Leto LXIIL, st. 82
V LJubljani, četrtek lo. aprila 1930
Cena Din S.—
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dki 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126.
POGREB PATRIJARHA DIMITRIJA
Danes je bil v Beogradu na najsvečanejši način ob ogromni udeležbi prebivalstva iz vseh krajev države izvršen pogreb poglavarja naše
pravoslavne cerkve
Beograd, 10. aprila. Z največjimi čast-fni, ki jih more narod izkazati svojemu zaslužnemu voditelju in verniki svojemu vrhovnemu pastirju, se je vršil danes pogreb patrijarha Dimitrija, vrhovnega poglavarja pravoslavne cerkve v Jugoslaviji. Po vojni Beograd gotovo še ni videl v tolikem številu zbranih najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, tako impozantnega števila predstavnikov oblasti, nacijonalnih in kulturnih organizacij in od pogreba^ pokojnega kralja Petra ne tolikih množic občinstva, kakor so se zbrale danes, de spremijo na zadnji poti svojega patrijarha. Že z včerajšnjimi vlaki so prispele deputacije iz vseh delov države, z današnjimi jutranjimi vlaki, ki so bili vsi prenapolnjeni, pa je prišlo toliko ljudi, da se je vila s kolodvora proti saborni cerkvi vse do pričetka pogrebnih svečanosti neprestano ogromna povorka.
Malo pred 9. je prispel v saborno cerkev Nj. Vel. kralj, kraljica, princ Pavle, princesa Olga in kraljevsko spremstvo, dočim so bili v cerkvi zbra* ni že vsi člani vlade z ministrskim predsednikom generalom Živkovičem na čelu, dalje celokupni diplomatski zbor, generaliteta, predstavniki raznih oblasti in organizacij ter mnogošte* vilna duhovščina z vsemi episkopi na čelu.
Po svečanem opelu, pri katerem je sodelovalo 22 mitropolitov, 71 prvo* svečenikov in mnogoštevilno svečenik štvo, je imel govor črnogorski mitro* polit Dožič, ki se je poslovil od po= kojnega patrijarha v imenu cerkve. \£ imenu vlade je govoril minister
I pravde dr. Srskič, ki jc naglasil za? sluge pokojnega patrijarha za ves nas rod in njegovo brezmejno požrtvoval« nost. Nato so ponesli člani vlade kr= sto do izhoda cerkve, kjer so jo vzeli na ramena mitropoliti in ponesli na voz.
Po določenem vrstnem redu je krenila ogromna povorka po beograjskih ulicah. Pred Vasnesenjsko cerkvijo se je vršilo kratko cerkveno opravilo, nakar se je v imenu beograjske občine poslovil od pokojnika podžupan dr. Sto-jadinović. Oficijelni zastopniki so se nato z avtomobili odpeljali na Rakovi-co, dočim je bil za občinstvo na razpolago poseben vlak. Krsto so peljali po izrecni želji pokojnega patrijarha na navadnem spediterskem vozu. Na Rakovici bo krsta popoldne položena v grob, ki sd ga je patrijarh izbral sam že pred več leti.
Spominska svečanost v Ljubljani
Ljubljana, 10. aprila. Davi ob 9. se je vršil v tukajšnji pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišića svečan parastos za blagopokojnim poglavarjem srbske pravoslavne cerkve patrijarhom Dimitrijem. Parastosu so prisostvovali odlični zastopniki civilnih in vojaških oblasti, divizionar Sava Tripković z mestnim poveljnikom generalom Popovičem ter številnim oficirskim zborom tukajšnje gar-nizije, ban dravske banovine inž. Dušan Sernec z gospo soprogo, mestni župan dr. • Dinko Puc s številnimi občinskimi svetniki,
predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, češkoslovaški konzul dr. Resi, francoski konzul g. Richard, danski konzul g. Aleksander Knez, zastopnik italijanskega konzula, portugalski konzul g. Štrucelj, rumunski konzul inž. Jelačin in avstrijski konzul g. dr. Pleinert, višji državni pravd-nik dr. Graselli, šef prosvetnega oddelka dr. Lončar, policijski nadsvetnik dr. Mikaš, univerzitetni profesorji dr Ribard Zupančič, dr. Hadži, dr. Bubnov, inž. Gru-dinskv, direktor podružnice Poštne hranilnice dr. Vidmar, prvi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbert Gangl, zastopnik advokatske zbornice dr. Zirovnik in številni člani tukajšnje ruske kolonije ter drt*go občinstvo. Svečane obrede parastos a je opravil prota Janković ob asistenci prote Jovanovića iz Kolora. Pri parastosu je pel obredne cerkvene pesmi ruski zbor pod vodstvom ge. Kulakove.
*
V sejni dvorani mestnega magistrata se je po končanem parastosu vršila svečana seja pravoslavne občine. Ob pol 11. dopoldne je predsednik občine prota Janko-vič otvoril sejo ter iskreno pozdravil vse navzoče občane, kakor tudi predstavurke oblasti iti drugih korpo racij. Pevci Glasbene Matice so nato zapeli primerno ža-lostinko, nakar je predsednik prota Jan-kovič v daljšem govoru očrtai življenje in delovanre patrijarhovo. Med drugiim je zlasti poudarjal kulturno delovanje pokojnikovo med narodom ter njegovo veliko zanimanje za lepo SJovenijo. Z radostjo je zasledoval razvoj pravoslavne cerkve v Ljubljani. Ko so pevci Glasbene Matice zapeli še drugo žalostmko, je bila nato seja zaključena.
Pred razpustom nemškega parlamenta
Ker vlada ni prodrla s predlogi novih davkov, bo bržkone prisiljena razpustiti parlament, kar se morda zgodi že jutri
Berlin* 10. aprila. AA. Iz Berlina poročajo, da bo nova nemška vlada prisiljena razpustiti parlament, kaT se bo najbrže zgodilo jutri v petek, ker je plenum parlamenta odbil povišanje davka na tobak in mineralne vode, ki ga je predlagala vlada in ki je bil v torek na seji davčnega odbora parlamenta odklonjen. Vlada se trudi, da doseže v tem vprašanju kompromis z opozicijo, vendar gledajo berlinski par-larrrentarni krogi skeptično na to prizadevanje. Včeraj je davčni odbor odklonil povišanje davka na pivo.
Berlin, 10. aprila. V davčnem od boni državnega zbora, ki je odklonil nove davke na pivo, je vlada ostala v manjšini, ker so za prediog glasovali le poslanci centruma in ljudske stranke. Včeraj popoldne so se sestali načelniki strank, ld 50 proučili položaj. Parlamentarni krogi smatrajo, da je položaj
zelo resen in da bo vlada pozvala zbornico, naj odobri v par dneh vse vladne •predloge, sicer bo parlament fazpn-ščen.
Berlin, 10. aprila. Kakor poročajo listi, se je preteklo nedeljo vršil telefonski razgovor med predsednikom nem-ško-nacijonalne ljudske stranke Hug-genbergom in voditeljem narodnih so-cijalistov Hittlerjem. V tem razgovoru je Huggenberg objasnil postopanje nemških nacijonalcev pri znanem glasovanju v dTŽavnem zboru za zaupnico vlade ter obenem opozarjal na finančne posledice, ki bi jih imel prelom med nemškimi nacijonalci in narodnimi socijalisti. V zvezi s tem telefonskim razgovorom je Hittler sedaj objavil v listu »Volkischer Beobachter« dolg Članek, v katerem izreka Huggenbergu svoje zaupanje.
Osamljenost Italije v Londonu
krojnemu sporazumu med Ameriko, Anglijo in Japonsko se pridruži tudi Francija — Italija bo morala popustiti od zahteve po pariteti s
Francijo, ali pa bo ostala osamljena
London, 10, aprila. Včeraj popoldne so se sestale angleška, ameriška in japonska delegacija. Seja se ie komčafla s popolnim uspehom. Rešena so biia razen enega vsa sporna vprasaruja. Nerešeno je ostalo le vprašanje šolskih ladiš, ki pa je brezpomembno. Japonska je opustila svojo zahtevo, naj se k prizna 20.000 ton novih po<fenornic.
L and on, 10. aprila, V razgovorih z mi-nrstrskšfn predsednikom Macdonaldom so Italijani izjavifi, da so ipripravljeni odreči se gra<§ftvi no vila oklopnic v dobi od leta 1931. do 1936, Kar se pa tiče drugith vol-nth tladai bo Itaihja sledila firaueoske/mu programu graditve mah« križark, pomožnih vojnih ladnj in podmornic Ta predlog ne za do voljuje franc. krogov, ker bi se razlika med Francijo in kalijo v števfhi oklopnic dosegla le na ta način, da se vračunalo v skupno tonažo tudi vojne ladie, ki so brez bojne vcednostn.
Zaradi neupravičenih zahtev Italije je konferenca še vedno obsojena na zastoj. V konfereneroh krogfli govore, da bo konferenca danes ali jutri ugotovila, da ie sporazum med vsemi petimi velesilami nemogoč.
KLjub vsemu se napori za sklenitev sporazuma med petimi državami neumorno nadaljujejo. Razni odbori konference nadaljujejo ne glede na trenotno politično stanje konference svoja dela in so dosegli v celri vrsti teMoriii vprašanj važne sporazume.
Glavno težkočo tvori pač vedrao rtaii-•jansko - francoski spor, dočim so francosko - angileška pogajanja v toliko uspela, da 5« pričakovati glede na jamstva, ki iih je zahtevala Francija, skorajšnjega sporazuma. Konferenčni krogi menijo, da bo imeJa Italija v tem primeru težko stališče, ker bf bila na ta način popolnoma osamljena. Zato bi njena zahteva po pariteti s Francijo ostala popolnoma brez pomena, ker bi ne mogJa tekmovati z ostalimi velesilama, ki so se sporazumele »a konferenci. Prav zaradi tega obstoja v Londonu še vedno upanje, da se Italija v zadnjem trenutku priključi sporazumu med štirimi velesilami. Na ta način bi konferenca vendarle končala z uspehom in vsaj za dogleden čas omejila oboroževalno tekmo na morju.
London, 10. aprila. Italijanski krogi smatrajo, da je upanje za sklenitev spo-
ražurna med petimi državoma minimalno in da bi bilo bolje odgoditi (konferenco ter tako nuditi Italiji in Franciji prHiko, za rešitev njunega spora.
London, 10. aprila. Snoči sta se ponovno sestala Briand in Macdonald. Njuni razgovori pa v nobenem pogledu niso izpremenfli položaja. Možnost sklenitve pogodbe petih velesil je povsem propadla. Francoska m italijanska delegacija vztrajata na svojem prvotnem stališču. Italija zahteva pariteto, ki jo Francija prav tako odločno odklanja. V poučenih krogih se zatrjuje, da ie Italija sedaj popolnoma osamljena in da bo verjetno že nocoj objavila oficijelni komunike z ugotovitvijo, da je pogodba petih velesil definitivno propadla.
Konferenca Male antante
Bukarešta. 10. aprila. Kakor poročajo listi iz oficijelnih krogov, se bo letošnja konferenca Male antante vršila v začetku junija v nekem kraju ob Tatri. Predmet konference bo predvsem gospodarsko sodelovanje med državami Male antante.
Zavarovanje proti brezposelnosti v Angliji
London, 10. aprila. Spodnja zbornica je odobrila v tretjem čitanju zakonski načrt za zavarovanje proti brezposelnost:. Fond za brezposelne podpore je bil povišan po novem zakonu za 10 milijonov funtov. Minister dela je izjavil, da bo ta fond zadostoval do konca tekočega leta, če bo število brezposelnih obstalo na poldrugem milijonu.
