180. številka.
Ljubljana, vtorek 8. avgusta.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD
Janežićeva svečanost.
Vodstvo Rudolfovo železnice je z odlokom 2. avg. dovolilo za vse u deležnike Janežičeve slavnosti na vseh njenih progah v II. in III. razredu od 10.-17. avgusta trajajočo ponižano v o ž n i n o. Jednako je dovolila direkcija južne železnice ponižano vož-nino v II. in III. razredu ali z dostavkom, da se ima posamezni č. p. n. gostov po sprejemniki ali vstopnici kacega domačega društva izkazati, da spada k jednomu ali druzemu naših narodnih društev. Tudi tu so legitimacije veljavne od 10.-17. avgusta.
Ob jednem omenjamo, da ide Rudolfovn železnica (prišedši iz Ljubljane črez Trbiž) samo do postaje Beljak (Villach) in od tam do Vrbe (Velden) južna železnica; torej bode C. g. g. gostom (Iz Trbiža — Ljubljane — Gorice — i. t. d.) v Beljaku na novo si preskrbeti z legitimacijo južne železnice v roki vozne bileto do Vrbe (Velden).
P. n. gospodje iz Štajerja, Dunaja i. t. d. se do Vrbe peljejo z juSno železnico in jim tedaj nij treba legitimacij e Rudolfovo železnice, temveč samo legitimacijo od južne železnice.
Legimacije smo v večjem številu na uže imenovane čitalnice odposlali in si jih naj č. g. udeležniki ustno ali eventualno pismeno od njim naj bij i ž n j ega mosta ob pravem času preskrbijo.
Udeležba bode velika! Složimo se in slav-nost postane kinč našej zgodovinščini!
Za č. g. gospode, ki bodejo v ponedeljek, 14. v Celovec se peljali in tam jeden dan ostali, se je uže jedna največjih gostilnic z najlepšim vrtom najela.   O tej stvari pa
se še bolj natančno pomenimo na dan slav-nesti v št. Jakobu.
Da se srečno snidemo!
Predsednik odbora Janežićeve slavnosti.
V Celovcu 4. avgusta 187G.
Mi dajemo tu spredaj stoječemu naznanilu prvo mesto za to, ker hočemo željo in prošnjo izreči, da se omikani Slovenci od vseh krajev naše domovine vzdignejo in 18. avg. gredo čast izkazat spominu moža, čegar pero je neutrudno delalo za razvoj našega slovenskega jezika, ki je vsem narodom glavna podloga, fundament narodnosti.
Jugoslovansko bojišče.
Na hercegovinskem bojišči gredo stvari izvrstno dobro. Črnogorci oblegajo Trebinje, kjer je zadnja in jedina redna turška Muk-tarjeva vojska v tem poslednjem kotiču za-pahnena, da se geniti ne more. Ker živeža ne more od nikoder dobiti, v Trebinji pa gotovo za dolgo nij živeža za ostanke Muktar-jeve vojske, morajo se Turki kmalu udati, kar se tudi pričakuje.
Žalostna je novica, ki dohaja, sicer preko Carigrada, oficijalno turško, s srbskega bojišča. Glasi se: Carigrad 6. avg. Po dvadnevnem boji so Turki vzeli srbsko mesto Knjaževac. Prostovoljci (to so turški fanatiki islama) so mesto do tal požgali. Izgube Srbov so znatne. — Želeli bi, da bi se ta vest ne potrdila, kakor se marsikatera, iz Carigrada datirana, nij potrdila, vendar verjetna je. Zdaj se začne najljutejši boj. Na vse zadnje, če se Srbom sreča ne vrne, Rusija je ne bode pustila, ne more je pustiti pustošiti!
Sicer pa s tem, da so Srbi mesto Knjaževac izgubili, nij  še vse izgubljeno. Ravno
narobe, strategi trdijo (na primer izvrten ve« ščak v novem ilustrovanem dunajskem listu), da še le potem, če Knjaževac pade, morajo Turki svoje moči razdeliti in proti najmočnejšim srbskim položajem naskako-vati. Oernjajov jo pri Vratarnici, mej Knjaževcem in Zajčarom. Tu bodo Srbi vse moči zbrali. In tu pride do glavne bitve. Srbi bodo junaško zadnji napor naredili, da Turke vržejo. In mi imamo upanje še vedno, da tu se bode Turkom zgodilo kakor v Hercegovini pri Vrbici. V Hercegovini so bili i Crnogorci pred Blagajom pri Bišini tepeni, a pomaknili so so v soteske nazaj in tam uničili zmagovalno turško vojsko. Tudi Srbi pri Vratarnici, kakor tudi pri Banji, kamor so se odmaknili, čakajo v soteskah. Če pa vse nij, potem je zadaj ruski narod!
