r, Naj v ečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za v»e leto - . - $6.od Za pol lete ..... Za New York celo leto . Za Inozemstvo cek> leto i $3.00 g $7.00 S $7.00 i GLAS listislovesiskSi jdelavcevTAmerikL The largest SloTeotan Daily m {ji the United Štete«. Issued em? day except Siudajr« q and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Class Matter, September SI, IMS. at the Fast Office at New Tsrfc, N. Y„ act af af March S, 117» No. 237. — ŠTEV. 237 NEW YOBK, THURSDAY, OCTOBER 9, 192». — ČETRTEK, 9. OKTOBRA 1939. TELEFON: C'HHfflA 3878 VOLUME XXXV111. — LETNIK XXXVUL BRAZILSKI VSTAŠI SO ZAVZELI PERNAMBUCO VSTAŠI SO ZABLOKIRALI VHOD V VAŽNO PRISTANIŠČE V PROVINCI RIO GRANDE DO SUL Razen Pernambuca je tudi Natan v rokah revolu-cijonarjev. — Revolucijonarna armada se pomika po provinci Rio Grande do Sul proti severu. Vlada zatrjuje, da bo v deželi kmalu zavladal mir, toda splošno je znano, da izza leta 1889 ni bil položaj še nifc&ar tako kritičen kot je danes. KONVENCIJA DELAVSKE FEDERACIJE Delegatje Ameriške Delavske Federacije so si ogledali parado Ameriške Legije. —Delo počasi napreduje. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 9. oktobra. — Iz severnih delov republike prihajajo poročila, da so vstaši zavzeli mesti Natal in Pernambuco. Poročila so verjetna, vendar pa še niso oficijelno potrjena. Governer province Pernambuco, Estacio Coim-bra, baje beži proti Rio de Janeiro. Pri vhodu v pristanišče Rio Grande do Sul s o vstasi potopili dve veliki ladji ter s tem zablokirali zavarovanj bojnim ladjam vhod v pristanišče. Soglasno s poročili, prihajajočimi iz Uruguaya, sestoji vstaška armada iz bivših vojakov ter prodira po provinci Rio Grande do Sul proti Rio de Janeiro. ;.lavskega za verovanja na Medpotom se vstašem pridružuje domače prebival- nie leto. . j Zahteva namreč celo študira delavski problem V Sao.Paulo so oblasti izsledile privatno radio- moč za neza Angleški kemik A. E. Johnson pkeiskaje zastrupljene slaščice, vsled' katerih je obolelo ▼ Londona, šestdeset oseb. Policija je pnd veliko zagonetifco, ker ne mn dognati, če je prišel LONDON, Anglija, 8. ofctobra. — Iz Indije poročajo, da bodo vprizo-zorile angleške in indijske čete odločno ofenzivo proti vstaškemu plemenu Afridov, ki že dalj časa vprizarja vpade v deželo. Stroški za to kampanjo so proračun ani na dvajset milijonov funtov šterrngov. Angleži in Indijci se bodo posluževali najmodernejših sred3tev, da bodo enkrat zavselej napravili mir v okrožju Kiiyber prelaza. V Indijo je bilo poslano veliko •levilo strojnih pušk in aeropla-nov. Vrhovno poveljstvo bo prevzel general Sir Robert Cassell, ki bo utri podal natančno poročilo o položaju, ki je baje zelo kritičen. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovi]encev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene] prejmejo to raj denar doma, brei zamud* časa, brei nadaljnih potov in stroškov. Posebne -vrednosti so tudi povratnice, Id so opremljene 8 podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je sačasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo 500 ............................ S Din 9.40 1000 ........................... $ 18.60 2000_____________________$ 37.00 2500 ............................ S 46.25 5000 ........................ S 91*50 10,000..............................$181.80 V Italijo Lir 100____1 5.75 209 _._ $11.30 300 ..... ..„.,......... $16.80 500 - $27.40 1000 _____$54.25 paderewsk1 zopet _v ameriki Včeraj Je dospel v New York najslavnejši pianist in bivši poljski ministrski (predsednik, Jpaac Pa- j darewski. Pravi, da je prišet sem .zastran umetnosti, ne pa zaradi politike.,To bo njegova sedemnajsta koncertna tura. po Zdruienih državah. — In najbrž tudi zadnja, — je dostavil maestro. ' IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $8.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazi -lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazuma-te glede načina nakazila. Nojna nakazila Izvršujemo po Cable Letter n pristojbino 75 SAKSER STATE BANK a CORTL&NDT STREET WW TORS. JL Telephone Barclay 0380 — 9381 MgW IWK, THURSDAY, OCTO BER 9» 193« ___"das Naroda" mtemmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^m Owned anil Published by IbOVEMiC PUBLISHING COMPANY < A Corporation) mn* B%Jtser, Pr«id«nt_____Louis Beaedlk, Treas Place of buataeas of the corporation and addresses of above officers: £1€ W. ltth Street, Borough of Manhattan, New York Oly, N. Y. -GLAS NARODA" ein tein, kar se je v zadnjih meseeili završilo v Boliviji, Argentini in Chile, ni to nič presenetljivega. Politično in gospodarsko ozadje vseh teh vstaj v juž-nu-ameriškili državah je vsepovsod enako: narašeujoei nemir \ sled nazadujočega gospodarstva v zvezi z več ali manj despotieno vlado. V Braziliji je bilo vedno jako rodovitno polje za puče take vrste. 7jv leta 11) 10 stii dve veliki križarki, ki si jih je dežela bas nabavila, namerili »veje topove na Rio de Janeiro ter uničili del krasnega mesta. Bilo je v času, ko se je vsleil konkurence z Yzliodm Indijo zrušila nekoč tako cvetoča industrija kavčuga, kar je prizadelo brazilskemu prebivalstvu težak udarce. Posledica tega je bil splošen nemir, ki se je razvil v opor na bojnih ladjah. Svetovna vojna je blagodejno v j >1 i vala ua trgovino dežele ter ustvarila prosperiteto. kakoršne ni bilo še nikdar v Braziliji, Kmalu je pa sledila tej umetno ustvarjeni prosperi-teti inflacija z vsemi svojimi posledicami, in tako je prišlo že leta 1922 do druge vstaje. nec se je z mačeho že dolgo ča^a prepiral in pravdal zaradi prevžit- ka in ker se je je tudi dejansko lo- tariili ter ga precej poškodovalo. od til je bil ze dvakrat obsojen zara- ; zidu je tekla strela do di hudodelstva težke telesne pc- 23. septembra zjutraj rb pol 6. je stopila v -kolodvorsko čakalnico v Hrastniku mlada mamica z boiehnim petmesečnim otročičkom -v naročju. Bila je to Marija Knau.s iz Suhadola. Pri blagajni je kupila listek; za Ljubljano, kakor ji jc prejšnji dan svetoval zdravn*k. — Odstopivši od blagajne začne o-pazovati svojega zelo slabotnega miljenca in kar naenkrat vzklikne z globokim vzdihom: — Ravno škodbe. in sicer prvič na 4. drugič pa na 5 mesecev težke ječe. Te kazni pa Kralja, ki je na gla- j su kot velik nasilnež, niso spame- j tovale. Ko ga je mačeha zopet tožila zaradi prevžitka, je Krali go- j vcril pred sosedi, da jo bo ubil. če ' se ne bo hotela z njim poravnati, t kakor sam hoče. Neko sosedo je celo vprašal, kje ima ženska ledvice ter pristavil, da bo staro dosanrti osuval. Že pred svojim zločinom je prišel enkrat na Krasinec. kjer je mačeha stanovala. Tu je razbiisl po vratih in vp;l. da jo bo ubil. Na dan zločina je prišel k njej v družbi svoje žene in hčerke* Mačeho je pozval, naj odstopi od svodih pre-vžktninskih pravic. Ko je mačeha zatrjevala, da ne bo tega nikdar storila, ie navalil na njo ter jo suval z nogo v prsa in trebuh. MeJ trm je Kraljeva žena s hčerko zbežala iz hiše. Kralj pa je naprei suval svojo