Posamezna šte"Lril$LLi* stane X I>ixi. Let© IV., &tev. 123« V Cellu, eetrt ek. due 26* oktobra 1922» 9vMm ölato u ptaviot. Same ietno 48 Din, mesecno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — OglasJ za mm viSine stoJpca 40 p. Reklame med tckstorn, osinrtnice in zahvale 50 p. Posamezua ätevilka staue 1 Din Izhala vsaR lorek, četrtek in soboto. Urednlštvo Strossmajcrjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravniätvo Strossmajerjeva ul. št. 1 pritličje. Telefon St. 65. p=3 Račun kr. poStnega čekovncga urada šiev. 10.066. =3 Celje, 25. oktobra 1922. Politika načel — alt politika. oseb. V tern znainenju se je izvršil pri nas na Stajerskem pred prilično 15. leti prc- okret v scan smislu, da jc na mesto od- locujoci'h in vseveljavnih in vsemogoč- nih oseb stopila organizacija, politiena stranka, ki je sionela na gotovih naeelih in programu, kojega je skušala v jav- nem življenju uvcljaviti. Naš političen razvoj od tcdaj do danes nam je vsem, ki se zanimamo za javno življenje, znan. VkoJikor je že za nami, nam je sc vsem v živem spominu, saj smo pri tern sode- lovali. Naša štajerska Narodna stranka, ki je imcla svioj sed'öz v Celju, kjer je izha- jalo tudi njeno strankino glasilo, je bila po svojem delu in sestavi naprcdna kniecka ali agrarna stranka, ki se je v tern nekoliko Iočila cd kranjske narodno- napredne stranke, koje glavna sila Je ba- zirala na meščanskem /ivlju Ljubljane in drugih mest in trgov Kranjske dežele. Med vojno je prišlo do združltve stajerskc Narodne stranke in kranjske narodnonaprediiei stranke s pritegnitvijo narodinih in naprcdnih sil iz slovenskeg-a Primorja — ustanovila se je jugoslovan- ska demokratska stranka. ki je že v svo- jem rmenii oznaeevala svoj širši pro- gram jugosl-ovanski, ki je zadobil s prc- vratom in osvobojenjem svoj velik raz- mah. V letili med vojno, ot> prevratu m vsa leta naše poliiicne in narodne samo- stojnosti je vršila naša stranka po svojih nialoštcvLlnrh poskincih veliko dclo cvr- žavne konsolidacijc. Kaj se je v tej dobi veli'kieiga storilo in kaj se je v neurejeno- • sti raizmer slabega in nevarnega pveprg- čilo, o tern so danes v vročih bojih poTI- •tičnih in osebnih strasti, mnenja ras- lična in gotovo tudi zelo krivična. E.no je gotovo, česar nihče ne bo moscl zani- kati, da se je storilo neizmerno mnogo korLstnega in poštenega dcla. PravtaKo gotovo je tu'di, da sc politika naše stran- ke ni gibala v ozkih mejali samopokra- jinskih v.prašanj, nikdar ni bila sarno slo- vensko plemenska, ampak jugoslovan- sko drzavjia. Politika nase stranke tnöl ni bila doslej nikdar samo razrednosta- novska, temveč splošno narodna, po- vdarjajoč načelo, da je možno in v rut- šetn narodu cdino pravilno. da se nc tira v boj enega razreda proti drugeivm, pač pa, da se spravlja v sklad včasih na- sprohijoče si intcrese posamnih stanov in razredov ter pri tein daje spccielno :; zaščito socialno šibkejšini. V tern je iz- • raženo tudi temeljno načelo nasega ; strankinega programa: jugoslovanske • demokracije. V tern si jc iiasa stranka \ ostala dosledna, dasi so leteli nanjo očit- j ki iz levc in desne, bila je enkrat en?m | prekapitalistična, drngim zopet presoci- j jalistiena, prctiranim nestrpnim zahte- \ vam iz leve kakor desne se ni uioglo j nikdar polno ustreči v dejanju in uspw- hih, v deniagoskih frazah in geslih pa se naša stranka ni poskušala kosati s stran- kami, ki so vzrasle kot plod demagogi- je ter se v kritiki in negaciji tudi izčrpa- 1 vale. To je bistveno, kar nas loci, outod tudi vir onega besnega sovraštva, s ko- jim se obsipa našo stranko in njenc maii- datarje — vse drugo je prctveza in več ali manj dobrodošlo orožje v političnem boju. Od prej začrtanih naeel se demo- kratska stranka ni dala odvniiti tudi ne od potrebnc popularnosti, na koji je mnogo izgubila, to eutimo vsi, vsi pa, ki smo si o'hranili treznost presoje in spo- štovauje pred naeeli in vero v rijiTi moč in »inago, pravtako dobro veino, da m nikjer in nikdar najbalj.se ono, kar ocl- pada, pa naj bo mlado ali staro, Vsak I ja^vni 'delavec, ki vidi v politični organ*- i zaciji — načela in ne isee os'üb in med j osebami vedno tudi sebe samesa v Pr- vih vrstah, ve prav dobro, da sc delajo v javnem življenju tudi napake. Njegovn pravica in dolžnost jc, da na pristojncKi | mestu napake graja ter zastavi ves vpliv svojc zimožnosti in svojih iz-kušenj v to, da se napake vsestransko uvidijo !n p«- | pravijo. Tako je biio in tako ostanc, nt- [ zmotljiv ni nihče. i ; Politika naeel — ali politika oseb. j Ljubljana, nekdajna narodnoniiprudna, j je po osebah iz one dobe nastopila pof nazaj: odlocila se je za politiko osco proti oni Ljutoljani, ki povdana politiko načel v organizaciji jugoslovanske üe- mökracije. To je znak dobc ui casa in z.a politično zgodovino karakterističeu üo- kninent oseb, ki bežc iz bojiščn, ker jih je s trail za yarn a streho. Iz Ljubljane smo doživeli letos že parkrat oeilkc,. da se gremo Stajercc in Kranjce, očitalo se nami je to vedno tedaj, kedar smo pov- darjalü in se borili za interese naše sta- jerske pokrajine, ki ji!i nismo v tej naši | na papirju ujedinjeni Sloveniii videli do- \ volj zaščitene in primcrno uvaževane. Doživeti smo moraii pri tern sc to, da se ¦¦«¦¦ainiB'nwiHttaaiiwwMSH'MaaBanaaiani^nMiatiBBliHaHBHiHiH nam je mogoeno narnis/-!;!'> iz nase prc- stolice Ljubljane, da rirainO((uiiod v nw- ši obmejni pokrajini v:plo- skajoeih«, njena sila ie v ideji samf In v delu za njeno uresnicen/e. Ivan Prekor.se k. Pollsiftwe vestL \ Iz seje ministrskega sveta. Na seji j ministrskega sveta dne 23. tm. je sporo- čil min. prods. Pašie, da odpotuje öb 12.55 kralj in kraljica na Kumanovo, zvečer pa vlada in poslanci. Vojni mini- ster general Vasič je prečital pismo ee- j škoslovaškega vojnega ministra UtTr- j žala, ki pošilja povodom kumanovske • proslavc pozdrave naši hrabri armadi. Vlada je sklcnila, da se na dan kuma- novske proslave podpiše ukaz o odlifto- vanju vseh iposlancev z redom sv. Save IV. stopnje in o odlikovanju uradnikov, ki so- bili predloženi za odükovanje o priliki kraljeve poroke. Minister dr. Žer- Jav se je opravičil, da radi slabega zdra- vja ne more iti na Kumanovo. j Venizelos se sestatie z dr. Nhieičera. Po grskih poročiliii se sestane grški zu- nanji minister Venizelos z jugosl. zuna- njim ministroni dr. Ninčičem. Tenni sc- stanku pripisujejo veliko važnost, ker sc smatra, da se bo skušalo doseei skupno postopanje na orientski konferenci. Se- stanek se bo vršil v Solunu ali Skoplju. Čehoslovaška zbornica. Cehoslova- ski paiiament se jc scstal 24. tm. k jesen- skemu zasedaiiiu. Zbornici se je predsta- vi! novi kabinet. Predsednik Svehla je irnel dolg nastopni go vor v katercm «e naglasal, da bo zaslcdoval cilje svojega prednika. Posebno važnost bo polagal na razvoj mednarodnega položaja in posve- til zunanii politiki največjo pozornosf. Sporazunino z Malo antanto bo stremci. da se vzdrži red in mir v Srednji Evropi. Qlede finančncga položaja je povdarjal, da bo skušala Gehoslovaška premagart gospodarsko krizo. Glede posrednih dav- kov jc obljubil nekaj olajšav. Vlada no skušala vse načrte izvesti v tesnem su- delovanju z narodno skupsčino. Fašisti v Primorju zopet razgra.iajo. Ko so bili 2brani na občnenr /horu ^Po- sojilnice v Puli« že skoro vsi odbornlkl, je nastal na ulici naenkrat velik limp, iKikar je okoli 50 fašistov. oboroženin" z gorjačami in žilavkami, vdrlo v poslop- je. Nekateri fasisti so zasedli vežo m stopnice, drugi so pa odšli v dvoranc^ m napadii odbornike. Vsled udarccv se vč več od'bornikov onesvestilo. druge so pa vrgli fašisti fa dvorane. §t!rje so tt-z^o. 12 je pa lahko- ranjenih. Fašistovski kongres v Neapolui. Due 24. tin. se je prieel kougres fasistovske stranke v Neapoljii pod vodstvoin BenUa Miresolinija. Zbranih je nad 40.000 faši- , stov. Vlada je odredila z o-zironi na even- tualne neinire obsežnc vojaškc protioa- redbe. Oiolitti je izjavil, novJnarjem, tfa fasisti morajo dobitt zasiopstvo v vlaö*. ker bodo drugaoc rabili.silo. Biancni, gc- j neralni tajnik fasistovske stranke je za- [ trjeval, da je nal'oga fašistov vpostavifi skrhano državno avtoritcto. Fašisti bi se zadovoljili s treini ininistrskimi scde?f. ravno toliko pa naj bi jih dobilu kaioiiSfra ljudska stranka. Na kongresu je govorU Mussolini v unierjenem tonu. tako da se ni bati nemirov. Mussolini ie končal svoj govor, da naj pripada Sredožemsko m«r- je narodom okoli njoga. Nova angleška vlada. Na zborov»- : nju koiiservativno stranke je bil izvollen Ob spomeli rcpublik. Tu- di financna politika se podrcdl ruskermi f'nancnemu komisarju. Avtonomijo ob- drži Ukrajina le glede notranie politikc in prosvctc. Nemški državni predsednik Ebers ostaiie na svojem nicstn do 30. junijla 1925, ker mu jc državni zbor podaljSal poslovno dobo. Za p red log je glasovaTo 31A poslancev. Ameriške čete v Vladivostok». YVa- shingtonski pomorski departeinent je od- poslal za zaščito