141- Itev.
Poštnina platana v gotovini.
V (Jubilant, v petek 24. luniia 1&21.
Posamezna štev. K 1«
Leto V.
hhaja razen nedelj In praznikov vsak dan eb 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jib ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust.
,-v.:
-M
Glasilo iugoslov. socllaino - demokratične stranka.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leta K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo e v L ubljani, Frančiškanska ulica st. 6 L Učitelj ka tiskarna.
Iz konstituante.
Beograd, 22. junija. Ob 17. se je nadaljevala seja konstituante. Posl. Jovan Oir-feovič (radikalec) je kritikoval posamezne člene VIII. oddelita. Posebno je grajal določbo, po kateri naj bi bili državni podtajniki poslanci, ki bi ne mogli vršiti svojih dolžnosti kot načelniki, ker morajo biti ravnotako v skupščini kakor ministri. Izjavil je, da bo glasoval proti temu členu. Zahteva, da se naj osnujejo čim večje oblasti, čim manjši srezi in čim večje občine. Za njim je govoril posl. dr. Bogomil Voš-njak (SKS) o upravni razdelitvi države.
Minister za konstituauto dr. Miarko Trifkovie je nato predlagal, naj se radi konkretnih predlogov čl. 95 m 96 vrneta ustavnemu odseku, kar je skupščina spre-lela.
Zatem je govork posl. Milan Pečanae (radikalec), ki je kritikoval v glavnem delo opozicije. Sodi, da je imel dr. Trumbič Prav, ko je rekel, da ni plemenskih razlik med Srbi in Hrvati. Posl. Jovan Bule-tič le izjavil, da bo glasoval za VIII. oddelek, ker smatra, da bo z ustavo dano jamstvo za rešitev narodnega problema v Vojvodini.
Posl. Ivan Deržič (nar. socialist) je v svojem govoru poudarjal, da je debata o ustavi tragedija buržuaznih strank, ki so predolgo zavlačevale volitve, ker so Hotele zagotoviti dohodke bankant in kapitalu. Sodi, da bi bila diktatura bolja kakor pa ta ustava. Kot vzrok separatizma na. vaja med drugim slabo rešitev valutnega vprašanja na škodo novih krajev, kakor tudi uveljavljenje centralizma, kj se sedaj Izvaja.
Za njim je govoril posl. S. Jovanovič (radikalec), ki je izjavil, da bo glasoval za Vili. oddelek ustave. Napadel je opozicijo in rekel glede Radiča in komunistov, da ni treba imeti nanje nobenih ozirov, ker zasledujejo uničenje države.
MiloJe Jovanovič (demokrat) je govoril proti določbi o ustanovi državnih podtajnikov. Seja se je zaključila ob 20.
VLADA POZIVL.IE POSLANCE.
LDU Belgrad, 23. junija. Narodni
poslanci se ponovno pozivljejo. da pridejo v Belgrad in prisostvujejo končnim debatam o ustavnem načrtu Odglasovanje ustave bo po vsej priliki v soboto dopoldne. O. Pašič ie včeraj ponovno apeliral na vse načelnike strank in pozval vse stranke, da čim prej rešijo vprašanje ustave, ker bo sprejetje ustave največ storilo za hitro konsolidiranje države.
RAZDELITEV V OBLASTI.
Beograd, 2i junija Dopisnik »Novosti« doznava. da bodo dosedanje pokrajinske vlade po proglašenju ustave in statu demisionis izvedle likvidacijo dosedanjega sistema in prenesle svoj delokrog na oblasti. Vseh oblasti v naši državi je dvajset. od katerih bo imela vsaka sedem ali osemstotisoč prebivalcev. Mesta, ki imajo več kakor 100.000 prebivalcev, bodo tvorila posebno oblast V Zagrebu bo dvoje oblastnih uprav, za mesto Zagreb in za zagrebško oblast. Vsa Hrvatska bo razdeljena v štiri oblasti: zagrebško, osješko, karlovško in sremsko. Srbija bo razdeljena na osem. Slovenija na dv.e oblasti, Črna gora pa bo oblast zase.
IZPLAČEVANJE KUPNINE.
LDU Sarajevo, 22. junija. Pri tukajšnji Agrarni direkciji se vrše nujna preddela za izplačilo odškodnine najpotrebnejšim lastnikom zemljišč. Odškodninska vsota 60 milijonov se bo razdelila najpotrebnejšim lastnikom prve kategorije, medtem ko bodo dobili najpotrebnejši lastniki drugih kategorij 25% predujem.
Naintoveiše.
POLITIČNA AMNESTIJA ZA HRVAŠKO.
Beograd. 23. jun. Kakor doznava dopisnik »Riječi«, se nekateri poslanci prosili notranjega ministra, naj se o priliki proglašenja ustave razglasi v Hrvatski in Slavoniji amnestija za one. ki so bili obsojeni radi izgredov leta 1918. in 1919.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V ITALIJI.
Rim, 23. iun. Stavka železničarjev se je razširila tudi na provinciji Julijska Benečija in Padova.
FAŠISTI ŠE NE MIRUJEJO.
Rim, 23. iun. Fašisti so v Puli ponovno porušiil hišo, v kateri so bili prostori socialističnega društva. V Ferrari sta bHa pri napadu na socialiste dva socialista
težko ranjeua, v Calcarri so fašisti porušili ljudski dom. V Napolju so bili izvršesii mnog] napadi na prodajalnice, ki niso hotele znižati cen. Giollttj je obljubil socialistični deputaciji, da bo v bodoče skrbel za to, da se taka nasllstva ne bodo več mogla vršiti, V ta namen Je prefektom že dal posebna navodila.
