Uto Itn. ftevflka 262. v uaiieni, t Jttoto 15. lorontoa Ceno Din. 1*50. anaja tui d*n popoldnt, IsvMnUl nadali« la praialke. — Inaaratl: do 30 petit a 2 D. do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici besed* 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod«* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D l Vpravntatvoi Knailova ulica atav. S, prltllčfe. — Telefon stav. 304. VrodnUtvo: BnafJova uilca ŠU S, I. nadstropje. — Telefon atev. 34. WBF~ . Poitnina platana v gotovini. Apel pravega rodoljuba. Naš zaslužni rojak g. Franjo Petri n o v i Ć je napisal v Londonu, predno se je vkrca! na pot v Južno Ameriko, članek v slovo od Jugoslavije. Izrečene so v njem lepe besede, ki naj bi zvenele po vsej naši državi, govorjene so iz srca, zato naj bi našle pot v srca Jugoslovenov, da krenemo k delu, katero napravi našo državo silno in mogočno, da bo imponirala svetu. Petrinovića je naša Orjuna živahno pozdravila pretekli mesec, ko se je vozil Iz Jugoslavije, ker ga poznamo kot neumornega in požrtvovalnega apostola nacijonalne ideje, kot moža dela in značaja, ki nam daje vzgled prave in dejanske patrijotske lojalnosti. V poslovilnih besedah povdaria Petrinović, kako inozemci naglašajo važnost pozicije jugoslovenske države in kako nas hočeio opozarjati, koliko bi bili mi močnejši, sigurneiši, mirnejši in srečnejši, ako bi mogli biti pametnejši v naši notranji in zunanji pomiki. Tujcem kakor nam se zdi smešno, ako čujejo, da iščejo Slovenci svojo po sebno Sloveniio, Hrvati separatistično Hrvatsko in Srbi hegemonijo ali amputacijo. Tako oddeljene državice bi trebalo gledati z mikroskonom na svetovni mapi, ako bi se sploh resnemu človeku zljobilo, baviti se s takimi drobnarijami. Ako se naš narod deli na troje, ne more zase doseči ničesar in v svetovni politiki igrati nobene vloge. Kaj zmore še ne poln milijon izoliranih Slovencev? In kaj naj bi storili trije miliioni Hrvatov? V bivši Avstro-Ogrski je bilo Hrvatom lažje nego bi jim bilo v lastni polsvobodni državi, ogroženi s strani Italije, Avstrije in Madžarske in brez vsake pomoči. Pa kaj bi storili tudi Srbi brez Hrvatov in 5>1ovencev in zlasti se, ako bi jim btfi Hrvati in Slovenci sovražniki poleg Bolgarov, Madžarov, Albancev, Italijanov, Nemcev. Turkov in drugih, ki samo čakajo prilike, da bi planili po oslabelem sosedu! Izkušnje bi nas morale podučiti, da nas vzajemni interesi vodijo k skupni državni zriednici, pa tudi ?ko bi naš narod ne imel skupnega jerika in ako bi bilo tudi mogoče potegniti mejo med Srbe in Hrvate... Mi v Ameriki smo sprejeli jugoslo-venski program in ogrevamo se za Jugoslavijo, ker vemo, kaj pomeni v tuji ni imeti veliko in močno državo. Naj bi že vendar naš nadarjeni narod prebil temo, v katero so ga zajedli brezvestni plemenski in strankarski demagogi, da pojde po široki in ravni pori k velikemu cilju: k organizaciji močne in silne Jugoslavije na nršem slovenskem Balkatm. Naj zavlada mir v Jugoslaviji med naš'"mi ravnopravnim! plemeni, da se naš rarod končno posveti delu na polju civilizacije in kulture na srečo nas vseh in zlasti v veliko radost nas. ki danes iz daljave gledamo, z boljo v duši. Kako ie ves naš narod v svojih drobnin sporih beden in jaden ... Frano Petrino v ič Mubi z žarkim srcem s/ojo iugosicvensko domovino, zato pa mu tako trepetajo misli v strahu, da se zgodi kaj, kar bi podrlo komaj postavljeno Jugoslavijo. Na Ijub-Ijan.kem kolodvora je čul Petrinovič rakktev. da ni sile na svetu, ki bi mogla ustaviti naš pohod za edinsh o države. Prepriča! se ie v času svojega bivanja med nami. da je živa misel nedeljive Jugoslavije in videl je tudi one, ki rujejo proti državi in obdajajo ljudstvo s temo. Boj proti tem notranjim sovražnikom se je pričel in se mora izbojevati do konca. Zdravo ljudstvo se mora iztrgati iz rok brezvestnežev, ki iščejo sredi prepirov svoje koristi in blesk svojemu imenu, podprti pri tem zločinskem početju z inostranskim novcem. Borba se je unela in pojde po svoji začrtani smeri k cilju: k utrditvi nase države. Naj se čutijo Radič in ž niim drugi razdorniki danes še tako silne, bliža se s sigurnostjo dan, ko jim odpadejo stebri in se zdrobi v prah vsa njihova politična zgradba, na kar se bo mogel naš narod posvetiti delu na Iz seje ministrskega sveta. Uradna ugotovitev o največjem činu korupcije bivšega klerikalnega ministra. — Nadaljevanje likvidacije pokrajinske uprave v Zagrebu. — Beograd, 13. novembra. (lav.) O vče- oblasti pa posle pristojnosti, ki jih določa rajsnji zelo važni seji ministrskega sveta je »»Slovenski Narod« že kratko poročal. Poli« tični krogi pripisujejo najvažnejši pomen dejstvu, da ie vlada oficijelno ugotovila na» mene bivšega klerikalnega prometnega mu nistra Antona Sušnika. Ministrski svet je oficijelno ugotovil, da ie hotel ta klerikalni minister oškodovati državo za 16 milijonov. Beogradski tisk danes ugotavlja, da je An* ton Sušnik izvedel največji čin korupcije in zahteva, da se ga kratkomalo zapre. Zna« čilno je tudi dejstvo, da je popreje bivši prometni minister Anton Sušnik grozil tisku nacijonainega bloka s tožbo* toda do danes ni uvedel proti nobenemu beogradskemu listu, ki je njemu očital korupcijo, kazen* skega postopanja. Sedanji prometni minister Andra S t a n i ć, ki je po poklicu železničar* inženjer, je ministrskemu svetu včeraj po» polnoma točno pojasnil afero o 40% tarif« nem popustu klerikalni Zadružni zvezi tci ugotovil, da bi bila država oškodovana za 16 milijonov dinarjev Sušnikova odredba, kakor smo že včeraj javili, je razveljavljena. Včerajšnji ministrski svet je dalje skle* nil zelo važno politično odredbo, na podlagi katere se ima nadaljevati likvidacija pokra* jinske uprave v Zagrebu. Zadevni predlog o likvidaciji pokrajin* ske uprave za Hrvatsko in Slavonijo je sta* vil notranji minister Boža Maksimović. — Predlog naglasa: Na predlog, ministra za notranje stvari št. 126 je ministrski svet na svoji seji dne 23. avgusta 1924 v smislu člena 134. ustave, sprejel sklep: Oddelek pokrajinske uprave za Hrvata sko in Slavonijo za notranje posle, prosve* to, vere, poljedelstvo in socijalno politiko ima Se nadalje vršiti posle svoje prvotno pristojnosti, kraljeve županije in kotarske zakon z dne 5. februarja 1885 o ustroju županij in kotarskih ob'asti. Nadalje je te» danji ministrski svet sklenil, da se ustavi likvidacija pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo in da se imenuje zastopnik pokrajinskega namestnika, ki bo vodil njegove posle. Likvidacija pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo se je po tem odloku ukinila. Z ozirom na ta odlok notranji min. predlaga, da ministrski svat .ugotovi, da se ta odlok ne v jemo z določili člena 134. ust za ve. niti ne z drugimi zakonskimi določili zakona in se torej uvedena likvidacija po* krajinske upra\'e ima nadaljevati, odnosno se trna razveljaviti gorenji sklep ministra skega sveta z dne 23. avgustđ 1924. Na pred« log notranjega ministra popolnoma od oh ril. daeija pokrajinske uprave v Zafircbu. Mini« strski svet je na svoji včerajšnji seji predlog notranjga ministra popolnoma odobril. Nada! ju ie se rudi likvidacija pokrajin* ske uprave v Sarajevu. Seja ministrskega »veta je trajala od 11. dopoldne do 13. popoldne. Vlada mar* ljivo in odločno rešuje vse tekoče zadeve in akte, ki so se nagromadili za Časa zadnje krize. Zanimiva je konstatacija, da bivša vlada ni reše\'ata nikakih tekočih poslov, marveč se je izključno ba\ilš s strankarsko političnimi zadevami. Sam jhinisfrski pred* sednik Nikola Palic je neptasnl. da je po» treba formirati reSfrev vseh zastal h aktov. Nekatera ministrstva so že ug^tovfa korupcijske čine posamnih bivših ministrov, osobito klerikalcev. Da parira uradne ugo» t ovi t ve sedanje vlade, je začel seper^tistič* norfederalističen tisk objavlinti \*etikanske porostastztosti -o ddorsko^mOtjonskih %-off7* nth fondih, ki si jih je baje ie preskrbela sedanja vlada. Ta razkritja so popolnoma brez vspke podlage. Finija HRSS s HZ. — Zagreb, 14. novembra. Ozvtrno) Vaš dopisnik je izvedel, da se Hrva t« V.1 zajednica v kratkem popolnoma furijo-nlra s HRSS. Obe stranki nastopite pri volitvah povsem složno in kompaktno pod glavnim geslom: TisoČletnico hrvatske državno«« proslavi hrvatski narod pri febmarsV'h volitvrh s tem, da bn§ ob lOOOletnlcl glasuje za HRSS, ki končno zgrabi samostojno hrvatsko državo! Po 1000i?t-nem kronanju prvega hrvatskega krrdia naj hrvatski volilci oddajo svoje glaso- ve za popolnoma suvereno in samostojno državo. Sklep v gorenjem smishi je bfl snoči objavljen na sestanku Hrvatske zajednice. Sklep je bil soglasno sprejet. Hrvatska zaiednica se popolnoma vtopi v HPSS. Zanimivo je tudi dejstvo, da nastopi pri prihodnjih občinskih volitvah v 7ncrebu edino le kandidatna lista HPSS. katero bodo podpirali vsi separatistični elementi. Značilno je tudi, da frankovci ne odobravajo teca sklepa. Ne soglašajo z nastopom HZ. V»,i#>vnost rfanovanj-kega zakona. — Beograd, 14. novembra. < Izvir.) Današnji beogradski dopoldanski listi javila jo erfede st^novaniskega zakona kratko informacijo, da bo stanovanjski zakon, katerega veli?*vnost preneha 31. decembra 1*24, po^al^saii za nekaj mesecev s posebno uredbo v'ade, doMer ne sprejme novi stanovanji zakon novoizvoljena narodna skupščina. IZJAVF NOTRANJEGA MINISTRA. — Beograd, 14. nov. (Izv.) Notranji minister Boža Maksimović je podal zastopnikom tiska po včerajšnji seji ministrskega sveta več izjav z ozirom na notranjo politiko. Izjavil je: Dal sem posebna navodila velikim županom za Hrvatsko in Slavonijo, ki so bili pri meni na posvetovanju. Na vprašanje nekega velikega župana: »Kako naj postopamo, ako se na zborovanjih kliče in govori proti ustavi?