\JJ


Mesečen casEiIli
u i"! ,Vi ■ ■ ' .	:	-yL
:	• ' :	...	' '. T
za kmetijstvo gospodarsko in oktnijstvo.
. : ••	t ft V i V	< & :> ' " 1K-U«
i.	Izdaje ga	. I" / ?r\
C. K. KMETIJSKA DRUŽBA GORIŠKA.
. ' £>{
Ust 5.
V GORICI MESCx\. NOVEMBRA 18G3.
Tečaj D.
G L A V TJ I ZBOR
c. k. kmet. družbe 21. sept. t. I. v Tominu.
©ejsal Eaplgmli.
..	[Dalje.)
Dr. Lavričcv govor, ki je bil poslušaveom močno všeč, jc Neslovcucom ob kratkem prestavil in razložil dr. Tonkli. — Potem je bral tajnik sporočilo osrednj. odbora po italijanski, prof. Marušič po slovenski; priloženo je temu zapisniku spo-dej pod D.
Kot posnetek s tega sporočila je predložil predsednik te-le stvari:
a)	Potrdilo naj bi se, kar je sklenil glavni odbor v seji od 25. avgusta t. 1. zastran opravilstva podružnic!. *)
b)	Slovenski list, „ Umni Gospodar, " naj bi nadalje zatrdno izhajal, potem ko so bili prvi 3 listi, za poskušnjo izdani, tako dobro sprejeti, da gre misliti, da
Kij več o tem prihodnjič.
ni« je življenje (obstoj) zagotovljeno, zlasti, ker bo, «iko, in kolikor bo treba poj. pore iz družbirio denarnice dobival, se ve, da za zdaj mora že ostati, (kar se ob. sežaja (prostora) in izhajanja tiče) sploh vse, kakor jc bilo do seh mal.
c) Slovenski koledar pa, ki ga je kmet. družba dve leti izdala, naj bi se vej ne izdajal, ker bo lahko „ Umni Gospodar " vse to, in še več prinašal, kar bi bilo sicer za koledar namenjeno, in ker imajo že Slovenci več družili, dobrih, in že vdomačenih koledarjev in pratik, ki njih potrebam popolnoma zadostujejo; kar! se jo teh let za koledar potrosilo, naj bi so za naprej raji za časnik obrnilo.
Ko so je posvetovanje o teh rečeh pričelo, jo razodel prof. in vreduik MaruŠic' željo, da bi so vredništvu na voljo dalo, v predelek za „ razne reči " ne lo tako tvarino (spisov) jemati, ki se saj kolikaj na kmetijstvo nanaša, temuč tudi, kar si bodi druzega, ako' ravno ne spada prav v kmetijstvo ali obrtnijstvo, česar je pa vendar treba, da bo list bravcom sploh všeč, in da se zlasti prikupi kmetom, za ktere se prav za prav piše, in da bo ob enem tak, da se bo po njem ljudstvo sploh podučevalo in se mu um vcdril in bistril. Želel jo na dalje vrednik, tla bi se list dvakrat na mesec izdajal.
Dr. LavriS podpira vrednikov nasvet, spoznavši, da to bo kmetu močno všeč; ako bo videl, da časnik, ki mu ga ponujamo, govori tudi osrenjskih (komunskih), deželnih in druzih rečeh, ki njega zadevajo, in zbujajo v njem radovednost iu' veseljo do branja.
Da-Torre pravi, da nima vzroka, da bi so tem željam in nasvetom ustavljal, sosebno, ako se gleda na to, da vceliuašj (goriški) deželi ni druzega slovenskega časuika, zim „Umn. Gosp.", medtem ko Lah ima časopisov na kupe, iz kte-rih zajema lahko, kjer in kolikor hoče, takih reči (novic), ki ne segajo v kmetijstvo, in jo torej zadovoljen, da mu kmetijska družba v laškem časniku „ Atti e me-morio" zgolj kmetijsko- obrtnijsko robo podaja.
Zbor sprejme enoglasno vrednikove nasvete: Privoli, da sme vredništvo slovenskega lista v predelek: „razno reči" tudi nekmetijske stvari jemati, in naroči glavnemu odboru, da naj se zastran.tcga z vredništvom pomeni, in mu določi mojo, med kterimi naj bi se sukal; določi časniku en goldinar naročnine na leto s poštnino vred, toda udom kmetijske družbe, ki želijo dobivati samo „ Umnega Gospodarja," laških „ Atti c memorie" pa ne, ni treba nič plačati,'kakor tudi laški družniki za italijanski časnik nič ne plačujejo.