SLABA ZUNANJA POLITIKA fTAl IJE.
LDU Rim. 23. jun. (DunKU.) Proti napadom nacionalističnega časopisja brani »Tempo« politiko zunanjega ministra in pravi, da odgovarja izpraznitev Šibenika, Atalije in Valone ter Reke mirovni politiki sklenjenih pogodb ter zagotovitvi narodnostnih pravic in posebnemu vpoštevanju gospodarske ekspan-zivnosti. Sicer Da ima Italija še vedno zasedene tri dalmatinske cone kot poroštvo. — »Idea Nazionale«
piše z ozirom na članek lista »Neue Freie Presse«. da je italijanska politika v Gornji Šleziji doživela precejšen poraz. »Avanti« se strinja z izpraznitvijo in pozdravlja treznost, ki je znak. da se bliža konec imperializma in vojaške politike. List komentira odhod treh italijanskih socialistov v ‘Moskvo in izjavlja, da ie italijanski proletariat komunizmu nasproten in da hoče. da bi se delavske strokovne organizacije vedno gibale v mejah discipline in doktrine.
ŠTAJERCI IMAJO ZOPET GLAVARJA.
Plebiscit za Nemčijo se opusti.
Gradec, 23. junija. Na današnji soji štajerskega deželnega zbora le bil dr. Rln-telen ponovno izvoljen za štajerskega deželnega glavarja. Krščanski socialcl so dobili tudi prvega namestnika deželnega glavarja, za katerega je bil izvoljen dr. Ahrer. Nato se ie na seji še razpravljalo o sklepu deželnega zbora z dne 21, ntaja glede glasovanja za priključitev Štajerske k Nemčiji. Pred glasovanjem so socilno demokratični poslanci zapustili dvoranno. Nato je bil v poimenskem glasovanju spre-
let reasimarlčol predlog, nakar je bila sela zaključena. •
DELAVSTVO NAPRAVI MIR V GORNJI ŠLEZIJI.
LDU Berlin. 23. jun. (DunKU). Kakor poroča »VorvvSrfs«. so včeraj dospeli semkaj zastopniki amsterdamskega vodstva strak ovnih organizacij, med katerimi sta bila tudi Fimcn in Jouhaux. Fimen in Jo-uhaiu sta izjavila sotrudniku lista nastopno: Delegacija internacionale strokovnih organizacij, ki se je vrnila iz Gornje Šlezije. je mnenja, da se mora ondotni položaj razjasniti v zmisln spravne politike med Nemci in Poljaki in da izvaja politika, ki jo priporočajo različne politične in vojaške osebnosti in ki pomeni zatiranje. psihološko učinkovanje, ki bo povod velikim nevarnostim v bodočnosti. V Gornji šleziji bodo delavci tisti faktor, ki bo lahko tej politiki napravil konec s sg.oip spravljivostjo In treznostjo ter ne bo dopustil. da bi militaristični elementi v Gornji Šleziji prišli do veljave in gospodstva.
Odločitev o ustavi je blizu.
Vlada bi silno rada spravila ustavo še te dni do sklepa, da bi regent na Vidov dan nanjo prisegel. To bi bila zopet državna manifestacija. ki je meščanski radikalno-demokratski stranki tako silno na srcu. Nam seveda ni na manifestacijah. ker take priredbe odtegnejo pozornost od stvari same. Ni nam pa vseeno, ali nastopijo ustavne razmere v državi ali ne, ker te neznosne razmere kakršne imamo, pač ne smejo trajati več dolgo.
Vlada propušča polagoma vesli, kako si misli uredbo države v splošnem. Država bo centralistična m posamezna okrožja dobe svoje poglavarje in upravne odbore ali sosvete, kar pa še ni definitivno ugotovljeno. ter pravico sklepati in upravljati določene posle.
Pripomniti moramo tukaj nekaj na naslov naših avtonomistov. So-cijalizem zahteva centralizacijo čim večjih gosopdarskih enot. Kakor zahteva od posameznika, da podredi svoje osebne načrte in namene splošnosti. Isto pravilo velja tudi za politično organizacijo države.
V Jugoslaviji stoje vse socijali-stične smeri na centralistični podlagi. Tudi praksa in zgodovina nas uči, da je v Nemčiji odločevala le Prusija na nesrečo Evrope, ker je bila Nemčija zvezna država 26 deželic, nad katerim je bila velika le Prusija in ki ie tudi sploh odloče-
vala V Jugoslaviji se avtonomisti boje hegemonije Srbov. In če stvar resno premotrimo, pridemo do zaključka. da ie Srbov največ v naši državi ter da bi v slučaju avtono-
mnih okrožij prevladovali in nara« vno dobili gospodarsko in politično premoč v (jržavi. kar bi gotovo škodovalo ostalim plemenom. Vi centralistični državi prihajajo koli« kor toliko v prvi vrsti splošni inte« reši v poštev. V tem primeru lahko tudi razredno delavstyo vse drugače vpliva na razvoj države kot zedinjena stranka, kakor pa če bo cepljena na posamezna okrožja, kjer odločuje negotovo meščansko strankarstvo.
Avtonomisti navajajo dalje, da imajo pri nas ustanove, ki jih bolj na jugu nimajo. Nekaj resnice ie v tem, ali v tem oziru bedo morali okvirni zakoni za vso državo predvidevati, da se obstoječe ustanove ohranijo ter se na podlagi okvirnih zakonov osnujejo tudi po ostali državi in Izpopolnijo. Tu menimo, da nam centralni parlament, v katerem imamo Drecej močno zastopstvo, mnogo bolj garantira kakor Da pokrajinski avtonomistični zbor brez vpliva na celotno državo.
