Smrt nemškim okupatorjem!
ko.
LO KOMUNISTIČNE PARTI3E SLOVENI3E
tete VI. - it 10.
24. marca 1945
tir 2-
fleda lo g vsemi silami skrbela ta oborožitev, okrepitev, izgradnjo in oskrbo Jugoslovanske armide, da bo tako lahko rešila velike n sloge, ki so pred njo. Na žrtve, ki jih do prinaša naša vojska na fronti, mora zaledje odgovoriti e neutrudljivim delom in gmotnimi žrtvami v korist fronte. „Vse za fronto“ je in mora biti naše temeljno geslo!
(Iz deklaracijo Enotne vlade federativne Jugoslavije)
Na tej poti smo zmagali
Ob obletnici 27. marca
Rimski pajki predejo svoje mreže
Tedaj, ko sta marca meseca leta 1941 Cvetkovič In Maček v imenu izdajalske vlade in v imenu treh najbolj nazadnjaških čaršljanskib klik. beograjske, zagrebške in ljubljanske podpisala pakt s Hitlerjem in prodala Jugoslavijo, se je dvignili vsa svobodoljubna Srbija in dvignili so se vsi iskreni jugoslovanski patrioti, v prvi vrsti komunisti, da vržejo to vlado in preprečijo posledice tega Izdajstva. Kdor je videl tiste dni pehod srbskih kmetov na Beograd, kdor je videl možate Sumadince s solzami v očah in sliSal, kako je govorilo ljudstvo, da so mu izdajalski lopovi prodali vse. narodno čast, poštenje, svobodo in domovin«. T*. kdor je to videl, je občutil, da te Jugoslaviia nesmrtna. Ljudstvo je v«del», da mora to sramotno kupčijo političnih trgovcev z narodom, preprečiti za vsako ceno. Kako se je bilo niogeče molče nkloniti volit tistega Hitlerin, ki je trdil, da smo Sloveni Tgodovinski g^oj, da smo naj-nižia rasa. nstvarieal simi zato. da bomo n«mšW sužnll. Ljudske množice po vsei Jng"s'"'Tijl so pričele snozna-vat>\ da jih i* Pirtlia prav učila, ko jim ie vej bot des“t let ponavljala, da pomeni f>š’zem volno, krvavo uničenie in zasHŽnienie celih narodov.
V	srbskem Hudstvu. ki se je stoletja borilo proti nasilju In zatiranju za narodno svobodo in samostoinosL je še živel jnn-fiki duh M'lo5a Ohillča, ki je vse od kosovske bitke v daljnem sredniem veku pi do Sarajeva v letu 1914 In dalie hranil čast svojega naroda. Naduti N«m*c se je zmotil, bo ie ovsi'1. do Imo Juuosleviio v pesteh, če pridobi zase nekaj izdajalskih reakcionarjev. Dvignilo se ie ljudstvo Beograda, t's*či lo desettlsoči so čil na ullee preklicat sramotni pakt In re-Sevat č»st domovine. Zahtevali £0 namesto pakta s faSlstičio Namčljo, •hrambo« vojaško zvez« ■ Sovjetsko zvezo. T^dnj je nastala Komunistična partija nravi vodnik uatrlotičnim množično. In ko le bil Hltiar na vtgku svnle moči, ko ie ležale ond niegovo peto že skoral vsi Evropa, ko ie pijan od zmagoslavja snravllal v žep kupno pogodbo za Jugoslavijo, tedaj ga ie Ingoslovansko ljudstva udarilo v Ilce. Sredi Beograda so demonstranti rartvli o**siovneprostore nemških agentur. Padla ie izdalalska vlada. Vsak pravi Jugoslovan je čutil, da mn je odleglo, rašena ie bila naredna čast,
Z nami vred pa je zadihala vsa podjarmljena Evropa in uprla oči v Ju-goslsvlio. Pričala sa je naša lunaška doba. V zgodovino je stopilo nače ljudstvo, se borilo In dajalo vzgled za borbo in vero v rečltev vsem pod-jarmllenlia narodom Evropa. Če se le pridružila tudi dvorska klika splošne-mn lludskemn ogorčenlu In IzvršMa oficirski pujs, j« to storila zaradi svojih »ošabnih računov, kar je dokazal kssnejšl razvoj. Ker se Je kraljeva klika čutila odrinjeno od oblasti, je pač izkoristila ljudsko ognrčenle oroti vladaločl Izdajalski kliki knez« Pavla In se hotela sama uveljaviti. Ker je bil Pavel za, le moral biti Peter proti, taka je M!« borba zn krono.
Boriti se skupno s svojim ljudstvom, toga namena pa tudi dvorlani niso imeli. Njihov načrt Je bil, pridobiti na času in se poga|atl s Hitlerjem, doseči s njim koaipremls, po možnosti se izogniti spopadu, če M Jim pa to ne uspelo, potem pobegniti v emigracijo ln prepustiti ljudstvo žalostni usodi. Iz »ujlne so nameravali spremljati razvoj dogodkov in se nekoč vrniti domov kot rešitelji domovine s podporo tujega orožja. Ha so natančno tako mislili, so dokazali s tem, ko so zapustili vojsko In pobegnili z letali, ki Jih je narod kupil za obrambo domo- ( vlne.
Tudi v Simovlčevi vladi je sedela večina takih ljudi, ki so mislili, da le narodna vojska predvsem za to, da čuva stari .red" la ne sa to, da bi
branila domovino pred osvajalci. Prav iz večne bojazni pred ljudstvom so tudi po puču in v času nove vlade ostali na najodgovornejših mestih v vojski in državni upravi vsi pstoke-lonaši, ki so jih sistematično razpostavili na ta mesta Hitlerjevi agenti v prejšnjih časih. Predstavniki Komunistične partije so zaman opozarjali novo vlado na to nevarnost. Ta vlada se je bala lastnega ljudstva; bila se je tega, da se bo spremenila vojska, ki je bila dotlej orožje reakcije, v ljudsko vojsko ln državna uprava, ki je bila orodje reakcije, v demokratično ljudsko upravo. Pod takim* pogoji seveda ni bilo mogoče pričakovati, da se bo ljudstvo navdušil'’ in zaupalo novi vladi. Le tako ie mogoče razumeti, ds sovtlstlh kritičnih dneh ostali na komandnih mestih netnboi"maSki generali, učenci Nediča ln Rupnika, ki so prodajali Nemcem načrte naših obrambnih linij, še predm so jih pričeli gradit*, ljudi*, ki so nad dvajset let ravnali z voiaki, posebno » Slovenci, Hrvati in Makedonci, slabše kakor s psi. Vse to se je docela razodelo strmečemu ljudstvu šele potem, ko se je po zlotnn r*zVrlla vsa notranja gnilobe stare Jugoslavije. Liudje so spoznali, d« so jih samo mučili dve leti z orožnimi vaiaml medtem, ko so nas ž* prodaiali H*t!»rln. Z našo vojsko so se bahali pred Hltl*rjem, da so lahko čim vej Izstlsnili iz *jcga za svoj ž*”. Zmirall so komnnl«te v kou-centr«čilska taborišč«, di H nas lahko n»innt«no prodali, f iškemu Polnili so Hitlerjeve vojaške magretne z našo pšenico, narodu pa je primanjkovalo celo koruze. Dopuščali sa, da so se razl«zll po vsej drisvi Hitlerjevi agenti, ki so premišljeno pripravljali pot njegovi vojski. In ti, ki so vse to počeli preje, so nadaljevali svoje razdiralno delo tudi pod novo vlada. Imeli so toliko vpliva, ds so preprečevali zahtevo našega ljudstva po sklenitvi vojaške obrambne zveza s Sovjetsko zvezo, kar bi našemu ljudstvu dalo tedal veliko vero v odpor in kar bi edino lahko dvignilo ho'b*«ega duha naše vojske.
Ko ie H*tler udaril po nas s svojo motorizirano vojsko, je bilo vsakomur jasno, da se nrotl taki tehnični premoči ne moremo držati v ravninah na nesknnčio dolgih mejah, ampak da sa lahko borimo le v gorah in v gozdovih na partizanski način. Partizanski način borbe pa je ljudski način. P (mehkužen) gospodje generali in reakcionarni državniki pa so se zavedali, da ne bi mogli dolgo vladati vojski pri takih pogojih. Lludstvo samo je moralo brez njih nadaljevati to borbo za osvoboditev države.
lo resblčoo. lludstvo ni odložilo orožla. Naši komnnlstl, ki so Sli na poriv Pirtije no fronto kot prosto-vollcl in navdušili s svojim vzgledom tisoče slnvoinhih patriotov za obrambo domovjna, niso nikdar prenehali biti Ingsslovanska vojska, ker so ostali borci za njeno suverenost. Zbirali so odvrženo orožle, navduševali so za boi vse poštene slovenske rodoljube in šli skupno z njimi v gora.
Naši partizani, naši ilegalci, naši politični borci, večina našega naroda ni nikdar prlzuala tule nadoblasti. Kontinuiteta državne suverenosti je živela v njihovih dušah, v naših partizanskih četah, in ni bila nikdar prekinjena. Zsunanje v lastno sito ni nikdar upadlo. Iz krvi partizanov je rasla ž*va vera v svobodo In v zmago pravičnosti. Nevera se je izrodila v izdaistve. Tako ie čas pokazal, da je bilo 27. III. 1941. leta iugoslovausko lludstvo tisto, ki je rešilo iast domovina in ootem tudi vztrajalo pod nečloveško težkimi no-goji v borbi do današnjega dne. Danes. k« imamo svojo silno vojsko in svoj* llndsko oblast, najzvesteišega zaveznika v bratskem ruskem narodu in ugled po vsem svobodoljubnem svetu, lahko rečemo, da se nismo zaman borili.
Sedaj po štirih letih borbe čntimo bbij kot kdal koli. da nikdar ne bomo skrenili a poti. »s katero smo atopili 27. marca 1941. Šli bomo po njej pod vodstvom našega maršala In branili bomo suverenost naše lludske države s tistim junaštvom, ki ga občuduje ves svet.
Enotna narodna vlada pod vodstvom maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita je objavila v svoji deklaraciji med drugim tudi tole:
„Vlada bo storila vse, da bodo naša narodna ozemlja, ki se po prvi svetovni vojni ostale zunaj meja naše države priključena in to toliko bolj, kolikor so se s splošno narodno osvobodilno vstajo proti tujim osvajalcem v tej vojni ža dejansko priključila in opredelila za demokratično in federativno Jugoslavijo. Neši narodi so dobili to pravico do samo ziradl račela samoodločbe narodov, ne samo s svojo veliko večino na teh ozemljih, ampak zlasti tudi s tem, ker so prav tamkaj z oboroženim bojem veliko koristili obči stvari združenih narodov.*
Gre tor*>i predvsem za našo Primorsko in Koroško. Ta del vladne de hl»racije podaja popolno upravičenost naših zahtev, ki so še posebej podkrepljene z našo narodno osvobodilno borbo. Prav ta borba je vsemu svetu pokazala našo zgodovinsko narodno pravfco, da bomo vsi Slorenci združeni v naši zedinjeni Sloveniji ia federativni Jugoslaviji. Z vladno deklarecijo pa so bile postavljeno naše narodne zahteve kot eden izmed temeljev politike naše narodne vlada, prve v zgodovini Jugoslavije, ki hoče v celoti rešiti tudi naše slovensko narodno vprašanje.
V	usodnih da*h po prvi svetovni vojBi, ko so nam nasilno odvzeli Primorsko in Koroško, je beograjsko čar šijo prokleto malo brigalo komu pripadejo tl kraji. Pašiča in njegove z dinastijo vred niso zanimale naše slovenske narodne ttžije, za njih je bilo takrat važnO predvsem, kako bi si utrdili vladajoči polož-j nad narodi Jugoslavijp, da ni lahko nemoteno vladali in izkoriščali najširše ljudske množ*ce. T-ki politiki velesrbskih krogov na čelu s kraljem se voditelji obeh trndlcionelnih slovanskih strank, liberalne in Slovenske ljudska stranke zaradi svojega strankarskega koritarstva sploh niso uoirali Ker sta se tl dve stranki zavedal*, da s* bosta s tako protloaroduo politiko nakopale na glavo še večje ne razpoloženje ljudskih množ c, sta vrgli med narod znamenito krilatico: Domovina misli nate iu na ne-osvobojene brate.