Gandhi poziva k oboroženemu odporu
Gandhijeva agitacija postaja vedno bolj revolucionarna  — Indijci
napadli v Bombavu Evropce
London, 10. aprila. Najmlajše sin Gandhi ja. Davidas je bil danes s 24 svojimi tovariši zaradi nezakonitega pridobivanja soli aretiran v kraju Salempur. Pri tem je prišlo do spopadov med pristaši Gandhija in policijo. Več oseb je bilo ranjenih. Gandhi sam ic odšel na propagandno potovanje v okolico Dandija. Y vasi Bhimrab, kjer je njegov sin Manilal prevzel vodstvo prostovoljcev, je imel hujskajoč govor, v katerem je izrazil veselje, ker vidi prebivalstvo v svečanem razpoložen ju. Zato upa, da bo prebivalstvo ostalo v tem razpoloženju, čeprav bi bilo nekaj prebivalcev ubitih ali ranjenih. V poslanici na prebivalce vasi Kativar je Gandhi pozval svoje pristaše, naj se najodločneje uprejo, čeprav bi bilo pri spopadih nekaj žrtev.
Bom.bay. 10. aprila. Gandhij-eva agitacija postaja čimdalje bolj revolucijonarna. Dočim se je izjavljal v početku Gandhi za pasivni odpor, je zadnje dni popolnoma izpremenil svojo taktiko in poživlja celo
svoje pristaše, naj z orožjem branijo proti angleškim oblastem pridobljeno sol in naj se ne ustrašijo niti prelivanja krvi. Nadalje je Gandhi pozval tudi žene, nai sc pridružijo možem in pridobivajo sol. Policij« pusti kljub temu Gandhija v miru, dol in nastopa I vso strogostjo proti njegovim pristašem. Agitacija proti angleški oblasti se povsod širi in je zavzela ponekod /e nevarne obli-ke. Snoči so Indijci napadli v Bombavu več Evropcev, ki so se morali zateči na poHcijo.
Bombay, 10. aprila. AA. Mnogi dnaki so prekinili pouk v šolah in odšli na ulice, kjer so manifestirali za Gandhija. Policija je izvršila 14 aretacij.
Bombay, 10. aprila. AA. GruCa prostovoljcev civilne neposlušnosti, obstoječa iz 6 muslimanov in 3 žensk, je odš'.a po morsko vodo in jo nesl«a v palačo kongresa, d* bi proizvajala sol. Policija je zaplenila 32 posod za proizvajanje soli.
Poplava kobilic v Egiptu
Ogromni roji kobilic so poplavili že ves Egipt in uničujejo vse nasade
Katastrofa je vsak dan večja.
Kairo, 10. aprila. Velikanski roji kobilic, ki prodirajo iz Transiordanije v Egipt, povzročajo katastrofo, hujšo od vsake poplave. Kakor Transjordanija, tako je tudi ves Egipt v nevarnosti, da uničijo kobilice vse nasade. Transjordanija je že docela opustošena in kobilice prodirajo vedno dalje v notranjost Egipta ter so dosegle tudi že Kairo. Celi oblaki kobilic sc spuščajo na zemljo in pokrivajo kakor pol metra debela zelena plast hiše. ceste, drevje in sploh vse, kar morejo doseči. V dveh urah je tudi najbolj bujni nasad docela opustošen. Drevje oglodajo kobilice do skorje, travo in druga zelišča pa uničijo do korenin. Bombažni nasadi, ki tvorijo glavno bogastvo dežele, so docela uničeni. Naval kobilic je tako ve-
lik, da je v krajih, kjer se pojavijo, onemogočen vsak Promet. Ustaviti se morajo celo vlaki, ker je nevarnost, da bi iztirili. Tudi ljudje niso vami pred kobilicami in se jih rešijo le na ta način, da se zapirajo v hiše in da preganjajo kobilice z dimom in ognjem.
Egiptska vlada je zahtevala 70.000 funtov kredita za borbo proti kobilicam. Vse prebivalstvo ie mobilizirano in mora izvajati navodila oblasti, ki si prizadevajo, da bi preprečile najhujše. Će tudi so bile uničene ogromne mase kobilic, se vse delo na zatiranju te nadloge skoraj ne pozna. Pojavljajo se vedno novi roji. kj ostanejo na mestu tako dolgo, da uničijo vse in se dvignejo Šele takrat ko jim zmanjka hrane.
Štiri milijarde frankov za nova stanovanja
Reševanje stanovanjske bede v Pa občine za zgraditev
Pariz, 10. aprila. Kakor v vseh velikih mestih vlada tudi v Parizu veliko pomanjkanje stanovanj. Stanovanjski problem po-vzjoča ne samo državi, marveč tudi občini velike skrb- in zahteva omiljen je stanovanjske bede ogromne žrtve. Na podlagi posebnega zakona, ki ga je izdala prejšnja Tardi-eujeva vlada,   je bilo v Parizu zgrajenih 15.000 stanovanjskih hiš, kljub temu pa primanjkuje še najmanj 80.000 stanovanj. Pariška mestna občina je zato sklenila, da najame za svojo stanovanjsko akcijo posojilo v  višini 4 miljard frankov, ki bo izključno služilo za zgradbo stanovanjskih hiš. Razen tega je bil v parlamentu vložen predlog, naj bi se izdal poseben zakon, po katerem bi mogla država odnosno občina prisiliti vse večje industrije, da zgrade v gotovem razmerju do svojega kapitala primerno število stanovanj. Pri tem naj bi obveljalo načelo,   da mora vsako podjetje vsaj desetino svojih nameščencev   nastaniti v lastnih stanovanjskih hišah. V svrho podpiranja te stanovanjske akcije naj bi dala država tri miljarde frankov v obliki stavbnih posojil po primerno nizki obrestni meri. Poleg tega naj bi se znižala uvozna carina za gradbeni materijal. V svrho pocenitve delovnih sil naj bi se dovolila zaposlitev 20.000
rizu. — Obsežna akcija države in novih stanovanj
inozemskih gradbenih delavcev po pariški mestni občini Na ta način bi bila stanovanjska beda v Parizu po mnenju strokovnjakov v 10 letih vsaj deloma omiljena.
/O v.
oL^epsi zo
SARG0V
KALODONT
Olajšave za izvoz italijanskega vina
pim, 10. aprila. AA. V poslanski zbornici je minister za kmetijstvo Acerbo govoril o vladnih ukrepih za pospeševanje poljedelstva. Da se olajša vinska kriza v južnih krajih bo vlada znižala železniško prevoz-nino za vino za 50%. Nadalje bo vlada izdala tudi druge olajšave za izvoz vin. Govor ministra Acerba je bil sprejet od poslancev z velikim zadovoljstvom. — Poslanska zbornica je naposled soglasno odobrila prijateljsko pogodbo med Italijo in Avstrijo.
Potniška letala za prekooceanski polet
London, 10. aprila. Angleški letalski in-ženjerji nameravajo zgraditi velikanska letala, ki bodo služila za prekoceanski letalski promet. Imperijalna letalska družba je naročila 8 takih letal, ki bodo veljala 250.000 funtov. Letala bodo tako velika, da bodo lahko vozila do 40 potnikov, dva pilota in strežaja. Letalo bo imelo tudi kabino za kadilce in bo opremljeno s štirimi motorji, ki bodo razvijali 2000 konjskih jriL
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.12. — Berlin 12.405 — 13.515 (13.50). — Bruselj 7.8948. — Budimpešta 9.385. — C ur b 1091.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 795.S7 — 798.87 (797.37). — London 275.06. — Newvork 56.345 — 56.545 (56.445). —Pariz 220.46 — 222M (221.46). — Praga J57.06 _ 16786 (167.46). — Trst 296.50.
INOZEMSKE BORZE.
Cu.rih: Beograd 9.1275, Pariz 20.2075, London 25.09875, Newyork 516.05, Bruselj 72.04, Milan 27.05, Madrid 64.5, Birlin 123.17, Dunaj 72.76, Sofija 3.745, Praca 15.28. Varšava 57.90, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3,0675,
Stran Z
»SLOVENSKI NAROD*, tine 10. aprila 1930.
btev 82
Pismo Slovenca z Dunaja
Beda dunajskih slikarjev — Roman nesrečne žene — Umetniško, literarno in gledališko življenje — Krasen sovjetski film
Wle", 7. apKila. PriUMPfinr ie Dunaj pravo tnalčansko mesto. Ce preračun a in o dimetiate in prebivalstvo in Ce pomfelmu^ da jc bito to mesto m Kidaj prestola Avstrije *i da je Sc Uanes s^avTK) mesto avs*r^sl&e republike — \etidar se laliko kar se ambijente m mentalitete prebivalstva Liče, kad lahko primerja
x Ljubljano. M>ffw~tai skozi m skozi. lin kdor si od Dunaja obeta posebmn sen-zacii. se zelo vara. Življanie je povsod ista In reporterki diicv-iiiK laliko navede povsod
me primere.
Prosim: Rred dnevi so oasb' v Pratru mladega oloveka. Našli so ga s kroglo v trebuhu- Saiuoniodlec. Moštvo resikie postaje ga jc prepe'ialo v bolnico. Tu ie tudi umrl.
Ak je ta vest seonofiia? Ne — za Dianf nikaka senzacija. Takale  presenečenja   so   na dnevnem redu.
A kdo je bil samomorilec? V prsnem žepu so narJi njegove papirje. Bil je 26 letni akademaoni slikar Vogel.
Kdo kupij danes slike od umetnikov? Kdo misli na to. da tonajo tuda slikarji pravico do eksistence? Ta Vogel ie bil tiha obtožba — izrečena v imenu vseh s Kočarjev. Mjih beda ie bre^invia — izvzeta je seveda pesčkxi slikariev s prav blestečim rmanom
Na Dunaju žive slikarju — da akademič-ni iflBfcnlili, ki se moralo preživljati z rasna-šasrrjwn časopisov, s nišanjenjem naslovov v hirojih. z dobesedmm beračenjem. Tn to a4cademife! Prenočujejo v zastirali noonili «avertsčib. Prosim, to so tfud<je, katerim je bila od narave dana prednost, da v barvi rsipregovore svojo besedo. Ti se morajo po-8>oča plaziti po Prarru in sij pod starim drevesom pognati kroglo v trebuh — ker nima?© »liti za kruh.
Daj nam danes naš vsakdanji kru!
Zadnje dni se bori dunajsko Časopisje z zgodbo prostitutke, 1$ j« umorila svojega moža v kinematografu. Razprava, ki se jc vršila pred deželnim sodiščem proti morilki, je prinesla na dan razne podrobuiosti iz njenega žrvliemja, kij dajejo časopisju osroaino materijaJa za senzaoijske članke. Vendar oglejmo si vtso zadevo iz člove»~ke-sra stališča.
Od prvega septembra lanskega leta se že vlečejo po časopisih kolone člankov o Mariji Hayny. nesaJoottsfceai otroku, ki ie že od svojega tretjega leta živela brez vsakega pravega nadzorstva. Njena stara mati ie Wa razjnašailka časopisov, njena mati po-strežnica. Hiši, kjer je stamovala, nasproti sta bili dve iavnj h&i m mala Marija je oskrbovala prostitutkam razne potrebščine Iz trgovin *n opravljala je za nje raana pota. Z osmim letom jo je mati poslala v samostan, da se je lahko poročila s kocrjaiem Loilerjem. Ko je prišla mala Marija nekoč iz samostajia za osem dni domov, je pa<ila v roke novemu očimu, ki jo ie stalno nadlegoval. Kmailu potem je o^im zapodil mjeno mater od sebe in vzel k seb dekle s ceste. Z tn»jo je stanoval v sobi, njena roatd pa z drugim priletžmikorn v kuhinji. S ištirinu j stiLm letom je Marija dobila malo službo, spala je Pa v sobi ndenega očima in njegove pri-ležrcice.
Očim, notoričen pijanec, oe •jemal Mariji tež^co prisluženi deuiar in pretepal njeno mater. Ker Marija tega ni mogla več prenašati, je od doma ušla, a morala se je kmalu vrniti, ker na dobila nikjer izaslužka. Očim in njegova pcile&nica sta jo poslala na cesto.
Ker se je Marija te obrti branila, jo je očan zakleni v sobo, kjer bi morala umreti jrfad«, če bi ji ne dajali Jesti sosedne.