mačeho. Zlcmil ji j? pet reber ter ji prizadel smrtno nevarne poškodbe, katerim je Doroteja Kraljeva .kmalu podlegla. Krai; je neko sosedo še dvakrat vprašal če je mačeha res mrtva in ko je soseda to pritrdila, je dejal: — Hvala Bogu! Orožnikom je svoj zločin priznal, češ, da se je mačehe moral iznebi5 ti, ker bi drugače zaradi njenih terjatev sam propadel s svojo družino . Pred sodniki se je Jože Krali zagovarjal z vinjenostjo. Trdil ie. da ie prejšnji večer popil dosti "direktorja" ali šmarnice in petem ko je bij po vrhu še silno razburjen. ni več vedel, kaj počenja. Ta koli 8. zjutraj je med silnim nali- i zdaj mi je umrlo. V čakalnici so i vom treščilo v zvonik pri Sv. Ka- nahajajoči potniki so obstopili u- bogo mater zmrtvim detetom v naročju. jo pomilovali in pa blagro-vali otroka, kojega duh je ravno odšel med nebeške krilatce. kjer r.i gorja, kakor ga je na zemlii. Potrta mamica je dobila denar za vrnjen vozni listek in se napotila namesto z bolnikom v ljubljansko dečjo bohiico, pa za Savo s truplom umrlega atročička v naročju — v svoj domači kraj Suhadol. kjer ga je položila mesto v mehko posteljico, na trdi mrtvaški oderček šole ter tik pred šolo šla v zemljo, kjer se vidijo štiri luknje. Nedvomno je strelovod vrh stolpa pokvarjen. Pred 35 leti je treščilo v isti stolp med zvon en jem. Takrat ie strela hudo opazila še danes aktivnega mežnarja. Smrt ga je rešil z umetnim dihanjem takratni učitelj Pahar. kar starček vsakomur hvaležno pripoveduje. Tragična smrt 86 letne starke. 17. septembra dopoldne je delala na polju med Obran jo in Radgono v Avstriji eb železniški progi 80 letna I. Tischbergerjeva. Visok? starost ji je vzela že po=!uh in deloma tudi vid. Ker leži polje, na katerem je bila na delu. na obeh straneh železniške proge, se je o-krog pol 10. ure dopoldne podair-t z ene njive na drugo. Ravno v tem času je pripeljal tovorni vlak iz Obralne proti Radgoni. Starka seveda ni slišala znakov, .ki jih je dal strojevodja, kateri vlaka vsled velikega tovora in neposredne bližine ni mogel takoj ustaviti: stroj je zagrabil starko in jo treščil na tla. pri čemer je dobila na glavi težke poškodbe, katerim je v par minutah podlegla. Žrtev je vlekel stroj s seboj kakih 6 metrov, vendar pa je ni hujše razmesaril. ker je vla-kovodji uspelo vlak ustaviti. Popoldne, preden ga je zatekla smrt, je hodil z otroci po sVbjem posestvu, po večerji pa je odšel k počitiku na videz popolnoma zdrav Ponoči se je prebudil in prosil ženo, naj mu prinese kozarec vod«?. ' Ko se je žena vrnila z vodo. ga je j našla že mrtvega, j Hlapec Anton Marela, star 66 let. ; pa je umrl na še bolj čuden način, f Služil je pri posetniku in gostilni -j čarju Ivanu Bregarju na Izlakah že 14 let v splošne zadovoljno^, družine. Nekega popoldneva, ko je bil prost, je odšel v Kisovee. odkoder se je vrnil v pozni večerni uri domov. Dekla je šlišala, ka- ; ko je vzdihoval in stokal, ko je šel; po stopnicah v ^rvojo sobo. Ker g i drugi dan ni bilo na spregled, so Rojak je sedel pri mizi in poskušal m o it. Dva kvarta ga je že pokusil in ni rektl niti besede samo z jezikom je cmaka!. Pri tretjem kvartu se mu )e pa jezik toliko razvezal, da je ugotovil- — Zdi .se m:, da bo olrajt. Ženi ie pa dejal: — Prinesi mi ga še enkrat kvart. — Križ bežji. saj :e bo razneslo. — je ugovarjala žena — Ah. kar prinesi ga. Marjan- ove nenavadni nesreči. ga iskali. Našli so ga v postelji ne- j ca. pa zavestnega z veliko rano na gla-i kaj ne vi. Iz nezavesti ga tudi zdravnik ni j mogel prebuditi. Tr: dni je ležal v nezavesti, četrti dan pa je umri ne da bi mogel prej povedati, ka: j se mu je zgodilo. Mogoče je samo ; dvoje: nesreča ali zločinski napad. ; Orožništvo preiskuje zadevo, skriv-| nost te smrti bo pa najbrž ostala j pokopana z nesrečnim hlapcem. malo v straa stopi, da te zadene, če se res razletim. 33 letni Ivan Zupančič, tesar iz Podgcre pri Prečni, je tesal v goz- I ^u pri Pod~tenicah hlode s svojim , pomočnikom, ki ga je za trenutei: poslal v mesto po razne potrebščine. Med tem časom si je napravi! cgenj. da bi skuhal kosilo. Ko se je ogenj močno razplamtel. ga ie hotel popraviti; vzpel se je preko njega, pri tem pa je dobil epilep-tičen napad, ki ga je vrgel v ogenj. • Začela mu je goreti obleka in ko ! se "je v groznih hoWirah prebudil i iz nezavesti, se je ^ mogei odstra- Po Izzivanju krvav pretep. Neki pol t:k predlaga, da bi se po vseh delih dežele vršile parade proti prohibiciji. Sedaj je čas za trganje, prešanjo in pretakanje, sedaj ni čas za parade. V vasi Drulovki pri Kranju so s stepii fantje in =ta pri tem dva do - \ bila zelo hude poškodbe. Med družinama Udir in Da ga- ' | rin že nekai časa vlada sovraštvo.' ' deloma zaradi manjših pretepov iz -prejšnjih časov, deloma zaradi 11 I mesečnega nezakonskega otroka ir. \ (neizpolnjevanja s tem zvezanih1 Okorna krčmarica je zlila gostu cel krožnik juhe na črno obleko. — Strela, kaj bo pa zelaj? — je 30it ogorčeno vzkliknil. — Ah. nič zato. — je odvrnila. — bom pa prinesla drugi porejon. saj imam še poln lonec juhe. dolžnosti. Dagarm razpoloženju Sinoči £o prišli bratje v veselem in objestnem izzivat pod okno U- niti od ognia, .ki mu je ožgal obe dirjeve domačije, kjer je tudi gos- | negi do kosti. Nato je pričel obupno klicati na pomoč, vendar pa ga ni nihče cul. Šele čez nekaj časj : je prihitel njegov pomočnik, ki je poklical ljudi, nakar so ga prepe- ljali hudo ranjenega v novomeško bolnico. Dopisi, Z nožem v hrbet. Iz Krškega poročajo: Te dni so se pri Sv. Duhu spopadli v jez: domači fantje in je ob tej priliki Gabrič Alojzij iz vasi Ženje zabo- , del z nožem v hrbet in ranil pljuča Jožefa Kilarja, ki je bil dru?,i dan prepeljan v krško bolnico. Dogodek se je odigral takole: Po izvr.'enem plačilu mezd so fantje pili v Gorenčevi gostilni, nakar so se zunaj gostilne iz neznanega j vzroka rpcpadli. Pri tem je žal go-Po izvršenem plačilu med so fant-. tovsko orožje, .ki ie že marsikoga I spravilo ob mlado življenje. OD * tisti zlati ča'si. Dve leti kasneje že vidimo v plamenih kavni paradiž j Take sem vzdihnil sveta, Sao Paulo Trgovina s kavo je naiinee začela pešati, cene so podajale nižje od dne do dne. Sedan ji povratek te krize ima iste poslediee. Ako pomislimo, da dežele Južne Amerike občutile Iz pota. Kdo se z veseljem ne speminia'---- one dobe, kc nam je ljubljena mati 2AST0NJ TRPEČIM za god popopran štrukelj. Kje so NAVOUHE IN SENENE MRZUCE Brezpačna poskušnja metode, katero more vsak rabiti brez neprilike in izgube časa. iuč-jii. kaku k .ntniHrati ruitlul'.. da i«>.