DVIGA LETO V. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA. LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA MAREC 1976 ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1975 lani slabo in letos Obveščenost delavcev je prav gotovo eden izmed glavnih pogojev za uspešen razvoj samoupravljanja. Tega se zavedajo tudi v Jelovici in zato so posebno o tekočem poslovanju redno mesečno seznanjali zaposlene. Vendar mislimo, da ne bo narobe, če vseeno še enkrat podrobneje pogledamo, kako je Jelovica končala lansko poslovno leto. Osnovna ugotovitev je, da letni načrt ni bil dosežen. Proizvodnja namreč ni bila taka kot je biilo pričakovati. Posebno slabo je bilo v montaži, pa tudi v čisti proizvodnji plan ni bil dosežen. Dosti vzrokov je seveda v pomanjkanju delavcev na montaži, vendar se precej pri njih pozna tudi manjša proizvodnja. Če bi pogledali, kdo je letni načrt presegel, lahko takoj dodamo, da je to uspelo le nekaterim. V temeljni organizaciji stavbno pohištvo je bila nad načrtom primarna proizvodnja, zatem linija vrat ter proizvodnja potken in rolo omaric v Kranju. V temeljni organizaciji združenega dela montažni objekti pa sta bili nad načrtom proizvodnje montažnih objektov žaga v Cerkljah. Morda nokaj besed o vzrokih za take slabe rezultate. Precoj je bil 'kriv izredno 'težak položaj na tržišču, zlasti so rasle zaloge, veliko je bilo težav z lesom ,'ki ga je v začetku primanjkovalo, dosti pa ga je bilo tudi neustrezne kakovosti. Precej posledic je prinesla tudi uvedba tehnične kontrole, 'ki je prispevala k boljšim izdelkom, posredno pa tudi k manjšemu učinku dela. Deloma pa je zaostanek nastal predvsem v TOZD stavbno pohištvo tudi zaradi tega, ker je bilo med letom zaposleno manj novih delavcev, kot je to predvideval letni načrt. Pomanjkanje ljudi pa se je kot že prej rečeno posebej poznalo tudi na montažnih objektih, kjer ni bilo moč pravočasno ugoditi vsem željam 'kupcev. Pozitivni premiki Če po eni strani ugotavljamo, da proizvodni načrt le ni bil dosežen tako kot je bilo predvideno, pa velja nekaj besed nekaterim pozitivnim dosežkom v letu 1975. Izgube delovnih ur so se zmanjšale, še zlasti je pohvalno to s strani neupravičenih izostankov z dela. Za 13 odstotkov jih je bilo manj kot leto prej. kar po svoje zgovorno potrjuje koristnost ostrih ukrepov odborov za ugotavljanje prekrškov v podjetju. Tudi bolezenskih izostankov nad 30 dni je bilo manj kot leto prej, tistih do 30 dni pa je le 1 odstotek več. Tudi tu je svoje prispevala novost v letu 1975, to je nova obratna ambulanta, kjer zdravnica Selanova lahko veliko hitreje in bolje opravlja svoje delo in kjer se že poznajo tudi njeni pristopi k preprečevanju bolezni in ne samo zdravljenje. Precej delavci vedno govore o draginji, ki jih pesti na vsakem koraku in slabih osebnih dohodkih. Zato je zanimivo pogledati, kako je z temi v primerjavi z letom 1974. Lani so se osebni dohodki v Jelovici povprečno povečali za 21 odstotkov, in če bi upoštevali priznano stopnjo inflacije (podražitev) v okviru Jugoslavije, bi lahko videli, da so se osebni dohodki v Jelovici povečali približno za enak odstotek kot inflacija. Torej po tej plati ne bi smelo biti prevelikih negodovanj. Pa tudi drugače. Primerjava osebnih dohodkov v Jelovici z dohodki nekaterih drugih delovnih organizacij v škofjeloški občini pove, da je Jelovica vsekakor med tistimi podjetji, ki imajo povprečni osebni dohodek višji, kot poprečje v občini. V Jelovici je bil leta 1974 poprečni osebni dohodek 2524 dinarjev, lani pa je bil 3041 dinarjev. Finančni rezultati Ti so za Jelovico vsekakor v znaku težav, ki pestijo vso lesno industrijo. Najprej mogoče pozitivne stvari. Celoten dohodek se je povečal za 8 odstotkov v primerjavi z letom prej, vendar to ne pomeni, da je bil letni načrt uresničen. Dosežen je bil le 89 odstotno. Vse drugo pa je bilo seveda dosti slabše. Ker so se povečali materialni stroški, več- (Nadaljevanje na 2. str.) Boljše delo Če bi sedajle napisali, da je treba dvigniti norme v Jelovici, bi večina tistih, ki dela za stroji skočila pokonci in protestirala. Pod izrazom »večja produktivnost« jih namreč precej razume le to, da je potrebno več delati. Vendar ni tako. Produktivnost se lahko dvigne tudi na drugačen način. Predvsem pa bi rad opozoril, da bo produktivnost vsekakor