V Ljubljani v v torek 19. maja 1863.
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ začet. „ 1 „ 75 „ „ „
po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ za čet. _ 2 - 5 - „ -
NAPREJ.
Oznanila. Za navadno dvestopno
vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 v „ „ dvakrat, 10 „ „ „ trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Rokopisi se ne vračujejo.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
St. 40.
Ta list izhaja vsak vtorek in petek.
Tečaj I.
Politični pristavki.
Te dni smo dobili v roko nemško knjižico, ki se imenuje „politični pristavki" (scholien). Spisat jo je Korošec g. Juli Gretschnigg (beri: Grečnik). To delce je prišlo zdaj še le na svitlo v Beljaku. Marsikdo bi nam utegnil zameriti, da ne molčimo o njem, ker tako bi morda samo palo v grob večne pozabe, kjer uže mirno počiva mnogo starejših knjig te vrste; ali ta stvar je natisnena, javno se prodaja, da jo lehko vsak bere, in Slovane sploh, Slovence pa še posebno, vzlasti koroške, tako črni, tako nesramno psuje — ne bojimo se, da bi preveč bili rekli — da slovenski časniki nikakor ne morejo molčati, ko vidijo, da se krivično podtičejo našemu narodu nevarni nameni in tisti ničevi panslavizem, ki dan denes ropoče samo še po praznili glavah. Poštenje nam brani, da bi tej knjiži dali pravo ime, kakoršnega je vredna, kakor-šnega bi jej Gretschnigg brezi skrbi dal, ko bi jo kdo naših ljudi proti njegovej stranki bil tako pisal, kakor se je on oglasil. Gretschnigg vpije: „ali res morajo priti še le rodovi, predno pojenja prepir, in predno se narodje objemo v ljubezni?" tega pa ne pomisli, da meče on sam žareče ogorke in užgane plamenice (bakle) med Nemce in Slovane. Celo Suselka je v tej brošuri dobil krco po prstih, ker je v svojem listu rekel, da je narodna ravnopravnost nad politično svobodo. Ubogi Suselka! Beži! g. Gretschnigg te misli moralno ubiti, ako te ni še! Gretschnigg je izrekel mogočno besedo, in tvoje pisanje ne bode med narodom več imelo veljave, kakaršno je imelo do zdaj! Tiskarne tožbe so igrača, ako jih primeriš buzdovanu šestoperu, s kterim tolče g. Gretschnigg! — Knjižica govori dalje: „ vprašanju dr. Tomana je odgovoril minister Schmerling: vlada si bode sicer prizadevala, ustrezati pravičnemu narodnemu potezanju; ali bode jej pri poduku najbolj pred očmi to, da se povzdigne omika. V do-mačej besedi se bode podučevalo samo tam, kjer je uže jezik dovolj izobražen, da se v njem lehko razlagajo znanstvene reči, in kjer ne manjka sposobnih učiteljev!" Tem besedam pak pristavlja Gretschnigg ipsissimus: „v novejših časih smo tudi videli, da se uradni jezik uravnava po okolnostih raznih dežel, in da uradnike prestavljajo sem ter tje, kakor zahteva njih jezikovo znanje, in pred nami je ministerski ukaz, da morajo nenemškim vlogam odgovoriti uradovi v tistim jezici, v kterem so pisane. Ali vse to nič ne pomaga! Povsod prenapeti narodneži branijo, da se ustava ne more okrepčati!" —Naj pač ne misli Gretschnigg, da je samo njemu vse znano; vendar se je pa med nami zgodilo to — kar je on zamolčal — da je namreč v letošnjem deželnem zboru g. dr. Bleiweis moral zopet vprašati: kako je to, da v Ljubljani še zdaj ni potrjenega profesorja za slovenščino, ker je vendar znano, da