Tedaj je očim spremenil svojo taktiko. Nekega dne jj j« prinesel novo obleko in pripeljal je v hišo degajntnega gospoda, s katerim ie morala ejvečer v gledaJišče. Ko jo ie ta elegantni gospod hotel po predstavi odpeljat; v hotel, mu je pobegnila, poiskala si v mestu sobo m se javila pod d ras rm imenom, da bi je aiftm ne pregairnjal.
Očim pa, fcj je naslov izvedel, je prijavil vso zadevo policij, ki jo ae odpravila zopet k njemu. Sedaj je Manija ušla od doma m cžrvda z raznimi sisoSkiim.
Nekega doe je v kavarni spoznala moža, katerega je pozoeoe poročala. Bi3 je pa kmalu po poroki brez službe, ona je pa morala znova na cesto, da je labtoo preživi a la sebe in moža. Moda je to žrvtjejnje trgajslo in prasilil jo ie, da se jc kmahi udala prostituciji- Marija je nato zahtevala od moža ločitev. Mož se ie s tem strm jal, tzahte-vai pa ie 1000 šflnjgov odipravoice. Ker mu zahtevane vsote ni mogla izplačati, se je pogodila z rrjnn tako. da trm bo dag al a dnevno 10 šilingov, do onega dne, ko bi imela r&n) prinTanjeriih <t*so6.
V tem je Mar^a spozoaJa išotcrja Sotrwe-rerja. Vendar ae njcu mož m" pustil na miru m često je prišlo med nftra »n mje*irm novim zanamcem <k> spopadov.
Prvega septembra je šfa Mari« s SchwereTiem v kvao. Za njima oe prišel ni en mož, ki se je « SUnvercrrfefu snopr^ei V tem je Marija potegnfia te ročne <torMoe revolver in ustreza svojega rnoža.
Ta roman navada obtožnica. Marga ie bila obsojena na deset mesecev zapora. Pa naj bi bila obsodba, kafcr&na ze koli, vpra-^aeje je enot AH hfla ta razprarra težka obsodba ornega družabnega reda, M jft M soOnik tega oesrednega stečaja?
UbkAhMdo Hv$}eu)e le precej zaspano. Par eeto povprečnih razstav v tokal^rfiti urnotriiakth saJonSL senzaefi a med od M razstava japonskega slikarstva, M Je ▼ raarib BppetoHMh revijah mnogo bofi cBonkmVa- ko v
Kanu Mibaelis, znana nordijska pisateljica, najbolj poznana po romanu >WoNrama
lota«, se nabaja soda j aia Dunaju, Iger daje svojim čitateljem avtograme.
Gledališko živiienie. Opera.
Jeritza in Ptecaver v »Carmen«. Predstava, da kratim ne takih.
Ruska plesaflca Della Uptokaja, ki vodi sedaj balet na državni operi, prireja plesne
večere po veHKili dunajskih koncertni rt dvoranah >n žanje velike triumffe.
Časopisje je polno člankov o petdeseti etnici igralca Aleksandra Moissiia in prinaša ob tej priliki polno anekdot iz življem* velikega umetnika.
Ravno tako pripravljajo Časopisi v vrsti člankov občinstvo na gostovanje rusKe^a komornega gJedaliS-a. katerega vodja je najagilnejSi gledali5k: režiser Tairov. Opereta ->Noč in dan- in drama Zamorec«: tvorita repertoar tega gostovanja.
Veselo presenečenje je pa za dunajsko gledališko publiko povrnitev Grete Wiesen-thal, ki je s svojimi sestrami ponesla v svet sliko očarljivega valčka, se sedaj vrača v državno opero kot solo plesalka.
Pred dnevi sem prisostvoval novinarskim predstavam novih filmov, ki pridejo te dni na repertoar dunajskih kino gledišč.
^Ples vdove«. Komaj povprečni film, ki bo pa širok; publiki ugajal, ker je vsebins-ko današnji in sa krasi ce-la vrsta dobrih snemkov.
Al Jolson triunmra zopet v novem D¥0O> nem iilmu »Jazz-pevec«, med tem ko je »nov*. ChapHnov film >Pustolovec* skrpucalo iz par starih umetniških t:lmov, ki so na za stalnega kinoobiskovalca zanimivi v toliko, ker nam kažejo prve začetke dela tega največjega filmskega umetnika.
Senzacija je danes ruski film »Turksib«, filmsko poročilo o gradmji turkestansko-si-birske železnice, monumentalno filmsko delo- Moderaa ruska tehnika filmske montaže, katere se je Turin naučil pri Eisensteinu in Dsigi Werthov, omogoča režiserju pokazati hrepenenje izsušene zemlje no dežju, smrt karavane v viharju v puščavi, prodiranje stroja skozi pustinje in skalovje, preko gora in rek, in to v nad vse zanimivi-h, ritmično nastrojenih slikah. Tako je napravil Turin iz slik doživljaje.
Turksib je za novo razvojno smer ruskega filma značilen. NTi to igralski film, niti zgolj kulturni, ampak je dramatično prikrojen filmski dokument.
Tudi ni to film, ki rekonstruira revolu-cijonalua dejanja prošlosti; ta film ie najlepša album slik, ki bo ohranil delo sedanjosti v »istnih snemkih za bodoča leta. Ta film je^>il ustvarjen na tronti miru in dela. Ta film je najčistejša in najpopolnejša umetnina svetovne filmske produkcije.
Trk.
Mariborsko gledališče
Maribor, 8. aprila. Če vprizori mariborsko gledališče *Her-naaria Celjskega«,   ni to dogodek samo za gledališče, marveč za ves Maribor. In res: že dolgo ni bilo predstave, ki bi vzbujala
toliko pozornosti in težkega pričakovanja, kakor ta predstava nocoj. Prelili so Nova-čanovo petdejartko v štiri dejanja, kar pa ji ni škodovalo; mariborski teater pa je na tem delu meril svojo moč in dokazal svojo notranjo vrednost in umetniško sposobnost. Skrbinškov Herman je bil pač stari-kavi grof, čeravno smo pričakovali junaške postave, tako po volji kakor po telesu, a jo bil popolnoma konsekventno izdelan v tej svoji zamisli; boljših postav za Barbaro (Starčeva), Eneja (Blaž), Melmjorja (Danes), Jošta (Kovic) ne premore kmalu kak ansambl. In Aron Salobir je tokrat pač izbrisal vsa riarastovičeva burkasta pretiravanja ter dokazal svoj veliki igralski talent, ki Ie prerad koketira z galerijo. Režija J. Kovica je bila Tzborna. scenerije pa si ni mogočo zamisliti boljše. In vendar! Vse preveč še zveni v mariborski publiki taakonita pesem o Župančičevi Veroniki Descniški. vse preveč, da bi mogla pozabiti njeno toploto in hoditi za hladno zgodovinsko tiramo Novačanovega Hermana. Kakor se ni mogla oprostiti tega vpliva pa> blika, tako se zdi, da mu ni mogla odoleti gdč. Kraljeva, naša rahločutna Veronika, Ravno skupna snov in sočasnost sta vzbujali posebno zanimanje m je zato prav, da vplivata vsaka po svoje.
Ljubljenec mariborskega občinstva, edinstveni švejk, g. J. Danes si je izbral ze. proslavo svoje 2Sletr>ice francosko komedijo »Naš gospod župnik*. Dramarfza-cija francoskega romana je imeta v Parizu velik uspeh, medtem ko je pri nas močno motila neenotnost komedije in njena ne-izrJelanoet. Slavljenec pa je v vlogi gospoda župnika briTiral in publika rou je poka-zaJa, kako visoko ga ceni in spoštuje.
Po neki privatni inicijativi se je povrnil na marnSoTski oder zopet Verdijev *Ri-goletto*. Domačina močem je prišla na pomoč crraftka primadona ga. Vescl-Pola, ki je s svojim krjk>rarurnim pet jem zadivila vse poslušalce, a dala tem bolj občutiti razliko med seboj in domačimi pevskimi močmi. Vrsto držati t njo je mogel edino g. Nera-Kc, katerega najboljSa kreacija ie ravno »Rr^letto*. Celotna režija se je držala MrTrmičevih smernic, čeravno so manjkate takratne moči, najborj pač g. Burja. Public ka je vzpiamrela, ko je vkiela. da se vrača, čeravno zeio okrnjena opera zopet v naš Marilx>r. G-Tedari^a uprava pa je pokazala, da je za majhen oder, kakor je mariborski, edmo pravilno, da an<ja«ra vsestransko uporabljive moči vse dotlej, dokler ne bodo doptiSeaTc finančne prilike angažirati m sTJecijalne vloge tudi specijalnfh moči.
Maribonsfci an«ambl jc po svoji ceioti
COtovo vzgled pj^inoAti in požrtvovalnosti.
saj brne vaje in predstave brez oddiha druga za drugo, povsod jc zaposlen ve* ansambl,   p« Sc gostje in diletantje morajo
priti na pomoč. Cc 90 pripravljajo kar tri stvari. ki zahtevajo ves ansambl, potem morajo nastopiti vrzeli v predstavah, ki jtk publika veetnoma ne zna tolmacttt m ne ve, da ravBo v takem času igralski ansambl najpridneje dela. Da bi ne ostali večeri brez predstav, jc uprav« povabila enkrat iz Zagreba baletna mojstra Maksa ip Margareto Froman ter zagrebško koloratumo primadono Zlato I^povščak-Raič, ki je prekrasno »apela arije iz oper »Ples v maskah«. ^Rigoletta«, »Hofmanovin pripovedk« in »Lacme*. Drugikrat pa je nastopil ob svojem povratku s turneje po Avstriji trk) naSc domače vcleumetnice-vijo' Imistke Faai Brandlove.
Kakor čujemo, bodo v bodoče sl«dilc premijere hitreje druga dru^i, ker se bo z ozirom na manjše itevilo o:>eb dal š.tudii pora/deliti in sc bo pripravljalo več del hkrati. P. St.
Dr« Gregor in 70 letnik
Danes praznuje 70 letnico rojstva širom države in tudi izven nje znani politični- kulturni in srospodarski delavec, mož izredne enersriie in redkih sposobnosti dr. Gustav Gregorio. Rojen je bil pred 70 leti v Sežani na Krasu in če na kosa, je milje rojstnega kraja vplival na našega jubilanta. Človeku se zdi. da je dr. Oregorin odporen in žilav kakor, kraški svet.
Ne bomo navajali jubilantovega življenjepisa in njegovih zaslug za nas kulturni in gospodarski napredek, posebno pa še za naše osvobojenic in ujedinjenje, ker bi morali napisati obširno razpravo, da bi vsaj deloma ocenili ogromno delo tega skromnega, zna-čajnega in simpatičnega moža. To bo storila zgodovina našega naroda, ki bo morala odkazatj dr. Gustavu Uregori-nu med zaslužnimi možmi odlično mesto. Omejimo se samo na iskreno želio, naj nam obrani usoda jubilanta se mnogo let tako čilega in delavnega, kakor jc bil vse svoje življenje._
Ljubimec svoje žene
Sinoči so uprizorili i-caiednio v treb dejanjih »L>ubJmec s/vo.ie žene«, kn jo je spisal bivši srbski di-plomat, poSfft M poslanec .W:a Dimitrije vic.
»Moji napori v politiki n'iso osne h, če ♦udi s&m s: pripade v j! t vsemi možmi,« se je .izjavil sospod avtor. V svojih upp-ehih v 4JPJWracHI *c sploh »iK>!ča1. Ker pa j^ bil v <3::'jyIo«iait-ski sLuižbi najd divajiet Lei. se meflda diipiomatskrh uspehov cktii ne ea<hteva. Čudno je, da '.udi e svojih literarnih činjih ali vi>ai' OMffl ni ničesar poveda1,. To bi <t>iio i-om ipotrebneje, ier niti iz reklamnih a-oiic gledališke uprave .tvsano i>rav nič zvedeli, kaj vse ie dinjj!^? r. Dimitrrjevid ustvaril. Ne vepjamem, da hi bil upora-bil svoic diplomatove in politična apotoftuMij wi pwecc *a
svojfrffa litesrarnesa prvenca -in ga ihrear širše literame kivalff+.kaeLi« spravrl t&ji na jagrebši:: in Ij.ttb'janski od<er. MisHm 4orej. d-a imi s. D. literaren i^led in da jv Mir>isaJ |c m a rs-Iva i-
V sThsko novejSo tn ftajmo&cgŠa literarno zgodovino pa si me u-parn več ipogledari, o-iri si ne drznem več poiskati beo-graj^kih in ragrehškib biografskih in literaftih kri-tičnrb .podatkom- o avtor?u. La-hko bi mi zope*. kdo o-čital, da *twc-pis-uveim*!