treba dvigniti. V to silijo razmere, ki jih narekuje domače, zlasti pa tuje tržišče. Konkurenca je vedno hujša in uspeh je zagotovljen le tistim, ki bodo ponudili cenejše izdelke. Ker se cene surovini ne zmanjšujejo, ker se osebni dohodki le dvigajo, ker se večajo razne dajatve, je seveda izdelek tudi vedno dražji. Cenejši lahko postane le z dvigom produktivnosti dela, seveda pa je še nekaj več drugih dejavnikov, vendar tokrat le o prvem. Kako je torej s produktivnostjo. Na več načinov se je da povečati. Precej se lahko naredi z zamenjavo starih in pretežno slabše avtomatiziranih strojev in prav gotovo bo Jelovica morala tudi v prihodnje veliko denarja vlagati na to področje. Veliko bi se poznalo na dvigu produktivnosti, če bi bili vsi delovni postopki temeljito proučeni, da ne bi prihajalo do zastojev na primer pri dobavi surovin, tudi smotemo izkoriščanje delovnega prostora (čim manj nepotrebne hoje in prijemov) je lahko prispevek k cenejši proizvodnji. No, nenazadnje pa je precej tudi na delavcih. Veliko ur se izgubi v tovarni, ko stroj začne obdelovati les ne ob točno 6.00, ampak na primer ob 6.04. Pet minut tu, pet minut tam, vse to pomeni, da je določen stroj zato naredil v enem letu manj izdelkov in zato je njegova cena zato tudi toliko večja. še se da naštevati. Tako kot se delavcem že dolgo govori o koristnosti inovacij in izumov, tako lahko rečemo, da bi se tudi tem vprašanjem večje produktivnosti moralo posvečati vedno več pozornosti. Predvsem se bo to poznalo na dohodku, tako podjetja kot delavca. Parola o produktivnosti pa torej tako dobi še materialno plat. J. C. Lani slabo za letos časa bo dovolj Po novem letu oziroma pred dnevi sta odšla v pokoj dva dolgoletna delavca Jelovice. Beseda gre o Francu Bogataju z obrata Gorenja vas in Antonu Pogačniku iz obrata Stari dvor. Res moram že na začetku priznati, da gre vsako leto precej delavcev v pokoj in da niso njihovi odhodi bili posebej zabeleženi v glasilu, vendar naj kot opravičilo navedem, da bi o vseh le težko pisali, saj je prostora le premalo. Izbor za današnja »novopečena« upokojenca je bil malo slučajen, še bolj pa kot priznanje za preteklo delo. In ker bo takih ljudi še precej odšlo tudi v prihodnje, bomo v uredništvu seveda kolikor bo mogoče tudi njim dali zasluženo priznanje. Torej naj bo tokrat prvi poizkus. (Nadaljevanje s l.str.) ja je bila amortizacija in drugi izdatki, je seveda tudi dohodek v podjetju bil pod dosežkom leta 1974 in sicer za 7,3 odstotka. Ker so se povečale tudi pogodbene obveznosti in ikot smo že prej navedli, ob -takem poslovanju še osebni dohodki, je seveda največji zaostanek in sploh najbdlj problematičen, ostanek dohodka. Ta je v primerjavi z letom prej komaj 41 odstotni, torej za več kot polovico manjši. Potrebno pa je le dodati, da je bil pričakovan, in je bil celo večji! kot je bilo planirano. Slab pa je tudi položaj v rubriki podjet- Najprej je treba povedati, da se lanski načrt naložb ni uresničil povsem in je ostalo neporabljenih 950.000 dinarjev. To je v glavnem ostanek od amortizacije, ki je bila nekaj večja od 9 milijonov dinarjev (op. vsi zneski so v novih dinarjih). Tako bodo za letošnje leto vsa sredstva Jelovice 19 milijonov dinarjev, na kar bi se dalo dobiti posojila domačih in tujih bank ter dobaviteljev opreme. Tega denarja naj bi bilo za nadaljnjih 16 milijonov dinarjev. Tako bi bilo letos na razpolago približno 35 milijonov dinarjev za investicije ali tri in pol stare milijarde. Ta načrt je večji od lanskega. Podrobno naj bi se denar porabil za naslednje novosti, niške akumulacije, -kjer je -tudi skoraj polovico manjša od predlanske in je letni načrt dosežen le 76 odstotno. Posledice vseh -teh negativnih pojavov, zlasti nizkega ostanka dohodka in nizke podjetniške akumulacije pa se bo prav gotovo čutilo v naslednjih letih. Tržišče 'bo zahtevalo nove ali pa cenejše izdelke, -te pa bo -moč narediti le znovimi stroji, -ki bodo tudi več naredili. Ce pa se bo nadaljevalo prej omenjeno nazadovanje, kaj kmalu ne bo več denarja za takoimeno-vano razširjeno reprodukcijo. seveda Pa ni rečeno, da bo vse tudi natačno tako narejeno. Majhne spremembe lahko precej vplivajo tudi na naložbe. Temeljna organizacija trgovina naj bi zgradila letos predvidoma tri nova skladišča, nabavila nekaj pisarniške opreme in opravila nekaj