Srbskemu „Istoku4 piše se iz Soluna: Pred nekaj dnevi se je poročalo v listih, da je turška vlada 400 Bulgarov, kateri so bili v Adrijanopolju zaradi upora zaprti, vsled nečega sodnijskega ukaza izpustila. O tej sodbi, katt.ro so turški listi raznesli, poizvedeli smo, da so omenjenih 400 Bulgarov v nečem dvorišči pomorili. O tem nečloveškem in popolnem zverinskem dejanji more vsak razvideti, koliko smemo verjeti Turkom in zvestim nemškim prijateljem na Dunaji.
Iz Sarajeva se 20. p. m. „Pol. Corr.u poroča: Vsled poročil iz sosednje Hercegovine je policija vse ostale Muhamedance, kateri le morejo oružju nositi vkup zbobnala in jih v hitrih mariih v Mostar poslala. Vali je govoril odpotujočim zelo na srce. Pravoslavni metropolit iz Bosne, Antimos, bil je dosedaj vstaji sovražen. Še pred kratkim je opomnil z nekovim  pisanjem  vse pravoslavne sinove
Listek«
Čast in sramota.
(Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. Spisal Ogrinec.)
VI.
(Konec)
Kakor v oproščenje, da je s tem silovitim napadom na javnem žalil dostojanstvo proti občinstvu, obrne se meščan proti Brilllu rekoč:
„Ta nesramni stekljačar zalezuje mojo mlado pošteno hčer, in no mara niti za večkratni opomin! Zato ko ne sliši, naj čuti! Kaj me briga njegov grb!"
Robert odobrovaje nakima na te besede in gre iz prva počasi, pa zmirom hitreje in hitreje na ravnost proti svojemu stanovanju, kakor zamokel hudourni oblak.
Prišedši domov široko razkrelme duri in — kak pogled!   Na zofi mej Olgo in Berto
sedi c. kr. častnik Nebelmajer in boža hčeriki ročico.
„Grom — vajet napet! Tako, tako V" treska Robert mej nje, da nežna družbica nii-^oni razprši vsaksebi.
„Oprostite prečistiti gospod Brtflll- jeclja častnik.
„Oprostiti? Kdo je vas pozival semkaj V" kriči Robert.
„Oprostili bodete, gospod —w
„Jaz oproščeval v svojem stanovanji —V Alo naprej, le hitro ven, vam ukazujem !a
„ Robert!" kliče pristopeča Berta s pomenljivim glasom.
„Oče !u prosi Olga poluglasno.
„Gospod Briill!" pozove Nebelmajer nekaj zoperstavljivo.
„Ven iz moje hiše! ven!" rjove določno Robert in z žilavo roko zgrabivši Martovega junačka porine ga skozi odprta vrata in za-
toči navzdol, da revše trkljaje se zdrči po stopnicah.
Lehko si je misliti grom in polom, ki potem nastaneta v BrUllovi družini. Robertov vrišč prodore njegovega tesnega stanovanja meje, in v malo dneh potem se uže vname v raznih ljubljanskih krogih zanimajoč poinenk o BrUllovi družini, o Česlju in o ven vrženem Nebelmajerji.
Berta ne more več dni po omenjenej nevihti prav zavedeti se. Vse njene prijazne sanje, njeni lepi gradovi in ugodno-zabavni po polu dnevi — vse je proč, in nij upanja, da se povrnejo kmalu! Tako tožno še iuj nikoli bilo v Bertineni srci! In vendar, glavni udarec ima še le priti!
Menj se zmeni Olga. Pač marsikak dolgočasen po polu dan zelo pogreša tako nemilo ponietenega Nebelinajerja; vendar saj ozke sobne stene ne morejo njene ljubezni kloniti. To, da očeta črez  dan nij  doma, daje jej
Bosne, naj bodo udani sultanu in turškej državi, V zadnjom času pak je dobil brez-podpisna pisma, v katerih se mu je s smrtjo žugalo. V nekem pismu napovedal se mu je celo dan in ura, ko bode s smrtjo kaznovan za svojo izdajo nad srbskim narodom. Vsled teh Žuganj je odpotoval za nekaj časa v inozemstvo. Varnost postaje tudi tu zmirom nego to vej > a ; denes po noči ubije kak kristijan Turka, jutri pri belem dnevi zopet Turek kako kristijanko. Tako se je pripetilo pred kratkim, da je nekovega 1 kletnega srbskega dečka na takozvanem cesarskem mostu napal Turek, kateri mu je s handžarom prsa razdvojil. Morilcu nij se zgodilo prav nič, ker sedaj se le redko kedaj pripeti, da bi policija kacega molmmedanca prijela.
Četa bazi božukov, katera je včeraj iz-marširala, bila je oborožena deloma s starimi kuhinjskimi nožmi. Povedalo se je omenjenej druhali da bode vse drugo orožje v Mostaru dobila, ali znano je povsodi, da v Mostaru niti jedne puške nij, katera bi se mogla rabiti.
Turški vojaki v Kleku so obupali, da bi se mogli držati, za to so požgali 4. avgusta zvečer svoja stanovališča in se odpeljali na turškej ladiji po morji proč, najbrž za zmirom.
Politični razgled.
Motril n J«- 1«».
V Ljubljani 7. avgusta.