« se izjavil: Teoretično se lahko govori proti ustavi in se lahko zahteva revizija ustave. To ni prepovedano. Toda nikakor se ne sme dopustiti, da se na shodih govori o tem, da ustava ne velja m da ne veljajo drugi državni zakoni. Do tega nimajo pravice govorniki niti državljani, ker sta ustava in zakon izraz najvišje državne volje, ki ni odvisna od volje državljanov. srečo nas vseh, kakor to želi dični naš Frano Petrinović. V boj torej za volitve, ki obračunajo z vsemi onimi, kateri ovirajo omenjeno potrebno delo! Glede odredb proti HRSS ni danes ničesar pozitivno znanega. O včerajšnji seji ministrskega sveta so bili ministri zelo rezervirani. Vprašanje razpusta HRSS bo v najkrajšem času končano. POBOJ V MF^IKANSKI ZBORNICI. — Mehika, 13. novembra. (Izv.) V zbor* niri jc prišlo danes do zelo burne in strastne debate, med katero so začeli poslanci stre* Mati iz revolverjev. Oddanih jc bilo nad 200 strelov. Najuglednejši voditelj delavcev Morones in še neki drugi poslanec sta bila težko ranicna. — Pariz, 14. novembra (Izv.) Pariški listi danes javljajo nekatere podrobnosti o poboju v mehlkanskem parlamentu. Med burno razpravo o vladini politiki je bilo oddanih nad 200 revolverskih strelov. Poslanca Hva In Altamarina sta al začeta očitati, razne nečednosti, zapustila sta zbornično dvorano z revolverjem v roki, polivajoč se na dvoboj v koloarBh. Vodja agrarcev general Sanchez je skočil na govorniško tribuno ter pozval voditelja delavcev post Morronesa, da prekliče svoje obdolžitve. Izrečene na nekem shoda preteklo nedeljo In naperjene proti aeraraf stranki. Poslanci, ko je nastala v zbornici splošna panika, so zapuščali dvorano, oddajajoč mnogoštevilne strele. Bila je prava bitka. Zbornico so končno Izpraznili. Zbor* nična policija je napravila končno red. t zbornici sta obležala snirtnoranjena poslanca Morrones In Guerrero. FRANCIJA IN POSLANIŠTVO V VATIKANU. — Pariz, 13. novembra. Predsednik re» publikanske parlamentarne zveze, Cheron je poročal o sestanku z ministrskim predse d* nikom Herriotom, na katerem bosta govo* rila o novem proračunu za leto 1924/25. — Parlamentarna skupina republikancev je skle* nila. da nastopi Jonnart pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva za to, da se diplomatični odnošaji z Vatikanom ne pre* kinejo. Če bi zbornica črtala kredite za vatikansko poslaništvo, bo Jonnart zahteval od senata, da odstopi rešitev tega problema drugi zbornici. Kje je Radić ? — Zagreb, 14. novembra, (izv.) Neka* teri blokaški in Radiću naklonjeni listi so danes zjutraj javili, da se Stjepan Radić na* haja v Švici pri svojem zetu Vandekarju v Davosu. Ta vest ni potrjena. Po informacij jah vašega dopisnika, jc bilo še včeraj po* litični oblasti povsem točno znano sedanje bivališče Stjepana Radića, ki sc skuša skris vati pred politično kontrolno oblastjo. Raz« širjene so bile tudi tendencijozne vesti, da se je Radić na pamiku »Jadranske plovithe« odpeljal v Albanijo, kjer namerava posetiti škofa Fan Nolija in stopiti v stike s kosov* skim odborom. TrMki župan in polom „Banke Adriatice". Trst, 12. nov. V aferi tržaške »Rsnke Adiatike« je te dni prišlo do senzacionalnega dogodka, ki Je precej razburil ne le upnike talitne banke, temveč vobče vso tržaško javnost Knkor je znano, je doslej vodil preiskavo proti krivcem poloma »Banke Adriatike 1 namestnik državnega pravdnika (kraljevega prokuratoria), dr. Bcncich, zelo energičen mož, ki se prav nič ni oziral na »visoke zveze a in ^sorodstvo^, temveč je kratkomalo dal zapreti tiste, ki jih je že prva preiskava pok-rzala kot krivce. Zadnji čin dr. Bencicha je bil, da jc pozval k zaslišanju vse upravne svetnike banke od njene nacionalizacije sem. Izvzeti so bili lc baje. ali pa tudi ne, general Piccsosu, tržaški župan senator dr. Pttaco in doktor Mordo': prva dva, ker. ju ščiti nitin jnašlov. (generalski oz. senatorska) pred direktnim pozivom, zadnji pa baje. ker je dva meseca po izvolitvi že izstopil iz upravnega sveta. Kakor se pa zdi, pa energični nastop dr. Bencicha vendarle ni bil po godu nekim »visokim^ krogom, kajti zgodilo se je, da je bila preiskava v stvari poloma Banke Adriatike kar čez noč odvzeta dr. Ben-cichu in poverjena drugemu namestniku državnega prokuratoria, dr. Garganu. V tržaškem tisku je lavršato. Sicer se splošno povdarja, da je dr. Oargano vse časti in vsega zaupanja vreden mož. Zgodilo se jc sicer, kakor pravi n. pr.: i-La Frontieras, glasilo primorskih vojnih pohabljencev in kombatentov, da so v preiskavi proti bivšema ravnateljema »Jadranske banke- v Trstu, Kam en a rovi ću—KHću, drugi je bil potem zaradi goljufije na škodo italijanskega erarja obsojen na poltrctie leto ječe. dočim se je proti prvemu preiskava ustavila. — izginiti neki akti. ki so bili nnivečie važnosti za obtožbo, ali to je pripisati samo shičaiu, ne pa krivdi justi-ce, še manj pa krivdi dr. Gargana, ki je tedaj zastopal obtožbo. Vkljub temu pa tr-?*«ka javnost ne more pojmiti, kakor je dr. Bencich prav sed^j moral na — dopust, ko je tako Rvafevredno začel razkrivati grehe v upravi *Bankc Adriatike«-. Tržaški tisk ie mnenja, da bi sc bil dr. Bcncich vkljub preob'očenosti z delom najbrž prav rad odrekel dopustu, da bi dovršil nalogo, ki jo je prevzel. Tako pa — —? Po Trstu se govori, da je bil dr. Bencich nujno potreben dopusta, ker se je s preveliko vnemo zavzel za koristi — oškodovancev! Da je šel predaleč — —! »La Frontiera« je pisala v svoji predzadnji številki tako-le: »Spominjamo, da je bil takoj po nacionalizaciji banke izvoljen za predsednika tržaški župan senator Pitacco. Po dveh mesecih je senator Pi-taeco izstopil iz upravnega sveta. Zakaj? Gotovo ne vsled načelnega vprašanja, ker vemo. da senator Pitacco sodeluje pri drugih upravnih svetih, v industrijskih družbah. Potemtakem je odstopil, ker je vohal, da smrdi po kazenskem zakoniku. Ali pa je senator Pitacco odstopil iz drugih razlogov? V zadnji številki pa pravi «La Frontiera«, da župan dr. Pitacco ni hotej direktno odgovoriti na ta vprašanja, temveč je odgovoril po nekem posredniku in sicer v bolonjskem »II Resto del Carlino«, kjer je dotični posrednik izjavil, da je župan dr. Pitacco izstopil iz upravnega sveta »Banke Adriatike« dva meseca po izvolitvi in še preden se je banka v mesecu oktohru leta 1923 odrekla garancije za 20 milijonov terjatev s strani beogradske Jadranske banke. Odstop senatorja Pitacca da se je odobril in naznanil na pristojnemu mestu. »La Frontiera« pa odgovarja na to izjavo: »Odgovor senatorja Pitacca ne-le ne odgovarja na naša vprašanja, temveč le še bolj zapleta vprašanje. Vprašali smo, zakaj je odložil predsedništvo banke po 2 mesecih, ko je vendar običaj, da izvoljeni ostanejo na svojih mestih od občnega zbo- ra do občnega zbora, in če je odstoptT pe dveh mesecih, pomeni to, da je imel razloge za ta odstop. Zakaj jc odloM pred' sedništvo banke? Na to vprašanje naj odgovori župan Pitacco. To mu nalaga čut odgovornosti, ki bi ga moral imeti z ozirom na mesto, ki ga zavzema. Kajti če Ic odstopil, ker je že ugotovil nepravilnosti v poslovanju bančne uprave, pravimo, da Je bilo za tržaškega župane premalo, da je samo izstopil upravnega sveta banke in da bi bil mnral storiti več. Ali župan podaja v '►Carlinu* še posebno pomembno Izjavo. Pravi namreč, da se Jc njegov odstop javil na pristojnem mestu. To se pravi, da gospod na pristojnem mestu, vkljub temu. da je poznal razloge odstopa senatorja Pitacca, ni posegel vmes in storil, kar mu je velevala dolžnost. In zato ponavljamo svoje staro vprašanje na naslov župana: *Za-kaj jc po dveh mesecih odložit predsednic štvo .Barke. Adriatike? i in dodajamo Se drugo: Komn jc gospod župan javil svof odstop?: In čakamo odeovora, in če ?c mogoče, direktnega, Tržačanom, ne pa Bo-loniezom. In še eno vprašanje stavimo županu Pttaccu: Ali je odstopil 30. septembra 1023.. kaknr ie rečeno v njegovi Izjavi, ali pa 15. februarja 1024.. kakor je izkazano v tržaškem trgovinskem registru?* Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG. Deske, 20 in 25 mm, III. vrste. fc*r. me* jo, blago 520; remeljni, 40 SO. »Carinti*« monte, ieo. nakladalna postaja, blago o90; smrekovi in jelovi hlodi. o0; fi/ol. mandalon. orlG-i fco. Postojua, denar 390; fi/ol. man« dalon. čiščen, b n, fco, Postojna, trans.. Ha* go 495; fižol, rjuv, oric.. teo. Ljubljana, de* nar 410: laneno seme. orig., tco. Ljubljana, dimar 675. blatio 730; krompir, fco. skladi« sčc Ljubljana, blagi« 12U; ajda. domača, črna, fco. Ljubljana, denar 230; ajda, doma« ča. siva, denar 233. Efekti: drž. renta za vojno škodo den. 110, bi. 114, 7% invest. pos. i/ 1. 1921 den, 64, bi. 63 Celjska posojil, den. 210, Ljubljanska kreditna banka den. 220. bi. 230, Merkantilna banka deri. 125. bi. 125, Prva hrvatska štedionica den. 916, Slavenska banka den. 90. bi. 95, Strojne tovarne in livarne den. Io0. Nihaš bi. 6714, Združene papirnice den. 109, bi. 118. Split cement Portland den. 1400. bi. 1450. \%% kom. zad. dež. bkc. bi. 90, 4.,i»^ zast. I. kr. dež* bke. bi. 17J*. Zagrebška borza. ! Dne 14. novembra. — Sprejeto ob 13. Devize: Curi h 13.35^—13.45, Praga 206—209, Pariz 365—370. Neuvork 68.685 do 69.685, London 320.2O—523.20. Trst 299.75 do 208.75, Dunaj 0.09071—0.09871. — Valute: dolar 6S—6°, francoski frank 362.50 do 36730. Efekti: 1% invest. posoj. 