Štev. 210.
T UnMlant. v petek, dne 16. septembia 1910.
Leto XXXVIII.
= Velja po pošti: s
Za oelo leto uprt] . K M — » pol leta » . » 1J-— za četrt » • , » 8-50 sa en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletso » 29-— sa ostalo inozemstvo »36'—
= V npravništvL: ee
Za oelo leto aapre] . K 22-40 za pol leta > , » U'20 za četrt» » , » 5-80 za ea meseo • . » l-go S pošiljanjem na dam stane na mesec 3 K. Posamezne tt 10 t.
mserati:
Enostolpna p eU t t rs t a (72 mm):
za enkrat.....po 15 t
za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 ► za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notioah stane enostolpna flsrmondvrsta 30 vtnarjov. Prt večkratnem objavljanja primeren popnst.
; Izhaja:
vsak dan, Imuil i«M|i Ib Bralnike. ob S. url popoldne.
H3" Uredni&tvo je t Kopitarjevi nliol štev. 6/IÜ. Rokopisi se ne vračajo; neiraakIrana pisma te ne = sprejemalo. — Uredniškega telefona Štev. 74. =		P	olitičen list za slovenski naro	d	■	Upravni fitvo je v Kopitarjevi nllot Ste v. 8. Tfca = Sprejema naroemno, Inserate in reklamaolje. = r-«- npr«vnl»kugi tnlnfnna 4»*v. 18fl -
Današnja številka obsega 6 strani.
Slovenci ob meji zmagujejo.
Št. Ilj v Slov. Gor., 15. sept.
Hud, neizprosen boj se bije za naš 'Št. Ilj. Kdor se je udeležil 8. septembra otvoritvene slavnosti »Slovenskega Doma« v Št. Ilju, ta se je sam prepričal, s kakimi, naravnost satanskimi nasprotniki se moramo boriti obmejni šentiljski Slovenci. Za vsako ped zemlje se je treba boriti, naše pravice pa braniti z velikim naporom. Pa vesel je ta boj obenem, ker nam stoji ob strani ljudstvo, ki je probujeno in zavedno. O tem so se lahko prepričali naši gostje 8. septembra. Dasiravno je Št. Ilj komaj četrt ure oddaljen od nemške meje, vendar je ljudstvo v veliki množini prihitelo na slavnost.
Ciršak je občina ob Muri v Št. Iljski župniji. Tako zgledne občine ne najdemo kmalu kje na Spodnjem Štajerskem. V tej občini so se vršile dne 14. septembra občinske volitve. Dasiravno je občina s Selnico osamljena ob Muri, vendar so zmagali tokrat Slovenci v vseh treh razredih skoraj enoglasno. Nemški šulferajn stavi v tej občini novo svojo učilnico. Ko se je doznalo za to drzno nemško nakano, zavrela je ogorčenja mirna kri naših mož.
In temu svojemu ogorčenju so vrli krščansko-narodni naši možje-volilci dali duška na dan volitve.
Vso šentiljsko protestantsko nem-štvo je bilo na nogah; na čelu odpadnik učitelj Gordon, šentiljski eksžupan Fišereder, veliki Nemec kranjske krvi Forte Sadu in še nekaj drugih sličnih junakov, so se trudili, da bi omajali močno slovensko trdnjavico — Ciršak.
Ni jim bila sreča mila! 2e po prvem poizkusu v tretjem razredu so vrgli moško puško koruzo. Naša agitacija je bila tako dobro vpeljana, da so dobili Siidmarkini kandidatje samo štiri glasove. Slovenci so dobili v prvem razredu sedem glasov, v drugem 17 glasov in v tretjem 36 glasov.
Kdo ne bi1 bil vesel te lepe zmage obmejnih Slovencev. Dočim slišimo, da je padlo Teharje v bližini Celja, kjer se nahaja generalni štab liberalcev, si naši kršč.-narodni možje na severni periferiji vedno bolj utrjujejo tla.
Važen je ta proces. Pred desetimi leti je vladala v mnogih naših občinah še velika brezbrižnost. A danes!
LISTEK.
Dekli i biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
Mark je preživel v tej samoti kake štiri ali pet mesecev v oskrbi Nehušte in Esencev. Ko je mogel iz hiše, je hodil v vas, kje:-- so Esenci zopet gradili nekaj hiš, in se ustavljal na vrtu hiše, kjer je nekdaj prebivala Mirijam. Sedaj je bil prostor ves zaraščen, vendar je med drevjem še vedno stala lopa, ki ji je služila kot delavnica, in v njej je ležalo nekaj nedovršenih kipov, med njimi kip Markov, ki ga je bila začela in dala na stran, predno je izvršila onega, ki ga je Neron imenoval nebeškega in ga razpostavil v nekem templju v Rimu. Ta prostor je bil zelo otožen za Marka, ker mu je vzbujal nebroj spominov, vendar mu je bil drag in ljub, ker ga je spominjal na Mirijam.
Iz raznih govoric so Esenci posneli, fla je Tit popolnoma razdejal Jeruzalem in odšel s svojo vojsko v Cezarcjo ali Berit.; tu je preživel zimo in prirejal sijajne igre v amfiteatru. Mark ni imel
Tujec, ki je prihrul v podobi Siid-marke in Schulvereina nad naše kraje je izzval pri celem našem ljudstvu velik odopr proti tujcem, ki širijo protes-tantizem in velenemštvo, ker imajo v srcu gnjev do vsega, kar je katoliško, slovensko in avstrijsko. Starokopitnih zmernih nemškutarjev ni več! Tuji naval jih je preobrnil v Slovence!
Slava našim možem ob skrajni periferiji!
Prihodnjo nedeljo 18. septembra se vrši v Ciršaku popoldne velik ljudski shod. Govorita poslanec Roškar in dr. K. Verstovšek.
Hrvaška misel vstala.
Kdor je motril hrvaške politične razmere zadnjih let ne samo v banovini, marveč tudi v drugih hrvaških deželah, je moral kot pošten načelen prijatelj hrvaške misli mnogokrat bridko zmajevati z glavo nad vso žalostno zmedo in brezupno razrvanostjo teh razmer. Koalicija je prodajala hrvaške koristi za skledo osebnih koristi in baranta še danes z njimi kakor jud z blagom, ljudje, ki bi jih imela brezpogojno družiti verska in narodna načela, so bili iz večinoma, nenačelnih vzrokov raztreseni po raznih strankah in skupinah in so se medsebojno pobijali. Nikjer sloge, nikjer edinosti in načelne discipline. Toda v VBem tem vrvežu pa le ni umrla velika misel, niso zamrla poštena rodoljubna srca. V največji sili, v očigled brezvestnemu početju koalicije in pogubnim vedno bolj očividnim nameram mažarske vlade in Khuenovega uslužbenca na častitljivem banskem prestolu dr. Toma-šiča — so zbrali vse svoje sile možje, ki so si ohranili čisto hrvaško prepričanje ter dvignili prapor sloge in klicali na delo za narod vse one, ki so dobre volje. Kakor povsod, tako je tudi Jtukaj verska sila, verska misel bila tista gonilna moč, ki je spravila v tek in pravi tir idealno narodno misel.
Možje, ki so se zbirali okrog katoliškega lista »Hrvatstvo«, so sprožili misel, da se vsi pošteni pravaški elementi združijo v novo edinstveno stranko na podlagi katoliškega in Star-čevičevega pravaškega načela. Začela so se temeljita in resna pogajanja s Starčevičevo čisto stranko prava, a tudi z disidenti, ki so se pod vodstvom dr. Mile Starčeviča leta 1908. ločili iz nje in ustanovili lastno skupino. Pogajanja s slednjimi so se takoj spočetka razbila radi osebnih nasprotstev, s toliko večjo vstrajnostjo pa so se nada-
nobene priložnosti, da bi se približal Titu. Imel je zato važen razlog. Pri Rimljanih je bilo nečastno za vojaka, posebno še za častnika, ako se je da.l živ vjeti, irt radi tega se ni hotel izpostaviti sramoti. Kakor je Gal povedal Mirijam, se ni noben Rimljan smel dati živega ujeti. Zato je Mark še dalje živel med Esenci in čakal, kedaj in kam ga pahne neizprosna osoda.
Ko je Esenec Samuel zapustil Tir s pismom in prstanom, ki mu ga je izročila Mirijam, je krenil proti Jeruzalemu, ki pa je bil razdejan. Nad mestom so frfotali jastrebi in orli, med razvalinami po mestu pa so se potikale hijene, volkovi in se gostili z mrtvimi trupli. Samuel je iskal vhod do onih votlin, o katerih mu je pripovedovala Mirijam in v ta namen se je dan za dnevom potikal na severni strani mesta blizu starih damaških vrat. Odprtine ni mogel najti, vsenaokoli so še gospodovali šakali, ki so si te votline izbrali za svoje brloge. Naposled so ga vjeli rimski vojaki, ker se jim je zdel sumljiv. Izgovarjal se je, da išče zelišč zn hrano; a častnik mu odgovori, da mu bo on preskrbel boljšega živeža in obenem tudi koristnega dela. \ zeli so ga seboj in vtaknili med vjetnike, ki so morali podirati mestne utrdbe. Več mesecev je moral tako delati in okušal
ljevala s čisto stranko prava. In drugi dan potem, ko je zloglasna koalicija sprejela fuzijo, je postala dejanje tudi združitev katoliško in pravaško mislečih Hrvatov, rodila se je »S t r a n k a prav a«.
Že zvečer 14. t. m. so se zbrali na predkonferenci v »Starčevičevem Domu« v Zagrebu odlični hrvaški možje iz vseh pokrajin, kjer biva hrvaški narod in živi hrvaška misel: od Dalmacije in Bosne pa do Donave. Drugo jutro, 15. t. m., je v istem prostoru bilo zborovanje Starčevičeve hrvaške stranke prava z edino točko dnevnega reda: Združitev s skupino »Hrvatstva«. Bilo je navzočih okrog 400 zborovalcev, razpoloženje svečano in navdušeno. Predseduje dr. A. Horvat, poročilo o dogovorih glede fuzije in o posameznih točkah programa poda dr. K. Bošnjak. Izvajal je, kako se je leta 1895. in leta 1908. pravaštvo razbilo na več strank, a kako so politični dogodki, zlasti ane-ksija Bosne in nastop dr. Tomašiča, vedno bolj pritiskali Hrvaško in vse prave rodoljube silili k slogi. Kako je skuipna »Ilrvatstva« s pozivom 13. maja 1910 prevzela iniciativo za fuzijo in kako ni bilo težko priti do soglasja med možmi, ki so pravaši in kot učenci A. Starčeviča, ki je rekel, da kdor nima vere, je živina — tudi zvesti sinovi Cerkve. Katolištvo in hrvaštvo nam mora biti eno, kakor je Srbom eno Srbstvo in pravoslavje. Nujno potrebno je, da se osnuje nova močna stranka na teh dveh načelih: hrvaštva in katolištva. In to stranko snujemo danes s fuzijo s skupino »Hrvatstva«.
Nato je prebral in razložil program nove stranke, ki so ga navzoči točko za točko z velikanskim navdušenjem sprejeli. Ko je na koncu predsednik še enkrat vprašal, ako je novi program soglasno sprejet, se je oglasil nek dijak k besedi, češ, da bi rad nekih pojasnil glede svetovne in cerkvene politike. Toda, ker se je pravaško dijaštvo že prej na svojem posebnem shodu izreklo sovražno proti namišljenemu »klerika-lizmu« nove stranke, mu zborovalci niso pustili do besede in predsednik je izjavil, da stranka ne pusti dotikati se katoliške vere. Nato se je na predlog predsednika izbrala posebna deputa-cija, ki se je šla za žrtve in trud zahvalit bivšemu predsedniku stranke dr. Jos. Franku. Zborovalci so navdušeno zapeli »Liopo našo domovino« in tako zbrani čakali skupnega zborovanja.
Medtem se je enako zborovanje vršilo v »Katoliški kazini«, kjer je nad 300 odličnih pristašev »Hrvatstva« du-
je tudi rimske batine, zato je bil zelo vesel, ko se mu je posrečilo, da je pobegnil.