Iz Dftlm**cij*m se poroča s telegramom iz Zadra, da je avstrijska vlada prijela in zaprla lednega vodjo hercegovskih vstašev Luko Petkoviea, ko je hotel v Grahovo iti. Zopet usluga Turčiji?
Iz ###• vtt t* k *»//#* sabora se poroča nevesela vest, da je vodja narodne opozicije dr. Makanec iz sabora izstopil, svoj mandat kot narodni zastopnik položivši. Glavni uzrok temu koraku je bolehavost mladega advokata, v drugej vrsti morda tudi obzir na familijo ker mora advokaturo s tem kolikor toliko zanemarjati, če se s politiko peča, v tretjej vrsti pa je gotovo odstopa tudi kriv nelep način, kako so „Obzorovei" včasi napadali tega zna-čajnega moža samo za to, ker je iz patrijotiziua grajal njih popustljivost in oportunnost.
V min j€k drKuve.
V Ftutnunijt je pa zopet jedenkrat ministerska zmenjava. Vsi ministri so dali ostavko. Novo ministerstvo bo sestavil Bratiano.
„Če Tifiči/« zmaga, pravi v uvodnem članku „N. \V. T.", zmaga ž njo azijatsvo, grehi iz orijenta. Turčija bi zmagala le s pomočjo verskega  fanatizma,  islama, potem
se pa tudi popolnem k islamu vrne in tisti, ki še res menijo (če jih je kaj) da so Turčija more reformirati, videli bodo kako zelo so se zmotili."
€y<u'*f/i-*iff.rk» turški list „Bassiret" kliče vseh 300 milijonov Mohamedanov iz Azije in Afrike na boj proti kristijanom v Evropi (katere zdaj žalibog le mali a hrabri Srbi in Črnogorci zastopajo) in pričakuje celo iz Indije 00 milijonov ljudi j na pomoč za islam. Ali nij sramota za vsacega kristijana nemškutarja, če še simpatizira s Turki?
O namerah t/rš-kr vlade se piše iz Aten tržaškej „Imera", da bode grška zbornica 18. avg. sešla se. Predloženo jej bode potrjenje posojila za vojniške namene, sklicanje 30.000 mož vojske. V Belgiji in Ilolan-diji kupuje vlada streliva, ali s težavo, kajti nekoliko streliva, ki je bilo kupljeno v Belgiji, konfiscirali so Francozi, ko je na potu bilo
.#*#///*'*•;,# rodoljub llussel v pismu do Granvvilla priporoča zvezo z Rusijo, da se turškim neusmiljenostim v Bulgariji konec stori.
V severnej Jttmevilii se je oglasil demokrat Tilden za kandidaturo predsednika republike.
Dopisi.
Mm froriij«; kmvIhJn!*«* «lolim>
7. avg. [Izv. dop.] „Slov. Narodu" imamo se zahvaliti, da tako pogosto dobivamo poročila iz domačih rok o Rusiji, kakor glavnem faktorji v sedanjem boji Slovanstva za svobodo in sploh civilizacijo. Če bi bil naš list polj -sko-romanskega duha, ne bilo bi objektivne vesti o delovanji ruskega naroda, ne mogli bi krepiti svojega lastnega mnenja z velikanskimi primeri. Da v istini, narod, kateri žrtvuje toliko v razširjenje in utvrjenje slovanske ideje in sploh v zmago Slovanstva nad sovražnimi njemu narodnostimi, ta narod mora iskreno čuti radost in žalost človečanstva sploh in najkrutejši njegovi vragovi bodo nehote primorani opustiti surovo doneče fraze a la „rus-sisehe Barbarei" itd. I kaj sledi za nas iz teh velikanskih primerov milosrdja ?
Sledi iz tega za nas moralna dolžnost, posnemati jih po vsej sili. In kako jih posnemamo ? Samo v Ljubljani je nekaj organizacije, po drugod pa vse lepo mirno spi in sladko sanja o boljšej prihodnjosti Slovanstva! Da pač lepo, če bi pečene ptice komu itd.
Res, Slovenci smo ubožni kakor koli kdo; pa pri vsej našej ubožnosti mogli bi storiti nekaj več! Stalni slovenski prvaki naj organi zuje j o po večjih krajih odbore, kateri bi sprejemali in odpošiljali v Ljubljano kakor naš
cen trum vsako vsjačino, in kako, da bi ne mogli kaj storiti! Ljutomer, Ptuj, Maribor, Konjice, Slov. Gradec, Mozirje, Celje Celovec, Beljak, Trst, Gorica itd. or-ganizujte se in pomagajte brezse-bično biti vojsko proti azijatskemu i z 1 a m i z m u za pravoslavno in katoliško idejo, blagotvorno, če se javi vsvojej prvotnej, prekrasnej podobi! Če ne bo druzega, čednih cunj je tudi na Slovenskem dovolj, in te bodo ranjenim junakom dobro došle.