1921 64— 65. drž. rente za ratnu štetu 110— 111.50. Ljubljanska kreditna 219—223, Centralna banka 30—31, lirv. eskomptna banka 107—109. Kreditna banka, Zjcb. 108—110, Hipotekama banka 56.50—57.50, Jugobanka 101.50—102, Praštediona 920. Slavenska banka 90, Eksploatacija 86, Večerana, Osijek 830—845, Isis d. d. 65—67, Nibag 67, Outman 700—715. Slaveks 200—210. Slavonija 71—72. Trboveljska 470—475, Union* paromlin 550^—600. Vevče 120. Inozemske borze. — C uri h. 14. novembra. Današnja borza: Beograd 7.45. Pariz 27.50. London 24.04, Newyork 519, Milan 22.50. Praga 15.45, Dunaj 0.007315. — Trst, 14. nov. Današnja bor^a: Beograd 33.25—33.35. London 106.80—106.90, Pariz 121.50—122, Newyork 23.05—23.10, Curih 444—446. Dunaj 0.0326—0.03275, Pra-za 68.60—68^0. — Dunaj, 13. novembra. De vise: Beograd 1024—1028. London 327300 do 328300, Milan 3079—3091. Newyork 70.935 do 71.185, Pariz 3747—3763, Praga 2115 do 2125, Curih 13.670—13.720. — Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 1017—1023, lira 3040—3060. češka krona 2102—2118. ) Politične vesli. = Pozabil je »Slovenec«, da njegovega odgovornega urednika Frana* Kremžarja ne ščiti več poslanska imuniteta, zato Je danes nafomilil v svojih predalih toliko najnesramnejšlh laži in klevet, da bo ubogega Krern-žarja zadele kap, čim se zave, da bo moral za vse te podlosti In lopovščine dajati odgovor pred sodiščem. = Zasluge pa take! »Slovenec« zatrjuje svojim backom. da so si za zgradbo železnice Ormož — Ljutomer —> Murska Sobota pridobili »največ zaslug« klerikalni tigri Klekl, Šiftar, Bed-njanič, Zebot in Sušnik seveda, menda zato, ker so že štiri leta onemogočevali vsako delo v parlamentu. Klerikalni poslanci so zgradbo te železnice tako »pospeševali«, da bi danes ne bila na progi položena niti ena tračnica, ako bi vlada ne Šla preko tega »delac KoroŠče-vih tigrov na dnevni red. V boli še viško bodočnost so se klerikalci pod vplivom svojih radićev-skih zaveznikov že tako uživeli, da je njih glasilo prekrstilo kraljevske ministre Y — »ljudske komisarje«. Žs O vprašanju imunitete bivših poslancev razpravljajo listi, ki pripadajo Radič - Korošec - Davidovićevemu bloku, in se zavzemajo za to, da bi se priznala imuniteta bivšim poslancem do prihodnjih volitev. Zakaj? Radi bi obdržali imuniteto tudi v času volilnega boja. Kako lepo bi to bilo, da bi smeli obrekovati, klevetati, blatiti in napadati svoje nasprotnike, kakor doslej, ne da bi se jim bilo bati, da bi jih mogel kdo pozvati na odgovornost ter si poiskati zadoščenje pred sodiščem! Tn njihovi listi, katere so doslej ščitili kot odgovorni uredniki s svojo poslaniško imuniteto, bi lahko tudi vnaprej uganjali orgije v obrekovanju, natolcevanju in podtikanju. Toda iz te moke ne bo kruha! Imuniteta bivših poslancev je z razpustom narodne skupščine avtomatično ugasnila. O tem ni mogoča nobena debata! Ako se je vkljub temu pri nas načelo to vprašanje, je to samo dokaz, kako silno so prizadeti gotovi činitelji, ki jih je doslej ščitila poslanska imuniteta, da so laTiko nekaznovano in neovirano uganjali svoje lopovščine. z= Zopet domač fabrikat! Včeraj smo poročali, kako je začelo »Sloven-čevo« uredništvo fabricirati »izvirne« brzojavke in smo tudi reproducirali nekaj velih cvetk s klerikalnega jesenskega vrtca, za kar je nas »Slovenec« celo pohvalil. Tableau! Na istem mestu nadaljujejo danes tigri svojo »izvirno« volilno kampanjo, v kateri vidijo strašne halucinacije. V nepopisnem strahu za vladne jasli sanjajo o treh milijonih za vsako volilno okrožje, o posojilu dveh milijonov dolarjev, o 6 in pol milijona dinarjev za Žeriavovo in Pribičevičevo časopisje, o kupčiji s Trboveljsko družbo itd. Iz vseh teh milijonov in m-Tjard gleda klerikalni nos, ki se je zadnje čase čudovito podaljšal. Kdor ne ve, kako znajo klerikalci pred volitvami »izvirno« preparirati dobro slovensko ljudstvo, naj sede na ta nos, od koder bo imel krasen razgled po krdelu rac, ki nas spominjajo znamenitih rimskih gosi, posvečenih boginji Junoni. Ko so namreč Galci pod Brenom napadli Rim, so rešile sveto prestolieo gosi. Klerikalci pričakujejo to rešitev od rac, ki jih bo fabriciralo »Slovenčevo« uredništvo do volitev v ogromnih količinah. Ta manever bi se morda obnesel, če bi se' napredna javnost ustrašila vsakega piščanca. = Evo posledic! V odgovor na znani manifest ožjega bloka, v katerem zahteva dr. Korošec neodvisno Slovenijo, priobčuje »Bilkanc to-le značilno izjavo: »Ce so Slovenci tako slabi Slovani, da morejo oddati pri vol'tvnh večino Slnsov dr. Korošcu, tedaj lahko poskakuje Srb od radosti, da se ta In takšna Slovenija loči, popolnoma loči od nas. Slovenija Je tud? sicer balast za našo državo. Nobene škode bi ne bilo za Slo- van stv o, niti za drla**, če nt ta Ml od nas ti tujci, ki govore samo la slučajno slovanski Jezik in aa*Qo slovansko tata. V tek Ustih len* so se Hat to- blflco samo rad« v naši državi, , . vlfl so vse sata bogate kraje, točim mod seboj val brez razlika na taarejo trpati nobenega Srba aH Brratas naj gredo k vraga stapaj s svoja Korošcem, če tako slapa) drve* ga sdba.« — Mi moramo odločno protestirati proti takšnim izpadom na naslov vseh Slovencev, ali na drogi strani priznavamo, da je vredna vse obsodbe politika, ki vodi do medsebojne mržnje. SLS na čelu z dr. Korošcem seje v svoji zagrize- nosti bar jo in ona bo nosila vao odgovornost, če Slovenci požanjemo nekoč vihar. = Rftkord v JSffsB. Današnji beogradski tisk zelo obfirao piše o ko-rupcijskih aferah bfvših klerikalnu ministrov, zlasti o ornaV pronsttne^a ministra Antona Sušnika. LiStl konstatiraj da je bivši prometni minister odnesel rekord v korupciji. Martami prometni minister je ©pleni! državno blagajno za milijone in milijone. Listi zahtevajo, da se bivšega ministra Sašnika kratkomalo zapre. V prometnem ministrstvu sestavljena posebna komisija proučava vse poslovanje bivšega ministra. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča v LjubljanL DRAMA. Začetek ob 20* zvečer. Petek, 14. nov«: Zora, dan, noč. Red D Sobota, 15. nov.: Pri Hrastovih. Red F Nedelja, 16. nov.: Paglavka. Izven. OPERA. Začetek ob H 20. zvečer. Petek, 14. nov.: Trubadur, gostovanje tenorista dr M. Adrijaria z Dunaja. Red A Sobota, 15. nov.: Carjeva nevesta. Red C Nedelja, 16. nov.- Maiska noč, popoldanska predstava pri znižanih cenah Začetek ob 4. popoldne. Ponedeljek, 17. nov.: Rigoietto Red A • — Sienklewiczeva proslava v naši drami. V nedeljo. 16. t. m. ob 11. dopoldne se vrši v dramskem gledališču spominska svečanost na čast pisatelja Slen-kiewiczu. Na tej dopoldanski matineji sodeluje tudi odlična naša dramska umetnica ga. Mariia Vera, ki bo recitirala odlomek iz S*enkiewiczevega romana: Mali vitez. Vstopnice za to matinejo so že v predprodaii mi dnevni blagajni in stanejo- Lože 30. 20 in 15 D. sedeži v parterju 6 P;n, na balkonu 4 D, na galeriii 2 Din. Stofišča 1 Din. Vabimo vse častilce enega največjih svetovom pisateliev, da v obimem številu posetijo prireditev. Spored Sienkiewiczeve proslave: 1. Sienkiewlcz in niesrov pomon za poliski narod, govori univ. prof. dr. Vojeslav Mole. 2. a) Zarzvcki: Moia piosenka, b) helenski* LasVawa dz"ew-crvna. pesmi za sonran-solo. poie g. Wanda C h v I o w s Va - W i s t i n trti a u s e n. 3. Chonin: BiJada v ^-molu. igra gdč. Švajgerjeva. 4. Sienkle-wicz: Odlomek iz Malega viteza, recitira ga. Marija Vrra. 5. a) Mon'«wVo: Ariia iz opere: Strašni dvor, b) Gall: Ta ina linbezen. poie onemi pevec g. Tiugon Z a t h e y. Pevske točke spremlja na klavirju prof. sr. Janko Ravnik. Začetek ob 11. dopoldne. — Proslava jubileja Branlstava Nu-šića na našem odru. Tekom meseca novembra se vrši v vseh državnih in oblastnih gledališčih naše države proslava 60!etnice rojstva in 40letnice književnega delovanja srbskega književnika in bivšega načelnika umetniškega oddelenja ministrstva prosvete v Beogradu g. Branislava Nušića. Ta proslava se vrši tudi v Narodnem gledališču v Ljubljani, in sicer v torek dne 1 8. t. m., ob kateri priliki se uprizori Nuš'čeva veseloigra: »Sumljiva oseba«. Pred igro bo imel g. avtor, ki se osebno udeleži te slavnostne predstave, konferenco na odru Občinstvo vabimo na to proslavo, da počasti s svojim obiskom zaslužnega avtorja, kojega dela so znana in cenjena tudi pri nas. — Koncert Ljubl'anskega Zvona. Zborovski koncerti naših najboljših pevskih društev privabijo običajno dovolj glasbo-Ijuheče puhlike. toda včerajšnji koncert Ljubljanskega Zvona je bil zelo slabo obiskan. Gospoda, ki je včeraj ni bilo, sicer glasbo rada posluša, toda le. kadar je zastonj. Ljubi podoknice, želi si nagrobnic itd., toda kadar je treba te pevce moralno, še bolj pa materi jalno podpreti, takrat je ni blizu. In vendar je včerajšnji koncert Zvona to v polni mer! zaslužil. Nepevec nfma pojma, koliko truda stanejo priprave za takle javni nastop s pevci, ki se rekru-tirajo iz malomeščanskih krogov, ki sc glasbe niso učil! nikjer, ki od nje nimajo nit« najmanjše vidne koristi, temveč celo žrtvujejo za njo skoro ves svoboden čas, da, celo nedeljske popoldneve poleg vseh večerov 5to rn več vaj je s takim pevskim zborom treba, da ga pevovodia more predstavit! publiki. Vsako priznanje je krvavo zasluženo m ne more v nobenem shičam odtehtati trplienja teh nad vse požrtvovalnih ljudi. Ljubljanski Zvon se Šteje danes med najboljše jugosR>veriske zbore in ta svoj sloves je potrdil tudi s svojim včerals-njfm koncertom Ves nastop njegov je vreden našega nedeljenega priznanja Vse točke le odpel vzorno na pamet, nasfonal In odstopal najdostojnejše in M za to tud! aplavz za aplavzom. Jutri pa poročam o programu in njegovem izvajanju podrobnei-še poročilo, —č. — Sfenkietviczeva proslava v Kerr^dnem ptednliiču v Lrrhlfani. NT->"oehr^a gledališča v Li'-bllani nriredt v nedeljo dne 16.