Med sojetniki jo izvedel, da so se Esenci vrnili nazaj k Jordanu. Samuel hitro krene za njimi. Radostni so ga bratje sprejeli, ko jim je povedal, da Mirijam živi. Ko je zvedel da je Mark med njimi, ga je hitro poiskal.
Mark je sedel na vrtu in z njim Nehušta. Govorila sta o Mirijam, o drugih stvareh sta malo govorila.
»Upam sicer, da je še živa, vendar se bojim, da upam brez upa,« je rekel Mark. »Nemogoče je skoro, da bi preživela ono noč, ko je zgorel tempelj.«
»Nemogoče se tebi zdi.« odgovori Nehušta, »a pri Bogu je vse mogoče.«
Ko izpregovori te besede ugleda Esenca Samuela pred seboj.
»Koga iščeš?« vpraša Nehušta, ki ga ni poznala.
»Plemenitega Himljana Marka,« odgovori Samuel, zanj imam neko sporočilo.
»Jaz sem Mark,« reče stotnik, »povej, kakšna sporočila mi prinašaš?«
»Mirijam me pošilja.« -
»Človek ali se šališ, ali je resnica? Mi živimo v tej misli, da je Mirijam mrtva. — Kakšen dokaz nam podaš?« vpraša Mark ves razburjen.
bovškega i!i -vrtnega stanu iz vseh hrv. pokrajin, med njimi mnogo čč. oo. fran-čiškanov—ravno tako navdušeno sprejelo na znanje fuzijo in program ter sklenila, da se na hrvaško duhovščino izda manifest. Predsedoval je znani vneti prvoboritelj župnik dr. Ilomo-tarič.
Nato so zborovalci v sprevodu krenili v »Starčevičev Dom«, kjer so jih z navdušenim vzklikanjem pozdravili pristaši Starčevičeve hrvaške stranke prava.
Na pozdrav in poziv predsednika dr. A. Horvata poroča o sklepu prava-šev okrog »Hrvatstva« dr. Ilomotarič, nakar dr. Horvat izjavi, da je s tem iu-zija izvršena in javno proglašena.
Govorili so še dr. Prebeg, dr. A. Horvat, msgr. Cankar, Slovenec veleč, gosp. Kulovic in don Ante Jasprica. Potem je bila seja prekinjena do 4. ure popoldne.
Vse ostalo nam povedo sklepi, ki jih tu doslovno navajamo:
I.
Starčevičeva hrvaška čista stranka prava in pravaši krog »Hrvatstva« se, uvaževaje dejstvo, da se je njihovo delo v politični smeri tudi že dozdaj v jemalo, in v iskreni želji, da se vsi pristaši pravaškega programa čim preje najdejo v eni stranki, — združujejo pod imenom »Stranka Prava« in bodo, neomajljivo stoječi na državnopravnem 'programu z dne 26. junija 1894., nadaljevali svoje dosedanje politično delo v tistem hrvaškem duhu in v smeri pogojnega dr. Ant. Starčeviča.
II.
»Stranka Prava« jemlje za temelj svojemu delu na kulturnem in socialnem polju krščansko-socialna načela ter bo na podlagi teh načel posvetila posebno skrb povzdigi hrvaškega kmeta, delavstva in obrtništva.
III.
»Stranka Prava« bo z ozirom na dejstvo, da se eden edinstveni hrvaški narod deli na več veroizpovedovanj, sama neomajljivo stoječa na katoliškem stališču, spoštovala versko prepričanje vernikov vseh postavno priznanih veroizpovedovanj. Tako je omogočeno tudi drugovercem, ki jim je iskreno za uresničenje državnopravnega programa od 26. jun. 1891., sodelovati pri političnem delu stranke, kakor je bilo to tudi doslej.
IV.
»Stranka Prava« stoji na načelu, da sta katoliška cerkev in država vsaka v svojem delokrogu neodvisni in
»Tale prstan,« odgovori Samuel in potegne izpod obleke prstan ter mu ga izroči rekoč: »Ali je pravi?«
»Oj bogovi, to je res isti prstan, ki sem ga jaz dal deklici. Ali imaš še kaj druzega?«
»Imel sem tudi pismo; a rimski vojaki so mi vzeli suknjo, v katero je bilo pismo všito. Prstan sem pa rešil s tem, da sem ga skril v ustih, ko so me preiskovali.«
Mark vzdihne, Nehušta pa je rekla naglo:
»Kaj pa ti je naročila?«
In Samuel jima je vse povedal kar je vedel.
»Kedaj si se ločil od Mirijam?« vpraša Nehušta.
»Skoro pet mesecev bo. Kakih sto-indvajset dni so me imlei vjetega v Jeruzalemu, kjer sem moral podirati mestno ozidje.«
»Pet mesecev,« reče Mark. »Povej mi, ali je Tit že odrinil proti Rimu?«
»Slišal sem. da je na poti v Rim zapustil Aleksandrijo.«
»Mirijam bo stopala v njegovem zmagoslavnem ¡/.prevodu in bo pozneje prodana kot sužnja! Ženska, niti tre-notka ne smemo izgubiti,« veli Mark.
I rno so odšli vsi trije k Itijelu, ki jc ležal bolan na smrtni postelji.
morata vsled tega mešana vprašanja dogovorno in v sporazumu rešavati, v vseh verskih in cerkvenih upravnih vprašanjih pa zahteva »Stranka Prava« popolno avtonomijo za katoliško cerkev.
V.
Organizacija »Stranke Prava« se naslanja na dosedanji obojestranski organizaciji. Strankine zadeve vodi poslovni odbor osmih mož, ki se izvoli na skupnem zboru.
VI.
Da se edinstvo »Stranke Prava« tudi na zunaj dokumentira, stopita se dosedanji glasili »Hrvatstvo« in »Hrvatsko Pravo« v en organ, ki se bo imenoval »Hrvatsko Pravo«, ravno tako pa tudi oba ljudska lista »Istina« in »Hrvatska Zastava« v en ljudski list, ki se bo imenoval »Hrvatska Zastava Istine«, medtem ko se »Hrvatske Novosti« ob-drže pod istim imenom. Lastnik vseh treh listov je »Hrvatsko katoličko tiskovno družtvo« zedinjeno s »Hrvat-sko radničko tiskaro«.
V odbor osmerice je čista stranka, prava izvolila gg.: Mijo Tkalčiča, dr. Karola Bošnjaka, dr. Aleksandra Horvata in dr. Milana Ogrizoviča; pravaši »Hrvatstva« pa gg. dr. Dominesa, dr. Pazmana, dr. Milobarja in dr. Lonča-riča.
Zvečer ob 8. uri se je v mestni »Streljani« vršil mnogobrojno obiskan slavnosten komers, kjer se je v navdušenih govorih slavil velepomemben dan pravaške sloge.
Bog daj, da bi ta dogodek in ta dan rodil Hrvatom in nam one vspehe in nam približal one velike cilje, ki so nam skupni in enako dragi. Bog in sreča junaška!
Došlo je od vseh strani veliko brzojavnih pozdravov, ki so pričali, kako radostno je hrvaško ljudstvo pritrdilo zedinjenju pravašev, kako globoko korenini v ljudstvu misel hrvaška in misel katoliška.
D. avstrijski shod kmetijskega zadružništva na Dunaja.
,Ta za vesoljno kmetijsko zadruž-tainštvo naše države važni in pomenljivi shod, h kateremu smo pred dvema tednoma tudi mi vabili naše slovensko zadružništvo, se je vršil cel ta teden, na Dunaju. Odzvali so se našemu povabilu odlični zastopniki slovenskega kmetijskega zadružništva, ki je zbrane pod zastavo Zadružne zveze v Ljubljani v jako častnem številu, tako, da nas je bilo Slovencev iz vseh jugoslovanskih dežel, po katerih se razteza delokrog domače Zadružne zveze, okoli 40 in so bile po istih zastopane vse vrste našega tolikanj lepih vspehov obetajočega zadružništva.
Zborovanja so se udeležili zastopniki kmečkega zadružništva vseh avstrijskih narodnosti in veroizpove-danj brez razlike v izredno odličnem številu, posetili so pa zborovanje tudi razni odposlanci iz tujih sosednih in bolj oddaljenih evropskih držav, v katerih je kmetijsko zadružništvo na visoki stopinji tako, da je bila obširna dvorana nižjeavstrijskega deželnega
»Bog je usmiljen,« vzdihne Itijel, ko je zvedel, da Mirijam še živi. »Bal sem se že, da je mrtva.«
»Živa je,« odvrne Mark, »toda vaš usmiljeni Bog dopusti, da bodo to deklico javno postavili na trg v Rimu in jo prodali onemu, ki ponudi največ zanjo. Bolje bi bilo, da bi bila umrla.«
»Isti Bog,« odgovori Itijel, »jo reši tudi te sramote, kakor jo je dosedaj že rešil iz toliko nevaronsti. Mark, kaj sedaj ti misliš?«
»Jaz želim svobode, ki ste mi jo do sedaj odrekali, Itijel. Odpotovati moram v Rim, kolikor hitro me le morejo nositi ladije in konji. Zraven moram biti, ko bodo prodajali sužnje. Bogat sem in lahko odkupim Mirijam, —■ seveda ako ne pridem prepozno.«
»Odkupiš jo, da bi bila tvoja sužnja?«
»Ne, da bi bila moja. žena.«
»Ona sc ne poroči s teboj; ti nisi kristjan.«
»Potom ji dam svobodo, ako ona Seli. Povejte mi, ali ne bi bilo bolje, ako pride meni v roke, kakor pa v roke divjaku, ki bi se mu dopadla?«
»Da, jaz mislim, da je bolje,« odgovori Itijel, »toda kedo sem jaz, da bi sodil o tem? Naj se zbere zbor in sicer takoj. To zadevo moramo njemu predložiti. Ako bi jo ti kupil in ako je njena želja, ali obljubiš, da ji daš svobodo?«
»Obljubim.«
Itijel ga je čudno pogledal in rekel:
»Dobro, toda pazi se, da keclaj ne pozabiš na svojo besedo.«
(Dalje prihodnjič.)
zbora, v kateri se je zborovanje vršilo, zlasti s početka nabito polna in je bilo vseh zastopnikov in odposlancev gotovo več kot pol tisoča.
Referate so podali temeljito različni izkušeni avstrijski kmetijski zadru-garji in bodemo z ozirom na eminetno važnost posameznih iste ob priliki in po potrebi tudi v našem listu podrobneje razpravljali. Vsekako je brez dvoj-bo, da so i naši zastopniki se marsikaj koristnega naučili in prinesli iz shoda nazaj v domovino, kar se bode dalo s pridom porabiti v prospeh našega kmetijskega zadružništva.
Shod je zavzel tudi svoje stališče napram znani zadevi glede dogorlljajev pri nemški takozvani »Centralkasi« na Koroškem, katere so kakor znano, porabili celo naši slovenski liberalci, ki se štulijo v poslednjem času k zadružništvu, katero so poprej desetletja zasmehovali in pobijali in skušali v svoji brezvestni hudobiji ter neumnosti oškodovati čisto ponedolžnem tudi naše slovensko zadružništvo ne le samo na Koroškem, ampak tudi izven te kronovine, to pa le iz razloga, ker isto neče služiti njihovim samopašnim namenom in ker svojih marljivo zbranih kapitalij in fondov ne pusti priti v liberalno ovinkarsko malho. Mi smo ponovno povedali, da nas ta žalostni polom na Koroškem nič ne briga in da ni niti ena slovenska posojilnica z istim v najmanjši zvezi ter povdarjali, naj Nemci, ki so to juho sami skuhali, jo tudi sami posrebajo. Da smo imeli mi prav, potrjuje tudi sklep, ki ga je tozadevno storil ta drugi avstrijski kmetijski zadružni shod, kateri je celo z glasovi najzagrizenejših liberalcev in brezvercev sprejel soglasno sledečo, od občnega zbora Splošne zveze kmetijskih zadrug avstrijskih dne 13. t. m. sestavljeno resolucijo:
»Občnemu zboru .Splošne zveze je predložil generalni predsednik iste dne 13. septembra 1910 poročilo o dogod-ljajih, pripetivših se pri centralni blagajni zadrug v Celovcu na Koroškem. Iz naznanjenih podatkov glede upravljanja imenovane centralne blagajne od strani njenih organov, posnema zbor z globokim začudenjem in obžalovanjem, da so prezirali organi zadruge najpriprostejša temeljna načela gospodarskega upravljanja, kakor tudi obstoječe zakonite predpise in da je manjkalo sploh vsako po postavi predpisano in v pravilih določeno nadzorstvo in da slednjič ni odgovarjala organizacija niti onim temeljnim naukom kmetijskega zadružništva, ki so se po drugod prav dobro obnesli.