je po druzih gimnazijah toliko tacih, ki so izprašani, potrjeni v slovenskem jeziku? Pri nas torej učiteljev ne manjka! Ali g. dr. Jarec, po rodu Slovenec, sicer pa ne, ki je odgovarjal temu vprašanju deželnega zbora, ni povedal, zakaj ljubljanska gimnazija nima potrjenih učiteljev v maternem jeziku, temuč razlagal je čisto druge reči, kar smo bili uže o svojem času opomnili. Dobro je nam dalje znano, da obilo mlajih uradnikov želi slovenski uradovati, starejši pa to zavirajo, ker spadajo med stranko tiste vrste, za ktero dobro ve tudi Gretschnigg, sicer bi ne mogel pisati o njih, da skrivaj vzdihujejo po starih mesnih loncih, in da se ne morejo sprijazniti z novimi naredbami, ker so na škodo njihovim posebnim zadevam. Bojevati se je, vzlasti nam Slovencem, tudi z ljudmi svojega rodu, kije podoba, da nekteri ne morejo verjeti, da bi kdaj ravnopravnost djanski obveljala. Slavna vlada je uradovom natisniti dala nemško-slovenske in samo slovenske obraze (for-mulare) poleg samih nemških; ali dobro vemo, da naše okrajne gosposke skoraj največ jemljo vedno same nemške, da-si živimo v slovenskej deželi, kjer imajo uradniki vsak dan opraviti največ le s tacimi ljudmi, ki nemškega čisto nič ne znajo. Po blagovladnej dobroti Nj. veličanstva smo dobili ustavo, in po njej tudi ravnopravnost; zatorej se ne ukrivi-čimo hudodelstva, ne potezamo se za panslavizem, ker ne želimo nič druzega, nego samo to, da se uresničijo besede in želje Nj. veličanstva; ne grešimo zoper ustavo, kjer se na-njo opiramo, ko iščemo po zakonitem poti svojih pravic. — Na to pravi Gretschnigg: „saj mora slovenski znati vsak uradnik, če hoče priti v slovanskem kraji v službo." Temu se da samo to odgovoriti: Gretschnigg je nenavadno predrzen, ali ker se je lotil pisati o stvari, ktera mu je tako čisto neznana, kakor ljudje, ki prebivajo na luni, ali pa, če so mu znane okolnosti, ker si vendar le upa kaj tacega reči. Res je, da slovenski znajo skoraj vsi naši uradniki, ali vsaj največ tudi tistih, ki niso prijatelji našej narodnosti; pa samo znanje malo pomaga. In pa tudi kakošno je sploh to znanje? Vendar o tej stvari ne smemo besedice več pregovoriti, ker sicer nam bi čez Ljubelj zakričal Gretschnigg, kar je zapisal na 89. strani svoje izverstne knjige: „torej slovenski jezik je uže zdaj izobražen? Risum teneatis et plaudite! Jezikovo znanje pa tudi ne more priti v enej noči!" — To sami vemo, da ne; zato se pa tako potezamo za učilnice. Vendar lehko rečemo, pa ni treba nam biti v strahu, da bi Gretschnigg mogel tudi nam očitati predrznost, kakor jo mi njemu, da je slovenščina izobražena tako, kakor se njemu ne sanja nikdar, tudi takrat ne, kadar je zamaknen v tretje politično nebo. — Gretschnigg je dalje zopet tako predrzen, da se ne boji vprašati: „kam bi se narodni prenapetci obrnili, ko bi kak zmagalec prišel Avstrii do srca?" Z nevoljo mečemo to krivičenje, to denuncija-
_ IGO —
cijo od sebe nazaj, od koder je prišla. Slovanska zvestoba je avstrijskemu prestolu čista, kakor svitlo solnce na nebu; to priča zgodovina. Ako bi cesarstvo potrebovalo naših moči, slovanski sinovi bi se zopet zbirali okrog avstrijskih zastav, kakor so se uže tolikrat zbirali; slovanski sinovi bi za Avstrijo zastavili blago in kri, kakor so je uže večkrat zastavili. Ni ga pametnega Slovana, kteri bi želel, naj razpade Avstrija. Toda kakor je podoba, Gretschnigg meni, da pri nas vodijo narod samo taki možje, ki pameti nimajo. Ce je preučenemu pisatelju neznano, kaj je bil odgovoril Palacky, ko so ga 1848. leta vabili v frankfurtski parlament, mora vsaj vedeti, kako v svojem pismu ponovil besede Palackega: 1848. leta tudi ban Jelačič Hrvatom, ker Gretschnigg je vse to pismo ponatisnil v svojo brošuro. Jelačič je djal: ko bi Avstrije ne bilo, mi bi jo morali ustvariti! In tako še dan denes pravijo vsi avstrijski Slovani.