0<l MlOV.-Sitttj4»rNl44k TI ur«* 6. avg. [Izv. dop.] Kako se Magjari v sedanjem jugoslovanskem boji Slovanov boje, kažejo zadnji dogodjaji, zlasti zapiranja slovanskih domoljubov, kakor so Miletič, Kapsanovie in dr. A tudi v našej bližini se je nekaj podobnega zgodilo, čemur smo se vsi čudili in kar je tudi „Slov. Narod" po „Pol." kratko omenil. Naj vam v večje pojasnenje nekoliko to natančneje opišem.
G. Murko vi č, nadučitelj v Belotincih na Prekmurskem služi tu užo mnogo let in uživa splošno spoštovanje mej ondotnim mirnim prepohlevnim slovenskim ljudstvom. on je rodom štajerski Slovenec, ima izvrstne zmožnosti in precejšnje znanosti, osobit v godbi, govori tri jezike (slovenski, nemški, magjarski). Po svojem obnašanji v družbi je nekakov kosmopolit a proti na Prekmurskem gospodujočim Magjarom — se k rep-ko poteza za svojo drugo (magjarsko) domovino.— In glejte, še temu svojemu privržencu nijso zaupali boječi Magjari, kar kože njih veseli strah pred Slovani.
Ovadil je tega „magj arskega Slovenca" nekdo pri ministerstvu v Pešti, da je soud srbske omladine in agitator mej oger-skimi Slovenci. (Tacega človeka bi pač ondi trebali, toda žalibog nij ga). Na to je prišel nek sodeč iz Lendove k g. Murkovieu in mu vse njegove omare in listine preiskal, da bi našel kaj sledu o dopisovanji s srbsko omladino, in je celo ondotno pošto prebrskal, toda brezvspešno !
G. Murkovič se je pritožil na ministerstvo in terjal natančneje preiskave zoper sebe. Tako vohajo Magjari „veleizdajo" celo mej krotkimi, preponižnimi in le malo izobraženimi ogerskimi Slovenci.
Iz *r4k«!iN«Si 5. avg. [Izv. dop.] Po neprijetnej mokrej in mrzlej pomladi so vroči
priložnost, da do malega vsak dan dobi urico, v katerej pohiti k svojemu ljubemu potolažit in okoristit se za poprejšne dolgočasevanje.
V tako premenjenih okolnostih pri BrUllu poteče štiridesetdaiiski post. Razun nekaterih bolj ali menj viharnih razgovorov, v katerih Robert skuša Berti do dobrega pojasniti kaka pač jo tista Čast o katerej mu je ona vedno in vedno prorokovala, da s Cesljom pride v družino, ne pripeti se ničesar važnega pri Brlillovih.
Na velikonočno soboto, kmalu po kosilu, napravi se Olga nekaj bolje, kakor navadno o izhodih, in Berti se zdi, da se nekako teže odpravlja iz doma ter pač tudi nekaj mileje poslovlja od nje, kakor pa sploh. Druzega, kaj hujega ubogi materi ne pride na um. Ali ko poteče ura za uro, in se jame uže mračiti pa Olge le in le nij še domov, začno se Berti mahom dramiti hude skrbi in brž potem jo prešine prestrašena misel.   Vsa opotekajoča
se hiti k oknu, da bi tamkaj toliko poprej za- j gladala jo, ko bi prihajala. j
Kar potrka postrešček in jej odde pismo, kateremu naslov je pisala Olgina roka; to precej s prevelikim strahom spozna Berta. Hlastno razganoč ga bere:
Preljuba, predraga moja mama, bodite zdravi!
Pišoča vam le-te vrstice mi je tako milo, tako genljivo pri srci, da menim, da kar samo tega mora me biti konec! Solze mi curkom kipe — ah bog, kam sem jaz zašla! Pa — druge poti nijsem znala! Sprevidela sem, da moj strogi oče meni nikdar ne privolijo v zvezo a gospodom Nebelmajerjem, katerega pa jaz pustiti ne morem, kakor tudi on mene ne. Zagotovlja mi vsak čas, da me hoče vedno tako ljubiti in srečno delati. In te najine ljubezni sad jaz nosim uže pod srcem!
Res strah, kar groza me je pred negotovo prihodnjostjo, pred samo soboj! Vendar še veliko   huje  se  bojim  pa  očeta in nemam
tistega srca, da bi pričakala njihovo togoto. Udam in popolnem se zaupam mojemu ljubljenemu Nebelmajerju in njegovej ljubezni. Kamor on, tja grem jaz: njemu v roke izročim svojo o sodo!
O predobra, premila mama! pa zato ne kolnite me ubogo hčeri! O pomirite se, tolažite tudi mojega dobrega očeta — potem bom z dokaj lažjim pričakovala dne, ki nas iz nova združi spravljene! — Srečno, z bogom!
Olga.
Neznan bol materi skrči srce, ko prebere to poročilo. Stori se jej, kakor, da ima mrtoud zadeti jo, kakor da celega sveta gorje se pogreza na njo — pa niti razjokati ne more! Popolen obup jej mrtvaško obledi obraz. Ne misli nič, ne toži nič — samo čuti bridkost, strašnejo, kakor umiranje.
