rcv;>/> 1 Št. 869. V Ljubljani, sreda dne 8. marca 1911. Leto JI. Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin. JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedelja* in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v upravaištvu ■esečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto •Metno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 4'50, ■ssečno K 1'50. Za inozemstvo ceioietno K 28'—. ! Telefon Številka 118. s NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta S vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski nHdt. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništom Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n» vračajo. Za oglase se plača: petit VTsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor )e priložiti znamko. • Telefon številka 118. Slovenskim trgovcem, obrtnikom in privatnim osebam! Dunaj, dne 7. marca 1911. Mnogo stotisočev nas je, ki smo morali hote ali nehote v tujino. Večina od teh tisočev je onih, za katere v lepi naši domovini ni kruha in da ne utnrjemo gladu, begamo po tujini kakor razpršene ovce po tujeui pašniku. Nič ni torej čudnega, da je med nami veIiko takih, ki niso čuli že veliko let sy°jega milega materinskega jezika in n*č se ne čudite, če trdim, da poznam veliko rojenih Slovencev, kateri žal danes ne razumejo svojega lastnega rodnega jezika. Krivi smo sami, kriva je naša narodna nezavednost, ki ne razumevamo uveljaviti kapitala našega lepega, slovenskega jezika. Že več let sem v službi kot italijanski korrespondent zelo poznane dunajske židovske tvrdke, katera vsako leto prejme za svoje izdelke samo iz naših jugoslovanskih dežela minimalno nad dvajsetkrat po sto tisočakov in žalostno je, da moj šef do predvčerajšnjem ni znal, da eksistira v Av-.rJJ v nar°d »Slovencev*. Skoraj to ni nič čudnega; vendar meni kot Slovencu se to zdi skoraj nemogoče, da smo ravno mi Slovenci tako majhen narod o katerem celo naši sodržavljani Židje na Dunaju še niso nič čuli in niti ne vedo, da eksistiramo. Naj navedem samo slučaj, ki se je dogodil minule dni. Prišlo je pismo in naš stari prokurist ni mogel to čitati. Slišal sem le od daleč njegove besede — „eine Banditensprache". Naravno, pismo je romalo iz rok v roke in nekako že bolj proti koncu se vstavi pri meni. Takoj sem spoznal moj mili materinski jezik in bil sem nekako vzrado-ščen, da čitam zopet po tolikih letih lepo slovensko trgovsko pismo. Mislil sem, da zavednemu, slovenskemu trgovcu odgovorim v mili slovenščini. Kaj še, odgovoriti sem mu moral nemško in še posebej pristaviti: Prosimo, da nam v bodoče pišete nemško, ker Vašega jezika ne razumemo; seveda, tudi to pripombo v nemščini, Odkrito priznam, srce me je bolelo, ko sem pisal te besede in najrajše bi bil „staremu“ zabrusil vse v obraz in šel skozi vrata. Žalostno, zelo žalostno je to, še bolj žalostno pa je, da mora vsak Slovenec sam priznati, da je popolnoma prav, da se nam delajo take narodne krivice. Sami smo krivi in nihče drugi. Priliko Jmam spoznavati v sedanji službi Čehe, Ruse in Bolgare. Lahko rečem, na trgovskem stališču so to čisto drugačni Slovani kakor smo Slovenci, Hrvati ali Srbi. Če pogledamo v pisarne velih tvrdk, povsod najdemo češke, ruske in bolgarske korespondente in potnike. Samo v naši pisarni so nastavljeni štirje Cehi, trije Rusi in dva Bolgara, pa še to ne zadostuje, sedaj zopet dobimo enega Rusa. Ce bi to ne bilo potrebno, bi na teh mestih sedeli gotovo sami Židje. Ali tukaj govori ljudstvo, govori narodna zavednost, deloma jezikovna nezmožnost, da se klonejo za denar največji tuji kapitalisti. Pri nas Slovencih, tudi pri Hrvatih in Srbih pa je to ravno narobe. Zdi se mi, da jih je veliko, ki so še zelo ponosni na to, če le morejo, da napišejo list v tujem jeziku ali če govore s kakim zamazanim čifutskim potnikom nemško, kar pa ponajveč nepravilno. Res, lepo in koristno je, če človek govori tuje jezike, ali dragi Slovenci, če pri tem trpi naš narodni, skupni interes — se taka lepota neha. Pomislimo samo to, če bi le mali del naših trgovcev odločno zahteval od svojih liferantov slovensko korespondenco in slovenske potnike, skratka vse trgovsko občevanje le v naši materinščini, domačim trgovskim nastavljencem bi bilo pomagano in ne samo to, Slovenci bi ohranili v trgovini lastni jezik, na drugi strani pa bi bila ta narodna zavednost veliko, veliko bolj plodonosna, ker le na ta način bi izvežbali za bodočnost zdrave, strokovno izobražene trgovske moči, katerih nam danes žal — manjka. Veliko jih je, ki morda bodisi iz kateregakoli vzroka nebodočitali mojega pisma, veliko bo pa tudi takih, kateri bodo direktno v nasprotju z mojim pismom in ne bodo čutili narodne potrebe tega, zato pa hočem napraviti še malo škico, kako naj bi se prve obvestilo in druge prisililo k sa-moslovenskemu trgovskemu občevanju. Potrebna je samo neutrudljiva agitacija in dobra kontrola. Na prvem mestu bi morala za to narodno delo prijeti naša slovenska trgovska društva, na drugem mestu pa vsak posamezni Slovenec. Trgovska društva naj bi imela to nalogo, da naj bi vse slovenske trgovce pismenim potom opozorila na trgovsko narodno zavednost. Še bolje bi bilo, naj bi slovenska trgovska društva dala tiskati nemško pismo, katero naj vsebuje direktno zahtevo samo slovenske korespondence in slovenskih potnikov. Naravno, da bi bilo potrebno teh pisem precejšnje število izvodov in sicer bi moral dobiti vsak posamezni trgovec toliko iztisov s kolikor tujimi tvrdkami je v trgovski zvezi, da pošlje vsakej posamezni tvrdki po en eksemplar. Lahko mi verujete, da bi imelo že samo to, zelo, zelo veliko vspeha. Dalje naj bi nam naša trgovska društva služila tudi v to, da bi sprejemala pismena na-zmanila o trgovcih, kateri bi vkljub vsem našim publikacijam dopisovali ali osebno občevali pri svojih import-nih kupčijah v tujem jeziku. Prvotno naj bi društva te ljudi samo pismeno opozorila k narodnemu trgovskemu redu in če bi se pri katerem to še nadalje ponavljalo, naj bi se poskrbelo zato, da se ga javno s polnim imenom obelodani v naših listih — in sodi naj ga ljudstvo. V toliko bi bilo delo naših slovenskih trgovskih društev. Delo posameznih Slovencev, v prvi vrsti slovenskih trgovskih na-stavljencev pa naj bi bila neumorna agitacija in kontrola posameznikom za ohranitev slovenskega jezika na trgovskem polju. Dolžnost vsakega Slovenca je, zahtevati za lastni denar povsod le v lepem našem jeziku, kdor tega ne stori je izdajalec in sovražnih lastnega naroda. Organizator kontrole v tujini. Gospodarski polom v Novem mestu. Že v včerajšnji notici pod tem naslovom smo izvajali, da je ta gospodarski polom povzročil nevspeh podjetja nove parne opekarne, da je temu nevspehu bilo krivo le slabo gospodarstvo v rokah nestrokovnjaških podjetnikov in da je glavni krivec celotnega poloma ubegli član konzorcija, usnjar Hočevar. Tega moža naše politične stranke zdaj šele obsojajo, vsaka raz svoje stališče. Za ene je Hočevar polom povzročil ker je bil klerikalec, za druge ker je bil liberalec. Kolikor nam znano, je Hočevar volil na program nar. napredne stranke. In tudi če bi ne bil, bi bilo to le še bolj žalostno, če ostala dva člana istega konzorcija gg. Ogoreutz in Smola — oba naprednjaka — tekom toliko let še nista spoznala kakšne vrste tič je bil