Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at he Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Post vaster, General.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
^LUMEHI. — LETO 111. Copy 3c
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.

"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE
FOR ALL." 5 :: ^ ....._	T
r-a?'-*«
CLEVELAND, O., PETEK, (FRIDAY) OCTOBER 1st, 1920.
ŠT. 232 (NO.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
fODSKD-LIT-POGJUAN-M SE OBNOVIJO.
i/:?: i30, sei)t- — Litvinska takni CJ a. povabilo 'Poljske, da
Wall1;08/'6 SV0;,e delegate v
litvinslf' Jer se ibodo 'Poljsko-Meela -- mirovna Pogajanja iijem /'e Jutri ali pa pojutriš-
CC0Sk0 zunanie ministr-kažeJ,,6	da znamenja
«„ ' vc.a j6 Prilika za porav-vecJa kot pa kdajkoli pre-
iti Poljska sta iz j a-iati s 3 sta pripravljeni poga-jih je Podlagi priporočil, ki je Zaj . a Liga narodov, ki se % v16 čase nadvse prizade-tiej , a. Privede do sporazuma dov. tapniki prizadetih naro-
^ angleški in japon-staviij,	ki jo je na-
,ej.n; lga narodov, da razreši spor med Lit vini j o in n' So danes odpotovali
l(iru?iiWa!lci' kj"er se Jim bosta 4i 2a„. a sie italijanski in špan-L 1 0Pnik. 'Pričakuje se, da
"ilVO
je.'
mi
U
Ol]sko,
Faisij
Pričela z delom pri-
L ^ Podajanja. 1 ^itov:
1%
pre-,princ
0. šept. — Rusko-polj-Stiivila 0Vna Pogajanja so se u-e ^edteni ko ruski dele-, tla aj°, "a odgovor z ozi-%re . iUske mirovne pogoje, Se načelnik poljske mi-% Racije M. Dombski, % aršavo, da jih %ha ^i minister,
k če i' delegatje sami ne ve-!e' tod,0 pogoji sprejeti ali b je iv, .v sPlošnem se misli, '"»ija ^a' ki jo je predlagala C%*^oljiva. ^%v. zasedle Lido.
tete So a' 30. sept. — Poljske 'č Hai-ZaVZele mesto Lida, ki } ji Pit t® milj južno od Vil-^i j® važrno utrje-
Z'^odni naPredovanje v seve-Vil S!n®ri 86 nadaljuje in ■JJ Hiegt ne' ^i J6 lit vinsko glav-Nni. ' Se Pričakuje v teku Aoča
^ete 6 tudi, da so ukrajin-ksk ,16 mesto Kamenetz '%i bni'-v atero so imeli za-
AjT^eviki.
J« v LiJ!10 Se je poročalo, da »Hka zbrala 90.000 močna i h'vo	da prične o-
1 j, ^iia0U Poljakom.
12 fronte haznanja-
milj vzhodho od
v,
^o^Ukraj inske
čete
H ob celi črti. V c(V %0 Sol. 6 čete napredovale iti0 1111113 ter prekoračile ,Uničile 214 divizijo
foi?*?'topov
V Po-napadli 4. bolj
B p
^ant 0n je v megli t EL OB GORO.
jJpNski861®8' 30. sept. — *	bUon (>-4
Ns, ..v »..1^Sai> Diego v San
2
i ila Kosti
megli, ki se je 4' 0h Zra^u- izgubil ter '■ k. ^o|lxf0rski vrhunec v \	Wood- Balon se
ter je padel %p(iJev globok (prepad. Mi v Petih mož. ki so se
^dbe ' 80 dobili Pri
Cox noče biti odgovoren za Wilsonove akcije.
Wichita, Kas., 30. sept. — Ko se je danes Coxa napadlo, češ, da je,samo ogledalo Wilsona, je on to obdolžitev odločno zavrnil. V svojih govorih in odgovorih, ki jih je dajal na vprašanja, stavljena mu od avdijence se je dotaknil tudi mehikanske-ga problema.
Na zelo živahnem shodu, ki gaje obdržaval danes- popoldne v Newtonu, na katerem je bilo navzočih več republikancev kot demokratov, je odločno zavrnil sugestijo, da je odgovoren za dejanja predsednika Wilsona. Do tega je prišlo, ko je Cox, kot ima navado, pozval navzoče, da< mu stavijo vprašanja.
Eden izmed navzočih ga je vprašal, zakaj je Wilson vetiral prohibicijski zakon.
"Predsednik Wilson je za to dal svoje lastne vzroke," je odvrnil Cox, "in predsednik Wilson tudi letos ni predsedniški kandidat, temveč Cox." Nato je nadaljeval: "S tem ne mislim ničesar nespoštljivega o možu, ki bo stal ob strani Jeffersona in Lincolna, ko se njegov duh preseli iz tega sveta.
Cox je odgovoril tudi na več vprašanj, tikajočih se prohibici-je. Vprašalo se ga je, da-li bi bil glasoval za sušo kot j% Harding, ako bi bil na njegovem mestu. Harding je glasoval za Volsteadov zakon in je glasoval zanj tudi potem, ko ga je veti^ ral Wilson. Cox je odvrnil: "V senatu se je glasovalo, o prohi-biciji vsega skupaj dvaintridesetkrat. Harding je glasoval tridesetkrat proti prohibiciji in dvakrat zanjo."
"Ali bi bili vi glasovali za sušo pod istimi okolščinami ?" je bila prihodnje vprašanje."
"Da." je odvrnil Cox.
Ko ga je nekdo vprašal, kaj misli o stališču Hardinga napram Mehiki, ga Cox dolgo časa ni razumel, kaj misli vprašati. Končno je odvrnil:
"Harding je v nedavnih govorih izjavil, da bo gledal za pro-tekcijo ameriških interesov vsepovsod. To se lepo sliši. Toda jez sem mnenja, da ako gre pustolovec dregati v sršen je gnezdo in se tega zaveda, ni dolžnost Združenih držav, da bi mu dala za spremstvo brigado vor jakov."
Množica je to njegovo izjavo živahno odobravala.
"Ali je tako prav?" se je Cox obrnil na vprašalca. In ko je ta odgovoril pritrjevalno, so ljudje začeli ploskati.
Liga in Rusija.
"Ako bi imeli ligo narodov, kaj bi ta napravila z Rusijo?" ga je vprašala neka ženska.
"Rusija ni član lige narodov. Liga varuje proti zunanji agresiji. Pod liginimi določbami bi de narodi ne vmešavali v notranje zadeve Rusije in bi pustili, da Rusija sama reši svoja notranja vprašanja. Ko bo ruski narod ista rešil mu bo rekla liga : "Mi bi radi. da se nam pri-
V svojem govoru je Cox na-družiš."
dolgo govoril o raznih domačih ekonomskih vprašanjih, ki so posebne važnosti za farmer je ter je zaključil s svarilom: —-"Ako izvolite reakcijonarno vlado, se boste zato kesali dolgo vrsto let — zapomnite si to!"
Velik požar v Gal-vestonu.
Galveston, Tex., 30. sept. — Požar se je pojavil danes zgodaj zjutraj v pristanišču ter napravil za dva milijona dolarjev škode.
Ogenj je divjal devet ur, ne da bi ga bilo mogoče spraviti pod kontrolo. Ognjegascem se je po deveturnem prizadevanju posrečilo ogenj dobiti pod kontrolo, tako da se ni širit še na nadaljna skladišča v pristanišču.
Ogenj se je najprej pojavil ob 2. uri zjutraj v tovarni Texas Gulf Sulpher Co. Ker je pihal precejšen veter, je zanesel ogre v rezidenčni okraj mesta. Ker so se v požaru zanetile razne kemikalične snovi, je bil boj še posebno težak.
Osem ognjegascev je onemoglo od plinov, ki jih je oddajal od sebe goreči sulfur.
Tovarna, ki se nahaja ob pristanišču, je danes opoldne še vedno gorela.
Veter je zanesel iskre tudi v skladišče bombaža, kjer se je nahajalo na tisoče zavojev istega, in uničeno je bilo celo skladišče z / vso svojo vsebino. Italijanski parnik Etna, na katerem se je nahajalo 253.000 bušlov pšenice, je zgorel in delno je bil ožgan tudi italijansk i parnik Occana. Tudi drugi parniki v bližini so več ali manj ožgani.
Pogorelo je tudi nekaj stanovanjskih hiš.	je tudi več vagonov, v katerih se je nahajala pšenica. Skladišče Anchor Milling dražbe je tudi poškodovano in vsa zaloga je naj-brže uničena.
Sladkorne zaloge so velike.
Giolitti se boji nasilnosti.
OKRUTNOSTI PROTI NEMŠKIM NASELJENCEM. NA OTOKU SAMOA.
San Francisco, 30. sept. — Nova Zelandija, kateri je bil vročen mandat nad zapadnim Samoa otočjem, kije bilo pred vojno nemška kolonija, podvze-ma izredno stroge korake proti naseljencem nemške krvi. Poroča se, da se je deportiralo vsakega nemškega prebivalca na omenjenem ozemlju in da se je zaplenilo Nemcem vso lastnino nad $70.
Amerikanci, ki so se vrnili iz otoka, pravijo, da se Angleži poslužujejo pri svojem postopanju proti Nemcem popolnoma nepotrebne okrutnosti. Angleže se dolži, da so razgnali cele družine, da so matere ločili od otrok in da se je stare Nemce, ki so živeli miroljubno življenje na otoku že po 50 let, deportiralo, ko niso imeli nobenega cilja pred seboj, kje naj se nastanejo.
Neki ameriški mornariški častnik, ki je na lastne oči videl, kako se je deportiralo Nemce, fcravi: "Celo zadevo so skovali nekateri uradniki, ki so prišli iz Nove Zelandije ter so videli priliko, da pod pretvezo mirovne pogodbe lahko pograbijo zemljo in lastnino teh naseljencev, ki so si s svojim dolgoletnim trudom ustanovili tamkaj svoje domove."