To brošuro se nam je zavrniti potrebno zdelo tudi zatoy ker vemo za prigovor: qui tacet, consentire videtur. Denes pa nam uže primanjkuje prostora, tedaj bi morda utegnili prihodnjič na cedilo vreči še nekoliko Gretschniggovega obrekovanja.	v
Dostavek členu o ljudskih učilnieah.
Da je vzelo slavno vredništvo moj sestavek o ljudskih učilnih v „Naprej," za to se srčno zahvaljujem, ter prosim, da bi se mojemu pisanju dostavilo še to-le: 1) ako ima učitelj " glavne ali pa ljudske učilnice biro, od ktere neče odstopiti, naj bi se mu dodalo toliko, kolikor manjka od njegove zapisane kongrue od zaželene plače; 2) taki učitelji pa, ki nimajo bire, ampak le dobivajo gotovo plačilo, pa tudi opravljajo orglarsko službo, naj bi za orglanje dobivali še tudi posebno odmerjeno plačilo; 3) naj bi se učiteljskim vdovicam ne vzela zakonita penzija ali podpora, ako si je mož kaj pridobil s trudom občini v izgled; 4) da bi poslednjič slavni uradovi podporni bili učiteljem, vzlasti, kadar jim službeno podajejo zapisano mladino, ki je dolžna pridno obiskovati učilnice. Globa (kazen v denarjih) zarad slabega učilniškega obiskovanja naj bi se pridno plačevala v c. k. učilniški zaklad, da bi se na tanko izpolnjevali zakoni, na ktere so prisegli uradovi in učitelji, in da bi učilniški zaklad mogel tudi podpore dajati.	Nenadovič.
Dopisi.
Iz Zagreba. L. T. Zopet je pokazala tukajšnja gimnazijska mladina, kako jej vroče bije srce za domovino, in kako čisla rodoljube ljudi. Od veselja, da je g. dr. France Rački potrjen za učilniškega nadzornika, napravila je v akademij skej dvorani krasen koncert, h kteremu se je bilo zbralo mnogo domoljube gospode. Pri koncertu je bilo to-le na vrsti: Najprvo je izborno govoril osmošolec g. M. Divkovič. Povedal je zbi-anej gospodi, zakaj se je napravila ta veselica. Na konci je rekel: „najprvo je vsacemu človeku potrebno domoljubje, ki naj bode njegova prva skrb, da pomaga svojemu narodu in jeziku. Kako modro je vendar Bog naredil, da je ustvaril toliko jezikov! Ko bi samo en jezik bil na svetu, kdo bi se potem ne bal stopiti med pisatelje, med toliko ljudi po vsej zemlji!" Rekel je dalje, da „noben gospodar ne deva vseh bučelic v en panj, temuč deli jih v razne ule, da tam družno in mirno zbirajo med vsaka svojej domovini, potem pak se vesele svojega sadu." Za njim seje pel V. Jelenov zbor: „co v srdci našem plapola?" po kterem je
stopil na oder sedmošolec g. K. Fili-p, ter govoril prestavo g. A. T. iz Mickievičevega „Rata." Po govoru sede h klavirju šestošolec g. Cuculič, in prav dobro še izkaže pri igri: „Mašta" in pri dveh napevih iz Mejerbeerjeve opere: „ severna zvezda." Potem-je spet zapel zbcr K. S tanko viee vi pesmi: „evo desnice" in: '„u boj zborovi!" Za zborom pridejo na vrsto štirje dijaki z Lachnerjevim če-tveroglasjem za vijolončel: „serenade," po kterem je zbor pesem V, Lisinskega: „lepa Maca" tako izvrstno pel, da so poslušalci dvakrat na oder poklicali mlade pevce. Na to pride osmošolec g. J. Kos, in s čisto besedo deklamuje prevod g. A. T. iz Mickievičevega „Farisa." Na konci veselice seje kaj lepo pela V. Lichteneggerjeva: „hrvatske domovine," ktero so pevci tudi morali ponoviti. Veselica je trajala skoraj'do desetih, in vtisnila je marsikomu spomin do sivih las. —•.	• :
Vem, da vsi Slovenci z veseljem sprejmo g. S vete a za svojega deželnega poslanca. Kako hudo de ta volitev nekterim Ljubljančanom, priča nek dopisnik iz Ljubljane v list „Agramer Ztg." Pqleg druzega pravi: „kar se tiče „Novic" in ,,Napreja," storila sta' gotovo „švoje" delo, *) daje zmogel g. Svetec, od kterega se nadjajo čudnih reči, ker je neki napet Slovan (Ultraslave.)" Našem nasprotnikom je torej pravica zares čudna reč!