Ne delajmo si torei skrbi zaradi avtonomizma, ker je to nezmisel za našo državo, iz katere ne sme nastati raztrgana capa nego enota, y kateri bodo odločevali tudi socijali« sti z uspehom v navedenem zmislu, če bomo stali za njimi mi kot mogočna skupina organiziranega delavstva. ki pozna svoj program in hoče. da se ravna z delavstvonf prav hi mu da primerno zakonodajo.
Pred odločitvijo.
Govor poslanca sodr. Etbina Kristana na Sl. seji
skupščine.
ustavotvorne
Gospodje, naglasiti moram še nekaj, kar sem sicer že povedal ob drugih prilikah, in sicer to. da ne morejo socialni demokratje po svoji tradiciji, po svojem programu in po svojih interesih biti za nič drugega, kakor za veliko edinstveno državo. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Gospodje, taka je bila naša stranka od nekdaj. Mi nismo tukaj paradirali s patriotizmom in nismo deklamirali o tem, kar se je delalo. Toda. gospodje, v Sloveniji je bila naša siranka prva. ki je sprejela jugoslovansko ime. Leta 1896. ko se je organizirala. se je okrstila za jugoslovansko socialno demokratično stranko; to je bila očitna demonstracija proti tedanji Avstriji, in razumelo se je tako. In gospodje, naša stranka je bila prva. ki je izdelala in javnosti izročila program za narodno ujedinjenje. Na ljubljanski konferenci 1908. leta — in vaš sedanji poročevalec vam to lahko potrdi, ker je bil tam in je igral na tisti konferenci važno vlogo — smo ne le sprejeli, ampak tudi
objavili program narodnega združenja. (Glasovi: Živeli!) Nam ni treba šele sedaj v sebi ustvarjati mentalitet za narodno edinstvo. Ta psihologija ie pri nas od nekdaj obstajala, in bilo je naravno, ker smo razumeli, da mora to, kar spada po naravi skupaj, tudi skupaj živeti, ker smo razumeli, da je tendenca vsega svetovnega razvoja: ne iz velikega Vi malo. ampak iz malega v veliko, (odobravanje) da ne gre tendenca za razbijanjem, ampak za konsolidiranjem. In socialna demokracija, ki heče, da naj se v politiki dela znanstveno. mora spoznavati te tendence in Jim slediti, in tako je prirodno, brez vseh velikih fraz. da mora bft| za narodno edinstvo. (Ploskanje.) Toda. gospodje, malo prej sem omenil. da mora v tem edinstvu dominirati demokracija od zgoraj pa vse do dol. ali narobe od zdolaj pa do gori. To simtezo med demokracijo in edinstvom je tieba poiskati.
Gospodje, še enkrat pravim, da se vladi in njenim političnim delav-
LISTEK.
J. London:
Ljubezen do življenja.
Priredil J. B.
(Dalje.)
Odleglo mu je. vstal je na pot. Sedaj ga je preganjala druga groza; Ni ga bilo več strah, da umre počasi vsled pomanjkanja hrane, sedaj ga je začela mučiti druga skrb, da ga lahko ukonča nasilna smrt še poprej preden uniči lakota v niem zadnji dih. kj podžiga v njem hrepenenje po življenju. Volkov je bilo dovolj: njihovo tuljenje in zavijanje je trgalo brezupno tišino in tkalo okrog niega grozečo kopreno.
Od časa do časa so križali volkovi njegovo pot po dva. trije, ne več. in še ti vedno le v da]javi. Premalo jih je še bilo; sicer so pa podili ali zasledovali jelene, ki se .ne znajo dosti braniti, medtem ko bi znalo to nenavando bitje, ki hodi pokoncu giizti, udariti...	- . i
Precej pozno popoldne je našel raztresene kosti na mestu, kjer so volkovi ubijali; ti ostanki so bili še pred kratkim živ jelen. Gledal je obrane, oglajene kosti, tupatam so bile še orosene s stanicami. ki še niso bile mrtve. Ali ne bi bilo mogoče, da ne dohiti tudi njega taka usoda še preden nastopi noč? Tako je življenje: prazne, bežeče sanje, samo življenje je vzrok trpljenja; po smrti ne more biti trpljenja. Umreti to je zaspati; to bi bil konec, počitek. Zakaj ni zahrepenel po smrti?
A ni premišljeval dolgo. V mahu je sedel, veliko kost je imel v ustih in sesal je ostanke življenja, ki so odevali kot z nežno rožnato roso. Prijetni okus mesa, ki ga je občutil le rahlo in še to samo za hip. mu je zmešal pamet. Stisnil je čeljusti nad kostjo in drobil: včasih se je zdrobila kost. včasih se je zdrobil njegov zob. V naglici je vgjriznil tudi včasih
v	svoi prst in Čudil se je takrat nerazumljivemu pojavu, da ga to niti preveč ne boli.
Prišli so grozni dnevi dežja in snega. Ni vedel več, kdaj je legel
k počitku, niti kdaj se ie napravil na pot; potoval je po dnevu kakor po noči. Odpočil si ie vselej, kadar ie padel, vlekel se ie naprej zopet vselej, kadar je nekoliko bolj oživelo v njem in zagorelo življenje, ki je umiralo. Kot človek se ni več boril; edino življenje ni hotelo prenehati v njem i.n samo ono ga je še gnalo naprej. Trpel ni več; njegovi živci so že bili ubiti, otrpnjeni, otrpeli; možgani pa so bili polni Prečudnih vizij in prelestnih sani.