obnovitvenih del. Za vse to bi se porabilo približno 13 milijonov dinarjev. TOZD stavbno pohištvo naj bi dobil novo halo C z nadstreškom, sušilnico, obnovilo naj bi toplovodno omrežje, kjer so sedaj velike izgube energije, na obratu Sovodenj bi se zgradil nov oporni zid (škarfa), Gorenja vas bi dobila nov viličar, prestavili pa bi silos, v Kranju naj bi bile Zato bo -tem vprašanjem v letonjem letu vsekakor potrebno posvetiti precej pozornosti. Navedeno je le nekaj najbolj izstopajočih podatkov iz zaključnega letnega računa. Brez dvoma bo o tem še potrebno precej razpravljati, vendar ne o vzrokih, temveč o posledicah in o tem, kako bi se v letošnjem letu izognili temu. Tu bo vsekakor potrebno pritegniti večino delavcev, ki bodo s svojim sodelovanjem morali skupno prispevati k ugodnejšemu poslovnemu letu 1976. naložbe v stroje, za Preddvor pa bi se letos naredili vsi zazidalni in gradbeni načrti za nov obrat. Tudi nekaj novih strojev bi dobili. Tu pa je še precejšnja rezerva in sicer 500 starih milijonov dinarjev, k,; naj bi bili namenjeni za dokončno ureditev primarne proizvodnje. TOZD montažni objekti bi denar porabil za izdelavo zazidalnih in gradbenih načrtov za novo proizvodno dvorano, kupili pa bi tudi več strojev med njimi kompresorji, čelil, niki, profilni avtomati. Skupne službe pa bi denar porabile za dokončno ureditev ogrevanja prostorov, nakup pisarniške opreme in opremo sektorjev. Ce bi vse želeli prikazati tudi številčno bi bila tabela približno takale: TOZD-2 — 15 mUljonov dinarjev TOZD-3 — 13 milijonov dinarjev TOZD-4 — 5 milijonov dinarjev SDS — 1 milijon dinarjev ŽELIM SI BITI MALO PROST Ko sem Franca Bogataja obiskal na njegovem domu v Gorenji vasi, ga ni bilo doma. Pri sosedu je razvijal film in delal slike. Torej je to morda eden izmed tistih hobijev, ki j ih bo Franc v pokoju posvetil več pozornosti? Njegov odgovor ni bil ne »ja« ne »ne«. Predvsem pravi, se bo najprej pošteno sprostil. Vsa leta svojega dela kot obrato-vodja v Gorenji vasi je namreč imel malo časa za pravi počitek. »Ce hočeš delati tako, da so s tvojim delom vsi zadovoljni, potem je treba veliko delati. Nikdar za mene ni bila služba končana ob 14. uri. Dostikrat se je zavlekla še pozno popoldne. Vedno si namreč nekje v sredi — na eni strani so delavci, ki pričakujejo, da se boš zavzel zanje, na drugi strani pa je vodstvo podjetja, ki seveda postavlja širše okvire. Usklajevanje pa seveda ni lahko.« — In koliko let je to trajalo? »Na obratu sem bil 18 let, od tega 14 let pod Jelovico. Vsa ta leta sem bil upravnik oziroma obratovodja. Posebej v začetku sem moral za vse sam skrbeti. Bil sem vodja po tehnični kot po komercialni liniji.« — Znan ste bil vselej tudi kot delavec, ki se je z »dušo in telesom« potegoval za svoj obrat. Ali lahko s čem (če lahko to označimo kot skromnost) to tudi potrdite? »No ja, marsikaj bi se dalo najti. No, naj bo ena stvar, pa me ne obsoditi, da se hvalim. Vselej nam je stroj za površinsko obdelavo povzročal preglavice. Hoteli smo lepe izdelke, vendar nam novi stroj tega nikakor ni naredil. Sam sem ugotovil, kako bi se dalo njegovo napako odpraviti in sicer tako, da smo poleg stare brusilne glave namestili še eno, ki je imela vpet tanjši papir in la glava je potem popravljala lepotne napake večje glave. Bil je pri meni tovariš Kužnik in mi rekel, naj predložim podjetju opis te novosti, pa ga nisem. Saj mislim, da sem bil dovolj nagrajen s tem, da je moja zamisel koristila podjetju. Sem pač tak.« — Pa je ostala neka želja, neuresničena ali bolje rečeno, kaj bi še poizkusili uresničiti, če bi še delali naprej? »Lepo novo halo imamo v Gorenji vasi, vendar je njena izkoriščenost premajhna in to zaradi neustreznega starega dela. Ce bi novo halo podaljšal; preko stare, bi bila storilnost precej večja, verjetno za celo tretjino. Tudi kakovost izdelkov bi bila večja. Pa tekoči trak bi lažje uvedli. To bi želel uresničiti. To pa je tudi moja želja, ki naj bi jo izpolnil novi obra-tovodia.« — No, in kako naj bi potekali dnevi sedaj? »Predvsem se nameravam posvetiti urejanju okolice hiše in tud: hiše. Za to namreč prej ni bilo časa. Pa tudi za druge dejavnosti bo verjetno sedaj več možnosti. Čeprav imam v spodnjih prostorih hiše delavnico, pa ne nameravam delati kaj več, le morda za domače potrebe. Vse to mi bo vzelo čas v prvem letu. Kako pa bo potem pa bomo videli. Vsekakor ne mislim posedati po klopeh in se sprehajati. Bom že našel nekaj, kar me bo zaposlilo.