Od Kolpe. 13. maja. J. M. Ob Kolpi stoje vojaci na straži, da ne gonijo ljudje goveje živine iz Hrvaškega na Kranjsko. 7. dan t. m. je prišla prepoved še za drobnico in za krmetino (borstenvieh.) Splošno znana pak je še le prepoved bila samo za goveda, in ljudje so šli torej 8. dan t. m. v Karlovec na semenj, kjer so si nakupili svinj, kterih pa niso smeli gnati na kranjsko stran. Ce se da kaka prepoved, naj bi se dala o pravem času in tako, da jo lehko zvedo vsi, ki se morajo po njej ravnati. — Pri nas je trtje tako lepo, zdravo in bogato z grozdiči, da ljudje kmalo ne pomnijo kaj tacega. Ako bode vreme ugodno, začne trta cvesti uže konci tega meseca.
Važnejše dogodbe.
Ljubljana. Za trdno smo zvedeli, daje Nj. veličanstvo naše poslance prav milostivo sprejelo 15. dan t. m., in da nam se davki ponižajo, ako sklene državni zbor; da je mnogo upanja zarad posojila po loterii; da je mestni župan g. Ambrož ostal še na Dunaji, ker pride še le ta teden pred Nj. veličanstvo zarad tega, da bi se iz Vidma v Ljubljano premeknilo deželno vojno poveljstvo. Sem ter tje pa je slišati, da bi se to zdaj lehko ne utegnilo zgoditi.
—	16. dan t. m. je imel veliki umetnik g. Laub zadnji koncert, v kterem je bilo pa še menj poslušalcev, nego v prvem.
—	Kakor beremo po vseh ogleh našega mesta, misli društvo južne železnice na Duhov (binkuštni) ponedeljek tudi iz Ljubljane in Trsta posebne vlake na železnici dati samo tistim, ki se mislijo peljati v Postojno. Plačati bode treba, kolikor po navadi; ali zato pa vstopnino v postojnsko jamo plača društvo. Ker je pa v Trstu in Ljubljani gotovo mnogo tacih, ki bi se peljali v Postojno, v jamo pa vendar ne šli, ker so jo uže tolikrat videli, torej bi utegnilo boljše biti, da bi se napravila vožnja po nižej ceni, potem pa da bi vsak sam zase od jame plačal vstopnino, ker to bi utegnilo biti bolj po godK vsacemu, kdor se bode vozil, jama bi tudi gotovo ne bila na izgubi, in več ljudi bi se utegnilo peljati v Postojno.
*) To je zares krepka hvala, brez ktere pa lehko prebijemo.
Vredn.