>ikusltf na naš ra«"-un. .Vič tilna. Padale so različne psovke in priimki. Naposled so ponudili izzi-vači 100 Dinarjev, če si upajo Udir-jevi iz hiše. Deloma užaljena v svojem ponosu, deloma naveličana dolgotrajnega izzivanja sta čez nekaj časa stopila iz hiše brata J:t-ne?: in Slavko Udir s še nekaterimi fanti. Komaj pa so p:estcpiii domači prag. je Franc Dagarin lopnil z motiko fanta Smcdiea. ki mu je orožje izvil in udarec vrnil. Razvil se je splošen pretep in ie Viktor Dagarin prizadejal bratc-nekem ovinku pa se je eno kolo1 ma Udirjema hude poškodbe z no-zadelo cb kamen, voz se je nagni!, lrad je zdrsnila na tla. pri čemer je | zadela Sedlarja in mu zlomila des- j no nogo nad kolenom. Prepeljali | so ga v novomeško bolnico. V Dulah pri Bučki 50 zvečer v vinogradu Janeza Sedlnria naložili i polne kadi grozdja na voz. da bi ga ' odpeljali na gospodarjev dom. Na ! poti .ki Je zelo slaba, so kadi od-j skakovale in je zato eno kad držal za rob gospodar Sedlar sam. Naj pazduhe do srede /v dolžini 25 centimetrov. Janezu pa nogo baš ob kolenu, tako, da so. mu prerezano f glavne kite. Oba poškodovanca so ; pripeljeli v Kranj, kjer jima je zdravnik dr. Bezič nudil prvo pu-! moč. Viktorija Dagarina je orež-V Šklendrovcu je umrl nagle ništvo aretiralo in ga bo oddalo smrti 33-letn! oženjeni posestnik sodiščem. Dejanje taji. a ne bo u-in trboveljski rudar Henrik Savšek. šel eksemplarični kazni. Dva čudna primera smrti. ---------------- ko sem slišal j dhe 3. in 4. oktobra godbo in bren- | , n se je i* javila š*--le pred kratkim, sik«, j*: srii.iKi iMrz.Iifa ali na Uri.nk'na naduha, nafn-iti morate ln-«-zplaCn<» p »skušnjo na-•I"-!;.'-. Iia<"ir.a. Xa !i» st- n»* pri*"*'-', v kak: klimi živite, ne gleda se na vaši staruet ali opravilo. ak>> va.s lnuri naduha ali senčna mrzlica, uaš n.nin vam taVuj I Mjmagal. I'os.-bno želimo posla U onim, ki se !ia-hajajo navidez v obupnem stanju., kj.-i niso pomagala vsakovrstna, vdihavanja, tirizganja, zdravila opija. dimi. "patentirano kajenje"' iid . želimo pokazati vsakomur, da je ta novi na"'in dt.ločen, da vstavi vsako težko dihanje, vse liroi>e-nje in vse strašne napade. ——■ bodočemu predsedniku. Tudi sem mu želel vse najboljše. Pozdrav! Matija Pogorele jaz, Streetu. Prebivalci južno-ameriškili republik niso mogli! dcčakai visoko starost, člani kskj vee dobivati obratnega kapitala iz Združenih držav, vsled'50 mu pa nazdravljaU kot svojemu eesar je gospodai*stvo še bolj nazadovalo. Cene surovinam in ži\"ilom so strabo\ito narasle, vsepovsod je zavladala obupna revščina. Ona žitu, kavi, mesu; sploh vsem produktom, prihajajočim iz onih dežel, je dosegla največjo nižino v zadnji! petindvajsetih letih. Poglaviten vzrok južno-ameriških revolucij so slabi časi. Politični vzroki pridejo šele kot drugi vpoštev. BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON 177K Frontier Bldg.. Niagara St. Buffalo. X. V. Pošljite proslo poskušnjo vašega načina Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi v.sak dan. KAJ STE PA STORILI ZA STOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKT Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti? Akb ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1.100.000.00, člaustva nad 20.000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Fishier, Ely, Minnesota. Nevarnost za radiologe. Kdor Ima trajno opravka z žarki I neviečna. Najmanjši tek, najležji X ali Roentgenovimi žarki, je ne- i vnanjl -povod utegne odpreti tak prestano «v opa&nosti. ZAto so strokovnjaki izumili te številna braniku Predvsem se radiologov lotevajo koine bolezni, radiodermtte. Jn sicer običajno na rokah, redkeje na dbr&ru. Te brvi rajo baje odtod, ker se roke vsak trenutek ranijo s kemičnimi proizvodi ali električnimi elententi ter ao na ta način do-vaetnejfe za radiodermite. Razvijajo «e ako počasi. Zatem «e pojavi psracvoaio bokotno ulje. Po-▼ «lobino, Stanič-ju *anira, počmeva, «tvoil krasto, kimpo MDctt aele Sedaj m opravi taspsai&ua, teto prav Naznanilo vlagateljem cbrunek in poverecati novo krasto. Ka ta način bqgube mnogi radio-znanci členke na prstih, neredko se Jim mora odrezati zapestje oziroma vsa roka. Danes se izdelujejo debro zaščičene- žarnice, ki proizvajajo Roentgenove pramene, in j radioslovei si morajo natikati s vin- 1 čene rokavice, ki ne prepuščajo Žarkov. Razen tega se pojavlja pri racSoslovcih teraztta slabokrvnost, uničujejo m Jtei organi, ki porajajo rdeča krvna telesca, da Je orga-obsem dostopnejši za okužKtev, pa todl spojne žleze frpdjo kvaro. Vsled znižanja obrestovapja investicij hranilnic je sklenila zveza S « v i n g s Bank v New Yorku znižati obrestno mero za vloge od 41 na Ker investira nas zavod/(Jenar svojih vlagateljev v obveznice (bonde), naznanjamo, da bomo tudi mi obrestovali vloge od 1. oktobra dalje po 4%. SAKSER STATE BANK SS OORTLANDT STREET, HBW TOBK G1T7 DRUŠTVA ki nameravate prirediti Veselice, ZABAVE OGLAŠUJTE # i — "GLAS NARODA" s s ™ ne cita samo vase pa vsi Slovenci v vasi okolici« cene za oglase so zmerne tm Zakonca >ta se zabavala, in ona mu je zabrusila v obraz besede: — — S'rahopetec! Nikdar bi te ne vzela, če bi vedela da '-i tak strahopetec. Pred poreko sem mi lila, da uinak, kateremu ni para. On je nekoliko pomislil in odvrnil: — V^ak, prav vsak :e mislil, da sem junak, ko .sem se teboi poročil. Glede prohibicije .se pojavi dvoje vprašanje: kdaj je bo koncc in Kdaj se bo začela? .v. Predrzno • c:kašr:ili bandit v pri- ! : sega vse meje. Včeraj je dospelo poročilo, da .-o : okradli županovo ženo in do neza-! vesti pretepli polic; B* ■ — —— -j|*» mmammr 1 i ■ iiniioir NEW YORK. THURSDAY. OCTOBER 9, 193* IVAN PODRŽAJ 9M LARGEST BLOTRRB DtfU to I Aa ■4 dramatična aretacija madžarskega šoferja VEČERNI OBISK (Odlomrk romana "Ženske vladajo svet") V pisateljevi sob. pri go»pe Marcel;. vdovi rajunakem svetniku — Prijatelj iici razgovor med pUate-Ijcm in kiparjem, ki se j« vrnil z daljnega bivanja v obmejnem me- — Kaj naj li povem o Pa vil? — Kaj dobrega in prijetnega, pravic ° liad bi ti povedal m kako rad, toda* — Kaj toda? Saj vendar niki... •Sem m nisem To sf pravi, Uii vem Norec iem bu ■ zagledal .11 — Zagledal, praviš? Zagledal1 Clovefc s«* zagleda v lepo stvar, v k po žival, tudi v lepita otroku a? ilhtc ia^leda, toda za^Iedati -■»* v lepj SenuAtO - ao. lak človek ui pr. pameti Saj prav.š. da ii bil norec — Noitc, norec, ^e več ko no- — V ji smo norci, kadar izgubimo rx»r.iet £arad: žen3k?. Glavne je da sr izpametUjCmo. dokler ni prepozno, In za moškega ni nikoli pre-p »'no! Toda ccmu besed2, ko smo • radar ze z dejanju dokazali svojo pamet. Dokazali? Vraga smo dokazali n? pa pamet! Moški smo vedno t c da s t:, kadar mislimo, da ljubimo. — In kadar nc mislimo? Ne lovi be->ed. prijatelj! Dobro veš, kako m slim. I?kusil si t-am! Pustiva to! Rajši povej, kaj ie J'1 zsodilo s teboj, da s znorel, ne da bi se bil za-iledal v Pavlo. — PomaA jo. D^bro jo poznaš. Lepa je. Pravi tip prave ženske. — Dvomim. — Dvomiš? Kaj dvomil? — V njeno ženskost. — Rekel sem, da je pravi t p prave ž enake. Tako bi mislil vsak, V"dor vidi warno vnanjost. Hočem rcfrl, njena lepota -je emiijeotno ten^ka in vse na njej spominja na čutnost, ki jo je ovekovečila z£odo-v.na z imeni najslavnejših kurti-ran. Videt sem moške. ki so dobe- edno trepetali v njeni bližini. Pa ne iz bojazljivosti! — Hočeš reči. da je orijelo tudi tebe. Kar povej! Priznaj! Sa to ni nič sramotnega. — Sra>motnega? Ne vem, če je ta beseda na mestu, kjer gre za rrtrodne oblike, za elementarna čuvstva. Sice: pa — zakaj bi tajil rolivala |e name kakor še nobe- IZDELANI? Etortaa vam d« novo eneritjo M>i: 1» k.»ki. nr*i»tu«-U»» K% ii.v«, rtkiftjo ur uravnata ^irUuvti. Hllr.....