* t. m. ob 11. dopoldne v d^ams^em gle* datiSču s sodelovanjem Društva 1f"hitel ie* poljskega naroda soorninsko sve*nno*t v počastitev spomina slavnega piaat'lja H^n» ri*"a Sienkievio^a Pri tet marineii sod-Ju» jeio tmfv. prof. dr. Vo>esIav Mole, gos*">a Wanda OVda^sVaAVistinghaiig^n fsonrarO, gr!*. Sva Iger jeva (Vlavir\ g. r»rof. Ravnik Oclavir> in g. H"go Zath~v (basssoloV — Vs+opnma je relo nir^a, le v Vrit te stroškov. Pr^dnrodaia pri dnevni blagrs mora premagati, dokler se po uovik ra i >-čaranjih ne vrne k svojim opicam. A zopet poseže veliki svet v njegovo usodo. Mila prikazen Jane Porter se pojavi. Tarzan jo z zvijačami in nadčloveškimi napor! re>i baš v hipu, ko bi v mestu Opar ime:a b:ri po verskih ceremonijah zaklana km žrtev. Po idiličnih od tope ljubezni prežah preživetjih v pragozdu se vrne Tarzan kot lord Orevstoke s svojo ženo aazu v Tv-ropo. 2e ta kratek brezbarven oris juni-nj!h dogodkov te druge Tarzanovc knjige kaže, da je roman »Tarzan in svet-' prav tako, kakor prvi >Tarzan sirr opice* od aja do konca poln napetosti, narzanlm!-vejših pestrih dogodkov in čarobnih opis iv pragozdnega življenja, tako, da bralec, ki je vse! knjteo v roko, je ae «ote odl^itl, prečno jc nc zbere do krrca. Tarzanovc krur?e so v oiižinalu 'n v tjjejeclčnih pre-Vtdlh doživeie u>oCe lu tis* če naklad: pa tudi slovenski rrevod je vjb-idil Živanno pG zornost širokih k rezov. K^jti pn j knjiga »Tarzin. sin opice- je žo m ilodanc skoro raspredana. P^eprčani r.io, da i»e bo : u JI dru^a knj'^1, .*j kater vi 3 dalo, predno je izšla, veliko sattfmarje, pr^vialiO r.izširfla, tiraveč. ker je cen: :i oblirto preko 300 stra:.: brojefio; Okusno Opremljeno knjig- (bros. DLi..>0, vez. Din 36) direktno r.czi ti a- Knjigi <.c nar.^caia pri zak>8-;:lcl Zve/ -i knjigarni v Lrnb! Trd in v \*Seb drugih k-iigarnab. — Koledar -Družbe sv. Cirila In Metoda* za leto 1*>25. Iz »Vestnikj . katerega prvi zveaek jc izi>el leta ]V*7.. se je leta 1903 razvil Koledar C. M. dražbe, ki se >e *ekom let vdomačU pri drufbenih prijatc-Ifih. Za ?cto 1935. jra pravkar opremljentfra z novo ovojno sliko (A. Koželj), predftav-liajoč^ arnžbena zavetnika- sv. Cirila in Metoda v več!! obliki, razpošfl'3 pisama. Večina vsebine ;e jKssvečena spominu »naših pokojnikov*. Stari C M. brambovcl žal odhajajo dru.g za drngfrn, mhJlni pa so mar drugačni vzori. Tistim, ki si žele starih avstrijskih čas>ov. priporočamo spis >!.; temnih dni-. Po nnših družinah naj b: -4. uvaževala ?ste^:a pisatelja razpravica« o naših krstn'Ii Imenih«. Razmere na severu opisuje nadzornik rr. >ki:lj v zanimrvlh črticah potovanji ob se\ernt me.i«. »Vestnik« odpira natančni vpogled v družbeno delovanje. Pričakujemo, da prijatelji nase narodne obrambe tudi letos ne odklonijo Koledarja, glasn'ka C. M. družbe. Cena mu je sicer poskočila na 15 Din a je zelo nizka, ako Jo primerjamo z mno^o višiirn' cenami knjig enakesa obsega. Darujmo za scko!ski Tabor! To in ono. Ponesrečeno dvinanje „Franz Jožefa". Pred Hercegnovim v Bokf Kotorski, 5 n-llj od obrežja, nedaleč od takozvanega mese nihče Pa!mat!nci zatrjujejo, da so ponoči prišli itaMjani, kateri so Francozom zavidali leno križarko, se vtihotapili na brod in med Časom ko je posadka spala, odprli vse ventile. Ker je pihal baš »široko* je voda vdrla v ladjo in jo potooila. Drugi so zopet mnenja, da so Francozi sami pozabili zapreti ventile. Naj bo stvar taka aH taka, iaktum je, da sc jo križarka brez eksplozije potopila in da se ie moštvo rešilo s čolni. Lansko leto je holandsko-nemško društvo »Vel-senff zaprosilo našo vlado za dovoljenje, da sme dvigniti potopljeni brod. Vlada je družbi podelila koncesijo, in približno pred dobrim letom se je pričelo z dviganjem broda. Zgrajen je bil ogromni plavajoči »dock«, težak okoli 4^00 ton in postavljen nad krajem kier leži križarka. Na »docku« so bile vse potrebne naprave za dviganje potopljenega brod3. Naši potapljači — v začetku so delali Angleži, ki pa se niso izkazali proti našim Dalmatincem — so delali več mesecev v globini 50 metrov, zazidali vse odprtine na brodu in ga privezali s 40 debel'ml verigami, spletenimi iz svinčene žice. Nekega dne, se je pričelo dviganje. Iz »dočka« so izčrpali vso vodo in ga s pomočjo kompresorjev napolnili z zrakom. Tako je postal »dock« za 2'KM) ton hžri, polagoma se je dvigal iz vode in vlekel za seboj brod. Ko je bil »Franz Josef« že izven vode, s? je nenadoma pretrgalo 21 debelih svinčenih verig, ladja se je nagmla in izginila ponovno pod vodo. Sedaj morajo pričeti z nova. Do-Dosedanre delo, ki je ostalo brezuspešno, je trajalo nad leto dni. Kako je pričel Jackie Ooogan filmovati. Poročali smo. da se mali kinournetniL Jackie Coosan pred dnevi ukrcal na ladj i in odpotavl v svojo domovino, kjer bo v Los Angeiosu nadaljeval s tilmovanjem. Mali deček, čigar slava se je raznesla po vsem svetu, je bil rojen v filmskem mestu Los Angelos v KalitornijL Njegov ded je bil lekarnar in je stanoval v Newyorku. Tam je bil rojen tudi Jackicjev oče, ki se je mnogo zanimal ^a gledišče m film. Ja-ckiejeva mati, ki se je zvala Lllian Dollivijr je bila pevka in plesalka. Tako se je pretakala Jackieju že od rojstva dalje po žilah umetniška kri. Jackie Cooganov oče je igral v gledališču >The Riverside* v r.or-njem okraju Brodwayu, kjer se ie seznanil Jackie na jako čuden način prvikrat z odrom. Njegov oče ;e bil baš na odru, ko je opazil, da se je vsa pozornost publike koncentrirala od uiega na drugo mesto. Začuden je pogledal okrog sebe in opazil 20 mesecev starega sinčka kako je lezel prot/ njemu. Jackiejeva mati je tega večera privedla dečka s seboi v gledališče. V neopaženem trenotku je deček p"6begnll od nje In zlezel po vseh štirih na oder k očetu. Na odru je Jackie 'producira! par primitivnih pl> sov, ki se jih je navadil doma In publika mu je navdušeno ploskala. Med navzočimi gledalci je bil slučajno tudi svetovni komik in kinoumetnik Charlio Chapliru 2e dolgo časa se je Chaplin bavil z idejo, da dovrši film, v katerem bi Igrala on in neki mali deček glavno vlogo. Djlgo časa je iskal primernes;« dečka, ki bi odgovarjal njegovim zahtevam. Ko Je sedaj ucledal Jackteja in videl n;egove primitivne plese, je Chaplin uvide!, da je našel svoj Ideal. Prvikrat sta se sestula Charlics Chaplin in mali Jackie nato v Los Angelos, kjer je biia Jackiejeva rodbina rta letovanja. Chaplin se jc seznanil s Googanovi sta.Šl in jih proslel, da-lf sme dečka vzgojiti za illm. Zakonca Coogan sta z vesel>em sprejela ponudbo in od tedaj se je pričela Jackiejeva karijera. Prvi film. v katerem igrata Jackie Coogan ln Charlle Chaplin glavno vlogo je bil *The Kia* (kostrunčekV Jackie si je s ter.} filmom priboril svetovno slavo. Kakor znano sc j«"» ta film odigra! z velikanskim uspehom tndi v Ljubljani v Kinu Tiv >-11, ki je Imel vse predstave skorai razprodane. Ed. Rlce Burroughs: „(9arzanov sin". POGLAVJE HL Smrt Aleksa Pavlovlča. Krotilec Ajaksa je za trenotek osupnjen obstal pri vhodu v ložo, v kateri je stal Jack z .opico. V tem hipu ga je že odrinil visok, eleganten in širokoplcči možki in planil v ložo. Ko ga te zapazil deček, je zarudel do ušes in radostno zaklicali »OčeU Tudi opica se je ozrla na lorda Greystoke. Samo trenotno — in že je planila proti njemu in izražala svoje veselo presenečenje s čudnimi vzkliki. Tarzan je obstal kakor okamenel, v očeh mu je ležalo globoko iznenađenje. »Akut!« je zaklical. Deček se je zbegan oziral od opice na očeta in očeta na opico. Krotilec opice je od samega začudenja raztegnil obraz in ves iz sebe opazoval, kako iz ust lorda Greystoke prihajajo istozvočni ' glasi, kakor iz grla opice, ki mu je prijazno odgovarjala in se ga oklepala kakor starega dobrega prijatelja. Izza kulis se je na to izredno živahno skupino oziral upali, sključeni in sivolasi molki, katerega obraz je bil razoran, ker so koze ostavile na njem svoje sledove. Krčevito se je vpogibal in v ugaslih očeh se mu je zasvetil plamen strašnega sovraštva. »Dolgo sem te iskal, Tarzan.« je govoril Akut. »Sedaj, ko sem te našel, se vrnem s teboj v tvoio džunsrlo in bom tam živel do konca svojih dni.« Tarzan je pobožal žival preko glave. Skozi njegove misli je blisnila cela vrsta spominov, kj so ga zasanjali v globine afrikanskih pragozdov, v katerih je ta silna, človeku podobna Žival, pred davnimi leti bojevala ob njegovi strani hude in ostre boje proti najrazličnejšim sovražnikom, ne-izvzemši človeka. V mislih je gledal kakor ogenj rudečega Mugambija.-poleg njega Sheeto, leoparda s strašnirni, ostrimi zobmi hi za njim celo tolpo gnjusnfh Akutovih opic Tarzan je zavzdihnil. V njegovi notranjosti je z močno silo oživelo hrepenenje po džungli, ki je že predolgo tlelo v njegovih prsih. Oh, ko bi se mogel v to življenje vrniti vsaj na en kratek mesec? Samo ca hfp bi na svojem nagem telesu se enkrat rad občutil mehak in šelestajoč božljaj listja! Samo še enkrat hi hotel vsrkavati v svoja pU«ča mehko soparo tlečih rastlin, — ta najopojneši parfum a one, ki so se rodili v džungli! Ko M mogel Se enkrat prisluškovati tihemu šelestu, ki ga skozi goščave povzroča hoja ogromnih mesožrcev, ki slede njegovi stopnji hi se trudijo, da ga napadejo! Da bi mogel zopet enkrat biti zasledovan in sam zasle- dovati! In ubijati! Slika je post*fa1a prepestra. Pa poleg nje so vstajale druge: slika krasne ženske, mlade m lepega obraza, slika prijateljev, domačije in sina. Zmajal je z rameni. »To ni mogoče, Akut,« je poudarjal, »toda. ako se hočeš vrniti, storim, da se tako zgodi. Ti ne moreš biti srečen tu — in jaz zopet ne med vami.« Krotilec je primaknil korak bliže, Akut je pokazal zobe in grozeče zarenčal. »Pojdf z njim,« je zaukaza! Tarzan. »Jutri te pridem obiskat.