Washington, 30. sept. — Pomanjkanje sladkorja, katero je postalo najprej občutno tekom vojne, in ki je pestalo vsled mahi naci j raznih špekulantov po vojni še akutnejša, je sedaj končano vsaj za nekaj časa.
Iz merodajnih virov se poroča, da cena sladkorju ne bo šla kvišku letos in da se ni bati zvišanje še tudi bodoče leto.
V zalogah Združenih držav je velikanska zaloga sladkorja in napoveduje se da ga je toliko, da ga ljudje ne bodo mogli porabiti še vse prihodnje leto.
Tekom zadnjih par tednov je cena sladkorju na debelo padla od 26 centov in pol na 14 centov in pol ,in zatrjuje se. da bo ta cena tudi držala ali pa bo šla še nižje.
Na Kubi se je letos pridelalo 3,750.000 ton sladkorja. Na vsem svetu se je letos pridelalo približnih 11,809.000 ton trsne-ga sladkorja, prejšnjo leto približno ravno toliko. Pridelek pesnega sladkorja se je nekoliko znižal. V splošnem se je svetovna produkcija znižala letos za približno en milijon ton.
Toda Združene države so prejele več kot svoj navaden delež od svetovne produkcije sladkorja. Do 16. septembra je dospelo v vsa ameriška pristanišča 3,587.801 ton pWkorja. ali okoli 200.000 ton več kot pa v preteklem letu.
Vsega skupaj ima letos Amerika na svojih zalogah približno 4,000.000 ton sladkorja. Dežela je leta 1919 porabila 4.068.-ton sladkorja, leta 1918 pa 3,-496..0OO ton.
Računa se že tudi na pridelek sladkorja v bodočem letu v in splošno se misli, da bo za več kot 50 procentov višji kot pa je bil letos.
Oblasti pravijo, da ima dežela sedaj v zalogi več sladkorja kot kdaj prej.
NEMCI NAMERAVAJO GRADITI ZEPPELINE V AMERIKI.
Pariz, 30. sept. — Neka brezžična brzojavka iz Nemčije pravi, da se nemška tvrdka, ki izdeluje balone Zeppelinovega tipa, namerava preseliti v A* meriko. Glasom mirovne pogodbe je izdelovanje zračnih letal v Nemčiji tako prizadeto, daje Zeppelinova tovarna sko-ro popolnoma prenehala z obratovanjem. Namen tvrdke je premestiti vse svoje tovarne v Ameriko in zgraditi balone, ki bodo zmožni vzdrževati stalno prekoatlantsko službo.
IGLA POTEGNJENA IZ PLJUČ.
Columbus, O., 30. sept. — 20»-letni Miss Momayne W. Weis-end so danes' v tukajšnji bolnišnici vzeli iz spodnjega dela levih pljuč malo iglo, katero je požela pred desetimi leti.
KIROPRAKTIKI PROSIJO ZA POSTAVNO POSLOVANJE.
Columbus, O., 30. sept. — 0-hijska zveza kiropraktikov 'je danes pri državnem tajniku vložila peticijo za ustanovitev ki-ropraktičnega odseka. Peticija nosi podpise 50.000 volilcev, medtem ko jih je treba samo 30.000. Državni zdravniški odsek ni dosedaj odobril še nika-kih kiropraktičnih šol in niti ne-če izdajati kirOkraktorjem dovoljenje za poslovanje.
Rim, 30. sept. — Danes seje v italijanskem senatu razpravljalo o predlogi, katere namen bi bil povečati kazen za one, ki nosijo orožje brez dovoljenja. Tekom razmotrivanj se je oglasil bivši vojni minister general Grandina, ter izjavil, da so delavci, ki so zaposljeni v tovarnah, kjer se izdeluje orožje, pokradli velike količine pušk z namenom, da jih rabijo proti državi.
Ministrski predsednik Giolitti deluje na to, da bi se napravilo zakon, glasom katerega bi imela država pravico zapleniti vse orožje, ki je imajo v posesti privatni državljani, brez ozira na politično prepričanje.
Socijalni in idustrijalni polo-ža v Italiji je danes podoben položaju, ki nastane v deželi, v ka teri je razsajal hud potres. Veliki* sunek, katerega je zadalo gibanje kovinarskih delavcev industrij alnemu ustroju. Je sicer minul, toda predno bo ta ustroj zopet gladko tekel, bo treba še številnih pogajanj in kompromisov med delavci in tovarnarji, in do česa vsega še lahko pride med tem časom, nihče ne ve.
Načrt, na podlagi katerega se je delavstvo na svojem zborovanju izjavilo, da se bo umaknilo iz zasedenih tovaren, je sedaj še samo teorija in predno se razvijejo iz te teorije dejstva, bo minulo še precej časa.
Nihče ne more reči, kako se bo načrt v praksi izvrševal in dvomi bodo obstajali še ves čas, tekom katerega se bodo vršila pogajanja med delavci in delodajalci glede načina, po katerem naj bi se ta načrt za delno kontrolo delavstva v industriji polagoma uresničil.
Sklepi- in zaključki delavcev in delodajalcev bodo nato predloženi vladi, nakar bodo šli pred najvišji delavski koncil. Ko bo ta povedal svoje mnenje, bo šla zadeva pred parlament ,da napravi tozadevni zakon. Stvar gotovo ne bo šla hitro izpod rok kajti v parlamentu se bodo brez dvoma pojavili novi predlogi v istem smislu, bolj reakcijonar-ni ali pa bolj radikalni.
Medtem pa je položaj po italijanskih mestih še vedno j ako napet. Ponekod so se delavci umaknili iz tovaren, drugod jih imajo še vedno zasedene. V Tu-rinu je stanje zelo napeto. Delavci, ki so že izpraznili tovarne, so jih pod vplivom ekstremi-stičnih agitatorjem zopet zasedli ter razvili nad njimi rdeče zastave. Oni zahtevajo, da se jim ipl ača za ves čas, ko so imeli tovarne v svoji oblasti.
— Pogreša se 171etna Katarina Havančič,. stanujoča na 2204 Lakeside ave. Pogrešano dekle meri 5 čevljev, 2 palca, tehta 145 funtov, je svetle polti in temnih las. Pogreša se jo že od 27. septembra. ■ ' i i
OBLEKA IN KLAVIRJI PADAJO.
Chicago, 30. sept. — Tukaj se naznanja, da so danes padle cene obleki, klavirjem in hišnim vodnim potrebščinam. Maurice Rothschild, ki lastuje veliko pro dajalnico z moškim blagom, poroča. da je odredil, da se cena moški obleki zniža 20 do 25 procentov, in da se pričakuje še nadaljna znižanja. Lyon & Healy družba je danes naznanila, da se cene vsem klavirjem znižajo za $100. Goetz Brass Co. naznanja znižanje cen od 10 do 25 procentov vseh medinastih Izdelkov. Edino, kar se ne bo znižalo še za najmanj dve leti, je tobiak. Cigare so se pred kratkim zvišale za 15 procentov in ta cena najbrže ostane še precej časa.
Angleži hočejo rusko zlato.
London, 30. sept. — Zlato je edino, kar more Rusija eksporti-rati in mnogi angleški trgovci, ki bi radi, da bi se odprla trgovina 2 Rusijo, pravijo, da je zlato edina stvar, ki bi jo radi dobili iz Rusije. Pogajanja glede otvoritve trgovskih odnoša-jev, ki so se pretrgala, ko je Leonid Kamenev odpotoval v Moskvo, se bodo zopet otvorila, kakor hitro pride med Poljsko in Rusijo do sklepa miru.
Angleži pravijo, da je zlato edina baza za trgovanje z Rusijo. Sprejemali ne bodo nobenih kontraktov na kredit. Za vsa naroČila mora Rusija naložiti potrebno količino zlata, kot sekuriteto.
Preiskava ruskih živilskih zalog izkazuje, da ne more Rusija eksportirati nič živeža, ker vsega sama rabi. Sicer ima več drugih surovin kot kože, toda radi slabih transportnih pripomočkov je ne more spraviti v pristanišča. Zato je v prvi vrsti potreba, da se v Rusijo pošlje potrebno železniško opremo, za katero bo morala plačati v zlatu.
Lakota v Indiji.
New York, 30. sept. — Letno poročilo ameriškega baptistov akega misij ona, ki deluje v Indiji že 45 let, pravi, da tekom vseh let svojega delovanja v Indiji še bil ekonomski položal dežele tako slab kot je ravno Sedaj. W. L. Ferguson, ki živi v južni Indiji, poroča o tamkajšnjem položaju na sledeči način:
"Posledice velike vojne so nad nami, in občutimo jih na različne načine. Med ljudstvom je nastalo splošno nezadovoljstvo in pojavila se je politična agitacija kot je Indija še ni nikdar doživela; trgovinski nqred, ki je posledica parobrodnih težkoč, nestalne valute in drugih vzrokov kot str a j ki in izpori, je ja-ko velik. Cene se višajo in zopet višajo, tako da so dosegle že stopnjo, ko morajo ljudje naravnost stradati. Med revnimi se širijo bolezni in smrtni slučaji se množijo. Revščina med ubožnimi sloji postaja vedno a-kutnejša, blagostanje maloštevilnih bogatašev pa se veča in veča. Letina je bila majhna, števila zločinov pa rastejo. Delavci sicer dobivajo višje plače, toda ne dovolj, da bi mogli držati korak z naraščajočo draginjo.
"Preteklega julija so razne dobrodelne organizacije dajale pomoč 1,250.000 osebam, da niso pomrle lakote. Cena živilom se je potrojila ali početvorila. K sedanjemu položaju, ki je v prvi vrsti- povzročen po vojni, prispeva za poslabšanje še eks-portiranje žita, suša, influenca in pa veliko profitarstvo. Vlada pravi, da je za pomanjknje hrane odgovorno tudi to, ker se je obdelalo manj zemlje kot pa navadno.