*»- t rt Jr. *«.|«nlf»» |.i>lf*nl m ■/.iti a*< lt> iivtv, .H^roarM SEVERas ESORka . na In da n-sem bas eremii, kar se • tiče žensk, to t: je znano. — Žcrrske kmalu spoznajo, s kom imajo opravka. Instinktivno zavohajo vsakega. ki mu je prisojeno. da jih obožuje. Rade imajo sužnje m se .grajo z njihovo strastjo, ki io zntijc razpaiiti do norosti in zlo-činstva. Ni jim za ljubezen. Čim ve i žen k je imel kdo. te-m ljubši :.m je. Nagonsko, ia prirojenega pohlepa po oblasti. Kakor hitro pa eut.jo — čutijo pravim. — da je kdo v n;fh oblasti, potem znajo hiti celo ljubosumne In ta njih ljubo- umr.osi ne pozna nobene meje. Čakaj, čakaj, prijatelj! Dobro eovrri>. vendar želim, da me ne ne prehitevaš. In še nekaj Rekel •;; vsak moški, ki uživa žensko, jo i.ab: -'aj podzavestno . . Ta trditev ■» .nela Ce imam žensko za denar a!, za kaj 3ru??ga. od česar i-ma ona korist, je vendar ne Iju-jfc;m. Ne zavestno in ne podzavest- i:1C — To je nauk in kako ie z nauki, ! mi ni treba razlagati. — Kaj pa tvoja trditev? Ali ni ' mar tudi nauk? __Nt', dragi. Moja trditev je dognanje. ugotovitev, rezulta.t. Seveda ne mislim na golo živalsko uživanje. V pijanosti ali na užvvanie anor-mslnega človeka. Ta množico izključujem. — Zanimivo. Ni toliko zanimivo, kolikor rt laično. Le pomisli. Rekel si, da nisi ereniit, kar se tiče žensk. Rekel sem. da. toda v drugi zvezi. Hotel sem Ic poudariti, da t m vejen žfn~k. lepih in in teli-zen nih. in ne v zadnji vrsti strast nih. In zate sem rekel, da pokažem, kako me je prijelo — kakor si rekel — ne da bi se zanimal zanjo Oolj kakor za druge. — Dobro, dobro. Samo trenutek. ■_4"C im. Nisi več mlad.... — Oo? Potem si pa ti naravnost ia hiralnico! — Počakaj s šalami! Stvar je, re3na. Nisi več mlad, da ne bi ve-iel in se zavedal, čemu je ženska. ČTlovek naše vrste — ni treba, da e umetnik ne v literarnem in ne 7 vulgarnem pomenu besede — nima ženske zaradi samega sebe. temveč jo ima zaradi nje same. ker čuti v sebi zadoščenje, če jo vidi srečno v uživanju, ker misli — -lab izraz za možganske občutke v cbjemu ženske! — da ji je dolžan dati to srečo. ker . . ker... jo kratko malo — ljubi. Kdor ne ljubi, ne uživa. Mof.ki namreč. Sedaj razumeš Kupljena ljubezen^ pa itak ni ljubezen, torej? Torej ni govora o uživanju. To je beatialnost. prava bestialnost, ki jo tako previdno skriva spcitcvam družba. — In kako je s podzavestno ljubeznijo? Zdi se mi. da se izogibaš tega vprašanja. — Čemu? Prav za prav sem že odgcvoril nanj. Ali si čital novelo "Vitez Klavora"? Napisal sem jo v eni neči. Kakor da bi se stekala kri v pero in ne črnilo, tako sem pisal. Od srca in iz srca. V noveli najdeš odgovor na vprašanje, ki te vznemirja. Zdi se mi, da je nisi še čital. — Nisem. Kako? Pet tednov že nisem čital ali še več. Niti častnikov. * — Razumem. Ljubezen krade čas. — Ali imaš knjigo pri sebi? Posodi mi jo, prosim! — Saj ni izšla v knjigi. Dal sem jo "Besedi". Tu imaš zvezek! — Hvala. V predsobi je pozvonilo. Troje kratkih sunkov. — Ona je. — Kdo? — Ona vendar! V gledališču je bila. Sicer ima pa itak ključ. Zopst je pozvonilo. Trikrat. Nervozno. Spravi steklenico v omaro! Kozarce v predal! Razgrni časnik! Si-ter.... — Kaj sicer? — Vražja ženska! — Čudne.... — Čudne, čudno? — Ali se je bojiš? — Ah. kaj bojim! Boš že videl! In že žo se odprla vrata. Na pragu je stala, z nervoznimi pogledi po sobi. elegantna dama. Vonj po šmarnicah je puhtal od nje. Vonj po šmarnicah. ki jih goji vrtnar z elektriko v zimskih mesecih. V Mariboru pred kavarno Voll-gruber na Frazrkopanski cesti se je 22. septembra okrog 3. vršil dogodek, ki je privabil na hce mesta mnogo radovednežev. Pred kavarno je imel svoj avtotaksi šofer Josip Bol vari. rodom iz Osijeka, stanujoč na Pobrežju. Ko je prišel Bolvari iz kavarne, je tam službujoči stražnik videl, da je vinjen. in ga opozoril, naj bo pri vožnji previden. Bolvari se je razburil in je kričal nad stražnikom! češ, da en ni Slovenec ampak Madžar. Trgovec P. ga je opozoril naj ne i2ziva. Bolvari pa gz je udaril v lice. Skočil je nato k avtu. vzel iz njega železno palico in udaril z njo P. po glavi, da je nezavesten obležal. V stražnika, ki mu je izdrl železo in ga hotel aretirati, se je zagnal z vso silo in mu iztrgal pendrek in železo, nakar je stražnik pograbil revolver in zagrozil, da bo streljal, če takoj ne iz-' roči obojega. Bolvari je dal z levico stražniku pendrek. skočil v avto in začel zadenski voziti. Ko pfi je stražnik šel za njim, je nenadoma zagnal avto proti njemu. do. bi ga povozil, pa se je stražnik u-maknil. Vozil je nekaj časa z avtom sem in tja. da bi stražnika povozil, ta pa se ie umaknil n;t stopnice. Nato je Bolvari izstopil in začel kričati. Ko ga je stražnik zopet hotel aretirati, se je u-prl, da sta oba padla. Ko sta prihitela še dva druga stražnika, so nasilnega Madžara zvezali in cd-peljali v policijski zaper, kjer px je začel simulirati popolno pijanost. Zagovarjal se bo pred sodni-jo zaradi javnega nasilstva in telesne poškodbe. SABOTAŽA V VZHODNI GALICIJI Borba med vlado in opozicijo postaja od dne do dne ostrejša. Opozicija se je začela v borbi proti režimu posluževati terorističnih metod, vlada pa odgovarja na to z repress li j am i. Ker je ugotovljeno, da je opozicija nameravala izvesti ob-reženo a-kcijo. je vlada izdala poli-strog nalog, naj vsak poiz&us take akcije že v kali energično zaduši. V izvajanju tega odloka je policija izvršila v raznih krajih, zlasti v Lvo- nenavadno sleparsty0 z zavarovalnino Pred nekim pariškim sodiščem je stal te dni 36-letni možakar, po imenu Loyson. ki so ga obtožili čudne goljufije z zavarovalninami. Živel je namreč dolgo let od tega | da se je njegova prijateljica pro- j stovoljno metala pod vozove. Z ne- j POZOR, ROJAKI ta naslova na fets, prejemate, Je rasvldn«, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne tekajte toraj, dm se Vm epemtafa. temveč obnovite naročnine aH direktno, aH pa pri enem čih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar »kc lastnico vozil se je bil zmenil, j Bafl j^nd^ j^b Laushia da ji je dala do časa v svrho kak-' šno svojo priprego na razpolago ' a =trcške za "nezgode" so potem no-j sile razne zavarovalnice. Devet ir. vu, Čerrstohovu in Tarnopolu celo j dvajsetkrat s? je posrečila u vrsto hiinih preiskav pri vodite- i spletka, v trideselič pa ie pričelu ljih opozicije. Pri tem je cdkrila j ena izmed zavarovalnic sumiti re.--tajno teroristične organizacijo, j nico. Spravila je moža pred sodn:-kateri so pripadali zlasti ukrajinski j ke !n tu je povedal, kako je prišel COLORADO Denver, J. Bchutt« Pueblo, Peter Culig. A Sal!da, Louis Costeiio. Walsenburg. M. J. Bayoa INDIANA Indianapolis, Louis Banicn eafue. nacionalistični krogi, ki se bore za neodvisnost Ukraj.ne. Ta o:gani- na svojo idejo. Pred iet: nekcč , .