« SE BI RAD DELAL Čeprav bi za Antona Pogačnika iz Hafnerjevega naselja na Trati lahko rekli, da je bil eden tistih, ki je zasadil lo- pato za Jelovico in je torej pod njeno streho prebil že več kot 27 let, ne bi mogli reči, da so mu vsa ta leta odvzela voljo do dela in živahnost. Čeprav je šele od 1. januarja (Nadaljevanje na 3. str.) Novo skladišče v Sarajevu LETOŠNJE NALOŽBE Letošnje naložbe V skoraj vseh obratih oziroma temeljnih organizacijah združenega dela je prve mesece leta precej govora o tem, kaj se bo v tekočem letu pri njih zgradilo novega, kateri stroj bo stekel na novo ali pa zamenjal starega. Zato bo morda zanimivo pogledati letošnji načrt naložb. (Nadaljevanje z 2. sir.; v pokoju, že premišljuje o priložnostni zaposlitvi, pa naj bo to vratarska služba pri Varnosti ali kakšno drugo ustrezno delo. Le da ne bi trajalo 8 ur pravi. Vsa ta leta svojega dela v Jelovici je bil Anton med tistimi, ki so resnično utirali sedanjo pot. Bil je vselej med aktivnimi člani kolektiva, predvsem v samoupravi. Pred leti je bil predsednik sindikata, član delavskega sveta, upravnega odbora. Edino kar Antonu ni najbolje služilo, je bilo zdravje. To pa niti ni tako čudno, saj je bil partizan in sicer od prve polovice leta 1943. Kot borec je 40-od- stoten invalid, 50-odstoten in. valid pa je tudi iz dela v tovarni. Pa vendar ni bil nikdar med tistimi, ki bi neupravičeno zamujali na delo. Tudi zadnja leta je svoje delo ročnega krpalca opravljal tako kot pred leti, ko je bil še na vrhu svojih življenjskih moči. — No, pa vseeno še eno vprašanje, ki je za ljudi v pokoju že kar običajno. Kaj nameravate delati sedaj? »Kot rečeno, bi si najprej rad našel priložnostno zaposlitev. Rad namreč delam, pa še kakšen dinar bi rad zaslužil. Ta vedno prav pride, še zlasti sedaj, ko niti tega ne vem, kakšna bo pokojnina. Moj konjiček, če bi ga sploh lahko tako imenoval, pa je vrt in tega bom sedaj še veliko lažje obdeloval in negoval. Časa za to delo pa mi sedaj ne bo več primanjkovalo.« Razgovoru sta prisostvovali tudi žena in hčerka Francka, ki je mimogrede tudi delavka v Jelovici. Ob njegovih zadnjih besedah sta se zasmejali in potrdili: »Vrt je resnično njegov konjiček. Tam bo sedaj stalno iin že komaj čaka, da bo skopnel sneg.« Nam pa ne preostane drugega, kot da mu zaželimo veliko sonca in seveda lepo rast. Pa tudi pravšnjo mero uživanja zasluženega pokoja. j. Čadež z lesom lovice že rešil in lahko rečemo, da bi proizvodnja morala teči nemoteno. Seveda pa je še več stvari, ki zahtevajo ureditev. Predvsem je nujno doseči trajno pogodbeno preskrbo Jelovice, seveda pa je potrebno tudi bolje opredeliti cene. Že sedaj pa se vedno bolj postavlja v ospredje vprašanje primarne proizvod-dje v srednjeročnem obdobju ter sploh s item oskrba Jelovice z lesom. ur. Letošnja oskrba V preteklem letu je bil največji dobivatelj lesa Jelovici SOZD GLG bolje rečeno GG Kranj, ki je preskrbelo več kot 22000 m3 lesa. Omejitve uvoza pa bi kmailu prizadele proizvodnjo. Vendar so takrat ostale članice GLG nesebično priskočile na pomoč in Jelovici dale več kot 8400 m3 žaganega lesa. Ker je ostalega lesa, ki je bil potreben za proizvodnjo bilo veliko manj — iz uvoza in ostale domače dobave — le 4800 m3, lahko rečemo, ida je glavni dobavitelj le bil SOZD in se je po letu dni že v praksi potrdila koristnost take povezave. In kako bo letos s surovino? Tudi letos naj bi bil glaven dobavitelj GLG. Po sklepu kolegijskega poslovodnega organa naj bi GG Kranj dobavil 21000 m3 hlodovine, ostale članice GLG ,pa še 11.000 m’ žaganega lesa, to. rej se je problem oskrbe Je- Izboljšave Novatorjem In predlogom izboljšav se tudi v Jelovici posveča vedno več pozornosti. Tokrat nekaj več o zamisli Jožeta Sovinca — referenta za energetiko. Čeprav je ves čas trdil, da njegova zamisel ni vredna posebne pozornosti in se niti ni pustil fotografirati, za bralce le nekaj več o tem, pa sami presodite, če je bilo o tem vredno pisati ali ne. Jože je namreč predlagal in tudi praktično uresničil naslednjo zamisel. Pri novem stroju za obžagovanje je namreč potrebno s kredo označiti napake v lesu, Ikii jih potem stroj sam odčita in jih z rezom