"Položaj v južni Indiji je slabši, kot kdaj, kar pomnijo prebivalci te uboge dežele. Naše misijonske postaje so podnevi in ponoči obkoljene od lačnih množic, ki prosijo hranfe. Vidi se moške in ženske, ki izgledajo kot da so pijani, v resnici pa so lačni. Pomanjkanje pitne vo-,de je trpljenje povečalo in kolera je zahtevala veliko število človeških življenj."
Ml UMOR.
Cleveland, 1. okt. — Neka ženska živeča v Palmer Heights je sinoči dovedla do razkritja, ki se je izkazalo za dvcyni umor.
Maršal Palmer Heights občine je po informacijah, Jci mu jih je dala ženska, začel s preiskavo, katera je dovedla do najdi-tve trupel dveh moških, 261et-nega George Todiossa in Toni Schrossa. Njuni trupli sta bili najdeni v ne&em potoku v bližini Wooster pike.
Mrs. Steve Nedeljko (Slovenka?) je podala žaprisežno izjavo, da sta moška, katerih trupla so bila najdena v vodi, dne 7. septembra prepirala z nekim tretjim moškim glede kuhanja žganja na Nedelj ko vi farmi.
Glasom izjave Mrs. Nedeljko je tretji moški ustrelil druga dva moška, katerih eden je grozovito razsajal.
Ubijalec je nato dal trupli na voz ter ju zapeljal v potok, kjer sta ležali do danes zgodaj zjutraj. Ko je maršal Hessni našel trupli, je takoj odšel na farmo Mrs. Nedeljko, ter aretiral dva moška, ki sta takrat ravno kuhala žganje v kolibi za kokoši.
Mrs. Nedeljko pravi, da je njen mož izginil takoj prihodnji dan po uboju ter da je s sabo vzel tudi dva njjjna otroka.
Vzrok zrakoplovnih nesreč pronajden.
Washington, 30. septembra— Kot znano sta se v zadnjem času pripetili dve zrakoplovu i nesreči, ki sta zahtevali življenje štirih zrakoplovcev, ki so bili v poštni službi. V obeh slučajih sta bila ponesrečena zrakoplova nemškega "JUNKER" modela popolnoma kovinasta. Poštna uprava je imela v služb; še štiri slične zrakoplove, toda dalo se jih je začasno v pokoj, medtem ko so zraknrlovni izvedenci začeli preiskavati, kje je bil vzrok, da je v obeh nesrečah zrakoplov začel goreti.
Pronajdbe izvedencev o vzroku so sledeče: Motorji zrakoplovov omenjene vrste so tako prirejeni, da porabijo jako malo gasolina. Vibriranje in tresenje je zelo veliko in cevi, ki vodijo iz posode za gasolin v stroj dobijo pri tem male razpoke, skozi katere uhaja gasolin, ki bi moral iti v karburetor. Zato začne tamkaj gasolin. primanjkovati, kar je posledica da se gasolin užge.
Temu nedostatku se b6 odpo-moglo s tem, da se bo bakreno cev za plin nadomestilo z gumijevo cevjo, katero se bo zavarovalo še 7. dvojno obvezo in pokrilo s šeljakom. Izvedenci so prepričani, da se bo s tem preprečilo nadaljne izgube življenja iz tega vzroka, kajti v drugih ozirih se zatrjuje, da so te vrste zrakoplovi najboljši, kar jih je.
DVOJČKI SO JI REŠILI ŽIVLJENJE.
Ottawa, Ont., 30. sept. — S t dm da je Mrs. M.Gagnon v ječi porodila dvojčke, je rešila tudi lastno življenje. Obsojena je bila, da se jo obesi jutri, toda kabinetni koncil jena dartašnji seji kazen pomilostil V dosmrtno ječo. Mrs. Gagnon je bila obsojena na smrt, ker je svojo pastorko tako pretepla, da je umrla.
BTRAN 2.
"ENAKOPMVMUST
OCTOBER, 1st,
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned end Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bussines Place of the Cernoration.	______6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdala era
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oclasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnistvo.
IZ PRAGE.
CLEVELAND, O., PETEK, (F RIDAY) OCTOBER 1st, 1920.

Lujo Vojnovič je objavil v francoski reviji "Le mon-de nouveau" razpravo o rimskem paktu. V tej razpravi dokazuje med drugim, da more jadransko vprašanje v primeru, da se ne reši pravično, poslati vzrok bodoče vojne.
"Jadransko vprašanje — piše Vojnovič — je polje? na katerem mora duh mednarodne strpnosti in sporazuma dobojevati svoj veliki boj s starim duhom svetovnega imperijalizraa. Ce bi jadransko morje, na katerem se srečujeta dva sveta, dve kulturi in dve politični koncepciji, dve socijalni obliki, prišlo v oblast samo enega, močnejšega naroda, ki prebiva ob njem, bi nevarnost postala tolika, da bi se ne mogla odstraniti drugače nego z orožjem. -
Že v sami težnji Italije za aneksi j o Trsta leži kal te opasnosti . Italijani se popolnoma neopravičeno boje političnega panslavizma. Po drugi strani pa hoče današnja Italija za vsako ceno oteti Franciji gospodstvo Sredozemskega morja. Težnja za tem gospodstvom je pravzaprav glavni diplomatski vzrok vsega jadranskega vprašanja. In povsem naravno je, da bi bila prva posledica te nove italijanske orijentacije težnja za tem, da postane Italija edina gospodarila nad Jadranom. Njenemu bodočemu sporazumu z Nemci bi služila Trst in Reka kot luki bodočega politično gospodarskega i tali j ansko-nemškega konzorcija, kateremu bi se sčasoma pridružila še Madžarska.	' 1
na čim večjo zmedo, srečen, se ne da reci. Vsekakor pa]
spominja sedanja vloga Italije zelo na politiko bivše habsburške monarhije."
* * *
Lujo Vojnovič je v zgornjih razmotrivanjih postavil jadransko vprašanje v pravo luč in le dobro označil, odkod izvirajo vse težkoče, da ne more priti do nobene rešitve : da namreč Italija teži po neomenjenem gospodstvu v Sredozemskem morju, do katerega naj bi ji predvsem pomagala popolna oblast nad jadranskim morjem. Z njo bi Italija gospodarsko in politično obvladala ves Balkan,
M bi ne postal drugega, nego najbolj pripravno ozemlje za italijansko ekspanzivnost . S posestjo Trsta, Pule in Reke bi imela v rokah najtrdnejša oporišča za tako politiko v severni Adriji; srednjo Adrijo bi poleg Jakina obvladoval Šibenik in dalmatinsko otoki, a vrata v svet —
Valona in Brindisi. Načrt je preenostavno in preslabo prikrit od sentimentalno - čustvenih izjav raznih italijanskih ministrov za zunanje stvari, od Sonnina do da-j delavstvu razlagata svoje stali-nes, da bi nebil očiten na prvi pogled tudi onemu, ki nima posla z "višjo" politiko.
Toda to je samo ena plat zamotanega položaja, ki je z ustanovitvijo jugoslovenske države dobil popolnoma no-
Praga, 18. avg. 1920
Poročal sem že, da se spor v češkoslovaški socijalni demokraciji glede taktike poastruje. Levico vodi dr. B. Šmeral, ki se je nedavno vrnil iz študijskega potovanja po sovjetski Rusiji— levica se nagiblje h komunizmu; desnica ostaja socijalno demokratična. Na čelu "desnice" stoje skoro vsi dosedanji funkcij onar j i stranke, glavno senator dr. Fr. Soukup, ministri V. Tusar, Habrman ,Winter, Mais-ner, Johais, plzenski župan Pik, ter vsi oni, ki praktično delajo od prevrata sem za stranko in za državo. Obe grupi sta izdali svoja manifesta, v katerih
šče. V enem prihodnjih dopisov se ozrem na vodilne, misli manifestov.
Bliža se usodepolni strankin zbor, na katerem se bo odločila vo politično ozadje. Postalo je izključeno, da bi se ta _ ne ie USoda češkega delavstva
— ampak celo — usoda češke republike. Mogoče se vam bodo zdele te besede preveč pomembne , ali celo domišljave ■-ali verujte, da je tako. Delavstvo na Češkem je postalo odločilen faktor. In. to socijali-stično delavstvo, ki je dalo iz
Tej opasni koncepciji svetovne politike zoperstavlja-jo Jugosloveni povsem drugo koncepcijo. Zanje, kakor tudi za vse zapadne Slovane je os svetovne situacije v Franciji. S tega stališča presojajoč položaj, izključuje Vojnovič vsako možnost kakoršnegakoli konstruktivnega sporazuma med Francozi in Germani sedaj in v bodočnosti. Naravno. Vsi, ki še niso izgubili nade v možnost svetovnega miru, želijo, da dobi poleg Anglije in Fran cije v antanti dostojno mesto tudi Italija. Toda Italija tega noče imeti Italija hoče za vsako ceno igrati vlogo velesile — tudi potem, ko je slepo služila bivši trozvezi. Zato se je Italija spustila v postolovščine, ter misli, da na ta način najlažje doseže svojo večino. Ce je ta njen račun, ki stremi za tem, da povzroči na vzhodni obali Jadra
predvojni načrt Italije mogel uresničiti brez težkih in u-sodepolnih posledic za bodoči razvoj nove politične kon-stelacije na jugu Evrope. Jugoslavija se nikakor noče odreči zadostnih in varnih pristanišč in svobodnega izhoda v svet, ker bi sicer pokopala politično in gospodarsko svobodo, ki si jo je komaj priborila. In ta volja Ju-goslovenov do samoohranitve, do samostojnega državnega življenja in do gospodarskega razvoja je trčila ob z go- svojih vrst češkoslovaški vladi
raj omenjeni italijanski načrt. V tem tiči glavni vzrok, "«-1= ™terskega predsednika . J . / , J	, , ,	^ Tusar j a, ki z vso spretnostjo
da se jadransko vprašanje po dveh letih neprestanih PO- Nenadarjenega državnika vodi
svetovanj in "rešitev" še do danes ni rešilo; in to v naj-1 republiko v tako težkih časih—
večjo škodo obeh narodov ob Adriji.	ampak tudi 'še druge odlične
„ it-	. . , , j funkcijonar je, ki so' vsi prišli na
Ali najdejo pravo formulo, ki naj ustvari trdno pod- ^^ka mesta iz tovaren in de-
lago za i tali jonsko - jugoslovenski sporazum in ki naj iz- lavnic. Tusar je pred 20 leti bil ključi vsako možnost bodoče vojne ? Možnost tega leži le v trgovini trgovski pomočnik, v tem, da vse politične in gospodarske interesne sfere u-rede potom pravičnega dogovora, ki naj za vedno zakoplje vsako |mperijalistično težnjo predvojnih političnih ideologij!	x
Kar se pa tiče Vojnovičevega mnenja, da je za vse Jugoslovene os svetovne situacije v Franciji, smatramo to le kot nekak neroden poklon francoskim prijateljem.