Pri občnem zboru zbrane in zastopane zveze, ki so temeljna načela preizkusile tekom let v posameznih kro-novinah in spoznale, da tvorijo ista zadostno podlago za solidno upravljanje, kateremu se ne bi moglo oporekati, obsojajo najstrožje zanemarjenje teh načel, kar je povzročilo polom pri navedeni centralni blagajni; vsled tega je to tem bolj kaznjivo, kajti ako bi se bila izvrševala in upoštevala naročila Splošne zveze na Dunaju, katere je dala ista kot revizijska oblast, bi katastrofa vsaj v tolikem obsegu ne bila mogla nikdar nastopiti.
Zbor zadružnikov spozna in sprevidi iz podanega poročila, da izvira polom pri tej centralni blagajni iz dejanj enega posameznika, katerih ni moči dovolj ostro karati, kakor tudi enako iz lahkomišljenega upravljanja zadruge ocl strani njenih organov, česar ni nič manj obsojati, obenem pa zavrača zbor odločno vse napade, ki so tem povodom naperjeni proti vsemu zadružništvu.
Kmetijsko zadružništvo bode spo-polnjevalo nepretrgano svoje delo tudi v bodoče na temeljih, ki so se doslej obnesli kot pravi in dobri, to jo na temeljih samopomoči, samouprave in lastno odgovornosti in odklanja isto vse daljo posegajoče postavne in upravne ukrepe, ki bi omejevali avtonomijo in ki bi ovirali zdrav razvoj zadrug. Zbor članov pričakuje, da se bode uvidelo na vseli poklicanih mestih, spoznavajoč odgovornost, ki pripada istim, potrebo, da sc mora vkreniti vso, da se obvarujejo škode upniki in zadružniki«.
Veliko zaslugo si je stekla Splošna zveza na Dunaju, povzročivši pred-stojoči sklep, ki ga je prijavila, kakor je to bilo najbolj umestno, tako odločnemu in kompetentnemu zborovanju, kot jo bil ta drugi shod kmetijskih zadrug avstrijskih na Dunaju. Nas to tom bolj veseli, kor se je od merodaj-no in zato poklicano strani osvetlila stvar, kakor je potrebno in se je s tom vsem zavidljivim in škodoželjnim liberalcem, med temi v prvi vrsti našim liberalnim lažizadrugannjem, ki ponižujejo pravo kmetijsko zadružništvo v blato sebičnega strankarskega egoizmu, za vselej temeljito zavezalo obrek-
ljive jezike. Veselega srca in z zado- I voljstvom pa smo se povrnili iz dunajskih zborovanj tudi zaradi tega, ker smo slišali na istih iz ust najmerodaj-nejših faktorjev zagotovilo, da se bodo na za to kompetentnih mestih na vso moč potrudili in skušali poravnati pri centa*alni blagajni v Celovcu nastalo škodo, če in v kolikor se bode pokazalo isto po dovršenih preiskavah in ko-nečnem računu in da se bode obvarovalo občutljivih izgub zadružnike, vlagatelje in druge upnike, ki so kakor že v začetku omenjeno, le Nemci, po večini kmetovalci. Kot pravi zadrugar-ji, ki smotreno stremimo za vzvišenimi cilji tistega zadružništva, ki ima zaros povsem značaj kmetijskega zadružništva in kot dobri katoličani moramo biti gotovo mi najboljši sosedi, četudi drugo narodnosti, le zadovoljni, ako se skupnemu delu gmotno in gospodarsko prizadetih, kakor tudi narodno, pro-vincijelno in tudi politično interosova-nili faktorjev posreči nesrečno zadevo zadovoljivo poravnati, kar Bog daj!
V ostalem pa želimo tudi vsem drugim sklepom, storjenih na opisanih dunajskih zborovanjih najlepših vspehov in blagoslova v prid in prospeh našega poštenega slovenskega zadružništva iširom slovenskih in jugoslovanskih dežel.
Fr. Jošt.
DELEGACIJE
bodo dovolile o Božiču provizorij. Redno zasedanje delegacij bo šole dne 9. januarja 19011.
SPRAVNA POGAJANJA NA ČEŠKEM.
Češki višji deželni maršal princ Lobkovic sklicuje spravno konferenco v torek dne 20. t. m. Češki radikalci so sklenili, da se udeleže konference, ker nočejo zamuditi prilike v obrambo čeških pravic.
IZVOLSKI IN BOSENSKO-HERCE-GOVSKA ANEKSIJA.
Poroča se, da ni povzročila anek-sija Bosne in Hercegovine, da je odstopil Izvolski. Naglaša se namreč, da je pisal car Aleksander III. pisma, v katerih pritrja, da Avstro-Ogrska za vse večne čase prevzame protekcijo Bosne in Hercegovine.
VOJAŠKA ZVEZA TURČIJE Z AVSTRIJO IN NEMČIJO.
Turško časopisje potrjuje poročila, da se pogaja Turčija o vojaški zvezi Turčije z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Pogajanja vodi nemški carigrajski poslanik.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V JA-BLONCU.
Pri nadomestni volitvi v Jabloncu na Češkem je dobil nemški radikalec Glöckner 3744, kandidat nemške delavske stranke 1726 in socialni demokrat Trubenecker 4776 glasov. Ožja volitev mod radikalcem in socialistom bo dne 26. t. m. Socialni demokrati so zelo nazadovali od volitev leta 1907 sem, ko so. dobili 5717, Vsenemci 2896, krščanski soc. 218, nemški delavci 649 in Čehi 258 glasov.
ITALIJANSKI TOPOVI ZA ČRNO GORO.
Italijanska vojna uprava je pod izredno ugodnimi pogoji prepustila Črni gori dve bateriji 24 cm-topičev, ki jih je vsled prenovitve artilerijskega materi-jala izločila.
RUSKI CAR IN NEMŠKA SOCIALNA DEMOKRACIJA.
Ruski diplomati pretresavajo vprašanje, če bi ne kazalo po ruskem poslaniku v Berolinu protestirati pri nemški vladi, kor nemški soc. demokrati zdaj, ko biva car v Nemčiji, po svojih shodih surovo psu jo jo gosta Nemčije.
ŠPANSKO-AMERIŠKA RAZSTAVA V V SEVILJI.
Leta 1914. bo v Sevilji velika špan-skoameriška razstava., v kateri bodo zastopane vse panoge trgovine, industrije, umetnosti itd. Španska vlada je dovolila v to svrho 3 milijone peset podpore, mesto Sevilja bo dalo 1 milijon peset, provinca pa 600.000 peset. Okoli 2 milijona pa bodo prispevali za razstavo zasebniki. V času otvoritve razstavo se bo izročil prometu novi kanal »Alfonzo XIII.«, ki sc sedaj gradi.
ODKRITJA O RUSKI POLICIJI.
Ruski anarhist profesor Burcev je odkril nedavno o ruski policiji jako zanimive stvari. Sedaj so je izvedelo, da mu je vse podatke dal Leonid Menči-kov, — eden najuglednejših ruskih policistov. Menčikov jo bil najprej vrhovni šef policije v Moskvi, potem absolutni gospodar vseli okrajnih policij v Poljski, pozneje v Finski in v Ukrajini. Imel je v ro' najdelikatnejše zadeve, velevažne tajne spise, katere jo — mar-
ljivo prepisoval. Leonid Menčikov sedaj izjavlja, da je bil vedno prepričan revolucijonarec in da je le radi tega deloval med neprijatelji, da je proučil njihovo gibanje. Menčikov je izdal ruskim revolucijonarcem vse »agente provokaterje«, denunciral je Landese-na Hartinga, poglavarja tajne policije v Parizu in celo vrsto drugih. Menčikov pravi, da bo objavil velevažne tajne spise o ruski policiji.
SlužIta po predpisih na lažni železnici.
Krščanski železničarji in soc. demo« krati.
Koalicija nekaterih železniških organizacij je povzročila na progah juž. železnice pasivni odpor. Krščansko socialna železničarska organizacija »Prometna Zveza« se clozdaj ni pridružila gibanju, kor so uradniške organizacije prezrle organizacijo krščanskih železničarjev. Tudi soc. demokrati se še niso pridružili gibanju uradniških organizacij. Socialisti so izdali včeraj letake, v katerih naznanjajo, naj se soc. demokrati ne udeleže gibanja, dokler ne poizve organizacija, kakšno stališče da zavzema glavno ravnateljstvo južne železnice glede na zahteve železničarjev. Odgovor da dobo včeraj popoldne.
Ravnateljstvo južne železnice o pasivni resistenci.
Ravnateljstvo južne železnice je ir-dalo sledeči komunike: Ker so se razbila pogajanja, se je pričela po vseh avstrijskih progah pasivna resistenca. Vlaki imajo znatne zamude. Prizadet je zelo osebni in brzojavni promet. Na postajah Matizleinsdorf, Maribor, Ino-most, Kufstein, Trst in Ljubljana primanjkuje prostora.	,-f
Poročila s posameznih posta).
V	Miirzzuschlagu se je pričela pasivna resistenca točno, kakor je določila koalicija. Murzzuschlag je zelo važna postaja s posebnim ozirom na semerinški promet in pripada največjim postajam južne, železnice. Pri osebnem prometu se služba po predpisih včeraj še ni poznala, le italijanski brzo-vlak, ki vozi čez Ljubno in Koroško v Italijo in večerni južni brzovlak sta imela zamudo. Pač pa so imeli vsled pasivne resistence tovorni vlaki zamude, ki so znašale 1 do 2 uri. Popoldne se je zelo čutila pasivna resistenca pri severnih vlakih. Opolnoči še niso došli tisti vlaki, ki bi morali prirvoziti že dopoldne. V Dunajskem Novem Mestu je oviran ves promet, kar se zelo občutno čuti, ker se tu strne tudi blago, ki pride iz Ogrske. Na graškem kolodvoru se tudi občutno čuti služba po predpisih. Vlaki imajo zamude po deset minut, vlak št. 108 je imel celo 90 minut zamude. Včeraj popoldne se je pasivni odpor še hujše čutil. Tovorni vlak 812 ki zapusti Gradec ob 4. uri 53 minut popoldne se je odpeljal šele ob 6. uri 33 minut. Vlak je zato važen, ker preskrbuje Dunaj z živili. Povspešeni tovorni vlak je imel zamude 1 uro 5 minut, neki tovorni vlak, ki pride ob rednih razmerah v Gradec ob 3. uri 48 minut popoldne, ob deseti uri zvečer še ni bil v Gradcu. Vlak št. 811 je imel v Brucku zamude 54, v Gradcu 58, v Puntigamu 120 in v Spielfeldu 141 minut. Koroški brzovlak je imel zamude 19, koroški osebni vlak 46 je imel v Mariboru 11, v Gradcu 41 minut zamude. Brzovozni tovorni vlak 855, ki vozi v Trst in pride v Gradec ob rednih razmerah ob 5. uri 32 minut, se je pripeljal v Gradec še le ob 9. uri 37 minut zvečer.
V	Matzlcinsdorfu, tovorni dunajski postaji, je vladala včeraj velika zmešnjava.
KOLERA.
Na. Dunaju včeraj ni nihče obolel na koleri, dasi so oddali več oseb v bolnišnico radi driske. Na Ogrskem so na koleri včeraj zopet obolele Štiri osebo. Ker so na Dunaju glede na nevarnost kolere zelo ostro nastopili, so na borzi padli ogrski papirji. V Rumuniji je umrl na koleri Italijan Bria, ki je, kakor sodijo, nalezel kolero na nekem laškem parniku, ki se je pripeljal iz Benetk čez Jakin v Galac. V Schon-bergu pri Berolinu sta na sumljivih kolerinih znakih obolela neki inženir in neka gospodinja. V Danzigu so tudi konštatirali kolero. Iz Almerije na Španskem se poroča, da je obolelo za kolero na parniku »Antoine« 14 oseb. Parnik je prijadral iz Aleksandrije.