•—• Oujemo, da je sel od nas v Zagreb divji mož, kteremu neki posebno dobro de, če kdo z omočenim prstom potegne po njegovej koži. Ondi, kjer se je ljudem poprej kazal divji mož, napravljajo zdaj novo kolibo, da se bodo v njej kazale divje živali, med kterimi so tudi štirje levi. Zvezda (stern-allee) je našega mesta najlepši prostor, kamor se po hladnej senci po letu hodi sprehajat največ ljudi, posebno krasnega spola. Take bajte pa tega prostora, ako stoje poleg njega, zares ne lepšajo, in tudi smrad in kričanje divjih živali dela neprijetnost mirnim sprehajalcem. Vrh tega se dostikrat bere, da kaka žival uide iz svojega zapora, kakor se je bilo zgodilo naDunaji, kjer je bil te dni ušel volk iz Kreutz-bergovega zverinjalca. Ali bi se ne mogle te vrste kolibe postavljati kam drugam, kjer bi bilo primernejše, in menj nevarno?
Trst. G. Girardelli je stopil iz mestnega tržaškega odbora, tedaj ne bode vee^poslanec državnega zbora.
Koroška. 13. dan t. m. ob 7 zvečer so v celovški kolodvor prišli prvi vozovi po železnici.
Dunaj. Nj. veličanstvo je oprostilo tudi vse po zakonu postavljene nasledke vsem tistim, ki so bili kaznovani, ker so se na Erdeljskem vpora vdeležili v 1848., 1849., 1851. do 1853. leta.
—	Nj. veličanstvo je državnega poslanca Baltazarja Szabel-na povzdignilo v viteštvo, ker uže je bil vitez reda železne, krone tretje vrste.
—	• Zadnji dan junija meseca je tisti čas, do kterega smejo ostati brez službe sneti (disponibel) uradniki. Glavarjem vseh osrednjih oblasti je rečeno zopet, naj bi si prizadeli, da bi do tistega časa imeli gotove službe vsi uradniki.
—	Ker se zdaj več toliko ne izpeča olja in druge svečave, kar so začeli svetiti s plinom (gazom) in ker je to na škodo državnemu zakladu, torej neki da meni vlada plinov davek postaviti po tistih mestih, ki so do zdaj plačevala na mitnicah (šrangah) užitnino (verzelirungssteuer.)
—	Suselka oznanja v svojem listu, da ga državni pravd-nik več ne toži zato, ker bi razžalil bil Nj. veličanstvo in odobraval poljski vpor, ampak samo za to, da je bil premalo pazljiv pri svojem delu (§§. 29. in 30.)
—	16. dan t. m. je bila javna razprava v tiskarnej tožbi g. dr. Suselke, vrednika časopisu ,,Reform." Suselka je čisto oproščen in nedolžen imenovan. Ko so poslušalci zaslišali sodbo, živo so zavpili: dobro! Prvosednik pa je djal: žal mi je, ker moram opomniti, da pohvala, da-si iz dobrega namena, vendar je popolnoma nepristojna, ker po mojih mislih se s tem zlo rabi lepa pravica javnosti.
Trojedina kraljevina. Srenjski odbor zagrebškega mesta je sklenil, da se Nj. veličanstvu pošlje zahvala, ker je dovolilo ustanovitev južno-slovanske akademije.
—	„Narodne Novine" pravijo, da od vlade prejemljejo 2500 gld. podpore samo za to, da oznanjajo oglase javnih oblasti.
—	V ogulinskem polku (regimentu) je nagla sodba razglašena zarad razbojev, ubojev in požiganja. 7. dan t. m. so ustrelili 4, in 12. dan t. m. 2 razbojnika po naglej sodbi.
—	„Pozor" piše, da je po Hrvaškem zopet goveja kuga, ali da ljudje ne dade živine ubijati, ker severinskim kmetom lani ubita živina še zdaj ni plačana. Veliki sodeč je torej zagrebške županije prosil, naj mu da vojaško pomoč na tiste, ki se vpirajo, županija pak da je zaprosila namest-niškega svetovalstva, naj se vendar plača lani pobita živina.
Češka. „Presse" pripoveduje, da niso preiskovali samo v ■ "vairji g. Baraka, temuč tudi v stanovanji družili Ot t, tere so menili, da nagovarjajo mladenče, naj gred6 olv'. pomagat. — Praški list „Morgenpost," ki se najbolj poganja za Nemce, neki da ima tiskarno tožbo.