Potem je prišlo nekaj na vrsto, kar naše slovenske bravce menda le malo zadeva, namreč pritožba zadevajoča tisti davek (takso), kadar se kaj lc z besedo (broz pisanega kontrakta) v najem (na fit) da, - pritožba, ki bi jo bil imel osrednji odbor po sklepu majnega zbora do ministerstva odpraviti, česar pa ni bi{ storil, ker jo bilo vpeljanje omenjenega davka prccejpotle-odloženo (odneseno).—
y- .T jc drulnik, g. Dottori (jo rekel predsednik) odboru očital, da ui prav, da je .-,«Il> r) od pritožbo odstopil, češ, da ni še gotovo, davzamo vlada zapoved zastran j-.ruov.mc takso nazaj, daje torej, akoravno ni taksa za zdaj še vpeljana, vendar ircb.i so zoper njo za časa pritožiti: zdi se odboru primerno, to slavnemu zbo-P, predložiti. Itazsoditc, gospoda, pravi, ali smo prav storili, -da smo pritožbo za: drtrdi, ali ne, iu ali so ima dotični sklep majnega zbora (da naj so pritožba na-j.r.ivi in ministerstvu poda) pri vsem tem spoluiti, da si ravno je vpeljanjo takso odloicno.
Dr. Prcmerstein opazi (meni), da, kar jo c. k. okrajno vodstvo (direkcija) denarstva zastran to takse, ki je poprej ni bilo, zapovedalo, bi ne bilo veljalo, ker bi bito nekaka nova postava; postave dajati, pa nima nibčo pravice, razun dr-iavnega zbora na D u nuj i in Njega Veličanstva, ccsarja. Ker je bila tedaj zapoved zastran tiste takse preklicana, je to znamenje, da so gospodje, ki so bili to »povedali, svoj pogrešek (faler) spoznali in zato postavo brž umaknili. Po tem takem bi ne bilo treba se pritoževati zastran nevarnosti, ki nam več ne žuga.
Potem ko se je šo marsikaj o tem govori'o, in seje bil zlasti Dr. Kovatič. ta pritožbo, da jo šo vedno potrebna, potegni!, bilo jc z večino glasov sklenjeno, da naj sc sklep majnega zbora na tanko spolno.
IJralo sc jo nadalje pismo družnikaDottorita, v kterem naznanja, da okrajna gosposka monfalkonska, ker sc ji morebiti pozdeva, da bi utegnili prignati ovčjih čed od Sežano in iz Istrijc, jc razposlala oznanilo, da je posestnikom pašnikov dobiOkariju po tujih čedah prepovedana; da ta prepoved jo bila sploh z veseljem sprejeta, in cclii tisti, ktere zadeva, da se ji nc ustavljajo, in da so razdrli pogodbo z ovčarji storjene; da pa, kar je monf. gosposka storila, nebo imelo popolnega vspeha, t. j. ne dosežo namena, ako je ne bodo tudi druge okrajne oblasti posnemalo in podpirale; da bi bilo tedaj treba, da bi, ali deželni odbor, ali cesarsko (vladne) oblasti naravnost kaj tacega zavkazale, da se nimajo goniti iz Likih dežel, o ktcrili se je bati, da bi nc bile kužne, ovčje čedo, kakor jc navada, da jih nekteri dobičkarji (špekulanti) vsako leto priganjajo.
Ko sc jc začelo posvetovanje, ali bi imela kmetijska družba kaj storiti, v ta namen, da bi tudi drugo okrajno gesposke izgled monfalfonske posnemalo, sc jo oglasil gosp. okr. predstojnik Grossmann iu jo dokazal, da, kar se sloveu-. skih krajev tiče, ni treba v tem oziru nič storiti. Torej se jo prestopilo na dnevni red.
Preden so jo lotil zbor družili reči, ki so bilo na vrsti, jc naznanil predsednik, da sc mu zdi primerno poslužiti se tisto slovesne priložnosti za podelo-vaujc častnih znamenj (medalj), ki so bile lo poletje v hamburški razstavi goriškim razstavcom prisojene, rekoč, tla praznična ta podelitev naj bi pričujoče kme-
\
tovavee k posnemanju razstavcov spodbadala, obdarjcncom samim pa na vcči čast bila. Prebralo sc je tedaj pismo vis. ministerstva za kupčijstvo, s kterira je bila poslana z dotičnim diplomom vred bronasta medalja Janezu Licenu iz Rihenberga za roj, in drug pohvalni diplom za g. Heldorja vit. Ritter-ja, ki je bil razstavil rajž. Potem ko so sc te pisma poslovenile, bilo je vse skupaj izročeno tajniku, g. Parkarju, da naj imenovanima gospodoma pošlje, kar jima gre.