V resnici teži politika vseh novih slovanskih držav v popolnoma nasprotno smer: da se v osrčju Evrope osnuje mogočna slovanska Zveza, ki bo popolnoma prosta vsakega vpliva zapadnih velevlasti in ki dovrši ono delo za ves" politični in kulturni svet, na katerega pripravljata vse Slovanstvo zgodovina in razvoj sedanjih dogodkov.
Zveza med Jugoslavijo In Češkoslovaško je temeljni kamen tej novi politični smeri, kateri se gotovo pridruži tudi Poljska, ko se reši ententinih verig in v kateri tudi Rusija ne bo mogla in ne hotela izostati, ko končno veljavno uredi svoje notranje stvari.
To je naše politično u ver jen je; in dogodki, ki niso več daleč, dokazujejo, da smo bili na pravi poti.
"Edinost".
Habrman v delavnici, Hampl v tovarni itd. — Za strankini zbor se vrše velike priprave.
Med levico in desnico stoje po sredi tudi odlični možje, ki trde da ne škodujejo nobeni resni stranki, ako niso njeni pristaši v vseh taktičnih vprašanjih edini; glavno je, da so edini glede ciljev, ki jih je doseči.
Med te;.i* sta najpomembnejša predsednik izvr. odbora posl. Anton Nemec in glavni urednik glasila "Prava Lidu" s. Josef Stivin.
Sodrug Stivin je v današnji št. "Prava Lidu (dne 18. avg.) napisal pomemben članek, kjer razlaga stališče češkoslovaškega proletarijata napram sovjetski Rusiji. Pravi: "S ponosom moramo reči, da ,je naš češkoslovaški proletariat stal od prvih dni svojega narodno-poli-tičnega osvobojen j a na strani ruske revolucije in da 'je izvršil vse, da ni bila češkoslovaška r&-
, velik &
v vojni je protiavstrijec in save prijatel dr. Šmerala globoka razlika v naziraW11 v prijateljstvu.
MARSHALL FARM B
Vzhodno od Glevelanda-
40 akrov. dobra hisa z	• ^ p
cementen pod v hlevu. _s	^ ^
mo, 5 krav. 2 konia. seia'	• ^
koši. nšenica. oves. _	' pir, seno, vsi pridelki m
$6,600: $4000 v gotovini. ^
38 akrov, dobra hisa, n $5.000. polovico v eetovmt
51 akrov, dobra hisa. o mlekarna dobro popravil $4,300, polovico v gotovini.
38% akrov. lepa hiša in vasi, izbolišana pot. j®8 jgčtiv konja, stolp za krmo. H n ^ kokoši, pridelek ovsa, | • v p in krompiria. $5.000 z $»■ tovini.
farma z dobro 'hišo,
pom za seno. Cena $5.4 tovini, ali $5.500 z fOOO Zelo poceni in dobra f»}: ' " 100 akrov. z. dobmmi P ^ vino. pridelki in orod.iem ■ 12.500 z SV.000 v gotovini-93 akrov. lepa posloPJ ■
87% akrov, neobdelanfl^V $
in zločinske boje proti ruskemu, strijanec" in da je delal ? ^ j, proletarijatu. Takoj po prevra1 oportunMično avstrijsko W tu smo zahtevali, da pride naša j tiko. Bechyne pa j« S0 sibirska armada brez odloga do- narodno in državno čuteč . mov. V Narodnem Predstavni- tik — v vmni ie bil S r3: štvu so naši govorniki pri vseh priložnostih svarili pred — intervencijsko politiko. Polagoma smo pridobili neproletarske kroge za to, da bi bila taka politika za našo republiko samomorilna. Politiko intervencije je pri nas zastopal glavno dr.
K., Kramar kot min. predsednik.
Vrgli smo ga. Odkar je za min. predsednika naš sodr. V.
Tusar, kaže se naša protiinter-vencijska politika v dejanjih.
Započelo se je takoj z velikim delom povrnitve naše sibirske armade. Tusar jeva vlada je takoj odredila, da se naša sibirska armada pomakne na vzhod ter tako umakne nevarnosti, da postane orodje kakega Kolčako-va v boju proti sovjetski Rusiji. Armadi se je strogo zabičalo, da ne posega v ruske razmere. Zapadnim državam se je takoj in pri vsaki priliki jasno povedalo, da ne bo naša republika na -noben način "intervenirala" proti Rusiji in da težnje dr. K. Kramara so izraz prav male skupine politične, ki stoji neprijateljsko proti naši vladi.
Kamen za kamenom smo valili od zidov, ki so nas ločili od sovjetske Rusije. Zadnji je še, ki ga je odvaliti — to je, da stopimo v diplomatično dotiko sovjetsko Rusijo."
In Stivin končuje svoj dobro premišljeni članek tako-le: Ako primerjamo delovanje češkoslovaške socijalne demokracije v tej smeri z onim, kar so izvršili spcijalisti zapadnih držav,
moremo s ponosom in mirno samozavestjo pokazati na vse, kar je naš proletarijat izvršil kljub kriku in viku meščanske družbe,
za prospeh sovjetske Rusije.
In res je . Oni, ki le vpijejo,
niso storili nič; socijalisti v če-škoislovaški vladi pa so smotre-no delali in storili prav mnogo.
Stivin kaže prav dobro: ako bi ne Bilo Tusar j eve, to se pravi: socijalistične vlade, bi generali Sirovy, Gajda in drugi še izrabljali češko armado v Sibiriji proti sovjetski Rusiji in češka buržoazija bi roko v roki šla z antanto, jasen dokument je Poljska . . .
Strankin zbor v septembru bo zanimiv. Glav. referata sta v rokah tipičnih predstavnikov obeh naziranj: dr. Šmerala in Bechyne. Oba sta ekstremista. Dr.
Šmeral je postal levičar glavno vsled gonje,, ki jo je povzročila proti njemu češka meščanska
zemlia. živina pridelki & na $10.000 z $6.000 v in f 123 akrov lepa hisa. h y8Si.» za krm ob tlakovani cesti <
glav živine, 3 sejalci, 6
koši, mnogo -pridelkov, or J |
$13.500 z $7,500 gotovine.
publika pritegnjena v gnusne javnost po prevratu, da je "Av-
MARSHAL F A
419 CITIZENS BLtL
vašega
movano
Kadar obnovite ustavimo
akopravnost
odjemalca
Slcušnj
jave Tomaža Krmežljavčka.
iiiiiiiliiliiilil
J
"Hvala! Tvoje prijateljsko nadziranje mi je predrago. Sploh pa ne maram o Nataliji nič več slišati, kajti prepričan sem, da njeno razmerje s Piska-čokm ni bilo tako nedolžno, kakor njena druga znanja. Kadar postane ženska nesebična, tedaj je resnično zaljubljena — in zaradi tega je med Natalijo in menoj pri kraji."
Kozoglav pa ni nič dal na ta zagotavljanja Tomaževa.
"A, beži — kaj bi tako govoril! Saj te poznam. Kolikokrat si se že z Natalijo spri. Saj «e sploh kregata, odkar vaju poznam. A če bi ti zdaj pomigala ali te prijazno pogledala, pa bi te zopet imela v oblsti."
''Ne, ne in ne!" Tomaž je dvignil tri prste desne roke in je slovesno .prisegel: "Vse je ven — in oženim se s prvo bogato žensko, ki jo iztaknem, pa naj bo stara kakor zemlja in grda kakor pošast."
Kozoglav pa se je samo smejal in se prekuceval po Tomaževi postelji.
"Oj Tomaž, pa če bi imel ti cel harem žena, pred Natalijo bi pa vendar ne bil zavarovan."
VIL
Več mesecev je prebil Tomaž v Drenovem. V tem času ga je prevzelo prepričanje, da mu je sreča postala popolnoma nezvesta. Česar koli se je polotil, vse se mu je izjalovilo.
Župnik v Drenovem je bil star in siten in je ves dan zmerjal ljudi. Tomaž mu je bil preveč mesten človek in preveč samostojen. Župnik je bil vajen de-
lati s posojilnico kakor se mu zl j ubilo in ker se Tomaž ni udal, ga je šikaniral kolikor je mogel.
Farovška kuharica je Tomaža sovražila, ker je občeval z učiteljem in z orožniskim postajevodjo in ker se je pregrešnoglasno smejal ter z dekleti šale zbijal, namesto da bi z njo v kuhinji rožni venec molil in poslušal njena modrovanja o čudežnih ozdravljenjih z luško vodo.
Še huje je Tomaža bolelo in jezilo, da se ni mogel dokopati do nobenega postranskega "zaslužka". V posojilnici je bilo vse v redu in zaman si je Tomaž mnogo tednov belil glavo, na kak način bi si pridobil kaj denarja. V odboru je bil namreč tudi trgovec, ki je vse posdjilniške zadeve dobro poznal in še vse poslovanje natančno nadzoroval, tako da 'se ni dalo nič napraviti.