■«■■» mmm «m mmm m mm hm iü mim mim mm mm mm mm mb rnim
»«« »«« ♦«« ♦♦♦
- Slovenski starši! pošljite -
svoje otroke v slovenske šole!
♦»♦ ♦ ♦«♦
* »I • »It^l« « •	• •	•
Književnost.
Ljudska knjižnica, 11. zvezek. Ja-koba Alešovca izbrani spisi*: Kako sem se jaz likal. III. del.
Četudi bi navedena povest slehernemu nudila obilico najprisrčnejše zabave, vendar bo brezdvomno v prvi vrsti naše dijaštvo posebno pridno segalo po nji, saj ji je snov vzeta iz poezije polnega dijaškega življenja.
Slovensko dijaško življenje — kako si lepo! Polno si prečudne poezije! Sicer kruli v dijaških letih človeku včasih želodec, zato mu je pa um poln svetlih načrtov, stavi si zlate gradove v oblake in srce mu prekipeva Čustev. Ni ga časa v človeškem življenju, ki bi bil tako lep in brezskrben, kot je nepozabna dijaška doba, in edini Alešovec nam je znal podati to življenje verno in šegavo, kakor je v resnici.
Dijaki, pustite nemške »Schauder-romane« in druge podobne povesti ter berite Alešovca. Njegov roman vam nudi poleg najboljše zabave jasno kulturno in zgodovinsko sliko razmer, ki so vladale tačas v javnosti sploh, posebno pa med dijaštvom.
III. del »Kako sem se jaz likal« stane 1 K 20 vin., vezan 2 K in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Ljudska knjižnica, 12. zvezek. Iz dnevnika malega poredneža. Cena 1 K 40 vin, vezan 2 K 30 vin.
V tej knjigi nam podaja »Katoliška Bukvama« celo vrsto po šegavi hudomušnosti neprekosljivih slik iz otroškega življenja. Bravcu, ki bo vzel povest v roko, se bo že pri prvem poglavju razvedrilo čelo, duh mu bo poletel nazaj v ono presrečno dobo, ko je še jez-daril po kolenih in ramenih svojih staršev in ob knjigi bo presanjal par veselih, otroške sreče polnih ur.
Pisatelj nam slika z nedosegljivim humorjem življenje malega poredneža, ki kljub trdnemu namenu, da se poboljša, doživi nezgodo za nezgodo, ker hoče vsako dobro in slabo lastnost odraslih porabiti sebi in drugim v zabavo.
Novo aprobirane učne knjige iz zaloge »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
Visoko c. kr. ministrstvo za bogo-častje in nauk je podelilo aprobacijo naslednjim učnim knjigam:
»Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch für die erste Klasse slowenischer nnd slovenisch-utraquistischer Mittelschulen und verwandter Lehranstalten«, z odlokom z dne 7. sept. 1910, št. 36.082;
»Matek, Geometrija za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred«, z odlokom z dne 14. septembra 1910, št. 39.400;
»Matek, Aritmetika in algebra za višje realke«, z odlokom z dne 14. septembra 1910, št. 39.400.
Dalje je c. kr. ministrstvo dovolilo že v šolskem letu 1910/11 tudi porabo učne knjige:
»Mazi, Geometrija za II. razred srednjih šol«, z razpisom z dne 1. septembra 1910, št. 35.063.
* Alešovčevi izbrani spisi sc bodo v ljudski knjižnici nadaljevali, in sicer slede najpoprej »Ljubljanske slike«.
KONGRES NEMŠKIH SIJONISTOV.
Frankobrod, 15. septembra. Predvčerajšnjim se je tu otvoril kongres zastopnikov nemških sijonistov, ki so prišli v velikem številu iz Avstrije, Francoske in Ruske. Dr. Oton Warburg iz Berolina je povdarjal v Svojem referatu o Palestini, da se ta judovska domovina politično in gospodarsko dviga, kar je razvidno že iz vedno višjih cen zemlje. Dr. Franc Oppenlieimer, tudi i>z Berolina, je predlagal, naj se židovska kolonizacija v Palestini ne vrši na kapitalistični podlagi, temveč na zadružnem stališču. Sklenilo se je preložiti središče in vodstvo nemškega sijonisti-čnega gibanja v Berolin.
Volivna dolžnost.
Pri dopolnilni državnozborski vo-1 it vi v sodnih okrajih Novo mesto, Črnomelj in Metlika stopi prvič v veljavo novi zakon, po katerem se je uvedla na Kranjskem volivna dolžnost. Vsak volivec bode moral Iti volit, inače zapade denarni kazni. Le, če je zadržan iz važnih vzrokov, ga sme oprostiti okrajno glavarstvo. Vse tozadevne postavne določbe bodo natisnjene na poverilnicah, ki jih sprejmejo volivci. Volivci naj te določbe natančno prebero in naj se natančno ravnajo po njih, da ne bo nepotrebnih denarnih kazni. Voliti poslanca je najdragocenejša pravica državljana — ravno zato pa tudi vestna dolžnost, ki jo izvršuje volivec napram celemu ljudstvu, tedaj tudi v svoj lastni in svoje rodbine blagor. Od dobrih ali slabih postav je odvisen ljudski blagor ali ljudski propad. Po-
stave se pa delajo v državnem in deželnem zboru. Zato je dolžnost slehernega volivca, da vpliva s6 svojim glasom na zakonodajstvo. In zato je nova postava dobra, ki določa, da plača denarno kazen tisti, ki zanemari brez tehtnega vzroka to svojo sveto dolžnost.
Štajerske novice.
š Pri občinskih volitvah v Teharjih
so Nemci v prvem razredu zmagali z devetimi proti sedmim slovenskim glasovom.
š Dravsko polje. V Ptuju je imelo društvo ognjegascev dne 8. septembra t. 1. neko nemško slavnost. Prišlo je več slovenskih društev, da se pogovore o raznih podporah iz deželne blagajne. Vsled tega so bili navzoči mnogi ali vsaj dve tretjini slovenskih ognjegascev. Ptujčani pa kričijo skozi Linhartov rog v svet, koliko Nemcev iz raznih krajev je posetilo ta »heil«-ovski dan. Kako ste smešni!
š Št. Janž na Dravskem polju. V nedeljo zbrani posestniki od Št. Janža in okolice so sklenili vprašati slavno c. kr. poštno direkcijo v Gradcu, zakaj se jim še zdaj ne ustreže z vsakdanjo vožno pošto iz Ptuja. Kaj ne, ob volitvah, zlasti v okrajni zastop, nam Ptujčani vse obetajo, po izvolitvi pa vse pozabijo. Bo prišel dan računa!
š Štajerski slovenski deželni poslanci S. K. Z. priredijo prihodnjo nedeljo lepo število shodov. Nekateri med njimi, n. pr. poslanec Vrečko, priredijo kar po tri. Ker ljudstvo z veliko pozornostjo pričakuje razvoja položaja v deželni zbornici v Gradcu, ki se sestane dne 20. t. m. je nujno potrebno, da gredo poslanci med svoje volilce.
š Soc. demokratje v Mariboru so si ustanovili pred kratkim svoje lastno telovadno društvo. A vročekrvni rdeči sodrugi so se že takoj pri drugi telovadni uri «itepli in zlasali in tako je šlo vse v »franže«. Tudi bratoljubje!
š Vinska letina bo letos na Spodnjem Štajerskem zelo slaba. Razne trs-ne bolezni so ugonobile večino grozdja. Ostalo grozdje pa zelo slabo zori. Iz tega vzroka je staro vino dobilo visoko ceno in se zelo povprašuje po prejšnjih letnikih. Tudi sadja ni v obilni meri.
š Č. g. p. Ceprijan Napast odide v soboto dne 17. septembra iz Maribora v Rim spopolnit svoje študije.
š Št. Ilj v Slovenskih goricah. Velik uspeh smo dosegli z otvoritveno slavnostjo našega »Slovenskega Doma«. Ker je došlo na slavnost ljudstvo iz domače župnije v velikem številu, je to spoznalo ob surovih inzultih Sud-markovcev, kako velikanska je drznost naših nasprotnikov. Mnogo takih, ki so dosedaj še cincali na nemškutarsko stran, so ta dan spoznali, kdo se bori s poštenim in kdo z nepoštenim orožjem. Pa tudi naši bratje iz slovenskih krajev se ta dan niso imeli prilike prepričati samo o lepoti našega Št. IIja in o potrebi njegove obrambe, ampak, da se morajo šentiljski Slovenci boriti z nasprotnikom, čegar predrznost presega vse meje dostojnosti.
š Grozen umor. 601etni Ivan Krep-sa iz Vodola, v občini Št. Lovrenc v Slovenskih goricah, je dne 6. septembra naznanil pri okrajnem sodišču v Ptuju zaradi tatvine nekega Antona Hojnika in Sorija, ki sta mu vsled tega prisegla maščevanje. Še istega dne sta prišla v Ivrepsovo hišo, kjer je stanoval Krepsa sam s svojima 4 in 71etni-ma sinovoma. Krepsa sam ni bil na dobrem glasu. Njegova žena je v 20meseč-nem zaporu v Mariboru, 201etni sin Ivan pa je bil v mariborški bolnišnici že osem dni, ker ga je Sori ranil na glavi. Hojnik in Sori sta zavlekla Krep-so na vrt, kjer sta ga vrgla na tla, ter toliko časa tolkla po njegovi glavi z gorjačami, dokler ni bil mrtev. Sosedje so slišali udarce v svoja stanovanja, vendar se nihče ni upal iz hiše vsled strahu pred ubijalcema. Krepsova otroka sta jokaje stala pred hišo ter sta videla, kako jima sta morila očeta. Pozno ponoči se je vrnil domov 201etni Krcpsov sin Ivan. Otroka sta mu vsa objokana povedala, kaj se je zgodilo z očetom. Vsi trije so šli nato Krepso iskat, ter so našli njegovo truplo na cesti, kamor sta ga morilca zavlekla. Drugi dan se je pri sodni obdukciji dognalo, da ima Krepsa popolnoma razbito lobanjo. Kmetje iz vasi so prišli ol>o-roženi s puškami k sodni komisiji ter so prosili za varstvo in energične odredbe oblasti. Ljudstvo je razburjeno, ker sta ubijalca, ki sta pobegnila, oborožena z revolverji ter sta grozila, da bosta zažgala celo vas. — Nemški časopisi vpijejo — »VVindischer Mord«. Naše mnenje pa je, da v tem oziru najbolj slabo vpliva na ljudi šnopsarski list »Štajerc«, ki je presneto malo »\vin-diseh« in čegar pisava je vzgojila že
mnogo pijancev in ubijalcev. V dokaz temu je ravno ptujski okraj!
š Smešnica iz Ptuja. Te dni je peljal po Ptuju nekaj zelnatih glav polja-nec-kmet. Raz voza mu pade zelnata glava. Neki Ptujčan zakriči: »Oče, glava vam je padla na tla!« Kmet se mirno ozre in reče: »Prav, natakni si jo, boš brž pametnejši!«
Dnevne novice.