V takem položaji jo naleti Robert vrnoč se domov. Ona srpo pogleda na-nj pa mu nemo poda list, pripravljena na vse. Hlastno beročemu uže proti koncu zakliče:
veduje, da so naši slovanski bratje v borbi za svojo narodno svobodo skoro da še krutejši in neusmi-ljenejši nego Turki. Uže naslov je za nas Slovane tu razžaljiv! Petliidovetdesot procentov nas je v deželi kranjskej Slovanov, in uradni list si upa nam razžaljenje „slavische grausamkeiten1* tu v našej sredi na uho zavpiti ? I nij zarad „ vznemirjenja" konfisciran kakor z nami delajo, če konstatiramo kaj o nasprotnej stranki, kar smo pred porotniki pripravljeni dokazati ! Več o tem ne moremo pisati v de-našnjej tiskovnej svobodi, ali pomnili bo-demo to! Sicer pa si dovoljujemo vprašati deželnega načelnika g. ltohiml.iva Widmana, ali se vladana „I,aib. Ztg." z njegovim dovoljenjem in priznanjem tako redigira? Mi bi radi rekli, da vendar ne, ker g. načelnik je — namestnik cesarjev !
— (Umrl) je 1. t. m. Franjo Sever, modroslovec, po dolgej in hudej bolezni na svojem domu v Šmartnem pod Šmarno goro. Nemila smrt je zelo talentiranemu vrlemu narodnjaku pota prezgodaj zaprla, da nij mogel svojemu narodu bolje koristiti. Bodi mu zemljica lehka!
— (Črnomelj sk i c. kr. okrajni glavar Tribuzzi) je v soboto umrl.
— (Koncert) na restavracijskem vrtu ljubljanske čitalnice v nedeljo večer je bil obilo obiskan, petju in goilbenim produkcijam se je rado aplavdiralo. Posebno jo občinstvo pozdravilo nastop opernega pevca g. Nollija iz Zagreba.
— (Vreme) je v zadnjem času zopet m koliko deževno postalo. Uže dva dni smo imeli nevihte z gromom in treskom, in od tu in tam se čuje o toči, ki dela mnogo škode. Meteorologična poročila od zahoda pak naznanjajo, da barometer jako hitro pada in to proti celemu kontinentu. Pričakovati je torej v prihodnjih dnevih viharjev in neviht in zopet mnogo dežja, katerega pak se najbolj boje posestniki vinogradov, ker vino vendar še nekoliko dobro kaže.
— (Iz Maribora) se nam poroča, da je bil šolski list „Slovenski učitelj" od 5. avg. konfisciran. Idala se je na to dotična številka v drugem natisu.
— (Nesreča.) Od sv. Jurja na Sčav-nici se nam 3. avg. piše: Strašna nesreča se
je v Vidmu 3. aug. zgodila. Pri posestniku Podplatniku je začelo v skednji goreti in ker
je celo poslopje bilo se slamo pokrito, bilo je
v kratkem vse uničeno. Gospodar pa, njegova mati in sestra hočejo ljutemu elementu nekaj iztrgati, a vsi žalostne smrti v ognji poginejo. Nesreča pa je tem veča, ker nij nič nikjer zavarovano. O da bi naši gospodarji vendar uže isprevideli, kaka dobrota so zavarovalna društva.
— (Življenja sit.) Piše se nam: V petek 4. t. ni. po polu dne ob 3. uri vozil je teževlak iz Čakovca v Središče. Mej potjo skoči iz tik železnice stoječega grma mož, beži na železnico ter se vleže na pot še le nekatere sežnje oddaljenemu vlaku. Vodja nij mogel vlaka tako naglo vstaviti in tako ga je mašina črez pas prerezala. Ta življenja siti mož bil je baje sodarski pomagač iz Nedelišča v Medjimurji. Zapravil je lepo doto — sedaj pa delati nij hotel — zato si je skrajšal življenje. Navadna osoda zapravi j ivčeva.
Dunajska borza 7.	avgusta.	
Tevirno tolew,Tafi6no poročilo.)		
Enotni drž. dolfj v banko /cih	.   6«> <1d. 40	kr.
Enotni drž. dol»* v arohru    . .	69   . 65	fj
ISftO <La. posojilo   .   .   .   . .	111   . 50	V
Akcije nArodne bank**   . .	856   . —	•
Kreditne akcijo ....	145   t 30	•
	123   t 75	
	9    . 81	■
		•
Srebro	101 70	■
Št. 425S.	(245-	-1)
Razglas
glede izpraznenih sirotinskih ustanov.
Letos bodo izpraznjene nekatere sirotin-ske ustanove v letnem znesku po 41 gld. do 50 gld. Pravico do užitka teh ustanov imajo ubogo kranjske siroto moškega in ženskega spola, ki ljudsko šolo obiskujejo, od dovršenega 6. do dovršenega 15. leta starosti, toda prednost pod jednacimi okoliščinami imajo tiste sirote, ki so brez staršev, potem sirote brez očeta in še le v zadnjej vrsti oziralo se bode na sirote brez matere.