Najhuje pa je Tomaža zadela, da tudi pri svojih treh očetih, prebivajočih v okolici Drenovega, ni ničesar opravil. Komaj je bil prišel v Drenovo, se je informiral o njih razmerah in je na tej podlagi delal načrte, kako jih pri j me, pa so mu ti očetje vse pokvarili.
Nekega dne je namreč prišel v drenovsko posojilnico okrogloličen in rdeč duhovnik. Sopihal je kakor lokomotiva in potreboval precej časa, predno je k sebi prišel.
"Kaj ne, vi ste gospod Krmežljavček iz Ljubljane?" je debeli duhovnik ogovoril Tomaža. ''So mi že gospod, župnik povedali. No, me veseli, da, me prav veseli. Kaj ne, vi ste iz Mračnega sela? No, me veseli. a, in kaj sem hotel že reči? Kajneda, vaša mati je bila Neža Krmežljavčka? Sem jo poznal, da, sem jo poznal. Reva je bila, a vrla krščanska žena. No, me veseli, me prav veseli, me prav veseli. Jaz sem župnik Melhijor Ocvirrk."
"Velika čast ,klanjam ae gospod župnik," je govoril do skrajnosti presenečeni Tomaž in se globoko priklanjal župniku. ''Dovolite, da hvaležno poljubim roko, ki je moji ljubi rajnki mamici izkazala toliko
dobrot."
"Me veseli, me prav veseli, me res veseli," je sopihal Melhijor Ocvirk in je svojo tolsto rdečo, potno roko pomolil Tomažu pod nos. In Tomaž je spoštljivo poljubil to tolsto, rdečo in potno roko, okrašeno z večletnim črnim robom na nohtih, kajti takrat je še mislil, da bo ptivišan, kdor se ponižuje, in da nese hi-naVščina vedno lepe obresti.
A učakal je veliko razočaranje. Ko se je bil z Melhijor jem Ocvirkom tekom nekaterih tednov bližje seznanil, da je vedel, kako je treba z njim občevati, in govoriti, se je neko nedeljo popoldne odpravil k njemu na obisk. Seboj je nesel točne prepise tistih pisem1, ki jih je Melhijor Ocvirk pred mnogimi leti pisal rajnki.Neži Krmežljavki in upal je, da se vrne po isti poti z dobro napolnjeno denarnico.
Melhijor Ocvirk je bil prijazen in gostoljuben gospod. Tomaž mu je poljubil roko in župnik ga je odlikoval s tem, da je postavil pred njega pol litra vina, pol klobase, pol hleba kruha in na poljubno porabo svojo polno tobakero.
"No me veseli, da ste prišli, da, me veseli, res, prav veseli me, da ste prišli. Da — res, me veseli," tako je s presledki soipihal Melhijor Ovirk in gledal ter cmakal med tem, ko je Tomaž zaužival ponudeno mu okrepčilo.
"No. me veseli, me res veseli," je zopet ponavljal župnik, ko je končal Tomaž z južnico in nekaj prahu iz tabakere potlačil v svoj nos. "Me res veseli, da, in kaj sem hotel reči, da, kaj ste pa lepega prinesli?"
"Hvaležnost me je prepeljala, da vas obiščem," je zavzdihnil Tomaž. "Pisma, ki ste jih pisali moji ranjki materi, so tako lepa. Nt^ravil sem si prepise in jih nosim vedno seboj, in kadar sem žalosten in če nimam opravila, pa jih čitam, ker so tako lepa in ganljiva."
"No, me veseli ,me res veseli, da me veseli," je hitel sopihati Melhijor Ocvirk in vprašujoč motril Tomaža. "A tista pisma imate še. A tako. No, me ve-
;
seli, me prav veseli, me prav veseli,	>'1
da, kar imejte jih. Da. kaj sem hotel recif ^ Krmežljavka je bila dobra krščanska žen3, oče še živi?"	. Q
Tomaž je naredil žalosten obraz in k nebu.	,
"Oče še živi, pa neče biti moj oče," Je . ^ kakor bi bil ves obupan. "Neče me 'Po23ia^ar,'j me pripoznati. Ko sem postal dvajset let s ^ vrgel pred noge pisma, ki ste jih vi, velea8 ^ župnik, pisali moji materi in je zaklical: J** sem tvoj oče, ampak tvoj oče je žup111 Ocvirk 1"
"A tako je rekel?" je zaklical župnij ^ t me prav veseli, da me prav veseli —- 1P8 111 ^ nisem vaš oče. Oh, kam bi revež prišel, ^
bilo, kar ljudje govore. Vsak teden	P
ska, pa pravi, da sem jaz oče njenega otro • ,
mHHHH %
.1»
nič — nič — .
"Oprostite, velečastni gospod 2ypP^Vig sem le povedal, kar pravi moj oče, ki
oče--in vaša pisma so res tako prij"/
že to in ono mislil."	m*
"Nič — nič — nič —" je vpil žtiP11^, Ocvirk. "Kaj tista pisma . . moja ti08 Luka in župnik Simon sta bila tudi znana | ter j o Nežo 'Krmežljavko in sta jih časih P #
„ i'1
dv»
a
poslala kako podporo. Ali sta morda ta LVgeifl„:i zaradi tega že tudi vaša očeta? No, in reči — da, me veseli, prav veseli — da, z in župnik Simon sta mi to sama povedala • ' ^okrat smo se pomenkovali o vaši niavterL — in kaj seni hotel reči — — le vPrai'a'v,i seda, da--*■"
Župnik Melhijor Ocvirk je še ipotem mu je zmanjkalo vsled dolgega goV ^ i "je utihnil in s^imo pregibal debele ustnic6 (Dalje prihodnjič.)

\
I
OCTOBER, 1st, 1920.
DENAR V JUGOSLAVIJO
Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno 0 Prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo v	PAROBRODNE LISTKE
Vs6 črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim Dotmkom
POTOVALNE LISTINE
kot vse druge potrebne spise, ter opravljamo tudi nn , ,	JAVNE NOTARSKE
Hp ■ Vs vrst vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo-•en]a za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo denar na
HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja.
NemetK State Gardk
-LLUjL
"ENAKOPRAVNOST
STRAN 8.
10 E. 22nd St.
John Nemeth pres.
New York, N
'
MRZLO VREME JE PRIŠLO
nepričakovano, toda mi smo

PRIPRAVLJENI s popolno zalogo novih
G A L O Š E V Novi jesenski in zimski čevlji po naših popularnih cenah.
$5.85, — $7.85, — $9.85 ŠPECIJAL
Moški gumijasti škornji — $6.00 —
■
THE ZAK BROS. CO.
6204 St. Clair Ave.
I
Krasna lično nabrana krila.
so
V naravnost divnih vzorcih so rav-^0kar dospela in slovenske dekleta in ženske si bodo gotovo nemudoma o-^ledale to zalogo! Jesen se bliža in ^ krila so kakor nalašč za nekoliko ladnejše vreme. Kakor vedno udi sedaj n,a§e cene zelo zmerne.
naša modna trgovina
dobro založena z vsem modnim lagom., za moške in ženske, fante in ekleta kakor tu'di za otroke. Ima-1110 tudi lepo zalogo deških oblek.
Kdor nas obišče enkrat je naš sta-611 odjemalec!

petek dajemo dvojne znamke ali "štemse".
JOHN DEBELJAK,	|
r ,	580 e. 152nd st.
telefon —Wood 132 r. — Bell: Eddy 6728
OSISJH V ENAKOPRAVNOSTI
GADJE GNEZDO.
s l
GROZDJE1!
MOŠT!!
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da bomo stiskali

GROZDJE
111 sicer v splošno znanem prostoru pri Jos. Birk, sedaj R. Božeglav.
hočete imeti dobro kapljico, zglasite se na
6006 ST. CLAIR AVENUE
dodajali bomo tudi grozdja, za one, ki hočejo stiskati sami.
i B i
l
i B
i I
Prank Somrak & John Smrke
Povest iz dni trpljenja in nad.
Spisal Vladimir Levstik
In je pridrlo ljudi na Kastel-čevo, da je bilo komaj prostora: ta iz radovednosti, onega je prignal pohlep, drugega škodoželjnost, masikoga sočutje. Sredi med njimi je stala vdova trda ko led, kričala, klela kakor Hrvat, pulila se za vinar in prodajala. Ob solnčnem zahodu sta mukali v hlevu dve buši zraven para volov, in dva prešička sta tarnala v praznem svinjaku. 0-pustošene kašče, poluprazna vo-zarna, skrinje po hiši kakor o-ropane, prodano vse, kar je maral kdo vzeti, še ranjkega obleka, še babičina avba, materin zlati križec, ki ga je dala na smrtni postelji hčeri v spomin, zidane rute, kožušna kočemaj-ka in poročna obleka ;Mana si je pustila trde cunje, dekla bi se jih bila sramovala.
Ko so kupci odšli, je sedla v kamro ter seštela izkupiček iij kanboce. ki jih je bila prinesla sseboj; živa duša ni zvedela, kje jih je vzela. Manjkalo je še zmerom pet tisočakov. Na vrata je potrkal sosed, bogati Gaj lot.
"Saj ne zmore. Mana!"
''Zmorem, če me na mestu zlodej vzame."
"Odprodala bi sveta." '
"Niti toliko, da stopiš nanj!"
"Naj leži tako!"
"Ne boš mogla obdelati . .
"Dobro sem mislil . . Bog ti daj zdravje in moč, soseda; — vražja ženska si."
Podal je kljuko hlapcem in deklam.
"GremOi" so povedali. "Nimate nas s čim rediti, s čim plačevati."
"Vi boste imeli, jaz bom grizla kamenje, ki ga zmečete ž njiv! Kdor noče delati, naj se pobere."