ameriških državljanov ameriške -porno rskc eete v Vladivostok Tudi kitajska vlada pošlje bojne ladje tja. Cefjske inavi&e. Proslava zniagc pri Kuinauovent 24. tm. se jc v Celju lepo vršila. Ob S. uri si- je vršila slovcsna slučba božja v župnt ccrkvi, katero je d'aroval g. vikar. Pri- sotni so bili zastopniki civilnilt in vojaS- kih oblasti. Zaključila se ;e cerkvcrin slavnosfc s »Tc Deum« in petj-jni državnc himne. Vojaštvu je govoril o porneni; ku- manovske zrnage g. potkovnik NaumovJc". DTŽavna realua gimnazija je imeia služ- bo božjo v Marijini cerkvi, nakar je v telovadnici navzooemu profesorskcmu zboru in dijaštvu govoril g. svctnik Lilek o bitki pri Kumanovem. Jednakj so oö- hajale tudi druge ccljskc sole proslavo zmage pri Kumanovem s službo božjo m zahvalno pesmijo v cerkvah, v šolskih sobah se je pa rnladini razložil potncu desttletnlcc vclike zmage srbskega o- rožja n;id Tnrki. Ljudsko vseučUišče v Celju je zelo lepo proslavilo lO-letnico bitkc pri Ku- Jiianoveni. Ob 3420. uri ic društveni predsednik, gospod vladni svetnik Ein. Lilek pDzdravil navzoče in nato preda- vai v krasni srbohrvaščini o poinenn znta.ge srbskega orožja nad našim sto- letnirii sovražnikom Turčinom. Lepo je orisal vzrokc, ki so dali povod balkan- v.ki vojni tcr nato ob zomlievidu in stra- tegtčnih skicah pogovoril zaeetek in po- tek bojev ter zmago Srbov nad Tnrki. Ob eklatantnih primerih ie povdarjal g- preidävatelj kakovost voinikov in bojnc- ga orožja na naši kaikor tudi na nasprot- ni strani. Svoje v.z.nešeno predavanje Je zaključil s trikratnim Slava! v časten spotnin vrlim bojevnikoin jn /. Živio-kllcl na takratnega mlailega srbskeu'a vojsko- vodjo — našega sedanje.ga junaškega kralja Aleksandra, katerkn vzklrkom so se vsi Tiavzoči odzvali z vsem navdnše- njem. Slavnost je zelo povzdignil d!- jaški ]>evski zbor tuk. realne -girnnazije, kateri: je pod vodstvom požrtvovalnegs učitelja g. Cirila Preglja čustveno zapel 2 kitici «Bože pravde« in »Tamo dale- ko«. Z ozirom na to, da štoie druStvo celjskega liudskega vseiičiliščn že naci 130 rednih slušateljev in da so büi po- vaibljeni tudi vuiaški krogi (izmed teh se je ndelcžil slavnosti cdino-le g. major Kolšek), bi bila ndeležba na toj patrJ- jotioni prireditvi jahko irinogo večja. VI SEJE CELJSKEGA OBCINSKEGA SVETA due 23. oktobra 1*>22. Seja je bila napovedana na '^6. uro, a je bila sklepčna šele po (i. nri. Preoef- snja brezobzirnost nekaterih obc. odbor- nikov, ki pridejo redkokedai pravocas- no. Zapisnika zadnje o^bč. seic se odo- brita brez debate. j Šolsko kultiiriio poročilo poda precf- sednik odseka Prekoršek. Občinskili ¦taks se oprostijo vse gledališke pred- stave v mestniem gledaiišču. Vicstni o- snovni Soli se nakaže vsota 2500 üin za nabavo ivčnih knjig revnim učencem. E- fektrrčno razsvetljavo pri predavanjih !n kurzih ljudskega vseučilisča plaea mc- stna obeina. Odsek za občinska podictja: Poro- cevalci: 'predsednik odsek:i Rebek In obč. odborniki dr. Kalan. Oobcc, Ster- mecki in Mravljak. Obeinski delavci pro- sijo za ,])ovišanic place, ki se ie že auto- itiatično zvišala in za podelitev enkrat- Jiega letnega dopusta. Po tenieljiti de- bati, v 'katero posežcjo obč. odborniki Koren. Žabkar in dr. Božie, se vrne pro- snjct odsekti z naročiloni, da reši prhici- ¦ pijelno vprasanje delavskih dopustov za vso mestno delavstvo in stavi primerne piedloffc. Žarnice i,z niestne elektrar.ne imajo odslej svojo znamko. (jledc prenosa ele- ¦ktričncga toka v nove prostore delniške p-iviovarne, sklcnc občlnski zastop, da nc ugovarja, ako privoli v to dosedanja la- stnica »Union«. I/preineni s'j v nekakrli točknn pravilnik električnc napcijavc. PreizKti- všnje rmotorov stanejo odsle.i do pet konj- skih sil 25 Din, od pet nap re j po 2 Orn vce za vsaivo konjsko silo. Odkloni se začasno privatiziranje kakšnega mestnega podjetja. Dr. Božič poda umestne informaeije glede toka iz falske elektrarne, ki bo postaviia v bliZI- ni Celja velik transforrnaror. Za rnestno obeino bo nastalo vprasanje, ali obd:zi sedanje obratovanje ali pa pristopi k družbi, ki se bo inorala za dobavo elclct- riene sHc »stanoviti za ccli celjski oKo- liš. Ker je elektrarna Westen zvišala cc- *no lelelctr. toka, poviša obč. odbor tok za ¦pogon motorjev od 2.25 na 3 Din. U- radno kolo v elektrarni smc rabiti le b- bratovodja ali pa v nujnih siučajili od obratovodje določeni organ elektrarnc. Prenos elektr. toka iz starega podjetja v no vo tovarno Putnik-Piitnikoviea