avtomatično odstrani. Nemški monterji so stroju dali v uporabo krede (rumene), ki pa niso odgovarjale in je zato pri novem stroju prihajalo do napak in zastojev. Ko se je preskusilo rdeče krede, je bito vse dobro. Sa- mo nekaj ne. Tako rumene, kot rdeče krede je potrebno uvažati iz Zvezne republike Nemčije in seveda za devize. Ena kreda stane 2,5 nemške marke. In tu je Jože začel razmišljati, kako stvar poenostaviti, kako uporabiti domače krede, ki so mnogo cenejše — stanejo 1,6 dinarja. Vendar tudi te niso ustrezale. Ko pa jim je dodal črnilo flomastra, je bila Sled tako izpopolnjene krede dobra in stroj je lahko obžagoval. Rešitev je tu in prihranek tudi. Po grobih izračunih, ki so prej premajhni ikot preveliki, bi stale krede iz uvoza na leto 18 starih milijonov dinarjev oziroma za toliko nemških mark, domače krede pa največ 3 milijone dinarjev. Preprost izračun pove, da je prihranek cdlih 15 milijonov, verjetno pa celo več. Sedaj pa torej vaša sodba, ali je Jože ros pretirano skromen a'li ni? Dodam pa naj še, da Jože tudi drugače stalno premišljuje in išče, kje bi se še dalo kaj prihraniti. Že njegovo delo je tako, da kar kliče po idejah. Predvsem kot sam pravi, je največ rezerv v izkoriščanju oziroma v zmanjševanju porabe taiko-imenovane jalove energije. To je tiste energije, ki jo porabi stroj, ko teče prazen, ko se na njemu ničesar ne dela, elektriko pa le troši. Pa še o eni njegovi rešitvi lahko napišemo nekaj besed. Izpopolnili je stroj za pakiranje oken. V oknih je namreč vstavljena plastika in ta se je običajno strgala že med prevozni ali še prej iin seveda Okno po montaži in končni obdelavi zidu ni bito več tako lepo, kot bi lahko bito. Z malo spremembe strojev (dva sta v Škofji Lolti, eden pa v Gorenji vasi) pa se ta polivinilasta prevleka ne trga več in zato tudi pripomb kupcev ni več. Morda za mnoge nepomembna malenkost, za ugled tovarne, ki si mora na trgu kupce dobesedno priboriti, pa velika reklama in dobro spričevalo. j. č. Volitve Dosedanjim delegatom samoupravnih organov je potekel dveletni mandat in tako smo dne 15. marca 1976 opravili svojo veliko samoupravljalsko dolžnost in izvolili v temeljnih organizacijah, skupnih službah in delovni organizaciji za mandatno dobo dveh let nove samoupravne organe, ki nas bodo podredno zastopali v organih, v katere so izvoljeni in nas neposredno seznanjali z vsemi važnejšimi dogajanji v temeljni organiza- ciji in delovni organizaciji kot je bilo izvoljenih 256 delegatov, naslednje organe: 1. V temeljnih organizacijah in skupnih službah —• delavski svet —- svet delovne enote (samo v TOZD stavbno pohištvo) — odbor za medsebojna razmerja — odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti — odbor samoupravne delavske kontrole :eloti. V samoupravne organe ali 23 % zaposlenih in sicer v 2. V delovni organizaciji — delavski svet — poslovni odbor — odbor za družbeni standard in izobraževanje —odbor za obveščanje — odbor za splošni ljudski odpor — odbor samoupravne delavske kontrole. Volilni rezultati pa so naslednji: 1. Rezultati glasovanja po številu Zap. št. Volilna enota 'SŠ A lili Glasovnice Ni glasovalo vel j. nevelj. oprav. neop. 1. Vzdržev. servis 33 29 29 — 4 2. Žaga 30 28 28 — 2 — 3. Oken in not. vrat 260 214 185 29 22 24 4. Oblog in letev 44 39 38 1 5 — 5. Vhod in gar. vrat 48 42 42 — 6 — 6. Preddvor 102 92 86 6 10 — 7. Kranj 62 57 54 3 2 3 8. Gorenja vas 83 74 74 — 6 3 9. Sovodenj 54 52 52 — 2 — 10. Mont. objekti 175 151 148 3 20 4 11. Trgovina 115 103 91 12 7 5 12. SDS skup. službe 111 104 103 1 7 — SKUPAJ DO: 1117 985 930 55 93 39 2. Rezultati glasovanja V odstotkih — V volilnih enotah Volilna enota G1?S0‘ valo Veljav. Nevelj, glasov, glasov. Nj glasovalo oprav, neopr. Skupaj ni glas. Vzdrževalni servis 87,88 100 12,12 12,12 Žaga 93,33 100 6,67 — 6,67 Ok. in not. vrat + strok, služb. TOZD 83,32 86,45 13,55 8,45 9,23 17,68 Oblog in letev 88,64 97,44 2,56 11,36 — 11,36 Vhod. in gar. vrat 87,50 100 — 12,50 — 12,50 Preddvor 90,20 93,48 6,52 9,80 9,80 Kranj 91,94 94,74 5,26 3,23 4,83 8,06 Gorenja vas 89,16 100 — 7,23 3,61 10,84 Sovodenj 96,30 100 — 3,70 — 3,70 Montažni objekti 86,29 98,01 1,99 11,43 2,28 13,71 Trgovina 89,57 88,35 11,65 6,09 4,34 10,43 SDS skup. službe 93,69 99,04 0,96 6,31 — 6,31 — V TOZD in delovni organizaciji TOZD Glaso-Veljav. Nevelj. Ni glasovalo vato glasov, glasov. 