« Opica se je nevoljno pridružila krotilcu, ki je Johna Clavtona še opozoril, kje more drugi dan Ajaksa obiskati. Nato se je Tarzan obrnil k sin o: »Pojdi, greva!« Zapustita sta gledališče. Nekaj minut sta oba molčala, nato pa je sin pretrgal molk. »Ta opica te je pozna!a,c je omenil »in raz-govarjala sta se v jeziku opic. Na kakšen način si se z njo seznanil ta kje si se naučil govorice opic?« In Tarzan ie prvič v svojem življenju sinu začel pripovedovati o svoji preteklosti. Pripovedoval mu je o svojem rojstvu sredi džungle, o smrti svojih staršev, pravil mu je o tem, kako ga je Kala, velika opica - samica dojila in negovala od otročjih let do možke dobe. Razkladal mu ie o grozotah in nevarnostih džungle, o krvoločnih, divjih zvereh, ki se plazijo za človekom in čakajo le na ugodno priliko, da ga raztrgajo. Popiso \al mu je leta suše in tropicne nal:ve, predočil mu jc grozote mraza in lakote ter neizmerne vročine, slikal mu je večen strah in negotovost življima. V pestrih in groznih slikah je popisoval strašno življenje v namena, da v otroku zamori prirojeno hrepenenje po džungli, kljub vsem*: pa v svofein pripovedovanju ni mr^c! zatajiti prirojene ljubezni do džungle, katero je on. Tarzan, neizmerno ljubil. Zatopljen v žive spomine na svoje boje in zmage ln na vse lepe dni v đžtmgfi, je njego\ a beseda oživela in pozabljal je* da je poleg njega njegov lasmi sin, ki strastno posluša in pozir:: vsako besedo, da je. poleg njega on, ki je sin Tarzana iz rodu opic. Ko je sin odšel spat — tn to brez kazni, na katero ie oče popolnoma pozabil, je John Clavton pričel svoji ženi pripovedovati o dogodkih tega večera in izdal da je ta večer svniega sina prvič seznanil s svojo preteklostjo, katero je preživel v pragozdni. Mati je že davno slutila, da pride čas, ko bo sin zvedel vso resnico o groznih letih, v katerih je oče živel v džunglah, kakor divja roparska in gola žival Ob tej vesti je samo obup-nobolestno stresla glavo in samo upala, da se v sinu ne podeduje divja strast po džunglah in ne-ugnano hrepenenje po surovem, svobodnem življenju živali. V Lmbuanu dne Zagrebške bajke. Eno sem slišal, drugo pa čital, potujoč bkozi Zagreb. Ženica, ki je že tudi nekaj slišala na trgu o politiki, pove sosedi bolj skrivnostno: »Ali že veste, da je Pašič trmrl?« Ali to se morda drži tajno, kakor smrt Ivanov Groznih ali Solejma-uov pod Sigetom! Prišel sem v trafiko, ki prodaja novine. Gospod, ki kupuje tobak, vpraša: »Ali je res, da je PaŠič umrl?« In tako se zdi, da je Pašičeva smrt hodila zadnje dni po Zagrebu, a so jo Zagrebčant 2 vprašanji tako izmučili, da, hvala Bogu, do Beograda sploh ni prišla, in nadejamo se, tako kmalu ne pride. To je bajka o Pašičevi smrti; »želje r. so jo rodile. Ni posebno lepa. Drugo sem čital; kdo jo je napisal, ne vem. Diktiral jo je kdo iz Moskve. Morda jo je prinesel Radič s seboj. Na zelenem papirju je natisnjena in prilepljena na tisto drevo pred zagrebškim vseučiliščem, ki je zadnrč nosilo »suvereno hrvatsko državo«. Dolgovezno govori ta zeleni papir o potrebi, da akademska omladina »od Triglava do Črnega morja« ide v zemljoradnike, ki niso stranka navadna in ne buržuji, ki slu-šajo glas vzhodnega evangelija Tolstega in Dostojevskega (to je znak, odkod so ti zemlioradniki, ki pišejo cirilico in ekavšČino) ter obsojajo — zapadno kulturo . . . Državljani »suverene hrvatske države« in ti vzhodni zemljoradnik!, to so isti ljudje. Zadnjo »suvereno hrvatsko državo« je policija hitro pobrala z drevesa; kaj naredi z rdečimi zemljoradnik!, ki tiskajo na zelenem, tega Še ne vem. Bijkam pesnik ne pove vselej konca, a konec se da domisliti. ★ ★ ★ — Kraljevska dvojica v Južni Srbiji. Po poročilih iz Skoplja sta Nj. Vel. kralj in kraljica včeraj prispela v štip in Ko-Čane. Povsod sta posetila šole, prosvetne ustanove in invalidske domove. Iz Štipa sta se vrnila v Veles. Nameravala sta potovati tudi v B;tolj in Ohrid. Nastalo na je v južni Srbiji silno slabo vreme, neprestano dežuje. Radi slabega vremena se je kralievska dvojica odločila, da se vrne v Beograd. — Sušnlkovo ministrovanje je bilo res vzorno. »Vrli« minister je imel v svoji oblasti tudi državno prometno železniško šolo. Abiturijenti te šole so bili razdeljeni pred dobrima dvema mesecema po postajah in še do danes niso ćnbiij plače. Šolska uprava se pod ministrovanjem »vrlega« Sušnika ni pobrigala, da izroči te abiturijente železniškim ravnateljem, pač pa si je znala osigurati svoj materijalni položaj. Na predlog ravnatelja železniške šole Repica je Sušnik odobril samovoljno povečanje števila ur, ki si jih je uprava drago zaračunala. Ravnatelj je dobival mesečni honorar v znesku *0Q0 Din, njegov tajnik pa 4000 Din. To je res imeniten red v državni upravi! — Imenovanje. Za načelnika za srednješolsko izobrazbo v prosvetnem ministrstvo je imenovan dosedanji inspektor Tlija M a r i Č i ć. — Svečana otvoritev zelezn'Ške proge Ljutomer—Murska Sobota. Svečana otvoritev železniške proge Ljutomer—Murska Sobota se vrši dne 22. t. m« to je v soboto, ne pa dne 23. t. m„ kakor poroča klerikalni tisk. Ministrski svet je na včerajšnji seji sklenil, da bosta vlado pri svečani otvoritvi zastopala prometni minister Andra Stanič in minister za šume in rude dr. Gregor Žerjav. — Klerikalna »Zadružna Zveza« in 40odstotni popust žeL tarifov. Klerikalna »Zadružna Zveza« skuša v današnjem »S'ovencu« oprat? zamorca Sušnika v dolgem članku. Kako malo zanesljive pa so navedbe v tem Članku, dokazuje to-Ie pismo, ki smo ga sprejmi in ga radevolje objavljamo brez vsakega komentarja. »Podpisana »Zveza~gospo-darskih zadrug« v Ljubljani si usoja.z ozirom na časopisni boj glede »40odst. prevoznega popusta za zadruge« izjaviti sledeče: Dasi združuje -Zvesa go-srodarsk'h zadrug« 45 zadrug, v katerih je včlanjenih 24 000 družin, med katerimi so štiri velika Konznmna društva s -46 blagovnimi oddajal'šči in 20 tisoč člani, ni dobita usodnosti za prevoz hrane. »Zadružna zveza« trdi v »Slovencu« št. 261, da se je vršila septembra meseca anketa strokovnjakov, sklicana po Zadružni zvezi v Ljubljani, ki je prišla do zaključka, naj se ugodnosti 40odstotnega prevoznega popusta dovol;jo zadružnim organizacijam. Na to anketo »Zveza gospodarskih zadrug« n! Via povabljena In jo seve tudi niso predložili med one, ki nal bl dobiti 40-odstotni prevozni popust — Z^-eza gospodarskih zadrug v LJubljani. Dražil m. p. O o 1 o u h m. p.« — Novega naročnika je dobil »Slovenec* v osebi nekega bivšega naročnika »Slovenskega Naroda«. Čestitamo? Kdor je dosegel tako visoko kulturno stopnjo, da se bofl resnice v obliki zgodovinskih dejstev, naj si kar hitro naroči »Slovenca«. V njem ae mu namreč tega bav-bava ni treba bati. Dnevne vesti. 13 novembra 1924. — Iz država« staža*. Imenovani se: za državnega ekonoma dravogradsko-pre- vćtljskega okraja Franc M a 1 a s c k, učitelj poljedelske šole na grma; za tajnika pri pol jedel jskemn referenta velikega župana beogradskega oblasti vpokojeni pisarniški ravnatelj Anton L a v r i č; za računskega uradnika nižje poljedeliske šole na Grmu vpokojeni poljedeljski strokovni uradnik Janko Levičar; za inženerja pri oblastnem hidrotehničnem oddelku beogradske oblasti ing. in bivši gradbeni reterent pri pokrajinski upravi v Ljubljani Ivan Tor-nago; za ekonomskega uradnika pri velikem županu ljubljanske oblasti Anton P e v c; za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Ludbergu Ar.ton V i d i c — Meškova slavnost v Ptuju. Kakor nam naknadno poročajo, je zastopal prosvetno upravo za Slovenijo na Meškovi svečanosti v Ptuju višji šol nadzornik g. J o s ip W e ste t. G. A r -n u š je pri tej priliki izročil slavljencu 40.000 Din kot darilo mariborskih rodoljubov. — Odbor Zveze industrijeva je na današnji seji izvolil za predsednika dosedanjega podpredsednika g. Drasotlna Hribarja, tovarnarja v Ljubljani. Istočasno je koopti-rai v odiv r g. Petra Maidiča, veieindustrij-ca v Celju. — Iz učiteljske službe. Na predlo?: prosvetnega iirtnistra je kralj podpisal ukaz s katerim so upokojeni: Josip Novak, ob-lastn? Šclsk! nadzornik v Ljubljani, Fortunat L u ž a r. oblastni šolski nadzornik za mariborsko oblast in Janko Grad. šolski nad* zornik za okraj Novo mesto. Fran Škulj, iotsVi nadzornik za I. okraj lj-iblianskc okolice, in Ivan Štrukelj, nadzornik za II okraj, nista upokojena, kakor so na pa no poročali nekateri listi, marveč pride, ka* kor smo se informirali, prvi na svoie staro službeno mesto, drugj pa bo prideljen v službovanje d*-"gam. — Gledališki igralci pri prometnem ministru. Delegacija U Iruženja gleda-iskih igralcev je posetila prosvetnega min'stra in ga prosila, da se pospeši njihovo razvršCe-nje in ureditev prejemkov. — Tiskovni oddelek notranjega ministrstva. Včerajšnji ministrski svet je sklenil, da se obnovi tiskovni oddelek notranjega ministrstva, katerega je bivši notranji minister Nastas Petrovič odpravil iz nerazumljivih razlogov. — Statistično takse pri Izvozu odpravljene. Finančni minister je ukinil plačevanje statističnih taks pri Izvoz« blaga s strani eksporteriev, ker se imajo te tak*e po čl. 23* zakona o carinski tarifi pobirati samo na uvoženo blago. — Kandidatom za državoslovni izpit. Absolventi juridične fakultete, ki nameravajo v zimskem tečaju 1924-25 pred Izora-ševalno komisijo za državoslovni izpit v Ljubljani palača ljubljanske oblasti soba st. 33, T. nadstropje v časn od 10—12. Izpiti se vrše v sejni dvorani iste palače v II. nadstropju štev. 21. — A v tom obilni promet L'ubr»af»a St. Vid. Od 15. tm. se uvede med Ljuhtjano In Št. Vidom redna avtomobilska vožnja. Avtomobil bo odhaial ob delavnikih H Um**-1'ane ob 8„ 9. I0„ I2.I&, 14, 17. in 18.25. ob nedeFah fn p-aznlkTh pa 8.31, 11.30, 14-I5„ 18.30 in 19.45. — Iz St. Vida bo vozil oh delavn'kih ob 7.20, 8.30, 9.30, 11.45 (od »Store«) ob 13 20, 16.30. (od »Store«) in 17.30. ob nedeljah In praznikih pa ob 7.40 10.30. 