* bil namreč za oo! ure nekie v dt- zaeija je izvršila v zadnjem času | lu in v tej polovic: ur e-e :nu i vrla abisinska vojska im. . :j:\....... ........r:, ia-;»t:iai»'j!3»ast :..t"i»!M»fiiiiaifflrafflg ...' -. ..s: limim^iiiMani^ .....itriiiinwnttiinin ^ Ob meji angleške Somalije se je uprlo neko abisinsko pleme svoji vladi, 'ki je oborožila velko kazensko odpravo, da jo pošlje proti vstašem. Odprava je štela 3000 mož in bila oborožena z avstrijskimi man-lihericami. ki jih je abisinski cesar kupil iz starih zaleg avstrijskega vojaškega erarja. Kaznovalni oddelek je odšel na pot, toda že med hedem so častniki ugotovili, da je posadka skoro vso municijo zamenjala za žgane pijače in je v večni pijanosti nadaljevala čudni pohod. Poveljniki si niso upali nastopiti proti vejakom, kajti v pijanem stanju ni bilo govora o kaki disciplini. Abisinska vlada je brez poročil o peteku pohoda in niti ne ve kje bledi pijana vojska in kaj počenja. Do sovražnika še ni dospela, ker je jije pohodna brzina zelo majhna in so česti počitki neohodno potreb ni. V zvezi s tem poročajo očividci. da je abisinska vlada zadnje čase pesvetila vso svojo skrb organizaciji vojske v modernem evrop-rkem amislu. Povsod se stavijo vojašnice pri stavbah dela vse ljudstvo, ki mu je vlada ukazala tako. Tudi vojno letališče je pod nadzorstveni nemških inženjerjev v delu. ali očividci trdijo, da se vrše dela na tak način, da je izključena mož nost uspeha. Tako stanje stvari je seveda močno všeč «osedom, zlasti onim ki so pred desetletji, že brusili pete pred abisinskim vojnikom in doživeli sramoten poraz. Mali Oglasi imajo velik uspeh 3 ■ ■ H Prepričajte se! SAKSER STATE BXNK tz CORTLANDT 8TKEKT NEW YORK, N. f. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer« Fertalajmo so v*f km tajem«, neurje povzročilo železniško nesrečo V Južni Srbiji, zlasti v okolici Strumice je divjalo 22. septembra hudo neurje. Naliv je bil sicer tako silen, da je ponekod voda poplavila ulice in vrtove. Hudourniki so mahoma tako narasli, da so pri reki Strumnici popolnoma preplavili železniško progo in jo mestoma zatrpali s kamenjem in peskom. Zaradi tega 'je prišlo tudi do težke železniške nesreče, ki pa po dosedanjih ugotovitvah ni zahtevala človečkih žrtev, pač pa je materi-jalna škoda precej velika. V temni noči je pri vozil po progi tovorni vlak. Zaradi ostrega ovinka strojevodja ni mogel opaziti zatrpane proge ter je vozil z nezmanjšano brzino. Vlak se je zaletel v kup kamenja in peska s tako hilo. da se je lokomotiva in osem vagonov prevrnilo. Iz Skopi j a je bil takoj odposlan na pomoč delavski oddelek s posebnim vlakom. Očiščevalno dela so trajala vso noč. celo vrsto požigov, zadnje dni pa je pričela tudi z atentati. V Kure-wieezu je bil sedež organizacije v tamošnji gimnaziji. V zvezi z odkritjem te zarote je bilo aretiran-h 22 dijakov VII. razreda gimnazije in več profesorjev. V kleti fimna-zije so našli celo skladišče orožja, bomb in municije. V neki osnovni šcll v Lvovu je te dni eksplodirala bomba, pri čemer je bilo poslopje znatno poškodovano, več otrok pa smntnone varno ranjenih. Drugo bomoo so našli pod stopnicami. Tudi v tej šali je bilo tajno skladišče crožja. V zvezi s temn odkritji je bilo izvršenih mnogo aretacij. Polcžaj v vzhodni Galiciji se je zelo poslabšal. Tarnopolski vojvoda je odposlal vojaške kazenske eks-pcdicije v ukrajinske podeželske občine, ki imajo vnovič po3taviti predpisane straže k poljskim graščinam, da jih obvarujejo pred požigi. Čete mera prehranjevati pre-biva'stvo samo. Iz Lvova so odno- primerila nezgoda, ki mu je prinesla dobro odškodnino. Tako !rcval kot visok diplomat, v Italijo pa je prišel kot popolnoma za- seben človek. Med njegovo veselo slali tisoč policistov kot središča u- _ . . , .. vožnjo pc oceanu je doma izbruhm- krajinske sabotazne akcije. V so- j beto vojvedstvu 12 požigov ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph BHah. J. BevftW, Mrs F Laurlch, Andrew Splllar. Cicero, J. Fabler. Johec. A. Anzeic, Mary Bambtcn, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Speheb. Mascoutah, Frank Auguatm North Chicago Anton Kotoal Springfield, Matija Barborfen. Waukegan. Jože Zelene KANSAS Olrard. Agnes Močnik. Kansas City. Frank 2acac MARYLAND Steyer, J. Černe. Kltzmlller, Fr. Vodoplvse MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frauk Stular Ant. Ja-nezlch. MINNESOTA Chisholmn, Frank Qouic. Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Peshei. Fr Eveieth. Louis Oouie. Gilbert, Luui3 Vessel Hibbing. John Povie Virginia. Fra.*k Hrvatlch. ftekula. je bilo samo v tarnopolskem Ia nekoliko nasilna sprememba via- MIsgQURI dstvu 12 oožieov. V Korovi je cle. Nova vlada je potrdila prejš- „ T ^ SEZNAM AKANZIKANXH KONCERTOV. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, IU. 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, m. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago. 111. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči naslov: Svetozar B a n o v e c, 6233 St. Clair Ave., -Cleveland. O. je zaradi takega požiga postalo žrtev plamenov 50 poljskih kmetij. Tudi iz okolice Stanislava poročajo o požigih. Sodišče je odklonilo prošnjo aretiranih poslancev, da bi se izpustili na svobodo, ker obstoji nevar-nert pobega zaradi visokih kazni, ki čakajo tpcslance. ^jgrL&cjtejM "-^77-i cft oUa rSt} CENA dr. kernovega berila JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo 'ENGLISH SLOVENE HEADER) •tan* same »2.— A ar očita ga pel knjigarni 'glas naroda SI« West It Street Ne« Terk CUy njega poslanika Pereza. novi pa si jC33mo nekoliko ogledal Italijo ter počakal povratka parnika, nakar se je vkrcal in se nekoliko nejevoljen odpravil domov. ZAVESA IZ NETOPIRJEV St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panitn Washoe, L. Cham p v NEBRASKA Omaha, P. Brodericx. NEW YORK Gowanda. Karl Bternisna Little Falls. Frank MaaU __OHIO Barberton, Jonn Balant. Joe Hitt. France Nicholson vodja odprave, ki Cleveland, Anton Bobek, CbM. laziskuje ogromne podzemske vot- Karlinger, Anton Slmclch, Math, line Karolivih Varcv v Novi Mehiki.! Blapnlk. poroča o predoru, kjer prebiva na j Euclid, F. Bajt. Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. O D B OR Predsednik MIHAEL PIRXAT. ««0 Seneca Ave, B'klyn, N. Y. Podpredsednik: VICTOR KOBILCA 1720 Gates Ave. B'klyn, X. >'. Blagajnik: Tajnik: JOHN* Y1TRKAS. Jr., LOVRENC GIOVAXELLT, 403 Himrod St.. B'klyn, X Y. 1825 Catalpa Ave.. B'klyn, X. Y. Zapisnikar: FRANK PADAR. »6 Everfreen Ave.. B'klyn, x, Y. Xadzornlki: T. FRAXK CERAR, LL PRANK KOŠAK. 