Ta4co se onoradn drža-t-i  !e avtorjevidi tiavedib
v sinočniem »SI. Narodtu«-. Avior diplomat in polvti'k je napisal komedijo, v kateri ostalo Ijoi^zensiki napori (če se -spioh more jovor;-ti o naporih?) diplomata Gjurica nasproti zakotrsk! i>pret'n! politiki rakonsicsra moža inžen.iefj-a in arhitekta tiHj bre^ usnefoa-
Vsa aiera je precej nejasna in rjcra.zmmVjiva. Baje cre za moralen probtern zagona, z* zadevo, ki  je  resniOno  sita r a ko* sv<4 in liulbe«en.
Ddploanat Gimrtč 'ye v dija&kiih letih f lir tal 2
lepo Polo. ki se še brez posebne Ijubezn-i ocno-Ž\\n 2 aroUeJsicom. Iz neiccfwij€^3 tUrta izvaja Gjurić t»o dolgih letih se vedno ti oko, vsaj meai neuroljivo pravico na PoJino lhjt>eze.n. 0*nrič bi imorda uspe!, ako H hi! temperamentne;*: na-skakovalec Pole; ta se namreč v zakonu dolso-časi "ter >eti nk-i sirečna, riti n«sre«čna«, a bre-I>eni po liriki, po visdifai-b io do-živilia^rh v mesečini, za katere sHno zajjoslefri anož nima časa. Pola si želi zakonske romantike, nfcovkesi trubadruTstva, saj je oraožena šcJc par !c^. Io nhi  enega otroka še Btitta!
Gju-rio b-i  imel torej  lahko dek>. ako bi ne
bil diplomatski iiero<$ncž in dolgočasen, senii-irjcntalen čeinčač brez enersaj«. A tati še 4ru« ra*k>c je rvoti d-i»plo«matskim ljubezenskim naklepom tamornega Gjuriča: nio£ atrhitekt ie vi»ic velikanski zaipos&jenosti silno previden. Kadarkoli je Gjrjrić <pri Po'1, sc vrne mož pravočasno, toono> kafcor na »inočnico-* T trewj(t4fo. ko bi stvar morda vendarle lahko pospa!a ne-koliko< nikakor oe usodno!) nevarna.
To priHaJaaJe motevo v kritičnem tranorira je resnično komično io }e ■vubaialo čim dalie po-ro>g!3avefši smeh tned gledalci. Menim pa, da bi GiiUirič niko-H ne usfvcl. čeprav bi se moz" vravjl dosti kasnele.
Avtor je iz>avil, da -jc njeacese komedije osnovna ideja: >ni se biio in ne bo zakona brez tre t je za«. Torej je že osnovna ideja neresnična- ResručijejšjL bi biia »Ideja^. da je malo zakonov brez — tretje! Tak primer je obdelala tnrnoro verjttnejSc in irrrno-go zabavnei^c ird'c. Olga Scheinpf!uigo\-a v »Ljubezen nI vse«, k:  snw ;.o g>ed-aH 2. ulitkom Dravkar.
Tud-i DiirtitTiievic pravi isto: iiobasaa n: vse in d*a je v zakonu tpotreba često celo več rasama kakor Irabezni. Mož arhitekt pove :o sta-rodav*K> ressvico in končno se zave, da mora bi:; mladi svoji ženki veirdarle tudi ljubimce, ne ■le mož m hišni sospođar ter pridobivale- čim - ečrh dohodkov. Pola ;c, kakor vsaka v jed<ru 4n po krvi ■j>oš^teua ter konservativna žena. s rem m*>ževim spozjianjem t^koi s:W> 7_-idovo'-;i3 in yopornoma srečna. '
•»Ode Moral <Ler Ge^:bicb:e , DLmitri>evičeve komedije ie torej: nn'žje, če hočete. <Ja vam os'taaic žena zvesta in srečna, bedite č-m na.Več inožno tudi ženim Uubitnei! Leoa hiša, vrt, krasno pohištvo, preproge. ce!o avtomobil ženi. dokiier >e rrriada, n-e zadoščajo. Zvikai rena m-bteva za svojo srečo tudi lirike, tmibadjrrst-va. mesečine in takib sladkih reči. — saj razumete...
AK tega res še nismo vedeli? — Na srečo trajajo pri Dimrtrijevičevi komediji premori ,;i ure, a igra 1 aro, tako da odnajaš iz sJedc' šću prav za<dbvoljen.
Da bi imela Pitnrtrijevičerva tema «akon^ -balkansko strukrnro-. češ <da 4e Ra-lkanke ^•prejemajo zikon toot osodo«, msero opazil, »iti
PRAVA
sije i lic lepi hčerki. Ona sanja, kako lepo bo tedaj, ko bo kot samosvoja gospodinja spravljala v lastno omaro Cisto tn belo perilo. Dejstvo jc, da je Aibusr£vono milo, ki sc izdeluje i; naj* ?Ubtncj$ih surovin, popolno jamstvo, <U bo vtSc perilo ne samo CtStO tn belo, temveč da bo velika tudi njegova trpel nos t.
zvona milo
SE DOBIVA V VSAKI TRGOVINI.
ob6mil. Uiubeze« m sako« sfa rovsod na svem »usodna e, od raode izvana, usmerjena. Prav pri vseh aarodib m Dolrlterb.
O pre49tavi na pnbodn: c. Danes qe jicp?d 1 Avtor je bil po prv*nj d«jaoiia opetovaoo po-VJcan  pred  &a&u>r.  Gleda, sćc pa je  bilo zasc-deoo komai zadovoJKvo. Tr. G.
Lutkovo gledališče češkoslovenske obce
Osem let je že minilo od ustanovitve lutkovega gledališča Češkoslovenske obce v Ljubljani, ustanoAijenega iz ljubezni do mladine, ki se je v dolgih zimskih dneh zabavala in z največjim zanimanjem sledila predstavam. Kolikega pomena je lutkovo gledališče za mladino, ve samo oni, ki se udeležuje predstav in vidi, kako sc iskre nedolirne oči in kako napeto slede otroci V5aki kretnji lutk. Tdejo za ustanovitev lutkjovcga gledališča sta dala takratni generalni konzul dr. Bcneš in prof. Bnrian. katerima je priskočilo na pomoč češkoslovaško prosvetno ministrstvo, ki je poklonilo oder in lutke ter s tem omogočilo, da se je vršira L 1^22 v Narodnem domu prva predstava. Se istega leta je bilo 10 predstav, štiri leta pomeje sc je gledališče preselilo na Tabor, kjer je bil oder povečan in moderno opremljen. Pri tem delu so mnogo pripomogli ing. Dedek ml., g. Sequard in mojster Skru?ny.
Tako sc jc vršila predstava na predstavo, kmalu se jc pa pokazalo tudi refifeo zanimanje in veselje članov Sokola U ki so začeli z vso vnemo in ljubeznijo do mladine 'grati na odru Češkoslovenske obce. Prirejali so vsakih 14 dni po eno predstavo. Kmalu m je pa Sokol I. postavil Usten oder, na katerem Se zdaj lepo napreduje. Lani se jc oder Češkoslovenske obce preselil nakraj v Narodni dom, kjer se je izpopolnil io moderno preuredil tako, da lahlco rečemo, da je eden najlepših lutkovih odrov v Sloveniji. Duša tega vzornega odra je mojster Skružnv, ki jc naslikal krasne dekoracije. Gdč. M Skružnv jc pa poskrbela /a krasno garderobo lutk. Prav pridno se udejstvujc tudi g. Jurasck s svojo glasbo, ki je vsa leta ra^veecljev-sl mlada srca.
ljetos v januarju je bil ustanovljen pod vodstvom Češkoslovenske obce nov odsek Sokola Ljubljana, ki je začel prirejati slovenske predstave in ki si je nadel hvalevredno nalogo preskrbeti bogat in zanimiv spored /-a prihodnjo sezono. Žal je pri nas še vse premalo zanimanja za lutkovo gledališče, čeprav je za rarvoj mladine neprecenljivega pomena. L'pajmo, da ni daleč ca s. ko bo prodrlo v vsako našo dTUŽino spoznanje, da jc lutkovo gledališče za de-co najprimernejša in najprikladnejša zabava in razvedrilo.
Državni prvak Hajduk v Ljubljani
Sobota: Hajduk - Hermes. — SedeFfa: Hajduk • Ilirija. V soboto in nedeljo gostuje v Ljubljani slovito moštvo splitskega Hajduka, Vi si ie lani priborilo naslov državnega prvaka v nogometu. Gostovanje Hajduka bo višek spomladne nogometne sezone. Hajduk ie taktično in tehnično najboljše moštvo države. Kljub pomanjkanju konkurence v Splitu jc cela enajstorica izredno rurinira* na ter v svojem znanju io obvladanju io~ £e ne zaostaja prav nič za profesionalnimi dunajskimi moštvi. Dokaz so krasni rezultati, ki jih je dosegel opetovano proti renomiranim nasprotnikom. Letos je Hajduk v izredni formi. Ka domačih tleh je porazil vsa gostujoča moštva z rekordnimi rezultati. Tudi Tlirija ran je dvakrat podlegla. Upati je. da bosta obe tekmi nudili zanimiv in napet sport. Za Hermesa bo to prva večja tekma s tujim moštvom, ven-
dar je pričakovati, da se ho Častno odrezal.
ar j i nastopijo v soboto, v nedelio pa igra Hajduk proti Iliriji.
— S. K. Ilirija toni«. sckcu"a, sporoča \$em prijavljenim tenis i?ralcein in i;raJ-kajn. da sc c današnjim dnem fricne igranje na vseh tenis - prostor'li. vsled čc-jt naj se prečita urnik in ostala določila, ki so nabita v sarderobi. r>oločene teoia - prispevke je nlaCari vsaj prvi obrok najkasneje do 15. aprila »a tenis prosim, ter sc je v ta namen od (bflCf naprej vsak dan od t>. ure zvečer v zarderahi na Icois proftom glasiti pri tajniku oz. njegovemu iirf.ne>i-niku.
<8c#
v •
KOLEDAR.
Dane«: Cetnck, io. lt]0; katoiiča* :
U/tfkjc', pra\o:»ia\ni: 3S- ma;c», Harfe*    5   . «i. LV\XASN.ir, PRIR'fZDllAr Hratna: Gia\n.i aoMteit. A. Opera:  Cmc BMtfke. kino Matica: Nattova Saiaa. Kim> Ideal:  Clvcajo ponoči. Kioo  ljubljanski Dvcw:  KrajS|)Qg  m-;d. M«ajollćev« razstava v |afcepJ6eYaai p.i. .' onu.
Daflea: irnknczv. Mestvti te, Raaaer, M šičeva cc5:&.
Iz gledališke pisarne
Drama
»Kooac noti«   v  t)uWj*n»Wi  arami.  V to-
r>o:o. dne        t. oi. iv*  v drani; prcmi.'er* \o.nc
trateatji aomfkaaakati panaaUi "lamflfi Delo, ki ;a jc prev*! O. Župančič,      o d pi
resn*. 3r:ol»k: vsveSIn-. lapkJarncu i - - ,z | t '.uefiern oris.u frontnesa ozr^žJa. Gee: m v ra-fcopu na fronti pri St. O-uei^cioa, Aaaltava č3->tti:. '*e 'eraio sc- Debevec. Jan. Kralj. Lipah. Zcie&ivk ;« S-k-bifTicK. mrcOlMil Z- Potoka r, kuh-iru 5. K^.U'k!er in iKiiuiJicsa  uieanka g. S-nc^. P< ,
Ciril Debevec. Scena: V. Snwaey.