Vendar je še sesal in žvečil zdrobljene kosti severnega jelena, pobral je takrat vse, tudi najmanjše drobce in odnesel s seboj. Več ni hodil preko holmov, brez volje je sledil široki reki. ki je tekla po obširni in plit-
vi	dolini. Ni videl ne reke ne doline, videl sploh ni ničesar drugega kakor edino svoje sanje. Njegova duša in njegovo telo sta se vlekla naprej roko ob roki, ločena, vsak zase, tako rahla je že postala vez med obema.
Prebudil se je ležeč na hrbtu tik velike skale. Solnce je sijalo bleščeče in toplo. Iz daljave je slišal pi-
kanje severnih jelenov. Temno se je spominjal dežja, viharja in snega, a ni vedel če je trpel vsled tistega groznega vremena dva dneva ali dva tedna.
Nekaj časa je ostal nepremično na tleh. Veselo solnce ga je oblivalo s svojimi žarki, dobrodejna toplota je lezla v uboge ude. Lep dan, si je mislil. Mogoče bi se mu še posrečilo razgledati se. Z veliko težavo se je obrnil na stran. Pod njim je tekla lena, široka reka. Pogled na to stran ga je spravil očividno v zadrego. Počasi ji je sledilo njegovo oko po vseh ovinkih, med golimi mrzlimi holmi, nižjimi in še boli golimi kakor jih je videl doslej.
Počasi, brezmiselno, mrzlo, brez vsakega zanimanja je šlo oko za reko prav tja daleč do črte na ob-zoru kjer je zapazil, da se izliva v svetlo, bleščeče morje. Prav nič ga ni ganil ta pogled; čudno to, si je mislil. Ali naj bo to. vizija, prikazen, fata morgana? Najbrže vizija, posledica njegovih izmučenih možgan. Ta misel se je še bolj utrdila, ko je zagledal sredi bleščečega morja za-
sidrano ladjo. Zaprl je oči za trenutek ter jih je zopet odprl. Čudno, prikazen ni izginila; in vendar, kaj bi bilo to čudno: saj je vedel, da sredi puste zemlje ne more biti ne morja ne lajde, prav tako kakor je rudi vedel, da ni patrone v njegovi prazni puški.
Zaslišal je za seboj mrmranje kakor zihovanje ali napol pritajeno kašljanje. Zvalil se je na drugo stran, pra^ počasi, bil je že sila slaboten. Blizu sebe ni mogel ničesar opaziti, čakal fe potrpežljivo. Zopet je zaslišal mrmranje in kašelj; takrat je zagledal najmanj dvajset korakov od sebe sivo volčjo glavo, mračne obrise med dvema razbitima skalama. Špičasta ušesa niso stala tako pokoncu kakor jih je videl pri dmgih volkovih: oči so bile krmežljave in preprežene z rdečimi nitkami. Glaya je visela mehko brez volje. Žival je trepetala, čeprav je siialo solnce. gotovo je bila bolna; ko jo je gledal, je zopet zahropela in zakašljala.
(Dalje prih.)
’ Stran 2,
>-----------
NAPREJ.
Stev. 141.
cem ni posrečilo najti modus, ki bi bil prepričal narod o takih dobrih namenih. Želel bi. dasi je že precej pozno, dasi imamo le še nekoliko oddelkov te ustave na razpravi, da bi se vendar še enkrat razmislilo in poizkusilo ustvariti ustavo, s katero gotovo ne bi bili vsi zadovoljni, ker ie to nemogoče, ki pa bi bila vendar primerna, prepričati vse. ki imajo tak« vero. da se hoče nekaj, kar ne krati svcbode nikomur.
Po tem oddelku ne izgleda stvar tako. In ne pozabite, da gre še za nekaj drugega, da pogostoma ne odločuje le stvar, ampak da velja tudi tukai beseda: Ton je tisti, ki dela muziko. To 52 pravi, da je v politiki pogostoma postopanje važnejše od same rešitve.
Or. Ivanič:	Ampak	pri vladi so
slabi muzikanti.
Kristan: Seveda so. če se na primer prihaja v ustavni odbor in jasno kaže. da se misli bagateliziratl vse. kar predlaga opozicija, se s tem ne more ustvariti atmosfera zauoa-nja, ker mora to odbijati. In to. gospodje. reflektira pteko te skupščine tudi na najširšo javnost in na ves narod, in pomislite, kako mora to vplivali, če dobe agitatorji, ki jim ni za nobene stvarne razloge, agitatorji. ki v mnogih slučajih niti sami ne vedo. kaj da hočejo in kakšne cilje da imajo, če dobe oni materijala od vas samih. >Evo. tako se ravna z manjšino! Oni ne marajo poslušati razlogov manjšine. Oni oribajajo v odbor in imajo vedno že sklenjeno mneoie. tako da ne more opozicija niti z najboljšimi argumenti ničesar izpremeniti na tem, kar so sklenili.«
Dr. Ivanič: Vsi predlogi v osmem oddelku so bili odbiti.
Kristan:	Gospodje,	če	bi	po
stvarni debati tudi res odklonili 9U odstotkov, to vendar ne bi moglo vplivali tako slabo, kakor če tako pos<trate. In lahko bi sprejeli polovico predlogov, na vendar ne bi «0-seglt pravega efekta, če je postopanje tako, da odbija.
Toda. gospodje, tudi tukaj je bilo deklamacij o velikih koncesijah, ki jih je siotila vlada, ki jih je storila večina.
lir. tvanič: Gospoda ministra n! tukaj, da bi se pobahal.