sc dovoli za slučaj, da se pogodi imenovn- ni s prejsnjo stranko. Pri tej dobati so padle nekaterc prav neumestne opazke srno bili od Qra'dca! Iskati smo morali stik z memskimi tovariši v »Lehrer- bundu« in oni so bili navezani na nas. »Buttd« je nckaj časa dobro vozil, uspeni niso izostali. Slovenci iirsrno prišli do prave veljave in ugleda, ker nismo imeli še svoje Zveze. »Zaveza« pa je veljala kot ncki stvor, ki nc spada v državo- Bili so pač Badenijevi časi. Ko se je 1. < 1895. otvoril 1. razred takozvane slo- vens-ko-nemške gimnazije v Celju, >c nastalo po vsem »raihu« prccejsnje raz- burjenje. Najliujši krik so zagnali od- padniki. Slovence bi bili taJvrat najrajSe kar pozobali. Burja se je prenesla tudi v »Lehrerbuiiid«. Gcl'jski in mariborsfä nemškutarji so hotcU za vsako ceno SIo- vercee zu vselei pomesti iz »Bunda«. V sirupcnili člankih so napovedovali boj in raz'kroj. Na predvečer bundovega obC- nega zbora so imcli v üradcu v Ritter- saal Nemci svoja predposvetovanja. Prisostvovali smo tem tudi nekateri sro- venski delegatje. Z Dunaja sta došla Seitz in Täubler, ki sta z veliko gavor- niško ognjevitostjo opomi-nja-hi k slogi. Vse argumentaeije so bile bob v steno. Vsi razburjeni so zapretili nestrpni spoa- M.icštajerski rogovileži. da bodo drug: ..... "........ "¦" ...... *....... ~~ i dan z bombami razpršili slovensko-kle- rikalni učiteljski tabor. Napočil je boje- viti dan. Ob določenem času je büa zbornica nabito natlaeena. Vsak delegat se je držal svoje grupaeije, vladala >e splošna naipetost. Po dovrSenih formali- tetah so začeli napadati ianiearji; zmer- lii Nemci so vsak napad kar spotoima pobili. Napovedane bombe niso doseg)e iiašega tabora, zamrle so v lastnem la- I borišču. Ko ie zmanjkalo nasprotniku streliva, dobi besedo Gradišnik kot po- oblaščenec slovenskc delegacije. V kiatkih stavkih ihn ie !e ta razložil stall- šče in sklep slovenskega štaj. ueiteljstva z zagotovilom, da bode isto sodelovalo solidarno vselej, kadar se bo ravnalo za dobrobit sole in ueiteljstva. Slovensko uciieljstvo hoce naprej — ne nazaj; ono hooö zidati, ne raz'dirati! Qradisnik se iii izgovoril zadnjih besed. že je odmevai velikanski ogljušljivi aplavz po dvoranr. Hujskači so prebledeli. grizli si v ustna, pobirali šila in kopita ter urnih krae za- pustili dvoratio. Zrak se je seistil, pred- sednik pa nadaljuie: »Was uns getrenn? bat, ist bereits draussen, nun können wir ruhig weiter verhandeln ...« : • (Dalje prihodtiüc.) od straiii socijaideniokritiov, ki pri te] j seji niso pokazali bugvikaksnega pana- nientarnega tona in discipüniranosti. Boj za Sveto vojsko ne kažc posebnih rezm- tatov. V inestni elekh'arni se določi pose- ben prižigakc luči. Tudi se ugotovi, da cestna fakinaža zlasti v predmestjiii, pn- žiga 'Po dnevi luei, vsied ecsar se na- proša vsa javnost, da pazi nad njestnim imetjem. Inventariziraie so se razne priprave pogrebnega zavoda, pri eemer se je tt- gotovilo ma;rsikaj v slabem stanju. Za enkrat se naroči nov voz za prevažanje odra. Principijelno se tudi sklene, na- baviti novo obleko /:; uslužbtncc po- grebnega zavoda. j^o poroeilu vodov^diiegu mojstra se dovoli napeljava vodovoda v novo Kürbisehevo poslopje, v hiso Weiss na Bregu in Fil. Deutsch. V zadnjcm slueam se bo poraba vode pavšaiirala. Kot obra- tovodja v mestni klavnici se nastavi vpokojeni detcktiv Ant. Oraižl v Celju. Stavbeno dovoljenje se podeli šoi- skim sestram, ki si na svoiem vrtn po- stavijo gospodarsko poslopje z enini sta- novamjem in Adolfu ^inisi v bližini dr. Sernečeve vile za zidanje cnonadstrop- ne stanovanjske vile. Pravno perzonaliii odseh. V imenu perzonahiega odseka pomča predsednik Mravljak. Odklonita se dve orošnii za dnižln- ske doklade, ker sta v obeli slueajih o- troka prekoračila že prcdpisaiio staro- stiK) döbo 16 let. Godbencmu drustvu v Ceijn se določi izredna podpora 750 Dm za kritje selitvenih stroškov kapelnika. ZvLša se plača gledališkemu inojstru Ru'ppricliu in izrednu podpora bivšemo grobarjii Vodopivcn. Prizna se izrctfna draginjska doklada obenia mestnima. solskiina slugama. Za pravni odsek poroča obe. odbor- nik dr. Kalan. Predvsem se pojasni, kco je pustil posekati stare smrcke za Diirn- hirnovo hišo ob levcm bresu Savinje. /supanstvo in obe. odbor jc bi] stavllen že pred dejstvo, vsled Cesar se skleiic, da v ibodoee sklepa t) vsaki izprernembi na «be. histi obe. odbor. cksekutlva pa uristoja. edinolc županstvn, oßiirgerversor- gungsfond« ustanovil