S takim hinavskim kričanjem so reševali slovensko narodno vprašanje v stari centralistični Jugoslaviji. Ko so pa iz Primorske prišli iskat zatočišče slovenski protifašisti, so jih naši žan-darji vračali nazaj italijanskim oblastem, da jim kot komunistom sodi italijanski fašizem. Spomnimo so samo slučaja s pokojnim tovariš rm Srebrničem, primorskim borcem za svobodo, ki sogi koroščovi žandarji poslali nazaj fašistični policiji, ko jo iskal zatočišča v Jugoslaviji. Povsem jasno je, da takšna politika starih strank ni mogla rešiti vprašanja združitve Slo-
Armade zaveznikov
Pretekli teden si zavezniške »rmade j naredila nov odločen korak k tistim po- \ ložajem, s katerih bo izvršen zadnji sunek , v srce fašistični Nemčiji, suaek, ki ho končal vojno v Evrepl. Na vzhodnem bo- j jlšču je Rdeča armada očistila sovražnika z vse obale Pomorjanske od Stettina do Gdlnje, uničila zadnje nemško mostišče na Odri ter razbila nemške efmzivo v Madžarski. Na zahodu so ameriške armade predrle Siegfridovo črto še v Posaarju, razbile nemško armade zapadno od Rena ter na vsej 600 km dolgi črti od Švlcč do Nizozemske prišle do reke Ren. Jugoslovanska armada se je v trdih bojih pribliiala soverozapadnim majam.
Kaj se godi za vzhadno obalo Odre
Čete maršala Žukova so v najtrdevrat-nejših bojih razbile mečno nemško voj *ke, ki je ob izlivu Odre na njenem desnem bregu branila dohode k Stettinu. Nemške poveljstvo je izrabilo vsa propagandna in teroristična srodstva, da bi fašlstišne divizije obvarovale zadnje in najvažnejše nemško mostišie na vzhodnem bregu Odre. Zsvedaio se je, da pomeni njegov pvdec poplavo zahodne Pomorjanske in vdor v severno Neu čijo, izgubo vsega nemškega Baltika, zate, še bolj pa iz strahu pred Hlmmltrjevlmi vislicami, so sa Fricl krvavo znojili, nemške povvlj-stvo je zalagalo bojišče z vedno novimi oklopnlmi enotami. Teda kdo vnaj se uspešno ustavlja armadi maršala Žukova, če ve vsak njen bOrec, da ji je za Varšavo, Poznanjeaa in Khstrinom zavzeti šs Stett'n, Berlin in dalsč za Berlinom podati rok« vojskam zapadnih zaveznikov. Pad*o je mesto in pristanišče Kolberg, zadnil košček pomorjanske obale. 8 000 trupel in 6.000 ujetnikov je cena Him-mlerjevega povelja. P»dlo je mesto Grel-f-nhsgan, padel Altdannm. predmestje Strttina. Očlščmojenemšk) mostščj pri
venije, ker jim j« šl» bolj za pedporo italijanskih in nemških fašistov proti lastnemu ljedstvu, kaker pa za spor in borbo preti fašistom.
S pričetkom narodno osvobodilne borbe, vznikle in pod vodstvom naše Partije, je pričelo uspešno in edino pravilno reševanje našega narodnega vprašanj*: ne z diskusijami in brezplodnimi razgovori o mejah, ne s statistikami in deklamacijami, marveč s tem, da je primorsko ljudstvo, čvrste združene v Osvobsdilni fronti, pričele voditi z ostalimi naredi. Jugoslavije osvobodilni boj na strani velikih zaveznikov proti nemškim ln italijanskim osvajalcem.
Rezultat tega boja je izražen že v omenjenem delu deklaracije naše vlade. Primorsko ljudstvo se jo že v celoti z italijansko narodno manjšino vred opredelilo za Titovo Jugoslavijo. Toda dobro vemo, da so na delu še različne politične sile, ki bodo skušale na ta ali na oni način preprečtl združitev Primorske z domovioo.
Pogbd vitalbansko časopisje v osvobojenem delu Italije nana razodeva vse. Italijanske časopise polnijo zadnji čas besni napadi na Jugoslavijo, na njeno demokracijo in na tak« imenovane boljšaviško nevarnost. Članki o italijanski Primorski, o italijanskem Trstu so neštavilni. Pisuni različnih vrst in barv skušajo z lenim stilom, deklamacijami in frazami dokazovati svetu, kako huda krivica se jim godi, ko Jugoslavija zahteva Primorsko s Trstom vred z se. Kaj neki tako močno vznemirja te rimske pajke, da skušajo spresti italijansko mrežo nad našo Primorsko?
Prvič ss dobro zavedejo ti italijanski Imperialistični pajki, da voditelji nove Jugoslavije niso politiki, ki bi se šli še enkrat igrati prijetno rapalsko Igro. Vedo, da vodi novo Jugoslavijo maršal Tito ln Enotna narodno osvobodilna fronta, ki nep^zaa nikakršnih kompromisov in kupčij in ki bi znala dnkf nca izpeljati vse naše upravičene težoje.
Drug*č vzne»*rja rimske imperialiste, da se primorsko ljudstvo sklenjeno bori v vrstah narodno osvobodilnega gibanja, da ta b^i pozna ves svet, ki ceni primorske žrtve, katero so hkrati dra-g cena pomoč zavezniškim armadam v Italiji
Tretjič dobro vedo rimski pajki, da ss je italijanska naredna manjšina na Primorskem v celoti priključila narodno osvobodilnemu gibanju in da enodušne zahteva združ tev Trsta s Titove Jugoslavije, da se številne italijanske partizanske enote bore v sestavu Jugoslovanske armade.
O samoodločbi narodov pa il italijanski pisuni nočejo niti slišati, ker vedo kakšna je volja prlmcrskeg« ljudstva. Zato pa si pomagajo z besnimi, a tudi najbolj bedtstuni napadi oa Jugoslavije. Tako je n pr. priobčila ----------------immmituii	—-----------
Statt nu, zadnji fašistični vojak je pregnan z desnega brega Odre do njenega Izliva. Desna obala Odre in obula Baltika je v sklenjeni Črti 800 km od »atibora na paljsko-češki meji do Gdlnje prosta fašističnih modlcev. Samo v Breslavi in Glogavi v Šlasijl čistljč čete maršala Konjeva postdkl, ki jima j* bil umik Drepr«č°n, pa jih sedaj gestapo geni pred tankč čsš, da so ostali prostovoljno, izvršujoč Himmlerjev ukaz. Breslava gre hitro po peti Budimpešte.
Sovjetska artilerija in avioni pojejo mrtvaško petam tudi odrezani skupini v ozkem obrežnem patu med Gdinjo in Darzigom. S savera, zahoda in juga se vsake uro belj stiska gsreči obroč, dokler ne bo Gotingova elita iz Vzhodne Pruske zgorela v ognju ali utonila v morju.
Na vzhodnem delu gdanskega zaliva stskaje obreč okoli Konigsberga čete III. Beloruske fronte, ki se borijo sedaj pod oovim poveljstvom maršala Vasi-llevskega, naslednika padl*ga junaka, Ceru jakovske ga. č*ta so presekale ostansk nemške skupine jugozahodno od Koaigs-bsrga v dva dela, prodrlo do obalsErlsches Haff, zavzele masti Braanzberg in Frauen-burg ob obali ter stisnile skupino na ozek prostor, ki ga sedaj od vseh strani obdelava sovjetska artilerija. Enako se godi tudi ostalim skupinam v Koaigs-bergu in v pristanišču Pilsu.
Nemška protiofenziva v Maflarski — nova nemška katastrofa Ko je nemške poveljstvo ohupalo nad možnostjo ubranitve severne Nemčlie. je bila južna Nemčija z Avstrijo in Č°ško tisti kotiček, ki naj bi bil pribežališče fašističnim beguncem vse Evrope. To majhno področja je veljalo br*n!ti kot z«dnji življenjski prostor, ko je fašistična Nemčija izgubila vso Evropo ln ko bo
rimske revije. „Politi* a Estera* članek ,Vprašanje Julijske Benečije*, ki ga je napisal neki gospod Jullanis. V članku Julianis drzno trdi, da Mussolini ni hotel napasti Jugoslavije temveč ga je v to dejanje prisilil Hitler. Sicer pa je bilo konec konca za Slovence bolje, da so ljubljansko pokrajino zasedli italijaeski fašisti, ker je tako imele nesrečne prebivalstvo Štajerske in Gorenjske zatočišče pred nemškimi fašisti.
Tako torej! Gospod Jnlianis ugotavlja svečano in suvereno, da nas je prišel reševat pred nemškimi faš*sti sam Mussolini. Rezultat tega reševanja, ki smo ga bili deležni v dveh latih italijanske okupacije samo na malem koščku slovenske zemlje zgleda takole: 8.000 ubitih, preko 1.000 talcev, požganih 3.500 domov, preko 35.000 interniranih, ed k-terih jih je samo na Rabu umrlo okoli 4.500, preko 809 opuitr šeoih vasi.
Gospod Jullanis se menda skuša tako nekako norčevati, toda take burke ne bodo povzročile zaželjenega uspeha. Bolje hi bilo, da bi gospod Julianis navedel svoje pravo ime. Morda bi se tako razkril celo kak italijanski vojni zločinec, ki je šaril in ubijal po naši zemlji!
Julianis dalje v svojem članku naštnva vse megočs dokaze o italijanski večini na Primorskem, o italijanski kulturi tamkaj, o zgodovinski povezanosti Primorske z Italijo, pri vsem tem pa poziva vse »pravičnike* tega sveta: č«š, branite vendarle z menoj Primorsko pred boljševizmom.
Tako dokazujejo rimski imperialist). Njihove bedaste trditve pa gredo celo tako daleč, da je neki rimski profesor navedel kot dokaz, da je Primorska italijanska to, da si pajki na Primorskem popolnoma taki kot v Italiji.
Da, včasih so bili taki pajki, bili si to fašisti. Če še vedno taki pajki sedijo v svetem Rimu in Julianis je tudi tak pog*bae vrste pajk, to ni nr ša krivda. Na P-imorskem smo v dveh trdih letih borbe že opravili z njimi. Njihovim sobratom, Nemcim in četnikom pa bije tudi zadnja ura. Pri likanju doka 1 v za italijansko Primorsko nemara lahke še kdo navede, da se na Primorskem natanko taki katoličani kot v Italiji. Rimskim pajkom hi taka trditev najbrž« zelo prijela, kajti prinesla bi jim velika r zemlja.
Tako Maski pajk' predejo In bedo predli toliko časa, dokler se ne bodo ujeli sami v svoje mreže. Daltč od tega niso. Njihova hujskanja nimajo zaželjenega uspeha. Narodi Jugoslavije, ki so postali v tri in pol letoi narodno osvobodilni borbi izkušeni ia modri, ■o pripravljeni izpolniti besede, ki jih je napisal tovariš Kardelj: »Narodi Jugoslavije so odločeni, da se z vsemi silami upro imperialističnim tendencam italijanskih fašističnih krogov, če bi hoteli ogrožati interese naših narodov in nsšo zmago.*	bš
izgubila še severno polovico ra|ha Pri č okovane operacije čet II. in III. Ukrajinske fronte v Slovaški ln Madžarski so bile po padcu _ Budimpešte najbolj nevarne, saj je Rdeča armada oddaljena tukaj samo 150 km od Dunaja in je dohod v rajh s te strani najmanj zavarovan. Zato je nemško poveljstvo navzlic veliki grežnji pred Berlinom in navzlic napredovanju zaveznikov k Renu vrglo svoje najboljše tankovske divizije na to bojišče ln hotelo za vsako ono zavzeti Budimpešto ter uničiti veliko sovjetsko mostišče med Donavo, Dravo in Blatnim jetirem. Nemški načrt je b i s severa med Blatnim jezerom In Budimpešto prodreti do Donave, se spojiti z vojske, ki naj bi pro dlrala z juga z mostišč« v Baranji ob Dravi in tako odrezati od Denave vso Tolbuhinovo armado. Za ta cilj so Nemci zhrali veliko število avojih najboljših divizij, med njimi deset oklepnih ter velike skupine letalstva. Nemški aačrt je bil dovolj resen in materialno dobro podprt. Pripisovali so mu odločilno važnost, tako da je faš. propaganda bila pripravljena proglasiti za poveljnika tega bojišča sirnega Hitlerja, če bi operacije kazale na uspvh Zdi se, da so fsš. maratonci že poz«bili na svoj divji beg pred Tclbubinovo armado od Odes* čez Ro-mumunijo, Transilvanijo in M.džarsko do Blatnrga jezera. Skoro štirinajst dni je trajala velika bitka na severnem in (užnem koncu Blatnega jezera ter cb Dravi. Fašistični vojski je uspelo spočetka zavzeti nekaj ozemlja južno od šekes-fehervarja, nato pa so sovjetske enote odbile vse napade, prešle v protinapad in kmalu zavzele svoje stare položaje. Sovražnikova efenziva je bila po dvanajstih dneh popolnoma razbita sovraž-I« Puot'1 t« bojiiču 20.000 trupel in oOO tankov. Sovjetske, bolgarske in jugoslovanska čete' so istočasno uničile tudi
lalje oa 2." trtni
zavzemajo položaje za zadaji naskok
Vojn* poročila — nadaljevanje
nemško mostišče pri Siklešu severno od Drave. Velika nemška ofenziva, ki je imela, kakor decembrska Randatettova v Belgiji, namen motiti ofenzivna priprave zaveznika, ni doživela lamo syoje po-palae katastrof?, temveč Je s p ritem pokazala tudi na najbolj belečo točko v nemški obrambi.