Upahova komedija   »Gltval dohiteV *,t
vnriaori v I.Hiblianskj dram; necv v v-^'r• c», 10. t. m., za  rc-d A.
Opera
Nocoj »o tpojc Koso>c^■i <<^c.-a -C : n* maske« z z- Primorcem v gia-vui maniji. &o-dak.ejo Zd T*werry, pM Mlja¥aw. z* r\ va, ja f-.-ii..-1., iyja tipuiic\* ^g. lietcuto. Kovač, Orba, M<Hiot:č, Povhe. r»re»ovcc. Pcčck in 4ru>sr- Diricetv ravnatelj Po?ic. reSaer z. Krivcoki. Predstava se vrši za iteama D,
V soboto <e po>e opereta »Pri I r e h rr> 1 a d c n k a b. V partij atbOMf' • 'n<as,roi-': sna Lubejeva. f»ufcr*ra za«reb£k£3a ^edališča. Sodf-N4tle: ;a Bala tkeva, gue ^panc^a, Ranica k<w-a, ^tritisa ter zz. Mohonč. Dj'enovTC. Povb*r Pe-ček. S^oočič tm drujj. Dir<:;errt rannate1? Porić. rež»er z- Povhe. Prode-av« se vtS? r»\->en abonma vri zn;žai»b cenah.
Iz Laškega
—   Olepševalno   io   tujsko • prometoo
dro*tvo. Ofečni zbor, ki se Je vršil v po-ROdelMl v hotelo Savinja, je bil prjv dob« no ohfsikao. Navzoč re Iv! tudi lajoifc it m tnisfci promet v Ljubljani s. Vola-šdk. Društvo ši-eie 155 članov. V pretek. Ie:n leto >e imelo d-mstvo I6J63 D:!j Jo-hodiov in 6f>5; D'n izdatkov. MUK* Ida prJTedi društvo v proslavo 1DIeL:-.iLC obstoja veftko l.udsko siavnobL V uJ^or so i-zrvolicnć 35. Konrad rTibivacher. dr. Ar-noM Pernat ml. Tone Hooun, Oj^nJesUv Trop, Blaž Zupane Fran Maršič, Ruđoil Dcrsan, Pavle Rabič, Ivan Celina, Vinko Holcrrtf.n, dr. Ivan Lovšin in Josip lierla.i. i>nr5tvo je uredrto vsa Pota aa Umna. na-pravim bo novo sobnčno kopei, no\t U -P: :n še nekaj novib olepševanj ter popravil. Tujski promet 5^ je lansko leio prav lepo  ro-zvH m letos obeta še mnogo \ eč.
Na kmetih.
— Kaj? Pravite, da zdravnika sploh nimate? Kaj se pa ^irodi z bolniki?
— Kaj bi se zgodilo? Umirajo krat-koraalo naiavne smrti
Stev. 82
»SLOVENSKI   NAROD., dne 10. aprila 1530.
Stran 3
Sobota 12. aprila:
Hajduk: Hermes
Nedelja 13, aprila:
Hajduk: Ilirija
Igrišče Ilirije
Dnevne vesti
— Častno predsedstvo jubilejnega Uub-tjapskega *clesc.lma. Te dni je sprejel trgovinski minister Juraj Demetrovič deputacijo, ki ga je prosila, naj prevzame mesto častnega r^redsedmka letošnjega jubilejnega velesejma. o. mmiister je sprejel častno predsedstvo in obljubil, da se udeleži otvoritve jubilejnega velesejma v Ljubljani osebno. Člani častnega predsedstva so ban dravske banovine ing. Dušan Sernec, pomočnik bana dr. Otmar Pirkmaycr in 1 j ubil aaiski župan dr. Dinko Puc.
— Reorganizacija poštnega prometa. V oddelku za pošte in brzojav ministrstva javnih del se vfoc že več dni konference strokovnjakov in delegatov vseh oblastnih po-štnobj-zoiavTuh uprav, na katerih se podrobno razpravlja o reorganizaciji poštnega prometa v skladu z novim voznim redom, ki stopi v veljavo 1. maja. Sklenjeno je bilo med drugim pen'o? postnih paketov v bodoče pospešiti, avtomobilski postni promet na spravni ti v sklad z novim voznim redom. Minister javnih del uda pravilnik o poštno-Hnaojavnem prometu, čim dob; od delegatov potrebne podatke.
— Vseslovaaska študentov ska kouieren-ca v Pragi. Na poziv narodne zveze slovanske mladine v Pragi so imenovale vse oncijeine  slovanske  študeirtovske organizacije V Pragi delegate v pripravili a In i odbor, ki ho pripravil vse potrebno za vse-sfovaoafco   štud en to*v"sk o    konferenco, na kateri bo ugotovljen    položaj slovanski*) študentov na će^koslovaflcfii visokih šolah   v  narodno - kuiturnem. družabnem, šolskem in sodjaJnetn pogledu. Konieren-ca naj bi uredila vprašana« praktične vza-iemiiosfci. ugotovila in pojasnila vse nedostatke   ter  proklamirala    zaJhteve vsesa slovanskega dnaštva. V pripravljalnem odboru    zastopata   jugoslovenske študente Račkov in Senica. Konferenca se bo vršila o hinkoštih.
— Češkoslovaška delegacija na pogrebu patrijarha Dimitrije. V torek zvečer jc odpotovala v Beograd na pogreb patrijarha Dktii trije delegacija češkoslovaške pravoslavne cerkve pod vodstvom škofa češke in moravsko - šlezijske eparniie Gora »da Pavbk-a. Po vseh verskih občina>\ češkoslovaške pravoslavne cerkve se bo-do vršile v nedeljo za patrijarhom Dimitrijem ipanilude.
— Mitropolit llarion \ pokojen. 'Službene Novunc< objavljajo ukaz., s katejrim je vpokojen škof vršaški, mdtropokt llarion. z odgovarjajočo pokojnino, ki se mu bo šaptače vala iz blagajne srbskih davčne-cerkvenih fondov karlovSke mitropoiUe in z draginjsko doklado v znesku 5950 Din mesečno, ki se mu bo izplačevala od 1. aprila 1030 iz državne blagajne.
— Novi hoteli na Jadranu. Nedavno sta bila dograjena in opremtiena hotel »Ad-•ria« na L&padn, ki ima 26 sob, in penzijon >Uda< v Srebrnem, ki ima 14 sob in lastno električno razsvetljavo. Otvorjena nova hooela še nista, ker lastnika še nista dobila dovotjiernja, odnosno koncesije. Agilno društvo »Rivijera« je povečalo in moderno opremilo hotel »Odak« na P'o-čab, Id je že otvorjeu. Hotel se imenuje zdaj >Excels?or«. Lastnik hotela »Beograd« v Splita Ilija Vukosić ie otvorU na svečan naofli nove iprostore svojega hotela in restavracije, razširjene med FV^lijšatio kraljice Me I ene in Poljano Grgura Ninskega.
— Ljubljanski vel esejem zaseden. Kljub temu da grad] velesejnrtsfoa uprava dve novi razstavni gradfoi, le celokupni razpoložljivi prostor popolnoma zaseden. Ker se namerava ob letošnši jubilejni prireditvi prikazati popofno »revijjo inUustrijske in obrtniške produktivnosti in podjetnosti, se bo naknadno paijavlienim dodeli! prostor na ta način, da se onim razstavljalcear., bi so zahtevali velike prositore, dodeie ma*,o manjši.
— Nove lokomotive. Te dni je prispelo rt Nemčije 8 novih lokomotiv, ki jih dobivamo na račun reparacij. Tri I^f-roo-t;ve so za brzovlake. pet pa za tovorne. Vseh osem lokomotiv je dobila beograjska železniška direkcija.
— Tudi Finska sc udeleži ljubljanskega velesejma. Finska izvozna zveza, katere predstavnik zia Jugoslavijo ie g. Rihard Rapeli v Beogradu, je sklenfla, da se udeleži letošniega iubilejnega velesejma v Ljfflfboani. V to svrho si bo z-gtradila na sejmišču svoj lastni reprezentativna pavi-Hon. To je zopet nov in iep dokaz, kako ljubljanske vele sejmi c tudi v inozemstvu vedno boip upoštevajo n kako važno vlo-ko igrajo v medna rodni trgovini.
— Zanimanje za naš Jadran v RunuKtiji in poljski. Po 'poročilih iz Rumuniie in Poljske vlada v teh državah veliko zanimanje za naš Jadran, h Temešvara, Bukarešte, Krakova, Lvova, Varšave in Poznanja prihajajo dopisi, v katerih se ljudje imor marajo o cenah in razmero h na Jadranu. Letos bo torej na naši rivijeri mnogo Romunov m Poljakov.
— Zletnj dan goz°ov nfkov v Vršen. Za velikonočne praznike bo v Vršcu zJetni dan gazdovnikov, katerega se udeleže gozdov-niki in skavti iz vseh krajev države, pa tudi zastopnik; mozemskih 20£dxrvniških orgai>i-Bacti.
— Pravilnik   o   tečajih   za zdravnike,
V »Službenih Novinah« št. 80 z dne S. t. m. ie objavljen pravilnik o tecaiih za zdravn i ke.
— Sokolski nastop v Križevcih preložen.
Iz tehničnih in krajevnih ozirov je sokolski nastop v Križevcih pri Ljutomeru, ki bi moral biti 29. maja, preložen na 15. junij, na kar opozarjamo sokolstvo in občinstvo.
— Zagrebška občina prodala tobačne tovarno upravi državuib monopolov. Pogajanja med zagrebško mestno občino in upravo državnih monopolov glede prodaje zagrebške tobačne tovarne, ki je bila last mesta, so bila te dnd zairlhioena. Občina je zahtevala  za  tovarno  in  vse pripadajoče
objekte ter zemljišča sedem nkilijouov dinarjev. Upirava državnih n>onopolov je kupčijo odobrila. Zagrebška občina bo denar porabila za zgradbo treh novih, moderno  urejenih  in opremljenih šol.
— Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. Potokarjevo rodbino v Cicero, država Ilhuois, je zadel hud udarec. 10. nwt-ca se je med vožnjo z avtomobilom smrtno ponesreči! 36letni Martin Potokar. V nejgw avto se je zaletel drug avtoinobi-Ust. Potokar je odletel iz svojega voza in se ubil. — V istem kraju ;-e podlegla raku Ivanka Polenik.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da ostane vreme neizp»reineiiljivo. Včeraj je bilo lepo samo v Sp&tu, drugod pa večinoma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Skopjju io, v Za-grebu lo, v Ljubljani 14.4, v Sarajevu H, v Mariboru in v Beogradu 13 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75S.4, temperatura je znašala 4.0.
—- Zagonetna smrt Orožnika. V Nemili blizu Sarajeva so našli pred dnevi ob prosi ležečega nezavestnega orožniškega narednika Rista Tri&ča. Itnei je neznatno rano na glavi, vendar se pa ni zavedel. Prepeljali so ga v sarajevsko bolnico, kjer je umri, ne da bi se zavedel. Morda je med vožnjo padel iz vlaka a M pa ga je kdo vrgel iz vagona. Truplo so obdueirali in oblasti so uvedle preiskavo.
— Mlad morilec. Pred mladinskim s> diščem v Čačku se je te dni zagovarjat loletroi MilomJT T., kj je s starejšim bratom umoril svojo teto. Fanta so oddali v poboljševalnico. dočim se bo nšegov starejši brat zagovarjal pred rednim sodiščem.
— Aretacija dveh beograjskih trgovcev.