njuni tretji družabnik tudi pod perjem. Mi pa mislimo, če bomo krivce polomov takih nepolitično-strankarskih podjetij kot je bilo to, še nadalje tako presojali, bomo Slovenci doživeli še več takih in še večjih sličnih polomov, ne da bi iz nesreče drugih v boljšo srečo naših bodočih podjetij še kaj prida, kaj koristnega, kaj bolj praktičnega se priučili, kot le vedno isto staro pesem ponavljati, namreč glavno krivdo zvračati le na politična mišljenja dotičnega podjetnika. Zakaj pa ti sodniki izrekajo obsodbe šele tedaj, ko je stavba že porušena ter ko je pokopala toliko žrtev te in one stranke pod svojimi razvalinami? Naša sodba o takih polomih temelji na čisto drugi podlagi. Dandanes tudi že podjetnik, ki se je v svoji stroki izučil in ki je sposoben, dakot samostojen podjetnik sam z veščo roko vodi svoje delo, le težko izhaja. Pride nesreča v tej ali oni obliki, iz nje se poraja takozvana kriza in če tedaj ne dobi nikogar, ki bi mu priskočil na pomoč, tedaj je polom neizogiben. Nihče pa bi ne smel takega poloma obsojati, najmanj pa iz politično-stav-karske škodoželjnosti. So sicer podjetja pri nas, ki za-morejo nastati iz zgolj politično-stran-karskih nagibov, a ni pa nobenega med njimi, ki bi se tudi moglo vzdržati zgolj od opore, potreb le ene politične stranke. Za kaj takega smo Slovenci še premajhen, veliko premalo narodnogospodarsko razvit narod. Slučaj Novo mesto pa nam po tolikih izkušnjah drugod podaje zopet novo izkušnjo, novi resni opomin, novi nauk temlječ na stari nemški prislovici: Schuster bleib’ bei deinen Leisten! Mi Slovenci smo že od nekdaj taki: Ali smo za večje podjetje kjer bi bili kot veščaki na svojem mestu, popolnoma indifirentni, neobrižni, ali pa se lotimo s polno paro ravno takih podjetij, za katere nimamo bodisi po svojem poklicu, bodisi po svojih duševnih in gmotnih zmožnosti. Namesto, da bi se trdno držali tega, čemur smo se preje ali pozneje do celega priučili, namesto, da bi posvetili vse svoje moči edinole temu, kar držimo kot pozitivno delo v rokah, se spuščamo v raznovrstna špekulativna podjetja, za katera nam ne-dostaja potrebnih gmotnih sredstev. Kaj sledi iz tega? S takimi špekulacijami zanemarjamo ono, kar smo kot trdno in svoje že držali v rokah in še bolj zanemarjamo ono, kar smo šele dobili v roke. Dvema gospodarjema enoinisti hlapec ne more služiti. Ali se je potem čuditi, da je takemu dvo-in mnogovrstnemu gospodarstvu ko-nečni konec le strahovit polom na vseh koncih in krajih in da tak polom zahteva za seboj mnogoštevilne nedolžne žrtve? Da, res te nedolžne žrtve! Pri “Glavni" v Ljubljani, sedaj v Novem mestu in sploh koder je bil še kakšen večji gospodarski polom, se je opazilo, da so bile te žrtve po večjem delu žrtve svoje lastne ali nepremišljenosti ali popolnega nepoznanja nauku o narodnem gospodarstvu in zadružništvu. Kdo se je pri »Glavni" brigal za to, kaj pomeni delež, kdo misli na to, da z najetjem posojila mora postati tudi lastnik deležev v visočini posojila? Nekaj meglenega pojma o obveznosti deležev ima ljudstvo le tedaj, če mu deleži kaj nesejo. Da pa v slučaju krize zamorejo ti deleži pomesti njih lastnike tudi v propast, za to se malokdo pobriga. In kako je bilo pri tem opekarskem podjetju v Novem mestu ? Tudi tu so razni mali obrtniki in trgovci, ki sami komaj izhajajo, nebrižno podpisavali menjice, zadolžnice, ne da bi se le eden od njih preje prepričal kako pravzaprav stoji podjetje. Sicer pravijo: Vsaka šola nekaj stane, a ti šoli vzporednici v Ljubljani in hkratu v Novem mestu, stanejo vendarle malo preveč. Osebni kredit, kredit osebnega zaupanja, je sicer bogatstvo naroda, a kot vsaki drugi kredit, če se izrablja, zamore ravno tak kredit postati- propast celega naroda. Za danes zaključujemo te splošne opazke: Učimoseiz obeh šol, iz »Glavne" v Ljubljani in iz opekarne pri Novem mestu, da treba za vsako podjetje čim večje je, tem večje duševne in gmotne sposobnosti. Učimo se iz nesreče drugih, vsled špekulacije zapeljanih, kovati srečo bodočih le na solidni podlagi zidanihstavb naših narodnih podjetij. Priskočimo pa tu di v nesreči drug drugemu na pomoč ampak ne šele tedaj, kadar je — prepozno! Ml sami in simo MI. Edina ljudska stranka v državi naši celi, smo MI sami in simo MI ... Edini demokratje na celem širnem svetu smo MI sami in simo MI... Najbrumnejši kristjani pod svetlim solncem božjim smo MI sami in simo MI . .. Najboljši narodnjaki na vsem slovanskem jugu smo MI sami in samo MI . .. Zato pa najbolj vneti za nove vojne davke smo MI sami in simo MI ... Vojaštvu milijone z veseljem nove dali smo MI sami in sžmo MI ... Slovenstvo odrešili s to taktično potezo smo MI sami In samo MI.. . Od samega cesarja bili nagovorjeni smo MI sami in simo MI... Za sedem metrov zrasli vsled tega počeščenja smo MI sami in simo MI ... In upamo, da „orden“ pošteno zaslužili smo MI sami in sžmo MI.. . Edina svetla nada slovenskem narodu smo MI sami in simo MI... LISTEK. MICHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Kakšna čudežna moč mu je dala, da se je mogel o pravem času premagati ? Naenkrat je postavil dečka, ki je bil bled od groze, na tla; in tudi sam je bil bled kakor smrt, ko mu je dejal: — Hodi, sinko moj, požuri se, in brž se izgubi; še hip, pa ne bom več vedel, kaj delam s teboj . . . Beži . . . Otrok se je ozrl na tujca in ga je nedvomno razumel; kajti s krikom največjega strahu je zbežal, kolikor so ga nesle noge. Tolpe, ki je izprva strmela nad tem nenavadnim prišelcem, se je istotako lotila groza; in čez par trenotkov sta ostala na veliki cesti samo še starec, ki si je brisal obraz, in Roland, ki ga je gledal, strmeč in zadihaje se, kakor gleda človek prikazni morečih sanj. Takrat pa se mu je nekdo približal in ga vprašal z mirnim glasom: — Ali nemara poznate norca? — Katerega norca? je zarjul Roland ter izbulil oči. Možak mu je s prstom pokazal starca, doža Kandiana, očeta njegovega! . . . Roland se je onesveščen zvrnil znak po cestnem prahu. Ko se je Rolandu čez nekaj minut vrnila zavest, je zaznal, da so ga prenesli v hišo in da sedi v naslanjaču. Pred njim je stal mož, ki je govoril z njim na cesti, in ga je začudeno gledal. Roland je vstal, in njegov pogled je padel takoj na starega Kandiana, ki je sedel na klopici ter se smehljal z mirnim, negotovim usmevom. — Gospod, je dejal možak, jaz sem župan te vasi, in ker sew videl, da se zanimate za slepca, sem ga privedel k sebi... Roland je odtrgal svoje od groze razširjene oči od očeta. — Gospod, je zamrmral, ali ste človek? . . . Ali imate v svojem srcu vsaj malce usmiljenja? ... Ce ga imate . . . potem me pustite par trenotkov samega z . . . njim! . . . Župan se je naslonil in odšel. Roland je nato s silnim naporom zbral svoje misli in moči ter stopil proti starcu. — Oče! ga je poklical s tihim glasom. Slepec se je zganil, kakor da bi hotel bolje slišati, toda njegov obraz je ostal podoben zaprtim vratom. — Oče! je ponovil Roland, in pesti so se mu stisnile. — Ti otroci, je dejal starec, so zelo hudobni. Torej že ne smem več na sveži zrak, ne da bi me bili in kamenjali? . . . — Moj oče! je ponovil Roland z zamirajočim glasom. Prijel je starca za roko. — Nič več ni pravice na tem svetu, je dejal ta zamolklo. — Je pravica, kajti jaz sem tu! . . . Oče moj . . . poslušajte ... vaš sin . . . ali se nič več ne spominjate svojega sina? ... Ali se ne spominjate Rolanda? Ali vam ime Roland ne pravi ničesar? Roland! . . . Starec je poslušal, ne da bi se zdel začuden, in njegov o-braz ni pričal o nikakem naporu iščočega se spomina ali bude-če se pameti. Zelo mirno je odgovoril: — Jaz nimam sina . . . Nikdar nisem imel otrok . . . vsi tukajšnji ljudje vedo, da ne . . . Sicer pa me otroci nimajo radi .. . tep6 me, ali pa me kamenjajo . . . Roland je padel na kolena. — Moj oče, o moj oče, je zastokal, ali ne spoznate mojega glasu ? Ihtel je in krčevito stiskal slepčeve roke. — Vašega glasu? je dejal slepec. Kdo pa ste? . . . — Tvoj sin sem . . . tvoj sin Roland . . . Poslušaj oče, poslušaj moj glas! ... — Nikdar nisem imel sina, je dejal stari Kandiano. Dober človek ste, gospod . . . kdorkoli ste, blagoslavljam vas . . . vi me božate . . . brišete mi obraz . . . Nikdar me ni nihče božal... da, vi morate biti dober človek . . . Roland je bil vstal. Z rokami je bil objel belo starčevo glavo, in zdaj mu je več me, je govoril z rahlim, žalobnim glasom, pripovedoval mu svoje dolge muke in Leonorino nezvestobo; dajal je svojemu srcu prekipevati v solzah, kakor da ga oče razume, in kakor da bi pričakoval od njega tolažbe. Toda nič ni skalilo vedrosti slepčevega obraza — nič, razen nekakega brezizraznega začudenja, ki je navdajalo starca, ko je slišal tega moža jOKati in ga je slišal tarnati s tako potrtim glasom. Ta izbruh bolečine, ki bi bil grozen za vsakogar, kdor bi ga mogel razumeti, ni ganil očeta Rolandovega; bil je telo brez duše, kakor pravi stara, tako resnična in toli strašna beseda. Toda ta bolest je skoraj mahoma umolknila. Mrkel izraz sovraštva in izzivajoče pretnje je na Rolandovem licu nadomestil izraz trpljenja. Umolknil je. Skoraj celo uro je nepremično, s prekrižanimi rokami motril svojega očeta, ki se je bil po malem pomiril ter zaspal mirno spanje nedolžnega otroka. Nenasitno je prešteval gube na tem čelu, predstavljal si prestano trpljenje ter se poglabljal v prepad obupa, na dnu katerega je našel oče svojo blaznost. Nato je izginil tudi ta izraz sovraštva. Rolandove poteze so otrpnile. Postal je zopet tisti mramorni kip, ki sta se ga bila prestrašila že Juana in Skalabrino. Odprl je vrata, skozi katera je bil odšel župan, in ga je poklical. Ali je ta človek čul Rolandovo ječanje? Menil se je on za to? Niti poizkusil ni, da bi spoznal. — Gospod, je dejal s tistim rezkim in kratkim glasom, ki je bil zdaj njegov običajni glas, kadar ga ni omiljevala kakšna posebno silna ganjenost, gospod . . . rad bi vzel . . . tega starca ... s seboj. Ali vidite kako zapreko? — Nikake ne vidim, je odgovoril župan po kratkem obotavljanju. Toda, nedvomno imate pravico do tega, kar hočete storiti? ... Ali mi morete dokazati to pravico? . . . — Nikakega dokaza nimam, je dejal Roland, premagujoč svojo nejevoljo. Toda zatrjujem vam, da ga imam pravico vzeti s seboj, in to zatrdilo naj vam zadošča . . . __________________________________ (Dalje.) Iz slovenskih krajev. Iz Žirov. Nekaj zanimivega se je pripetilo v nedeljo v žirovski farni cerkvi. Ljudje pravijo, da je kaplan Vrhovec zlorabljal leco v politične namene, ter ljudstvo nahrulil, da ne smejo brati naprednih časopisov, kakor n. pr. „Jutro“, »Slovenski Narod“, »Slovenski dom\ „Rdeči prapor" itd. Naravnost infamno je, da klerikalec, božji namestnik, pokaže s tem celo v cerkvi, da je ljut sovražnik našega naroda, ter hoče zadušiti narodni čut kmetu, kateri itak nima izobrazbe take, da bi mogel nastopati. .Ako bode ta debeli, rdečenosi Vrhovec priporočaval ljudem samo tisto umazano cunjo od Lažiljuba, katerega se še metla ne prime, ker je preumazan, bodo pač Žirovci „srovci“ ostali; kajti ni ga stavka v tem listu, da bi ne bil naperjen proti koristim, ter izobrazbi naroda. Kmet, zbudi se, ter poglej kaj ti preti, pozneje bode prepozno, kadar bodeš vjet v zanjke. Res presega že vse meje, kar si upajo ti posvečeni možje, kateri so postavljeni za cerkveni posel, ter ne politične namene. Ljudstvo je že tako prismojeno, da se je pri zadnji veselici klerikalne žirovske požarne brambe lahko prepričalo vsako človeško bitje. Predsednik tega društva Groga Kopač je naprosil kaplana, naj ta stopi na oder ter pozdravi prišlece. Opozarjamo Kopača, da ako mu ni dan der govora, naj drugič ne sprejme tako mesto, da bode prihranil še kako večjo blamažo. Kaplančki naj pa raie poduče „Orle“, kako se imajo obnašati, da bode dostojno, ter kadar človeka na cesti srečajo, da ga raje dostojno pozdravijo, ter ne zmajajo z glavo kot pinc-gavski konji, ali pa kot bi imeli »Čuke" pod klobukom. To velja tudi za tiste, kateri sicer pravijo, da so napredni, ampak se skrivaj navžijejo Lažiljubo-vega duha. Sploh pa večina ljudstva v Žireh misli, da bi se brez tega Domočifuta ne moglo izhajati drugače, bi ga ne imel marsikateri napredni človek Radovedni smo, kaj si bode upala ta sodrga^ pri prihodnjih občinskih volitvah. Čuje se, da si so celo postavili že kandidate za županov stolec. Ampak bodi povedano, da Zajčki in Matički ne bodo na tem tako z lepa gospodarili. Žirovci! ogibajte se črnca, kajti črne je hudič! Slovanski jug. Izjava prof. dr. Masaryka o Jugoslovanih. Peštanski dopisnik novosadskega »Srbstva" je imel te dni razgovor s prof. dr. Masarykom, ki ga je pooblastil, naj njegovo izjavo spravi v javnost. Dopisnik je najprej vprašal dr. Masaryka, kako je mogoče, da stoji na čelu avstroogrskega poslaništva v Belgradu grof Forgach, ki se je v znanih aferah glede falzificiranih dokumentov tako silno koinprimitiral. Na to vprašanje — je odgovoril dr. Masaryk — morem odgovoriti samo to, da hoče avstrijska politika po svoji stari tradiciji čuvati svojo zunanjost in barvo nepogrešnosti. Ne verjamem, da bi se mogel grof Forgach dolgo vzdržati v Belgradu. Na vprašanje, kaj misli o usodi Jugoslovanov, je prof. Masaryk odgovoril, da bi bilo najprej za srbsko-hrvatski narod najbolje, ako bi zaupal v svojo moč, t. j. propagiral ravnotako nacijonalno kakor kulturno edinstvo Srbov in Hrvatov v vseh državah in administracijah. Zlasti važno je, da se pokaže povsod enako zanimanje za gospodarska vprašanja in ne samo za kulturna. Na Dunaju niti ne razumejo jugoslovanskega vprašanja. Tamkaj sicer uvidevajo enostranost madžarske politike, nikakor pa ne poznajo načinov, po katerih bi se ta po- MALI LISTEK. Malomestne tradicije. Veseloigra v enem dejanju. (Češko spisal V. Štecli.) OSEBE: Tomaž Žakelj, občinski svetovalec. Rozika, njegova hči. Zgonec, urednik časopisa Iskra. Tone Srebrot, tajnik »Nar. Čitalnice". Filip Ščuka, tajnik »Bral. društva". Leonora Klepčevka. Strel, sluga iz knjigotržnice. Godi se v manjšem mestu v sedanjem času. (Soba v Žakljevi hiši. Sredi in na obeh straneh vrata. Na levo okno, pri njem pisalna miza. Zadaj omara Par stolov.) I. Nastop. Žakelj. Žakelj (v domači suknji, študira govor, oprt ob stol pri pisalni mizi): »— še imenitnejši trenotek je napočil za naše mesto danes. Z otvoritvijo nove klavnice stopamo v vrsto onih modernih občin, ki so postavile sebi in svojemu potomstvu v ponos dostojno svetišč« — dostojno svetišče* — to-le sem pa menda napak bral -- litika preprečila in onemogočila. Isto-tako je s falzificiranimi dokumenti, ki so zlasti imeli služiti Madžarom, a Dunaj je