h: pri'sel do tako velikega prenioženja, pojasni župan c?r. Hrčvšovec. da si je ustvariia bivša vfa- daioča nemška klika na magistratu na i line ten način s preskrbovalniin fondom en gias v kuriji veleposestva v svrno volitve v okrajni zastop. Slov ensKa oKo- liška veČHia je ugovarjala. a so bili vsi rekurzi zavrnjeni. Sklejne se. da pravrw odsek zadevo j)rouci in stavi preülog, oa se ustvari zopet prejšnje stanje. Nekateri gostilničarji in korporac'Te so naredbo pokr. uprave glede poblra- nja nočnega davka v Celju krivo toir- macHe in so bile maienja, da so vesclice nočuega davka proste. Kadi izostalih iz- p'.acil sic- nc bo ničesar nkrenilo, pac pa v bodoec postopalo c.trogo po naredbi. V domovinsko zvczo se sprejmejo Martin Slaje, J-osipina Sriinz ter Kristi- na in Marija Langaršek. Inž. Rd. Kan- dušar :sc sprejme v domovinsko zvezo poid1 pogojem, da dokaže svoje državlian- stvo. V opcijske svrhe se zaslgura ao- moviuska zveza sodnijskemu praktikan- tn Nik. Antipimu. Po poročilu iinaneno gospodarskega odseka, ki ga podata predsednik dr. t3o- žič in podzupa.il Žabkar. se sklenc prin- cipijelno odklo'iiiti vsako prosnio za o- prostitev piačila obč. taks, ker občtna s sprejemom v domovinsko zvezo prc- vzam'e tudi gotove dolžnosii in bremenn. Zviša se zavarovalnima pri mestnt plinarni na 475.000 Din. Večje svote sc porazdelijo na stroje, orodjc in aparate, manj na zidovje. Naidzavarovanje sc iz- i vrši pri kakem domačem zavodu. [ Doloci se nnjeinnina za Rudarsko solo, ki se mora odslej plaeevati |k> ob- činskem najemninskem redu eetrtletno vnaprej. Zaostala najemnina se ne oo- piše, amimk se dovoljuje rok do i. Jan. 1923. Odobri se nakup skioptikona za me- ščansko šolo v znesku 6000 Din. Mestno kopališče je imelo letos bruto dohodkov 17.000 Din in i'/datfcov 7.000 Dm, pri čenier je zaračuniena Ze naprava novega splava, ki stane 4250 D. Kot nagrada za naddclo sc nakaže ge. Kugk4r in heerki 1125 Din naigraide. Naroči se strokovni list »Policija<. ki prinaša aktualnc clanke o notranjl u- pravi. Za časa gerentstva .ie naiela mestna občina dve večji posojili. Kno se nl u- porabilo v svrhe, v katere .ie bilo naje- to, namreč za strelisče in prezidavo po- siopij v stanovanjske svrhc. Pokr. upra- \ii zaiiteva sedaj naknadno poročilo m odobritev. .Pleskarju Vengustu sc poviša zashi- žek pri pleskanju ograie meščaiiske So- le za 500 Din. Odklomi se prošnja vrtna- rice Gradišcr za oddajo vrta poleg sra- novanjske hiše v Vrvarski ulici. Na o- snovni soli se pusti za enkrat radi pr«- velikih stroškov in pomanjkanja elektr. toka plinova razsvetljava. Ponravila :na strehi iste sole se oddajo in sc morafo takoj- izvršiti. V imenu tržnega odseka poroCa obe. odb. Janič ter precita dopis policij- skega urada v Celju kj prediaga mvo- litev aprovizacijskega odbora, da se bodo mogle cene živil pravilno regulfra- ti. Obe. odbornik Koren povdarja v cre- bati, da je pričakoval. da bo o sivari rc- meliitejše govoril g. Janič, potem ko je prečital svojo obtožnico. Ker te>Ta ni storil, hoce on kot socijalist spregovo- liiti par besedi. V svojih izva.ianjih ostro obsoja scdanji policijski sistem pri regn- liranju cen, ki tira obrtnike in trgo-vee uaravnost v ruin. Sam od aprovizacij- skega odbora nieesar ne pricakuje, Ker more le konkurenca pravično in pravU- lio urcditi cene vseh potrebščin. Ve. cia so vsi celjski peki ovadeni pri 'Jržav- nern pravdništvu, vendar policijska sab- la nc bo mogla kljub pritiskn nieesar Oo- scči. Po tej debati so bill izvoljcni sledeci predlagani gospodje v aprovizacijsKf odbor: Iz vrst konzmmentov lek. po- nicčnik Vcrbek Ivan, kroi. mo]sfcr Pe- terrnan Albin in polit. uradnik Bervnr Dolfe; kot zastopnika obitnikov hoteKr Skoberne Fric in Vošnjak Ivana, poJje- delcev Zelenko Alojz in Skalc, trgoveev nivnatclj »Sloge« Videmšek Fr. in tr- govec Drofenik Alojz ter indiistrijccv Dieh! Robert. Pri slueajnosti'h je obč. odbornik Bernard! mnenja, da bi scdlvj že bi! pravi čas za pavšaliranje nočnega davka. Po- jasiir se mu, da se še le od najnovejšesa casa ta davek redno plačuk, vsled eesar bo sedaj mogel finančni odsek vzeti prea- Iog v pretrcs. Ob 12 ure zaključi župan obe. se)o, ki je trajala nad 5 ur. Glasbena Alatica v Ceiju ^e imela v torek zvečcr svoj letošnji redni oIküi zbor, na katerem je bil Donovno izvoljen za preds'üdnika g. ravnateij Mirko Gru- den, v ostalern odboiru so se izvršile ne- [ katere izpremembe. Iz blagajniškcRa i poročila smo posneli, da se ima ta