Krisfan: Gospodje, če piezlida-mo ie paragrafe, narejene za bur-žvazno državo, torej ne za državo, kakršno bi mi hoteli, ampak za državo. s katero bi se mogli začasno
zadovoljiti, vidimo, da izhaja demokracija prav slabo.
Dr. Ivanič: Prav tako je. Le ministri izhajajo dobro. — Medklici v centru.
Kristan: Le bojim se. da se moja opozicija ne bo mogla vjemati s službeno opozicijo iz radikalnih vrst. (Ploskanje pri socialistih.) Gospod doktor Ivanič in jaz se povsem dobro strinjava (dr. Ivanič: Tako je!) —dokler moreva kazati, kako slaba je ta \ilada. (Veselost.) Toda zlo je, da se takoj razideva, čim je treba povedati, kaj bi bilo dobro oziroma bolje
Dr. Ivanič: Vreči vlado.
Kristan: Tedaj gre dr. Ivanič na euo stran, jaz pa na drugo, pa ni več skupnosti, ni več sloge.
Dr. Ivanič: Mi dva se pa vendar prei lahko sporazumeva. kakor vlada.
Kristan: Gospod Ivanič se torej pripravlja, da sestavi novo vlado. (Ploskanje in veselost.) Ne vem. ali bo ta vlada veliko slabša od sedanje. (veselost) ampak vanjo ne pojdem nikakor, zakaj če se hočem blamirati, se rajši blamiram na svoj račun. (Ploskanje in veselost.)
Dr. Ivanič: Čudim se. da ste opozicionalec. oa blamirate opozi-ciio. Mi smo postali oficielni ODOzi-cionalci. Vi hočete napadati vlado, pa ste se obrnili proti opoziciji.
Kdstan: Gospod dr. Ivanič se ne sme toliko jeziti, ker ve. da sva prijatelja. (Veselost.)
Dr. Ivanič: Sedaj se nekoliko maščujete za svojega prijatelja Divca.
Kristan: Jaz prenašam medklice gospoda dr. Ivaniča tako mirno, kakor nihče drugi ne. in on ve. da mi delajo veselje. Ampak jaz nisem nastopil proti niegovi opoziciji, toda samega sebe tnoram še rezervirati.
Dr. Ivanič: Včeraj ste govorili z gospodom Pašičem, pa ne vem, ali vam bo to škodovalo.
Kristan: Nisem govoril z gospodom Pašičem. ker ie on sam govori!. jaz pa poslušal, in če bi moral Pc vedati. kaj da je govoril, ne bi znal. Najbrže sem bil tako neumen, pa nisem razumel, kar ie govoril. (Veselost. — Medklici.)
Gospodje, bojim se. da bo nenadoma gospod predsednik tukaj, pa me bo opomnil, da nirnam več časa za nadaljevanje govora. Zabave mora torej biti krai.
(Dalje prih.)
Srbska vojna odškodnina.
Beograd, 23. jun. Finančni minister dr. Kumaoudi ki prometni minister dr. Jankovič sta se snoči vrnOa iz Pariza, kamor sta bila poslana kot izredna vladna odposlanca, da se končno reši vprašanje srbske odškodnine. Dr. Kumanudi Je izjavil sotrudniku »Politike«, da je bil v ponedeljek zvečer podpisan sporazum med našima odposlancema in med zastopniki Velike Britanije Jn Franclje. S tem sporazumom, s katerim se je nadomestila prejšnja pogodba med Loucheurjem in Miloradom Draško-viiem, je priznana naši državi pravica, da dobi 0.5% odškodnine, katero bosta Francija in Anglija dobili od Nemčije. Ostanek 0.51%, kolikor bi nam imele zavezniške države še plačati po prejšnjem sporazumu, se bo odračunal kot naSe odplačilo za naše vojne dolgove. Razen tega se je določilo, da bomo najprej dobili 5% odškodnino, katero morajo plačati zaveznikom Avstrija, Madžarska !n Bolgarija, od drugega dela plačila te odškodnine pa nam je pri-
znana pravica na 15%. Kakor Je znaoo, mora Nemčija plačati Franciji in Angliji v julija 12 roililard, konec novembra pa 39 milijard zlatih mark v bonih, potemtakem bo torej naša država kot odškodnino dobila do konca tega leta 250 milijonov zlatih mark iz odškodnine, ki Jo bo moraia plačaU Nemčija, in 43 milijonov zlatih dt-narjev od Bolgarske, katero vsoto nam mora plačati že do 1. julija. Od vsote, ki nam pripada na podlagi razlike 0.51%, se bo odpisalo 70% od posojila, najetega na Francoskem. 30% pa od posojila na Angleškem. Potem se je dosegel sporazum, da nam morajo Nemci za 60 milijonov zlatih mark dobaviti železniškega matriala, ker niso pravočasno poslali živine. Končno »e Je s Francijo in Anglijo dosegel sp.> razum, da se glede izplačila odškodnine priznalo Srbiji vse ugodnosti, ki so se priznale Italiji. — Kar se tiče posojila, je dr. Kumanudi izjavil, da je dobil precej ugodne pogoje v Parizu od Morganove banke.
Politične vesti.
+ Nov hrvaški ban? Kakor smo že poročali, pride morda do izmenjave oseb na mestu hrvaškega bana. Demokrati imenujejo svojega kandidata dr. Lukiniča, radikalci pa bivšega bana dr. Mlhaloviča. Radinalci motivirajo svojo zahtevo, <Ja postane niiiiov pristaš hrvaški ban s tem, da imajo oni približno isto število poslancev na Hrvaškem kakor demokrati.