tem dokumentom verjel. Glede govora kneza Schvvarzenberga ie Masaryk odgovoril: „Knez Schwar-zenberg ni prvič govoril o vprašanju trializma. Meni je pravzaprav njegov program nejasen. To je navadno kolebanje med dualizmom in trializmom. Ne verjamem, da bi se mogel Schwar-zenbergov govor tolmačiti kot program višjih krogov. O trializmu se je izrazil, da v uplivnih političnih krogih ne obstoji nikak načrt o trialistični ideji." Koncem svojega govora je Ma-saryk s posebnim povdarkom izjavil: »Znova Vam pravim, zaupati je treba samo v svojo moč. Deset milijonski narod more in mora pomagati sam sebi. Upanje na tujo pomoč ssmio slabi energijo naroda in mu krade čas." S tem je prof. Masaryk končal to svojo interesantno in važno izjavo. Splošni pregled. ,Union" o Šušteršiču in »Slo-vencu“ piše sledeče: Pod naslovom „Hvala lepa za take prijatelje" prinaša organ posl. dr. Šušteršiča uvodnik o trializmu, v katerem poleg Nemcev in Madžarov imenuje dr. Kramara največjega sovražnika trializma. Koliko je dr. Kramar škodoval slovenski stvari, vedo najbolje Čehi, ki so ga sami morali pritisniti v kot. Kakor Ivan Hribar, tako je tudi dr. Kramar mož, ki živi od velike reklame brez te reklame nič ne pomeni. Njegovi govori v Peterburgu in Moskvi, njegovo re-nomiranje z materjo Rusijo, ki pa je za avstrijske Slovane vednole mačeha, njegove otročje simpatije do Anglije in Francije in do laških iredentarjev, sploh do vseh, ki avstrijsko monarhijo črtijo, je spravila Čehe na glas državi sovražnega elementa. Čehi so barnumbaylejsko politiko gospoda Kramara pošteno na svoji koži čutili in jo še danes čutijo. Politika gospoda Kramara in njegovega majhnega kroga gre sploh na to, da se Avstrija ne ojači; zato ti ljudje tudi vedno koketirajo z Mažari, Lahi in Srbi. Menda se jim zdi, da je za češki narod bolj koristno, če v Avstriji nikoli do konsolidiranih razmer ne pride, ®v čemur se pa kruto motijo. Zato pa je Kramar tudi tako velik nasprotnik Hrvatov in slovenskega ljudstva, ker se boji, da bi se Jugoslovani res v prid velemoči monarhije in v lastno koiist združili. To svoje nasprotstvo do nas je ta veliki Slovan jasno pokazal te dni v avstrijski delegaciji. Burian sl je Izbral za zaveznike Srbe In gospoda Kramara, ki je šel zdaj zanj v ogenj. Srbski bos. saborski poslanci so namreč v očigled zasedanju delegacije sklenili nedavno izjavo, v. kateri se izrekajo zoper trializem in hočejo avtonomno Bosno pod dualistično monarhijo. No za take slovanske prijatelje kakor so dr. Kramar, Burian in tretje peresce v tej deteljici Ivan Hribar se prav lepo zahvaljujemo itd. „Union", ki se ji ne more očitati pristranost, pripominja k temu člai.ku sledeče: Ta članek .Slovenca" je pač nekaj najbolj nezaslišanega, kar si je ta list v zadnjem času dovolil. Ko je dr. Šušteršič videl osupnjenost, ki jo je vzbudil zadnji protičeški članek »Slo-venca" v čeških krogih, je odklonil odgovornost za ta čin svojega lista. Ako bi bilo to njegovo stališče le za trenutek resnično in odkrito, bi moral skrbeti za to, da bi se Slovenec take pisave proti nam enkrat za vselej odvadil. Ta članek pa kaže odkod veter veje. Ne pride nam na misel, da bi s člankom polemizirali, še manj se nam (išče v rokopisu, ki ga ima v roki) »dostojno svetišče" — nova klavnica pa vendar ni svetišče — resnično, tukaj je »svetišče" — to je na vsak način pomota — tukaj mora biti kaj drugega. Morda smetišče? Da, da, smetišče! Ampak to tudi ni dobro: smetišče, — v novi klavnici je troje smetišč. — Tukaj se je ljubi Ščuka zmotil — to moramo popraviti (piše:) namesto svetišče damo sem »smetišče", ne, »troje smetišč", pa bo dobro! (Bere.) — »ki so postavile sebi in svojemu potomstvu v ponos troje dostojnih smetišč. (Deklamira:) Ta imenitni trenutek ostane za vse večne čase z zlatimi črkami zapisan v po-vestnici naroda našega. Govorim kot zastopnik občinskega sveta* — (piše:) sem-le denemo »slavnega" — »kot zastopnik slavnega občinskega sveta in kot predsednik »Bralnega društva* — he, he, čitalničarji bodo od jeze kar popokali — »in govorim kot vaš someščan, zato vas poživljam, da zakličete z menoj vred procvitu tega zavoda trikraten gromovitŽivio." — Tak-le govor, pa ravno pred volitvami — to se pravi imeti 200 glasov kar v žepu. Saj pravim — Ščuka je ptič — to je govor kakor nož. Prav tako ga je napisal, kakor sem si ga jaz mislil — no! Da bi le imel že konec tudi v roki. Kar vidim jih, nepregledne množice ljudi — zastave — godba — jaz zdi potrebno dr. Kramarra pred lažmi in denuncijacijami »Slovenca" braniti, mi samo konstatiramo, da takih predrznosti nismo brali niti v nemških časopisih, s sumnjami do češkega naroda zasledujejo svoje cilje in slikajo dr. Kramara kot sovražnika monarhije. Predno bo Slovanska Enota izpregovo-rila le besedo o skupnih ciljih, mora biti na jasnem za koga je »Slovenec" govoril. Za to skupnost se morajo češki poslanci zahvaliti. — Ta članek je značilen za naše klerikalne časopise in za dr. Šušteršiča. K italijanskemu jubileju ne pojde v Rim niti cesar Viljem, niti naš cesar. Avstr, prestolonaslednik pojde menda samo v Turin na razstavo, nemški prestolonaslednik pojde v Rim, Eni pravijo, da je papež dosegel to, da ne pride Viljem v Rim. oziroma, da je to storil Viljem iz spoštovanja do avtoritete papeževe. Drugi pravijo, da so drugi vzroki, ker čas ne bo varen. Avstrijski cesar bo pisal italijanskemu kralju lastnoročno pismo, v katerem mu bo čestital. Brno proti drugi češki univerzi. Kakor je znano, so Nemci proti drugi češki univerzi v Brnu, ker bi baje češka univerza kazila nemški značaj mesta. Tudi brnski občinski svet se je zavzel proti univerzi iz istega vzroka, vkljub temu, da bi univerza povzdignila ugled mesta ter pomnožila prebivalstvo. V Brnu je poleg nemške tehnike tudi češka tehnika, ki ne kazi »nemškega značaja" glavnega mesta Morave, ki ima popolnoma češko prebivalstvo, razen nemških priseljencev. V nedeljo je češko brnsko prebivalstvo sklicalo v Češko Besedo velik shod proti občinskemu svetu in njegovemu stališču. Tudi Nemci so imeli zborovanje, ter peli^ po ulicah »Die Wacht am Rhein". Češki shod je bil obiskan od tisočev, ki so zahtevali drugo češko univerzo v Brnu. Vkljub nevarnosti ni bil moten javni mir. Ševčenkov jubilej proslavi tudi petrograjska akademija znanosti dne 11. marca. Na ta dan bo okrašena tudi hiša, v kateri je Šfevčenko pred 50 leti umrl. Priredi se tudi razstava njegovih slik. Tudi druga mesta prirede proslave vkljub temu, da to ni vladi všeč. Program novega francoskega kabineta. Ministri in sekretarji so imeii skupno sejo v ministrstvu notranjih zadev pod predsedstvom kabinetnega načelnika Monisa. Govorilo se je o raznih vprašanjih posebno pa o programu nove vlade. Predvsem pride na vrsto vprašanje železniških uradnikov in železniških uslužbencev, ki so bili pri zadnji stavki odpuščeni. Precizirati se mora stališče države nasproti sabotaži. Na vrsto pride tudi vprašanje volilne reforme in dohodninskega davka. V vseh vprašanjih je vladalo soglasje. Ministrski predsednik je dobil nalog, da se stavi govor, ki ga odobri druga seja. Dunajske šivilje so na shodu protestirale proti havzirarskemu zakonu, ker so oškodovane, ter so sprejele resolucijo, o kateri zahtevajo, da se varujejo njih pravice. Gledališki zakon. »Morgen" poroča, da se začne 