1829 Woodbine St., B'Wyn. X. Y. 2373 CataJpa Ave . B'klyn. X. Y. III.. JOHN K RIX EI.. 1S22 Linden St.. B'klyn. X. Y. DRUŠTVO OBSTOJI SE-LE 11 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG OSEM TISOČ DOLARJEV r Oruštvne seje se vrie vsako drago soboto v mesecu v društveni dvorani 261 St. Nicholas Ave., Brooklyn, N Y. — Rojaki in rojakinj« v New Yotfcu in okolici zavarujte -se za slučaj b&fesni ali nesreče. Za nitt|fni pojasnila se Obrnite na katerega zgorej omenjenih odbornikov. miUjone netopirjev. Do odkritja je priilc čisto slučajno, ko so člani i ekspedicije čakali na nove vrvi. da j se spusiijo po njih v neki prepad. V 1 tem času. pravi Nicholson, amo šli kakih 800 metrov skozi veliko obok-1'no iz belega kamna, pokrito z zelen osivim mahom. Na strehi tega o-boka, kakih 60m nad nami. smo o-pazili v svitu naših svetiljk svojevrstne oblike. Nenadoma .smo zaslišali cvileč šum. Neki nočnik se je prebudil. Nekaj trenutkov pozneje je zadonel disharmeničen konc-ert j katerega cviljenje se je stopnjevalo dostrasnesa hrupa. Nad nami se je pcjavilo nekaj ogromni črni zavesi podobnega. Zavesa se je zgrinjala od stropa navzdol. Polagoma se je jela gibati. Šele zdaj sem opazil', da sesteji iz tisočev in tisočev netopirjev. ki so v:seli drug na dr'ugem. Cviljenje se je spremenilo v zamolko mrmranje, podobno [šumu. kadar se bliža veliko letalo. Prihajalo je od kril netopirjev, ki so začeli krožiti nad nami. Zdaj smo ugotovili na mehkih tleh tudi debelo plast odpadkov, ki so se vanje vgreza-le naše noge. Smrad je bil neznosen, hrup tako velik, da smo hoteli cglušeti, toda svojevrstnost dogodka nas je popolnoma prevzela. Ko smo spoznali, da motimo netopirje v njihovem zimskem spanju, smo se jadmo umaknili. Razen teh nočnikev, čijih število gre v milijone in ki poleti Meta j o iz jam v velikanskih tropih, prebivajo v teh skrivi^čih še sove in čvrčki. Indijanci trdijo, da so v teh jamah poprej živeli tudi jamski medvedi. BREZPLAČNI POUK. BOARD OP EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se tele naučiti angleški in hočejo, postati državljani Združenih držav. Oglasite se sa pojasnila v ljudski sou itv. HI East tt. - cesta v petek sjntnj •d li. de UL seta itv. m. all pa t peadcljrk Id srede ob S. de S^ sata «11. Girard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. KumH Nlles. Frank KogovSek. Warren, Mra. F. RacLar Youngstown. Anton Klkel;. OREGON Oregon City. J. Kobiar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jak*«. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavso. Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Bresovsc. V. Bo-vanšek. Cralton, Fr. Machek. Export, Q. Previft. Louis Japan-čič, A. Skerlj. Farrell. Jerry okora. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe~ renchack. Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc. ilarttn Koroshets. Krayn, Ant. TauSeij. Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprtvfek. Midway John Žust. Moon Pun, Fr. PodmllMk. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Avh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading J. Pead*re. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. In okolico. J. Bfafflt Pr, Bchlfrer. West Newton, Joseph Jcrvu Wlllock, J PetemeL UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River. Antes 8flt Joseph Ttateilk In WISCONSIN Milwaukee. Jos. -KOren. Sheboygan. Johx> Zenom. WEST ALLIS: Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Lom* Diamondville, iT, 3L 4m rn > i--ti -(- KRATKA DNEVNA ZGODBA \ Sil pilot NEW YORK. THURSDAY, OCTOBER 9,1*3« Neljubljena žena. ^ ROMAN IZ tlYLJKMJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 1 preprosto izdelovanje papirja (Naadljevanje) Starotibetsko navodilo za pripravljanje papirja so našli v ožol-telem ruskem rokopisu, ki ga je donekod prevel prof. dr. P apish s I Ccruellakega vseučilišča. Iz manu Prišel je Svet večer. V vili Matern so pričakovali le enega gosta. ^Pta « da razbrati, da se na-namreč prijatelja Heinza Materna, Walter]a Meistra, s katerim sia,5^3- na Podatke mongolskega la-ikupaj vpržzorila potovanje. T*>"«ija. Razpravlja posebno Walter Meister je obiskoval šolo s Heinzem. Njegovi stariši so 0 davnih šegah in verskih obredih umrli ter mu zapustili precej veliko posestvo ter krasno vilo. Ta vila i Mongolov in Tibetanov. Tu pa tam je ležala cb Grunewald Jezeru, ravno nasproti vile Maternove. Že ko; ^ datlka papirne fabiikaaje. Ka-dečka sta bila neločljiva prijatelja. Walter Meister je bil zelo žive krvi, vedno pripravljen izvršiti kako bedasto šalo. V svojem bistvu pa je bil pošten ter zanesljiv človek. "s**0 — napravlja papir iz cunj. Bil Je arhitekt ter udan študiju z veliko ljubeznijo. j Te znwljejo, se amešajo z vodo Njegovo veliko premoženje mu je dovoljevalo živeti kot si je sam ln Potem razprostro v obliki tanke želel. Za postopača pa mu je manjkalo talenta, — kajti za to mora Pokrijejo se ne, marveč se biti človek naravnost rojen. ✓ na solnčno vročino sušit* Sedaj je bil takorekoč v sporu s samim sebi. Pogosto je govoril s 0(1 pripeke scvrknjene kose sled- s Heinzem o tem. • Enkrat, par dni po povratku, mu je rekel potres v južnem delo nemčije BERLIN, Nemčija, 8. oktobra — Po južnem delu Nemčije se je pojavil včeraj močan potres. V Mo-nakovem so bili sunki tako močni, da so ljudje popadali iz postelj. Tudi v Karlsruhe in Heidelberg u so čutili potres. i> portes gil bo odstopil kot predsednik stranke MEHIKO CITY, Mehika, 8. okt. Bivši mehiški predsednik, Emilio Pcrtes Gill, je resigniral danes kot v 17. stol. Tibet naziva po predsednik Narodne Revolucionarne stranke. Za vzrok je navedel slabo zdravje. ■kor je lasna, povedal ruskemu spi-sovatelju, "se v deželi Tunguziji— tako se njič na široko razblinijo.n Po besedilu rokopisa smemo domnevati, — Veš, Heinz, jae sem v strašni radregi. Če delam, se pogrešim i d* bila umetnost papirne proiz- Nagla Vožnja v Jugoslavije Prihodnje odplutje: satornia. 25, oktobra 28. novembra (12:00 a. M.) 10. januarja vulcania. 12. NQVEMBRA; 11. DECEMRRA 2L FEBRUARJA Saturn i« In Vulcanla prekata tm ladje sveta v razko&ju. udobnosti ln na-»lici ter nudi najboljšo slutbo v Evropo. Posebne cene cm tja in nru]. Ve« novosti na teh motornih ladjah vkiju fi&o plavalni bazen v drurem razredu. COSULICH LINE 17 Battery Piece. Nsw York KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) SPLOŠNA KNJIŽICA: Zbirka narodnih pripovedk: L del......................... .41 Zbirka narodnih pripovedk: II. del ................. .40 Oton EupaniM: Ciciban, trd. Sto ve«. V zarje Vidove, trd. vea....... Vijolica. Pesmi ca mladost .... Zvoniki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano .... Zlatarne, pravljice, trda ves .... Slovenska narodna lirika ...... M JM .6« 39 .60 M Znamenje Štirih (Doyle) ....... Zgodovinske anekdoto .......... .30 Z ognjem in metan..............3.— Zločin in kazen, 1. In n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .60 Zgodbe zdravnika M tunika...... .90 Zlati pantar ................... .90 Železna cesta ............1JS5 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L sv. Vojnomlr ali poganstvo .... JU 2. cv. Hudo bresdno .......... JU 3. sv. Vesele povesti ............-35 L vz. Povesti In slika.......... JS 5. sv. Student naj bo. Na4 vsakdanji kruh...................... 15 SPISI ZA MLADINO: fOANGL) 2. zv. trdo resano. Pripovedko ln pesmi ........................ 