil disciplinarno preiskavo proti notarju dra. Geršaku v Orraoži zarad ujegovib „političnih iigitacij", katere so pa po razsodbi najvišjega sodišča notarjem ravno tako kakor vsem državljanom v zakonitih mejah dovoljene, da je Schrey bil spiritus reetor onemoglemu prezdeutu Henricherju, katerega poznamo kot strastnega našega nasprotnika, in da je tudi Schrey preiskoval Ptujsko sodišče leta 1881 zarad tega, ker so baje uradniki pri njem bili prehudi Slovenci. Schrev je jeden tistih mož, ki mislijo, da ima samo stranka Ljubljanske kazine pravico do vlade in višjih uradniških mest, on je privrženec glasovite j Herbstovej državnoj stranki. „Da sedanja vlada imenuje take može, kakeršen je Schrey nasproti slovenskim kom-petentom in sploh celo nasproti tistim kompeten-tom, ki imajo razen drugih jednakih sposobnostij, po celih štirinajst službenih let več nego Schrey, to je pomenljvo znamenje, katero se ne sme prezirati, katero se mora temveč z debelim Črnim svinčnikom zabeležiti. — (Visokorodna omika.) Pri nekem vojaškem naboru se je nedavno dogodilo, da je neki novinec, nekoliko vinjen, opotekel se iu nehotoma zaletel z glavo v zdravnika. Slednji se je k temu smejal. Predsednik naborne komisije pa ni bil toli ravnodušen, temveč je v svojej modrosti in vroče-krvnosti skočil kvišku ter začel nesrečuega, nerodnega novinca obkladati s tolikimi pristnimi zaušnicami, da so člani komisije začudeni drug druzega pogledovali m si mislili: Ako že tak gospod ne more brzdati svoje strasti, pač ne moremo neol kanirn kmetskim fantom v zlo šteti, ako so včasih nekoliko neredni in razposajeni. — (Grozna smrt.) Na železuičnej progi mej Puljem in Divačo pripetila se je v 17. dan t. m. grozna nesreča. Ko je namreč osobni vlak, ki odhaja ob 4. uri 28. min. iz Pulja, odšel iz postaje Cerovlje in že četrt ure vozil z vso hitrostjo, zlezla je 40 letna kmetica čez ograjo in hotela še pred vlakom čez tir. A vlaka ni bilo več moči ustaviti lokomotiva zgrabila je nesrečmeo in je kacih 10' minut tirala dalje in v besede polnem pomenu zdrobila. Ustavili so vlak in razmesarjeno truplo, ki je z nogama viselo na zadnjej osi izvlekli iu ga položili na stran, da ga čuva železnimi stražnik. Po« tem odpeljal se je vlak dalje. — (Rokodelsko b r a 1 u o dr u š t v o v To 1-miuu) priredi v 27. dan t. m. prvo nbesedo" svojega obstanka v g. Devetakovi dvorani s tem sporedom: 1. Pozdrav. Nedved; 2. Govor predsednikov; 3. Deklica: Hajdrih; 4. Poglavje I. II. III.; vesela igra; 5. Svet: Foerster; 6. Mutec; vesela igra; 7. Pesem Koroških Slovencev. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina neudotn 30., udom 10 novcev. — (O g. II rab ros lav a Volariča „Venci cvete r oglasnih pesni"), katere smo zadujič v našem listu uaanauili, piše znani kritik g. Danilo Fajgelj v „Soči": „Radostuo pozdravljam ta prvi umotvor g. skladatelja, ki spričuje, du je v teoriji glasbe dokaj vešč. Glede melodije se približuje nekoliko (vsaj meni se tako dozdeva) pokojnemu Carli-ju, a v teoriji glasbe ga daleč prekosuje. Harmonizacija v teh uapevih je izvzemši malo m si, ki imajo uepomenljive prečuosti (Querstiiude) pa nekoliko ravuubežuih septim, povsem pravilna, ter kaže, da se g. skladatelj z glasbo resno bavi. Od moža, ki je star komaj 20 let iu ui bil v zavodu, kjer bi mu bila prilika dana glasbe se resno poprijeti, bi jaz tako sijajnega uspeha nikoli ne bil pričakoval, iu prav to prvo njegovo delo ml daje veselo upauje, da mu bode sledila dolga vrsta odličnih skladeb. G. skladatelju resno svetujem, nuj se drži izvoljene si poti v kompoziciji in uaj ga nikoli ne r.i/.bun krik ueveščakov, katerim slovanska glasba izmišljeno obstoji iz dveh akordov, tonike iu doini-naute pa nekoliko vratolomnih skokov. — Glasba se ima smatrati kot umetuija, v katerej se prijetno druži harmonija z melodijo, ne da bi druga drugo prevladala. Tega principa