3 M oprav, neopr. £ -g Stavbno pohištvo 87,57 Montažni objekti 86,29 Trgovina 89,57 Skupne službe 93,69 Delovna organizacija 88,18 93,78 6,22 8,24 4,19 12,43 98,01 1,99 11,43 2,28 13,71 88,35 11,65 6,09 4,34 10,43 99,04 0,96 6,31 — 6,31 94,42 5,58 8,33 3,49 11,82 Volitve so potekale v najlepšem redu, volišča so bila lepo pripravljena, kar gre zahvala volilnim odborom. Prav tako je zelo zadovoljiv volilni rezultat, saj 88,18 % predstavlja veliko politično in samoupravno zavest velike večine članov našega kolektiva. Franc Pavlin Poskus reportaže Nas intervju Gibanje na prostem koristi. To lahko potrdim s primerom, bolje rečeno, z izgledom tokratnega gosta rubrike »Naš intervju« Francem Zaplotnikom, obrato-vodjo obrata Cerklje. Franc namreč že večino svojega življenja dela na prostem oziroma Bolje rečeno, na žagah, kjer je bil vedno deležen vseh vremenskih ne-prilik. Vendar je kljub dobrim 50 letom možak in pol. Ko sem ga obiskal doma na Kokrici pri Kranju, je pravkar popravljal skupaj s sinom avto. Zavore mu niso delovale, ko se je vračal iz službe, in seveda je potrebno avto takoj popraviti, da bo drugo jutro nared. Pa se že dolgo vozite takole v Cerklje? »Kar 12 let. Pred letit je bilo veliko težje, kot je danes, saj sem se vozil z mopedom in če je bilo slabo vreme, dež ali sneg, sem šel na avtobus, potem pa sem moral presedati in precej pešačiti. Sedaj pa je veliko bolje ko imam avto, saj je teh 13 kilometrov, kolikor imam do Cerkelj, kaj hitro prevoženih. Veliko prej, kot pa bi se vozil v Škofjo Loko. Nova cesta za Brdo je namreč idealna in izognem se vsaki gneči in mestne, mu prometu.« Po pravici mi povejte, ali kaj neradi hodite na delo tako daleč? »Priznam, da mi je bilo na začetku težko in da nisem nič kaj rad šel na delo na žago v Cerkljah. Danes pa sem z delom zadovoljen in prav rad hodim tja. Tudi med sabo se dobro razumemo in smo kot malo večja družina.« Prej ste že omenili, da ste 12 let na obratu Cerklje. Koliko let pa ste že na tem delu, to je na žagah? »Lahko bi rekel, da že skoraj od leta 1949. Služb nisem veliko menjal, večinoma pa sem od tega bil na žagah. To delo, ki je sicer težko in dokaj naporno, bom verjetno delal vse do upokojitve.« Franc Zaplotnik je v Jelovici dobro poznan. Dolga leta je aktivno delal v skoraj vseh samoupravnih organih in šele letos mu je potekel mandat v delavskem svetu TOZD-4, kjer ga bo zamenjal drugi delavec iz Cerkelj. Pa so bile te dolžnosti edine, ali jih je še kaj? »Sem delegat v kranjsko občinsko skupščino in sicer v delegaciji, ki jo skupno tvorita GG Kranj in obrati Jelovice v občini Kranj. Pred vsako sejo imamo posvetovanje iin temeljito preučimo vse gradivo, tako da potem lahko zastopamo enotno stališče. Predvsem je naša naloga zastopati širše interese kraja in prebivalcev. Tako lahko navedem primer Cerkelj, kjer je v načrtu bilo rekreacijsko središče v bližini obrata, vendar smo na seji predlagali, naj se ta obrat ne premešča ali ukinja, saj je to želja večine občanov tega področja. Tako bo obrat tudi za naprej še vedno žagal les kmetom.« Dan ima 24 ur. Doslej sva govorila le pretežno o tistih urah, ki jih preživite na delu. Kaj pa ostale? »Popoldne se največ ukvarjam z vrtom in urejanjem okolice hiše. To mi je v veselje. Zadnji dve leti pa sem precej časa porabil za urejanje notranjosti hiše, saj smo zamenjali precej starih stvari, pa še sin je zgoraj naredil svoje stanovanje. Večino stvari sva naredila sama, saj se tako precej prihrani.« To je bilo v glavnem vse. Najin razgovor se je namreč največ vrtel okrog obrata. O sebi ni pripovedoval dosti, saj je videti, da je precej skromen. Takega pa ga poznajo tudi drugi v Jelovici, in prav zato so mi svetovali, naj ga predstavim še vam, ostalim, v tej rubriki. Mislim, da si je to zaslužil. Je lik delavca kot je treba in verjamem mu, da na njegovem obratu ni nediscipline, ni zamujanja. j.