—	„Politik" piše, da je nedavno kmet razlagal kmetu, koliko dolgov ima naša država, rekoč: misli si, daje od Kristovega rojstva minolo 1862 let in pol peti mesec. Ura ima 60 minut, dan 24 ur, leto 365 dni; koliko je tedaj minut po Kristovem rojstvu! Ali vendar je naš državni dolg trikrat tolik. In res od Kristovega rojstva je minilo 978,816.600 minut, Avstrija pa ima blizu do 3.000,000.000 gld. državnega dolga.
—	Dr. J. V. Grohman je dal na svitlo važno knjigo: „Sagenbuch von Bohmen und Mahren."
Moravska. V Brnu osnovani odbor za praznovanje tisočletnega godu sv. Cirila in Metoda je bil uže na znanje dal razglase, v kterih vabi, naj bi jih mnogo prišlo k tej slovesnosti, pa tudi, naj bi se mu poslali muzični napevi za ta praznik; „Briinner Ztg." pa govori, da je vse odborovo pripravljanje ustavljeno, ker ga niso bile gosposke dovolile.
—	Na Moravskem je zdaj uže nad 800 Poljakov, ki morajo ostati, kamor jih den6. Mnogo jih je izkušalo pobegniti, zato so začeli še ostrejše paziti na-nje.
Krakov. Sovrednika lista „Czasa" g. Leona Chrzanov-skega je c. k. deželna sodija 12. dan t. m. izpustila iz mesec dni dolzega zapora, v kterem je bil, ker so na-nj imeli sum, da podpira Poljake; vendar mu je bilo rečeno, da ne sme iz Krakova, dokler se ne dovrši njegova preiskava.
Ogerska. Nj. veličanstvo je dovolilo, da se iz deželnega zaklada narodnemu gledališču na enkrat poda 20.000 gld., da bi vrnilo dolge, ki znašajo 32.572 gld. 23y„ kr., in da bi si napravilo druzih potrebnih reči, in za eno leto mu je dovolilo 60.000 gld. podpore, od kterih pak mora dati konservatorii 10.000 gld.
Erdeljska. Uže je pogovor med Erdeljci, ktere može naj bi volili za deželni zbor.
Beneško. Kaže, da letos bode obilo svile, ker črvje niso nič bolni.
—	Tudi po Beneškem so se začeli pečati z drevesno volno (baumvvolle), ker so videli, da se drugod po Laškem tako dobro vede.
Ruska. Vlada se nadja velike vojne po vsej Evropi, torej se staro brodovje popravlja in tudi novo teše. Veliki- ■ knez Konstantin je 5. dan t. m. boje da rekel pri pojedini častnikom (oficirjem), da se je bati evropske vojne, in pristavil: torej prijatelji in tovarši! zaklinjam vas, da trdni ostanete prestolu in očetovini! Zloga jači.
Poljska. Pišejo, da je grofBerg nasvetoval, naj bi se po 13. maji ukazalo: 1) da bi se morali vsi Varšavci odkrivati vel. Isnezu Konstantinu in vsem častnikom; 2) da bi na ulicah nihče ne smel pušiti smodek; 3) da bi se zaprli vsi, kteri bi se prikazali v čamarah in dolzih črevljih; 4) da bi se po vsej deželi gozdje ali posekali, ali požgali; Vielopolski da mu je pa odgovoril: 1) da bi se nihče ne hotel odkrivati, ampak da bi se ljudje raji umikali po hišah; 2) ako bi se prepovedale smodke, da bi se razjezili tisti, ki imajo zdaj v najmu duhanovo (tabakovo) samotržje, in državi plačujejo velike davke; 3) kar se tiče obleke, zopet ni mogoča prepoved, ker ljudem nihče ne more kupiti drugačnih sukenj ali črevljev; 4) ako bi se gozdje zapalili, potem bi se povsod tudi vpor še huje. razpalil, posekati se pa komaj dade v 40 letih.