Na ukaz državnega pravdništva v Beogradu sta bila te dni aretirana znana beograjska tongovca Milan Božić in Luska Sai-datovid, ker sta lani Še pred napovedjo kookurza večino blaga zastavila in prodala, denar pa spravila pri sorodnikih. Upnike s-ta oškodovala za 14 milronov dinarjev.
— Strašen samomor v Zagrebu. Na Voćarski cesti v Zagrebu si je včeraj ponoči na stirašen način končal svoje ž-ivljenje 4£lctni brezposelni trgovski pomočnik Albert Leicht. Z mesarskim nožem si je prereza! vrat in je izkrvavel. V mlaki krvi Ka je naše! njesov svak, preka je valeč Frangeš, ki ie naglo obvestil rešilno postajo. Toda vsaka moč ie bila za.Tian. Leicht je bil že mrtev. Leidit jc b'! že doigo duševno potrt in si je hotel že večkrat končati življenje. Zz 13krat so ga v zadnjem hipu rešili.
— Žrtev neprevidnega šoferja. Pretekli mesec je v Vlaški ulici v Zagrebu Šofer Stjepan Sauerbor, lastnik avtotaksija. povozil 271ctme»ga stražnika Stjepana Sajn-bola. r\mesrečenca so prepeljali v bobn-co, kijer so ga obvezali m čez nekaj dni poslaii domov. Mislili so, da so poškodbe lažjega značaja, toda nastale so komplikacije, katenm je stražnik včeraj ponoči podlegel. Policija jc neprevidnega šoferja aretirala.
— l&letno dekle brez sledu i zajmilo. V
Osiidku je te dni vzbudila veliko pozor* nost vest, da je 151etna Miariia Kovačevič brez sledu izginila. Dekle je brlo miTno in pridno in zato domnevajo, da io je kdo odpeljal. Ni izključeno, da j-e postala žrtev trgovcev z dekleti, ki so pred mesecem odpeljali že več deklet.
— Nesreča na železnici. Na železniški postaji v Novi Gradiški se je pripetiia včeraj težka nesreča, katere žrtev je postaj 20-letni Franjo BeTa«nek iz Dren ovca. Ob pol 2. je stal vlak s fanti, ki so se peljali na nabor, na postaji ter čakal na zagreb'ki brzovlak. Kljub opominom, naj bo previden, ie odšel Berađiek čez progo po vodo. V tem hipu ve privolil brzovlak. ki je nesrečnega fai^a PovorH. Lokomotiva mu je zmečkala obe nogi. Težko poškodovanega so prepeljali v bornico. lijer so mu morali nogo arnpuvfrat!. Njegovo stanje je brezupno.
— Roparski napad na ameriška rojaka v Barbetonn. V Barbetonu. država Ohio, tje bil nedavno 4zr\'iršen drzen roparski napad na Slovenko Mariio Fištenjevo :w njenega ISletncga sina. K Ršlenievinj se prišel neznan človek in potrkal na vrata. Ko ie Fišterjeva odprla, je rag!edala pred seboj inaskiraoega ueznanca s samokresom v roki. Vsa prestrašena je začela
bežati, bandit je pa ustrelil za njo in jo zadel v giavo. Težko ranjeni materi :e hotel priskočiti na pomoč sin, pa tjdi nanj je streljal bandit m ga zadel v glavo. Po zločinu je napadalec pobegiril. Mater b srna so težko ranjena prepeljali v bolnico. Njuno stanje ie kritično. FiSterjeva sestra Jožeta ^krabarja, ki je pred 3 nre-secj ustrelil svojo ženo in samemu sebe obstrclil.
Iz Ljubljane
—II   Veikooočnc počitnice na Unbrjan skih šoiab bodo trajal« letos, kakor ou-jenx>, od torka 15. t m. do tod. četrtka 24. t. m-, torej 10 dni.
—-\\ Kupčija z butarami pri frančiškanskem mosau odnosno na Cankarjevem na-brež?j»u je zaoV^e dni postala rvecej živahna. Eflaga je na izbrro in cene se rav* naj o po veto kosti in kvaliteti. Da so butare okrašene s cvetjem, bršljinom »n penrljamj v vseh barvan, se razume samo po sebi. Kdor si nc more omisliti takele butare, si kupi Pač oljikino veiioo. Na kmetih pa tekmujejo fantje in dekleta, kdo bo nesel lepšo, ampak tndi — večjo. Nekateri prineso po 3 do 4 metre visoke, da i;h komaj zmagujejo. Tako jc cvetna nedelja v mestih in še boli na kmetah vsa v cvet.Hj in butarali.
—Ij Ali bo, ali ae bo? Zadnjič smo opozorili, da je treba javno stranišče na vogalu l^entpeterske in Ahacljeve ceste (v šentipetersJkem parkn) primemo razsvetliti, pa je stranišče še zdaj brez luči.
—Ij Pred začetkom petkovega koncerta Glasbene Matice v uri ionski dvorani bo kratko predavanje o obeh potnerabnih d« lih. ki se izvajata na tem koncertu m si cer o orkestralni suiti Balkanofonila, ki jo je napisal Josip Slavenski, in pa o kan tati *0 fli'rtff'hoTi stvaren človeka-, delu češkega komponista Ladislava Vycpaleka. Predavnaie bo imel g. skladatelj Slavko O s t e r c Brez dvoma bo ta uvod mnogo pripomogel k boljšemu razumevanju ^beh izvajanih del. Prosimo občinstvo, da točno ob 20. uri zasede prostore.
—U Dobrodelna akademija z izredno zanimivem in bogatim sporedom se bo vršila v ponedeljek dne li L 01 v ljubljanski operi i<n .sicer na korist popiavijencem ioiŽTj« Pranciie. Vstopnice se bodo dobivale od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. Cene znižane, operne. Podrobni spored javimo M&
—tj Vycpalek: Kanta t a o poslednjih stvaren človeka, se ie izvajala preteklo nedeljo v Pragi na izrednem poncertu praiske Ce.%« n^liarmonije pod dir%eiiton J. KTičkom. Vsa praška kriurka bvau delo samo, pa tudi izvajanje, ki je v dovršeni obliki pokazalo vse visoke vrednote tega znamenitega dela novejše češke literature. Kantata je bila pred mesecem dni izvajana tudi v Parizu ter ie vplivala na poslušalce s svoiirrsi silnimi in zanosnkni vtisi. V Ljubljani izvaja to imipozaarMo delo celotni mešani zbor Glasbene Matice, solista gdč. M a I d i č e v a in C Grba ter ptirnnožen operni orkester s člani kon-servatorijskega orkestra in dravske muzike. Vseb sodemjočib je let) pod \-odsivo-u ravnatelja g, Mirka Poliča. TVedpro-daja v Matični knjigarni.
—Ij Bitko pri Skagerrak« in potop nemške vojne mornarice, vse to nam predstavlja velezanimivi film, ki ga bo predvajala ZWD jutri na dan kulturnega fihna v kinu Ideal. Velenapeti prizori ene najijutejših 00-moTskih bitk med nemško in angleško floti lo morajo zanimati slehernega človeka; nato pa še tragičen krjnec nemškega vojnega brodovja, Id je šlo prostovoljno raje v propast kot da bi izročili svoje nekdai tako ponosne in junaške oklopnice in križarke zaveznikom! Skratka jutrišnji film je nadvse zanimiv in ga priporočamo slehernemu v ojrled. Predstave ob 4. pol b. pol 8 hi 0 zvečer. Cene najnižje od 2 Dtn dalje za sedež!
—Ij Poskusen samom0«". Na stražnico policijske uprave na Bleiweisovj cesti je prišel snoči okoli ?X30 neki mladenič in izipovedal, da se je malo popreje v Tivoliju ustrelil v gJavo. Na stražnici mu sprva niso hoteli verjeti, videli so pa takoj, da trna fant krvavečo rano na glavi, poleg tega je pa imol pri sebj tudi samokres, iz katerega je bo izstreljen naboj. Naglo so obvestili roMino postajo in samomorilnega kandidata so prepeljali v bolnico. Na stražnici so ugotovili, da gre za 2dietnega dektromonterja Antona S., rojenega v Zeltvegnu m pristojnega v Ljubljano, stanujočega na Gosposvetski cesti. Fant ni hotel povedati, zakaj se je hotel ustreliti. Dejal je samo, da se je hotel ustreliti v sence, pa je zagrešil in mu je krogla obtičala nekoliko više v glavi. To so davi ugtovili tudi v bolnici- Stattje mladega samomorilnega kandidata, ki si je hotel končati življenje najbrž zaradi brezposelnosti, ie precej kritično.
—Ij Onemogla služkinja. Posestnik JosVp Rus iz Ključavničarske trtice 4 je včeraj ob 23 stražmku prijavil, da leži v veži niegove haše neznana ženska, ki ne mere vstati. Stražnik je pozval rešilno postijo na pomoč, nakar so neznanko prepeljali z avtom v bolnico. Ugotovili so, da gre za brezposelno služkinjo Katarino S., fcj je najbrž od lakote onenroigia.
—Ij Drzna tatvina. Posestuica Marija Zupan iz Preserja pri Radomljah je včeraj dopoldne v Krisperjevi trgovini na Mestnem trgu nakupovala razno blago, bij« pa je tako neprevidna, da *e torbico z listnico položila krat sebe. To priliko je izkoristila neka •kmetica, ji izmaknila Ustnico in rsgiinila iz trgovine. V listnici je bno 104*0 dinarjev.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« crendee, ki doseza zaradi tejra, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja sFranz Josefovmc voda že pri malih največ težko zagateaih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva pri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
amo
vzradosti nova oprema ovoja, mnogo boljša kakovost in izdatnejše parfimiranje nadvse finega Elida pudra.
ELI DA PUDER
Nočne čuvaje v Tivoli!
V noči c*d 7. do S. t. m. me je iz spanja zbudilo huronsko vpitje pijanih podivjan-cev, ki so se privlekli v tivolske nasade. Teh divjakov je moralo biti v etika tolpa, kajti rjovenje se je razlegalo po celem TivoHju in je trajalo nad eno uro.
Ko sem zgodaj zjutraj šel v mesto, sem se uveril, da se nisem bil motil v domnevi, da se niso pijani divjaki zadovoljili s tuljenjem. Kajti preko poti. vodeče od glavnega drevoreda proti ribniku, so ležale na tleh prevrnjenc kar štiri klopi, "vse blatne in ponesnaženc.
Naj vendar že enkrat magistrat postavi nočne čuvaje v Tivoli! Ako pa so čuvaji že v parku, zakaj ne vrše svojih dolžnosti? V bodoče naj bodo nočni čuvaji možje nt mestu, da bodo eveDtualnc vandale eruirali in da bodo ti brezobzirni divjaki eksem-plarično  kaznovani. B. M.
Nujna prošnja
Svo?ečastK) jc polici;ska oblast izdala hvalevredno naredbo, s katero se zabranjuje po 10. uri zvečer vsak<> petje m sodba na gostilniških v novih in pri odprtih oknih. Nadvse umestna naredba se je izdala gotovo samo zato, da bi prebivalci imeli svoj potrebni noćni mir. Pri tem pa sc .e gotovo na nekaj pozabMo. ka«r moti stojiovalce !b!iž:v 'n sosrtiln pri njih nočnem počitku še v.s« bolj kot pa godba ali petje. V mislih imam namreč baiincanje, ki se je zadnia leta zelo razširilo, ztesti na periferiji mesta, kjer pa ravno tako potrebujemo nočna mir kot v središču. Skoro vsaka gostilna ima svoj navadno z deskami ograjen balinski prostor. Od isye in preveč zaužitega alkohola razgreti igTakri mečejo nemoteno do polnoči in še čez v te deske težke balin-ske krogle z vso moč.H), da pok a kot bi srt'reJjal s topovi. Pri tem kriče, da 'd-rču alrj da »nima nič«, kot bi bili oddaljeni več kilometrov d»rug od drugega, da ne omenim razen običajnega prkiušanja in mado-nanja še raznih surovih izrazov in psovk, ki spremfeio vsak lučai kn-ogje. Pri vsaki gri se najmanj še desePk.nat skregajo, koliko kdo ima. pri čemer skušajo drug drugega prevpiti. Sedai pa naj človek rnrio zaspi, ako stanuje v bližini take gostilne, o odprtih okn:h poleti sploh ni govora. Komaj jc posfalo nekoliko topleje in že se na nekaterih balinskih prostorih kriči n razJbi/a vsak večer do pomoči.