3. sv. trdo resano. V seboj« 12 po- vesti 4. sv. trdo vezano. Vaebuje 8. po- 8. sr. trdo vesan*v Vinski brat .. aj .............1.25 (Premeri) Tri skladbe ........ -50 (Parma) Bela Ljubljana, valček .80 (Parma) Posdrav Gorenjske j. valček ................ .?5 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO MOŠKI ZBOR (Gram) ... (Adamič): Lit ...75 .95 DVA MILIJONA KNJIG UNIČENIH Šiloma uvedena latinica je spravila na rob prepada turške knjiga nje in založnike, ki imajo zaloge knjig v arabskih pismenkah. proti drugim, kajti bogat sem ter imam vec denarja, kot ga morem ! vodnje Tibetancem morebiti že ne-. Prodajati jih ne smejo več in v Ca-porabiti. Drugi pa so revni- Če pa ne delam, se pregrešim proti same- ■ kaJ stoletij poprej anana, nego je rigradu bodo nad dva milijona mu sebi. Poglej, napravil sem vsakovrstne načrte, — ali niso res eedni., lama Tsordji pojasnil zadevo svo- knjig, od katerih so mnoge zelo kaj ne? jemu ruskemu' prijatelju. Njih na- obsežne, razprodali po teži. Knji- Heiiiz si je ogledal risbe. i nalikuje postopku, ki so ga u- gctrzci in pisci terjajo vlado za Nahajala sta se v ateljeju Meistra, katerega je dal napraviti v j Iztrebljali Kitajci, izumitelji pa- odškodnino. Pa jo bodo li dosegli gornjem nadstropju svoje vile. i pirja. in kedaj? Bil je lep in zelo primeren prostor in videti je bilo, da so v njem ! i----- resnično delali. — Načrti niso le čedni, temveč tudi lepi in originalni. Nezaslišano bi bilo, če ne bi izrabil svojih talentov. Zakaj pa si vendar študiral? — Najp^vo za svojo zabavo in drugič, da ubijem čas. Nadalje ua zato, da ne zaostanem predaleč za teboj, kajti ti si odličen človek in Jaz se moram izkazati vrednega tvojega prijateljstva! -— Ne pitaj me s takimi frazami, — ga je zmerjal Heinz smehljaje. — Ne, to je moja popolna resnost! — Potem bodi rešen ter izvajaj svoj poklic! — Lahko rečeno! Kak drugi človek pa se peha na vse kriplje ter ne more priti naprej, ker mu manjka denarja in zvez. .. — Raditega ne moreš pustiti, da bi tvoji talenti strohneli. Tvoje naziranje glede te točke je odločno preveč idealno. Hočem pa ti staviti predlog, ki te bo oprostil teh zadreg. — Le naprej, Heinz! Kakorhitro bo tvoj načrt sprejemljiv, te pustim tako izklesati, v mramorju. seveda! Oba sta se nasnejala. Nato pa je rekel Heinz, ki si je prižgal cigareto: — Ker ne maraš odjedati kakemu ubogemu tovarišu kruha, pomagaj vendar kakemu s svojo umetnostjo, s svojim znanjem, svojim denarjem in svojimi zvezami. .. Walter je skočil kot elektriziran pokonci. — Bravo, Heinz! To je famozno! — Na taki pri prosti izhod nisem prišel. Dobro, storjeno bo! Po-iščem si sotrudnika, ki mora biti reven, človek, a zmožen! Nato se bova skupaj lotila dela! Olavni del dobičkov bo dobil on in jaz bcrm skrbel za to, da se bo denar primerno obrestoval. To je famozna ideja! Takoj jutri pričnem iskati! Tudi ti moreš nekoliko gledati, ker i-maš opravka s samimi arhitekti! Ta pogovor se je vršil par dni pred Božičem. Sedaj Je bil Walter Meister, kot vedno izza smrti svojih starišev, gost v hiti Heinza. Videl je Rijo Rotman že parkrat. Dosedaj ni napravila nanj ni-kakega posebnega vtisa. Dobrodušen, kot je bil, pa se je usmilil njene plahosti ter Jo vedno zopet zapletel v zabavo. Kanečno je dobila tudi ona zaupanje vanj ter kramljala žnjim povsem neovirano. Ko jo je danes opazoval pri obdaritvi ter videl, kako so žarele njene oči, ko je povsem srečna objela strica in teto ter se zahvalila za krasna darila, katera je dobila, si je mislil, presenečen: — Vrag, mala je res čedna ter je živahna! Pri mizi je sedel poleg nje ter se izvrstno zabava. Tudi nji se ie sedaj razvezal jezik ter je kramljala dobro in pametno. Včasih je dala izraza kaki povsem tuji misli, a vse to je doprinesla tako originalno, da nI bila prav nič dolg časna Heinz jo je opazoval zelo presenečen. Kako se je mladenka odta-jala! Pred njim pa je sramežljivo povešala oči. Parkrat se mu je nasmehnila povsem prijazno. Ta smehljaj je pa zvenel čisto in jasno, kot je slišati smejati se le otroke. — Morala bi se večkrat smejati, kajti to se ji boljše prilega, kot pa plašni, prestrašeni izraz, — si je mislil. Skušal se je tudi udeležiti pogovora. Teda\pa je postala Ria zopet vsa zmedena. — Kaj neki kna proti meni, ta neumna stvar? — si je mislil. Po večerji je prosil Walter, da bi zapeli par božičnih pesmi. — Drugače ni nikake božične prireditve, — je rekel. Čutil se je v družini svojega prijatelja povsem domačim ter domneval, da se lahko posluži tega Uma. Na poziv Malvine je sedla Ria h klavfrju in takoj nato se je oglasil njen čisti in sveži glas. Poslušali so povsem svečano. Pri drugi kitici je začel peti Walter in končno so peli vsi. Nato je morala Ria na splošno željo zapeti še par pesmi. Vse to je storila brez obotavljanja ter rekla le stricu Rolfu in teti Malvtni: — Kadar naj preneham, ml morate povedati* Stric Rolf se je zasmejal. — Le prtčnL Zdi se mi, da se boš prej naveličala ti peti kot mi poslušati. Nato je zapela par priprostih. lepih pesmi, in vsi poslušalci so bili ya.ziba.nl v krasne sanje. Ko Je bilo vsega konec, je stopil Heinz h klavirju: * — Krasno pojete, Ria. Tega nisem vedel, kajti drugače bi vas že preje prosil. Ria Je postala temnordeča ter gledala na tipke. — Sveti Bog, — je vzkliknil nestrpno. — poglejte me vendar moško, Ria. Ali me ne morete videti, da vedno zre te v drugo smer, gospodična? Prestrašena je dvignila proti njemu svoje odi: — Lahko ml vrjamete. Helm. — je zamrmrala. Heinz se je nasmehnil I ij lahko trdim vsaj z gotovostjo, Ria, da Imate rjave oči! Do-•mogel tega ugotoviti! Ali se potem čudite, če domiieram, t ml nevšč? Z mojim prijateljem Walter jem sva Istega srca ln njega marata, a mene ne! Nikdar me ne pogledate. To se k večjem stori pri ljudeh, katerih ne morete trpeti! inprva se je otria naokrog, kot da »če pomoči, a vsi drugi so odšli t sosednjo aabo pod božično drevo. BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Preživite božične praznike med svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Potujte z najhitrejiimi parniki. kar jih pluje BREMEN ..... 6. decembra EUROPA ......16. decembra MANJ KOT OSEM DNI DO JUGOSLAVIJE Ali potujte z znanim kabinskim parnikom BERLIN ......11. decembra Dirfktna železniška vožnja iz Bremena v vse glavne dele Evrope. Za pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway : : New York ME&ANI In Priložnostne Slovenald akordi ..L svezek .. II. cvetek .. Pomladanski odmevi. L in II. sv, vsak ........................« Ameriška slovenska lira (Holmar) L— Orlovsko himno (Vodopivee) ....LN 1« moiklh 1» mešanih, zborov — I (Adamič) .................. M MOŠKI ZBOR Trije* moški sbori (Pavčič) Izdala Glasbena Matica ..... Narodna nagrobniea (PavHč) Gorski odmevi (Laharaar) 2. .40 JL5 sv. .45 SAMOSPEVI: Stir ji samospevi, izdala Glasbena Matica ....................... .45 Naši hmlftl ..................... M MEŠAM ZBORI: IL st. (Laharaar) .. .45 sbori. Isdate Gbube* ................... .45 Trije RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: .4» (Foeoter) ............ I »dala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Lahamar) fetvo-ro in petero rasnih glasov «... Jas bi »d nSWft rti molki abor ■ bariton aolom In priredbo ca dTooper ...................... JM V pfrtsIM Mfl (Sattner). kan-fanta sa aoH. abor ln orkester. izdala Glasbena Matica ...... M Dre peasal (PreloTecJ, za moSki zbor ln bariton ............ JM Knpieti (Gramh-CM Mihec.— Kranjsko iage In anvnd* Ne-sndavljstTs. 5 zrezki skopaj ..L— Miet (Parma) _ m PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pemaarlea. nrodU Hnbad ...LN pasmi (Srikariid) L, 2., ln S. ar. skopaj ...................L— MALE PESMARICE: Se la. S^MuTartitac^Mtad V. .15 *- rosekTp!almU8;( Ti veselo fit. 2. Irtajski nistim....... J5 P»J: No dan; Divna noč....... Št 10. Na |Wm.....................15 & Job: V mraku: Daera Št. Zveter .................................15 prtp*jl iZ vencem tem fit. U. Vaaamlas .............. Jf oranEam slavo; Triglav ...... {flanJ^t _ m\m^m. (jh l STenak: Opomin k reaelju: 8ve_ romlk) S raki skSSTT...... M ** 0051 8trrfnikl: HTmUte Go" ^/m^l^v ~ „ T. zrezek': 81arfiek: Zaostali ptHS: 1.......V -l":."" Doanorodna lakrlca; Pri avadM; VOJMBO WIW HM (Kosi) » J« M mrtraSkam zprerodo: Geslo vnM* (IteJgaBe) .. svfa«k: TI oore«tl jft hotl (me- fPisailj) ....................\TL— ion .abor); Prijatelji m aen- I** mdajtfotta. i greda ak»- | « (msdan abor): Stoji. m! ____________•_ Kako se potu je v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen c potnih listih, prtljagi in raznib dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremc dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo- pa mike. Tndi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo doroljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-Ingtona, ki je veljaven za eno leto Bre* permit« je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotora-njem v stari kraj. Prošnja sn permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameraranim odpoto-ranjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v ve-ijaro z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni viseji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kroti in ti so: Starti!! ameriških državljan 3T„ moije a-meriških držarljank. ki so se po 1. Juniju 1928. leU poročili; iene in neporočeni otroci ispod 18. leta -poljedelcev. TI so opravifeni do prve polovice krote. Do druge polorice pa oo opravičeni šene in neporočeni otroci ispod 21. leta onih nedr-šavljanov, ki so bili poota«no pri-pnščenl v to deiclo za stalno bi-ynnje . m Za van pojasnila se obračajte na poznano In zanesljivo 10. oktobra: Paris, 'Havre Majestic, Cherbourg Statendam. Boulogne sur terdam Roma, N a poll, Genova 14. oktobre: Bremen. Cherbourg. Bremen 15. oktobra: Mauritania. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Ham burg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg IS. oktobra: Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen 17. oktobra: France, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam IS. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte urande, Napoli, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremen 24. oktobra: He de France. Havre Saturnla. Tret Europa. Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg, Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Volendam, Boulogne sur Mer, Rotter-dam 29. oktobra: Deutschland, Cherbourg, Hamburg America, Cherbourg, Hamburg Berengarla, Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustus. Napoll. Genova 1. novembra: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 4- novembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauretania. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic, Hamburg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. novembra: Leviathan. Cherbourg St. I.ouis. Cherbourg. Hamburg 9. novembra: Cosite Liajicamano. Napoli, Genova 12. novembra: Vulcanla, Trst Aquiiania. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg Albeit Ballin. Cherbourg, Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoli, Genova 19. novembra: Bert-ngaria. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 20. novembra: Oresden, Chrrbourg, Bremen 21. novembra: lie de France, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembri: lltlwaul^e, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Conte (Jrande, Napoll, Genova 25. novembra: Europa. Cherbourg. Bremen 26. novembra: Mauretania Cherbourg America. Cherlmurg, Hamburg 28. novembra: Ka turni a. Trst Homeric. Cherbourg Deutschland. Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Aquitanta, Cherbourg President liardtng, Cherbourg, Hamburg Hambuie. Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Paris, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg August us, Napoli, Genova 6. decembra: Leviathan, Cherbourg 10. decembra: VuW-ania. Tr*t Rerengaria. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Hamburg Conte lliancamano. Napoll, Genova 11. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen Roma, Napoll, Genova 12. decembra: !!e de France. Havre St Ix»uls. Cherbourg, Bremen 15. decembra: Europa, Cherbourg. Bremen 16. decembra: Mauretania. Cherbourg 17 decembra: President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: iJresd-n. Cherbourg, Bremen 23. decerrb'-a: Albert Pallin, Cherbourg, Hamburg 24. decembra: Anv-ri a. Cherbourg, Hamburg 26. decembra: Bremen, Cherbourg, Bremen Milwaukee. Cherbourg. Hamburg 37. decembra: I'a ris. Havre . Leviathan, Cherbourg 31. decembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove, — Uprava lista. 6 DNI PREKO OCEANA NajMi ejA* In najbolj ugoSne sol ss sotevanje nr egromnlk aarnlklhs PARIS 10. okt.; (6 P. M.) FRANCE 17. okt.; (7 P. M.) lie de France 24. okt. 5. dec. (4 P. M.) 14. nov. (7 P. M.) 21. nov. (7 P. M.) <7 P. M.J Najkrajša pot po SeiesnioL Veaa«c Je f posebni kabini > vsemi Modernimi edobnovtl — PlJaCa ta ■ Lavna fraaeoskm kabin ia. Iaredno nlske cene VpraJajte kataregakol' pooblaJfseega ageats ali FRENCH LINE IS OTATg tTRKIT N1"W YOSK. N. V. SAKSER STATE BANK tt CORTLANDT STREET NEW TOES spoda ; f ObCatki ; Gesto atm; Na obisk v staro domovino umore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nednavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih isletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi-s parnikom "He de France" preko Havre: TRETJI JESENSKI IZLET 24. oktobra 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "SATURNIA" dne 28. novembra 1930 Nadaljnl Izlet po isti progi: 10. decembra — "Vulcania" Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, v lie je v, per-mitov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so ie sto ln sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa kar je najvažneje, da boste o vsem točno ln pravilno poučenL SAKSER STATE BANK 32 CORTLANDT ST., NEW YORK ^ TtL Barclay 0330 t* 12' r i » Kretan je Parnikov Shipping News —— ■to mc«n gLOTm pam heee