(Reka Ren*doiežena
od Nizezamske do Švice[
■' Pretekli teden je prinesel nadaljna velike uspehe tudi trem ameriškim armadam na zepadu. I. ameriška armada je razširila svoj* mostišče na desaem bregu Rena pri Remagenu in prišla v delžinl 7 km do avtomobilske c* ste Koln — Frankfurt To mostišče je sedaj dolge skoraj 4t km is je opremljeno z neviml pontonskimi mastovi, čez katere se vsipajo tankovske vojske. Z* Renom tavajoči nemški oddelki s« se večinama predali. III. ameriška armada je po zavzetju Keblenza navalila na reko Mosello la jo sKero na poljuboih mestih prekoračila ter v nagleffi napredovanju vadelž levo •bale Renazaizela mesta Bepard, Biagen, In Maiaz v kcUnih sredajega teka Rena ter mesta Vorms ca zapadnena bregu. S teaa prodorom je til nenadoma ogrožen v Posaarju ves del Siegfrideve črte oi Luksemburga do II c* iz z nj.ru okoli 80.000 *3mske vojsk , ki se je še nahajala v Posaarju za p* ur o od Rena. Rei
s« je nemške vojske polastila panika v kateri je vse bežala — v ujetaištvo. V takem stanju nemška armade se je v Posaarju premaknila ad juga preko Siegfridove črte še ameriška VII. ;ra>sda, ki ja zavzola Saarbrdcken, ZwelbrQcken ln Kalserslsatern ter ss tam združila z ameriško III. armado. Nemški odpor v Posaarju in Paiatinatu zapsdno od Rena je torej popolnoma prenehal S tem je prešlo v roke zaveznikov ogromno industrijska in premegevno področje Poaaarja.
Nad 60.000 nemških vojakov in cficir-jev se je v štirinajstih dneh predalo ameriški vojski. Francoske čete so se premaknile s črte Bičke — Hagenau, zasedle vso podredje severovzhodne Francije, pri Lauttrsburgu prestopile nemško ■ejo ln tako ečiotil» sevratalka ta del Francije. S tem je oavobojena vsa Franclja razen obalnih pristaalšč. V nekaj dneh ali urah bedo 111 In VII. ameriška Ur francoska armada zasedle br.a večji ga odpora celotno Pesaarje do reke Reta. Sltgfridova črta je z (perac)jo I. in III. ameriške armade na mah peBtala brezpredmetna, kakor je bila brez pomene, leta 1940. Msgiactova linija.
Padla je prva velik? c graja na z»p<da. Zauzniki so prišli dc druge — ztdnje
—	do reke Rti*. Sedanje velike zmage na xap;du ge> cdicč let uspeh v kitki za ztptdno Ne n či jo.
De
VSTAJENJE LJUDSTVA
Sovražnikove ofenzive ne morejo, zlomitiLnaših junaških boreev
, * Na štajerskem nadaljuje sovražnik : veliko ofenzivo, v kiten uporablja poleg pehotnega orožja vseh vrst tudi tanke in topništvo. Najtežje borbe divjajo na M.nini pianini in severczap.iciae od Seštanja. Vai sovražnikovi napidi na naše poležejo so se razbili. Ogromno ite-vilt* fašistov in njihovih pomagačev ja obležalo na bojiščih. Zaplenjena js bila Vk<j« količina orožja, opreme in municije. Naši berci so v teh borbah pokazali veliko berbeao moralo, spasobnest m globoko zavednost.
Soviaimk, ki je pripravljal veliko ofenzivo na primorsko osvobojene ozemlje, je doživel težak udarec. Idinicc IX. kerpusa so ga nenadoma napadle in z onim samim zamahom očistila Čcpovan-sko dolino m Trnovsko plane to. Sovražnik je na begu pometal vse od sebe. V tem silovitem pohodu sc rit.š; berci zaplenili 4 topove, več strojnic in pušk ter mnogo vojaškega materiala. Sovražnik je pastil na bojišču nad 120 mitvih. Sedaj pa zopet zbira sveže sile in hoče zavzeti izgubljena oporišče. Toda naši borci so prav dobro drže. Sovražni koloni, ki je prod.rala iz Coia pri Otlici, so prizadejali velike izgube ln jo pognali nazaj v iihodiščo.
Sovražne kolone iz Žužemberka in Novega mesta se poskušeie večkrat prodreti proti jugu. Toda naši bcrci so jih vedno po kratk.h borbah nagnali caz»j v postojanko. Vsak napad jo sovražnik plačal s precejšnjimi Izgubami.
Da uničijo sovražnikov promet na Goracjikem, so naše minersko sabotažne SKupluo porušile na več mestln prego Ljubljana — Jesenica ln vrgle v arak transportni vlak.
Jugoslovanska v*jska neprestano uničuje sovražnika
Vzporedno z močnimi protinapadi pri Blatnem jezeru, ki so imeli namen zaustaviti prodiranje Rdeče armade piuti Avstriji, se vdrli Ncmei z mečnimi si-kmi če* Dravo juiao od Siklosa, da bi udarili za hrbet napredujočim ratčeai-nujcem. Toda kaker je Rdeča armada zlomila hitlerjevske protinapade pri Blatnem jezeru, tako so naše deta s pomočjo našega lotalstva ustavile Lemško prodiranj« na levem bregu Druv« ter piičtlo z likvidacijo acostisča. V teh bojih je imel sovražnik 1.465 mrivih Ur 36 zajetln. Naše enote so »men« »11 zn pl«: lie čez 40 mi/tornih, gumijastih in ribiških čolnov ter mnogo orožja.
V	Sremu je naše> letalstvo uničilo 18 tankov, 89 avtomobilov, 40 voz z moštvom ln materialom ter prisilile k molku 17 protiletalskih topo« m 4 poljsko bati rije.
Sovražnik je z mečnimi silami napadel naše položaje*, da bi obvladal komunikacijo Ddboj—Kožuh. Toda naše čete so sovražnika kljub podpori tankov odbile in prizadejale mnogo Skede.
Sovražnik še vedno skuša zavzeti položaje na Ivan sedlu, da bi mu bila odprta pot k Sarajevu. Na tem odseku so v teku trdovratne borbo, v katerih je imel sovražnik do sodsj velike izgube. Med cesto Sarajevo—Kiseljak in reko Bosno so naši borci deloma »ničili in deloma zajeli večjo nemško - ustaško skupino.
Spletke turških reakcionarjev
Beograjska „Btrha', glasbo KPJ je 20. marca prinesla uvodnik D uit na Bla-gojevič*, v katerem /e rečen* med drugim sledeče:
,teprav jt Turčija forma'no v vej ni z Nemčijo, vendar nemila uradna agencija DNB in ves hitlerievski tisk t vnemo Urijo pisanje turškega tiska o Jugoslaviji in o balkanskih problemih. Zlasti pogosto citirajo Nemci časopis „Jenesaba‘ in članke novinarja Jalčma. Turški tisk pomaga s svojim pisanjem Odbbelsovim splr.tkam in provokacijam, s katerimi se poizkuša nemški fašizem v svoiih predsmrtnih zdihljajih izogniti propasti.*
Takrat ko je Turčija s svojo nevtralnostjo pomagala Nemčiji, j s bilo njeno stališče nekako razumljivo. Po vojni napovedi Nemčiji pn bi se Turčija rada postavila na stran zavezniških držav in hoče Imeti koristi ed zmage nad fašizmom. Kljub vsema temu pa dopušča profašistično pisanje, turški časopisi ie sedaj vneto pomagajo pri nemških pouhusih izzvati tpot med zavezniki.
Zanimivo je dokazovanje Turčije, da so Turki balkanski narod, da so stoletja vladali na Balkanu. To sklicevanje pa je za balkanske narode opozorilo na turški imperialistični aparat.
Jalčin in njemu podobni skušajo izzvati razdor med grškim narodom in slovanskimi narodi na Balkana tar zato gooora o neodvisnosti Makedonije, kot nekakšni prot etapi priključitve k Bolgariji.
Tudi o Oriiji so ljudje, ki z Jalčlnom »red govore o nevarnosti » severa. Proti Oriiji se nismo nikoli vojskovali — piša Blanojevič — z O-hi skupno smo se borili preti turškemu imperializmu ln nemško italijanskim okupatorjem. To o torbi utrjeno prijateljstvo je osnova ta dobre odnošaje na Balkanu. Blagojevič
zaključuje svoje članke takole:
„ Vprašanje Makedonije je jasno. V skladu s načeli atlantske pogtdbe in tež-njo makedonskega naroda po svobodi, so Makedonci z likvidacijo velikosrbskega in velikobolgarskega nasilja nad njimi postali svoboden člen demokratične federativne Jugoslavija ir. tako temelj bratskega in prijateljskega sodelovanja zlasti bolgarskega in srbskega naroda.
Glede odnašaj iv	d Bolgarijo in
Jugoslavijo pa so turški spletkarji vendar lahko ie opazili, da je doseženo tolikšno prijateljstvo, d* ga nikakšne spletke ne morejo več skaliti. 8 skupnim prelivanjem krvi v borbi proti Nemcem, postajajo odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo vsak dan močnejši. To naše bratstvo je eden od stebrov sreče in miru novega Balkana.
Čudno je nadalje, da Turki, ki so v resnici vedno podpirali nemško politiko koburških vlattodricev, obsojajo bolgarski narod, češ, da se je udeleževal vojne na nemški strani, pozabljajo pa, da je bolgarski narod s svojo borbo proti izda/alskim fašistom, a obsodbami vojnih zločincev in s krvjo svojih borcev pokazal, da se vojne na strani Nemčije ni udeleževal prottovolino, temveč, da so ga vanje prisilili reakcionarji, ki jih je po osvoboditvi obsodil. Turške Intrige so zelo značilne, ko obsojajo Bolgarijo v imenu dežele, ki proti Nemčiji ni isprožila niti puške, med tem ko je Bolgarija v protifašistični borbi doprinesla precejšne irtve.
Za borbo jugoslovanskih narod jo vedo vsi zavezniki. Mi si nismo zaslužili ugleda s pisanjem uvodnikov, temveč na bojišču in z ogromnimi žrtvami in trpljenjem naših narodov. Šli smo po poti, po kateri je pozneje krenil t udi bolgarski narod in ki mu bo zagotovila častno mesto med svobodoljubnimi narodi. Turčije ne bodo cenili po njeni ielji, da postane nemški žandar rta Balkana, ker preko svojih meja nima kaj iskati, temveč I* po lem koliko je doprinesla za uničenje fašizma.*
Sedemindvajsetega marca, 1941. leta je Jugoslavija v kljubovalnem ponosu odkrila svoje svobodoljubno obličje pred vsem svetom, tisto njeno lepo obličje, ki ga poslej ni več zagrnila do današnjega dne. In prav v tem njenem neoskrunjenem, obličju leii njena nesmrtnost, v tem neumrljivem obličju, ki ga nihče ni v stanu poteptati in ki ga nihče ni v itanu ponižati. Moč Jugoslavije leži v ljubezni do svobode. Njen neoskrunjeni ponos je kot neodoljiv privid vabil v gore in gozdove tisočere njenih bmcev, tisočere njenih partizanov, da branijo do zadnjega diha čad sioie domovine, ilato jt sedemindvajsetega maroa Jugoslavija rtsmeno našla si ojo dušo, pa tudi rešila jo je, ko je kljubovalno dvignila svojo post zoper vemskegu krvnika, ko jo jo dvignila kljub temu, čeprav je vedela, da bo udarcu trenutno podlegla in da bo sovražnik zasedel njeno deželo. Kajti Jugoslavija ve, da je nesmrtna, dokler ne klone njena ponosna volja po samostojnosti in ona ve, da bi za ise-lej prenehala biti Jugoslavija, če bi 2« enkrat v svojem življenju kapitulirala.