Res skrajni čas je, da policijska oblast takoi izda naredbo, s katero se baiincanje po 10. uri povsod najstrožje prepove, analogno petin in godbi. Prebivalstvo bi bilo policijski upravi za tako naredbo ze-o hvaležno in piscu je znano, da si tudi mrjosr*' go^tibViičari! žele splošne naredbe, kajti tudi oni neradi poslušajo vpitje in raxcraian*e do polnoči, toda sedaj si ne
more.io pomagati, ker bi sicer oognah goste h konkurenci. Rad: tistih par pr^ia-petih srrastnežev, ki nimajo bafinan)a zadosti do 10. ure, pa nikakor ne gre. da bi se kalil še nadalje nočn mir drugii-n, počitka potrebnim ljudem.
Eden za mnoge.
Kopališča v Ljubljani
Mnogo se zad«xi.i čas paše o k^vpa^ščib v Ljubljani. Krioiziira in prorokuje sc, k^ tero kopališče :e boli posrečeno in katera •bo uspevalo in katero ne. Nekater; se za* vzemajo za kopališče na Ljubljanici, drugi za kopališče v Koleziji. Posebno p-4 u-s?fbajo. zakaj ne uspfva mestno kop.<li-» šce v Mednem, oziroma trdijo, J:i bi bilo veliko bolje, ako bi b4a občina napravila svoje kooabšče na Jcžic;. Zdo mnooi mrslijo, da bo novo kopanšće. ki wt sedaj giradi privatnik na Jezici, prav dobro uspevajo in da je mestno kopališče v Mednem nepotrebno, ker sa Lk>bfiančani larur niso dosti obiskovtfla.
Vsem tetn bod-i povedano, da je vzro^. da je bilo kopališče v Mednem slabu obi« sk-ano, edino* le. ker so uradne ure pri uradili deljene, da morajo uradniki iu uiad* niče tud<j popoldne v urad. Kdo jc hodil, ozironra bi hodil popoldne na Liub^a-nico, ako ne uradnik? Obrtniki, tir^ovci in dru-ai nastavijenci ninia.io popoldne časa. Bo-(je satuirane družine irredo na letiov'šća in na morie. Mladma ima na svojo kri-palno zabavo na Iliriji. Rajm»rc 30 se zadnja lera tolrko spremcrrile, da je večti naval na Savo, vsaj ob delavrikrli. :z,Viju-čen. Prostor za celodnevno bivaruic. !<d<>r ima čas, je pa gotovo še vedno v Mednem  rrawinravneiSf. LHiMfančaii.
— Kolodvorska ulica je postala zadnje
čase zbirališče ponočnjakov- in razgrajačev, pa tudi tipov, k: so nevarni Keaskaflt. O tem priča nedavni napad dveh gospodov na dve gospodični, ki sta šli. nič V/-dega sluteč, po Kolodvorski ulici in sta se s pomočjo stražnika ko:ujj otre<i v s i1 i i-vih vkavalirjev . Prosimo p)'ici:^ko upravo, naj posveti tej ulici več peiOfOOSU, d t bo ponoči ^•eč miru iu da nc bo ae varno hodfti po nji.
Otroška skrb.
— Poglejte, otročiči. tu .sem vam prinesel aparat za elcktriziranic. Tok je tako močan, da laliko ubije naivečjega vola.
— Cc je tako. se pa nikar nc dotikaj ;tr»arata. papa.
/motil se ie.
— Slišal sem. da ti je ušla žena. Te res?
— Je. ie.
— Ubožec, kako si potrt.
— Kako bi ne bil, ko se jc pa z:opet vmfla.
Stran 4
»SLOVENSKI  NAROD«, dne 10. aprila 1930.
Stev.
Edgar VVallace:
36
Vrata izdajalcev
Roman
Bilo je »popoldne« lady Cynthief Čas težke preizkušnje za mlade Častnike, kajti lady Cynthie je imela čudovite vire in marsikateri mladenič je strmel, ko mu je pripovedovala o pustolovščini, o kateri je mislil, da je za vedno pokopana, čim je dal redarju bogato napitnino ali preprosil komisarja, kateremu je bilo naročeno, naj ga odvede iz nočnega lokala, v katerem je imel konflikt.
— Sledite, prosim. Odklanjate čaj In govorili bi radi — seveda o gospodični Jovnerjevi, — je dejala Iady Cynthie malomarno.
Dick se je premagal, vendar je pa Čutil, da mu je pritisnila kri v glavo.
— Da, hotel sem govoriti o gospodični Jovnerjevi. Povabil sem jo, naj pride jutrj k meni na obed in prišel sem vas vprašat, lady Cynthie. ali bi prevzeli vlogo domačinke.
Lady Cynthie k uprla v Dicka svoje modre oči. Nekaj časa jc bilo vse tiho, potem je pa odgovorila:
— Zakaj pa ne. to bi me zelo veselilo. To je gospodična, ki stanuje v Devonshire lionseu. ic-li? Mnogi govore o nji. Baje je zelo lepa.
— In kar je glavno — zelo dražest-na, — je pripomnil Dick.
Lady Cynthie je komaj vidno skomignila z rameni. Dick jc opazil to kretnjo in zato je bil že pripravljen na [njeno vprašanje.
— Ona je iz vorkshirske veje Joy-nerjev, je-li? Ali pa iz warwickshirske. To je zelo ugledna rodbina. Spoznala sem jo pred mnogimi leti.
— Nobenega njenega sorodnika nc I>oznam, — je dejal Dick.
Lady Cynthie ga je. presenečeno pogledala.
— Kaj res ne? Morda pa nočete povedati --? Ni izgovorila svoje misli,
a vendar   je   pričakovala, da ji pove Dick vse po pravici.
— Mislim, da ne poznam nobenega člana te rodbine. In zdi se mi, da tudi ona nobenega ne pozna. Toda ona je prava dama, dražestna in očarljiva. Upam, da jo boste navdušeno pozdravili v svoji družbi.
Lady Cynthie je zrla nepremično na Čajno mizico in ko je Dick umolknil, je globoko vzdihnila.
— To je težka stvar. Dick, gotovo razumete, da se moramo držati pri izbiri soprog naših častnikov stare tradicije in da je potrebna čim večja previdnost. Upam, da boste srečni, če ostanete ---
Lady Cvnfrhie, ne belite si, prosim, Slave s skrbmi, če ostanem ali ne, če mislite s tem mojo vojaško službo, je dejal potrpežljivo, kolikor je pač mo-
geL — Ali bi se ne hoteli seznaniti z njo že prea?
vprašali, kako je z njeno" rodbino.
— Ah, da, vprašaj sem jo, — je odgovoril Dick mirno in vstal. — Vas smem torej pričakovati jutri ob osmih?
Iztegnila je roko, okrašeno z dragocenimi prstani, in se nasmehnila Dicku.
— Dragi Dick, upam. da bomo vse uredili. Bila bi težka izguba za polk, Če bi morali dati vojaški službi slovo, — je dejala prijazno.
Ko je Dick odhajal iz polkovnikove-ga stanovanja, se je doslovno zaletel v Bobbie Longfellovva.
— Doprinesti moram obvezno tedensko žrtev, — je dejal Bobbie žalostno. — Kako se počuti stara gospa?
— Stara gospa je še vedno sama doma, je odgovoril Dick. — Želim, da bi se ti posrečilo spraviti jo v dobro voljo.
— Za bosa! — je vzkliknil Bobbie ' ves v skrbeh in vstopil.
— Končno prihaja mož, s katerim sem hotela govoriti.
Bobbie še nikoli ni videl Iady Cyn-thie tako vesele in prijazne. Prestrašeno se je ozrl v mislih za ves tetien nazaj, pa ni našel povoda, zakaj bi Iady Cynthie tako hrepenela po njem.
— Prav kar sem govorila z Dickom Hal!oweUom. Vi ste njegov dober prijatelj, je-li?
— Da, dokaj dober, — je pritrdil Bobbie previdno, ker ni vedel, kakšne posledice utegnejo imeti njegovi odgovori.
— Kdo je ta nesrečna Jovn-erjeva?
— Zelo dražestno dekle, — je odgovoril Bobbie.
— Je zaročen z njo? Bobbie je odkimal z glavo.
— Toda zaročiti se namerava z njo, je-li?
Bobbie je pritrdil.
— Bi mu ne mogli odsvetovati tega koraka?
— Glejte, lady Cvnthic, — je odgovoril Bobbie odločno in lady Cyn-thio je presenetila prepričevalnost njegovega glasu, — vedno sem mislil, da bi radi sprejeli k polku žensko s preteklostjo.
Lady se je prijazno nasmehnila.
— Da. toda vse je odvisno od tega, kakšna je njena preteklost, — je dejala smeje. — To mora biti preteklost, katero morete zasledovati vsaj sto let.
— A dvajset ali trideset let vam nc zadostuje? — je vprašal Bobbi-e in lady Cynthie mu je presenečeno pogledala v oči. — Želel bi, da malo premislite, — grlo je imel suho in te žene se je tako bal, da je komaj obračal jezik, — če bi bilo mogoče sprejeti v naš polk... žensko... ki je imela ... pred pet- ali šestindvajsetimi leti nekakšno neprijetnost.
V polku se je večkrat debatiralo, ali je barva lady Cvnthie naravna ali pa se šminka, da je tako lepo rdeča. Bobbie je lahko zavezal vse zlobne jezike, ker je videl, kako je lady naenkrat prebledela.
— Ne razumem vas dobro, gospod Longfellovv.
— Seveda. —
je
£ynthie. — Morda je pa sploh še niste
°S1e iS 1    Spominjajte se slepih!
VABILO
na
redni občni zbor
Posojilnice v Brežicah r. z. z n. z«
kateri se bode vršil dne 26. aprila 1930 ob 18. uri v lastni pisarni
»Narodni dom«
DNEVNI RED:
1. Poročilo nacelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1929.
4. Volitev nacelstva.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob 18. uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem Številu udeležencev.
Načelstvo
Žrebanje državne razredne
loterije
V IV. razredu so bile dne 8. t. m. izžrebane sledeče srečke:
Premijo 250.003 Din je zadela štev# 99*534
Dobitka po Din 80.000 sta zadeli Stev« 62.24* Dobitka po Din 60*000 sta zadeli Stev. 32*903 Dobitka po Din 40.000 sta zadeli Stev. 36.063 Dobitka po Din 3O.OOO sta zadeli Stev* I8.046 Dobitka po Din 24.000 sta zadeli Stev. 18.738 Dobitka po Din 15*000 sta zadeli štev« 22*167 in 33*443 Srečke, na katere so bili izžrebani manjši dobitki, bomo objavili v par dneh.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
V delu je zadovoljstvo
Ameriška filmska igralka Betty Compsonova o vlogi dela v življenju
Najvažnejša in najlepša stvar v življenju je delo, je dejala ameriška filmska igralka Betty Compsonova v pogovoru z novkiarji. Delala sem vse svoje življenje. Nekoč sem se hotela iznebiti dela, pa sem bila nesrečna. Moramo imeti interes na svojem delu in prepričana sem, da se človek lahko prilagodi katerikoli vrsti dela. Ni mi še bilo 15 let, ko mi je oče umrl in ko sva ostali z materjo brez beliča. Ne raz-m eni ljudi, ki trdijo, da je v siromaštvu sreča. Siromaštvo sovražim. Edino, kar sem imela dobrega od siromaštva, je bilo to. da mi je dalo pobudo za trden sklep, rešiti se ga čimprej. Ljubim razkošje in srečna sem, če lahko toliko zaslužim, da si ga morem privoščiti.