-f »Meminisse juvabitl« pravi La-tinec; po našem bi dejali: »F a n t, le z a p o m n i si!« V »Reichspost« št. 250 beremo o »u r a d n i h 7. a m u d a h« pri nemški centralni kasi, ki so povzročile, da vladajo poleg vseh drugih nesreč v zadružnih registrih c. kr. d e -ž e 1 n e s o dn i j e v Celovcu prav »kaotične razmere«, to je: popolna zmedenost! Leta 1900. je bila ta »Zveza« vpisana, a dasi so bili priloženi zapisniki občnega zbora, niso vpisali Weiss-a kot predsednika! Šele koncem avgusta 1910 — torej po dobrih desetih letih — je c. kr. deželno kot trgovinsko sodišče to zapazilo!! Šele zdaj so Weissa, ki je že dolgo črez vse hribe in doline, kot »predsednika« vpisali na podlagi izvolitve, ki je bila pred — desetimi leti! Dalje niso vpisali predsednikovega namestnika; vsled tega ta »Zveza« ni mogla dati doslej sploh nobenih postavno veljavnih podpisov!! — Lepe razmere to pri celovškem c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču! Čemu jih pribijemo? Zato: Isto c. kr. deželno kot trgovinsko sodišče zna napeti najhujše strune zoper slovenske posojilnice v uprav, rekel bi malenkostnih zadevali, če le-te zahtevajo svoje narodne pravice! Če odklanjajo povsem nepo-stavne samonemške vprašalne pole, jim najprej žugajo s kaznijo, ko naša posojilnica ponavlja svojo upravičeno, povsem postavno zahtevo, a jo utemelji samo s par bolj rezkimi, a vendar pravimi besedami, pa mogočna gospoda na c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišču v Celovcu za vihti oblastno svoj »meč pravice« in naloži občutne denarne globe! Tako se je zgodilo, da so morali odborniki spodnjedravberške posojilnice dve leti zaporedoma seči globoko v žep in šteti primeroma visoko kazen!! — Jasno je iz tega, kako tam gori delijo »pravico«. Za nemške kase ■se dosti ne brigajo! Pravijo, da čez sedem let vse prav pride; pri celovškem c. kr. deželnem kot. trgovinskem sodišču pa šele čez deset let vpisujejo predsednike, ko so ti že davno preko velike »luže«. Za slovenske zavode pa so hitri z — globo na veselje mogočnega nemškega — »Volksrata«.
+ Vsenemška dvojna moraln. V poročilu »Alldcutsches Tagblatta« o vsenemškem shodu v Karlsruhe čitamo v programatičnem otvoritvenem govoru dr. Classa vse polno pritožb o krivicah, ki se baje gode avstro-ogrskim Nemcem. Ščuje se proti drugonarod-iiim vseučiliškim težnjam, kliče na pomoč ogrskim Nemcem, poziva nemške državne poslance na Dunaju, J:.i dvignejo grom in strelo nad nehvaležni bo-senski sabor, ki izganja iz dežele Nemce, ki so osrečili deželo z visoko svojo kulturo itd. Človek bi mislil, ti ljudje, ki tako bridko občutijo vsak najmanjši pritisk — več ali manj izmišljen — na svojo narodnost, ti ljudje imajo gotovo visoko razvit čut pravičnosti, ki bi jim nc dopustil, da bi le las skrivili kakemu drugojezičnemu sosedu. Toda takoj na prihodnji strani najdemo v istem poročilu resolucijo, ki jo je predlagal prof. dr. Samassa in ki od pruskih državnih oblasti najodločneje zahteva, da se začne postava o razlastitvi poljskih kmetov, ta nezaslišani madež evropske ustavne postavodaje, z vso strogostjo in v celem obsegu izvajati. Te ljudi je njih smešni zanos res spravil tako daleč, da mislijo, da svet, res še živi v dobi nemških vitežkili roparjev, ko je odločevala surova pest. Vprašamo dr. Samasso, sina ljubljanskega zvonarja: Kaj pa, če bi 11. pr. Slovenci izvajali tako narodno moralo na Kranjskem — na Kočevskem? Umgekehrt ist aucli gefahren!
+ Ljudsko šolstvo. Vpokojeni so: Ana Tome v Stopičah (začasno), Ivan Remec v št. Juriju, Matilda Gebauer v Novem mestu (začasno), Jakob Marn na Viču, Ivan Potrato v št. Vidu pri Brdu, Marija Benedck v Kranjskigori (začasno). — Za stalnega suplenta na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani je imenovan Ivan Petrovčič. — Janez Jocif je imenovan za Koprivnik.. — Ana Božič, omož. Pleničar, v Kamni-gorici in Frančiška Bedenk v Kropi menjata službeni kraj. — Paralelni oddelek se ustanovi na ljudski šoli v Koroški Beli in v Zagorju ob Savi.
+ Na prvi državni gimnaziji v Ljubljani bodo odslej naprej samo slovenske ekshorte.
—	Manevrov na Krasu je konec.
Deloma se je vrnilo vojaštvo včeraj, večina se vrne danes v svoje garnifcije. Na Krasu jo bilo vojakov okoli 15.000. Vaje so bile naporne ter je vojaštvo obilo trpelo; zlasti so se pritoževali radi slabo vode. V nekem oddelku 47. pešpolka se je bila pojavila krvava griža. Vojake so poslali v Gorico ter jih spravili v vojašnico na Travniku, kjer so ločeni od drugih. Zbolelo jo tudi par častnikov, ki lože v goriški vojaški bolnišnici. — Kakor čujemo, jtride v Gorico še več vojaštva; poleg napovedanega gorskega polka iz Ljubljane pridejo tudi' še konjeniki, tako, da bo potem menda število vojaštva v Gorici jedna-ko številu vojaštva, kolikor ga je v Vidmu proti meji.
—	Umrl je bivši laški držav, poslanec, odvetnik Franc V e r z c g n a s si, star 72 let.
—	Princ Alojzij Liechtenstein bo v kratkem ozdravljen zapustil sanatorij ter se poda za nekaj časa na jug.
—	Iz Bohinjske Srednje vasi. (Orli. — Letina. — Draga živina. — Trojčki.) Iz Bohinjske Srednje vasi se nam piše: Bali smo se, ker je v soboto kakor iz škafa lilo, da se bo za nedeljo napovedani shod Orlov zopet ponesrečil; zato se tudi za sprejem ni skoraj nič storilo.
V	nedeljo zjutraj je še nekoliko rosilo, a potem se vsaj za silo zvedrilo. Iz Bistrice izvemo, da so se s šestini vlakom tja pripeljali jeseniški Orli s savško godbo. Ker so vozniki še-le potem šli iskat godbo in orodje Orlov, se je prihod preccj zakasnil. Občinski odbor z županom, duhovščina, domači Orli) in prav mnogo ljudstva jih jo čakalo pred Kmetijskim domom. Po krepkem pozdravu in ko so dekleta v Bohinjski noši Orlom in godbi pripele šopke, smo morali hiteti k službi božji, ker je ura odbila žo deset. Veličasten je bil sprevod s svirajočo godbo k na griču stoječi cerkvi sv. Martina. — Po božji službi so imeli Orli in godba obod v znani, dobro obiskani Galctovi gostilni. Bila je dobra in ne predraga postrežba. Vse jo vodil edini domači, še-le 18 let stari sin Ivan, koren jaški Orel. Pozna se, da je obiskal natakarski kurz prometnega društva v Ljubljani. Predstave Orlov so se vršile j)<)j>ol(lne ob pol 4. točno po sporedu na župnijskem travniku. Nešteta množica je občudovala težke, a vendar precizno izvršene predstave čvrstih Orlov pod načelnikom br. Zen z Jesenic. Med predstavami je svirala godba pod starim izvedenim vodjem g. Bernart-om. Počastili' so nas gg. deželni poslanec Piber s kapclanom, voditelj jeseniškega Orlu, Steržaj i/. Koprivnika in prav mnogo Bistričanov in Kopriv-ničanov. Domači pevzi so pozdravili došlo gosio z nekaterimi domačimi pesmimi. Marsikateri bohinjski mladenič je želel biti, ko je videl lepe predstave, Orel, — da bi lo samo pri želji ne ostalo, ampak se množilo krdelo Orlov pod spretnim načelnikom Janezom Arh-om. Pač smo težko pogrešali vnetega voditelja. Orlov g. Kogovšoka, ki je šel v Sveto deželo. — Letina zaradi vodnega deževja v Bohinju še srednja ne bo. Sena smo precej dobili, a slabo posušili, bati se je, da bi se ne spridilo. Otave bo malo, ker jo je črv pokončal, in še te ne moremo posušiti. — Živinski kupci drug drugemu vrata podajajo. Živina je silno draga. Srednje bohinjske krave se plačujejo po 300 kron. —
V	vasi pod Studorom je 12. t. m. Ukče-va mati povila trojčke; mati in trojčki se dobro počutijo!
—	Cesarske vojaške vaje na Hrvaškem. Prihodnje cesarske vojaške vaje bodo baje leta 1911. na Hrvaškem. V ta namen pride v Zagreb v kratkem več višjih častnikov. Pri cesarskih vojaških vajah na. Hrvaškem bodo sodelovali budimpeštanski, požunski, zagrebški in g r aš k i vojni zbor.
—	Ostri streli pri vajah v Istri. V, Istri so bile končane vaje dne 13. t. m. Kakor se poroča, jc padlo ob tej priliki nekaj ostrih strelov, ki so jih izstrelili vojaki 87. pešpolka. Nevarno ranjena sta bila dva vojaka bosenskega polka. Vajo so takoj prekinili. Pri nekem vojaku so dobili še tri nabite patrone. Vojaka so zaprli in uvedli strogo preiskavo.
—	Planinske koče S. P. D. v Kamniških planinah se zatvorijo: dne 19. septembra Kamniška koča na Kamniškem sedlu in Schmidingerjeva koča na Veliki Planini, dne 26. septembra pa dolinska postojanka, Bistriška koča, katero je letos obiskalo nad 2000 turistov in izletnikov.
—	Izlet v Kamniško Bistrico. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo dne 25. septembra izlet v Kamniško Bistrico, kjer se vrši žegnanje ter se vabijo vsi prijatelji planinstva in proste narave na pri9tni planinski »bob«.
—	Gasilno društvo občine Jurjevi-
poldan blagoslovljenje novega Gasilnega Doma in brizgalne. Vabljena sÄ vsa bratska društva in prijatelji gasilstva. Spored: 1. Pozdrav došlih društev ter gostov. 2. Blagoslovljenje gasilnega doma in brizgalne. 3. Govor: O pomenu in važnosti gasilnega društva. 4. Pozdravni nagovori bratskih društev, prosta zabava in srečolov. Med odmori igra godba. Vstopnina na veselico gostom 20 h, društva so prosta vstopnine. Dohodek veselice je namenjen v korist Gasilnega društva. Torej prihitite, prijatelja in podpirajte gasilno društvo, da si čim prejo iznebi dolga in napravi še potrebno orodje. Tubdi gasilci Vam bodo vedno in vsaki čas — na pomoč!
—	Slovenski kupci, pozor! Blizu nekega mesta na Spodnjem Štajerskem se proda nova, leta 1910 dozidana hiša, ki je 12 let davka prosta, ima 7 sob in 2 kuhinji, klet, drvarnico in hlev za 8 glav živine; hiša stoji pri cesti, pri hiši 10 oralov travnika in 200 sežnjev vrta. Ceni se na 16.000 K, vknjiženih je 6000 kron, torej izplačila samo 10.000 kron. Iliša je porabna za vsako obrt, gostilno, trgovino itd. Proda se takoj. Pojasnila daje Slovenska Straža v Ljubljani.
—	Samoumori v Trstu. Alma Anto-nini, stara 19 let, šivilja iz Legnaga pri Vidmu, stan. v zagati S. Tecla št. 121, je včeraj popoldne izpila na pokopališču pri Sv. Ani večjo mnonžino kar-bolne kisline. Prepeljali so jo v bolnišnico, a zvečer je umrla. — Valentin Debortoli in Emilija Ivriščak sta ponoči okolu polnoči izpila na neki klopi na Acquedottu lizola in še drugega strupa. Umirajoča so prepeljali oba v bolnišnico. — Obesil se je včeraj popoldne v gozdiču pri sv. Aloziju uradnik Maks Deutsch, star 32 let. — Avgusta Marič, stara 20 let, iz Komna, sta. v ul. Stadion 15. se je okolu polnoči vrgla pri Sv. Andreju v morje. Bešili so jo iz vode in odvedli v bolnišnico.
»Njemački stranački zbor u Kla* genfurtu«. Gosipoda pri »Pokretu«, ali res ne veste, da je glavno mesto koroške dežele naš starodavni Celovec, ali pa hočete podpirati Nemce v iztreblje-vanju vseh slovenskih znakov na Ivoro-škem?.-;m_;	J ;
LfuMlanske mi ice.