na? I vclevazen kulturni zavod boriti ncprc- stano z velikimi tiuančniini težkočaim. Rcči moraimo na žaiost, da se rase o't>- cinstvo vse premalo-zanima za Cllasbeno Matico, ki je pridobila z novim šoLsicnn letom nove učne moči: gdo. ¦ konservn- toristko Novakovo in g. stro-k. nčitelja Ostcrca. Zelimo važnemu zavodu uspe- hov ter pozivamo občinstvo, da mu po- sveča več zanimanja in vec podpore, ko doslei, sicer doživinio še sramoio, da borno zavod izgubili. V zimski sc- zoni se vrši v Celju velik konoert Gla^- bene Matice iz Ljubljatiü, n" L"'r ''c da~ ]ies lahko opozorimo. Podoknico je zapelo Ceijsko pevsko drustvo g. Ivanu Rebeku ob priliki njs- gove srebrne poroke 24. tm. zveüer. Pri sestawku v Nar. -domu }c predsecmT'K pevskega društva slavil vrline in zas!«- ge, ki sta si jih pridobila- g. Rebek in njegova gosp.a v 25. letih za Celi. pev- ¦ sko društvo ter za narodni in «ospodai- ski proevit celjskega mesta sploh. V oa- govoru jc g. Rebek navduscvai uavzo- če za smotreno delovanje njegovega z«- početegu dela v drustvih, kakor tudi ret politienoin in gospodarskem polju, da st Štev. 123, »NOVA DOBA« Stran 3. usivarimo na ta način res veliko narod- yic ut ujedinjeno domovino. V poročilu o sadni razstavi v Celju sn» poinotoma izpnstili, da ic bil prl o- tvoritvi navzoč kot zastopnik kmetijske drržbe visji kletarski nadzoniik g. Franc Gomfoač. Obisk sadne razstave v Celju je oil pöpataoma zadovoljiv. Razstavo je po- setflo ne samo celjsko in okolišfco prebf- valstvo. temveč so prišli obiskovaTci iud? iz drugih krajcv naše države. Zlastf veliko jih ic bilo i.z Hrvatske, Banata >n Vojvodiue. Kmetskega ljndstva nl biio to.'ik-ü. kar ie razumljivo. kcr se nahaja v$ted slabega vremena v obupnem po>o- ža>u. Razun celjskih sol so posctilc raz- s-titvo nidi sole iz okolice, kljnb slabcmu vre-menu. Kupčij sc jc sklenib veliKo. Prtvdalo bi se laliko vse sadje na jug. Z razstavo so- lahko prav zadovoljni ra*- sidvljalci, otlbor in obiskovalci. Deška ceijska okoliška *>oia. Prejeli Mi:v i/ ccljskc okolicc: Nc sarno, da niora biti šolsko poslopie deške okoliškc sole prava niučilnica za naše otroke in nidi za nčiteljstvo, sc jih troinči zdaj sc s rein, da vlada na to] soli skoro si'birsKa . mrzlota. Otrok mi prihaja popolnoma zmrzel domov. Po vseh uradih in vlakih že nekaj dni kurijo. scvcda za »palaCo« deške okoliške sole tega ni treba. Cti'dnc ra-wnere vJadajo tarn, of.roci so si zaeetl ¦sann nositi kurivo v solo, da si zakurijo pec, kakor mi pri.povedn.ie otrok. Niti zakotna gor ska obeina iiima takega šo?- skega. poslopja. kakor ga imn indnstrtj- sk;i -okoliška občina celjska. Ubogi otroci / iiiti zdaj še zmrzujejo v tem bacilskem ^»ezdu. Pozivamo merodaine kroge, da ocistranijo takoj ta noinarni «cred. Prvi rahel sncžtii pozdrav so prejeif hrJbi krog Celja v noei od torka na src- titf. Zaniinivo je, da smo lani do/.iveli nt- jwde.il preo'kret v vremenn v noei od 23. na 24. oktobra, ko je padc! prvi' sncg nc saiiK) po liri'bih. ampak nidi v liolini. O- beta se nam. torej zopet zgodnja zlma, kakor vse kaže, kar pa bi bilo letos pw skoro neprestanein oserntedcnskem deževju nekaj silno hudega, ako poniisIJ- | iM". da so še na poiju skoro vsi pozr.i i'oiiski pridel'Ki, pa tmdi še dosti kroin- pirja. tndi se še ni niogla zaeeti jcsc?;- ska setev- Kmetovalci so v skrbelj, in g!ed. Naeelstvo. Ceiie padajo. Tako gre glas no ac- želi, in res je tudi to, da:si moramo reei, da padca cen v kaleremkoli predmetu niii -zdaleka ne obiutimo še tako. kakor v iKiših sosednjih niestil'i v Mariboru m Linbliani. V Celju se ccne nmogo bolj «- pirajo ter je vsckakor rnalo euJno, da diferirajo recimo v sladkorju kar za cc- lii> f) kron pri 1 kg. Hrcz .ieze in sovra- siva moramo reči. (!i ni to najboljse sprtčevalo za Celje. Reveži to razIiKo bridiko obeutijo in z veliko nevoljo pro- kttn&ijo zaostalost Celja v draginji, ko pravlto, da navzgor maršira Celje vedno jeojav, da je tega venclar že nc- kolilco preveč. Prej je bilo vse za vraga, ko so eene divjc skakale navzgor.. seaaj jc z.opet vse pogrcšeno in zavožcno, ko cenc polagoma in noinalem padajo brcz katastrof m pretežki]; škod. V vscj r.-j sreči in nesreCi naSili povojnih pritik, yc pač še vedno med mini oni ogromni kup veene nezaiiovoljnosti. ki rcnči dalje >n venomer, ker ji nikdar ni niccsar prav, ker prav je samo to. kar je meni prav --vsednigo ni nič. VabHo na ustanovni občni zbor po- dJužnice »Soča« v Celju. ki bode dne 26. oktobra 1.1., ob 8. uri zvečer v mali dvo- rani Narodnega doma. Vspored: 1. Poro- c-ilo lustanovnega odbora. 