13.30. 14.30 18 In 19. Vožnja stane Din 3.50. Avtomobil odhaja iz Ljubljane iz pred iFteovca«, iz St. Vida pa izpred pošte Opozarjamo na ta avtomobilski promet zlasti izletnike na Šmarno gon in Katarino. — O nesnagi ▼ železniški vagonih, eta^fT prvega in drugega razreda, Je d'jbi-lo ministrstvo sanhraČaja obs.rn-> poročilo Ne^ien vozovi so že v nv vnosi 5km-dal'UJiem stanju. Min^ter Sj^iik nI Imel časa, da bi še biUii za Laki enl '.elezn'* ško ravnateljstvo *c odredila ia sc vsi taki umazani vozovi izloči r> iz prometa In še pošteno očistijo !n rjopraviio. — Smrtna kosa* Xa Groharjevem na« hrežju je danes dopoldne umrl g. Alojzij R a č i č, vpokojeni nad"čitelj. oče g. Boža Račića. Pokojnik je do'go časa deloval v Beli Krajini, za katero si je pridobil nepre* cenljivih zasbg. Bil je vzoren pedagog, kre» menit narodnjak, navd šen naprednjak. Bil je vzor pravega narodnega učitelja, ki ni samo vzgojeval v narodnem duhu mladine, marveč je bil tudi vzgojitelj in voditelj Ih.id« stva, med katerim je živel Posebno rad je nabiral narodno b'ago, na katerem je med vs^mi slovens'-imi nokra'inami najbolj bo* gata baš Bela Krajina. Tako je otel pozab-nost marsikatero zanimivost in znamenitost. Naročnik našega lista je bil pokojnik dolgih 40 let. V mlaiših letih je listu pošfl;aI tudi zanimive dopise, ki so vzbujali v javnosti sp'oino pozornost. Pogreb ho v soboto ob 16 iz Grubarjevega nabrežja k Sv. Križu. — Blag mu spomin, njegovi rodbini naše so* žpIjc. — Zdrave trojčke je povila v nedeljo v Stopičah pri Novem mestu uboga bajtarc jeva žena Gruden. V kaki bedi živi rod* bina, kažejo besede, ki jih je nesrečno srečna mati spregovorila po porodu svojemu možu: »Janez, trije so! Kaj bodo jedli?« Po* .| mag a j te ubogi rodbini! — Vječni ženski problem. Kako e"u održati svoju ljepotu? Svaki odgovor na to pitanje našim damama dobro je došao, aH pravo rješenje je svakome pri rud: na> veća pažnja treba da se posveti higijenskoj njezi tijela. »Lvsofornu koji' tijek) stal« no osvježuje i drži ga čistim, ne smije manjkati u kopaoni moderne žene. — Kupanje, pranje, dnevna intimna toaleta, liječenje rana, pa čak i čiščenje stana, sve se to danas ne može bas »Lvsoforma* *f sav misliti. Olavna se odlika toga proizvodi naprama drugim preparatima sastoji i» to» me, što je on pored svojeg potpunog, desin* fldranja potpuno neškodljiv. I — Mesto Wnsoaj ▼ AftanjJL Ime mesta Ch en gine — St. Jean de Medna v Albaniji Je izpremenjeno v »Witson«. — Oče storilce Riharda Loeba v Chi-cetai mnri h Chicage javljajo, da je umri tam podpredsednik tvrđke Sears Roebuck 6: Co. ia večkratni milijonar Albert Loeb, oče znanega morilca Rlcharda Loeba, ki je bil skupno z Nathanom Leopoldom obsojen na dosmrtno ječo radi umora to letnega Roberta Franksa. Loeb je trpel na srčni napaki, a!5 glasom mnenja zdravnikov bi lahko Živel še dolgo časa, kajti bil je sta* šele 56 let. Čim je Rihard, ki je bil njegov ljubljenec izvršil strahoviti zločin, je pričel oče bolehati m hirati ter je dne 29. oktobra vsled žalosti omrt — »Crna roka« v Beogradu. Meseca junija ti. je prejel raski begunec Dimitrije Sirotkln v Beogradu fzsiljevalno pismo, v katerem »»Odbor petino od njega zahteva 50.000 r>!n gotovine. Sirotkin, ki je bil človek bojazljive narave, si sprva zadeve ni upa! pri;avrti in se je k temu odloČil šele potem, ko Je preje! ponovna grozilna pisma. Tekom nrelskave se je ugotovilo, da je pisal anonimna pisma Rus Vasilije Sidorov-skij, ki je bil aretiran, kasneje pa zopet izpuščen. SJrptkinu pa se je življenje v Beo-gradj zamerilo in je najema odpotoval iz mesta. — Zadeva je povzročila takrat v Beogradu precei&njo senzacijo. Pred dnevi pa je prišel v trgovino bratov Pečic mali dečko, ki je mlajšemu bratu izročil neko pismo. Mlajii brat ki je bil baš v pogovoru s starejšim, je zamišljen odprl pismo in je jel površno Čitati njega vsebino. 2e uvod pisma ga je presenetil, kajti napisan je bi! sledeči stavek: »Zahtevamo, da takoj od-pošliete 32HO Din, če ne... Pešlč je pogledal še na podpis pisma, k! je bilo podoi-sano: »Organizacija: Življenja aH smrt«. Pešič je spustil pismo iz rok in bliskoma skočil za dečkom, kl se je hotel baš Izmu-zari. Pesfč je dečka pridržal, starejši brat pa je telefonira! na policijo. Uvedena je bita obširna preiskava. H pa je končala brezuspešno, ker je deček policlin z izmišljenimi podatki večkrat speljal na krivo pot. — trter ročne granate. Pred kratkim smo poročali o nesreči, ki se je odigrala v Palmotićevi ui'ci v Zagrebu, kjer je eksplodirala ročna granata in je bilo pri tej priliki ran lenih več dečkov. V bolnico so pripeljali 10 letneza Gustava \Vellerja, ki je bil od drobca granate težko ranjen. Vveler je včeraj poškodbam podlegel. — Usodepolna Sala. V Hodžaku v Vojvodini se je odigral pred dnevi tragičen dogodek. V neki tamošnji gostilni se je zabavala več»a družba, ki je bila očividno dobro razpoložena. Nekako okoli 5 zjutraj sta ostala sodni nadsvernlk Mlšo Ftojađlnović In davčni uradnik ?ava Todorovič sama v gostflni. ^tofadlnovič je potegnil brou-ning in v šali streljal v tla. Nato je samokres izpraznil in ga poiožil na mizo. Todorov'ć, ki le menil, da jte bro\vlng popolnoma prazen si ie nastavil orožle na sence in spro-ŽIL Počil ie strel in Todorovič se je zgrudil mrtev oa tla. Po vsakem strelu namreč drmra po'na natrona skočf me^»ni5n;m potom v cev, kar je Stojsrdmovič. ki je odstranil magazin, prezrl. Todorovič je umrl. za gospe neobhodno polrebtn. Iz Ljubljane. — Ker profesorjev nI, je pouk ustavljen na Teh. srednii šoli in dijaki j vrženi med šolskim letom na cesto, i Dne 4. t. m. je moralo ravnateljstvo i Tebniške srednie šole v Ljubljani pre- ! kiniti pouk v II. letniku strojno delo- j vodske šole, ker j? letos zapustila za- i vod zopet ena strokovna učna moč in j ker se za 7 razpisan:h mest za tekoče ! šolsko leto ni javil noben kvalificiran '' kompetent. Temu izstopu namerava slediti še več strokovnih učnih močij, ker jim sedanji dohodki ne nudijo zdaleka toliko, kakor v privatni in eventuelno tudi drugi državni službi. To bi imelo za posledico, da bi se šola sploh zatvorila. Velika škoda v narodno gospodarskem oziru grozi Sloveniji, če se to zgodi. V predvojni dobi smo imeli pri nas kot teta. uradnike, delovodje, ob-ratovodje, monterje, mojstre itd. v industrijskih obratih skoro izključno tujce. Po preobratu pa, ko bi nam naša Tebn. srednja šola poleg Je naštetih vzgajala lahko tudi še strokovno srednješolsko izobraženo uradništvo za industrijska podjetja ter tehnične državne in privatne urade, kakor to de'aio moderne države Francija, Nemčija. Ce-bo-Slovaška. pa pri nas šola propada ter bomo potem zopet navezani na tajce. Veliko moč Nemčije in Ceho-Slova-ške je pripisovati bas silno razvitema tehniškemu Šolstvu, ki ie bilo tam že v predvojni dobi na visoki stopnji, sedaj ga pa še izboljšujejo in širijo. Pri nas se je pa zastonj trudil za najpotrebnej- . še strokovne moči že ranjkl ravnatelj Šubic in zastonj so bili vsi koraki, ki jih je pravočasno storilo ob zskčetku šolskega leta sedanje ravnateljstvo. Apelujemo na novega g. ministri presvete, da ukrene vse potrebno, da te zopet omogoči pouk. —. Narodno občinstvo oaokarjarao na Nušlćevo proslavo, ki jo priredi jutri v soboto 15. t m. Ceskoslov. obec v I jiibliani v restavraciji »Zvezdic. — O Ntfttevcm življenju in delovanju bo predaval z. prof. dr. Dnrian. Vabimo naše zavedno narodno občinstvo, da se v čim največjem Številu udeleži prošla« Kino program: Kino Ideal Elitni Kino Matica Pni film ..HIT mMM ,Tri tedne ljubavi" razkošna, ljubavna drama KrćSB? vmm ie pTvcmtoi lorrlil. Vaa prinaša Jackie Coooao 14.9 15. t m* Novi Oanmont-Joiiriial Kino L«ubl;anski dvor 15 Kino Tivoli }0ei j O -aterem filma bo eo»orila vsa L}uHiana ■ O filmu £r^*e h? str.ibu, U\ se Imcoc: D 995^ t,Orl3Covc roke" I jr>o remann M^tst Rena«-v o glavni vlugi I KCV RAD VEIDT 1 Od sobote 13. t. m. dslje 1SST* „Zena in greh«« 1 v g!avn h v ogah Erch Kaiser i iz, Alired B A c', Ernst Hotimann, Gnt H" g sa. 1 Predstave ob pol 5., po! 8. in 9. url. Pri | večernih rred. sodel'«;? no i dni orke ter. 14', 15., in 16. t. m. fi. del senzacionalnega filma Zlata lobanja (ZRAKOPLOV V PLAMENU) Predstave ob 4., 7. fn pol 9. uri ve našega odličnejra književnika. Posebno je dolžnost naših prosvetnih organizacij, da prisostvujejo tej svečanosti. Da stori prosvetna uprava svojo dolžnost, ne dvomimo, pričakujemo pa, da bo to pot na prireditvi primerno zastopana tudi vlada in nova mestna uprava. — Uspehi usposobijenostnih izpitov v Ljubljani. Usposobljcnostni izpiti za osnov, ne in meščanske šole. ki so se vršili od 4. do 12. novembra t. L pod predsedstvom ravnatelja A. Doklcrja. so imeli sledeče uspehe: a) dopolnilni izpit iz srbohrvaščine je nap-avila 8. Elc-onora Kozole; b) 5pe# cijalni izpit za osnovne Sole s slovenskim učnim jezikom je napravila Ljudmila P i r« je ve c, iz francoščine pa Vera F i s c h e r; izpit za osnovne šole so napravili gq. Bogomir B a č i č, Oton Fettich*Frank« h e i m, Val?ntia F r c c e, Leopold F u r I a» n i, Jurij Ger^l ć, Fran G o r u p, Fran H o r v a t. Fran H v a t a I. Alfonz Inkret. D'a^o Kavčič, Bernard K I a n š e k, Ivo M i h e 1 i č, Jože Mrak, Fran Rozman, Otrn S k e n d e r, Stanko Svete, Stanko Vod op i ve c, Aloizij V i 11 i