Urša in Tinač sta šla,, drugi so vsi ostali .
V temi je priburjal Petsch-nig, ki so mu nesli na uho:
"Moj denar! Das 1st Betrug' Kje je denar ? Prodajati ne pustim, dokler so cesarske postave na svetu."
"'Zapri čeljusti. Kje imaš prvo menico ?"
Raztrgala je papir ter mu ga vrgla v obraz, obenem z odštetim denarjem.
"Z drugo se prikažeš, ko bo čas. Marš."
Toda pet tisočakov . . . Drugi dan je prišla k sosedu.
"Zmorem, Galjot; eno je plačano, za drugo mi manjka pet tisoč."
Galjot se je počešljal za ušesom in skremžil obraz.
"Rekla sem, če bi jih ti posodil ... Ne izgubiš jih, s tem je vse poplačano; zapišeš se na prvo mesto. Jaz ne pijem, Galjot, ne kvartam kakor moj rajni."
"Vem, teta. Samo presodi: težak križ si naložila. Ce te zlomi. ne morem prizanesti, ker imam sam svoj grunt in svoje ljudi. Denar je denar, pomisli."
''Vse je premišljeno. Galjot. Pet tisoč dobim na Kastelčevo, kjerkoli potrkam. In ne zlomi me, dokler imam otroke, bodi brez skrbi. Ali če bi ne zdrobi lo, da veš: ti in jaz sva tiste sorte, ki zemlje ne da iz rok. Kadar bom tako daleč, vzemi in drži. Ti veš, kako so hoteli in kdo je bil . . . Rajša vidim, da vzame naš hudič, ko njihov bog." s	■' - ^
Galjot je osuplo pogledal, kakor da/ sliši novo besedo. Oko se mu je skalilo, mežiknil je, po-smrkal, zakašljal in zdajci izteg nil desnico:
"Udari, Kastelka! Vidim, pekel te ne spravi na tla, sama si vrag nad vragovi. Da sem te prej poznal, še prosenega zr-j na ne bi bila prodala; dokler je I Galjot na svetu, ne boš Več tr-1 kala drugod."
Tako . je vdova rešila grunt.
Doma je v^ela vse tri na krilo ter jim povedala.
"Ne boste se klatili brez doma, revčki, sirote moje male! Mati vam vrne, kar vam je oče vzel."
Dečki je niso razumeli; toda vriskali so, videč sij an je na njenem obrazu.
Grunt pravi: pij mojo kri, da jaz tvoje ne izpijem! Kastelka je legla na zemljo svojih otrok in sesala, kakor bi ji hotela vzeti zadnjo kapljo. Tekla so trda leta: delo od zore do temne noči, prebrisano izrabljanje vsake slamnice, skoparjene s slednjim beličem. Prišel je dan, ko je bil dolg poplačan in nadomeščeno, kar je šlo tedaj od hiše. Takrat je dala za deset maš pri fari, ali sama ni šla zahvlit Boga, zakaj dobro je vedela, da gre le dvema hvala: njej in njeni zemlji. In poslom je rekla počivati od jutra do mraka, toda sama ni prekrižala rok.
Ni se mogla več umiriti, peklenski ogenj v njeni glavi je tulil noč in dan; letos je zidala, k letu popravljala, vmes dokupila tu njivo, tam travnik, drugje kos gozdne rebri. Zdelo se je, da nekdo blagoslavlja vse, kar prične Kastelkina roka; toda Bog ni mogel biti, saj se ni zmenila zanj.
"Vrag jo goni!" so ugibali nevoščiljivci. Saj ga ima zmerom na jeziku."
V resnici je vrela v njenem nemirnem srcu mladost, ki so jo bili tako nagloma zadušili, sanjava ljubezen, katere mož ni znal zvabiti na dan; so nature, ki se jim tak nerojen plod do smrti ne izgnoji. Ali zdaj so bile roke zarite v zemljo, srce, prisesano h grudi, ni moglo na stran od nje; vso dušo je dala gruntu, ljudem ni ostalo nič, še lastne otroke se je odvadila božati in stiskati k sebi. Malo sreče je imela z ljubeznijo do živih ljudi: pol ure potem, ko je objela Jožka, je padel s skednja, Tonček, je obolel za vročico, ko ga je vzela k sebi spat, in Janko je skoraj utonil tisti dan, ko mu je rekla "moj zlati". Zato je sklenila pri sebi:
"Rajša jih imam krepke in drzne, kakor da bi se njuzala z njimi."
Zemlja edina je cvetela v njeni ljubezni, rodila čim dalje več i nrastla na vse štiri strani; — vdova je razumela, da jo hoče imeti vso, in pustila otroke poganjati kakor troje mladih hrastov v gozdu:
"Dobro pleme se samo rav-
Postala je kos uživljenje grude, kakor bi čutila ž njenimi tajnimi silami in mislila njene tihe misli; obraz ji je otrpnil, usta so se navadila kleti, srce se je nabralo v grče in vozle kakor gabri v bregu. Toda izpolnila je svojo obljubo.
Širok pas od spreminjaste Žide, sega Kastelčevo čez vso do-Ikio, spremlja potok daleč po obeh straneh in se vzpenja tu na vrh Sevškega hriba, tam na. sleme Konjske rebri. Vdova gleda svoje roke in misli, kako bele so bile, preden so jo začele raztezati; nekaj kraljevskega in svečeniškega je v njenih očeh, ko se toplo smehlja v svoji zemlji. Solnce, dež in vetrovi so ji pokorni, čeprav jih nihče ne kolne srdite je od nje; glej, pika na nebu se je razlezla v oblak s črnikastim robom— dež bo rosil, še preden se vzdigne solnce na višek.
In ko .se vrača po brvi, udari gospas svojo palico ob hlad ter strese^ pest proti dimu za hrastjem:
"Tofl čez ne pride, kanal je! Satan vas vzame prej ko mene — in prej ko nas, ki smo tu doma . . "
Potem se zgane mehkoba v njenem srcu.
"Reva Polona bi vendar ostala; kam se obrne s polnim trebuhom? Toda'če rečem, naj čaka tu, ji lehko umre, in nemara še ona povrhu. Rajša naj se pobere. Sam zlodej je dal to mojo prekleto smolo z Ijdmi!"
Molče koraka po lepih, go-spodsko, opravljenih sobah. In
da bi vendar storila dobro, vzame iz miznice nov petdesetkron-ski bankovec, položi ga v ovoj ter piše trdo in široko:
"Družbi svetega Cirila in Metoda v Ljubljani."
Zraven papir s poročilom:
"Da se nam zalega ne izpridi, pošilja to betvece vaša stara Kastelka."
Ljubljanski gospodje jo dobro poznajo. Smehljaj, komaj viden, ozarja vdovi obraz.
II.
In potem ima Kastelka svoje tri gade, ki jih ljubi, čeprav še sebi ne prizna.
Kadar so gad je na počitnicah, se vede, kakor bi jih komaj o-pazila; dokler pa se hiša lišpa za njih sprejem, ji roje po glavi noč in dan.
Od nekdaj je določen sinovom isti dan prihoda: ako se Joža in Tone prezgodaj vrneta iz Prage, čakata v mestu na Janeza, in narobe.
"Da ne bo komedij za vsakega posebe," se izgovarja gospa. V resnici pa hoče užiti trojno svidenje v dušku; zanjo mora biti vse močno, od jutranjega brinjevca do materinskega zadovoljstva, ki ga taje vse gubice v njenem obrazu.
Še majhnim jim je namenila učenja, kolikor ga zdrže dohodki; deloma želi sinovom vstopa v višji duševni svet, ki ga je dekle oddaleč gledala izza 'Ljubljanskega Zvona', deloma upa, da bodo učenejši bolj cenili zem jo, katero jim zapusti enkrat, in spretneje množili domače blagostanje. Zgodaj je vcepila Joži, da pojde študirat kmetijstvo; on pokaže dolini, kako delajo zlato iz rjave prsti in srečo iz znoja na grudi. V svojo veliko radost Je mogla privoščiti zraven njegovega poljedelstva še Tonetu filozofijo in poslati Janeza v latinske šole, čeprav je Benjamin že na prvih počitnicah moledoval, naj sme ostati doma:
(Dalje prihodnjič.)
DR. L. E. SIEGELSTEiN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 puclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeliah od 10. do 12. onoldne.
NAZNANJAM. DA SEM DOBIL
veliko zalogo
JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE ZA MOŠKE IN ŽENSKE BLANKETI, SPODNJE OBLEKE. SVEDRI. KAPE ITD.
Se vam priporočam v obilen obisk.
Ant Gubane
16717 waterloo rd.
'
ZADRUMGOm


slovenska delav-
ska zadružna zveza
667 E. 152. cesta
je delavsko podjetje, kjer dobite mnogo živ-Ijenskih potrebčin ceneje nego drugje.
Naša želja je, da postanete tudi vi član tega podjetja in obenem tudi odjemalec.
Le na ta način si mora delavstvo pomagati, ako si osvoji trgovino in se v delovanje iste zainteresira. *
Pridite in si nakupite vsega potrebnega v naši trgovini. Vedno sveža zaloga razne meseni-ne. Domače suho meso.
s. d. z.
PEČI
PEČI
Razprodaja Peči
STAR FURNITURE C8MPANY
5824 St. Clair ave.
i
Kupite vaše peči
za kuho in gretje na premog in plin, ko je vreme toplo in PRIHRANITE ' DENAR.
MI IMAMO VELIKO ZALOGO PEČI, PO CENAH, KI VAS BODO ZANIMALE.
MI GARANTIRAMO VSAKO PEČ
Star Furniture Co.
5824 ST. CLAIR AVE. ocao%=
blizu vzhodne 55. ceste.
t
STRAN i.
"ENAKOPRAVNOST"
OCTOBER, 1st, 1920.