18. marca pod predsedstvom dr. Urbana anketa za gledališki zakon. Turški minister zunanjih zadev je izjavil grškemu poslaniku, da je odposlal generalobrsta na grško-turško mejo, da preišče vse slučaje zadnjega časa in uredi vse potrebno, da se boji na meji ne bodo v bodoče ponavljali. Po vstaji v Honduras se je sklenil mir s tem, da je Francisco Bertrand, sobojevnik generala Bouilla, imenovan za provizoričnega predsed- pa na govorniškem odru — kar mislim si že! »Visoko čislani someščanje! — To je pred volitvami kakor med: »Visoko čislani someščanje!" Jaz vam že dam, vi griže iz »Čitalnice* — vi, vi žverce! Mislijo si, bogve kako se bodo šopirili — ti, ti se boš že šopiril, ti redakterček s tisto svojo »Iskro*. Kaj bi se jezil brez potrebe I f Visoko čislani someščanje! Napočil je pomembni trenutek —* (Trkanje na srednjih vratih.) Naprej! II. Nastop. Žakelj. Strel. Strel (z dvema zavojema knjig, eden v zelenem, drugi v črnem platnu, hitro vstopi): Dobro jutro! Sluga sem, gospod svetnik. Klanjam sel Gospod knjigotržec Kalin se slavnemu Bralnemu društvu priporoča in pošilja cenjenim članom ravnokar izdano zbirko povesti »Malomestnetradicije", ki se bodo vsled sklepa slavnega odbora razpošiljale članom. Prosim, to je spis — to je knjiga — klobuk z glave pred njo. (Vzame iz zelenega zavoja 50 enako broširanih knjižic in jih položi na pisalno mizo. Potem vzame en izvod in stopi z njim k Žaklju:) Prosim: dobro poznam literaturo — prosim, le poglejte — to je nekaj. (S patosom:) Nimam rad praznih besed — ampak te-le novele so zamašile občutno vrzel v naši literaturi. nika. Volitve naslednika predsednika Davila se vrše oktobra meseca. Italijanske demonstracije v Ameriki. V New-Yorku je bil neki Italijan vsled umora obsojen k smrti. Tisoči Italijanov so se zbrali pred sodiščem in so hoteli vdreti v notranje prostore, da bi prijeli sodnika. Policija je vhod zaprla, sodnik se je skril. dnevne vesti. Klerikalci draže Ljubljančanom živila. Zdaj pred ljubljanskimi obč. volitvami hujskajo klerikalce ob Posavju, da naj Ljubljančanom — mleko podraže. Ko pijemo itak po večini vodeno mleko, nam hočejo kmete nahujskati še za podraženje mleka ter drugih živil. Klerikalni gospodarji zvišujejo v mestu stanarino, pode iz svojih hiš stranke naprednega mišljenja, potem pa vpijejo, da delajo na korist meščanskih slojev. Ko bi vladni komisar ne bil izposloval za mesto argentinskega mesa, bi bili klerikalci še to odjedli mestnemu prebivalstvu! Poskušali so, pa ni — šlo! »Naj gospoda plača, če hoče jesti!" vpijejo te klerikalne pijavke! Plodovi nove vere šentpeter-skega kaplana v Ljubljani. Ni dolgo tega, ko je pridigal šentpeterski kaplan Petrič iz Ljubljane v Šmartnem pri Savi, da je to, ako kdo svojemu bližnjemu pomaže hišo z gnojnico ali kako drugo dišavo le mali greh in da človek tak greh popolnoma odvali od sebe, oziroma mu je odpuščeno, ako da kak mal„dar božji (kaj v far-ške blagajne). Če pa kdo komu kaj pokrade ali požge je pa veliki greh, oziroma smrtni greh, toda če se ga izpove, mu je tudi odpuščeno. Sicer je prihodnjo nedeljo to nekako prekli-caval in dejal da ni on tako rekel -in mislil, kakor so poslušalci razumeli — ali cela cerkev se je jela smejati, ker vsi, ki so bili takrat v cerkvi pri zgoraj omenjeni pridigi vedo in prisežejo, da je ravno tako rekel, kakor zgoraj omenjeno. Inka j je rodila ta pridiga? Pred par dnevisougled-nemu in spoštovanemu posestniku Ivanu Dolničarju hoteli ponoči okoli ene ure neki učenci tega lepega Kristo ve ga namestnika zažgati posestvo. Da ni zapel rudeči petelin nad posestvom in lahko rečemo nad vso vasjo Hrastje in Šmartnem, se je zahvaliti le slučaju, da sta se vračala nek posestnikov sin in hlapec posestnika Dolničarja iz Ljubljane z gnojnico, ki sta pogasila ogenj. Ako bi prišla ta dva človeka le par minut pozneje, vnela bi se bila šupa, ki je bila napolnjena z mrvo, slamo in steljo. Na licu mesta je bilo v nedeljo še več obžganih plohov, koIov, lat itd. Iz tega se razvidi, kako premišljeno je bila cela stvar vprizorjena. Zažgati je hotel ta lopov posestvo od strani proti Ljubljani, da je domačim ja prikrito dotlej, ko bi bil še ogenj pod streho, odnosno vse v ognju. Ali res ni za te vrste ljudi državnega pravd-nika. Postrežba v „Unionu" se je pri nedeljskem koncertu izkazala zopet pod vso kritiko. Saj menda le zato, ker obiskujejo take koncerte le skoro izključno naprednjaki. Zato pa je zopet natakar zelo točno postregel ne s Ciril-Metodovim-listkom, tudi ne z reklamnim slovenskim listkom, temveč s pristno nemškim, tiskanim tam nekje v Švici. Vse obsodbe vredno. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 zahtevam, da priobčite z ozirom na notico »Vse obsodbe vredno" v številki z dne 4. Žakelj (bere): »Malomestne tradicije*. Hm — Hm — od koga pa je — kdo je — Strel: Kdo je spisal? (Zaupno.) To je stroga tajnost. Tukaj je zapisano »Ivan Svoboda" — pa to pomeni čisto drugo osebo. Jaz ga seveda ne morem izdati, (na stran) ker ga ne vem. (Na glas) Gospa Klepčeva mi je obljubila goldinar, če ji povem, kdo je to spisai, ampak jaz se ne dam podkupiti! Žakelj: Ivan Svoboda — dobro. Knjige izročimo gospodu tajniku in on jih razpošlje članom — zdaj pa oprostite — nišam veliko časa — Strel: Jaz tudi ne — jaz tudi ne; od jutra sem že na nogah; obletati moram še celo Vodnikovo ulico in cel Glavni trg. To ni malenkost — pa še taki kupi knjig. Žakelj: Koliko knjig pa od-daste? To morajo biti dobri zaslužki? Strel: Pa še kakšni! V tem-le zelenem platnu — prosim: barva upanja •— raznašam novosti na ogled, in v tem-le črnem — barva žalosti — nosim »rake*. Žakelj: Rake ? Strel: He — He 1 Rake! — Kar velecenjenemu občinstvu od poslanih knjig ne ugaja — to se vrne — in kar leze nazaj, to so raki! Žakelj: »Raki" — glej no, ta je pa dobra! Ravno malo pa nimate marca 1911 na istem mestu in z istimi črkami v eni prihodnjih dveh številk Vašega lista nastopni uradni popravek: 1. Ni res, da je tam (namreč v stolni cerkvi) bilo več kanoni-kov, ko so šli nekateri ljudje hitro v šenklavško cerkev po duhovnika, da bi dejal železničarja v pok. Andreja Zajca v poslednje olje. Res pa je, da je podpisani stolni kanonik in župnik edini izmed kanonikov stal v zakristiji in sicer oblečen za sv. mašo, hoteč ravno pristopiti k oltarju. 