Prošnjiki za te ustanove naj dokažejo starost po rojstvenem listu, uboštvo, način si-rotinskega stanu, bivališče, potem naj dokažejo, ali uže kako šolo obiskujejo; tudi je navesti v prošnji, kdo da ie siroti postavni ali od sodišča nastavljeni zastopnik.
Nekolekovane prošnje naj se ulože po dotičnih c. kr. okrajnih glavarstvih, v Ljubljani po mestnem magistratu do
1.3. septembra I. 197».
Od deželnega oiUon tajskega.
V Ljubljani, 25. julija 1. 187G.
in soparni dnevi, kateri pospešujejo rast in zoritev še ne spravljenih pridelkov. Veliko dosedanje deževje bilo je vzdignilo Dravo čez njeno obrežje in provzročilo mnogo nesreč pri mlinih, Bedaj je vendar se znižala in svojo navadno visočino zavzela, mrzloto izgubila so-greta se in sedaj nam pripravlja prijetno hladilo v vročih urah. Vsak prijeten dan skoraj pripelja poštni vlak iz Čakovca goste k nam, kateri se hodijo v Dravo kopat. Po kopanji in s tekom užitej j užini se zabavljajo do večernega vlaka. Pojejo kaj radi pa le nemške in mađarske pesni včasih tudi katero slovensko.
Vsakdo sprevidi, da je življenje v kraju z železnico mnogo prijetnejšo kot v onem brez nje in vsak kraj če li je mogoče si prizadeva dobiti železnico. Kako si tedaj tudi mi ne bi želeli dobiti nove železnice vezujoče nas s krasno ljutomersko pokrajino, katera bi še nas potem morebiti z bližno hrvatsko vezala. Mnogo se sliši od te proge — bo se pa pri sedajno slabem gospodarstvenem stanu stavila in ako se bode jo vprašanje kje da pojde. Naglasuje se Ormuž—Središče in Ormužani se zelo trudijo, da bi jo dobili, kar je tudi prav da so. Storili so uže več korakov mej tem, ko so Središčani tiho. — Ormužani imajo velicega protivnika ovirujočega to podvzetje in ta je neravno ozemlje. Več bregov z globokimi grabami ovira močno stavljenje železnice črez Ormuž. Prerovi skozi brege in navali vgrabah bi zdatno zvišalo stroške tega podvzetja, mej tem, ko je ozemlje za zvezo s Središčem tako rekoč za to ustvarjeno. Po krasnej dolini mej ljutomerskimi gorami bi se vlekla železnica vezujoča Ljutomer s Središčem brez vsakega brega, koji bi se dovašalo vino ljutomerskih in medjiniurskih goric in tudi drugi pridelki, katere hrani bogato Medjimurje. Zveza s Središčem bi bila tedaj mnogo cenejša in dobiček večji kakor z zveza z Ormužem. Lansko leto so bili merilci tukaj ter progo od Ljutomera v Središče zmerili, zdaj pa je vse tiho. — Središčani gibljite in potegujte se za to železnico tudi vi!
Domače stvari.
— („Slavische Grausamkeiten.") Pod tem naslovom (slovansko neusmiljenosti) je prinesla predzadnja ljubljanska „Laib. Ztg.u, zvanični list naše deželne vlade, članek, ki pripo-
„To je sad tvoje nestrpljive trmoglavosti, glej 1«
Robert molče in škrutaje zobmi nekoli-krat po dirja po sobi, potem nakrat obstoji in hudobno zarežeč se proti Berti zagrmi:
„Ita — moje trmoglavosti! Tvojega prokletoga pajdaše vanj a in vozlanja — skonča-tek! Kaj ti nij sem tolikrat zagotavljal, kaj nijsem vedol, da dotika s takimi ljudmi je pogubljiva! Tu zdaj imaš, kar si iskala, pospeševala — hčer vlačugo; svojemu imenu ne-izbrisljivo sramoto!"
„Sramoto!" vzdihne Berta in si zakrije obraz.
„0, pa naj le gre", nadaljuje mrzlo oče, naj se potepa po sveti — svobodno!"
„Kaj češ storiti?" vpraša žena nekaj mir-neja meneč, da iz njegovih rahleje ubranih besedi sme pričakovati njegove prizanesljivo* sti za Olgo.
„Kaj jaz hočem? Nič, ničesar ne! Pustim jo, o pustim naj bo,  kder hoče! Videti
hočemo, kdo poprej povpraša po drugem. Potlej pa — vajet napet!"
,, Robert!" pozove žena proseče.
„ Molči! to je tvoje delo, baba!" zagrmi Robert srdito, da Berti zmedli beseda na jeziku.
V malo dneh potem imajo Ljubljančanje dovolj snovi za kratkočasilo, zabavno pomenkovanje, ker kljuhu dandenašnjej veljavnej pri-slovici: „nič novega več", je vendar romantično izpeljanje dekleta še precej bela vrana v belej Ljubljani.