+ Značilno za naše nacionalistične šoviniste. Ob priliki izida volitev na avstrijskem Koroškem, pri katerih so socialni demokrati dobili ogromno večino 47 tisoč 975 glasov, je listič mariborskih liberalcev zapisal to-le: » S tem, da Je Koroška prišla v soclalnodemokratične roke, se položaj slovenske manjšine na Koro-, škem ni poslabšal. Od socialnih demokra-I tov pričakujemo, da bodo naši slovenski j manjšini na Koroškem znali zagotoviti
tiste pravice, ki Ji po zakonu družabne pravičnosti pripadajo, t. j. da bo koroški Slovenec enakopraven s koroškim Nemcem.« — Te besede nacionalističnega M-stiča so prav značilne; kajti kolikor vemo, so nacionalistični listi na vse pretege kričali, ko je bil županom v Ptuju in Mariboru izvoljen socijalist, češ da je sedaj slovenska večina v teh krajih ogrožena od internacionalistov socialistov, ter da bodo socialisti pristranski v nacionalnem oziru ker je socialna demokracija vdinjena povsem nemškemu in nemčtirskemu duhal No, sedaj glede Koroške pa ti isti nacionalistični listi pričakujejo vendarle samo od socialistov nepristranost v nacionalnem pogledu! S tem pač povedo nič več in nič manj kakor to, da le socialni demokraciji in njeni mednarodnosti priznavajo nacionalno nepristranost in s tem obenem tudi, da so vse njihove gonje zoper mednarodnost socializma, kakor tudi zoper naše socialistične občinske zastope, ki baje ogrožajo slovensko večino predvsem na niši severni meji, navadna hudobna zavijanja in demagoško hujskanje! Taka priznanja nacionalistov so prav redka, zato se nam je zdelo potrebno, da stvar zabeležimo.
+ Spomenica primorskih slovenskih narodnih poslancev italijanski vladi. Narodni poslanec V. Šček je izročil italijanski vladi naslednjo spomenico, ki zahteva: l. Zopetno otvoritev vseh primorskih slovanskih ljudskih šol, ki so bile zatvorjene ali premenjene v laške. 2 Ustanovitev oziroma vzpostavo gimnazij v Trstu, Gorici !n Pazinu. 3. Obnovitev kmetijske šole v Gd-rici in ustanovitev hrvatske kmetijske šole v Istri. 4. Ustanovitev oziroma vzpostavo slovenskih realk, trgovskih ln obrtnih šol v naravnih središčih Primorske. 5. Pospešitev vzpostave v vojni porušenih hiš.
6. Pospešitev izplačanja vojnih odškodnin.
7. Pogozdovanje Primorske. 8. Takoj naj se ustavi	oviranje pri	ekspediciji	ln	do-
stavljanju »Puokega Prijatelja« tn »Goriške Straže«. 9. Dovoljenje, da se ustanav-lajo nova	društva; še	obstoječim	pa	naj
se zagotovi prost razvoj in svobodno delovanje. 10. Takoj naj vlada ustavi preganjanja in fašistovski terorizem. 11. Odškodnino vsem, ki so trpeli škodo s požigi, uničenjem premičnin in nepremičnin po terorizmu pred volitvami, med volitvami in po volitvah. 12. Svoboden uvoz časopisov in knjig iz Jugoslavije. 13. Prost prehod čez mejo v Jugoslavijo brez potnih listov,	ki so vezani	s stroški.	14.	Vsi
jetniki naj	se zaslišijo in po dokazani	ne-
dolžnosti naj se takoj izpuste na svoboda. 15. Vlada naj zajamči prosto vrnitev v domače prebivališče vsem onim, ki so morali bežati pred fašisti.
+ Po italijansko. V rimski zbornici ie prišlo med iašisti in socialist do hudih spopadov in pretepov. Dopisni urad javila, da je minister Labriola o priliki toga spopada napadel socialistične stranke ta potem demisijoniral. Resnica pa je, da je Labriola demisijoniral radi barbarskega nastopa fašistovskih poslancev.
H- Na zborovanju angleške delavske stranke se ie odklonil predlog, da se dovoli priklopitev kom umi stične Etranke k delavski stranki.
H- Adijo, kontrarevolucija! Poročilo z Moskve javlja, da je revolucionarna armada republike Daljnega Vzhoda popolnoma porazila čete kontrarevolucionarnega generala Ungerna.
Dnevne vesti.
Na Vidov dan, 28. t. m. bo imel univ. prof. Nikola Radojčič v veliki univ. dvorani (dež. dvorec) ob 11. dopoldne predavanje o Kosovskem boju. Gostje dobrodošli.
Vpisovanje na državni dvorazrednl trgovski šoli v Ljubljani se vrši dne 5. in 6. Julija, vsakokrat od 8. do 12 ure dopoldne. V l. deški letnik se bodo sprejemali samo učenci iz pripravljalnega razreda in tisti, k! so bilj odklonjeni lansko leto, ako se Izkažejo z boljšim izpričeval im. V I. dekliški letnik se bo sprejelo 40 učenk Predvsem pridejo v poštev tiste, ki so dovršile t. najmanj povolitiim uspehom IV. razred srednje šole, IV. razred liceja ali nastavni razred meščanske šole. Za te ni nobenega sprejemnega izpita. Ako bo še prostor na razpolago, se bodo vpoštevale najboJiše priglašenke iz III. razreda meščanske šole in VIII. razreda ljudske šole, ki pa morajo napraviti sprejemni izpit, kateri se bo vršal dne 8. julija ob 8. uri zjutraj. Pri-
pravijalnega razreda ae bo niti za dečke niti za deklice. Da ne bo nastala nepotrebna gneča, se naznanja, da se bo pri vpisovanju le zaznamovala vsaka priglašenka, po zaključenem vpisovanju se bo pa odločilo, katera je sprejeta in katera se pripusti k sprejemnemu izpitu. Odločitev bo objavljena dne 7. julija na razglasni deski. Zato je vseeno, če pride kdo na vrsto prvi ali zadnji K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in 30 kron. Sprejemajo se tudi pismeni priglasi. — Ravnateljstvo.