• - i ' .	■	{Dalje p-ihodnjiiS.)
Priloga D.
Glavni odbor naznanja, kako je od poslednjega rnaj-nega do tominskega zbora službo opravljal.
Častili družuilti!
Ker je glavni odbor c. k. kmetijske družbe goriške danas v prvo tako srečen, da zamore v slovesnem zboru svojim udom, slovenskim sosedom, razlagati, kar jc po svojem prizadevanji dosegel, bi ne bilo mord nespodobno, ko bi se cn-malo daljši v poprejšno čase nazaj ozrl, in kazal, kako se jc ti naši družbi godilo, kaj je doschmal delala, kaj in koliko dosegla. Ali, ko bi hoteli pripovedovati, kaj se je nekdaj godilo, bi se nam lahko, in po pravici očitalo, da čas krademo tistim, velikov imenitnišim in potrebnišim rečem, ki jih imamo za danas na vrsti, da se o njih pomenimo. Omenjeno bodi le toliko, da naša družba, ktera je lani samih 385 pravih družnikov štela, šteje jih letos 405 brez častnih in dopisujoči!). — Marljivost poddružnic sc jc zbudila, in spodobi se, da tukaj očitno pohvalimo podružnici kampolouško in in monfalkonsko in pa poddružnična načelnika (glavarja) tominskega, prč. gosp. Tomaža Eutarja, fajmostra na Mostu, in gradiškega, žl. g. Jož. Del-Torre-ta iz Romans-a, ki sta pri vsaki priložnosti prizadevanje glavnega odbora podpirala. Želeti bi bilo, da bi se tudi vse druge podružnice tako obnašale, in v ta namen je Vaš odbor v seji 11. avg. t. 1. nekaj sklenil, kar se Vam danas predloži za po-trdbo.	••
Prav močno jc vso družbo razveselilo to, da so ji nektere srenje (komuni) ali županije kakor udje pristopile, ali se saj na družbin časnik naročile. Po tem jc družba naša spoznala, da vejo (županije) njo in njeno prizadevanje ceniti in spo-' štovati, in, ako ravno ni med temi županijami do sedaj šc nobene slovenske *), smo vender prepričani, da ni pomanjkanje dobre volje krivo tega, da so slovenske
*) Zdaj j>a so Že neliterc
Vred.
j-r>rvnijc Jako mrzle, ampak le to, da jc naša družba in nje imenitnost za kmeti-,*tvo po slovenskih Btrauch še premalo zuana; upamo pa, da nam bo novi nas »Vivcuski časnik, „lTmni Gospodar" tudi med županijami slovenskimi veliko druž-»ikov privabil.
Vaš odbor shaja se redno vsako toliko, in ta današnji glavni družbin zbor, jc že drugi zunaj mesta, na kmetih. Mnogovrstne stvari, ki so se v poprejšnih zborih (ali sejali) pretresale in preudarjale, so se po (laškem) časniku naznanjale, in odbor jc prav vesel, da po seli mal bo tudi slovenskim prcbivavcom te našo goriške dežele mogoče zvedeti vse, kar družba dela, in kako se kmetijstvo zbolj-čujc in napreduje. Vse to pa bojo Slovenci lahko pozvedavali po svojem posebnem, v slovenskem jeziku pisanem časniku, t. j. po že omenjenem „ Umnem Gospodarji."