t z e r, Fran Zukovec — UrSnfa A n d r e j k a. Deniso Bele. Martrta Brandstattcr. Angela Č a m p a. A1 celi Ma-ija Schrott, Jerica Stapšak (z odl^o"), Ana S n a n, Marija Tanko, A tona Ture k. Gabriiela V a r d j a n, Al» bina V o d o p i v e c *V o d n š e k, Oecf iia V o 1 k. Pavla V r a b i č. Vida Župančič in Justina Ž n i d a r š i č. Trije VanHidati so bili reprobirani. dva sta med izpitom od* stopila, — Abonente reda A opozarja uprava Narodnega gledališča v Li'ibliani. da imajo danes zvečer v operi predstavo »Tr'bad'ir* ja« z gostom g. dr. Možicem kot Mannco. Z>\io pa odnade poned 'Ijkova predstava »Ri^oletto« za red A. V soboto se poje xCarjcva nevesta« -za. red C — Siava vo'aške bofn'ce In bo*-»ičar-ske čete. Danes slavita vojaSka bolnica in holničarska četa svojo slavo. Slavnost se je pričela ob 11. s službo božjo in seče-njem kolača. Svečanosti so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti in Številno občinstvo, ki je bilo na to po starem slovanskem ohJčaju pogoščeno z naj-raznovrstnejšlmi okrepčfli. — Kolo je bilo ukradeno včeraj zvečer v veži trgovine Ivanuš Vlaj v VVolfovl ulici. Kolo je znamke Kinta črno pleskano, pri zadnjem kolesu manjka več igel. Svari se pred nakupom. — Izgubila sta se dva relena zvezka pod imenom lepoplsnlca v Sp. Šiški od Nove ulice do drž. kolodvora. Najditelj se prosi, da jih odda na naslov Franc Pavlic, Jernejeva ul. 205, ŠT*-ka. — Smehapolna Šalolsra in velezanimi-vo komični nastopi so na programu ^?!av-čevega Martinovega večera« dne 15. tm. v hoteln Tivoli. 374 n — Koncert v kavarni Evropi se vt51 jutri v soboto. Svlra dravska godba. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prosL 367/n — V gostilni Fran Kavčiča na Privozu štev. 4 se dobi pričensi s 15. tm. vsako soboto in nedeljo raznovrstne koline in poleg belih vin najboljši cviček. 373/n — Najrazno vrstnejše delikatese L T. D. priporoča trgovina Antonije Pibernikovc. Glej današnji oglas! — Propagator Leninovih naukov. V našem mestu se ie pojavil včeraj mož. na katerega bi bil celo pokojni Lenin lahko ponosen. Ta mož. po imenu France ščurk. je prišel včeraj dopoldne okoli 9. pred skladišče na kolodvoru in je začel nad tamkaj zaposlenimi delavci kričati: »Vosli, čemu dela te .r Rajši pojte krasi ia pit U Delavci, ki so uvideti, da si sa je navdušeni propagator brezdelja in terorja privoščil neko-Hko nad mero, niso reagirali, pač Pa je Brile) v bližino stražnik, ki si je hotel raz&a* jajočega Janeza pobliže ogledati. Cim je Janez ugledal moža postave, je legel na tla in zlobno pripomnil- »Sedaj me vlečite, če hočete!* Stražnik pa ie napravil kratek proces: Naložil je Kinjene^a Janeza na ciz>-» In postrešček ga je slovesno pripeljal na stražnico. Za svoje teorije bo Janez par dni presedel v zaporu. — Policijska kronika. Ovadbe: Vče^ raj so prispele na policijo sledeče ovadbe; radi poškodbe cestne svetiljke 1. nedostoj* ne£a vedenja 1. kaljen ta nočreg« miru 1, prestopkov cestno * polici jskcg: reda 15. ogroženja telesne varnosti 1. — A r e t a c i« j e: radi beračenja L — Hlapec Josip Viš* njovec je v Stritarjevi ulici z dvovprežnim vozom vozil tako neprevidno, da se je vo? zadel ob cestno svetil j k o in jo razbiL Pli* narna ima okoli 200 Din škode. — Kolo znamke *»Kinta« je bilo ukradeno trgoven Adalbertu IvanuSu iz veže VVolfove ulkc 5. Kolo je vredno 1500 Din. Iz Celja. ■—c Cercle Francals. Ponk v prvem tečaju se vrsi vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19., v drugem tečaju vsa k o sredo In soboto od IS. do 19. v poslopju meščanske šole v Vodnikovi ulici. Sprejemajo se še prijave novih članov. Učnlna mesečno 20 Din. —c Obletnica Rappalla se je obhajata v Celju s predavanjem, katero se je vršilo v mali dvorani Narodnega doma. Predavat je g. geometer Tripalo. Predavanje je bilo slabo obiskano. —c Fllateflstlčno društvo »Orletit« r Celju opozarja, da se vršijo članski sestanki zopet redno vsak petek ob 8. uri zvečer v hotelu >5alkan<, klubova soba L nastropje. —c Andrejev sejem. Mestni magistrat razslaša: Andrejev sejem, kateri bi »e, ka* kor že javljeno, mora! vršiti dne 30. novembra, je preložen na torek dne 2. decembra. Iz Maribora. —m Velik požer v Ormožu. V torek okoli 18. je izbruhnil pri posestniku Hrgi ▼ Hardeku pri Ormožu velik požar, k! jc po» vzročil okoli 100.000 Din škode. Rešili so le najpotrebnejše, vse o>talo p« je postalo žrtev plamena. 7-gorelo je vse stanovanjsko poslopje, već gospodarslcih poslopij in 8000 kilogramov sena. Požiga je osumljen mizar Hroič iz Ormoža. Vzrok temu dejanju so bile žalostne družinske razmere, ki so vla* da*e pri Hroieevih. Hroič je živel 9 »vojo ženo v stalnem prepiru in mu je ta pred par dnevi pobegnila k posestniku Hrgi. — Hroič je odšel kritičnega dne k Hrgi in za* hteval, da se žena vrne k njemu, kar je ta odklonila. Nato je odšel Hroič v bližnjo go* stilno, se napil in tamkaj izjtviL »da bo danes še čedno prasketalo*. Kmalu za tem je Hrgajevo posestvo gorelo na vseh kon* cih in krajih. Orožniki so takoj zasledoval? požigalca in so našli Hroič« obešenega v nje* govi hiši. Samomorilec, ki je še živel, je bit takoj prepeljan v ptujsko bolnico, vendar ni imanja, da okreva. Gasilci Iz Ormoža in okolice so r^«nj po večurnem napornem ga* šenju udušili in tako preprečili še večjo k«* ta strofo. —m Rapattski večer v Mariboru. Povodom četrte oblrtnice podpisa rapallske po* godbe je pnredilo STarodno gledališče slav« nosten večer, na katerem bi moral imet? pisatelj Fran Finžgar slavnostni govor. — Vsled nenadne obolelosti pisatelj Finžgar ni prispel, na kar ga jc nadomestoval predsed* nik Jugosloveoske Matice prof. Ribaric, ki je mv*l slavnosten nagovor. Po nagovoru prof. Ribarica se je vršila predstava »Kajne, delo pesnika Bevka, ki je bil sam navzoč prt predstavi. Dejanje se odigrava v Primorja za Časa svetovne vojne hn je bilo zato nam menoma izbrano za rapallski rečer. Pred« stava jc sijajno uspela in je občinstvo pri« rejalo avtorju, ki se je moral ponovno prikazati na oder, viharne ovacije. —m Prijet tat Iz garaže elektrarne na Fali sta bfla ukradeni dve plahti. Kot storilca je policija aretirala Janeza Faka, ki se je priklatil Iz Avstrije. Fak, ki Ima še več tatvin na vesti, je bil oddan sodlSču. Današnje odreditve t LJubljani; Kino Ideal: »Tri tedne ljubavi«. Kino Ljubljanski dvor: »2ena m grek« Kino Matica: »Jackie Coogan«. Kino Tivoli: »Zlata lobanj te . Gospodarstvo. Letošnja čebeloreja. Letos so pač redki čebelarji, ki bi bili z letino zadovoljni. Splošno se jim obeta za ves trud še izguba. Vso merodajno čebelno pašo je pokvaril dež od črešnie, lipe, akacije, kostanja do ajde. Kadar so bile te rastline v najlepšem cvetju, je nastopilo deževje. Ko pa je prenehala zadnja paša, nastali so meseca septembra in oktobra prav topli, solnčni dnevi, a to pomeni za čebelarja 20-pet izgubo. Druga leta imamo oktobra navadno že hladne dni. Čebele se stisnejo v grozde, da se grejejo ter le prav malo medu uživajo. Letos pa so jih topli solnčni dnevi tja do novembra izvabljali iz panjev. Cele dneve so poletavale dasi ni bilo ničesar več nabirati ztmaj, zato pa so morale pridno uživati od svoje pičle zimske zaloge. Posledica bo, da jih bo treba že sredi zime pitati. Toda take nezgode ne smejo pravesa čebelarja preplašiti in ga napraviti malo« dušnega. Tolažimo se na prihodnje leto. Glavno je, da smo svoje čebelne družine pravilno vzimili, oziroma, da se to naknadno Še popravi. Predvsem je treba skrbeti, da pozimi čebel ničesar ne vznemirja. Vsak rcpot pri čebelnjaku vznemiri čebele, da popadejo s svojega grozda na dno in vsled mraza otrpnejo. Zato je potrebno, da ima vsak Čebelnjak sprednja zaklopna vrata, ker sicer prihajaio po zimi lačni ptički in s kljnvanjem vznemirjajo čebele. Sicer pa. kdor je pravi čebelar, temu se po zimi tudi ptice smilijo, zato jim bo kje v bližini nasul zrn.ia a!i drobtin. Vso prednjo stran čebelnjaka pa je tudi zato potrebno z.pirati, da hipni solčni trenotki po zimi čebel ne jbude k izleta vanju. Po eni uri solnca že lahko zapiha mrzla sapa ter preseneti čebele na prostem. Ako pa nastopijo mirni solnčni dnevi, je celo potrebno, da okros poldneva odpremo ne samo prednja vrata, temveč rudi žrela panjev, da se Čebele spreletijo m osnažijo. Vedno pa se je treba znova prepričati, ali so panji dovo!j toplo odeti !n zavarovani ker sc nam sicer čebele pre-hladljo in zbolijo, posebno je nevaren prehlad matici, ki vsled tega postane nerodovitna. Pravi čebelar bo tudi po zimi vsak i teden obiska! svoj Čebelnjak. To stori veda previdno in brez ropota. Pri vsakem panju pritisne uho na vratca. Ako čebele mirno, nekako zadovoljno Šnštijo. je znamenje, da je vse v reda, da so dobro zapažene in imajo zadostno zalogo živeža. Ako pa čebele razdraženo sumijo, nekaj ni v redu, bodisi da jim je mraz u\l pa jim primanjkuje zraka. Žrelo namreč ne sme biti nikoli za masen o, temveč Ie zamreženo proti vsakovrstnim roparicam. Ako se na kak* senkoli način žrelo zamasi, nastane v panju zatohlost, vsled tega pa piesnoba. —g Stanje hranilnih viog v Sloveniji. Po statističnem pregledu, ki ga objavlja de* legacija financ v Ljubljani, je znašalo sta* nje hranilnih vlog pri regulativnih hranil« nicah v Sloveniji koncem III. četrtletja 1924 281329.o65.35 Din. —s Angleški krediti za Rusijo Po poročilih iz Londona se je končno odločilo pet velikih angleških bank in neka ameriška filiialka dovolili ruski državni banki kredita za več milijonov rnbljev v svrho financiranja ruskega izvoza hi nvoza. —g Mednarodna trgovska zbornica v Pariza. V zadnji seji so odobrili resolucijo, katera jc bila sprejeta na zborovanju