V	sedemindvajsetem marcu so se sreoale naj glob je narodne traduij* t napori mlade, napredne, demo-nrahčne generacije t n v tem trenutku )e podala jasna kot beli dan njihaia it lika tondnost. Sa to poteze ene in iste ponosne, neuklonljive duše Jugoslavije ih kljub temu, da so se na prvi videz zdele med seboj daljnjt kot zemlja in nebo, so bile končno vendarle is istih misli tn spoznanja, čeprav izražene v dveh različnih dobah m goverieah. Kaj naj bi bilo pač na prvi bežni pogled skupnega mod pisano srednjeveško kmeiko JaLulo o car ju Luzarju, ki so odlečt na Kosovom polju, da se bo boril, čeprav ni imel upanja na zmago, in med razumsko, analitično govorico našega naprednega pokeljenja, ki je opazovalo dogodke okrog sebe skoti ostro prizmo Heglove dialektike in Leninove strategije tn taktike? Kakor te je srbsko ijudttvo, ki si je nekič ustvarilo svojo kosovsko petem, svojo voro v osvoboditev, odlthlo za borbo, ne glede na vse žrtve in trenutne
poraze, tako so tudi naši komunisti in vsi napredni Jugoslovani zavrgli kratkovidni oportunizem, breznačel-nost, bežno ugodje i« so bili pripravljeni tudi umirati v borbi za svobodo svojega naroda in svojega ljudstva.
Po vzgledu sv»jih dedov se je ljudstvo Jugoslavije odločilo, da stopi znova na Kosovo polje, da stopi na bojišče z zavestjo, da bo na njem trenutno poraženo. In kakor je car Lazar rešil svoj ponos, iast m poštenje s tem, da ni klonil pred svojim sovražnikom niti tedaj, ko je poznal, da ga čaka v borbi pogubljenje, tako je tudi naše svobodoljubno ljudeh o rešile svvje poštenje in bodočnost s tem, da se v usodnem trenutku ni vprašalo po tem, kaj ga čaka v lliinji bodočnosti, ampak je vedelo, da ni bodočnosti brez borbe za pravico tn čast svojega imena. Zato jt bil sedemindvajseti marec ern/dušni praznik vse Jugoslavije, na katerem se je ona zaobljubila rešiti svojo čast pred svetom m pred zgodovino.
Judi slovenski narod seje odločil, da tega dne z ostalo Jugoslavijo vred pokaže svoje pravo obličje. Že leta 1939 je izšla v Ljubljani knjiga z naslovom „Raziaj slovenskega narednega vprašanja", ki jo je napisal današnji podpredsednik tlade Edvard Kardelj, voditelj i,ašega delovni ga ljudstva in naprednih demokratičnih slovenskih patriotov.
V tej znameniti knjigi, kt pomeni idejni temelj slovenske narodne borbe, je pisatelj iskal obraz svojega nanda, kakršnega so odražala stoletja njegovo zgodovine in iskal je v teh stoletjih dušo svojega naroda.
V tem svojem delu postavlja pisatelj znamenito trditev, da so zajamčile obstoj slovenskega naroda v vsem tuečioiju njegovega suženjstva vpr&v njegove borbe, dasiravno so se končale s porazom. Kajti ncelo tedaj kadar se odpor konča s porazom, se prav v spemtt.u nanj in na skupne boje ohrani tavest skupnosti, ki ohrani narod pod najtežjimi pogoji zaUranjau, kor „mč ne nore povezati ljudi tesneje med ««-baj, kot skupen poraz in skupno upanje v končno imugo'‘. Obstoja narodov ne ogrožajo njihovi porazi tekem zgodovine, marveč jih more
ogrožati samo pomanjkanj« njihove pripravljenosti, da bi se drznili spustiti v vsakokratno borbo. In še drugo znamenito trditev postavlja pisatelj v tem delu, to namreč, da osrednje vprašanje slovenske politike, konec konea ni vprašanje njenega programa samega, marveč vprašanje, če smo resnično pripravljeni spustiti se v borbo za uresničenje tega programa. Obt misli jnsattljevi sta v bistvu ena in ista misel in ta misel je istovetna t mishjo slepega guslarja, ki poje o carju Lazarju, da je zmagal na Kosovem polju s tem, ker so je drznil spustiti v borbo, čeprav je vedel, da bo premagan in v kateri je zmagal zato, ker je vedel, da v določenem razdobju ne opredeljuje narodne zgodovine to, kaj more doseči narod v tistem trenutlcu, marveč sumo to, če je pripravljen vzdržati v borbi vse dokler ne doseže zmage. Tako se je politična misel novega slivenskega pokeljenja zlila v eno s prastaro mislijo našega juga, ki je pojmoval borbo ta svojo državnost not svojo najvišjo častno dolžnost. Ta misel je dvigala narodni ponos v času robov anja, misel o neumrljivi časti svobodne domovine, ki zmagoslavno vstaja iz grobnice Kosovega polja, misel, ki je narod neprestano dvigala k vstaji tn oorbi za svoj nobrae junački'. Tako je bilo tudi novo slovenskopokel/enjeduhovno pripravljeno, da sprejme nase zaobljubo sedtmn,dvajsetega marca m da se z ostalo Jugoslavijo vred dvigne na branik svoje domovinske eatti m to tudi za ceno brezpogojnega trpljenja m trenutnih porazov, ki so bui neizbežni v bližnji bodočnosti.
Sedemindvajsetega marca je Jugoslavija odkrila svojo dušo m tega dne je napravila zaobljubo, da jo bo čuvala, pa naj se zgodi kar lioli. Toda vehčina zaobljube ni v zaobljubi samt, marveč v izpolnitvi te zaobl/U0e m zaobljuba je samo poizkusni kamen, da se ob njem izkaže, lido je zvest in veren m kdo nezvest m udajalski. Iz zaobljube tega dne se je odkrilo junaštvo noto Jugoslavije m srumvta onih, ki so domovino v njeni težki uri zapustili. Zato je sedemindvajseti marec praznik nove Jugoslavije, praznik vteh onih, ki to do konea, zvesto branili stojo domovino.
iiiiiiiiiiiiuluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pred konferenco v, San Franciscu
Vojna preti Hitlerjevi Nemčiji ae bliža zmagovitemu kontu. Sklepi Krimske konference o skupnih napadih z vseh strani 84 danes dejstva. Take stopa v zakljnčno ebdobjo težka vojna, polna neverjetnih težav, umikov in zmag ter diplomatskih bitk in makalmalnih vojnih naporov pri Organiziranju hitrega in popolnega iltma fašizma.
Prav zato se postavlja z vedno večjo ostrino vprašanje, kako urediti povojni svet, zavarovati mir, predvsem pa preprečiti Nemčiji za vae čaae misel in možnost, da bi lahko še enkrat pričela z novo imperialistično (osvajalno) vojno. Cilj svobodoljubnih narodov a tremi velikimi ailami na čelu ni samo vojaško uničiti fašizem, marvei ga poraziti tudi politično ln ir oralno ter preprečiti, da bi sa lahko v novi obliki pojavil kjer kolt v svetu. Ako bi bil cilj samo vojaško nnlčiti Nemčijo, ■e pa natvarlti potrebnih pegoje>v za preprečevanje vsake nove ? greši je (napadalnosti), bi bi<a zaman prelita kri tolikih milijonov najboljših sinov združenih narodov, skratka, zaman bi bili vsi nrpori in žrtve. Toda prav Sovjetska zveza, ki je v tej vojri poglavitni organizator protihitlerjevske zveze v6-lesil, organizator peraza fašizma, predvsem pa njen požrtvovalni in doaledni boj proti hitlerjevski Nemčiji so veliko jamstve’, da bodo ziiuženi narodi ustvarili take povojno keloktivno organizacijo, ki bo zmožna oinvati mir, snve-renost držav ter njihovo mirno obnovo ter graditev.
Dobro je namreč znano, da se hitlor-jevcl marljive pripravljajo na tretjo svetovno vojno, ki naj bi jim po njihovih račnnih, dftkonino prinesla svetovne gospodstvo. Z vsemi silami •stvarjajit mednarodno tajno organizacije, katera glavna naloga je, organizacija aabote L m nemirov. V ta namen so hitlerjevcl izvozili iz Nemčije ogromne vsote denarja, valnte in zlato ter poslali v Inozemstvo, v nevtralno države svoje agente. Tl ae poslužujejo vseh nazadnjaških protiljudsklh sli, ki so ves čas te vojne imele Hitlerja za avojo ndarno pest. Zadaji dogodki v Romuniji to potrjujejo.
Ves iaa od prve svetovne vojne pa do začetka te vojne je obstojala mednarodna organizacija Imenovana Društvo narodov. Tanstaneva je bila brez moči in brez vpliva, še vei, bila je prostor, kjer so fašistični napadalci razkladali avoje načrte, napadali Sovjetsko ivezo, nato pa drug la drugim tapnščali to nstanevo Najsi so politiki
v Društva naredov šo tako grmrl in robantili, fašisti so izvajali svojo politiko kakor je bilo postavljeno v njihovih načrtih. Dekaz, kako slabotno je bilo Draštvo narodov, je sporezum v Monotonem, kjer so se takratni predstavniki veleall uklonili volji fašistov, mimo Društva narodov, te tako imenovane »miroljubno* in »demokratične* ustanove.
Treba je zatorej ustvariti predvsem drugačno mednarodno organizacijo. Govoreč o sredstvih za preprečitev novega napada Nemčije, je tovariš Stalin takole zapisal: „V to svrh» poznamo razen popolne razorožitve napadalnih narodov samo eno sredstvo: da predstavniki miroljubnih narodov ustanovijo pesibno organizacijo za zaščito miru i« jamstvo varnosti, da se vodilnemu organu to organ zacije da na razpolago minimalno število potrebnih oborežeoih sil, ki so potrebne za preprečevanje napada in da se tej mga-nlzaelji naglasi, da je njona dolžnost v primer« potrebe brez odlašanja uporabiti to oborožene aile za preprečitev ali likvidacijo napada in za kaznovanje krivcev napada.
To ne sme biti ponevltev bhgopo-kojnega Društva naredov, ki ni imalo pravice niti sredstev, da bi preprečilo uapad. To bo nova, posebna, opoliio-močena m?dnaradna organizacija, ki bo razpolagala z vaem, kar ja potrebno, da se zaščiti mir in prepreči nov napad.
AH lahko računamo, da bo akcija te mednarodne organizacije dovolj mčinkovlta^ Učinkovita bo, če bedo velesile, ki so nosile na svojih ramenih poglavitno breme vojne prot! hitlerjevski Nemčiji, tndl v bodočo določale v duh« sloge ln enodušnosti. Ne bo pa učinkovita, če bo zrušen ta nadvse potreben pogoj.*
V teh besedah maršala Stalina j« popolnoma jasno poudarjen pomen, a tudi oblika te medoarodne organizacije. Na Krimski konfnrer.cl je bilo sklenjeno, da se bo pričela 25. aprila v San Franclsau (Amerika) konferenca predstavnikov združenih narodov, ki naj na podlagi predlogov, kateri so bili izdelani v neuradnih razgovorih v l)um-barton Oaksu v proteklem letu izdelajo statut (pravila) te mednarodne organizacije.
Predlog za organizacijo ima dvanajst poglavij, ki pa še niso vsa do potankosti obdelana. To nalogo bo morala opraviti konferenca v San Fraelscu.
V kratkih obrlaih nakazan predlog je sledeč: Namen organizacije je vzdr-
ževanje miru in varnosti ter preprečevanje \ sukršaitt novih napadov ter zaverovbnje mirnega urejanja ali poravnavanju medsebojnih spoiov. Drugo poglavje pravi, da temelji organizacija na suvereni (neodvisni) enakosti vseh miroljnbnib dežel. Vsi člani organizacije se zavezujejo, da bodo izpolnjevali obveznosti do organizacije in oodo storili vae, da so prepreči nov napad. Člani organizacije so lahko vse dežele, ki so v koaliciji združenih narodov in ki so v vojnem stanju s fašistično Nemčijo.
Organizacija bo imela naslednje osnovne organe: Splošno skupščino, ki bo načeluo pretresala vsa vprašanja povojnega svota, Svet varnoatl, ki bo izva jul uicrepe za preprečevale napada, Mednarodno sedišče, ki bo urejevalo spore ter Sekretariat (tajništvo), ki bo vodil tekoče posle.
Posebno važna je ustanovitev Svata varnosti kot vrhovnega vojaškega organa, ki bo imel vedno na razpolage dovolj vojske in sredstev, da bo lahke tndi z oboroženo silo prepročil vsak nov napad.
Osmo poglavje govori e opredelitvi cgi «žxnja in napadalca ter dopušča, da Svot varnosti lahko stori vse potrebne ukrepe, da se preprečijo napadalčevi načrti. Svet varnosti na splošno ugotavlja obstoj slehernega ogrožanja miru in nupadainih dejanj ter stavi predloge nakar Giaviil št-bal odoor izdela vse potrebne vojaške načrte.