2. Ni res, da so se vsi kanoniki izgovarjali, da ni tam slučajno nobenega kaplana. R&s pa je, da sem takoj po sprejetem sporočilu, da ni nobenega kaplana doma, odložil mašniško obleko in hitel na lice mesta, kjer sem nesrečnežu podelil sv. odvezo in poslednje olje, ker nisem bil popolnoma prepričan o njegovi smrti. Urad stolne župnije v Ljubljani, dne 6. marca 1911. — J. Erker, stolni kanonik in župnik. __ Priobčili smo dotični dopis, kakor smo ga prejeli in nas samo veseli, ako se dogodek ni vršil tako, kot ga je opisal naš dopisnik. Uredništvo. Perice so Ljubljančanom vsled nahujskanja klerikalcev podražile perilol Klerikalni peričniki in perice iz Hrušice, Bizovika, Štepanje vasi in soseščine so ta teden ljubljanskim gospodinjam osorno naznanile, da bodo odslej »mestne umazarije" prale za 2 do 6 vin dražje, češ, »ker se je vse podražilo, se mora tudi pranje*. V resnici pa tiče za tem podraženjetn klerikalni agitatorji in razni farovški požeruhi, ki ščujejo kmetske ljudi na meščanstvo! Ljubljančani, zapomnite si te ljudi! V odbor »Slovenske Matice" so bili izvoljeni na 47. občnem zboru dne 5. marca t. t. sledeči gg.: Peter vitez Grasselli, prof. Ferd. Seidl, dr. Fr. Kos, svetnik Andrej Senekovič, ravnatelj Ivan Šubic, svetnik dr. Fr. Detela, ravnatelj dr. Lovro P oža r, kanonik Ivan Sušnik, prof. Aleš Ušeničnik in pesnik Oton Zupančič. V lekarni pri „Črnem orlu" na Jurčičevem trgu imajo navade, ki se nikakor ne strinjajo z važnostjo lekarniškega poklica. Ko je neki delavec prosil, da bi takoj dobil zdravila, ki jih je nakazal zdravnik, da mu ne bi bilo treba zamudili dela, ga je službujoči provizor nahrulil z neverjetnimi psovkami. Rabil je besede »kranjski psi*, govoril, da »ne potrebujejo v lekarni nič večgtakih kranjskih psov* itd. Nizkotnost take surovine se obsoja sama po sebi, tako da je vsak komentar odveč. Kolesarji iz ljubljanske okolice vozijo po cestah kakor divjaki. Poleg tega nimajo ne zvonca, ne svetilke in. ne številke. Preteklo nedeljo popoldne ob polu 6. je neki kmetski fantalin podrl na cesti pri Mostah neko dekle. Župan je to videl in tudi drugi organi, pa se ni nobeden zganil. Naj okrajna glavarstva že enkrat urede in omeje to divjanje s kolesi po itak ozkih okrajnih cestah! Križev pot opere „Faust*. S kolikimi težavami se mora boriti letos ravnateljstvo slovenskega gledališča pred uprizoritvijo vsake opere, naše občinstvo niti ne sluti. Opera »Faust* je bila fiksirana na 2. t. m. Toda an-gaževani gost je bil zadržan. Intendant g. pl. Treščec v Zagrebu pa je pisal že 2. t. m., da poje gost »Fausta" 9. in 11. t. m.; a že 4. t. m. je pisal karto, da je tenorist zbolel. Nato je brzojavil intendant, da poje gost vendar le 11. t. tn., a nato je došlo včeraj zgodaj zjutraj ekspresno pismo gosta, da poje 9. in 11. t. m. Končno pa je sinoči gost brzojavil, da sploh ne more peti, ker ima bronhijalni katar ter je mogoče, da pride pet pri- v tem črnem zavitku? Strel: Res je to; včasih se mi zdi, da mi teh knjig več vrnejo kot jih pa pravzaprav raznesem. Ampak prosim oprostite, gospod svetnik — nimam veliko časa irt — Žakelj: Z bogom — z bogom! Strel: Jaz namreč danes pobiram tudi članarino, ker je po prvem. Žakelj: To je praktično! Strel: Pri uradnikih po prvem, pri učiteljem po četrtem, v »Narodni delavski" v soboto in v »Drsalnem klubu", kadar začne zmrzovati. Žakelj: Vi imate pa res imenitne ideje! Strel: Prosim, to je moj poklic. Jaz sem kakor stroj za zbiranje. (Vleče iz raznih žepov zapisnike.) Tukaj je knjiga članov »Nar. čitalnice* — »Sokola* — »Bralnega društva* — »Drsalnega kluba" — »Narodne delavske* — »Obrtnega društva" — »Strelskega kluba* — »Ciril Metodove podružnice*^— Veterajnarjev — Žakelj: Vi ste kakor živ arhiv — ali se vam ne zmeša? Strel: Meni? Kaj pa še! Zbiranje članarine seveda ni majhna reč — ampak jaz — bi na te-le zapisnike lahko naredil kar koncert. Žakelj: Vi ste pa res ptič — zdaj pa dovolite — pogledati moram še na klavnico — slavolok delajo in — _______________________________(Dalje.) Da)iis":o kolo dobro ohranjeno se proda. Poizve se v trgovini pri „Solncu“ 152/3—1 KORESPONDENCA. Pemijonist srednje starosti, z neomade-ševano preteklostjo, s skromnim življenjem se želi seznaniti v svrho ženitve, z inteligentno gospodično, ali vdovo, ki ima {pokojnino, ali pa zasigurani stalni dohodek. Najstrožja tajnost zajamčena. Ponudbe pod ..Penzijonist" na in: seratni oddelek „Jutra“. 143/1—1 Učenka se sprejme v večjo delikatesno trgovino v Ljubljani. Naslov pove inseratni oddelek „Jutra“. v Cenil? bi ne pisali po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke: A. Tomec, razpošiljalec sukna v Humpolcu na Češkem če nas to nič ne stane! Danes zvečer sreda koncert v kavarni »Merkur". Se priporoča M. V. Izlakar. Narodna kavarna. Dne 1. marca došla elitna damska = kapela = ima izbran umetniški in zabavni vspo-red ter koncertuje vsaki dan. Vstop prost!! K mnogobrojnem obisku vabi Franc Krapeš. Istotam se sprejme marker-dona-šalec in učenec, ki ima veselje do kavarnarske obrti. ,d utro‘ se prodaja v Trstu po visnarje T7- toloa3s:a*rzn.ajfcL: hodnji teden. Tako torej že od 2. t. m. doslej ne more opera na oder. Ravnateljstvo je naprosilo še drugega tenorja v Zagrebu, da bi gostoval, a tudi ta ne more. Brzojavilo je v Brno po tenorja, a odgovor se je glasil: ne-možno. Brzojavilo je tudi v Lvov, a odgovor je bil nesprejemljiv. Cel kup brzojavk in pisem, a — nikak uspeh. Ravnateljstvo se trudi na vse moči, da bi ustrezalo občinstvu, toda razmere so danes — kakor razvidno — pri vseh slovanskih odrih skrajno težke. To pa naj uvažuje tudi naše občinstvo pri našem malem osobju in pri naših ubožnih sredstvih. Slovensko deželno gledališče. Včerajšnja benefica operetnega tenorista g. L j. Iličiča se je izvršila jako častno. Tri zaporedne predstave, vse izven abonnementa, je pri nas dovolj težko napolniti. In tako je popolnoma raprodan parterre in dobro obiskane lože najgotovejše znamenje, da uživa g- liičič na našem odru pri gledališkem občinstvu velike, zaslužene simpatije. G. liičič se je osobito po drugem aktu lahko zahvaljeval za frene-tičen aplavz in dva od naklonjene mu publike podarjena lovorova venca s strakovi. —a— Slovensko dežeino gledališče. Jutri, v četrtek se uprizori prvič v abonnementu Jarnova opereta »Logarjeva Krista" (za par abonente) z gdč. Hadrbolčevo, g. Iličičem, gdč. Thalerjevo in g. Bohuslavoin ter gdč. Šmidovo. Današnjo imenitno pesem, ki je natisnjena na sprednji strani, je spesnikoval, kakor so naši prijazni bralci gotovo kar sami uganili, slavni načelnik Slovenske Ljudske Stranke gospod dr. Ivan Šušteršič, imenovan Žlindra. Bav-bavove razglednice. Razglednice s sliko in pesmico o „skum-rani Ljubljani", ki jo je zložil naš dični Bav-bav, so pravkar izšle in se dobivajo v „Jutru“ po 6 vin. kos. Pri večjih naročilih seveda primeren popust. »Ljubljanska kreditna banka" je imela včeraj svoj IX. redni občni zbor. Radi pomanjkanja prostora ne nioremo priobčiti danes obširnega poročila, na kratko pa nočemo poročati, ker se nam zdi zadeva preveč važna, da bi jo absolvirali v par vrsticah; zato priobčimo v jutrišnji številki obširno poročilo o razvoju in sedanjem stanju tega našega denarnega zavoda, ki se toliko lepo ravija. Kaplana Frohlicha afera prestopa po zadnjem iz Novega mesta nam došlem poročilu, ki ga priobčujemo brez komentarja na drugem mestu, v čim dalje bolj čudno luč. Dokler ni zadeva od prizadete strani točno in odkrito pojasnjena, se od naše strani ne spuščamo v sodbo te zadeve. Za enkrat le biležimo nam došla poročila in nudimo prizadetim, da stvarno — toda res le stvarno — popravijo, kar in če se da v tej zamotani stvari sploh še kaj popravljati. Ce pa gg. Hrastar in Burger mislita, da bomo njuna »Poslana", kjer »Jutro" dolžita obrekovanja in laži, priobčevali celo v uredniškem delu, se pač jako motita. Namenoma ne maramo nikomur delati krivice, tudi političnemu nasprotniku ne, zato se pa tudi od druge strani ne pustimo pometati z nami. Kadar bomo mi o tej zadevi sami izpregovorili, gospoda iz Šmihela, tedaj ne vemo, kako se bomo pogledali. Samomor v vlaku. V ponedeljek predpoldne se je med progo Grosup-Ije-Kočevje obesil v vlaku krošnjar Martin Beljan iz Kostala. Žena ga je pričakovala na postaji, a ker ni izstopil, so ga šli iskat in našli