Kar sc tega slovenskega časnika tiče, nc dvomi (cvibla) Vaš odbor, ako sodi po tem, kaku jc bil, kedar jc začel izhajati, prijazno sprejet, da sc jih zadosti, in sicer toliko naročnikov (braveov) nabere, da bo družbi mogoče še na dalje izdajati ga. Toraj vabimo vse, kterim je mar za materni jezik, iu za prid našega ljudstva, da naj sc zanj oglasijo. Odbor jc od svoje strani vselej pripravljen podpirati ga na družbinc stroške, ker jc prepričan, da sc bo s časom nc le sam (t. j. po obilnih naročnikih) vzdržaval, temuč tudi družbi toliko dobička prinašal, da bo mogla vredniku za njegov trud kaj plačati. — V ta namen Vam misli odbor dan.is nekaj nasvetovati zastran slovenskega koledarja, ki ga jc naša družba že dve leti, t. j. 1. 1S02 in 1SG3 za poskušnjo na svetlo dala, da naj bi se namreč la koledar več nc izdajal.	s
Ker je Vaš odbor nadalje dolžan dati rajtengo o tem, kako jc izpolnil in i/.peljal, kar sc je v zadnji glavni seji 2S. maja t. 1. v Gorici sklenilo, naznanjamo, da nobeden takratnih sklepov ni bil zanemarjen, iu da jc bilo posebnim odborom naročeno, da naj tiste sklepe preiskujejo in preudarjajo, in kar se jim bo prav zdelo, naznanijo. Bili so pa te-le sklepi v zadnjem zboru sprejeti: Naj bi se napravila pomočita denarnica (Aushilfskasse), iz ktere bi kmctovavci denarje na posodo jemali; naj bi sc za Monfalkon živinski zdravnik v službo vzel; in-naj bi sc storil začetek z vzajemnim zavarovanjem živine. Sklenjeno je bilo tudi, da naj bi so napravila ojstra pritožba zoper to, da sc je imel priklad (taksa) tudi od ust-■ nih (samo z besedo sklcnjcuih) najemnih ali zakupnih pogodeb, (t. j. ne pisanih, ampak le z besedo narejenih kontraktov, kadar se kaj na fit ali v štant da) vpeljati. Toda, ker je bilo vpeljanje tega priklada brž potem odloženo, sc jc zdelo odboru (in je v seji 0. jun. t. 1. tako sklenil), da take pritožbe ni več treba. Ker jc pa oj\tra dolžnost odborova, spolniti, kar se v občnih zborih sklene, in, ker jc nekdo izmed naših družnikov rekel, da ni prav, da je odbor od pritožbe odstopil, se Vam tudi ta zadeva predloži, da jo potrdite.
Poznavši važnost razstav kmetijskih pridelkov, ni prezrla in zanemarila naša družba priložnosti, ki so se ji ponudile, in dtS ji dobro, da so bile našim pridelkom, kakor poprej v Londonu in na Duuaji, tako uni dan-le v Hamburgu in zdaj v Trstu darila prisojeno.
S tem tedaj, zdi se Vašemu odboru, da je svoje dolžnosti spolnil, dasirav-no se ni manjkalo težav, kterim so je moral vpirati. Prej ko se pa poslovi, si no more kaj, da bi no omenil goveje kuge, ki razsaja po sosednih deželah, in vsem gospodarjem priporočil, da naj si, kolikor morejo, prizadevajo, da svojo živino nadloge obvarujejo, in, ko bi se kako govedo stožilo, naj to brž gosposki naznanijo.
Gfospodlaršlke fz&nšoje.
(Kako se prežene is žita duh po plesnjeveni?) Nek izkušen kmctovavec od-jemlje žitu plcsnjcvost s tem, da ga z ogljenim prahom (od oglja) meša. Tako zmešano pusti žito dva tedna. Potem ga zveje, da ga prahu očisti, in duha po plesnje-vem ni več. Moka'iz taccga žita je taka, da boljši ne more biti. Vedeti pa je treba, da to delo mora biti storjeno, kadar ni vreme no pregorko, ne premrzlo; zlasti ne delaj tega, kadar je zmrzal.
(Kako se da za skednja (ali girnna) dober tlak narediti7) Vzemi. dva dela živega japna, en del pepela od premoga (kamnenega ali zemeljskega oglja) in en-irtalo ilovice, namoči vse te reči z vodo, in pusti to zmes kakih osem ali deset dni stati; konec tega časa premešaj skoz 3-4 dni to malto na novic, da postane voljna in da'se sprijema. Potem začni narejati tlak. Blato ali malto pa namaži in razvlcci po tleli kaka dva palca in pol, ali tri palce na debelo, in povaljaj vsei kakor se liče. — Za to delo pa odloči naj gorkejši letni čas, in ne hodi na tlak, dokler ni prav prav suh.
RAZDE RECI.
Nadškofijske zadeve.