Taka je v glavnem siika bodoče mednarodne organizaerie. Svobodoljubni naredi so zainterisirani, da sa organizacija na takih temeljih res Izvede in da tako postane mogočna opora miru. Sovjetska zveza, ki je Udi stavila predlog za ustanovitev mednarodne organizacije varnosti jo dovolj močan porok da se bo njen predlog, ki bo v korist vsemu človeštvu tudi areaničil.
Nemški hltlerjevci in vsi njegovi pomegači po svetu, dobro vedo da prav obatoj take mednarodne organUacije v kateri bo imela Sovjetska zveza, r.aradl svojega boja in žrtev v vojni proti fašizmu, najvidnejše ln vodeče mesto, pomeni v celoti proprečenje njihovih načrtov. Zato šo vedno skušajo z vsemi silami ped krinko šeuvaaja proti bolj-ševiški nevarnosti razbiti enotnost združenih narodov, jin zopet razcepiti nad katerimi ne bi bile težko vladati.
Toda zadojl dogudki dokazajeje da so postali sklepi Krimske konlerence dejanja in ni aobunoga dvoma da se bo uresničil tudi salep e osnovanju mednarodna organizacije varnoatl.
\
L]nasuti pravica
Obrtniške zadruge-temelj naše nove obrti
Tc dni se je osnevaia v Beli Krajini mizarska zadruga. To je prva obrtna zadruga, postavljena na n«ve temelj« ljudskega zadružništva. T kratkem se bodo osnovale ie drage obrtne zadruge: lesna, apneničarska, opekarska, čevljarska, usnjarska in kovaška. S tem je tudi praktične nakazana neva pot naše ebrti, zadružna obrt. Ko bo osvoboje-na vsa naša zemlja, se bo mreža obrtaih zadrug raztegnila preko vseh predelov Slovenije, prav tako pa seveda tudi po ostalih federalnih edinicah, saj je tam zadružništvo zavzelo še večji razmak kot pri nas.
Obrt je v prejšnji Jugoslaviji propadala. Vzroke poznamo. Mali obrtnik, ki je delal večinoma z rečnim oredjem, ni megel konkurirati s tovarnarjem, kije svoje podjetje spremil z najmodernejšimi stroji in je vsak dan zviševal proizvodnjo. Le redki obrtnik je mogel opremiti svojo delavnico s stroji, pa šs ta je težko uspeval v ostrem konkurenčnem boju, ker je bila njegov, proizvodnja še vedno majhna, ker je bil v nabavi surovin in v prodaji izdelkov navezan ua posredovalce in ai imel dovoljnih kreditov. Uspeval je na ta način, da je čezmerno izrabljal svoje pomočnike in vajence. Ostali obrtniki so le životarili ali cele propadli. Vsem je znan bej med čevlarjl in Bato. Krojaški mojstri pa so imeli ostre konkurente v različnih kapitalističnih salonih in velepodjetjih, kot sta bili Tivar in Ttokarevič. Večina obrtniških pomočnikov je ostaio vse življenje na stopnji mezdnih delavcev. Mezde pa so b le včss h tako sramotno nizke, da je celo ne-kval f c rani dsiavt e zaslužil v«č kot Kučan obrtniški pomočnik. Marsikateri izmed njih pa po dovršeni vajeniški dobi sploh ni dobil zaposlitve v svoji obrti.
Edina možnost, da bodo naši obrtniki zmežni zdržati v ostrem konkurenčnem boju s privatnimi kapitalističnimi podjetji, je, da se povežejo v zadrugo, ki be skupno nabavljala surovine, znala organizirati predajo svojih izdelkov m ki bo samo proisvodajo postavila na moderno temolje, kjer bo stroj v znatni meri nadomeščal rečno delo. V takih zadrugah ne bo izkoriščanja pomočnikov po mojstrih, ker bedo vsi enakovredni zadružniki. „Le zadruga mi nudi možnost, da se osamosvojim, sicer bi vse življenje ostal odvisen od drugih", se je na pripravljalnem sestanku zadružnikov mizarjev izrazil neki tovariš.
Smisel zadrug je zbujati iniciativo vsakega posameznika. Ne moremo si zamisliti dobre zadruge, kjer ne bi bila izvedena delitev dela, kjer bi nosili vsi enako odgovornost. Sposobnim dati vso možnost razvoja, tndi to je naloga zadrug. Prej za dvig posameznikov ni bile merilo njihova osebna sposobnost, temveč druge okoliščine, predvsem premoženjsko stanje dotičaega. V zadiugah bo za dvig posameznika edino merilo spesobaest zadružnikov. Le po tem merilu se bo izvajala delitev dela. To bo tudi merilo za pošiljanje posameznih obrtnikov zadružnikov na kurze, v šele in v inozemstvo v svrho nadalnjega spopolnjevanja.
. V tej zvezi se moramo dotakniti tudi vajeniškega vprašanja. Kako se bo to vprašanje rešilo, danes še ne moremo dokončno odgovoriti. Brez dvema se bo za vajence drugače skrbelo kot se je v prejšnji Jugoslaviji. „Prvo leto sem bil pestunja, drugo pastir in šele trfitje vajenec", je povedal že omenjeni tovariš. Takega izrabljanja v bodoče ne bomo mogli dopuščati. Morda se bodo ustanovile vajeniške šole.
V	kolikor pa be praktični pouk vezan na delavnice, bede prišle ▼ peštev predvsem zadružae delavnice, ker le te bodo nndile mežaost vsestranskega pouka svojini vajencem.
Nove obrtne zadruge morajo biti ljudske zadruge, to se pravi, služiti morajo vsem zadružnikom, ne pa samo poedincem, ki bi na račun skupnega dela skušali bogateti. Le od zadružnikov je odvisno, da bedo preprečili vsako izkoriščanje. Bojazen, ki jo je izrekel neki tovariš na pripravljalnem sestanku mizarjev; da bodo samo nekateri delali, drugi pa lenuharili in pijančevali, je nepotrebna. Merilo za plačilo bo le izvršeno dele. Poleg tega bodo imeli zadrugarji vso možnost, da iz svoje srede izločijo vse špekulante in lenuhe. Vsakega za-drugarja mera vediti misel, kako bi pripomogel k rasti svoje zadruge. Pri tem pa nove obrtne zadruge nikakor ne smejo postati ceh, kat so bile v stari Jugoslaviji. Ceh bi postale, če bi se omejevale na ozek krog ljudi in ne bi stremele za tem, da pritegnejo v zadruge čim širši krog obrtnikov. Razumljivo je, di take ozke zadruge ne bi mogle izpolniti ogromnih nalog, ki jih bo treba izvršiti. Te nalogi so: čim belj dvigaiti proizvodnjo in to v čim hitrejšem tempu, di zadovoljim« najnujnejše ljudske potrebe. Štiriletna vojna je naše lj udi zelo izčrpala. Ta izčrpanost se kaže v pomanjkanju obleke, obutve, hrane, oredja, vsega. Dati ljudem vsaj najnujnejše, pomeni tolči reakcijo, ki be skušala prav na tem področju začeti z novimi oblikami boja. Zato pomeni ustanavljanje zadrug zavarovanje sadov naše težke in krvave borbe. Saveda same zadruge še niso dovolj. Treba je v zadrugarjih vzbuditi dnha požrtvovalnosti, ki se izraža v tem, da je vsak pripravljen dati vse iz sebe. Vzgojiti nov «dnes do dela, tadi to je naloga obrtnih zadrug. Zadruger ne sme gledati same na korist zadružnikov, temveč na dobrobit vsega delevnega ljudstva. V tem, da bome zadovoljili najnujnejši ljudske potrebe in da se nam bo posrečil« čim hitreje dvigniti standart širokih delovnih množic, je zagotovilo naše popolne zmage in zagotovilo našim zadružnikom, da bodo izpolnjene vse njihovo nade, ki jih danes stavljaje v zadruge.
Ljudske zadrug« bo neva oblast, ki je zrastla iz ljudstva, podpirala in je vsaka bojazen, da nove zadruge ne bode zdržale konkurenčnega boja s privatnimi kapitalističnimi podjetji, nepotrebna. Oblast bo ljudsko zadružništvo pospeševala, saj ji be nudilo, povezano z državnimi ptdjetji, trden oslon pri izvajanja njenega gospodarskega načrta. Vprašanje kreditov, ki jo bilo v stari Jugoslaviji za zadruge in obrtnike tako pereče, v novi državi zadružnikom ne b« delalo nobnnih težav. Kredite bo razdeljevala država, ki je v rekah ljudstva,
Miške Kranjce:
To je moj dom
ara a kurirjem p«ataia La pruttiauem traraika v neki (Ulici Siamskih goric, t dolini ak saki raki, Mi ja p?kaial i raka : „To ja naš pašjlk. Šaat cralev imam v njem", ia j« ie pe*«dal, kalika iiviae lahka spušča ia paia. „Io tam je naša TU", Mi ja dajal ter pokazal na (meto hiš pred seboj, ki si kakor i<,uoirle čepele na ku*D, ali pa se v brezmejni bojami red nečim atralaim atianile draga k dragi, aker se piščanci t nevarauti atisnejo okrog kaklj«. Pa vasi ara spet ila ▼ tisti raidalji, kakar sa hodi p« vsak predpisih: spredaj on, dvajset kurikov ia ajim jat. Mialil sem: kakšna eastra ga uavdajajo, k« gre pa a veji vasi, kjer mn je vse tak« inace, vse tako njegova, vsa tako drago, vse da poslednje malenkosti. Pri aeki h Si me ja zamot’la senca pod oknem. V kledi meiočai n uči sin videl, da nekdo stoji taoi in ž<t sem hetel svojega kurirja epen.n ti. Ti da bi oj kurir je Sel nekam kreiskrbao dalje pa iirokl eeati, in ker aa seaoa ok eknu ni zganila, sem žel tndi jat. ;
Sredi vaši pa ja paatal. Dbstal sem tudi ju, misleč da je kaj »pazil. Ko pa sem sprevidel, da ■e pričakuje, sem stopil de njega. Tedaj ae je akrail ia i glave pakazal na d«sno stran, na velik, lep dom.
.Te je mej dem*, ja rakel. Zigledal aem se
V	hišo, ki ja kakar vae draga mirno stala aredi vrta, kjer ae spredaj kila gred:«* a svetlimi krizantemami, ib kjer ja pe vrta trthnelo z jablan edpadle listje. Velik, lep dem, a tremi •kai spredaj, pe vrtu stare jablana.
Ke irm ga kotel aekaj vprašati, aem videl, da moj kurir ie gre aveje pat. Pahitel aem ra ajim, dokler aiaem bil v primoral razdalji. Nič vel aisva geverila. tele aanaj na travnikih se ja apat uatavil ia me peiakal.
„ili ai tam pri aakl hiii videl aekeg* ped
zato je razumljivo, da ga bodo debile na razpolage v prvi vrsti zadruge. Pa tudi na druge načine be država pomagala zadrugam. Stroje bomo v začetku nabavljali iz inozemstva. Nabavne možnosti pa ne bodo neomejene. Prvič ne bome imeli dovolj sredstev, da bi jih plačali, drugii be proizvajalna možnost evropskih držav znatno zmanjšana in ne bedo mogle zadovoljiti vseh naših potreb. Zato bo potrebna racionalizirana oddaja strojev. Brezdvem-no bo država pri tem prvenstveno upoštevala potrebe zadrug. Prav tako b« z razdeljevanjem surovin. Tudi pri tem bede možnosti omejen«. Celo s tistimi surovinami, ki jih imamo doma, n. pr. les, be treba racionalno gospodariti, kajti računati meramo, da bodo poleg pomanjkanja surovin znatno zmanjšane prevozne možnosti. Tudi v tem, d» vzgajajo v ljudeh št£di(o v potrošnji naših prirodnih bogastev, da pomigajo državi pri racionalnem razdeljevanju surovin, je peslanstve novih obrtaih z&drng.
V	dobi obneve bodo obrtniške zadruge morebiti važnejše ket ostale zadruge. Obnovitvene naloge bode egremne. Rešiti jih bomo mogli le kot organizirana celota in z načrtnim delom. Nikakor ne smemo prepustiti, da bi to vprašanje reševal vsak posameznik za sebe in na svoj način. Prvenstvene je to važno pri obnevi selišč. N6va selišča bomo skušali zgraditi po modernih gradbenih načelih, upoštevajoč tudi higijen-ske predpise. Poleg tega bodo potrebe tako ogromne, da bomo prisiljeni delati p« nekih tipih, t« se pravi, da bomo izdelovali masovn« pr«izvede. Vseh teh nalog obrtnik, ki dela v majhnih delavnicah, z ročnim oredjem, ne, bo zmogel, to bedo mogle izvršiti le zadruge, ki bedo uved e v delavnice nov način dela in vzgojile v obrtnikih novega duha.