č. Pot dolga sedem ur Letošnji sneg je dostikrat prekrižal račune. Še največkrat tistim, ki so morali na delo. Tako sem tudi jaz. tisto marčevsko jutro, kljub visokemu snegu odšel na delo. Moje delovno mesto je oddaljeno dobrih štirinajst kilometrov, snega pa, da čezenj ne vidiš. Na delo je treba in ker so edino zanesljivo »prevozno« sredstvo v takem primeru noge, sem pogumno zakorakal in peš odšel na pot. Polne tri ure je trajala moja hoja po novem snegu, ki se je neprestano vsipaval za pravkar vdrtimi koraki in sproti zagrinjal rane v svojo površino. Mnogo stvari lahko premišljuješ med tako hojo, predvsem pa se takrat zaveš, koliko pomeni sedaj motorizacija, saj z mopedom to pot prevozim v dvajsetih minutah. No, kljub temu pa tudi tokrat nisem zamudil. Celo dopoldne je snežilo. Med delom mi je dostikrat pogled ušel skozi okno, če morebiti le orjejo, če bo mo- rebiti le peljal avtobus. Vendar je bilo dela zagotovo več drugje in naša cesta ni prišla na vrsto za oranje. Tokrat sem z dosti večjim strahom odšel z dela in jo zopet peš mahnil nazaj po isti poti. Kaj kmalu sem v nogah začutil jutranje tri ure hoje. Utrujenost je bila vedno večja in, ni me sram priznati, skoraj se me je lotevala omedlevica. Vendar sem prav tedaj doživel nekaj, kar mi je dalo moči za naprej. Nekje sredi poti sem zagledal nekaj živega ob cesti. Kolikor sem mogel, sem pospešil korake. »Le kaj bi moglo biti v taki pozni popoldanski uri,« sem si mislil. Ko sem se Živemu od snega vsem pokritemu bitju približal, sem videl, da je to srna. Ko sem se ji približal čisto do glave, me je milo in proseče pogledala, da se kaj takega ne more in ne da pozabiti. Marsikaj sem Že v svojem življenju doživel, vendar nekaj podobnega še ne. Ta divja žival me je gle- dala tako bisto v oči, češ, pomagaj mi, če moreš, da bi ji na smrt utrujeni zagotovo priskočil na pomoč. Tako sem storil tudi sam. Zg azil sem ji sneg prek plazu, ki ji je odrezal slabo utrto gaz po cesti. Ko se je približala reki, je skočila še čez manjši kup snega in jo ob reki, kjer je v nizki vodi imela dovolj dobro hojo, kaj hitro izginila za prvim ovinkom in s tem tudi meni izpred oči. Verjemite mi, da mi je bila pot od tega trenutka naprej precej lažja, krajša in tudi hitreje sem napredoval. Nepretrgoma sem premišljeval o bistrem pogledu srne, o njenih prosečih očeh. V njih je bila tudi volja za življenjem in trdna vera, boriti se do zadnjih moči. Nehote ti žival da spodbudo do še večjega premagovanja naporov. In tudi pot seveda zato ni bila več težka, pa čeprav je skupno trajala tega dne kar sedem ur. R. Primožič Pozdravni govor vodje poslovalnice Sarajevo ob otvoritvi Dragi gostje! Sastali smo se da zajedni-čki uveličamo ovu našit skromnu i značajnu radnu pobjedu. Jelovica je radna organizacija koju čine četiri osnovne organizacije udruženog rada i 1100 radnika. Osnovna djelatnost nam je proizvodnja i prodaja gradje-vinske stolarije, zatim montažni stambeni objekti, viken-dice, barake i poslovni prostori po sistemu »ključ u ruke«. Naša radna organizacija uključena je u složenu organizacija udruženog rada Go-renjskog regiona. To medju-tim nije bila smetnja da se »Jelovica« pokaže kao aktivan privrednik u svim područji-ma Jugoslavije, jer poslujuči preko 16 svojih poslovnica i predstavništva radimo na či-tavoj teritoriji SFRJ. Na tržištu S. R. Bosne i Hercegovine prije 1912 godine »Jelovica« se nije pojavljiva-la. Tek otvaranjem poslovni-ce u Sarajevu, u drugoj polovim 1912 godine, počinje »Jelovica« snabdijevanje bo-sansko-hercegovačkog tržišta. Poslovnica u Sarajevu je otvorena zahvaljujoči sarad-nja Stambenog preduzeča Sarajevo, koje nam je dalo poslovni prostor, razumjevanju opštine Centar j Novo Sarajevo te inšpekcijskih službi Grada Sarajeva. Tadašnji, početni promet poslovnice bio je oko 260 mi-juna starih dinara. Današnja poslovnica Sarajevo, radi na gotovo čitavoj teritoriji BiH i Črne Gore. Da je poslovnica našla svoje mjesto na tržištu SR BiH, najbolje pokazuje ostvareni promet u tek minuloj 1915 godim od 1 milijardu i 850 milijona starih dinara, u koju cifru nije uračunata vrijed-nost dopunskog asortimana koji čine sve vrste gradjevin-skog materijala uvijek manj-kavih na našem tržištu. Zbog sve večih potreba i naše želje da se što brže, jed-nostavnije i preciznije bude na usluzi kupcima, zaključili smo i organi upravljanja te donijelu odluku da se izgradi nova poslovnica u Sarajevu. Ovaj, za naše uslove, težak poduhvat uspješno smo oba-vili, zahvaljujuči svesrdnoj pomoči kako svih članova poslovnice tako i rukovodstva »Jelovice« koje je imalo razu-mijevanja za ovakve podult-vate. Vidjeli ste skladište koje ima 1100 m1 zatvorenog i oko 1500 otvorenog skladišnog prostora. Investicija