T *m\t glasilo slovenski; narodne: podporne: 0r.4nitki In upravuUAtl f»,. ■Url; su.»7 n i-a wsdels av. Offlc« o/ pbbih *tiu»j SWT «o. U wi»d«lf. tvi, T«l*phuB«t Uwadalt «(It. .....J »^«Ä^i^ Chicago, III., pondeljek, 17. «ktekr* (Oct 37) l»lt. »HftX*00 S TE V.-NUMBER 383. »Pilil 11 iti (N«. 14«) Act mi i. lil?, m NI» «k« P«»t OffiM al ot »ptcki r*te «f r niâi ■- — - - -... -......... feefr ese«e«Tl03, iUt »f O®». S. ItlT 'RUDARJEM: GOVORICA 0 GENERALNI STAVKI. a na M*™* d* * "zloČUl proti ljudstvu * in zvrača vso krivdo za itrajkna rudarje. Vsa pogajanja z operatorji so pretrgana. Generalna starca vseh mednarodnih unij, če kon- ----prejme protistavkovno določbo. boloari zahtevajo plebi- SOIT V TRACIJI Indianapolis, Ind., 27. okt. Wilbam Oman, tajnik-bla«*jmk j********United JP^p^pOifoini GC A vnsrioi^ Je üsjä* ▼il včeraj, da sklep m stavko ne bo prskttotR. Isvrševalni odbor or xaniisrfje bo edgwmil nn iijavo predsednika Wilson* v «rado. Washington, 26. oktobra. Predaenilc Wilson je včeraj podal izjavo, v "kateri pravi, da je stav premogarjev, ki ima priČelti v soboto 1. novembra, "zločin proti vladi in ljudstvu Združenih držav". Dalje pravi predsednik, da j« stavka "moralno in postavno krivična in da vlada «e ne bo obotavljala izvajati zakone in najti sredstva za «asčito interesov ljudstva h tem, da preipreéi štrajk in , obdrži produkcijo premoga*'. Izjava je büa izdana po aeji kabineta, na kateri se je razpravljalo o atavki premogarjev. Cim je bila seja končana, je bil Wilson obveščen a sekljufrkih, da vlada ne bo dopustila rtavke. Wilson v svoji izjavi zvrača vso krivdo na pr »logarje; niti ene besedice ni o operatorjih, ki so zavrgli pravič-11»* zahteve rudarjev. Zaključek Irîd^ipWitni vojni »skoti ki sn še danes v veljavi; glavni odborniki premogarske or- rhniza ci je zapadejo peroekucijl in sliši se grožnja, da bo vlada zase-rudnike in konakripcirala ru darje za delo v rovih. Waehingt** 26. okt. - William H. Johnaton, predsednik mednarodne zveze strojnikov, ki šte-j« 35 članov, je dejal v soboto, da bodo mednarodne unije, katerih je 112 v Ameriikl delav^ «ki federaciji, glasovale o vprašanj" generalne Stavke, ako kongres »prejme protistavkovno liredlošenl železniški predlo, "< »i ^aiiuirano delavstvo v Ameriki se ne odpove zlepa svyjim pravilom, ki, jih je uživalo dvajaet let", je rekel Johnston. Ako ne bo pomagalo nobeno drugo sredstvo, * poslužimo direktne akcije in jaz aem pripravljen dati ograniza-c»ji strojnikov na, glasovanje • • • .4 Zepst razlika med^duliovnt; kaj-, ■or Gary ima besado; napad na «tavkarje ▼ Jolis tu. '' ' t* V NAÔA IZVIRKA POBOÖILA VESTI S POLJA JEKLARSKE STAVKE Park, 2«. okt. - Bolgaraka det logacija je v potek predložila od« govor na mirovne pogoje, ki «o bi, li dostavljeni Bolgariji pred ae demnajatimi dnevi. Bolgaraka vin da protestira proti veliki vsoti od fckodnine in proti trfritorijalnin^ RUSU CARISTI SE SE VEDNO ZASTONJ MUCUO 14, lili. Ki / I2 v Trockij govori o dveh Anglijah SMI POMAGAJO DENIKINU London. 26. okt. — Po aadnjih Izpremembamtcr zahteva.1* Mo*ve ,n P° »Peterih prebivalatvu »S* Z^l bineit, da naj aamo odloči, kam ^¡L^inT EST* hoče spadati k< vSeJo ln Pevlovek osem »ajst niilj južno od Pctrograda. Illlklrtinvs rrnraa asa a ■ fm jHsk' Poveljniki adaj konce- LL NO SKA FEDERAC JA'K t1**** ZAHTEVA ODPOKLIC CEfvrZ* Brezžično poroko ia Moskve --i pravi, da je dejsl Trookij s ozi Resolucija aa irako republiko in rum n* pred fstro- pripoananje ruake sovjetska >" pora* JudenhVvih Čet vUdsjstudisprsjeU - > v «koliei IVkovs. da "nevarnoat, PRIDWO