1 j Suplentska imenovanja na srednjih šolah na Kranjskem. Deželni šol. svet je danes nastavil sledeče suplen-te: za prvo državno gimnazijo v Ljubljani: Kobal Franc, Prebil Andrej, dr. Tiller Viktor, Kavšek Ivan, Sodnik Alojzij, Grošelj Rudolf, Dolenec Ivan, dr. Gorjanec Martin, Bradač Franc in Robida Adolf. Za drugo državno gimnazijo v Ljubljani: Merhar Al., Lovše Anton, Andrée Leopold, dr. Sajovic Gvidon, Pavlič Franc, Škerlj Ivan in Lokovšek Pavel. Za realko v Ljubljani: Breznik Jožef, Schweiger Jožef in .Teran Franc. Za gimnazijo v Kranju: Kemla Robert, Dolžan Franc, dr. Mi-schitz Franc. Malnar Jožef, Krajec Iv. Tej gimnaziji je pridelilo ministrstvo dr. Menceja za idrijsko realko. Za gimnazijo v Novem mestu. Stopar Franc, dr. Rožman Jožef, dr. Šerko Milan, Zidar Franc in Prosen Peler. Za gimnazijo v Kočevju: Eckerth V., Loser Jakob in .Tonke Peter. Za učiteljišče v Ljubljani: Modic Izidor, dr. Čadež Franc in dr. Cerk Jožef.
lj Pasivna rezistenoa p.a jnrni železnici traja naprej, kakor včeraj in se danes že znatno pozna pri zamudah vlakov. Osobni vlaki «o precej redni, a tovorni delajo zamude po več ur. Poznalo pa se bo še-le, ko bodo večje postaje postajale zabasane, da bode sestava vlakov ovirana. Socialno-demo-kraško nasprotstvo se sicer opaža, a strlo ne bode vztrajnosti združenega uredništva. Najbolj morejo nagajati strojevodje, ker vozijo kot »luciferji«, sa.mo da preprečijo zamude. V skladišču južne železnice v Ljubljani sc toliko pozna pasivni odpor, kar ne pridejo vozovi pravočasno k rampi, da bi se razložili, torej sc tudi stranke ne morejo avizirati. Ko se bo pa enkrat začelo zopet redno delo, bo pa prostora in delavcev primanjkovalo. Posledice se bodo že še občutile. Od strani direkcije ni nobenega odgovora. Poročilo včerajšnjih popoldanskih dunajskih listov, ki je bilo teIefonira.no tudi v Ljubljano, da, je baje direkcija južne železnice zahteve dovolila, ni resnično. — Iz Maribora poročajo, da. je promet tako oviran, da bo zveza s Tirolsko v kratkem sploh nemogoča.
lj Zadnje socialno delo bivšega župana Ivana Hribarja na magistratu je bilo. da je ustavil brezplačna zdravila tistim policijskim stražnikom, ki imajo hiše. Kdor vé, kake plače imajo ljubljanski policijski stražniki, bo vedel, da je vsak policijski stražnik, ki ima kako hišico, do vratu zadolžen. Za te reveže naj bi bila torej v bolezni druga
mera, kot za one, ki niso tako nesrečni, da bi imeli kako zadolženo hišico. Tako moreta meriti le liberalna pravica in liberalna pamet! Naj bi tako kričečo naredbo vladni komisar odravil! Če bi obveljali Hribarjevi socialni nazori napram nižjim mestnim uslužbencem, ne bi policijski stražniki in drugi nižji mestni uslužbenci imeli denarja niti za argentinsko meso. Že dosedaj so morali s svojimi rodbinami Hribarju na čast otepavati samo krompir.
lj »Slovenska Filharmonija« prosjači deželo. »Slovenska Filharmonija« je včeraj na občnem zboru sklenila, da pošlje k deželnemu glavarju g. pl. Šu-kljeju deputacijo, da bi dežela ji dala podporo. Podpora je že radi tega izključena, ker bi potem z mnogo večjo pravico zahtevale podpore tudi godbe po deželi, ki imajo za razvoj glasbe marsikje večji pomen, kakor pa tako-zvana »Slovenska Filharmonija«. Dežela ima svoje podpore za koristnejše stvari, ne pa za to, da bi gotovim krogom in za gotove priredbe vzdrževala godbo. Mi smo imeli s »Slovensko Filharmonijo« že take izkušnje, da je to naše stališče popolnoma upravičeno.
lj Shod ljubljanskih krščanskih železničarjev. Sinoči so zborovali pri Če-šnovarju ljubljanski krščanski železničarji, Člani »Prometne zveze«. Zborovanje je vodil tov. Koleša. O provizij-skem in pokojninskem skladu, o bolniški blagajni je poročal odposlanec dunajske centrale Sacher. Govorili so še dež. poslanec dr. Zajec, Milavec in Cerar. Shod se je pečal tudi z ljubljanskimi domačimi razmerami. Železničarji sami so ostro nastopili proti raz-puščenemu ljubljanskemu občinskemu svetu, ki ni prav ničesar storil proti draginji, dasi se je včasih toliko govorilo, da če bi se bila le desetina izvedla, bi bili Ljubljančani najsrečnejši ljudje na svetu, ker bi se tako poceni nikjer ne živelo kakor v beli Ljubljani. Na shodu se je tudi razmotrivalo, kako strogo objektiven v nasprotnem smislu je bil tudi razpuščeni ljubljanski občinski svet, ki je le z največjim nasil-stvom zmagoval ob raznih volitvah. »Dve leti naj bo na magistratu vladni komisar, pa se bo videlo, koliko moči bo še imela stranka preperele slame v Ljubljani,« je rekel neki govornik ob splošnem pritrjevanju železničarjev. Shod je sklenil, da vpošlje ljubljanski občini spomenico, ki zahteva, naj se ustanovi v Ljubljani vsaj občinska me'-snica, ki se jo razpuščeni občinski svet ni upal ustanoviti iz strahu pred liberalnimi mesarji. Na shodu smo se prepričali, da organizacija krščanskih železničarjev dobro napreduje. Lepo napreduje tudi »Prometna zveza«, kakor smo čuli na shodu. Zdaj ima »Prometna zveza« 94 krajnih skupin in 182 pla-čilnic. Članov je 8300. Od leta 1902. sem je izplačala »Prometna zveza« 214 tisoč kron mrliške podpore, izredne podpore 13.820 kron, pravovarstvo je stalo 37.500 kron. Številke dokazujejo, da »Prometna zveza« dobro deluje v blagobit. krščanskih železničarjev.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Ki-movec, delavec, 60 let. — Marija Vilfan, zasebnica, 89 let. — Tomo Agnič, posestnik, 73 let. — Marija Artač, drvar-jeva. žena, 40 let. — Vera Fides Trtnik, zasebnega uradnika hči, 6 mesecev. — Servacij Kernc, dimnikarjev sin, 4 mesece.
lj Razprava v zadevi Praprotnik-Kleindienst je preložena na nedoločen čas, ker so zadevo oddali še vseučiliški medicinski fakulteti.
lj Prijet goljuf. Mestna policija je včeraj aretovala onega goljufa, ki je pri duhovnikih po spovedi izvabljal denar, češ, da se sicer ustreli. Danes zjutraj ob pol 7. je prišel v zakristijo sv. Jakoba čedno oblečen človek in je vprašal po župniku, češ, da se hoče spo-vedati, in sicer v sobi. Gospodu kapelami Jancu se je zdel tujec, ki je nemško govoril, zelo sumljiv, zato mu je odvrnil, da. župnika ni, če pa hoče spoved opraviti, da je tudi poleg zakristije majhna soba, ki mu je na razpolago. Med tem časom, ko je tujec v sobi čakal, je bila policija avizirana in prišla sta dva stražnika, ki sta osumljenca aretirala. Med potjo se je aretovanec iztrgal stražniku iz roke, vrgel palico od sebe in hotel pobegniti, A težka roka stražnikova ga jo zopet, ugrabila in ga odpeljala na magistrat. Pri aretovancu niso dobili nobenih izkazov. Možakar pravi, da je Hihard Holzinger, rojen 1. 1874. na Dunaju ter da je po poklicu tiskar. Koliko je na njegovih napoved-bah resnice, bode dognala nadaljna preiskava. Baje je bil včeraj ta slepar, ki je nastopal z bolim, trdim slamnikom Im v beli obleki. Mož je srednje velikosti, star okolu 37 let. Kdor ga je videl, naj naznani.
lj S kostanja je padel včeraj popol dno osemletni šolski učenec Franc Smole na Opekarski cesti ter si zlomil
desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Aretovan je bil predvčerajšnjim na južnem kolodvoru 36-letni dninar Martin Malnik iz Orehovicc pri Rudol-fovem in njegova 30-letna žena Uršula, ko sta hotela odpotovati v Ameriko, ker ju okrožno sodišče v Rudolfovem zasleduje zaradi hudodelstva nevarne grožnje.	J • a ,<(
UVOZ ARGENTINSKEGA MESA.
Ministrski svet je sklenil pričeti takoj pogajanja z ogrsko vlado radi provizorične dovolitve uvažanja argentinskega mesa. Začasno se uvozi za po-skušnjo kontingent 10.000 tonelat. Prodaja tega mesa v notranjih krajih države bo dovoljena le pod pogojem, da se bo izrecno označilo provenijenco. Sprejemanje uvoženega mesa in hranjenje se bo vršilo po potrebnih zdravstvenih in po veterinarskih policijskih predpisih.
Sesenlike novice.
j Kaj vse vedo liberalci? V »Gorenjcu« pišejo: »Iz meščanske šole ki je bila prvotno namenjena Jesenicam, je po zaslugi klerikalcev postala čisto navadna, brezpomembna osemrazredni-ca.« Kadarkoli so se še liberalci vtaknili v kako resno stvar, so jo še vselej pošteno podelali. Pa naj bodo ljubljanski liberalci ali pa jeseniški. Že naprej smo vedeli, da, kadar bodo taki liberalci, kakor so Humer in drugovi, vtaknili svoj nos v jeseniško šolsko vprašanje, bodo postali v tem prevažnem vprašanju coklja, ki bo zavirala, da se voz, ki so ga oni zavlekli v blato, ne bo dal iz-lepa izvleči. O »brezpomembni osem-razrednici« govorite? Ali vas ni s to bu-dalostjo navdihnil ravno oni mož, ki pri vas pije črno kavo in zraven prigri-zuje in na. debelo požira slovenske interese? »B r e z p o m e m bf* o s t« slovenske osemrazrednice dokazujete Nemcem, ki dokazujejo isto? Tepci! Sedaj razumemo, zakaj vam je za Časa vašega paševanja brnela po glavi le šti-rirazrednica. Zato v vašo sramoto govorijo kronike, da je »dne 8. julija 1898. prišla komisija radi zgradbe šolskega poslopja. Določil se je prostor, kje se zidaj štirirazredna šola. Sklenilo se je, da se prične z zidanjem precej pomladi leta 1899., ter da bodi jeseni istega leta novo poslopje že pod streho, jeseni leta 1900. pa se prične šolski pouk v njem.« Takrat ste gospodovali v občini menda vendar vi! V vašo sramoto govorijo dalje kronike: »Dne 3. novembra 1903. se je pričelo s poukom na novo ustanovljeni zasebni nemški šoli na Savi, kjer se je vpisalo 48 šolarjev, ki so do sedaj pohajali štirirazrednico jeseniško.« Takrat ste v občini gospodovali vi! Ker ste imeli slovensko osemrazred-nico za »b r e z p o m e m b n o«, ste bili s tem ustanovitelji nemške šole! Ker pa imate slovensko osemrazrednico še sedaj za »brezpomembno«, pa boste s tem postali avktqrji nemške Štirirazrednice v šestrazrednico zopet vi! Širokoustni Slovenci, ki vas razjeda zavist, da bi »klerikalci« kaj napravili za naše slovensko jeseniško ljudstvo, izmijte si raz čc-lo pečat narodnega izdajstva, potem pa govorite o »brezpomembnosti« slovenske šole, če morete! — In o meščanski šoli, »ki je bila prvotno namenjena Jesenicam«, govorite? Ako je bila namenjena, zakaj je niste sprejeli, ko ste vendar v občini paševali? Zakaj ste jo pustili, da ni več namenjena?! Bodite vsaj toliko pošteni in priznajte, cla so še-le »klerikalci« prišli na misel o meščanski šoli in da so še le oni dokazali opravičenost Jesenic za tako šolo! Ti se potegujejo zanjo, ker vedo, kako potrebna, je uprav za industrialne Jesenice. Ako ste na to pozabili, spomnite, se nekoliko nazaj na zadnjo javno obravnavo. Pa saj vas, ki sedaj preobračate kozolce v šolskem vprašanju, niti zraven ni bilo, ker se vam jo zdelo »brezpomembno«! Spomnili bi vas na zadnji ljudski shod za jeseniško šolo, pa vas tudi ni bilo zraven, ker se vara jo zdelo vse slovensko šolstvo ze Jesenice »brezpomembno«! — Kar se jo dalo, smo so doslej ogibali najmanjšega razpora v našem slovenskem šolskem vprašanju, ker smo vedeli, da vsaka nesloga tlači. Imeli smo edino stvar pred očmi. Tako bomo storili tudi v prihodnjo, ako nas ne bodo izzivali kaki brezdelni troti, ki hočejo požreti to, kar so skupaj nanesli drugi. Škodljivce pa bomo brezobzirno odbijali od takih v a ž n i h stvari, kakor jo šolsko vprašanje jeseniško. Vomo, da bodo tudi starejši naprednjaki, ki so jih izpame-tovala lota, v šolskih zadevah potegnili pametno z nami, kakor doslej, »mladim« rogoviležem pa naj stari očanci dajo po ustih! Pa bomo morda zavoženi voz izvlekli ir. blatu.