v stranišču na vlaku visečega na dveh rutah. Vzrok samomomora je neznan. Rajni je imel s seboj precej denarja in je prihajal s kupčijskega potovanja po Češkem. Nesreča. Iz Notranjih Goric se nam poroča: Dne 5. t. se je pripetila pri čuvajnici južne železnice št. 654 precejšnja nesreča. Fr. Rožnik, posestnik iz Plešivice je čakal pred zaprtimi zavorami ob polu 12. dopoldne na brzovlak. Ko vlak pridrvi, sta se posestniku vola splašila in zlomila zavore. Eden je prišel pod vlak, ki ga je popolnoma razmesaril, drugemu pa vlak samo odbil rogove. Posestniku se ni pripetilo ničesar. Elitna dunajska damska kapela koncertuje vsak večer z izbranim sporedom v Narodni kavarni. — Vstop prost. ___ Novi škandal v kaplana Frohiichovi aferi. Izvirno poročilo „Jutru“ iz Novega mesta. Sinoči z ekspresno pošto smo dobili o aferi šmihelskega kaplana Froh-licha sledeče poročilo: Celo mesto se je zavzelo nad — ne vemo kako bi to imenovali — ali bolj predrznim, ali bolj neumnim „Po-slanim", katerega sta prizadeta Hrastar in Burger v »Slovencu" priobčila s svojim polnim podpisom. Še bolj pa smo ostrmeli, ko je današnje »Jutro" prineslo kaplana Frohlicha popravek, ki stoji v direktnem nasprotju z izpovedbami prizadetega moža Hr«starja ter priče Burgerja. Spričo takim kričečim nasprotjem obstoja tukaj splošno mnenje, da je la preklic v »Slovencu" kupljena, ali podkupljena stvar. Klerikalci, ki so imeli Frohlicha za svetega moža in najboljšega političnega agitatorja, so namreč strašno blamirani in poparjeni, najbolj pa štriihelski župnik sam. Poparilo jih je pa ne toliko poročilo v »Jutru", ker o stvari najsi je že bila taka ali taka se je govorilo že 4 dni popreje, ko je „Jutro“ o tem poročalo; poparjeni so marveč radi nasprotja v Hrastarjevem in Burgerjevem »Poslanem" v »Slovencu" ter kaplanovem popravku v »Jutru". Nekaj je le moralo biti na celi ti stvari resnice, tako pravijo sedaj celo tiste kaplanove terci-jalke in oboževalke iz Kandije, ki so dotlej govorile, da je to le »liberalna ' laž". Kaplan Frohlich je že dlje časa zahajal v Hrastarjevo gostilno. Hrastar je imel tudi že dlje časa sum ljubosumja na kaplana. V pondeljek večer, - ko je kaplan baje z neko botrijo prišel v Hrastarjevo gostilno, se je Hrastar Gdstranil, rekoč da gre malo pogledat v mesto. Kaplan je med tem se izmuznil iz družbe ter šel v »boljšo" sobo, kjer ga je čakala Hrastarjeva »boljša" polovica. (Nadaljevanje za danes še prihranimo. Op. ured.) Hrastar pa je prišel kmalu domov, se splazil k oknu ter odgrnil zagrinjalo. Kaj je tam videl, to on sicer sam opisuje v »Slovencu", ampak mi tega ne verjamemo. Splošno se sodi, da je Hrastar in za njim Burger in baje še neki Knafelc v sobi vse drugače videl, kot bi smela »vsaka dostojna družba videti." Pa recimo, da je Hrastar res samo to videl, kar pripoveduje v »Slovencu". Zakaj pa je Hrastar potem, ko je oni »nedolžni" prizor videl, vse pobil v svoji gostilni, kozarce,steklenice itd., ter si napravil okrog 300 K škode? Ali je to napravil zgolj iz veselja, da sta kaplan in njegova žena samo le to delala, kar bi smela vsaka dostojna družba videii. Zakaj je ona tretja priča baje Anton Knafelc takrat Hrastarju rekel: Hudič, kaj še nisi vedel tega, vsaj to že traja celi mesec! Zakaj je priča Burger še v nedeljo, ko je že podpisal ono »Poslano" v »Slovencu", v neki novomeški gostilni v pričo večje družbe pripovedoval, da je on na lastne oči videl, kako je Hrastarjeva žena sedela na kaplanovih kolenih, ter da je tudi videl, da je kaplan ženo po-Ijuboval. Zakaj je temu Burgerju v sorodu najbližje stoječa oseba takoj drugi dan po dogodku in ves teden pripovedovala okrog, kar ji je Burger sam povedal in tisto kar ji je povedal, ni bilo ravnotako, da bi smela »vsaka dostojna družba videti?" Zakaj kaplan Frohlich zdaj mašuje že ob 5. uri zjutraj. Zakaj je bil za nedeljo najet neki pater namesto kaplana? Zakaj je župnik iz prižnice povedal, da naj botri in ženini nikar ne vabijo v gostilno mežnarja ter »gospoda"? Zakaj je šla Hrastarjeva žena po tistem dogodku k staršem domov, kamor jo je prišel mož šele čez 4 dni iskat? Trojica: Kaplan Frohlich, Hrastar in [Burger dajte nam odgovor na ta vprašanja? Ampak resničen odgovor mora to biti, priznajte resnico, bo bolje za vas vse tri. Pojasnite javnosti tudi ugibanje, ali sta Hrastar in Burger svoje »Poslano" v »Slovencu" storila pod kakim pritiskom in če res, od katere strani, ali sta bila za tako izjavo kaj plačana. Da njuna izpoved ne soglaša z ono v kaplanovem popravku, to sta med tem časom gotovo že sama izprevidela. Le jasno, odkrito priznanje zamore to navsezadnje človeško slabost na lepi način spraviti s sveta. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Avstrijski državni zbor. Dunaj, 7. marca. Začetkom jutr-šnje seje avstrijskega državnega zbora se najprej predloži zbornici načrt glede spremembe društvenega zakona, ki je pa zelo kratek. Obsega namreč samo 20 paragrafov. Najvažnejša je točka, da sedaj odpade razlika med političnimi in nepolitičnimi društvi. Tudi ženske bodo smele po novem zakonu biti redne članice dručtev. Naj-brže pride še tekom tega meseca na dnevni red novi tiskovni zakon. Bovenskl sabor. Sarajevo, 7. marca. Sabor je danes sprejel justični proračun, kar so Hrvati in Muslimani viharno pozdravili. Jutri se prične specijalna debata o proračunu finančne uprave. Bethmann-Hollweg proti papežu. Berlin, 7. marca. Nemški kancelar Bethmann-Ho!lweg je danes v zbornici govori! o modernizmu in uplivu Vatikana na razmere med nemškimi duhovniki. Obsojal je ostro postopanje papeža in povdarjal, da take razmere ne bodo nikdar rodile dobrili odnoša-jev med Vatikanom in Nemčijo. Seja francoskih poslanikov. Pariz, 7. marca. Novi francoski minister za zunanje zadeve, Cruppi je za prihodnji teden poklical francoske poslanike v Berlinu, Petrogradu, Rimu in Carigradu v Pariz. Seji se pripisuje velika važnost. Cruppi bo razvil tudi svoj program. Nuna-detomorilka. Krems, 7. marca. Danes se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava proti nuni Elizabeti Schoifigeier, ki je umorila svojega novorojenčka. Porotniki so zanikali krivdo glede detomora, pač pa potrdili vprašanje glede goljufivega prikrivanja poroda. Obsojena je bila na 3 mesece težke ječe. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 7. marca. V današnji seji ogrske zbornice je bil sprejet § 5. bančne predloge. Hrvaški sabor. Zagreb, 7. marca. Hrvaški sabor se je po kratkem odmoru danes zopet sestal. Prvi je govoril krščanski socijalec dr. Kumičič, ki je zagovarjal adreso stranke prava. Razpravljal je tudi o domači in naši zunanji politiki Med njegovim govorom je prišlo med poslanci koalicije in Starčevičanci na eni strani in frankovci do hudih spopadov. Za njim sta govorila Pavelič in Zatluka. Seja »Poljskega kluba". Dunaj, 7. marca. Ob 11. uri dopoldne se je vršila seja »Poljskega kluba", katere sta se udeležila tudi oba poljska ministra. Poslanec Koz-lowski je izjavil, da odlaga svoj od-borniški mandat. Najbrže odloži v kratkem tudi svoj državnozborski mandat. Antonio Fogazzaro umrl. Rim, 7. marca. Danes zjutraj ob 5. uri je umrl v Piacenzi italijanski pesnik in pisatelj, Antonio Fogazzaro v 64 letu svoje starosti. Njegovo najboljše delo je »II santo" (Svetnik), ki je radi modernistične tendence in naravne filozofije na indeksu. Bolezen Sasanova. Petrograd, 7. marca. Vest, da je ruski minister za zunanje zadeve, Sa-sanov nevarno obolel, je neresnična. Sasanov je samo obolel na angini, a bolezen ni popolnoma nič nevarna. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »UčiteijsKa tiSKarna",'Ljubljana. Poslano") Z ozirom na poročilo o zadnjem občnem zboru Glavne posojilnice v Ljubljani, objavljeno v »Slovencu" dne 27. svečana 1911, sem primoran v svojo obrambo objaviti častno izjavo g. Andreja Mauerja, ki mi je očital nepoštena dejanja pri mojem poslovanju v grajščini Tal pri Gradcu in katerega sem vsled tega tožil, tudi ne odgovarja resnici, da bi se nahajal v kakšni kazenski preiskavi, ker zato ni povoda. Častna izjava. Podpisani Andrej Mauer zasebnik v Gradcu preklicujem s tem vsa v tožbi vloženi po g. Alojziju Lavrenčiču proti meni pri c. kr. okrajnem sodišču v Gradcu pod U V 496/10 pobližje označena na zasebnega obtoži-telja se nanašajoča žaljiva očitanja, ki jih je potrdil priča Hugo Vidmayer kot neresnična, prosim g. Alojzija Lavrenčiča tozadevno za odpuščanje ter se zavezujem, plačati zasebnemu obtožitelju narasle stroške po 50 K. ■ Gradec, dne 12. oktoara 1910. And. Mauer. Gradec, dne 7. marca 1911. Alojzij Lavrenčič. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor dolofa ankon. Mali oglasi. Beseda 5 ▼In. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 60 rlu. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vlm. —- Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah. Zaključek malih oglasov ob C. ur' rveč»-r. 500 kril od K 2 80 naprej ^v najmodernejših barvah. O. Bernatovič, Mestni trg št. 5. _______________________________________139/10—1 Lep otročji voz k z« ležati se proda Elizabctna cesta 7 (pritličje 2.) Mlodl i>s'čkt (Foxterrier) se obdajo v Kolodvorski ulici štev. 28. I. nad. ,j , 149/1—1 Sprejme se dijak, ali gospod na stanovanje in zajutrk. Jenkova ul. 13. nad 150/2—1 Več tro8p»di>v se sprejme na dobro hrano. Soteska štev. 10. I nad. 145/1—1 Mesto hiš,ilce išče omožena oseba v kako b6!jšo hišo. Privajena je vsega posla hišnic«. Ponudbe sprejema inseratni oddelek .Jutm* 151/2—1 ISeCŽ&e)!’, ulica Stadion, Tievfsail, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Ilcvk, trg Goldoni, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, IS rast. Poštni trg,] Može, ulica Miramar, ■ ^ Jtfftgolo, ulica Bel ved ere, Geršina, Rojan, II aUSliKil?r, Cau .pomarzio, llntssa, s. S. Martiri, ErcigOg, ulica MaBumliana, Rončelj, ulica S. Marco, Cectlillli, ulica del Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, dramatleopililo, ul. Bariera, Spfrler. ’-lca Bariera, LiHTOHII', Vojaški trg. Bemtsi, Greta, Kicliel, Rojan, Bajc, ulica Gepa, LllZa&tO, ulica Aquedotto, Seguiill, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Hlačna Ha so pridobila v zadnjem casu veliko zanimanje in simpatijo, ter vlada zaradi tega veliko vprašanje po njih. Ni izključeno, da se ta moda tudi tukaj v obilu razširi, vsled tega prodajam damska krila najnovejšega kroja in vseh modernih barvah pod lastno ceno. s3slad.išče ololels: BematoviČ, I4nMJaua, Mestni trg št. 5. Ljubljanska kreditna banka. Naznanilo. Vsled sklepa XI. rednega občnega zbora se I izplačuje za leto 1910 kot 71 dividenda K 28*— na vsako delnico za kupon štev. 10, fpočenši s 5. marcom 1911, pri blagajni centralejv Ljubljani in pri podružnicah v Celovcu, Spljetu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Upravni svet. Nekaj izborno ohranjenih x seli "velilcosti se ceno proda. Moje ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za po pravo automobilov in trgovina Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII u stavbeni in pohištveni mizar = v Ljubljani, Jenkova ulica 7 priporoča p. n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo vsakovrstnih omar za led v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, deli-uatesne trgovine itd. Cene najnižje, postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Obenem p t u d i prodam za zelo nizko ceno popolnoma novo opravo za špecerijsko trgovino. — ——T mm g Telefon interurban štev. 129. FMIbul | § Valjčni mlin v Domžalah j I. BONČ AR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. IMjl 1 Zastopstvo in zaloga v Gorici: |j I Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. 1 m- ............ o"to Isclod-^ror-a. ZF0d.2ca.eleC — Sprejema v izvršitev: vse v stavbeno mizarsko stroko ■—— spadajoče izdelke za hiše, vile, šole, bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: Okna, vrata, podove, portale; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po Rettig-ovem patentu itd. ------------------- Proračuni in načrti brezplačno. —---------------— Parketna tvornica 0Premljena z najnovejšimi stroji nudi par-B.BaaaBMiaBnMaaaaBjBMiKanBSMMCTs ketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino! ---------------------- Zahtevajte vzorce in cene. .. Strugarski oddelek nudi vse v strugar, stroko spadajoče izdelke. JAMSTVO! -----------------o.. JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena! ... Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen. ———— v za slabokrvne in prebolele ;1'1 je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Koč najboljše sredstvo 5 kg franko K 4 —. Br. Novakovič, Ljubljana. : Lokal: se takoj odda v sredini mesta, na dobrem prometu. Poizve se v inseratnem oddelku ,Jutra*. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomaoufaktura itd. Anton Kanc Ljubljana, Židovska ulica št. 1. V najem se odda dobro idoča trgovina v jako prometnem kraju, nasproti farne cerkve Dopise sprejema inseratni oddelek .Jutra" pod šifro „Vače“. Ant. Stiplošek sobni in dekoracijski slikar ter pleskar Ljubljana, Marija Terezija cesta 6 se priporoča p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najnižjih cenah. Sprejema naročila tudi na deželo. Oblastveno avtorizirani in zapriseženi t Ljubljana, Sodna ulica 3 prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po naj nižji ceni. Tovarniška znamka „IKO“. 1J v«« Kovačija v jako prometnem kraju ljubljanske okolice, ležeča ob glavni cesti, se z orodjem vred pod zelo ugodnimi pogoji takoj odda v najem. Reflektira se le na boljše moči. Natančnejša pojasnila daje inseratni oddelek .Jutra “. Ponatis zanimivega romana »Otroci papeža" je izšel in se (lobi pri uprav-ništvu „Jutra“ za 3-50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se istočasno z naročilom pošlje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja. Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljnblj Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo Najniže cene! TURK lil BRATA ROJINA. Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani. VE&. Stritarjeva ulica štev. 42. "•= Podružnice v SpJjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. = Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41*°|o Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - - - z vodno silo - - - - Lastna tovarna ur v Švici. Naznanilo. Vljudno naznanjam, da sem se 8. t. m. z mojo graversko obrtjo in izdelovanjem kavčuk štampilij preselil iz Sv. Petra ceste 6 na Star! trg štev. 20 ter prosim Vašega nadaljnega obiska tudi v novem lokalu in biljezim z velespoštovanjem mm ČERNE, Ljubljana. iEiUu