—	Namestu grofa Kellerja so izvolili Ostrovskega, ki je Vielopolskemu zet, za voditelja notranjih opravkov.
—	Varšavci so neki zelo vznemirjeni, ker je od nekod počil glas, daje skrivni odbor dal izpodkopati nekoliko mesta, da bi ga izpodstrelil, ako bi se kdaj zdelo potrebno.
—	V prepiru z velicem knezom Konstantinom zarad procesij neki da je zmogel veliki vladika Felinski.
—	Vporni okrajni odbor za Litvo in Rusinsko je razglasil odgovor carskemu miloščenju. V tem odgovoru je, da Poljaci ne žele od carja nikakoršne privolitve, ampak dobiti vso Poljsko, kakoršna je bila, predno se je razdelila; torej naj bode boj, dokler se ne izžene iz dežele zadnji moskovski vojak, ali dokler ne jenja utripati zadnje poljsko srce.
—	Do zdaj so se na Podolskem vporniki pokazali v Latyčovskem, Braclavskem, Vinniškem in Otopolskem okraji. Ni še znano, koliko jih je.
—	Poročajo, da se je vnel vpor tudi vMahnovki v ki-jevskej gubernii.
—	Poljaci se zbirajo v žitomierskih gozdeh, da bi krepki ostali v narodnem vporu, in tudi razširili ga po Volvnskem in Podolskem.
—	Poljski tisočnik Mystovski je 4. dan t. m. zmogel Ruse pri Komorovu blizu Ostrolenke.
—	8. dan t. m. je bil srdit boj med Poljaki pod Tača-novskim in Rusi v Libstovskih gozdeh. Poljaki so popolnoma zmagani in razkropljeni.
—	600 vpornih konjikov je 10. dan t. m. osvojilo mesto Lubar, od koder so vzeli s seboj orožje pa 200 mož, in šli so na Ostropol in Labun. Tudi v Ovruškem okraji na Vo-linskem se je močno vzdignil vpor, kteremu se druži pomoč iz Polesja.
—	Pri Kališi pravijo da je bil hud boj, v kterem so po velikej izgubi Rusi zmogli.
—	Jezioranski ima uže spet nad 100 mož pod seboj, in tudi orožja dovolj, ker je samim Rusom vzel nad 150 pu-šak. Na desnem bregu Visle, blizu Jezioranskega, ima Cer-vinski pod seboj novo vporno četo, v kterej je 200—300 mož.
—	Govorijo, aH gotovo pa vendar ni, da je splošen vpor vstal po Volynskem, Podolskem in Ukrajni. — Po Varšavi pripovedujejo, da bi kmalo utegnili Prusi udariti čez mejo na Poljsko.
Francozka. Pišejo, da bi Napoleon utegnil v Belgii začeti vojno, ko bi zarad Poljske zares iztegnil meč. Napoleon se je 2. decembra 1851. leta postavil za cesarja, in uže 4. decembra 1851 neki da je bil k sebi poklical ministre, kterim je rekel, da po sedaj bode Belgija zopet francozka; to pa se do zdaj še ni zgodilo.
Italija. Lord Palmerston je rekel, da za trdno ve, da se v Rimu snuje grozna razbojniška četa, ki je namenjena proti Neapolitanskemu, in da bodo morali odgovor o tem dajati francozki uradovi, ker papežove gosposke so le njihove igrače.
—	„Stampa" govori, da ni res, da bi laška vlada bila z Avstrijo v p>omenkih zarad tega, da bi se razpustilo ogersko krdelo (legija).
—	„Opinione" piše, da po arbanaških (Albanien) obalah iz Rima poslani burbonski častniki zbirajo arbanaške razbojnike, da bi šli ž njimi v Apulijo.
—	Garibaldi še zmirom hodi o berlah; rana se mu ni še popolnoma zacelila. Garibaldi zdaj malokomu da blizu sebe in živi v samotnem premišljevanji. Un dan ga je želelo videti 85 Angležev, pa samo dva sta k njemu smela. Pri Ka-preri se poprej nikoli ni ustavila nobena ladija, od 1859. leta pa je bilo prišlo na 50 parnikih vsega vkup 16.000 ljudi na otok. Garibaldu njegov otok daje do 3000 frankov letnih dohodkov.