LOKALNE NOVICE
—	Tatovi so obiskali v sredo
okrog 3. ure zjutraj rojaka Viktorja Lisjaka. 1200 E. 61st St. Mr. Lisjak .pravi, da je ravno sanjal, da se v zrakoplovu pelje na "honey moon", ko ga je zbudil ropot, ki ga je napravil eden izmed tatov, ko je lezel skozi okno. Mislil je, da je vse dobro, je zaspal nazaj. Zjutraj pa je pronašel, da so izginile njegove hlače, nekaj denarja in ena zlata igla. Ako bi se ne bil zbudil, bi bili lahko odnesli veliko več vrednosti.
—	Pisma imata v našem u-redništvu rojaka Frank Steig-man in pa George Ožanič.
—	Policija je včeraj preiskovala, kdo so bili oni moški, ki so napadli Morris Levkoviča v hotelu Euclid ter mu vzeli $285.
—	Jakob Brožek, star 45 let, o katerem smo pred par dnevi poročali, da je bil napaden iz zasede, ko se zjutraj vračal iz dela, je včeraj zjutraj umrl v St. Alexis bolnišnici. Ustrelil ga je 361etni Jos. Klozar radi ljubosumnosti; izročil se je sam policiji. Sedaj se bo moral zagovarjati radi umora prvega reda.
—	Na tem svetu je danes vse'
mogoče. Kot je bilo poročano pred par tedni, je v Parizu umrla za zastrupi j en jem znana ameriška igralka Olive Thomas. Pretekli teden je bila pripeljana v New York, kjer so njeno truplo pokopali .Toda kinomoto-grafska družba Selznick, za katero je igrala' Olive Thomas, ima še dve igri, v katerih je i-mela umrla igralka glavno vlogo, kateri nista bili še dani v javnost. Zato bodo v Člevelan-du v gledališčih premikajočih slik, v Mall in Alhambri kazali eno izmed teh iger, ki se zove "Darling Mine." Moderna znanost je torej omogočila ono, kar bi se zdelo pred nekaj desetletji za nemogoče. Videlo se bo i-gralko, kako hodi, govori, se smeji in joka kot v resničnem življenju, medtem ko se njeno truplo nahaja v grobu.
—	V zalogi imamo še nekaj knjig poezij Ivana Zormana. Te knjige, ki je edini produkt te vrste med ameriškimi Slovenci, bi ne smelo manjkati v nobeni slovenski hiši v Ameriki. Zato posezite po njih, dokler ne bo zaloga popolnoma izčrpana.
—	Ko je sinoči 24-letni Jos. Taurin, stanujoč na 928 Tayrin ave. skočil z avtomobila svojega brata, ko je avtomobil vozil z veliko brzino, je padel ter si iprebil črepinjo. Zdravniki v City bolnišnici pravijo, da bo teško okreval.
—	Tekom sinočnega neurja se je pretrjfala električna žica nad garažem Prentice A. Strat-tona na 10806 Clifton bulevar-du. Ker je bila žica prepojena z jako močnim električnim tokom, je garaž začel goreti. Ko je Stratton stopil iz hiše, da pokliče pomoč, je v temi stopil na drugi konec pretrgane žice, ki vodi nad njegovo hišo. Električni' tok je bil tako silen,' da ga je na mestu ubil. Policijski rešilni voz ga je sicer takoj odpeljal v St. John's bolnišnico,
Forge & Iron Co., katere tovarna se nahaja na E. 45. St. in Lakeside Ave.
—	271etna Mrs. Mary Lertnik ki živi na 3528 St. Clair ave. je vložila tožbo za razporoko, ker je odejo domačega veselja previsoko cenil. Ona pravi, da je ni pustil mož, da bi šla iz hiše brez njegovega dovoljenja*, da ni maral z njo nikamor iti in da tudi ni smela iti z nikomur drugim, in da ji ni pustil, da bi občevala s kom drugim kot z njim. Mož je star 51 let.
—Bandit je, ki so letos začetkom j poletja vprizarjali napade po clevelandskih parkih, so se v sredo zvečer zopet pojavili. Njih žrtve sta bili dve mladi dekleti in njuna spremljevalca. Napad seje izvršil v bližini Rockefeller parka. Dekleti, Irena Ga-bell in Henrietta Hudson sta se v spremstvu Todorja Thressa in Elmerja Palenschat peljali v avtomobilu od nekega plesa. Ko se je avtomobil približal Wade Park ave, so stopili izza grmovja štirje moški in ukazali Thre-ssu, ki je vozil, da ustavi avtomobil. Nato so njemu in še drugemu fantu zapovedali, da stopita iz avta. Medtem ko sta držala v rokah revolverje, sta druga dva šla skozi njune žepe in enemu vzela $12, drugemu pa $7 in zlato uro. Srebrno vrečico, ki je bila last ene izmed deklet, in katero je imel Thress v svojem žepu, so bandi-je tudi vzeli, medtem ko se deklet sploh niso dotaknili. Ko so napadalci videli ,prihajati nek drug avtomobil, so zbežali med grmovje.
—	Direktor za javno varnost, A. Sprosty naznanja, da mesto potrebuje 250 novih policistov. Določeno je, da mora imeti mesto 1200 policistov, medtem ko jih je sedaj v Clevelandu .samo 950. Pretekli teden so se vršile skušnje za nove policiste in sprejetih jih je bilo izmed 500 samo 92. 45 jih že nastavljenih za poizkušnjo, drugih 40 ,pa se nastavi prihodnji teden.
žini svojega gospodarja in potem šel v trgovino spat. Tako je napravil tudi pretekle sobote zvečer. * Bilo je že okoli 10. ure, malo pozneje kot navadno in radi tega je rekel Marelli, da gre naravnost spat. t. j. v ul. C. Ghega v trgovino. (G. Angel Verani stanuje v ul. Boccacio št. 29) V nedeljo zjutraj nekaj, po 9. uri je šel g. Verani kakor po navadi vsak dan pogledat v trgovino. Ko je prišel v ul. G. Ghega pred svojo zalogo, je pa našel vrata zaprta. Toda vrata
niso ftila popolnoma zaklenjena,' temveč samo z žabico. Tako je zapiral Marelli trgovino vsaki-krat, ko se je hofel "oddaljiti za nekaj hipov. Radi tega je g. Verani pomislil, da je njegov u-radnik šel nekam po nekakem malem opravku, ali pa da je šel k maši k Sv. Antonu, kakor je imel navado vsako nedeljo. G. Verani je torej čakal na ulici in ni šel proč, kajti obljubil je bil tudi svoji družini, da jo počaka v trgovini in da pojdejo potem skupaj k maši.	(Dalje)
iBlilMIE
HOME OF BARGAINS 717 E. 152nd Street.
VSAK TEDEN NOVE IZREDNOSTI.
ŠPECIJAL ZA TA TEDEN!
$4.00 in $5.00 vrednideški čevlji .......... . . $2.48
$6 in $8 vredni moški delavski čevlji ........$3.98
$3 in $3.50 vredni otročji čevlji od 5 do 8----$1.89
$3.00 vredni moški svedri.................$1.69
Pridite in dobili boste vse za dober kup in si prihranite denar!
NE ZAMUDITE TE VELIKE PRILOŽNOSTI!
HOME OF BARGAINS 717 East 152nd Street.
iffii
M
M
i ion
n 1
Jaz zdravim samo moške
lEBB
■J
i
Iz tržaškega življenja.
GROZEN ZLOČIN V ULICI CARLO GHEGA.
Uslužbenec tvrdke Verani zaklan na živinski način. — V u-
lici C. Ghega št. 15 ima g. Angel Verani svojo trgovino in zalogo tkanin. Zaloga je zelo bogata tkanin vsake vrste. Desna roka g. Veranija takorekoč je bil Remo Marelli, uradnik pri njegovi tvrdki. Bilo mu je 27 let, doma iz Ltimbardije. Radi njegovega poštenja in njegove sposobnostji ga je imel gospodar v posebnih čislih. V vsakem tudi najvažnejšem opravku se je popolnoma zanesel nanj in mu zaupal. Ravno tako ga je spoštovala tudi vsa družina Verani in to so mu dokazali na zelo lep način s tem, da so ga povabili k sebi na hrano. Spal pa je Marelli v trgovini, kjer je bi la pripravljena zanj posebna postelja. To sta uredila z gospodarjem tako radi tega, ker je bila zaloga zelo bogata vsakovrstne robe: uradnik je imel na
ta način svoje stanovanje in ob kjer so ga s pljučnim motorjem istem času je bil tudi nekak ču-poskušali oživeti, toda vse ipriza- vaj zaloge že s tem, da je bil devanje je bilo zaman. Strattoi^ vsako noč v njej. Po večerji je je bil poslovodja Cleveland City g. Marelli malo posedel pri dru-
IZVRŠEVALNI ODBOR
JUG. DEL. NAR. DOMA, WEST PARK, O.
PETER PERUŠEK, preda. ANTON VEQAR, blagajnik, PAUL SLABE, tajnik,	MIKE AVGUŠTIN, zapisnikar,
Direktor!j: ,
MARKO KUHAR,
JOS. JANEŽIČ,
MATH. POTURICA
Nadzorni odbor:
JOS. JANEŽIČ in MATH. RASPOR.
Direktorske seje se vrše vsaki drugi in zadnji petek v mesecu v dvorani F. Jurcata.
STEVE BRODNIK VIKTOR BIZJAK TONI BARBIČ
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"
TRGOVINA NAPRODAJ!
Trgovina s pohištvom se proda. Obstoja že več let in je mnogo prometa. Ker ne more gospodar sam zmagovat vsega dela se je namenil prodati. Kdor bi hotel kupi lahko tudi hišo skupno s trgovino. Prilika za Slovenca.	232-34,
OPREMLJENA SOBA za dva
fanta se odda v najem. Zglasite se v upravništvu Enakopravnosti.	232-34
Najboljši čevlji!
MALI OGLASI
MLEKARNA NAPRODAJ!