Zadruge različnih panog bodo povezane med sabo. Ta poveza-neat ne bo samo organizatoričnega značaja, ket je bile to v stari Jugoslaviji, kjer smo imeli 3 zadružne zveze, klerikalne, liberalno in socialistično, pa te zveze niso imele druge naloge, ket da se nudile čim močnejšo podpore posameznim strankarskim vodstvom ; ta zveza bo delovna, res zadružna zveza. Te najlažje pojasnimo na primeru. Lesna zadruga bo posekala les, ga zvozila na žage In razžagala, tleske pa bo prodala mizarski, sedsrslti ali kelarski zadrugi, ki bed« izdelale končni proizvod. Poleg tega bedo te zadruge povezane še z drugimi zadrugami, n. pr. o takimi, ki bede izdelovale okovje, žeblje itd. Tse zadrug« v »kraju ali okrožju pa bedo organizatorično povezane v eno telo s tem, da bo vsaka
ekaem ?“ me je vpraial. Rekel sem, de sem Tidel. Nasmehnil se je. »Fantje še vedae vasujejo*, je rekel. „HiČ ae ai apremouile*. • tem je govoril, e svojem doma ai izrekel niti besede. I f »tel sem ga vprašati te ia oae o tem njegovem demu, hotel aem apaznati njegova čustva, oo pa je ie šel daljo ia govoril z niane a d cula drugih atvareh. O domu niti besediee, kahrr da mu tega doma sploh ai mar. Sama tista aj»gev» kretnja z glava mi je ostala, ia tiate besedit: To je moj dem. Ib vae to jo bile take atrašeo hladno, take nekam brezenstve**, strašeč-. Nekeč, som pomislil, smo o svojih domovih drigače govorili, bolj vutto, belj vroie, z veij* ljubeznijo.
Dekaj kasneje s« mi je zgodilo, aekaj podobnega, a pe svoji vaobiai ie večjega. Medil sem z norimi ljudmi in o rssm sa mi zaali mnoge povedati. Predvsem so govorili o sovrstniku, govorih pa so tudi o svojih večjih ib manjših radostih, trpljenja, ioljah la podobnem. Govorili ao o ovojih družiaah, ki so raskrapljeae pi svatu. Vsakdo jo imel koga kje v taborišču, ainegi pa ao imeli tudi mnogo mrtvih in eelo za otroke niša vedeli. Vso razbito, vso aaiiaae, ra' kropljeno pe svet«, domovi pa peigaai. Pa so mi je zgodilo, k« smo so peljali akazi a.ko vas, da mi je edoa od teh novih znaaoev, takesekeč i j prijateljev nenadoma prav taka kakar jeaoni oni kurir v Mleveaakih gerieah z glavo vpeka«al aa aeki požgani dem : .Te jo moj dom. Svaki te ga paigali.*
Ozrl aem aa ua zakajeae razbito atoao lz kam-
ah,	ki nlee megle zgoreti. Razdrapana brez ometa, oernolo, z velikimi luknjami ekea so štrlelo v zrak, kakor amo včasih videli kje oataako razpadajočega grada. Pe tleh ta in tam le jo kak egorel hlod in kaj podobnega. Te ja bilo vso. Ne, te ai bilo vae: v oapredju jo atal vrt, ograjen z Uka ti m pletem, * zelenim paipaaom, ob vrtu ao stala jaklaao, med jablaaami ata vadili dva pati, ena aekam navzgor po pobočja, draga uizdel, aa eeate, ia adelo ae ja, da aa Um epacni ie
Politični aktivist
Ko govorimo o aktivistih, ne smemo zamolčati, da se med pšenice dobi tudi ljulka in snetljivo seme. Na terenu včasih srečamo mlada dekleta (sem pa tja tudi mlade fante, čeprav je bila mobilizacija), ki hodijo ed vasi do vasi. Usnjena torbica, ki je imajo ebešeno čez rame, nam pove, da so to aktivistke. Samo torbica, iz njihovega dela pa to ne spoznamo. Človek se nehote spomni tistih čudnih potnikev, ki so pred vojsko s kitaro hodili po svetu in živeli na račun tujega dela. Tudi ti laži-aktivisti žive na račun dtugih. Morda se sami tega niti ne zavedajo. Morda so se iz idealizma pridružili našemu po-kretu, pa jih je okužila snet, da so postali iz idealistov skrivači, dez«rterji in delomržueži. Če ie še kaj idealizma v njih, bodo sami spoznali, kaj je njihova dolžnost. Zdaj žive na račun naših bercev, ki prelivajo svoje kri, žive na račun tistih požrtvovalnih aktivistov, ki so s« dali vsega na razpolago svojemu narodu, žive na račun našega izmučenega ljudstva, ki gara ed jutra do večera in še pozno v noč.
Naši aktivisti so vedno stali v prvih borbenih vrstah. Spomnimo s« naš« lepe Ljubljane. Najboljši so dali sveja življenja, na tisoče so jih odpeljali v koncentracijska taborišča. Na njih mesta pa so vselej stopili drugi. Prav take je bile po drugih krajih. Italijani so posejali naše pokrajine s svojimi in belogardističnimi postojankami, po vseh prehodih so postavljali zasede, naš aktivist-borec pa
imela edgovarjaječe število članov v skupnem odberu. Le tako povezane zadruge bode kes vs«m nalogam, ki so pred nami.
Naše zkdruge rasteje iz potreb in iz prilik, v katerih se danes nahajamo. Govorili smo e modernih strejih, pa še preprostega erodja primanjkuje. Če bi čakali z zadrugami de takrat, ko bomo lahk« uabaviii take atrej«, bi zgubljali čas in ne bi pemagali ljudstvu v času, ke je petreba največja. Naši zadrugarji se pljunili v roke že danes in skušajo rešiti naloge, ki so danes najbolj pereč«. Razstava partizanskih delavnic nam je pokazala, da je tudi iz nič m«žn« velik« ustvariti. Tudi zadrugarje mera prežeti tiati partizanski duh: ne se ustrašiti težav. Če primanjkuje tega ali onega, vstvan iz nič, poišči material kjer keli. Zgleda, da s« pionirji našega novega zadružništva drže tega pravila. Zato bodo naše zadruge zrastle iz stvarnih potr«b in razmer, se razvijale v skladu z njimi in s« zate trdne zakoreninile v našem gospodarstvu. V tem je jamstvo, da bode nove zadruge uspele.
sledovi ijadi, ki so še ie tako davna kadili. Zdaj ai ta nikogar : vsi so t,dp«ljaui nakani t Nemčijo, sia pa je ,iri partizanih.
Hotel sem še te ia ono izvedeti ed njega, pa ja malčal, kakor da mu tega doma ia ajogovih spleh ai mar. Šele čez čfts je dejal, pa skoraj aekaj decala drugega:
»Zdaj ko kmalu pomlad io pred uaše hišo aa vedne tako lopo cvetelo breskve, ia po viaograda zadaj si cvetele breskve. Mati je bila vedno taks veaela, kadar so cvetele breskve. „To je bile vse, kar je povedal. Ampak mati ja bila takrat aokje t uemikem tabor.šen. Nsmara ni več iivela, pa tako morda nikdar več ae ko videla ofotedik bmskev.
.Maščevali bome yat ta*, mi je še dejal, tiho z aoko čudao strastjo, in eči so mu gorela. On — OB je žo marsikaj maščeval. Stotine Švabov se ne bo aikdar več vrnilo domov.
Mialil sem nanj, mislil sem na enega karirja r Slovenskih goricah ia mislil sem ie aa tisoi in tiseč ljudi pe Sloveniji, ki ▼ tihi noči kdaj pa kdaj takledijo r aveje vas, za treaatek po-atoje, ao aekam zazro ia če imajo kiga ob sobi, ■a z glavo pemigaejo na to ali obo stran: — To ja mej dem. Ia če se ozreš tja, vidiš t*m pe navadi same ečrnole* eLžgane stene, kamen, opeko, česar egeaj pač ni mogel oblizati. Okrog atejo jablane, hruške, Um so sledovi gredic, kjoi so ia nedavno cvetele rožo, in kjer bodo cvetele morda ie U pomlad, čeprav jih nihče ae be gojil. Cul« stanca, ki redi od hiše do ceste, se morda ie ae bo zaraaila s travo. „T* je mjj domKaka aakam brez čustev izrekamo U besede. Kakor da sme pepelaema otopeli, dokler se ti naposled ae iztrga iz prsi divje ia sevraino : — Maščevali bomo vae ta!
—	Te je mej dom ... In če bi iel po vsej Sloveniji, bi povsod srečeval ljudi, ki bi i isto hladae, broačutne ksetnjo glave pomignili nk razvalioo, aa pepel ia pooglossle tramove, za-puščone gredico ia sadne drevje poleg : T« je
______________________________  J
— udarnik dala _
se je s puško in bombami pre-bijal mimo vseh zased in prihajal prav v sovražnikov« p«stojanke.
Tudi danes je marsikje potreb-na našemu aktivistu puška in bomba. Teda nekateri naši aktivisti s« pa sk«raj pozabili na svati« dolžnosti aktivista-borca. Pred sovražnikovim zasledovanjem s« se umaknili ▼ najoddaljenejše vasi. Res, da ne morejo do njih domobranci, zate pa tudi oni ne mereje de naših ljudi. Prihajajo le v daljših razdobjih, kot pridigarji, vsakih 14 dni ali pa še bolj poredko. Toda naši ljudje ne potrebujejo pridigarjev. Potrebujejo organizatorje m vodnike, ki, bedo stalno v stiku z njimi. Cim težje so prilike na teranu, čim hujši j« sovražmk«v teror nad našimi ljudmi, toliko belj bi bil potreben v takem kraju naš aktivist, da bi kazal ljudstvu pravo pot. Skrajna budnost in opreznost bo pomagala našim aktivistom zdržati tudi na terenih, ki jih cesto koutrourajo sovražnikove patrolo, saj so zdriaii tudi takrat, ke so bile okrog in okrog sovražnikove postojanke. Naši aktivisti so se preveč navadili lagodnega življenja po pisarnah in so pozabili, da mora biti aktivist predvsem borec.
Pred nami se odpira novo bojišče, bojišče dela. Obnova poru-šeufc domovin« in obdelava zemlje, to sta najvažnejši nalogi, ki se postavljata pred n&s. Tudi na tem bojišču mora stati naš aktivist v prvih borbenih vrstah.
Če bi prihajal aktivist k našemu kmečkemu človeku in mu samo govoiil, da je treba obdelati vsak košček zemlje, sam pa se ne lotil nobenega deta, ga b« kmet nezaupno gledal. Če mu kmet tu pa tam potoži e težavah, ki jih ima pri obd.lavi, mu tak aktivist medro odgovarja, da j« danes treba premagati vse težave, toda pomaga mu pri tem prav nič. Kmet sam ve, da jih je treba premagati in jih uo premagal. Zemlja zahteva, da bo slednja njivica obdelana. Teda mi ne smemo puatiti našega ljudstva pri premagovanju težav brez pomoči. Ljudem pomagati pri orga-niziianju dela, to je naloga aktivist«^. In ne sam« to. Mlada dekleta, ki petujej« s torbicami od vasi do vasi, naj včasih primejo za del« iu tudi z dejanjem, ne samo z besedami, pokažejo, kaj je udarne del«. Če jim bedo r«ke ždljave «d dela, a« bod« njihove besed« vs« drugače prij«le ljudi.
Prihajam« v najvažnejše razdobje našega osvobodilnega gibanja, ko bome poželi sadove težke štiriletne borbe. Dele naših aktivistov dobiva prav tako važnost, kot jo je imelo v prvi dobi, ke je bilo treba organizirati v«s narod k uperu. Sovražnik je že
Dalje aa 4. strani
mej dam. Iu U moj dom je ptžgao, Be sam* ta bb seme tam, poTsad, pavtod, pe vsej domevi-
ai,	pe vsej Sloveniji, povsod ena sama ečrnela, zakajena ateaa, steaa, ki ai megla zgoreti, la ta »mej dem* pomoči ono aaao atraša« pogorišče. Videl aem, kak* ae Švabi priigali slovensks domove, domove, ki ae st* in at> U'a krasili naše gore. Videl sim, kako se ijadj* na koltih prosili, saj jim ne p«šgo t*L dtmar, in videl sem, kako so Švabi suvan te ljadi, sate pa p*dk«rili aa vseh keB*lb, in ljudje m morali gledati, kake plamen objema in utiiiuje vse tiste, kar «• •ni tak* ljubili, la k* je vae pogorele, ke se Švabi vedli nje neznano kam, so se jim osušile solz* aa lieih. Mii več niso j*kali, nič več prosili.