Razne stvari.
Na smrtni postelji poročen. V
Milrzzuschlagu se je 9. t. m. uradnik davčnega referata Jožef Kuscher poročil z županovo hčerjo Iledviko Rou-bitsehek na smrtni postelji. Bil je že dalje časa bolan ter dan preje že tretjič na oklicu. Ko je čutil, da se mu bliža smrt, se je hitro poročil. Pol ure pozneje pa je umrl.
Koliko ]e delniških družb? Večkrat se čuje, da so obrati delniških družb premalo plodonosni. To pa ni res, kar dokazuje statistika, in v Avstriji opažamo, da se delniške družbe množe. Koncem leta 1908. je bilo v Avstriji (brez železniških podjetij) 661 delniških družb proti 648 v letu 1907. Vplačani delniški kapital je narastel za 78 milijonov 600.000 kron, tako da znaša skupni kapital delniških podjetij v Avstriji 2823 milijonov kron. Vsota čistega dobička, ki se je razdelil med delničarje, znaša 208,997.000 kron, ali 8 odstotkov vsega vplačanega akcijskega kapitala. Zanimiva je razdelitev čistega dobička,' ki se je razdelil v 194 %' delniških družb do 5%, v 5 08 % družb od 5 do 10 r/c, v 19 1 % delniških družb od 15 do 20 % in 5 2 % delniških družb v nad 20 Iz tega je razvidno, kako velikanske dobičke delajo akcijske družbe.
Ruska industrija se je leta 1909. znatno dvignila, kar je razvidno že iz tega, da se je število tovarniških delavcev na Ruskem pomnožilo to leto za 40.996 ali za 2 3 %, medtem ko se je število delavcev leta 1908. pomnožilo samo za 6920 ali za 04%. Industrijo je zelo dvignila lanska bogata žetev na Ruskem, ki je bila ena izmed najplodovi-tejšili, vsled česar so se zelo zvečale potrebe kmetijskega ljudstva. Zaradi tega so napredovale ravno one industrijske stroke, ki izdelujejo blago za kmetijske potrebščine.
Modni norci. Modni norci napredujejo. V Londonu so imeli do zdaj psi svoje naravne kremplje, s katerimi so skakali okrog svojih prismuknjenih gospodarjev in gospodinj. A zdaj so si pa izmislili modni norci nekaj drugega, namreč čevlje za pse. Pozimi nosijo, oziroma bodo nosili cucki lepe, močne čevlje, najbrž obšite še s klobčevino, poleti pa sandale.
Zlato v morju. Nek ameriški časopis poroča: Francoz Alfonz Berget, kateri je profesor na oceanografičnem zavodu, je napravil poskuse z morsko vodo in je našel, da je v morju zelo veliko zlata. Analiza je pokazala, da je v vsaki toni morske vode okrog petdeset rniligramov zlatega prahu. Ako se pomisli, koliko je morja in če se povprečno izračuna, tedaj ima morje v sebi toliko zlata, da. bi prišlo na vsakega človeka na zemlji 24 milijonov dolarjev. Nadalje je 16 miligramov srebra. Največ pa premore morska voda soli, namreč petnajst gramov v funtu vode. Če bi torej kdo iznašel ceneno pridobivanje zlata iz morja, bi bil kmalu bogat.
Nevarne razvaline. Profesor pride pred vas, kjer sreča starega kmeta. »Oče, povejte mi, ali ni bil na hribu tukaj na desni nekdaj grad?« Kmet: »Bil je res nekdaj ondi grad.« Profesor: »Kaj pa pripovedujejo ljudje o njem?« Kmet: »Oj, strašne reči! Ni še dolgo temu, ko sta dva gospoda iz mesta šla nanj, pa ju ni bilo več nazaj!« Profesor: »Za Boga, kaj se jima je zgodilo; zakaj se nista več vrnila?« — »No,« odgovori kmet nasmehoma, »ker sta šla po oni strani s hriba!«
Iz nekdanje Angleške. Koliko časa je bilo treba, da je človeštvo došlo do sedanjega stališča napredka in kulture, nam dokazuje naslednji primer iz življenja danes velike, prosvitljene in bogate Angleške: Do leta 1234. je spol angleški kralj na golih deskah, šele omenjenega lota je začel ležati na slamnici. Leta 1246. so bile skoro še vse hiše v Angleški krite s slamo. Leta 1300. na Angleškem še niso vedeli, kaj je — peč. Ljudje so se greli z ogljem v zato pripravljenih posodah. Kočij in vozov še ni bilo. Gospoda je jezdila.. Ves davek, ki ga je sprejela država lota 1350 je znašal 30.000 vreč volno. Do leta 1343. so si ženske pripenjale robce z lesenimi iglami. L. 1340 se je začel na Angleškem kovati prvi denar. Trve svilene nogavice pa je oblekla angleška kraljica leta 1547.
Ponesrečena ladja. Na Michigan-skeni jezeru je ponesrečila ladja »Mar« quctte Railroad«. Vtonilo je 20 oseb.
Smrtna zaušnica. Desetletni szege-dinski vajenec Franc Kera so je spri na cesti z 42-letnim dninarjem Antonom Iiuszka in ga tako močno udaril z roko za uho. da jo Iiuszka umrl.
Letina na Ogrskem znaša po uradnih podatkih: 50,291.900 met. stot. pšenice, 14,503.300 rži, 13.847.700 ječmena, 10,501.700 ovsa, 48,356.016 koruze iu 16,815.900 met. slpt, krompirja.
Otok In kača. V Nevada City, CaL, v Ameriki je mati Oxali pogrešila svojo poldrugo leto staro dete. Gre ga iskat in ga najde nedaleč od hiše. Otrok se je igral s strupeno kačo klopotačo. Mati je kar otrpnela od strahu. Otrok je stal poleg kače in jo vedno lovil z roko, da bi jo prijel. Ko jo je hotel zgrabiti, je kača zaropotala s svojimi obročki in pokazala viličasti jezik. To je otroka še bolj razveseljevalo. Mati je otroka srečno odnesla, potem pa ubila kačo.
Novo morllno orožje. Frederick Bau-gerter, neki Svičar v Stapleton S. I. v Amer., lastnik neke tovarne, izumil je in napravil novo puško, katera zapostavlja vse dosedaj izumljene puške. Puška, s katero je mogoče v eni uri oddati en milijon strelov deluje brez vsakega šuma in poka. Ker se kroglje ne izstreljujejo z pomočjo stisnjenega zraka, niti s smodnikom ali drugimi razstreljivimi snovmi, niti s kemikalijami, je nova puška res skrivnostna. »Auto Madiine Gun Co.«, neka ameriška družba prevzela je novo iznajdbo. Kakor se zatrjuje, je angleška vlada ponudila za patent pet milijonov dolarjev, a ruska vlada celo osem milijonov dolarjev. Trust za smodnik je ponudil baje dvajset milijonov dolarjev; družba pa ne misli patenta izpod 825,000.000 prodati.
Kako je zmagal telefon. V nekem francozkem listu se opisuje, kako je postal telefon znan po svetu in kako se je razširil. Ko je iznajditelj telefona razstavil aparat na svetovni razstavi v Filadelfiji 1. 1876., se ni nihče izmed tisočev obiskovalcev razstave zmenil za mali, neznatni stroj. Več tednov je bilo videti ubogega iznajditelja sedeti žalostnega in samotnega pred mizico, na kateri je Imel telefonske naprave. Še celo člani juryja so šli mimo ne da bi se zmenili za aparat, o katerem je zatrjeval iznajditelj, da omogučuje razgovor med dvema človekoma v oddaljenosti več sto milj. Graham Bell je obupno čakal svojega popolnega neuspeha. Nekega dne pa je obiskal razstavo braziljski cesar Dom Pedro v spremstvu svoje soproge, cesarice Terezije. Braziljski vladar je poznal Grahama Bella še iz prejšnih časov, ko je iznajditelj ni braziljski visoki šoli imel še fizikalna predavanja. Dom Pedro se je spomnil na prejšne čase ter si je pustil pokazati aparat. Ko je cesar držal na ušesih telefonske skle-dice, in je Bell govoril v aparat, je cesar začudeno dvignil glavo, med tem ko je bilo njegovo spremstvo popolnoma tiho, ter dejal! „Saj govori, vaš aparat!" Sedaj je bil led prebit, Grahamu Bellu se je čestitalo od vseh strani, časopisi so pisali o novi Iznajdbi na dolgo in široko in telefon je zmagal po vsem svetu.
Srbski princ Jurij se je vrnil 12. t. m. v Belgrad s Francoskega, kjer se je zdravil več mesecev.
Spomenik skladatelju KHžkovske-mu bodo odkrili 18. t. m. v njegovem rojstnem kraju v Neplachovicich na Češkem.
Kolumbovi vitezi v Vatikanu. Papež je pred kratkim sprejel v avdijcnci zastopstvo največje katoliške organizacije v Ameriki, katere člani se imenujejo Kolumbovi vitezi. Ta organizacija šteje 230.000 članov. Sv. Oče je izrekel zadovoljstvo, da vidi pred seboj zastopnike te organizacije, ki s svojo delavnostjo skrbi za ohranitev in razširjenje katoliške vere. Priporočal je papež zastopnikom organizacije skupno delo s škofi, ki so od Krista postavljeni učitelji, končno pa jim jo podelil svoj apostolski blagoslov.
Gozdni požari v Ameriki. Ncwyor-Ški »Glas Naroda« piše dne 26. avgusta: Bismarck, N. Dak. Deset je ura dopoldne, po mestu pa žgemo luč, da kaj vidimo. Nebo, polja, sploh vse, kar vidite, je krvavo rdeče od gozdnih požarov v sosednji Montani. Prav nekako taka je morala biti egiptovska tema. Kakor vse kaže, bode par dni dan ravno tak kakor noč. — Rev. J. C. Smolej.
Mažarski orožniki in rumunski kmetje. Zadnje čase je prišlo večkrat do izgredov med mažarskimi orožniki in rumunskimi kmeti na Ogrskem. Kmetje so začeli nositi pasove z rumunskimi narodnimi barvami. To pa je menda protivno neki ministrski nared-bi, pa so hoteli orožniki s silo odvzeti kmetom te pasove. Kmetje so se temu uprli in prišlo je v mnogih krajih do krvavih izgredov. V Cenki so vsled tega orožniki streljali na ljudi in ubili dva rumunska kmeta. V vasi Strači pa so zopet rumunski kmetje premlatili nekega orožnika. Zaradi rumunske narodne barve in neumne ministrske na-redbe ljudje umirajo in se zapirajo v ječe. Na Ogrskem res ni ničesar več izrednega.
Koliko dobi Roosevelt za svoje govore. Demokratično časopisje poroča,
da dobi Rooscvelt 110.000 dolarjev od republičansko stranke in od bogatašev, ker potuje zdaj po Ameriki in prireja shode, na katerih govori.
Za odpravo smrtne kazni se je s 50 proti 24 glasovom izjavil shod nemških juristov, ki zboruje te dni.