se je gosp. skladatelj strogo držal iu čestitam mu k prvemu dem zlasti zato, aer je kot učitelj v glasbi prava oela vrana med svojimi tovariši. Imenovane uapeve, katere razen vrle giasbe znači še zaporedma dobro zadeta intencija pesnikova, prav iskreno priporočujem." — (Predrzen cigan.) Zaderski „Narodni list" poroča, da je velik volk, kateremu so o.li gonjci ^a petami, skočil v reko Bosno, da bi jo preplaval. A oadaauji cigau, Osmau Bajne, to videč, vzame kamen v roko iu skoči odločuo v vodo, ter gre volku nasproti. Ko se srečata, potisne cigan volku, ki je imel odprte čeljusti, kuinen v gobec, potem ga zagrabi z ievo roko za lep, z desuo pa mu z uožem prereže vrat, ter izvleče zaklanega volka na ouali Voika so potem peljali v Serajevo, kjer so ijudje drzovitomu eiguuu se bolj divili, nego volku samemu. — (Promet z m o k o.) V preteklem meseci poslalo se je madjarske iu hrvatske moke 68*9:20 kv. na Reko, v Tist pa 7 058 kv. V prvih treh uus e cih došlo je na Reko 219 046 kv , tedaj za 44525 kvintalov manj nego v istej dobi preteklega leta. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sežana 23. aprila. Pošteno narodnim volilcem in Tavčarju doni naj slava, a poraz — — — in narodnej slogi škodljivim politikom, poraz dež mano vanj u ! Strekelj in Komenski somišljeniki. Dunaj 23. aprila. Časopisi poročajo iz Krakovega: Sedemnajstletni bronarski delavec Boleslav Malankiewicz, rodom iz Varšave, hotel je včeraj mej glavnim raportom, pri katerem so bili vsi policijski uradniki prisotni, vreči petardo s smodnikom skozi okno policijskega ravnatelja. Ker ni v okno zadel, pala je bomba nazaj na tla, razpočila ter zlodejca samega težko, a ne smrtno poškodovala. V stanovanji policijskega ravnatelja so stekla 50 oken zrušena. Atentatovca, pri katerem so našli nabit revolver, odpeljali so v bolnico za inkvizite. Carigrad 23. aprila. Pri slovesu cesar-jeviča in cesarjevičinje od sultana, ko se je cesarjevič za izredno gostoljubnost toplo zahvalil, izrazil je sultan željo, da bi „Miramf,rea pri povratku iz Bruse, še kratko se ustavil v Bosporu, da bi mu bilo možno visokej dvojici pred odhodom poslati svoj prijazni pozdrav. Razne vesti. "(Statistika alkoholizma) dokazuje, da vNemči|i vsled alkoholizma pogine vsako leto 40.000, v Rusiji, ki je sicer tako razupita, pa le 10 000, v malej Belgiji 4000, v Francoskej pa 1500 ljudij. Prvo mesto pa zavzemajo Amerikanci, katerih je po pijanstvu v osmih letih poginila 300.000 * (Tekalei.) Najznamenitejši izgled o uspehih, ki se dosežejo s strainiranjem ljudij, dado nam tako imenovani tekalci. Ko je navadni človek že ves rudeč, zasopen io Bpoten, ako hitro na kako vi-sočino dospe ali doteče kak omnibus. more vajen človek več ur zaporedoma teči teko, da se res moramo vprašati: „Ali je tekalčeva pi iroda drugačna, kakor kaka druga." Znano je o slavnem vojaku Maratonskem, ki je prinesel poročilo o zmagi Grkov v neprestanem teku v Atene, in ko je je sporočil, se je mrtev zgrudil na tla. Rimski zgodovinarji pripove dujejo tudi o slavnih ekspedicijah slavnih tekalcev. Tako pripoveduje Plinij o nekem atletu, ki je v jed-nem dim v cirkusu pretekel 235 kilom., in na drugem mestu o nekem dečku, ki je 110 kilom, pretekel v pol dneva. V srednjem veku bili so znatne niti tekalci velikega sultana. Angleški velikaži so mnogo držali na „running footman," in dokazano je, da so tekalci bili prej kakor dirjalci v navadi v Angliji. Dober tekalec mora po angleškem mnenji sedem »ingleških milj preteči v jednej uri. Brzo-hodci, katere Angleži in Amerikanci nazivi jejo „pe-destrians" so podobui tekalcem. V začetku tega stoletja stavil je kapitan Boaclav, da v 1000 urah, to je v 41 dneh preide 1000 angleških milj in dobil je stavo. Omenimo skoro neverjetne marše Norvežea Mensena, kateri je pred štiridesetimi leti vzbujal začudenje sveta. Ernest Mensenje stavil, da