2. Čitanje pra- vil 3. Volitev novega odbora. 4. Raznu- terosti. K polni ndeležbi najvljudneje v«- b> odbor. 3-1 Ustrelil se je v trstu, kakor se go- vovi, trafikant na ink kolodvoru Stefan Zuzzi, kateri se že več dni pogreša. Prosveta. | Koncert gospe Zdcnke Gregurič v Celju dne 24. tm. v »Unionu« se je izvršii prod sieer ne mnogoštcvilnini, pae pa mtizikalno zelo izbranim občinstvom. Nekateri eislani muziki pa, ki so bili za- držani, so se oprostili in obžaiovali, eta se koncerta ne morejo udeležiti. IzvrSrl se je v vsestransko, popolno zadovol]- nost, tako, da je bilo razvidno, da je blio prjporoeilo, katero je na prošnjo pevke g. dr. Schwab podal »Olasbeni Matici« v Ljubljani popolnoma utemcljeno. VJso- ki li v Marjctici pela je s tako iahkoto in bravuro, da je bilo razvkl'no. da morn razpolagati še z nekaj glasov nad to vi- soko noto. V nižini pa je njen glas kakor od altistke. — Vse pesnii je pela lepo, eisto, z dovršeno solo ter žcla pri vsaki velik in prisreen aplavz. Schwabovo »Zdrava Marija« je morala ponoviti in pridcjala je šc njegovo »l^ekletce po- sotni elani ravnatelijstva za dclodajaTce Franchetti in Praprotnik za namešeencc Kajzer in Lovšin. Soglasno glasovanje ie poka'zalo, da imajo namešeenci in delo- dajalci popolno zaupanje v novoizvolje- nega glavnega ravnatelja kakor tudi v vlado in resortnega ministra. Na seji je bila sprejeta kolektivna pogodba s s?o- venskinii zdravniki. Obesil se vsled slabega vremena. V Šalovcih pri Središču se je obesil kmet Malec, kakor pravi v pismu, ki ga jc spisal pred smrtjo, ga jezi deževno vreme in se rajši obesi, kakor da bi fo- kal na lepše vreme. Železniška nesreča. Po svečanostTh kronanja rumunskega kralia v Albi Juli- ji se je dogodila vclilca želczniška nc- 'sreiča. Iz postaje Darnbanda so odšli za- l>oredoma trijc brzovlaki, od katerih je pa eden vsled defekta lokomotive m>oral ustaviti na progi. Drugi brzovlak je za- vozil v njega. 30 oseb je mrtvih, 23 težko j rnnjcnih. Dvojni roparski umor. V Zagiebu jc prišel h krojaču Matiji Stipetiču ne«ci Johann Schrott iz Dunaja, ter ga prosü, da bi ga vzel v shizba StipetJC ga je v resnici sprejel. Zvečer je pa Schrott ubil dva Stipetičeva pomočnika, vzej gotovi- ne in oblek v vrednosti 87.000 kron in 4 hranilne knjižice ter nato pobegnil. Raz- bojnik je že pod ključem. Samomor nevrasteničnega brivea. 23-letni brivec Karel Perin v Trstu je govoril zadnji eas. da se bo umoril, ker ! je nevrastenieen. Ta sklep je res zvršil. ! Ko so doma ei še spali, je skočil pred T'ar cinevi zjutraj ob 7. uri skozi okiiO' na n- lico in si razbil črepinjo. Cez malo oasa je umrl. Matcri je hotela odžagati glavo v blaznosti neka Antonija R. v Trstu. Prepeljali so jo v opazovalnico mestne bolnišnicc. \ Najnianjsa ura. Neka svicarska to- J varna nr v Beveyu je izdelala nro, Ki | ineri v premeru 34 mm. Ura ne kaže sa- mo čas, ampak tudi bije. Ura, ua kateri I so delali viele let najveščejši evropski u- \ nirji. je posuta ^ez in eez z brilanti. Naš poslanik v Bukaresii odiikovan. Romunski kralj je odlikovat ob prilIKi kronania našega poslanika Colak-Antl- 1 ca, ki pride v Beograd kot minister dvo- ra, z velikim križem roniunske zvezde. Osebna vest. Dr. Ljudevit Brence, predstojnik pristojbinskega oddelka prf financuüm ravnateljstvu v Mariboru je imenovan za predstojnika odseka za cenzuro pristojbin in taks nri finaneni delegaciji v Ljubl.iani. Narodno gospodarstvo. Nasa kr on a v CurUiu daiies 220. Ii M E L J. XVIII. brzojavno tržno poročilo: Nürnberg, 23. X. 1922. 3000 Mk vi- Sje, živahno nakupovanje, hmelj iz hn- bovitih leg se plačuje po 62.000 Mk za f>0 kg. (100 Mk — 1.25 Din.) Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Širanic. Oklic. Po predlogu dedičev dne 11.10. 1922 v Celju zamrle Helene Cegnar. se vrši dne 30. oktobra 1922 dopoldne ob 9. uri v Celju, Za kresljo štev. 1 pir»ostüvoßjr a sodna tlražbai pohištva, kuhinjske oprave i. t. d. Okrajno sodišče v Celju, odd. I dne 25. oktobra 1922. kicitoeijö lisija v mestnem parku se vrSi 1. novembra 1922 ob 9. uri dop. Sestanek pri vremenski hi- Sici v parku. Olepševalno društvo v Celju. Naprodal je lepa, malo nošena krlžna lislca» garnlfnra (boa in muf) Pojasnila v pekarni Korenovi, Gosposka ulica, C^elje. Britje samo 2 D v brivnici Koštomaj, Prešernova u!. 19. Prvovrstna postrežba! Prepričajte se! Lepo pritlična hišii ^ sadonosnik in približno 2 orala rodo- vitne zemlje, v bližini Celja, «e proda. Ponudbe na upravo ,Nove Dobe'. 