Ruska trgovska mornarica je zelo slaba. 55 odstotkov rusko uvozne in 74 odstotkov ruske izvozne trgovine so vrši po morju. Pri tej trgovini pa je ruska trgovska mdtnarica udeležena samo z 10 ali 12 odstotki. Okoli 90 odstotkov ruske pomorsko trgovino jo v rokah tujcev. Če se pomisli, da se ceni vrednost ruske pomorske trgovine na leto na 1 milijardo in 256 milijonov rubljev, potem je jasno, da Rusi izgu-bivajo velik kapital v korist tujcem vsako leto. — Ruska trgovska mornarica tvori samo 2 9 % svetovne trgovsko mornarice, angleška 47 7 %, nemška 10 8 %, amerikanska 7-8 r/c, japonska pa 3-2%.
MORILEC DR. CRIPPEN PRED SODIŠČEM.
London, 15. septembra. Dr. Crip-penov zagovornik dr. Newton, so je izjavil napram nekaterim časopisom o Crippenovem procesu, da je obtožba zaradi umora proti Crippenu popolnoma neutemeljena. Dognano ni, da je v dr. Crippcnovi hiši najdeno truplo ros truplo njegovo žene. Truplo, ki so ga našli v kleti, je lahko tudi od kake druge osebe. Dr. Crippenov bog v Ameriko dokazuje samo, da je hotel onstran vode začeti novo življenje.
Telefonska In brzojavna poročila.
PASIVNI ODPOR NA JUŽNI ŽELEZNICI.
Dunaj, 16. septembra. Krščansko-socialna organizacija železničarjev se je pridružila pasivnemu odporu.
Dunaj, 16. septembra. Kljub temu, da se socialni demokratje ne udeležujejo pasivnega odpora, se pasivni odpor že zelo občuti pri tovornem prometu in jo tovorni promet že jako moten. Osebni vlaki odidejo z zamudami 30 do 40 minut in prihajajo tudi s tolikimi zamudami, pri tovornem prometu so zamude še večje. Glavni učinek pasivnega odpora, se bo pokazal danes ponoči in v noči od sobote na nedeljo. Pasivnega odpora se udeležuje 3000 uradnikov. Uradniki pravijo, da nimajo namena pričeti z ravnateljstvom novih pogajanj, ampak čakajo, da jih ravnateljstvo pozove k pogajanjem.
Maribor, 16. septembra. Predsedstvo jugoslovanske želozničarsko zveze jo naznanilo, da se uradništvo in drugi uslužbenci, ki so v tej zvezi, pridružijo pasivnemu odporu. Še ponoči jc odšla v Trst brzojavka, ki je pozvala člane pričeti s pasivnim odporom.
Dunajsko Novo Mesto, 16. septem-ora. Tovorni kolodvor je popolnoma ustavljen.
Gradec, 16. septembra. Tiri so zastavljeni. Cvetlico iz Italije, katere so ne morejo dobiti iz vozov, so ovenele.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Praga, 16. septembra. Češki deželni zbor bo sklican na dan 29. septembra.
BIENERTHOVE KONFERENCE.
Dunaj, 16. septembra. Bienerth jo danes konferiral s češkimi veleposestniki, v prvi vrsti z grofom Franc Thunom. Nato je prišel k Bienerthu domobranski minister Georgi, ki jc imel prej konferenco z vojnim ministrom Schonaichom in ogrskim domobranskim ministrom radi predlog delegacijam.
VREME.
Dunaj, 16. septembra. Danes naznanja dunajska vremenska opazovalnica, da se pripravljajo viharji.
ARGENTINSKO MESO.
Trst, 16. septembra. Danes je došlo v Trst odposlanstvo nižjeavstrij-skega obrtnega društva, ki jo poslano sem, da prouči kakovost argentinskega mesa. Odposlanstvo se jc podalo takoj na argentinski parnik »Alice«, kjer jc odposlanstvo pozdravil ameriški poslanec z željo, da bi narastel uvoz argentinskega in amerikanskega mesa. Za odposlanstvo je bil na parniku napravljen guljaž iz argentinskega mesa ter so udeleženci jed jako hvalili. Navzoči mesarji so si argentinsko meso natančno ogledovali.
ŽIVINA IZ FRANCOSKE.
Dunaj, 16. septembra. Švicarski izvozni svet je sklenil, da se sme francoska rogata živina voziti po Švici na dunajski trg.
KOLERA.
Dunaj, 16. septembra. Na 38 let stari Mariji Travniček, svakinji obolelega in že v Franc Jožefovi bolnici so nahajajočoga Franceta Travniček, so dognali, azijsko kolero.
Budimpešta, 16. septembra. V Po-žunu jo ena oseba obolela na sumljivih znakih, podobnih koleri, v Mohaču 3, v Zemunu 1.
SESTANEK TREH VLADARJEV.
Frankobrod, 16. septembra. Listi javljajo, da se koncem septembra se-stanejo v \Viesbadnu angleški kralj, nemški cesar in ruski car. Sestanek bo namenjen ohranitvi miru.
INŽENIR SABLATNIG S SVOJIM LETALNIM STROJEM PONESREČIL.
Dunajsko Novo Mesto, 16. septembra. Inženirju Sablatnig-u so so danes pri poletu avtomobilna očala tako prestavila, da je padel. Letalni stroj jo poškodovan, Sablatnig je pa nopoškodo-van.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2m, sred. zračni tlak 736'0 mm
o m a	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzij»	Vetrovi	Nebo	Iii ist a. ft
15 9. zveč.		737 6	13-6	sl. jug	jasno	
16	7. zjutr.	392	10-3	sl. svzh.	megla	00
	2. pop.	38 5	21 0	brezvetr.	jasno	
Srednja včerajšnja temp. 15 41. norm. 14 9J.
Kurzi efektov in menjic.
dne 15. septembra 1010.
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	I
vember ...........	19350 J
Skupna 4% konv. renta, januvar	
—julij...........	9350
Skupna 4-2°,0 papirna renta, fe-	
bruar—avgust........	9730
Skupna 4-2°/0 srebrna renta, april	
—oktober.........	974(1
Avstrijska zlata renta.....	11580
Avstrijska kronska renta 4° 0 . .	9350
Avstrijska investic. renta 3 '/2° o •	8360
Ogrska zlata renta 4"/0 ....	11215
Ogrska kronska renta 4» 0 . . .	9180
Ogrska investicijska renta 3 V'j %	81
Delnice avstrijsko-ogrske banke	184H
Kreditne delnico.......	<1(5420
London vista ........	24002 I/j
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117421/2
20 mark......... ,	2348
	
Italijanski bankovci......	9460
Itublji...........	254 I/j
MBHBSl!ul»šSUKSK&RIUra^
UrmvaMoz
železnato J{ina-Vino
Higienična razstava na Dunaju 19C6 :
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
taborni okus.
gnamamanm
Večkrat odlikovano.
^^^ Nad 7000 zdravniških spričeval.
J.
g. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovlje.
TRZXE CENE
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 16. septembra
Pšenica za.oktober 1910 ....	082
Pšenica za april 1911.....10 23
Rž za oktober 1910......7 31
Rž za april 1911...... .	7 74
Oves za oktober 1910.....7'92
Oves za avgust 1910.....8 29
Koruza za maj 1911......5'76
Trgovski pomočnik Win učenec"«
so sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. Heflektantjo naj se oglasijo do dne 20. t. m. na upravništvo „Slovenca".	2627 t»— 1
• v
majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2623 12
2679 2
Deklica
stara 20 mcsecev, se odda na rejo vdovi, ali boljši rodbini brez otrok, ki ima veselje do otrok. Zeli se čednost in dobra vzgoja. Prijazne ponudbe pod »Deklica« št. 100 poštnoležeče tu.
Prodaja
zmožna samostojno voditi trgovino z mešanim blagom išče službe. Založi lahko tudi nekaj kavcije. Naslov pove uprava lista.
obstoječe iz 2 sob in kabineta z pritiklinami, jc za noveniber-termin oddati. Stanarina znaša K 300'—. Vpraša se Tržnfika cesta št. 4.	2655
ebllrana
event, s popolno oskrbo se odda takoj ali s 1. oktobrom Pod Rožnikom, Večna
pot 5 (uradniške vile).	2661 3
V nedeljo, 25. i. m. ob 4. uri pop.
oddalo se bo « Bralniki pri Hočeoju
JIH
istotam, s pocinkano pločevino.
Pojasnila daje župni urad v Banjaloki pri Kočevju. Stavbeni odbor si pridržuje pravico delo oddati ponudniku ne glede na ceno.
2669 2
Prijazna, mebiovanej
s posebnim vhodom se odda s t. oktobrom v Šiški, Vodnikova cesta 88.
se takoj sprejmejo proti dobremu plačilu pri tvrdki L. M. Ecker v Ljubljani. 2676 2
V V
Brezbarvno, rumeno in rnjatso za parkefe ali pelikane tla priporoča o Skatliah po en, pol in čeiri kg ali prosto
HDOLF HHUPTRiHnEi =
prva kranjska tovarna ollnatih barv. firneža. laka in stek. kleja
7 I 7 IKO
707
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER, LJubljana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
C--™-1)
flnt• Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2,
poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih ven-j H rev. Zunanja naročila točno. Cene smerne.
Ji I je dovrSiln trgovski lcCaj, želi vstopiti v službo v kako pisarno ali trgovino kot strojepisalka ali blagajnicarku ali v kako primerno službo. Naslov pove iz prijaznosti uprava tega lista. 2637
Prihranite
vsak dan

k
4-80 do 24 kron, ako za-vživatc železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočano w||h £
črno Dalmatinsko vino B« iHfi najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
v Domžalah
I. Bončar, Ljubljana
Csiitraina pisarna in skladišče: Vegova ul. 6.
Telefon stiferurb. 51.129.	Tetefon inferurb. St. «20.
Pripušča pšenično snoho izvrstne fta-koves!L otrobe in druge mleuske izdelke.
Zastopstvo Sn zaloga v Gorici: Pete;' Gruden & Komp.. Stolni trg 9.
%
JP
naznanja si. občinstvu, da je prevzel modno trgovino
Kari Recknagelna
na Mestnem trgu ter isto popolnoma z novim blagom založil. Blago, ki je še ostalo iz prejšnje zaloge, sc prodaja po zelo nizkih cenah, na kar se osobito cenj. gg. šivilje opozarja. Blago bode vedno najboljše in 2638	cene najnižje.	3

Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.

2562 8
F
i ISA
na prodaj blizu Ljubljane z gostilno in vso opravo, z lepim vrtom, kletjo, ledenico, dalje vozovi in konji. Proda se zaradi starosti. Hiša je pripravna tudi za kako drugo obrt. Cena jako nizka. Več pove upravništvo .Slovenca'.
Šolske knjige
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
Lav. Schwentner
2524
knjigotržec v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
ukuarna
Ljubljani
priporoča svojo bogato zalogo cerkvenih in svetnih
raKUUIIdTMM!»., ïWKM jaîiœ. i * ■Mi&OBfsaumamil
Slednje, osobito klavirske posnetke za dvo~ ali štiriročno za klavir (overture, opere, operete itd.) razne koračnice, salonske in druge skladbe. Veliko izbero pesmi za eno-, dvo- ali večglasno petje, kompozicije za instrumentalno godbo, šole za razne inštrumente, kakor: za gosli, vijolo, čelo, flavto, rog, citre, kitaro, tamburico, harmonij, orgle, klarinet itd., najlepše tercete, kvartete, in kvintete za klavir ali druga godala, s ali brez spremljevanja drugih inštrumentov.
Opozarja se zlasti na zalogo


Universal Edition"
katero se posebno priporoča od c. kr. ministrstva za uk in bogočastje in se odlikuje po svojem tisku, zunanji obliki, popolnosti in solidni ceni. — Na razpolago so tudi skladbe drugih zalog, kakor Edition Peters, Steingräber, Litolff, Andre, Cranz in ljudska izdaja Breitkopf in Härtel.
Ceniki omenjenih zalog se na željo pošiljajo brezplačno in poštnine prosto; tudi
skladbe se pošiljajo na ogled proti povrnitvi poštnine.