pride iz Pariza v Moskvo v 15 dmh. 11. iunija 1834. ob 4. uri zvečer odšel je iz Periza, 25 iBtega meseca, ob 10. zjutraj prišel je v Kremi, ko je 2500 kilometrov prešel v 14 dneh v 18 urab. Niegova hoja bila je tako imenovana trajni tek. 1836 dobil je Mensen nalog nesti depeše iz Calkute v Carigrad. Prešel je 9000 kilometrov dolgi pot v 59 dneh. Naročeno mu je lilo 1843 leta iskati vire N love. Po desnem Nilovem bregu korakajoč, prišel je v zgornii Egipet. Tu blizu vasi Syang obstal je uajedenkrat, zaletel se v neko drevo, ter obra/, pokril z robcem. Počival je tako dolgo, da je prišlo nekaj oseb k njemu — bil je mrtev. Javne dražbe. 2 5. aprila. 3. eks. držb. poa. Jožef Vičič iz Soz, 1680 gld., Bistrica. — 1. eks. držb. pos. Jurij Pavlic iz Sele St 30, 1360 gld., Loka. 2 6. h p rila. Relicitacija pos. Jožef Pukelj iz Pod-goro, Lašiče — 3. eks. držb. Frančiška Zagor vmož. Mule iz Starega trga, 1520 gld.. Lož. — 1. eks. držb. pos. Andrej Novak iz Famelj, 1277 gld. Senožeče. — 1. eks. držb. Matija Žnidaršič iz Paderkve, 2783 gld. Lož. — 1. eks. držb. pos. Jurij Štritof iz Kavne, 1320 gld. Lož. MeteorologK'iio poročilo. Tržne cene v IJubijani dne 23. aprila t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . Ječmen „ Oves, „ . . Ajda, „ . . - Proso, » . . Koruza, „ . . . Leča „ . . . Grah „ . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . . Mast, „ . . Speli frišen „ . . „ povojen, , . . Surovo maslo, „ . . Jaica, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ , Svinjsko „ „ Koštrunovo „ Kokoš....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ , . gld. j kr. 7 H6 5 53 4 »7 3 25 5 69 5 69 5 20 9 — 9 — 10 — 2 59 _ 96 — 84 — 58 — 72 — 85 — 2 — 8 — 64 — 58 — 72 — 40 — 50 — 18 2 23 I 1 87 7 20 1 4 60 | a j Stanje chs OpK-JhHrolI|'etrM »ovapja h min ! Tem- Ve-petatnra I krovi Mo Nebo krinft mm. 7. zjutraj 730-22 mm. j + 4'8'VJ si. szh.j S. pop.' 729-84 mm. -f 9'6»tJ si. svz. 9. zvečer 72940 mm. j -j- 6'6"C,sl. svz. 20-1 mm. obl. obl. obl. (,ež.Iil- dne 23 aprila t. 1. (Izvirno tolegrafično poročilo.* Papirna renta......... 79 gl.l. 90 kr. Srebrna renta .... 81 20 Zlata renta........ . . 100 * 85 5°/0 marčna renta........ 95 55 S53 _ Kreditno akcije...... . . 321 40 1.'.' tl.Ul . . ..... . . 181 45 — n _ 9 63 V. (.'. kr. cekiai . f> 73 Nemške marku ... ^9 45 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 124 Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 171 n 25 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 100 75 Ogrska zlata renta 6°/0...... 122 30 Atol n ft m — »• .... 91 60 t 88 40 5°/0 štajerske zemljišč, od .ez. oblig. . . 104 rt 50 Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Ze.mlj. obč. avstr. 4Vn0/0 >latl zast. listi . 114 25 121 25 Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice 108 15 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 _ 176 75 Rudolfove srečke .... 10 „ 19 50 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 120 _ Traunmvav-driišt. vel j. 170 gld. a. v. 212 ■ 20 n OS°» špirit (225- -3) isa kratek in v dobrem stanji, — pripraven za začetnike — proda »«.» po ceni. (257—3) Eraonska cesta h. št 6 v pritličji. km Solidna ponudba. Zavoljo premalo znanja z ženskim spolom, Seli se po tej poti precej oženiti mož v bo jših letih, solidnega zadržanja, trgovec v prijetnem kraji na Kranjskem, z dekletom (gospodičino) oziroma udovo brez otrok, cd 20—32 let staro, nekoliko izobraženo, solidnega zadržanja; ozir se jemlje posebno na tiste, ki so v trgovini ali vsaj v gospodinjstvu nekoliko navajene, na premoženje se posebno ne gleda, a gleda se na prijazno, pošteno in štedljivo gospodarico. Rekomandirana pisma s pritlejano sliko (fotografijo) naj se pošiljajo pod naslonom: ,.s.....Im4| po- nudba", pošta Kranj, Gorenjsko, poste re?tante. Slike se vračajo na zahtevanje v osmih dneh no j prejetji pisma. — Tajnost