Zopet je pozna jesen. Prvi sneg prši po sivoniračnih ljubljanskih ulicah in pošiljajoč nadleguje samotni par, gredoči po dunajski cesti. Mlada soproga tesno sklenena z možem povzdigne ljubi obrazec in nekako radovedno pogledeč proti druzemu nadstropju srečujoče hiše šepetne:
,,A, vselej mi je nekako tesno pri srci, kadar greni tukaj mimo."
„Umejem,  ljuba.   Tudi meni tako. In
ravno denes — popred sem slučajno se spomnil - denes je leU in dan, kar sem prvikrat in zadnjikrat bil pri njenej materi zaradi nje. Kako zdaj hvalim boga, da sem bil slabo opravil tisti svojo pot!'1 rekoč gorko k sebi pritisne ljubljeno ženico.
„AH kako pač je Olgi zdaj, to sem radovedna?"
V tistem hipu pridrdra samotež voziček in se ravno pred Svitanom vstavi. Na vozu se vspne mlada ženska. Ko nekoliko razmota temne haljino sč sebe, posveti njej svctilnica v bledi, propadli obraz ter obsije tudi mlado dete, katero ona krčevito stiska k prsim, in ki omraženo glasno jokati začne.
Svitan po tem nenavadnem prizoru opozorjen pristopi se svojo ženo bližo in — ostrini. Spoznal jo je!
„Olga!" vsklikue sam zase in potem rahlo odmikovaje se silno prizadet šepeče svojoj ženi:
„To je Olga, — Olga, Brtillova hči."
Ad Nr. 5181.
Oznanilo.
I »im; 7., H., '.)., 10., 1 1., 12 , 14., 10., 17., i'.'.. 2 1., -J-J., 28., 24« -5-, 26., 28., 2!»., 80., ;i. avgusta, dalja dne 1., 2., 4., 5., 6. in 7. septembra t. 1., vselej od zjutraj ob petih iio dveh po polu dne se bo v Ljubljani stoječi c. kr. tOpmVki polk vadil v streljanji na ostro (s kuglami) na vadilišču pri V i !• m ar jih, na prostoru pod kantonsko cesto mej Spodnjimi Gameljni in Cer n uškim m o s t oni.
Zavoljo nevarnosti na življenji je v pori inienovanib dneh in urah ljudem prepovedano, stopiti na vadilišče mej prostorjem gori imenovanim, katero prostorje bode. dokler se bode streljalo, zaznamovano po naznanilnih stražah; tako je tudi ob tem času prepovedano, stopiti na kantonsko cesto mej Spodnjimi Gameljni in ('črnuškim mostom, kjer bodo na obeh konceh to cesto tudi naznanilno straže stalo.
Strelivo, kar se ga najde, se mora takoj izročiti podčastniku pri c. k. topniških depo-sitorjih na Ljubljanskem polji postavljenemu, ter se bode dobilo za-nj plačilo, katero jo za to odločeno od cesarskega zaklada.
Vsakteri se pa resno svaruje, da naj previdno ravna z najdenimi nnbasanimi strelili, katera se še nijso raznesla, sicer utegnejo tistemu, ki jih najde, in drugim strašno nevarna biti. (241—2)
\  Ljubljani, 29. julija 1876.
04 c. lr. deželne vlade.
i
1
i i i v
Anatlierinova ustna voda in zobni prašek
izdeljuje 1*nltfit'l tait'fi»li, lekar na tltt-naji>kij centi t> Ljubljani. Tudi najbolji! in najcenejši pripomoček zn čiščenj*) ust. 1 akatljica zobnega praška . . 40 kr. 1 steklenica ustne vode . . . 00 kr. (£8—10)
► ► ► ►
► ►
hrm bolnim noč in zdravje brez lek in brez stroškov po izvrstni
toalesciere bi Bain
30 let a«* j* aij bolesni, kl M fo ■« bila o*lr> riia  ta   prijema   kdravttBa  hrana,  pri odraflčenib >      ii   t'-', modiejn i'i rtroikov^ zdravi v ne bolez-. loden,   jih živcih, dalje praio;, i m jetrah; Um naduta, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, neprt tv* v ljenje, zaprtje, preblajenje, iiespanje, slaboHti, zini i.lo, vodenico, mrzlico, vrtotflavje, Hileiijo krvi v glav* i imanje  v  ušesih,  slabosti  in  blevanje pn MHMmH) OtoteOtlj diabet, trganje, shujšauje, bledieit.o in pr< ■. BOjej posebno »o priporoča za dojeneu in j« boH« nogo ilujiiičinu mleko. — (skal iz mej 80.000 aprioi d idr*?finih, brM vsako medicine,  moj njimi »pr "ovala protesorju Dr. "VVurzerja, g. F. V. IJoieka, ur* . t profesorja medicino  na  vseučilišči  V Maribon. »•in vilueKh svetnika Or. Angellteitta, Dr. S hore. lam i >., )ftr. (. aiuphella, prot. Dr. Dčiie, Dr. Urč, grofinje L!uwti< fuart, Markize de Jireban h mnogo druzih uuonitnii 3>b, m razpošiljava na poseIon» zahtuvanje zastonj. Spričevalo št 73.k70. "■pričevalo zdravilnega svet Jka Dr. Vv'ur zor j a,
Bonn. 10. j nI. I«.**,
Ivcvslesciere Du Barry v mnogih glm'aiiL nt* gradi vsa zdiavila. 1'OBobno koristna je pri dristi i t,r Ji, dalje pri uesalnih in obiatnih boleznih a t d pri kiiuvju, pri prisadljivein i* holeiinem druženji h al&i cevi, zaprtji, pri bolebnen bodonji v oblatil i uiotiurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje i. i*, neprecenljivo sredstvo ne sumo pri vratnih in prs lih boleznih, ampak tudi pri pijue:iiei in sušenji v grh. (L. B«) liud. Wurzer, zdravilni svetovale'1 in čio mno •< učenih druf.tev.