II ebrti'A-Jwa^M»miLa^»^eaf4M
la zdaj s«m razumel t;ste, ki se na poti mim« ST*j*ga aekdan jega doma take aekam malomarno pomignili z glav* aa U pogorišča in tak* hladn*, ak*raj Uko brez čuatva rekli: „ — Se je mej dem.“ Maj dem ... ta pageriiča. Kakien dom pa ? Ali ke ta ie kdaj sUl dem, ali ke še kdaj tako veaele življenje v njem, kat je bil* n*keč ? Ko pa Bi nikegar več, in ie s* ie, ali se bedo Vrnili ? Iu če ae bed* vrnili, ali se bodo še kdaj brezskrbno spriSesn« nasmehi ? Ob teh prgori-šč.h? Da, ese same pagunič«, vsa Sloven ja en* aamo pageriščtv gole, cirsul* stene, razdrapani vrUvi, kje s bode v kratkem breskve *vatel«, breskve, ki se jih nsše matere tako ljubile, a jih zdaj cvetočih se bodo megle vidoti. Pa potom razumeš tisti re.iki hlad, ke ti aekde roča: — To je moj dem. l)a, kakšen dem pa? Ko pa ni tam nikogar oaih, ki se vae U tako Ijakili, ia nikogar, ki srn* jih ni Uk* ljubili. Pa t*daj opaziš tadi vs* tiste strast, brszmejae, strašne, ke ti reče sk*-raj tiho, skaraj šep*taj*če: — Maščevali bom* vs* te.
Ba, auščivali bom* vse U, strašno b*mo maščevali, In drugače n« mer* biti. Eakrat maramo maičavati vsa U, ia Uk« mašitvsti, da s* n* k* n*k*mu nikdar i*č hotel*, da bi nam po iigal naše d*m*ve.
Konferenca italijanske protifašistične mladine na Primorskem
Italijanska mladina je svobodno izrazila svoje poštene misli ia težnje
Na osvobojenem ozemlju Slovenskega Primorja, ki ga čtiva junaški IX. korpus Jugoslovanske armade, se je zbrala italijanska mladina iz mešanih krajev na svojo prvo konferenco. Od vsepovsod so prišli delegati: delavci iz Trsta in Tržiča, dekleta iz Pirana in iz Muggie, služkinje iz Kopra, tekstilci iz Gorico, zagoreli borci iz garibaldinskih brigad, zgovorni iužnjaki in zamišljeni Furlani. Ta mladina ni izrazila samo misli in teženj tiste mladine, ki hoče živeti v okviru demokratične, federativne Jugoslavije, temveč je izrazila tudi misli in težnje vse napredne italijanske mladine, ki si v težki borbi z nacifašizmom ter njegovimi odkritimi in prikritimi zavezniki utira pot v novo življenje.
Buren aplavz in udarna garibaldinska pesem sta pozdravila začetek konference. Za italijanske tovariše je bil ta dan praznik. Z žarečimi lici se spremljali pozdravne nagovore zastopnikov slovenske mladine in predstavnikov Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Primorje. Zlasti pozorno se poslušali tovarišice Vido Tomšičevo, članico Caatral-nega komiteta Komunistične partije Slovenije, ki je pendarila veliko vzgojno delo, katero je napravila Komunistična partija Italije s tem, da je iz src italijanske mladine iztrgala šovinistično sovraštvo do jugoslovanskih neredov, ki ga je fašizem načrtno vzgajal v njih. Diskusija, ki je sledila političnemu referatu, je pokazala politično zrelost aove italijanske mladine. Vstal je borec garibaldinec: „ Pobiti moramo sovražnika na naši zemlji. Pognojiti mora to zemljo s svojo krvjo, da bo v jutrišnji svobodi bolj plodna. Da bomo to uresničili nam je potrebna vojska, močna vojska. Naše vrste moramo podvojiti, podeseteriti. Iz tržaške brigado mora zrasti divizija, iz divizije korpus!“
„Še so mladi fantje, ki delajo v tovarnah. Še so, ki nezavedno služijo sovražniku," je dejala tovarišica iz Trsta. Toda oblubljam vam, da bomo mi na ter. nu storili vse, da bodo ti možje in fantje odšli tja, kjer jo danes njihovo jnesto. Napravili bomo to, pa če-prav bi jih morala sama prepeljati prav v ediaico."
Vsa dvorana jo navdušene pleskala njenim besedam. Ostali delegati so ljato obljubili, da bedo učvrstili protifašistične organizacije na terenu in vključili vanje vso tisto pošteno mladino, ki doslej še ni bila organizirana. Sklenili so, da bodo iz svojih vrst odstranili nezdrav sektaški duh, ki je oviral širok razmah mladinskega protifašističnega gibanj?.
Borec iz brigade Foatanot je govoril o priključitvi Slovenskega Primorja novi Jugoslaviji: „To vprašanje je za nas rešeno. Mi hočemo živeti v demokratični Jugoslaviji, ker same tam nam je zagotovljen neoviran razvoj. Današnja konferenca dovolj zgovorno priča, da bodo narodi Jugo-slavije spoštovali našo narodnost, naše šege, običaje in vse pozitivne narodne tradicije. Še bolj zgovorno pa kaže to vsa pomoč, ki nam jo dajejo naredi Jugoslavije. Ko smo po kapitulaciji Italije odšli v hribe, smo bili goloroki in neopremljeni. Danes smo oboroženi z modernim orožjem, opremljeni in vsak dan bolj vojaško izvežbani. Narodi Jugoslavije so nam dali orožje, dajejo nam široke možnosti vojaške in politične vzgoje. Ia to danes, ko ponekod v svetu gotove sile raz-orežujejo dosledne borce za svobode in onemogočajo naredom, da bi neovirane izrazili svoje demokratične težnje ia svobodne uveljavili svojo volje. Mi bomo z dosledne borbo dokazali, da smo vredni zaupanja jugoslovanskih narodov!"
»Leto dni se bijemo z jugoslovanskimi brati proti fašizmu," je povedal drugi borec. »Na bojnem polju se je naša kri mešala z njihovo krvjo. Ta skupne prelita kri je utrdila danes med nami vez bratstva, ki ga ne poruši nobena sila več, nnjmaaj pa mahinacije imperialističnih agentov iz Rima. Tem ljudem kličemo: Zaman vsi vaši peskusi! Rajši se pripravljajte na tisti dan, ko boste za vaša dejanja dajali odgovor pred svojim narodom in pred vsem svobodeljub. človeštvom!"
Vsi prisotni delegati so enoglasno obsodili podle poskuse reakcije, ki hoče zanetiti šovinistične mržnjo med italijanskim naredom in narodi Jugoslavije. Sprejeta je bila protestna resolucija, v kateri zahteva mladina, da italijanska vlada takoj izroči jugoslovanskim narodnim oblastem tiste vojne zločince, ki se zakrivili zločine nad jugeslovanskimi narodi, med njimi Roatto in Orlanda.
Tovarišica iz Tržiča je imela referat o življenju italijanske mladine pod fašizmom. Diskusija je bila ena sama obtožnica proti fašizmu, ki je italijansko mladino oropal vseh pravic in hotel iz nje napraviti slepo merilno orežje, s katerim bi uresničeval svoje imperialistične cilje. Govoril je delavec iz Tržiča o velikem izkoriščanju v podjetju. Govoril je vajenec iz tržaške ladjedelnice, govorila je slnžkinja iz Kopra, študentka iz Trsta, gevoril je nameščenec iz Udin — obsodba za obsodbo je padala na propadli fašistični red.
Nadaljevanje s 3. straal
začel z novimi oblikami boja, nadel s) je nove krinke in meče med ljudstvo nova gesla. Potrebna jo skrajna budnost naših aktivistov, njibova čvrsta povezanost z ljudstvom in trdo delo na vseh pepriščib, predvsem pena gospodarskem, ki je istočasno tudi politično. Naši aktivisti morajo biti še vedno vodniki našemu ljudstvu. Ljudstvo pa jim bo sledilo le, če bodo s svojim delom dokazali, da so vredni ljudskega zaupanja.
Ni lahko biti politični aktivist
V	vrste aktivistov spadajo le najbolj sposobni, najbolj delavni in najbolj požrtvovalni ljudje. Nikakor ne smemo političnega dela smatrati za uradniško službo, v kateri bi posamezniki našli lagodno mesto, da bi varno preživeli današnji vojni čas, po vojni pa imeli zasigurano eksistenco, morda celo pokojnino. Med aktiviste ne spadajo skrivači, še manj pa seveda dezerterji, špekulanti in delomržneži. Tistim, ki so vsled nepoučenosti zašli s prave peti, je treba pokazati napake in jih
privesti k delu, druge pa je potrebno brezpogojno izločiti, jih poslati v vojsko ali pa na delo.
Ljulko je treba izločiti, snetljivo seme razkužiti. K temu delu morajo pristopiti vsi oblastni organi, pa tudi odbori OF. Pomagati pa morajo tudi naše partijske organizacije.
Partija, ki je znala v najtežjem časa slovenske z rodovine organizirati ves narod k uporu, ki je VGdila naše narcdno osvobodilno gibanje mimo vseh zased in prr-ko vssh težav, bo tadi v tem času storila vse, da se odpravijo napake, ki bi škodovale našemu g banju. Partija se zaveda veiike dolžnosti, ki jo ima do slovenskega naroda. Toda to ni le dolžnost Partije kot celote, temveč je to tudi dolžnost slehernega partijskega elana, dolžnost sleherne partijske celica in dolžoost okrajnih in okrožnih komitetov. Na svojih rednih sestankih bodo presodili, če je njihova pšenica snetljiva in kako bi jo razkužili. Ce bodo vsi sUrili svojo dolžnost, ne bomo več srečavali po naših vasoh aktivistov potnikov, temveč samo aktiviste-delavce.
Tovariš iz Kalabrije sč jo pri' iavil k besedi. .Dvajset l«t in še več so trobili v svst o dvatisočletni kulturi in civilizaciji. Danes lahko zakričim vsem, da je bila to cinična laž. Govorili se o kulturi.
V južni Italiji srečaš nepismene ljudi ker niso imeli denarja, da bi se šolali. Govorili so o civilizaciji.
V južni Italiji živi še danes na tisoče družin v kavernah, v podzemskih votliaah, kot pred tisoč leti!"
Za njim je govorila tovarišica, kako je brezposelnost silila mlada dekleta v prostitucijo; govorila je o zapostavljanju in nečloveškem izkoriščanju žene. Še danes se v južni Italiji na tisoče deklet prodaja za kos kruha ali za konzervo. Vse to je peslediea dvajset let fašizma. »Zato smo me dekleta za Titovo Jugoslavijo, ker edin® v taki državi bomo doseglo dejansko
enakopravnost in se rešile tega blata, v katerega nas je pahnil fašizem.
Drugi dan konference je mladina razpravljala o organizacijskih vprašanjih. Do izraza je prišla neizmerna ljubezen, hvaležnost in zaupanje do mladine jugoslovanskih narodov. Italijanska mladina je sklenila, da bo v tekmovanju in stopnjevanju borbenih naporov skušala doseči kar najvččje uspehe. Postati hoče enakovredna jugoslovanski mladini, v kateri vidi svetal vzgled, ki mu hoČJ slediti.
Pozno zv«čer se je konferenca zaključila. Po bližnjih hribih so goreli kresovi, odmevali so streli in donele pesmi. Ljudstvo je proslavilo obletnico Rdeče armade. Mladina na konferenci se je pridružila proslavi.
Jutri bode dejanja pokazala, da na razvalinah fašizma raste in se razvija nova italijanska mladina, ki skupno z mladino Jugoslavije in z mladino vseh svobodoljubnih dežel gradi nov svet.
Razstava o junaški obrambi Leningrada
Pal Uta jt že minilo, likar so L’uin-g-ojčani pr viž napolnili prostorni dvorane t' veličastne razstave. Od teisj jo iblrkujejn dan ta in'm in dl danes si je »gledalo -/izstavljene predmeti vic kakor 225.000 ljudi.
Rasstava se še vednn Uri in izpipil-niuji. Prtd kratkim si »premili nov oditi'k, k<fr ridii or j like delo, k» so ga med blokade izvršili irl-nirsk' čete. Tu »-> tirane vse vrste mintrsk' in pionirski tikniki: umetno izdelani modeli podzemnih poveljniških mest, raznovrstni tistimi električnih mr/graj in ovir. V središču dvorani stoji ne podstavku iest majhnih diagrami v, ki kniejo različne vrogt vejno-tihpičnih dtl. Toda najgloblji vtis napravijo primorani tab'le, ki naz-ma prikatuhjj dimenzije t>hnitn' strani Iningrajske obrambe. Okrog mesta ji bilo rqr»i>nih 55.428 bunkerjev in operiič. 6« jih pvtariš v vrsto bi legali od L-nJngrrda ds Miskve. D»'linn cest in prti. k* »o jih »gradei med blokade, rnaia 3353 km, ** je. p-av toliko kot od Leningrada do Taiktnta. G' bi »družili vse por tonske most' V', bi premost li Tinski talir in zveneli Talin s p-Irtokom Hmko Od Leningrada pa do Japonske bi st vlekla «• ti protitankovskih rovov, strelskih jnrko» i» vrrdtrov: njihova skupna dolžina ji 7360 km. Žične pregrade in eliktriere prepreki bi zvizali Lening-ad s Tiflisom. Ko pa je MA dokončno osvobodila m**t -, »o tehnični oidtlki razminirali ozemlje, ki ie enajstkrat večje krti površina Nesi Y«rk».