Dobro idoča mlekarija se proda; dober prostor za pravega človeka, ki zna tudi nekoliko nemško. Zglasite se dopoldne ali zvečer po šesti uri, na 1383 E. 65th St.	228-33
STANOVANJE vsebujoče 3 sobe, se odda mirni družini brez ali z enim otrokom. Zglasite se na 1049 East 69th St.
SOBA SE ODDA v najem za enega fanta. Vprašajte ha 1032 E. 70th St.	232-33
PRIJAZNA OPREMLJENA
SOBA se odda v najem. Elektrika, in kopališče. Zglasite se na 1097 E. 71st St. 232-33
(?)
SLOVENSKO DEKLE dobi
službo v zobozdravniškem a™' du. Oglasiti se je na 5393 Clair Ave.
DOBER KUP! Izvrsten nov gramofon. Upright klavir
6532 ST. CLAIR AVE.
DELO DOBI takoj izužen # sarski pomočnik. Oglasiti se) ^ nemudoma pri
JOHN KRAMER, 5301 St. Clair Ave.
Vi i
I p
Moj način zdravljenja se je izkazal usneš- jj nim. Osebnq opazovanje metod uporabljenih — po evropskih klinikah, ko sem bil v Londonu. Parizu, Rimu, Dunaju in Berlinu in moja 25-letna skušnja v zdravljenju Resnih in Zastarelih bolezni moških, mi daje mnogo prednosti pri zdravljenju in vselej dosežem uspešen rezultat. Ako ste bolni pridite na brezplačno posvetovanje, kjer se odkrito pogovorimo; lahko si prihranite mnogoletno trpljenje in si popolnoma spremenite pot življenja.
POSVETOVANJA IN NASVETI "BREZ- g PLAČNI. GOVORIMO SLOVENSKO. S
2 EAST EXCHANGE ST. Vogal Main & Exchange. AKRON, OHIO.
Ali ste podrtija ali ste mož? Pridite k meni. in pomogal vam bom. ■ Ure — Od 10 dop. do 4. pop. Zvečer od 6:30 do 8. V nedelio zaprto. ■
18831
B CUNARD ČRTA
LADJA "PANNONIA"
odplove 30. oktobra
proti DUBROVNIKU in TRSTU.
Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 s vojnega davkif. .	:
Oglasite se pri najbližjemu zastopniku Cunard parobrodne črte. ^
[ocaoii
iiieliilSliiliTiiTi i
CUNARD LINE
LADJA "SAXONIA"
Odplove 30. oktobra
NARAVNOST DO HAMBURGA
Tretji razred $125.00 in $5.00 vojnega davka.
Zglasite se pri najbližnjemu zastopniku CUNARD LINIJE.

=1=
i
V naši trgovini ne boste našli nikdar slabih čevljev. Mi hočemo, da ste zadovoljni z vašim nakupom, še mesece potem, ko ste zapustili našo trgovino.
Ravno sedaj imamo lepo zalogo čevljev za fante in dekleta, ki pohajajo v šolo. Da ne bodo vaši otroci zmrzovali, kupite jim čevlje, ki so v resnici narejeni iz dobrega usnja. Kdor je le enkrat poskusil naše blago, je4iil vedno zadovoljen in je sedaj naš stalen odjemalec.
J. SCHWARTZ
752 East 152nd St.
HIŠE NAPRODAJ!
Blizu E. 75. ceste, 10 sob, kopališče, elektrika, fornez, škri-Ijeva streha ; cena $9.000
East'65. cesta, 8 sob, kopališče, elektrika, blizu Superior ave. Lot 48x130. Cena $6.500
Bonna ave., 7 sob, kopališče, elektrika, Cena $6700.
Harlem ave., 2 hiši po dve družini, lot 60x150; cena^l0,500 Luther ave., 11 sob elektrika, kopališče; cena $9.200.
Spencer ave., 5 sob, $1.000; takoj drugo na obroke. Cena je $2.900.; 4 družine block, lot je 50x150; cena $18.700.
Imam še več drugih hiš.
Vprašajte pri JAKOB TISOVEC, 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. ceste. Tel. Central 6026—L	231-33
DOBRA GOSTILNA
Naprodaj je dobra Vprašajte na 5707 St. Clair -v brivnici.
FRED MECK__J/
IŠČEM SLUŽKINJO za do#
dela pri slovenski druz!
ca
Dobra plača. Vpraša se na St. Clair Ave.
ZARADI drugega interesa.
prodam v teku 14 dni, "0
precej ceneje mojo lepo 1 •
in ne^ 1266 %
71st Št. Telefon Princeton^
prodajalno z mesom grocerije. Poizve se na
IŠČEMO RUDARJE
STALNO DELO DOBRA PLAČA Zglasite se pri
New Jersey Zinc Company.'
FRANKLIN FURNACE, N. J.
232-245
' CUNARD LINIJA
LADJA "A Q U I T A N I A"
odplove 12. oktobra
do HAMBURGA in DANZIG via ANGLIJO
Tretji razred HAMBURG ............$125.00
" DANZIG...............$135.00
In poleg še $5.00 vojnega daVka. Zglasite se pri najbližjemu zastopniku ' CUNARD LINIJE.
®®®®®®®®®®®®®SXsXS®ffi®®®i$®®®'5)
Dr. 'Slovenski Sokol'
CLEVELAND, O.
John Pekol, starosta in oskrbnik hiš; 1447 E. 53rd St. Mike Kos, podstarosta, 1192 Norwood Rd.,Frank Hudovernik tajnik, 1073 Addison Rd., Fr. Sober blagajnik, 1395 E. 55 St., Nadzorniki: Karol Rogel, 1191 E. 60th St., Frank Pika, 1095 E. 72. St. Peter Pikš, 6025 Glass Ave., dr. zdravnik dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair Ave., Seje se vrše vsaki prvi petek v mesecu ob 8:00 zvečer v prostorih S. N. D. soba št. 3 v drugem nadstropju. Sprejema se brate od 16. do 45. leta. Mesečnina 75c . Usmrtnina $100.00, bolniška podpora po $7.00 na teden in poleg vsega tega da za vsakega člana, ki umrje $25.00 za pogrebne
stroške.
(sxsxsxsxsxsxsxsx^
MELOBOVANA SOBA za enega mladeniča ali dekleta, se odda na 1008 E. 64th St.
231
NAJBOLJ SVEŽE IN BOGATO MLEKO TER SMETANA se dobi pri slovenskem nflekarju
JOS. KLAVŽARJU 1172 Norwood Rd.
Se toplo priporoča slovenskim gospodinjam.
POZOR!
Vsem tistim, ki nameravajo kupiti grozdje naznanjam, da -se zglasite pri meni kajti preskrbim vam ga lahko kolikor hočete.
Imam tudi več sto izvrstnih sodov od žganja.
CAS JE TU! ' KUPITE!
PRODAJO SE dve dobro
njeni peči na plin. Poi^e na 1271 E. 58th St. (zgo^
PRODAJAMO
HIŠE - LOTE i« FARME J
ISTOTAKO ZAMENJA^ FARME ZA POSEST V V MESTU.
Za pošteno postrežbo se
obrnite na ^
D. STAKICH & J. Kjr
15813 WATERLOO H1*
Mi
Si
Al
tai
his
Ne
iz
Clt
ha hig Ne tec vi de] fili Da, nil,
M h] rol tet Soi
THE W-K DEUGJg, St. Clair, vogal Addison
Edina slovenska lekai"11
v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravn recepte točno in nata116
JOHN KOMlN. Lekarnar.
PEVSKO DRUŠTVO 'JADRAN'

zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v Kunčiče-vi dvorani. Uradniki: A. Pra-protnik, predsednik; 17£)05 Waterloo Road., Leo Bostjančič, tajnik, 1312 East 167th Street, Mike Podboj, blagajnik, 1312 E. 167th St. Ciril Ozbič, zapisnikar. Nadzorniki; Frank Kolin, Frank Hajny, Tony Ukmar. — Pevovodja g. Ivanuš.
Pevske vaje se vršijo vsako soboto, točno ob 7:80 uri zvečer v Kunčičevi dvorani. Vstop v društvo ima vsak napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven pevec ali kot podporen član. Se uljudno vabite za pristop.
A. W. EMMERICH
16205 St. Clair Ave.
Wood 58

Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte
novi cenik
Velika
zaloga ur in
SiiTtk-
Him
Ustavile se pri tej uri is ste na pravem prostoru
zlatnina
Won. Sitter
6805 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland, O.
V
OGLAŠAJTE "ENAKOPRAVNOSTI" 4
Vacation That Satisfies
of a vacation trip.
Bra you goinz? The Lakes m the mecca '0. . v-ticular und cipcrienced " ^ clcre on business and p'"1, trips. The D. & C.% SVuBTer« embody all the d"
ties of speed, safety »nd,Lv8, fort, the freedom of the dc
Leave 6:00 P. M. Arr,v destination 9:00 A. Mj - . 1,0-Daily Service April U' "d. tweon Detroit and Clcvu e Leave 11:00 P. M.	■
destination 6:15 A. M.
MACKINAC ISLAND Service June 14th to BP 14th. 3 trips per week v1 14th to July 1st. July 'S Sept. 14th, 0 trips per woeB-Between Detroit and Buff«' Use Your Rail Ticket« , Send 2o Stamp for H1"8
i 4,
Je ^ai tit M
h
Hi %
«ta
sta k
"ji k'
A. A. Bctiantz. Prcaiocu Preeldent
LIBERTY BONDI ^ NO VARČEVALA^
/
ZNAMKE. ,^1 Prodajte sedaj. Mi ^ ^
v	gotovini t ako j. Simon, ^ j/
vi	prekupčevalec, soba 2 ^ noxBldg.,, drugo nad® Vzemite vzpejačo. Vo8a ^ gi"' ta cesta in Eucli dave.>
ger Sewing Machine Co.
to do 6. ure zvečer.
i >:
J