— Še le zdaj je dano „ Uran. Gospodarju " vpisati v domačo kroniko (letopis) veselo novico, ki se je ravno, ko je oktobrov list izpod tiskavuice prišel, po mestu in deželi ko blisk razlegala: Njega Veličanstvo, presvetli cesar so blagovolili podeliti milosti, našemu knezo - nadškofu dr. Andreju Gollviai/rju visoko čast tajnega svetovavstva. Po tem takem jim gre zdaj naslov (titelj) „ ekscclcncija " (t. j. pte vzvišenost). S tem nenavadnim počeščenjem svojega višega pastirja se ne le duhovni in verni goriške nadškofije ponašamo, teinuč tudi kmetijska družba si šteje to poslavljenjo enega izmed nar imenitniših svojih družnikov v veliko čast. — 9. t. m. so se podali Nj. ekscelencija v Trst opravit v pričo g. Namestnika dotično prisego.
—	Prestavljeni ali na novo službo zadobili so sledeči duhovni: Gosp. Leop. l«Jfc h Koprive v Scnipas; g. Cetul, namenjen za v Karmin, gre v Koprivo; g. <-.vr, pomočnik v Opačjeselah, sc poda začasno v pokoj; na njegovo mesto pride r. 1\(. Vuga novomašnik; g. Jan. Iiujic (novom.) za koop. iu učitelja v St. Fer-j.in; g. Jivi. Gaberjevčič (novom.) v Prvačiuo za pomočn.; g. Jan. Visintini, spovednik na sv. Gori, gre v Fleano; g. Jan. Vecchieti, vdosedaj v začasnem pokoji, v Karmin za Delmestri-ovega bcneficijafa.; gg. Stef. Skodnik, kapelan naVrhov-Iii, Jo*. Torlcar v Vcdrijanu in Ant. Trevisan v Š. Kancijanu grejo v začasni pokoj. Umrl je g. SvetliS Ant. v Fleani.	' ' ' . ' . " •
—	Učitelji so ti le prestavljeni in vmestjeni: G. Vodopivic iz Medeje v Kobarid; g. Čcrnic iz Kobarida v Medejo; g. Urbančič v Merean.
Druge domače T esti.
—	Ko je bil uni mesec prevzv. g. Namestnik tržaški tukaj, so ga neki sosebno šolsko-narodske in kmetijske zadeve mikale. Obiskal je ne le brajdo kmet. družbe, teniuo tudi ajlantovo (božjega drevesa) sadišče normalnega učitelja g. Jcrn. Kadica-ta poleg solk. ceste. — Sole pride drugi pot obiskat.
—	23. oktobra ob 7'/„ u. zveč. je prišla, popotovajc iz Italije v Prago, cesarica Marija-Ana (Ferdinandova) v Gorico in je prenočila pri „ 3 kronali ". Drugi dan ob 7*/„ u. zjutr. jc zopet odrinila.
•— O priložnosti, ko sc jc 18. okt. t. 1. 501etnica velike bitve pri Lip-fikem (1. 1813 zoper Napoleona I.) obhajala, jc bil predsednik tukajšne c. k. okrajne sodnijc g. Bom. Poliso poslavljcn. Podeljen mu je bil red železne krone tretje vrste. Gosp. predsednik je bil namreč v francoskih vojskah častnik (oficir) in je šel uni dan k praznovanju v Lipsko.
—	Deželni odbor je dobil, ni davno tega, odpis na dvoje predlogov deželnega zbora. Prvi jo zadeval slovenski in italijanski jezik v šolali, da naj bi se namreč memo nemškega cnmalo več obrajtala; drugi pa napravo kmetijska Šole v Gorici. Iz ministerstvenega odpisa sc da posneti, da, kar se deželnih jezikov v šo-
' lah tiče, ostauc vse kakor je. Kmetijska šola pa se napravi, brž ko bodo spol-lijeni nekteri pogoji (kondicijoni), ki so v odpisu našteti.
—	Naše šol iu zavodov (institutov) bogato mesto je že zopet vse živo šolske mladine; vendar pa se ni letos ne za gimnazijo, ne za viši realko toliko u-čeneov oglasilo, kakor poprejšnih let. Začetno peto mašo ste imele gimnazija in norm,-ilka skupaj dne 3., osrednje duh. semenišče (seminar) 4., viši realka 6. t. m.
t Umrl je 7. t. m. zvečer g. Jan Juretic gimnazijski profesor v pokoji, kteremu se ima dober del naših rojakov srednje starosti za svojo izobraženost zahvaliti. I!il je rajnki tudi marljiv ud glavnega odbora kmetijske družbe.