Pruska. 11. dan t. m. je bil na Pruskem v Berlinu velik hrup v zbornici državnih poslancev. Rekel je vojni minister g. Roon, da prvosednik nima oblasti govora ustaviti, dokler govori minister; prvosednikov namestnik Bockum-Dollf
je pa zvonil, da bi g. Roon umolknil; ali vse zvonjenje ni pomagalo nič. Drugi poslanci in tudi poslušalci so bili s prvosednikom enacih misli. Vse je kričalo: tiho! tiho! Na zadnje je bil g. minister tako razkačen, da je krepko ob mizo udaril; g. Bockum-Dollf si je pa rekel prinesti klobuk, s kterim se je pokril in djal: sejo odlagam za eno uro, in šel je skozi vrata. Po enej uri je bila zopet seja, toda brez g. Roona.
Turška. Vojskovod Tiirr je prišel v Carigrad. Fran-cozko pismo vabi turško vlado, naj bi pristopila med tiste države, ki mislijo Poljakom iti na pomoč. Neki da je tako pismo dobil tudi perski šah. Govorica je, da bode Fuad Paša za velicega vezirja, Omer paša za seraskerja. Car je na zadnjem popotovanji potrošil 100.000 Iib. st.
— Vlada se misli pridružiti zapadnim državam, ki so namenjene pomagati Poljakom.
Afrika. Bere' se, da Nil bi imel izvirati iz necega jezera, ki leži nekoliko južnejše od Viktorinega jezera.
Amerika. Zavezniška vojna je pod Hookerjem prekoračila Rappahannok, in sovražnej napredi (vorposten) zajela 400 mož. Zavezniki stoje ob zalivu med Vicksburgom in Port-Hudsonom.
Puebla. 29. dan marca so Francozi osvojili ostrog (fort) sv. Januarja, nekaj otokov na reki Tlaskali, na kterej stoji Puebla, nekaj mestih hiš, pa menda nek samostan zunaj mesta, ki je še zmirom nezmagano.
Popravek. V zadnjem „ Naprej i" na prvem razdelku 156. strani v 8. vrstici beri: Muhar namestu: Miha.
Listnica. x-)-y. Potočnikova slovnica. Slovenski razlagati se uče: berila in praktično gramatiko ; številjenje pa slovenski in nemški razlagajo.
Loterija 16. maja 1863.
Trst: 49, 55, 64, 6»,
Dunaj 18. maja. — Nadavek (agio) srebru 10.25.
28] [2 ScUmitiiovi iztlelUi iz fjo&fine volne.
Marsikdo nenadoma oboli v tem času, ker se vreme rado preminjaj ker mokrota ali hlad napravi bolečine, ali jih ponovi. Treba je torej varovati se, in iskati pomoči tam, kjer je jo uže marsikteri našel. Če ima človek nahod od prehlada (reumatizem), priporočati je Schmidtovo znano blago iz gozdne volne, ki so ga zdravniki preiskovali, in slavno potrdili. To blago je narejeno iz vlakna (Taser) smrekovega in borovega drevja in iz vlaken druzih rastlin. Kako zdrave so smrekove in borove kopeli, kadar človeka trga po udih, ali kadar oboli, ker je bil na prepahu (luftzug), ali ker se je prehladil, kaže to, ker čedalje več ljudi prihaja v take kopeli. Razni izdelki in oblačila iz gozdne volne so pri meni na ogledu. Ce začne trgati po udih na tem ali unem delu človeškega telesa, imamo pomoč, ki novo trganje precej ustavi, staro pa odpravi ali polajša. Na prodaj imam in priporočam rokavače (janke), hlače, notranje podplate, nogovice, podmetek (vato), olje in prejo za pletenje (strikanje) iz gozdne volne. V Ljubljani 11. maja 1863.
Albert Trinker.