iznosi cca 3.500.000 novih dinara, koliko je izgradnja skladišta ko-štala, omogučiče nam da u svakom momentu imamo mogočnost da kupcima ponudimo gradjevinsku opremu u vrijednosti od jedne milijarde starih dinara. Pored toga, ostalim gradje-vinskim materiajalima ostva-ričemo kompletno skladište kakvih ove vrste u Sarajevu uopšte nema. To če imati za posljedicu da več ostvarena i dobra sa-radnja sa gradjevinskom ope-rativom bude još kompletni-ja i bolja. Faruk šahinpašič — vodja poslovnice Sarajevo JELOVICA Smučarji so tekmovali Po dvoletnem presledku nam je letos ikončno uspello organizirati prvenstvo Jelovice v veleslalomu za leto 1976. Neugodne snežne razmere v lanskem letu so povzročile izpad tega talko popularnega tekmovanja. Res je, da bi tekmovanje tudi lansko zimo bilo mogoče izvesti na bolj oddaljenih smučiščih, toda to bi bilo povezano z neprimerno večjimi stroški in izpadi na delbvnih mestih, tega pa si nismo mogli privoščiti kljub izrednemu pomenu tovrstne rekreacije za številne člane kolektiva. Smučarji trepetajo sleherno zimo, ali bo dovolj snega v neposredni bližini podjetja, kajti le-ito je pogoj za izvedbo prdenstva. Letos je na srečo bilo drugače. Ko je že sredi februarja kazalo, da je na pragu pomlad, je zima pokazala zobe in zasnežene planine so zažarele v vselj svoji beli lepoti. V petek, 5. marca, se je zbralo na Starem vrhu nad 40 smučarjev in se pomerilo na doikaj zahtevni progi veleslaloma. Traso s 30 vratci je postavila ekipa petih smučarjev, pod vodstvom Branka Medje. V prekrasnem vremenu je končno vodja tekmovanja Franc Ziherl da] znak za start. Najprej so tekmovala dekleta, pri teh je bila udeležba skromna — nastopile so le tri. Glede na število članov kolektiva pa tudi število moških ni zadovoljivo, saj vsi vemo, da se s smučanjem ba-vi mnogo ljudi v podjetju. Predvidena sta bila dva teka, toda že po prvem je odstopilo ai'i bilo disvalkilificira-nih nad 50 % tekmovalcev. Da bi se to v drugem teku ne ponovilo, so organizatorji enostavno zaključili tekmovanje. Že po tradiciji pa so številni odstopajoči krivili za svoj neuspeh traserja Medjo, nihče pa ni potrkal na svojo zavest, namreč ali so bili mogoče vzroki pri njih samih oz. da so le nekoliko dlje kot bi bilo treba posedeli v vaškem bifeju, namesto da bi se ogreli na snegu in preštudirali progo. Morda je bila proga res nekoliko bolj zahtevna, toda Branlko Medja je to zahtevnost opravičil s tem, da tudi na republiških tekmah lesnih delavcev proge niso lahke in prvenstvo Jelov> ce je bilo obenem izbirno tekmovanje za omenjeno prireditev na republiškem nivoju. Po končanem tekmovanju je sledila majhna pogostitev tekmovalcev pri Čemažarju, nakar je Lojze Blatnik raztegnil svoj zveneči meh, katerega ie poleg smuči prinesel na Stari vrh in z njim razveselil staro in mlado. Veselo vzdušje je še popestril nena- javljen prihod predsednika sindikalne organizacije Jelovice Franca Stražarja. Prešerna pesem je odmevala v zimski -večer in končno zamrla ob poslednji vožnji žičnice v dolino. Rezultati: Ženske: 1. Oblak Smiljana 76,0 2. Emeršič Stanka 78,2 3. Kustec Lidija 92,6 Moški: 1. Medja Branko 48,8 2. Rupar Ivan 51,0 3. Plešec Miha 52,4 4. Božič Milan 55,6 5. Jenko Franc 57,6 6. Osredkar Miran 57,8 7. Tavčar Vinko 61,0 8. Puhar Boris 62,8 9. Jereb Janko 71,2 10. Klevišar Rajko 74,4 Uvrščenih je biilo 15 tekmovalcev, ostali so odstopili ali bili diskvalificirani. Za tolažbo naj jim bo prvenstvo v prihodnjem letu, na katerem so vabljeni tudi ostali, ki jih letos ni bilo na -Stari vrh. Jenko Franc Prvenstvo podjetja v šaha Kalan Karel — letošnji prvak Jelovice PRVENSTVO PODJETJA ZA LETO 1976 27. 2.1976 Izmed turnirjev, ki jih organizira naša šahovska sekcija, je turnir za prvenstvo podjetja za udeležence vsekakor najbolj pomemben. Žal se je 'letošnjega tekmovanja udeležilo izredno skromno število šahistov, odsotni so bili celo nekateri stalni udeleženci turnirjev (Vendramin, Madjar Jože, Horvat i-td.) Kljub temu je bilo -tekmovanje zanimivo in borbeno. Pr- va favorita Rupar in Kalan sta to vlogo opravičila in nista dovolila nobenih presenečenj. Čeprav sta /v obeh -medsebojnih -srečanjih remizirala, je bil tokrat Kalan uspešnejši in je zmagal z minimalno prednostjo. Tretje -mesto je že po tradiciji osvojil Bertoncelj Andrej. Šahiste Jelovice čaka