Ko mi je umrl oče, je šla moja mati delat v pralnico velikega hotela. Jaz sem še vedno hodila v šolo, dobila sem pa večerno službo v malem gledališkem orkestru. Mati je namreč želela, da bi postala vijolinistka. Zaslužila sem 3 dolarje tedensko. Podjetje je bilo nekaka mešanica gledališča s kinom. Nekoč, ko so morali gledališki komad iz tehničnih razlogov odpovedati, me je ravnatelj prosil, naj zaigram v nadomestilo solo na vijolino. Igrala sem z velikim veseljem tembolj, ker sem vedela, da dobim posebno nagrado. Nervozna sploh nisem bila. Sicer pa moram priznati, da občutka nervoznosti nikoli v življenju nisem imela. Sem trdno prepričana, da je polovica skrivnosti uspeha v tem, če si človek ne prizadeva preveč žilavo doseči uspeh. To se sliši nekam čudno iz ust ženske, ki poveličuje delo, pa je le res. Delajte brez prevelikega truda in napetosti sil. Če se človek preveč trudi, da bi dosegel svoj cilj. lahko doživi polom. Ljudje bi morali delati in živeti lažje. Naredimo mnogo več in dosežemo večje zadovoljstvo, če se dosledno otresamo skrbi, jeze in prehudih naporov.
Moj nastop je vzbudil med občinstvom veliko navdušenje in takoj so mi ponudili turnejo, na kateri bi nastopala kot vijolinistka. Podpisala sem pogodbo in odšla na turnejo. Ko je angaž-ma potekel, sva bili z materjo v San Franciscu zopet brez beliča i' žepu. Sila kola lomi. Bili sva lačni in zato sva prijeli za prvo delo, ki se je nama nudilo. Mati je dobila mesto kuharice, jaz pa pestunj« in sobarice. Zato tudi
vem, da lahko Človek doseže uspeh v poljubnem poklicu, če mu ugaja ali ne, Kajti bila sem dobra pestunja m izborna sobarica. Kmalu sem se pa znova napotila na turnejo in napravili so z menoj prvi poskus za film. Po skušnji so mi sporočili, da potrebuje Al Ghri-stie igralko za svojo družbo. Bila sem tako prepričana, da dobim to mesto, da sem brzojavila svoji materi, naj se pripravi na pot in počaka, da jo obvestim, kdaj naj odpotuje.
Mati je čakala, čakala sem pa tu-di jaz in trosila svoje prihranke. Bila sem že vsa obupana, ko sem slednjič do-
bila brzojavko, naj pridem. Nastopala sem tri leta v veseloigrah. Ta čas, ko sem delovala v filmu z VVilliamom Des-mondom, se mi je nudila zelo ugodna prilika. Georg Loane Tucker mi je telefoniral, naj takoj pridem k njemu, češ da mora še istega dne razdeliti vse vloge svojega novega filma. Ker je potreboval za dotično vlogo »cinično« žensko, me je takoj angažiral. To je bilo pred 10 leti. Ta film mi je prinesel slavo. *K) je bil končan, so začele deževati od vseh strani ponudbe in ponujali so mi celo 500 dolarjev tedenske plače. Kar verjeti nisem mogla, da je vse to res.
Potem me je angažiral Jim Cruze za film »Salamander«. Prvič v življenju nisem bila navdušena. Tolažila sem se pa, da se poročim s Cruzom, ki je bil dovolj bogat, da bi skrbel zame in da bi mi ne bilo treba delati. Toda ta sklep je bil napačen. Nobena ženska bi se ne smela poročiti zato, da bo imela lepo stanovanje in udobno življenje. Ženska mora tudi po možitvi po možnosti služiti, da si lahko kupi vse, kar ji srce poželi. Pri možitvi mora odločati edino ljubezen odnosno seksualnost.
Kmalu sem se zavedla, da bi bila malone zavrgla delo kot najdražje, kar ima človek v življenju. Ko mi je Geor-ge Fitzmaurice sporočil, da ima zame vlogo v svojem novem filmu- sem jo takoj sprejela s trdnim sklepom delati še z večjo vnemo nego poprej. In res delam še zdaj z velikim veseljem. Kadar me pa ne bodo več rabili pri filmu, si poiščem drugo delo, v katerem najdem zadovoljstvo in smisel življenja. Največja dobrina na svetu je veselje, ki ga ima človek po uspešno končanem delu.
Če potuje indijski nabob
Finančni minister indijske države Hajdarabad sir Haider Jung je najel te dni v Bombavu veliko luksuzno ladjo za maharadžo iz Nizama, ki ima 300 žen in katerega premoženje se ceni na bilijon rupii Toliko denarja si mi v svojih skromnih razmerah niti misliti ne moremo. Maharadža je sklenil pre potovati Evropo, da proslavi povečanje svojega bogastva na okrogli znesek enega bilijona. Pravljično bogati indijski nabob potuje vedno s pompom, kakršnega sicer ne pozna svet. Zase iti za svoje spremstvo potrebuje cel par-nik, ki mora biti popolnoma na novo opremljen in okrašen, da odgovarja njegovemu orijentalskemu okusu.
Maharadža potrebuje zase in za svoje žene 600 slug. Del parnika mora biti preurejen v harem za njegove žene, katerih ima kot rečeno 300, toda v Evropo jih vzame na izlet samo 20 do 30, seveda najlepših. Vsaka žena mora imeti najmanj dve služkinji in zato zahteva harem ali »zenana«. kakor se imenuje v Indiji, znaten del prostora na
parniku. Nadzorstvo nad haremom ie poverjeno visokemu uradniku, dočim bo njegov namestnik krotil ostanek menažerije, ki ostane doma. Število avtomobilov, katere vzame indijski mogotec na potovanje po Evropi, še ni točno ugotovljeno. Njegove garaže so največje na svetu, kajti maharadža ima 600 osebnih avtomobilov in 150 velikih omnibusov.
Najboljše, naftrajnefše. zato 13 naj cenejše 1
„Halo, moj sin je znorel44
Zadnje čase je prišlo v Ameriki na dan več škandalov, obstoječih v tem, da so vtaknili v norišnice povsem normalne ljudi. To so bili večinoma lahkomiselni in trmasti sinovi milijonarjev, ki so razmetavali denar ali pa so se hoteli poročiti z dekleti, ki niso bila roditeljem po volji. Za interniranje trmastih sinov ameriških milijonarjev so naravnost strokovno uredili in opremili krasen sanatorij blizu Chicaga.
Ce je imel dolarski milijonar sina, ki se je hotel oženiti recimo z gledališko plesalko in ni hotel pod nobenim pogojem vzeti druge, je zadostovalo očetu, da je telefoniral v sanatorij: »Halo, moj sin je znorel!« Treba je bilo povedati š<e naslov, vse drugo je pa opravil zavod tako, da je bil oče varen tudi pred zakonom, ki prepoveduje omejevati osebno svobodo. Sanatorij je namreč poslal celo skupino izurjenih ljudi, ki so žrtev tako dolgo dražili, da je pobesnela. Neposlušni sinovi milijonarjev ne stanujejo navadno pri roditeljih in zato jih je bilo tem lažje dražiti. Nesrečnež, katerega so vzeli na piko, je imel dan za dnem neprijetnosti. Vsak hip je naletel na provokaterja. Ponoči mu uslužbenci sanatorija niso dali spati. Nadlegovali in dralili so ga tako dolgo, da so mu živci odpovedali in da je začel besneti. Tedaj so ga zvezali in odpeljali v državno umobolnico.
V tistem hipu je pa nastopil »obupani« oče »zblaznelega« sina z zahtevo, naj mu dovolijo prepeljati sina v privatni sanatorij. In tako je bil sin definitivno zavarovan pred poroko s plesalko odnosno pred drugo neumnostjo, katero je hotel napraviti Iz sanatorija se je rešil šele, ko je pristal na očetovo zahtevo, da se poroči z nevesto, katera mu bo izbral on. Vidimo torej, da ni vedno dobro imeti za očeta milijonarja.
Poceni in vendar najboljša je
SEVER JEVA OTOMANA
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78
Cena Din 570..— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte
vzorce! najboljši materijal!
RUDOLF SEVER, Ljubljana,
Marijin trg št. 2
>*4#aft og1asi<
Vsaka beseda SO p&r.  Plača me lahko tudi v znamkah. Za od&ovor znamko! — Na vprašanja brez znamka ne u >■ ndčnvariarru*. -  Najmanjši O&las Din 5*—».
Šoferja
treznega in dobrega vozača, ki bi prevzel tudi druga dela v gospo-d-arsfcvm sprejme takoj Prič Žemljic v Ljutomeru. Samo pismene poiradbe na omenj-envi naslov. 1324
Mlajši trgov, pomočnik
dobra moč, bi rad spremenil službo. Cenjene dopise rta upravo Irsta pod   »Marljiv«. 1313
Sam&veznice
najboljše/kyt ste
MU
Rdeče vino
letnik 1929 za IHn 4.— belo vino leta-   1925 od Din 5.25 naprej po-
šiija Ak*jz Knajnz, vinogradnik. Ljutomer. 1156
Trgovino
ensjros ki detaU v Ljubljani s prima odšematei radi bolezni zelo ugodno prodam pesnemu refkk-tantiu pod »Sijajna bodočnost* na upravo »Slov. Naroda«. 1336
Na obroke
kupite lahko vsakovrstno blago s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, CigaJetova uH-ca 1. Posreduje hitro in diskretno.
34/T
Čevljarske pomočnike
prvovrstne sile, ki so bili že zaposleni v tvornici čevljev, sprejme s iakoJšnJOTn nastopom in za dobro pfla-čo »Klek«, tvornica cipela i sandala v Bjelova.ru. 1321
I
najboflše. priporoča tvornica
rambaric . VARDIAN, Sisak Hrvatska, it. l.
Novi cenik pošljem vsakemu. -Od Likovao s zlato kolajno in diplomo. ZZ\\
Stalna razstava
umetniških s6k in velika izbira okvirjev. Pravkar prispeli novi moderna vzorci. — A. Kos, Ljubljana, Mestni trz 25. nasproti ma-
Električno centralo
kompletno, 10 HP, Deutz Diesei motor, trifazni generator 380^320 Voltov 22 Amp., srtiskafcia deska vse komaj 6 mesecev v pogorša, prodamo, event. tudi posamezne stroje. Informacije daje Industrija testen n Zaigreb, Preradovićeva ulica št. 34. 1325
Trgovskega pomočnika
hoflsega. v starosti od 24 do 32 tet, izročenega v špecerijski stroki, z gre/mrija.foo trgovsko šolo aH
drž. trgovsko Solo, zinoahaeiga slo-venSeme in nemščine v eovom in
Pr&avi ter cirilice sere krte veletrgovina v Ljubljani. Druge zmožnosti in čas nastopa je navesti v ponudbi, kit jo je nasloviti na opravo Ksta pod »Izurjen pomočnik c-
ne.
jcJOJL
i
.JUBCJANJA.
□DDDDCOX3GDDDD
Zahvalnica.
G. dx. L Rahletjevu, Beograd, Sarajevska 70.
Zelo se Vam zahvaljujem za Važ  le k  Radio  Balsamlka,  tri me
je reš:J revmatizma, bolezrri. ki sem trpel na nji že tri leta. Zato se Vam rz vsega srca zahvaljujem in bom vedno hvalil Vase zdravilo. Prosim Vas, da mi za vsako varnost posnete še steklenico po povzeitju- Vaš  vodno bval-eioti
Spasoje Zaldč, mnjster v tvormej za vrvice. Tetovo, 5. decembra 1036.
Lek RADIO-BALSAMIKA izdeluje, prodaja m razpo-šllja po povzetju laboratorij Radio Baisamika dr. I. Rahlejev, Beosrad, Sarajevska 70. Dobiva se po vseh
lekarnah.
ammmmrjrTTim b-h b b ini h b h u h h n ■ a u ■ ■ « ■-inr-i
Urojuie Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeriek. — Za upravo in inseraJni del lista: Oton Christol. — Vsi v Ljubljani.