1239 Prodam nekaj njiv in travnikov v bližini Petrovč po ugodnih cenah, dalje malo posestvo s hišo, žago, go- spodarskim poslopjem, gozdom in njivo vZabukovci tik rudnika. Notar Presečnik, 1241 Vransko. 2E JHL JHL ^XJT J3LU JBLm V soboto, dne 21. oktobra 1922 popoldne smo položili truplo našega nepozabnega, preljubljenega sina oz. brata, gospoda Franc Koželj-a k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Ani na Teharjih. V imenu žalujočih zahvaijujem se kot očem vsem p. t. so- udeležencem, kateri so izkazali pokojniku zadnjo cast, posebno pa p. t. članom požarne brambe Gaberje, kateri so pod poveljstvom gg. načelnikov Pušnika in stavbenika Konrada Gologranca kakor vedno, tudi pri tej priliki dokazp.li svojo drugovsko solidarnost, s tern, da so pokojnega kot njihovega večletnega tovariša v tako mnogobrojni udeležbi spremljevali in se od njega z ginljivim na- govorom g. Gologranca poslovilj. Obenem se tudi iskreno zahvaijujem vsem, kateri so rajn- kemu položili tako lepe vence na njegov grob. CELJE, 25. oktobra 1922. Blaž Sodiny posestnik in Iesni trgovec, Bukovžlak pri Cetju. Stran 4. »NOVA DOBA« Stay. 123. Telefon Stev. 75 in 76 i Podružnica______ Liitbllaiislie kreditne bank® v Celju, PoStnlček.rač. 10,598 centrals u Ljubljani 142 50-33 I Delniatta gftavnica in rezervnt zaKladt ca. IS0,000.000 Kroti I Podpužnice v Brežšcah, Gos»3ci9 Kraiiju, Mariboru, Metkoviču^ Nov. Sadu, Ptuju, Sarajeuu, Splitu» Trsfu. Sprefema VlOge na Sinjižtce In lefeOČl S5JR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnäh papirjev, račun proil ngodnemu obrestovanju. «><*$• valut in dovoljuje vsattOVFSlne Kredite. PpodLaja. spečke dpžavne i?azi?edne lotex»ije. ftogiittrov. kreditna in st«wbena zadragaxom.zav. __ fiLie,.. ^^ fan? T? isffpfl ffi H SB "LASTNI DOM" Sprejema hraniSne vlogo tin jih obrestuje po 5% toje 5 Din od »to, proti odpovedl po S'.'V-'/'o Din od sto. Pri večjih naložbah [io riogovoru. flflTE DELfll^ ZAGREB — Kaeieeva 3. prodaja hiSe, vile, posestva, vino- grade, stavbišča in inline v Zagrebu ter v celi Hrvatski in Primorju. Nadalje, kdor Želi v Celju ali okolici prodati hišo ali posestvo, naj se 1244 obrne na mene. 3—1 SpPBjmem učenco proti plači. Nastop takoj. JankO Bovha, trgovina papirja, __________CELJE. 3 Ps*oda se približno 800 hl vina starega in novega, po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi „Nove Dobe". 1243 3-1 Šivilje za izdelovanje ovratnic (kravat) se takoj sprejmo. ORAGO CERLINI industrija kravat, Glavni trg St. 17. Učenec eventuelno tudi s hrano, se sprejme. Morlc Rauch, trgovina stekla in por- celana, Celje, Prešernova ulica štev. 4. 1240 2—1 Kupim po visoki ceni vsako množino trdih in atetaiiih drV plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 67-31 lesna trgovina, Braslovče. 834 V Zenitna ponudba. Samostojen trgovec, v večjem mestuSlovenije, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično od 20—30 let z nekaj gotovine. Ceni. ponudbe pod »Srečna bo- dočnost« na upravo Nove Dobe. I 1246 2-1 znamke »COURIER«, sistem »OLIVER« malo rabljen se za ceno Din 3500'— proda. Vprašase: D. CERLINI, CELJE, Glavni trg 17. 1 4.. '."^v AT tUt 1 Kava, Čaj, čokolada, moka iz banatskih miinov in vse špe- cerijsko in kolon. blago po zelo znižanlh cenah pri tvrdki LudoviliL PeieR - Celje a Nakup deželnJh pridelkov Prvovrstna umetna ¦ 1153 12-10 • •« gnojila dobavlja najceneje irelstrgoviisia Vinho Vohic, mi Jamstvo za vsebisvo! Vse vrste v zalogi! 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 18—20% kostni superfosfat, 15% rudninski super- fosfat, 15—17% apneni dušik. ! Semi, sIid, im, preig, i\% tapir, sal in druge deželne pridelke klipuje in prodafa > Osei Andrei, Maribor I Aleksandrova coma 57 81869-33 Telefon 88 ^^^ m I II B m za obdeloyanje koviiaev ^I^^JJJlJJ^^J^JJj^ pBoče^ine is« Bess, OrOQjC moforji In mlatälnt stro|& so atalno y zalogi ppi «arlo Jel zbaclier d. d. ZAGREB, VlaäKa uh 25, Tel4 90. Generalno zastopstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- Ges. Wien. — Guntramsdorf, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen. Centrala: Razlagova ulica. Lastni kamenolomi. loiosei inUbfl tela o Celju izvršuje jaa*gi*olbne si>oiaaeiaili:e, gr»ob- nice, oltapje,pohištvene plošče, zldne oibkladLe iz poherskega granlta in vseh vpst mar>mor»ja, dLalje stopnice, pod- stavke In vsa v to stx»ol«o spadajoča dela.