se zagotovlja s častno besedo. (269—1) -imriii t~ n"ir 'Hhnifii t~ ■ *njr d i i pn^a z ali brez vinskega okusa po dnevnej ceni prodaja Prostovoljna prodaja restavracijskega poslopja. Restavracijsko poslopje v Logatskem trgu St. lo, na Notranjskem) tikajoče se železniškega poslopja, se radi spremene domovališča proda iz proste roke. K temu, še le pred nekaterimi leti prostorno sezidanemu poslopju, v katerem se po dnevi in po noči toči, pripada še hlev, vrt in pašnik. V Logatci jo sedež okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča in davkarije, zlasti jo pa še opozoriti na veliko kupčijo z lesom in neposredno zve/o z živosrebrnim rudnikom v Idriji. — Kateri žele kupiti to poslopje, naj je izvolijo na mestu ogledati in prepričati se 0 obsegu in uspehu te gostilnice in pošljejo svoje ponudbe lastniku Francu VJrantu, ravnatelju užitninskega davčnega urada v Zagrebu, v teku jednega meseca. Posredovalci so izključeni. (270—1) V Zagrebu, v 21. dan aprila 1884. } Umetne (32—30) <► I zftke in zobovjal T ustavlja po najnovejšem a m e r i k a n s k e m načinu J 4 brez vsakih bolečin ter opravlja plombo vanj a in X ♦ vse sobne operacije ♦ ♦ zobozdravnik A. Paichel, | + poleg Hrudeckjjevega mostu. I. nadstropje. * ♦ ♦ v prijazni vasi Ljubljanske okolice, tik ceste in železniške postaje, v j.iko dobrem stanu, z jednim nadstropjem, s prostornim vrtom, hlevom, magazinom in ledenico, pripravna za vsakovrstno podjetje, zlasti za krčmo, mesarijo in trgovino z lesom, proda se iz proste roke pod dobrimi pogoji. Kje — pove iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (268-1) Skladbe, zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadržuj i zanimiva je za vsacega, koji se z ghiBbo ali petjem havi; ona obsega: 1. samospeve, II. moške zbore, III. mešane zbore in IV. skladbe za glasovir. Knjiga je vrlo okusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani I knjigarna J. Ginntini-jevu po 2 gld. 40 kr.; dobi se J pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvatska) po 2 gld. 20 kr. (160—11) v I 4ju l>lj*i ni jo izšel in se dobiva Turgenjeva roman: NOV. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8«, 32 pol. Cena 70 kr. Wt\\ znižamo c* se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal liajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjafc. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal JI. lieviire, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja......... 15 kr. Za vso 4 svesku naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Novu pa 10 kr. Srednja temperatura 7-0°, za 2 H" pod noi tnalom. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni Tajci: dne 22. aprila. Pri Ji-.iiu : Friedmann z Dunaja. — VVeidlich iz Lipskega. — Stein z Dunaja. — Pietschmann iz Cepla. — Seligmann z Dunaja. —Schlutz iz Beljaka. — "VVeiss iz Siska. Pn .tlnllrti: Mandler z Dunaja. — Globočnik iz Železuikov. — Werdinger z Dunaja. — Moritsch iz Beljaka. Pri Južnem kolodvoru Batalič iz Tržiča. Rissmaul iz Ljubljane. — Banaschek z Dunaja. — Javoršek iz Medic. Pri bavarskem dvoru: Briiner iz Beljaka. VIZITNICE v elegantnoj obliki priporoča po nizkej ceni „Harodna Tiskarna" v Ljubljani. BUDIMSKA riAK6CZY I katero bo analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stolzel v Monakovem, profesor dr. Ilardv v Pari/m in pmfosor dr. Ticliborne v Londonu, priporočajo profesor dr. (lehhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Kokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaji in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinsko kapacitete zaradi njegovo bogate vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vboIi lekarnah iu ;>•-, laialnicah mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izrecno Budimska Rak6ozy (210—4) Lastniki bratje Loser v Budapešti. kar. Lastnina in tisk rNarodne Tiskarne".