Winche»ter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne4 i   nt-varnostne  prikazni,   trebušnih  bolezni, zaprtja . i »In« čutnice in vodenico, Prepričal sem se sam glede .Hotra zdrav ila, ter vas toplo vsakemu priporočam.-Jame a Shorelaud, ranocelnik, 9ti. polka, /.kušnja tajnega sanitetnega svetovalca jrosp Dr. Angelsteina.
Berolin,    maja 185&
i'onavljaje izrekam glede Revalesciere du Harry s ■ j-ansko, Tiajbolje spričevalo.
1 r. A .i g e 1 .i t < i n , tajni samt. *votovai<:<-. Spričevalo št 76.9*21. Obergimpern, iBadensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 6 tednov za strašilni  bolečinami vnetic jeter,  ter ničesar použui nij, uogei, je vsled rane Vaše Uovaloacicro du Harr/ po-...»iioiiua zdrav.
Viljem liurkart, ranocelnik.
Revalevciere je t krat točnojš.v, nogo meso, tor M pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat Voč na j>?ni, ko pri zdravilih.
itohastlt) puiteab po pol 'jinta i gold, fi'> " 11 roid.     vr., *i funta A gold. 50 kr«, • faw vov \K J K Aiat«»v :'j golđL, M funtov 80 .; >: ?.
lam \m\ v puiieah  in Rovalesciere-
Chocolatče v prahu      ,aa 1 ...... .....r,  .UM .
... 4? vaa i      50 Ltr., »  ;-raha u 19 ' ta* ;1. kje': Da '-.!«rry A:Jorn.p. na «U»w *-i*t, es'-sHI--leoiaveMM k   , kakor v vaoh   ■ ■itih pri <i.:b.-ih :. iip'.>coi ij I Ji tr . tv?.;h ••    .'ii .•■..;> ..diija Itt-i-M". <« -iča rte -?o krt e    • • d n->      »antoah ili p . .-.••:]. . V LjHikIjMi Pd      . :ir. J. S v ob .-da,-akar prt „zlateut orlu-! •■ it«'k i pri lokarjri J. P t o* t a m u.  v 1'eUivcu pri lekarju Bi m   acherju, t j«>iu  pri  iekarju   Aljinoviču,   v  Trwtu pri dKarjU Jakobu Sorravallo, pri droKori|jt'1 P- ftooe a i. J. II i r * * ■. h n, , Kadru pri Androviču. (23)
Polytech.nicka škola
ve 1 i'aiil-.t'iilM'rs;u (v NaMicIi).
Ingenieuril strojii, Zeniu-ineriču,  Lučebnikii (liplne zaiizene Laboratorium), Strojvedoucich. Pripravka pro jednoročni dobrovolnikj. Prospekty zašila reditelstvo zdarma a na dopisy odpovida se tež česky. (220 -a>
Z okusnimi pismenkami in olepšavanji, kakor tudi z dobrimi ročnimi in brzotiskaluimi tei dru/imi stroji in pripomočki popolnem oskrbljena
v Kolmanovej  hiši  v zvezdi,
priporoča se čestiteinu p. n. občinstvu za izvršenje vseh v stroko tiskarstva spadajočih del, ter bode jej blagovoljno izročena dela po najnižjih cenah hitro in okusno izdelovala, posebno pa:
1^.4't m« poi*o(v*iln,
koledarje, računske poročila rafunv, fakture, cirkulare, menjice,
1 if«»;tffi<<', inhiltif liste*
■rinikl ali pari« liste, železoce8tne vozne liste,
h firmo in želozni^kim kolekoni,
loi'inulai'0 /.a t*, kr. urade, advokate in notarje,
itd. Ud,
i
Literarne knjige, časopise, brošure, kataloge, •ilj4V<-   iiji   |M^t>i«-iii |>a«]>ii
jedilne liste, cenike, diplome, izkaznice,
nlihL-oiliii- ali \itill;iri>', jtititiu' t itziif liste, koverte s firmo, oziianila za prilepljenje na ogle,
ittf. itd.
S?
IzdateU in urednik Joaip Jurčič, Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".