Društva narodov in obsoja uvozne in izvozne orceiitve. Treba, da se dopuste odredbe v varstvo za življenje važnih interesov vseh dežel tudi v bodoče. Generalni tajnik je dobil nalog, da nadaljuje svoje prizadevanje, da se dajajo oprostitve od davščin na vzajemni način, kakor jih na pr. dovoljuje Amerika zunanjim plovnim družbam. Tre*ii kongres mednarodne trgoi-ske zbornice se bo vršil v Bruslju prihodnje poletje. — Iz Italijanskega gospodarstva. Uvoz v prvih osmih mesecih tekočega leta je znašal 12.?99,0O0.0OOL izvoz pa «.839.000.000 lir. Uvoz je naraste! največ radi nabave surovin. — Organizira se Italijanska rudarska izložba, ki se bo vršila prihodnje poletje v času. ko bo tam največ posetnikov povodom svetega leta. — V Itab'j! je danes nezaposlenih 120.000. Opaža se, da nezaposlenost pada. —C Gospodarska revija »It al-Jug a V Milanu izhaja mesečna revija »ItaJ-Jug«, ki je odlične važnosti za poglobitev gospodarskih stikov med našo državo in Italijo. Revijo, ki je pisana v italijanskem in našem je- zfkn. urejuje s. dr. Anten Pfflptč, trgovski ekspert pri našem konzulatu v Milanu. Letna naročnina znaša za Jugoslavijo Din 100. —g Mednarodni vetesejen ▼ LaasaaaL V Lausanni (Švica) se bb vršil od 27. junija do 15. julija 1925. mednarodni ve lese je m za kolonijalne in eksotične produkte. Prijavnice za velesejem z natančnejšimi pogoji dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. —g Ukinitev prepovedi trgovanja s srebrnim denarjem Ministrstvo financ je z odlokom št. 21717 z dne 7. oktobra ti. ukinilo prepoved trgovanja s srebrnim denarjem: dinarji kronami in perperi v notranjem prometu ki je bila izdana s sklepom št. 2068 z dne 27. februarja 1922. —g Dobava raznih vijakov bi matic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 3. decembra ti. ofertalna licitacija glede dobave raznih vijakov in matic. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisami trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —k Prodaja lesa. Šumska uprava v Srednjem pri Sarajevu bo prodala dne 9. decembra ti. na dražbi okoli 3000 m3 na panju. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. SfikobtVO. — »Sokol I.« priredi v soboto 15. tm. o'i 8. zvečer »Družabni večere v svojih lokalih na Taboru. Peri prireditvi sodeluje bratski orkester Sokola I. Na sporedu je tudi petje in ples. Ostopmne ni. Odbor se priporoča za mnogobrojni pose t. Zdravo. 372/n — Sokol L bratsko vabi svoje Članstvo in prijatelje na »Družabni večer«, ki se vrši v soboto, dne 15. tm. ob 8. uri na Tabora. Na sporedu so godba, petje in ples. Vstopnine ni, licitacije tudi ne. Zdravo. 375/n — Sokolukemv društvu v štepanfi vagi je darovala ga. Ivanka Schrcy v počaščen.te spomina blagopokojnega soproga g. Josipa Schreva Din 1000. Darujmo za sokolski Tabor! Drobil # Konferenca preti oplju. V Ženevi se je vršila mednarodna konferenca proti opi-ju. na kateri se ie vprašanje opija prereše-tavalo z vseh strani in se je predlagala skrajna omejitev opija. Podanih je bilo mnogo poročil. Imenom francoske delegacije je Chinchant predlagal, da naj se sklene sporazum po predloženem načrtu med irt-teresiranimi državami za boj proti vživanju opija. V načrtu sporazuma so tele točke: uvoz in izvoz opija v sirovem in izdelanem stanju sta državni monopol. Prepovedan je prevoz opija in shranjevanje. Prodaja opija je stvar države. Jame opija se stavijo pod kontrolo In se od časa do časa odpravljajo Prestopki proti temu reslementu se kaznujejo z globo ali zaporom. Predvsem treba delati na to, da se omeji ali odpravi izdelovanje opija. Tihotapstvo opija iz nevtralnih dežel v drece države tvori jedno največjih težkoč v boju proti temu zlu. Država, v kateri se zlasti producrra opij, je Kitajska, kjer ga pridelajo na leto 15.000 ton. Sicer prihajajo od tam uradna poročila o poneha-vanju izdelovanja in vživanja opija, toda niso resnična. Glavni ureanik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Palma kaučuk pete in podplati omogočajo elastični, tihi hod, štedio Vaše noge in vaše obutev ter so trpežnejši nego usnje. I 6885 St. f.d 12.178/23 ref. IX. Dobava gramoza. Mestni m.-ifiistrat razpisuje dobavo 1200 m3 gramoza (grobega tolčenega in stene) za ureditev Ceste v Rožno dolino med Levčevo (Glinško ulico) in viško mejo. Pogoji, pod katerimi se dobavi odda, se dobijo v mestnem s:avbnem uradu med uradn mi urami. Oferte v zapečaten h kuvertah je treba oddati v mejtnem stavbnem uradu do 12. opoldne dne 18. novembra 1924. Mestni magistrat ljubljanski, dne 12. novembra 1924. X ■ Ji,-:', s tff. ■ ■ «tti'"- 'v t Rešen delnega trpljenja je zab'snil svoje trudne oči nr.š dobri pipa, dedek, brat in sfric, gospod Alojzij Račić nadučitelj v p., častni občan boStanjske občine itd. danes ob 9. dopoldne preselivS! sc v bolišo večnost Pogreo blagega rajnika ho v soboto ob 4. popo-ludne z Grubar;evega nabrežja št. 18 k Sv. Križ j. V LJUBLJANI, dne 14. novembra 1921. Mici in Božo Račić za sorodstvo. mERHKL bole. mastila, lakooe, Stoli* malic, kistove i garaniooana Cisti Đrnls naSbefjc kakvoća mid! medic - Zanki dražba z omejeno zauczo mHRIBOR LJIIBLJHIM NOVI SUD podrnZnlca centrala skladllfe T H O R K I C E: LJUBunna-mEDVODE 203S Kupita se i Za ec govora opravo 3 vosa - aosllaoat 3000 ko* Istetam se nota ▼ rejo I — a konta čres zlmtu Naslov se po-izve pri Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. om £ <3 2 *5 o^ a .a 5 -> r ca "is is5 Ni 3 o e 2 3 5 e SI e/a e> S*? « «-S H A B lit*. O "3 -i is -S* . It? O C 3 •5 ?* ? ^ D 2^ 3 r5 -w *i "o" M i i i i 5 • *5 a -s, It O v. 6 0 0 a c m c a G O 0 o o m o a o o o 10 a c o o o Eielffifl! MM M. o o o IVIHLI0GLHSI Cana malih oglasov vsaka beseda SO para. — Msjmanjo pa Din 5'— Slnžbe Izurjena šivilja gre Šivat na dom v mesto in tudi na deželo. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 6884 Rafinirani čelist traži name&tenje (ti^ . sa? Ionski orkester). Srapiti r.iože odmah. — Ponudbe pod »Celist W>^-> pa uoravo »Slov. Narodi« Kuharica, starejša, samska ali vdo« va brez otrok, se iJče za kuhinjo do 35 oseb za zdravilišče na nekem o to* ku v severnem Jadranu. Stanovanje in oskrba v hiši. — Ponudbe s spriTc* vali in zahtevo glede pla* če do najpozneje 25. t. m. n* upravo -»Slovenske* ga Naroda« pod našlo* vom »Jadran/6891«. I Vrtim I Garnitura, (Biedcrmeier): zofa. 4 sto* li. 1 naslanjač, vse jako dobro ohranjeno — po zelo ugodni ceni napro* daj Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6881 Plctflni stroj naprodaj za 3500 Din. — Spodnja šiSka, Kmetijska ulica št. 125. 6SS0 Blagajna (Wcrthetan) se proda za 6000 Din. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 6892 Vahrazor 4 knjige. I. izdaja — se poceni proda. — Poizve se: Cegnarjcva ulica 8 1. 6R8S Zimska suknja, dobro ohranjena — sc proda. — Ces*a na G o* renjsko železnico 7, spo* daj, levo. 6887 Otroški voziček dobro ohranjen, se ceno proda. — Novi Vodmat, Ciglarjeva ulica *L 107. Moste. 68S6 Dre železni peči, 3e dobro ohranjeni, po* ceni naprodaj — Poizve se: Mestni dom, Gasilski urad. 6882 I JCufm J Prazne »Odol« steklenice sprejema nazaj drogerija Anton Kane sinova, 2i» dovska ulica 1. 6706 Dve elegantno meblovani sobi, spalnica in salon, v src« dini mesta, z vsemi priti* klinami — se oddaste. — Ponudbe pod »Samec 6871« na upravo »Slov. Naroda«. t Razno 1 I Stanovstite | Lovska psica eno leto stara, dobra ču* vajka, se ceno proda. — Ogleda se pri hišniku v Narodnem domu. 6883 Pozor! — Razprodaja pohištva radi opustitve trgovine po najnižji ceni: 1 klvb* garnitura. 1 pisarniška oprema, več spalnic — do 25. novembra t. 1. — Jos. Andlovic. Ljubljana. Ko* menakrga ulica 28 (poleg gostilne Bre-ZOvSck). 6895 Stanovanje (kakrSnokolO aH samo sobe za takoj sc išče. — Tonudbc pod »Stanova* nje takoj/6900« na upra* vo »Slov. Naroda«. Odda se soba z dvema posteliama — v Streliški ulici štev. 18, I. nadstropje. — Ogleda sc lahko vsak dan od 12. do 2. popoldne. 6904 Prazno sobo s kuhinjo išče fina in solidna go» spodična s 1. decembrom. — Pon"dHe s pogoji pod »F 124/6903* na upravo »Slov. Narod«. Perje, kokošje, račje in gosje, P"h. oddaja vsako mno« žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako. vce 52'T »v. Petr* cesta 25. poskusite! Konkurenčne cene! Jfe bo Vam žal! I mit ujno i B Zaloga vseh vrst sira, konzerviranih rib, čokolade, caji, likerjev, via v steklenicah, šampanjca, ruma in konjaka •■■■■■■■aaiaaBaaaaaaai [ Vse vrste mesnih hielkov, kompetov, marmela), I konzerviranega sofivja 11. 5. ■ i na drobno in na debelo nnSijt trgovina na Vodnikovem trgi, tej nasproti stoječi paviljon ia paviljon na krHiSta R.askc ia Iržaikt cestt. Antonija fibenOc maslo ia kranjske klobase, vsako sredo in seboto priznano najbolj ie domače jetraice, pečenice, krvavice in riževke 3z9elki domače tovarne „globus" na Vrhniki! ******' j i-.**. ' *• 'A Globoko užaloščena sooroga Manila roj. Pe**ne naznan a potrtega srca v svojem kakor mdi v imenu svo^ib bčerkic Sonje in Tatjane ter vseh ostalih sorodnikov prebridko ve9t, da je njen srčnoljubljeni, nenadomestljivi, nepozabni soprog, odnosno oče, sin, brat, svak, zet dr, Julijin Pavliček generalni tejnlk Kren|ske Industrifake družbe ne Jesenicah danes ob 5. popoldne po zelo kratki, a mučni bolezni dokončal v Leonišču trnjevo pot Živijenja in jilf ostavi! v neizmerni boli. Truplo predragega pokojnika se prepelje po železnici na Jesenice in se vrši pogreb dne 14. novembra ob treh popoldne s postaje na pokopališče na Jesenicah. Vend se hvaležno odklanjajo. — Prosi se tihega sožalja. Jaaaaloa, dne 12. novembri 1924. 6S97 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«,