V nedeljo, 8. t. m. je obhajala tukajšna „ čitavnica " prvo obletnico svojega začetka. Odprla se je namreč lani 10. novembra zvečer.
;—. Te dni so prišle tukaj v Gorici na svetlo podučne in kratkočasile bukve - Goriški letnik za c it atelje (bravce) vsacega stanu." Spisal jih je Fr. Zakraj-šeJCj profesor na tukajšni viši realki. Dobivajo se pri Sobarji; cena jim je 1 gld.
Biajj tlela državno svetfovavstvo (/bov) ?
Uni krat je pravil „ Umni Gosp. ", da misli vpeljati ministerstvo denar-stvu^trojo novih davkov, ki bi doucsli cesarski denarnici (kasi) 1(3 milijonov gold.
Lgi^jg-----

Ta ministrov nasvet presoja zdaj poseben odbor (odseli) državnega zbora, in, kakor se zdi, bode sprejet saj tisti novi davek, ki ga bo imela plačavati premožnimi gospoda od poslov, konj iu kočij, iu ki se mu pravi nagizdnina ali obilnina. Med tem pa jc denarstveni minister predložil zboru tudi nekaj druzega, da naj bi nuj namreč dovolil vzeti na posodo 06 milijonov gold. — 30 milijonov teb denarjev, je rekel minister, da bi porabil (ponucal) za uboge Ogre, ki so zavoljo suše v hudi stiski; s 3-1 milijoni da bi zalagal iu poravnaval primanjkavo 1.1S64 (toliko namreč bo manj dohodkov, kot stroškov); 12 milijonov za papirnate desctice, da ne bi več tekle, in 20 milijonov za poplačanje nekega državnega dolga, ki je na cesarske soline (kjer sol kopljejo) vpisan (zagvišan). Te dni je prišel ta predlog za-stran posojila v zbornici poslaneov na rešeto. Zbornica jc dovolila g. ministru: za Ogre, namesti 30 mil. samo 20; za primanjkavo le 15 mil.; za odpravo papirnatih desetič samih 8 mil. (za 4 mil. desetič naj bi ostalo še med ljudmi); 6 mil. za pomuožcnje denaruične zaloge (tla bo kaj več denarja v kasah), iu 20 mil. na poplačanje (pomanjšanjo) solinskih dolžnih pisem; skup G9 milijonov. Povrh tega naj ima minister oblast vzeti na posodo še 16 mil. gold., ko bi se primerilo, da bi njegov nasvet zastran gori imenovanih novih davkov ne obveljal. — Vse to pa mora priti na pretres tudi v zbornici gosposki (v kteri sedi imenitniši (velika) gospoda našega cesarstva, ki jo jc cesar poklical, medtem ko je poslance za uuo zbornico ljudstvo volilo. Občina zbornicama skup pravimo „ državni zbor" ali „ državno svetovavstvo"). Se le tisti sklepi namreč, kijih obe zbornici sprejmete (pohvalite), se predložijo potem cesarju, da jih potrdi, in potem še le zadobijo postavno moč iu veljavo. .--Davki (tako je uui dan državni zbor sklenil) so bodo pobirali ta 2 mesca, novembra in decembra, z vsemi poviški kakor lani.--U-
pravuo (cesarsko) leto se no bo začenjalo več s 1. novembra, ampak s 1. januarja, kakor navadno leto. Sedanje upravno leto, ki se je začelo 1. novembra, teče do konca decembra 18G4. —
{SCSš* „ Umni Gospodar " velja za liste ude c. k. kmetijske družbe, kteri prejemajo oba družb in a lista in za druge naročnike esi gold. za celo leto. Leto „ Gospodarjevo " teče od 1. oktobra t. 1. Naročiti se je vselej čas; poprejšnih listov je še nekoliko ostalo. Naročila naj se pošiljajo vred-nišlvu. So stavki se jemljejo po slovenski, po nemški ali po italijanski pisani. (Na pravilnost slovenske pisave ne gleda vredništvoj.	Vred.
Ltsiaica vrcdiiištva. G. Fl. na Srp. Hvala lepa! Za takrat je bilo prepozno; prihodnjič porabimo vse. — G. G. C. v A. na Krasu. Ruvno iz Vaših krajev nam bodo dopisi prav dragi. Zahvala Vam
za prijazno ponudbo.
Prihodnji list pride na svetlo okoli 10. decembra.
V imenu osrednj. odbora, Andrej Marusic, redni ud, zač. odgovorni vrednih.
V Gorici, rnt. Scitz,