Spremembe pri • finančni delegaciji. Sl. N. trdi v tozadevni notici da je mistificl-rana, kar pa je gola laž. Narod se je informira! pri delegaciji, ki o spremembah še ničesar ne ve, mi pa imamo informacije iz Belgrada, kjer so poslanci, kojih spisi že mesece in mesece nerešeni leže pri referentih delegacije. Govoriti o najboljših uradnikih je golo samohvalje, ker sta Savnik in Rupnik pri uradništvu in strankah enako nepriljubljena; edina njih zasluga Je, da sta strastna liberalna pristaša starega kroja. Z Milojkovičem se je pričelo, z drugimi se bo nadaljevalo, in prav je tako, ker je bil že skrajni čas!
Koliko Je veljala pot dveh ministrov Jankoviča in Kumanudlja v Pariz v zadevi vojne odškodnine? Neki belgrajski list je izračunal, da je ta pot veljala 80.000 dinarjev ali 320.000 kron!
Odkritje Verovšek . Borštnikovega spomenika. Pododbor Udruženja gled niških igralccv SHS v Ljubljani je razposlalo te dni vsem kulturnim društvom in korporacijam vabila za prijavo udeležbe ob priliki odkritja spomenikov prvakoma slovensk« gledališke umetnosti Verovšku in Borštniku. V slučaju, da je bil kdo 00-motoma izpuščen, prosi Udruženje gledaliških igralcev naj sc mu oprosti in nal vsakdo, komur je na tem, da prisostvuje odkritju, naznani to najpozneje do srede 29. t. m. Udruženju gledaliških igralcev v Ljubljani, da bo tako mogoča še pravočasna porazdelitev posameznih društev.
Podelitev lekarniške koncesije. Ministrstvo narodnega zdravja je podelilo ma<g. pharm. Francu Savniku koncesijo za obratovanje lavne lekarne »pri sv. Trojici« v Kranju, ki je bila do sedaj last n:e-govega očeta, mag. pliarm. Karla bavnika, kateri je svojo koncesijo odložil.
Obsojen na &mrt na vešaliti Je bil dne 20. t. m pred mariborsko poroto Eferl iz , Rošpoha zaradi umora neke Marlle Sori, matere osmih otrok. Eierl ie Marijo Sori ustrelil pomotoma, ker je v resnici hotei ustreliti svojo Elizabeto Runts.
Sneg v okolici Sarajeva. Dež pada neprestano. V okolici Sarajeva je zapadel ! sneg in zaraditega temperatura močno pa-i da. Boje se, da bo letina popolnoma propadla, ako ne bo prenehal dež ob pravem I času.
Oblak sc je utrgal v Supetru na oto-: ku Braču v Dalmaciji dne 15. t. m. Dežev-{ ja je bilo toliko, da je voda uničila vso se-'■ tev in razrušila tudi nekaj hiš. Ljudstvo j takega naliva ne pomni. Skoda znaša tvid ! 2 milijona kron.
V Muro je skočila v Gradcu 19 letaa Slovenka, natakarica Marija Peršič, doma Iz Studenca pri Ljubljani.
KMltwrni8 s#estf*ik.
Ob&člte 1XX. umetnostno razstavo!
Vsem, ki še niso posetill IXX. umetnostne razstave, priporočamo kar najbolj, da Jo še te dni posetijo, In to tembolj, ker ta razstava nudimo sliko razvoja sedanjega življenja upodabljajoče umetnosti pri nas, Slovencih; kaže nam vse struje. Razstava bo odprta do 6. julija, zato jo takoj po-setite.
Herman Wendel: Neues Deutschland-Neues Europa, za Nemčijo demokracije ln socljalizma. — Brošuro, ki vsebuje govor, ki ga Je imel sodrug H. Wendel, dne 12. junija t. 1. v Schutnaunsteatru v Frankfurtu ob Meni, berete z največjim zanimanjem. Glavna misel sodruga Wendelna le v zahtevi po nemški kulturi in zedinjenju delavstva. Brošuro vsem prav toplo pri. poročaj no, ker zelo slikovito opisuje se-d?.nje razmere v Nemčiji in kaže pot po kateri mora iti ne samo Nemčija, nego cela Evropa. Knjiga vetja samo 1.50 marke. Založila jo je knjigarna »Volksstimme«, Frankfurt ob Meni, Grosser Hirschgra-ben 17.
Ravnateljem zagrebške opere bo pjk
stal srbski pesnik Peter Konjovid, ki je> napisal med drugimi svojimi deli opera »Vilm veo«.
Iz strok, organizacije.
Podružnica kovinarjev v Celju sklicu-*
je širšo sejo vseh odbornikov, ki se bode vršila ob 6. uri pop. pri Svetel dne 23. junija. Dnevni red: 1. Razprava o okrožnl-i cah. 2. MoraLična vzgoja članov. 3. Raz* noterosti. Dolžnost vseh odbornikov le, da se seje zanesljivo udeleže.