V	naslednji do'rani vidimo rlcxtrifi-eirane hrte <n diagrame o bombardira, nfu in tognlikem obstreljevanju m uta. 4.638 rušilnih, 10.252 zažigalnih bomb
‘n 148.478 granot >o nemški bsrbari zrušili no mirne leningrajske četrti. V -'j i kreol pomevijr 500 sovražnih rad: t kov, manjii 100, 50 in 19. Md-či kr.-gl označuj jo t ipniiko ebstnljeranje, modri rušilne, rumeni — taiigaln'.
N'jvrej sc N'v ti skuš zli m-fte požgi ti in ratruiiti. Na karti zn prvo polhije *« tri četrtine mesta pokriti t rumenimi krogi, vmes pa *» na gosto posejani tudi modri in renči. Na drugi karti prevladujeta ri'či krogi topniškega obstreljevanja. Mumeni krogi so izginili: nemški poiskus, da bi požgali mesti, te je itja-levil. Na dal ji tid\mc nemški zemljevid Leningrada, ni kattrrm je. označenih 700 objektiv, ki ii jih mislili porušiti. Toda Nrmci si ž- treti e politih opustili nar’rlno bembrrdira*j' in so začeli ob-streljerrti vso mestno plosk'V, da bi zlomili odpor prebival t 'ci. Rdeči krogi gosto pokrivajo najbolj nasoljen' pred Je mesto, tramvajske post ji in kolodrtre.
Drug' tabele kaz'jo, koliko časa jt trajai» obstreljevanji. Oktobra in novembra 1941 iv avgusta 1943 so podeli bombe tn granato br*z pr mera na tristo, »Najmirneiii* m sei je bil junij 1943, ko cdlh 19 dni ni bilo nemških letal. Norombra 1941 ie povprečno bombardiranje 9 ur in 13 minut dnevni, Mili pa so dnov1, ki ni utihnila kanonada niti
ta minuto.
In vendar je Leningrad vzdrž'1, tmsgaV
Zemiijtna stoje ljudje oktog razstat-lje'ih priim'tov. Nazorno vidijo pred uboj trdo pit, ki so jo prehodili Ltnin-grajeani, in z nov c poglobi j rno »Vi dojemali veličastno sliko junaški leningrrj-«ki epopeje.
Nikol'j Voroniv
Pravočasno jih je obvestila
Nemci so prihrumeli v vas. Širaka so koračili mad hišami in kričali vsevprek. Vdirali so v bajte, kjar pa sa bila vrata zaprta, so jih razbili s puškinimi kaplti. Nič, prav nič jim ni ostalo akrltefa; praznili ao shrambe in se mašili z vsem kar j;m je prišlo pod roka, cmakali ia z jeziki in sa blazno krohotali.
Tako se besneli vas dan. Ko se je zmračilo, ao jim marali ljudje kuhati ša večerje.
Kurirji, ki ao imeli stanlco t vasi tn ša nakaj aktivistov se jo pred prihodom Švabov umaknilo v gozd nad vaaje. Premalo jih je bilo in preslabe so bili 6be-rožani. da bi tvegali spopad. In končno, zvečer bodo Nemci odšli kot po navadi. Takrat go bodo vrnili v vas. Prav gotovo bi sa zgodila nesreča.
Švabi so postavili straže rkrog in krog vasi in niso nikogar puitili ven. SKOJ evka Tina je ves dan mislila, kako bi obvestila tovariše, naj st danes ne vračajo. Vsa vas ja bila Istega mišljenja: Trtba jik jeaa vsak način opo-zor.ti! Toda kako ? Kdo ?
Poskusili sta dve starejši ženi. Zadeli sta si vrsči na glavo, kakor da gresta v mlin, toda stražar ju je grobo zavrnil in ju nagnal s puškinim kopitom. Poskušala je še tovarišica Magda, poskušale se še druge tovarišice — aaman.
Tedaj se je odločila Tina. Bala se je, toda nekdo mora iti. Treba je bilo pohiteti, kajti ža se je mračile in tovariši se bedo prav gotove z mrakom napotili v »ar, .Grem, pa naj sa zgodi karkoli! Ubili mo menda na bedo.* In šla je.
Nasjprej ja opazovala okoli straž in iskala, kjer bt se dalo najlažja izmuzniti. Trikrat |e že poskusila, toda vedno jo je opazil stražar ln tretjič je že namarll nanjo puške. A Tina ja ostala trmasta. .Morami* Vzela je sekira, šla k ograji In se delala, kakor da seka robidovje. Stražar jo jo sumljivo gledal, ona ps je pridno delala in se počasi odmikala. V trenutka, ko sa je stražar obrnil na drugo stran, je vrgla sekiro prako ograje, stekla čez rob, nato pa dalje v gozd de tovarišev.
Pr šla je pravočasno. Tovariši so se pravkar odpravljali nazaj v vas. Vsa zasopla jim je povrdala, dl so Nemci še vedno v vasi in da Imajo mnogo straž.
Šele drugi dan so Nemci odšli. Takrat so sa vrnili kurirji in aktivisti, z njimi pa Tina, vsa vesela in zadovoljna, da je svojo nalogo izvršila	^
Kmalu si bomo segli v roke
Dragi tovariši ln tovarišice v brigadah!
Trpljenje, ki ga prenašamo zdaj pri nas v Mirni, nas je prisililo, da Vam napišemo nekaj vrstic. Tovariši, zakaj ste odšli od nas? Zakaj ste zapustili našo lepo dolino, da jo zdaj teptajo bali ia črni nemški psi? Vsak dan ee pritepeje v vasi, da bi se napili človeške krvi. Skoro vsak dan ubijejo človtka, ki je delal za Vas, partizani!
Morda slišite kaj iz kakšnih ust, da je Mirna postria bela, odkar Vas ni tu. To ni res. Vedite, da Vam je ostalo zvestih mnogo src. R°s je, da pri nas zdaj vladajo sami izdajalci. Ampak mi trdno upamo, da bo za te izvržke kmalu prišel dan plačila.
Dragi tovariši, ko bi vedeli, kako zelo si Vas ždimo, bi getovo že prišli. Pridite, da bomo sredi naše vasi spet zkupaj zapeli našo priljubljeno pesem:
»Dokler tu so brigade, kdo nam zemljo ukrade?
Tu na Mirni smo mi gospodari*
Vse tovariše in tovarišice prav lepo pozdravljamo in kličemo: ,Na veselo
svidenje.	Tovarišice iz Mirno
Drage tovarišico!
Ne vemo kako bi se Vam zahvalili za Vaše pismo. Ker mate poslale naslova, sme se odlečili, da to Vaše pisemce pošljemo našemu centralnemu glasilu. Naj tudi drugi vidijo, da v Vaši Mirni nismo še pozabljeni.
Res, prijetne ure smo preživeli z Vami. Bili sme kakor ena družna. Sprejeli ste "as v svojo sredo, ker smo res Vaši. Šli smo od Vas, a ne za dolgo. Kmalu bomo spet zapeli in zirajali kot zadnjič I Takrat nzm boste lahko mirno pogledali v obraz vsi, ki ste z nami. Ne boste se skrivati pred nami, ne bo Vas strah. Krepko si bemo segli v roke. A bele podgane so bodo skrile, čo jik prej ne p »gazi naša nega.
Drage tevarlšice, ostanite hrabre, kot ste bile doslej. Ml bomo kmalu pri Vas! De takrat pa prejmite borbene pozdrave
borcev brigad XV. divizije
Ni se ustrašila sovražnikovih krogel
Mrzlo jutranje ozračje pretresajo streli iz pušk in mitraljezov. Od časa de časa zažvižga pe zraku mina in se hreščeče razpeči.
Na položajih smo. Na cesti pod nami so se utrdili Švabi, ki smo jih presenetili na roparskem pohodu. Njihovi Šarci lajajo neprestano. Skušajo nas pregnati. Čeprav je njihov ogenj vedno hujši, se jim ne posreči. Pač pa dajejo naši breni, brede in šarci Švabom precej opraviti.
Mraz pritiska od minute do minute. Mitraljezec se jezi na Švzbe. Zaradi njih mora zmrzovati. V sveti jezi pošilja rafal za rafalom v njihovp vrste. Oni besno odgovarjajo. Krogle kar dežujejo okrog nas.
V	tem preklenskem trušču nas naenkrat preseneti tenek glasek: »Tovariši, ali vas zebe?" Drobno dekletca smukne v naš zaklon. Začudeno jo gledamo. Kaj neki Išče ta drobna stvarca pri nas, ko vendar Švabi sipljejo na nas točo krogel?
Deklica mirno vzame z giave veliko košaro, pregrajeno s pisanim prtom. Odgrne jo in začne jemati iz nje najrazličnejše dobrote. Zdai šele smo razumeli. Prinesla nam je prav na položaje toplo hrano. Ni se ustrašila bližine sovražnika, ne njihovih krogel.
Toplo nam je postalo pri srcih.
Njena neustrašenost in ljubezen do n8s, borcev, sta nam vlili še večjih moči. Še krepkeje smo stisnili naše puške in mitraljeze. Švabi dolgo ne bodo pozabili, kako so ta dan bosi bredli Idrijco, ker se jim ni posrečilo prebiti našega obroča
Pucelj Stane borec XXXI. d<vizije
PO DOMOVINI
Izdajalec slovenskega naroda prejel zaslužena kazen. Vojaško sodišča IX. korpusa jo «. bsodilo na smrt bivšega karabinjerskega brigadirja Franca Kar ža iz Mrč pri Sežani. Kariž je že pred dvajsotimi leti nastopil Jndeževo pot. Največ zločinov pa je zagrešil za časa italijanske okupacije v Ljubljani, kjer je bil tolmač fašističnih voditeljev in je samostojno odločeval v mnogih važolh zadevah. Preiskava je ugotovila, da je bil soudeležen v mnogih prcc»sih, ki so oropali naš narod najboljših sinov. Na zaslišanjih je Kariž obtožerce mučil in pretepa). Pred sodiščem se je zdaj izgovarjal, da jih je le zato pretepal, da bi prej izsilil priznanje in jih prej reš 1 trpljenja. Na njrgovem domu so našli velik« količine blaga, ki ga je izsilil od svojih žrtev v L>ubijani.
Bosna in Hercegovina besfa napravili vse, da se izvede program vlade. Iztršni odb< r Eiotoe narodno osvobodila* fronte za Bosoo in Hercegovino je poslal maršalu Titu brzojavko, v kHteri pravi, da popolnoma soglaša v vseh vprašanjih, ki so navedena v deklaraciji enotne vlade demokratične ln federativne Jugoslavije: »Kot politični prodstavnik Bosne ln Hercegovine, ki sta toliko trpeli zaradi naslege med brati, posebno cenimo te, da je osnova deklaracije vlade In njenega dela čuvanje bratstva In enotnosti, ki temelji na resnični enakopravnosti vseh naših narodov. Bosna in Hercegovina, ki sta v tej vojni veliko pretrpeli, pozdravljata aklep vlade za obnovo prizadetih krajev.
Kako beremo to številko »Ljudske pravice44?
Kol študijski material bemo tokrat izkoristili uvodnik, ki govori o po menu 27. marca. Prav tako bemo preštudirali sestavek »Vstajenje ljudstva".
Celice in komiteti naj predelajo članek »Politični aktivist - ndarnik dela*. Ob njem je treba sprejeti sklepe za odpravo emenjenih napak. Za tovariše, ki delajo na polju za-drugarstva pa tudi za vse ostale partijske organizacije je pomemben sestavek »Obrtniške zadruge*.
Mladina naj na svojih sestankih predela reportažo s konference italijanske mladine na Primorskem ter — Miška Kranjca »To je mej dom".
V	političnem pogledu je važen tudi članek »Pred konference v San Franciscu*, ki nam v glavnih obrisih podaja pomembnost mednarodne organizacije za zaščite miru.
■a tovariše na Primorskem pa posebno velja članek »Rimski pajki na delu", katerega pa naj predelajo vse celice.	.
Ostali material, zlasti vojna poročila bemo izkoristili kot material za agitacijo in propagande.
Uredništvo
Tiskala .Partizanska tiskarna" — glavni urednik Lidija Šantjurc