Dramatični odsek podružnice Svobode Vič-GIince je ustanovil Dramatični tečaj za vse člane odseka. Počeiek bo v torek 28. junija 1921 ob pol 8. uri zvečer v društvenem lokalu. Kdor želi pristopiti, naj se javi na prvi večer pouka. — Odbor.
Šport.
Francoska reprezentanca proti rep reze ulanci Slovenije 5 : 0 (3 : 0). igra je bila
prvovrstna in kljub temu, da je bila reprezentanca Slovenije tepena, vendar je zelo dobro grala, ker moramo namreč vpo-števati, kako dolgo že Francozi goje žogobrc, dočim ga Slovenci šele deset let. Igra Francozov je sigurna in ostra, lorma, kombinacija in napadi krasni. Kritje, Ki ie D.ilo pri reprezentanci Slovenije bolj slabo, je bilo pri Fracozih popolno. Francozi so tudi zelo dobro treniranj in urni, česar tudi pri naših pogrešamo. Sam začeteK igre ie bil krasen, v katerem so tudi Slovenci zelo dobro branili in napadali vrata nasprotnika. Vse napade, ki so sc med celo igro zelo velikokrat ponavljali so rraneozi sijajno odbili. Sploh je bila tekma zeio zanimiva in dobro obiskana. Sodnik g. Vodišek bi moral biti bolj agilen. Občinstvo pa opozarjamo, naj se ne vmešava z raznimi medklici in žvižgi v igro, Ker ni na mestu in tudi ne pozna pravil žogobrca.
Člane športnih klubov, ki Imajo Izposojene smuči »Športne zveze« poživljamo da iste vrnejo do torka t. j. 28. t. m. v pisarni »Športne zveze«, Narodni dom od 3—6 ure popoldne. Obenem je priložiti 40 K kot odškodnino za uporabo smuči Kd5T v določenem času smučj ne vrne Ima n'-*' čati celotno vrednost smuči. — Športna Zveza.
Urarast&a senčilo jtifi. napred
dem. društva »Jadran«, ki je že v Novem mestu in v Zagorju ob Savi % lepim u;>ue-hom nastopila s Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, priredi iit0 v nedeljo, dne 26. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v »Rokodelskem domu« na Jesenicah. Opozarjamo že danes vse, ki žele bl'ž« spoznati eno najboljših del prvega poznavalca slovenske plemenske duše Ivana Cankarja, naj ne zamude ugodne prilike k Jug. napredno akademično druš*vo »Jadran« se tem potom kar najiskreneia zahvaljuje bratskim društvom »Zagorskemu Sokolu* in iGlasbenem društvu«, ki sta nam o priliki prireditve v Zagorju ob Savi požrtvovalno pomagala. Istotako se iskreno zahvaljujemo celokupnemu občinstvu. ki nam je s svojo prisotnostjo pripomoglo do lepega moralnega uspeha. — Odbor.	k
Vabilo
na izredni občni zbor Stavbene in gostilniške zadruge Delavski dom na Jesenicah (Savi), ki se bo vršil 25. junija t. 1. ob 20. url (zvečer) v društvenih prostorih pri Jelenu na Savi z dnevnim redom:
Volitev enega člana v načelstvo zadruge, ker točasni blagajnik Franc Cegnar odbija iz Jesenic.
P©
  Zopet potres v Mesini. Zelo močan
potresni sunek je te dni razpodil prebiva'-ce Mesine in Reggia v Kalabriji na prosto, Skoda je velika.
_ Obsodba zoper Hoeltza. Po enournem posvetovanju je izreklo sodišče obsodbo zoper Hoeltza, katera se glasi na do' smrtno prisilno delo in izgubo državljanskih pravic.
Ravnokar ln z najnevejllm materialom opramlfana
Tiskarna Anton Rode
Celle, Razlagava ulica 12
izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, vojaške oblasti, notarje, trgovce in obrtnike, društva in zasebnike. — Tiska knjige, brošure in časopise. — Umetniške tiskovine in barvotiske vseh vrst. — Postrežba strogo solidna in po konkurenčnih cenah. — Proračuni - - in vzorci črk brezplačno na razpolago. - -
Lastra knjigovezr.ka izvršuje vsa v stroko spadajoča dela. ====== Lastna Udatovnlnlca StamblilJ Iz ka^iuka. =====
KAJO DELIČ, _	,	.
iteter in draguljar RtISKa knjlŽeVHOSt.
Tražite ejenike ruskih original' nih knjiga od
„Češkojugoslovenske naklade :
J. HEREJK, Zagreb. 3I
Ljubljana
priporoča svojo
Mo in iiagsinko Hvnita
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
ŠTAMPILJK ant. Černe
LJUBLJANA ^ |»j.
K
I
*
ogromno pošiljotev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Eterniceki v Celin, liTsicer volne, cefirje, tiskanine, etamina, batista za ženske obleke, sukna kameama in hlačevine za	moške obleke,	belega	in pisanega platna za
perilo,	klota, cviiho, robcev, svile in še	mnogo	raznega druzega blaga,
katero’	se prodaje, zaradi	nakupa v velikanskih	množinah po čudovito
nizkih	cenah. Razentega,	vedno velika	zalega	lastnega izdelka srajc,
predpasnikov, bluz, kril, ženskih, iroških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji,	ženski,	moški	in	otročji	vedno v velikanski zbiri,
pristno	ročno	delo	cd	lastnih	čevljarjev.	220
Ilustrovanl cenik zastonj I	Na	debelo	samo	v 1. nadstropju
R. STRMECK1 Slovenija.
VELETRGOVINA
RazpoSiljalna
0
1
ll
9
Izdajatelj: Ivan Mlinar,
Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Odgovorni urednik: Jik. Vehovec.