POD DK VHO KONTROLO V Montgomery, Ala. - (lovernor K«lby je podpiaal novi aekou, ki jf bil aprejet v minoleni aaaeda-n ju «labamake zakonodajne *t»or. nies; da lina država prsvieo prsi "kovati pri vat ue vemke snvods! kot so klefitri, bolniinkte, blaztuee, ¿(»le in drugi taki atjvodi. Zakon •InJe državi oblast, da prepove vsako prisilno delo v privatnih « rakih zavodih. Voditelji katoli ske cerkve v Alabanti so silno ns aprotovali temu «aekoiiu. BANAT RAZDELJEN MED SRBIJO IN RUMUNIJO. -- J r W je pretila Petrogradu. je zpiai). konvencija v peoriji je *íhu*< ni p* ** povsem odsiranjo končana " Boljôevilke Me ao prelle v 1 |, " • . > .m, ,V 7] » Polovica vojaštva zapusti Oary Gary, Ind. — Poroča se, da odide okoraj polovica zveznega voja-fitva iz ©uryja v Pittsburgh, soboto ao bili zopet aretirani ¿ti-rje stavksrji, tods dvs rta -bila takoj kjpu&čena. Okrog petdeset hrvaikih in srbskih fttrajkarjev je odpotovalo zadnji teden teden z družinami vred v staro domovino 'BF^f'^i'i ri ''V" Foster gluti zaroto. fprais^je generalnega Strajka." v. dokler rudarji ne umaknejo ¡•"gJaaa ca atavko Tudi tretjo «'•nferem^ je v,mt podjetnikov. v torek nestalne ta mrzlo iT- New York. — Wm. Z. Poator tajnik osrednjega stavkovnega odbora jeklafrjev in želeaarjev, ki je priSel sčm iz Pitisburgha v ao-ktto, je daje), dft so npi Ipioni j^-Jtlarskih njaKiiutom vedno sa pe 'taml. On «Hiti. da se kuje proti j«mn d| it ffygM rpor Alio ka pTOtiitlČm č si nekega dne prinesejo z debeli-mi črkami vest, da je bil "najden dl llSlll ^ " V njegovem kovčeku, tedaj se njegovega alutnja iz itnja izpol- «alMt Divjanj, kompanijddh bliptenov Jolist, ni. (Izvirno poročUo Tudi v tukajšnjem meStu ao pri čeH hlapčoni jeklarskega trusta racgrajati. Okoli 9.40 zvečer ac se peljali . atevkokazi na dveh jivtoinobilih pe K n by je vi ulici Pred Trdlčevim safunom je stah |fanto^', ki aoee mirno pogo varjali, ko sta mimo pridrdralc avtomoliila. natlačena s stavko-kazi. V tem trenotkn so pričeli streljati z avilomobilov.' Padlo j« okoli šest strelov. Kua krogia jt zadela okvir ua «alunakem okni in prebila lii>o. Druga kroglr je pa zadela mimoidočega Ja<4 Wooda v hrbet. Odpeljali so ga t bolnižnkto sv. Jožefe. Zločincev niso dobili. Zakaj jih niaof Ko mentar zaradi tega je menda n« potreben, (Poročevalec), Jeklarski podjetniki niso mogt podkupiti duhovna. Struther«. 0. (Izvirno poročilo) Mod tukajinjimi stavkarjl krof vaet, da je prejénjo nedeljo prl^l gal hrvatidci duhoven rev. Urško vič v Bray Ilillu. da je prejel od jeklarakih podjetnikov «Jeoč do larjev, da nagovori svoje fars da se vrnejo na delo. Duhoven je pokazal tudi ček ir dejal ieraiiom t Jsz asm • fliM avoje od kapitaliatev, vi ae pa dr žite in ne po>lite na delo in prejeli boste tudi svoje, kar zahte wmmtrn \ Johnston. Pa. » (Izvirno poro čilo). — Med duhovni ao dvoje vr atev dušnih pastirjev Kna vrata stoji na at rani jcfcierSkih ped jet nikov, droga je na at rani stsvkar jev, kjer bi Ml tudi Krfcst. če W da um prišel na arel. Tukajšnji duhoven Dembiiisky je na etram jeklamkih gospodov če ga aodimo po isjavl, ki je > priobčil v Johnaton Lsnderju. v ofenzivo severno od Petrogrsda Peorija, lila. _ Konvencija dr- ^t^lü žavne deUvske federacije v lili. 1 *™*f° veat» ^ ao noian je v soboto zaključile svoje fj*** ^^ dv* zborovanje. Delsgatje no z veliko ,adji v hiu8krin večino sprejeli resolucijo, ki za- t* Moskve je prišel oklic, ki ga hteva, da Združene države pri- i« Troekij naslovil na "rdeče l>o-poznajo neodviano republiko Ir- J^vnike" in ki se deloma glasi: ske in aovjetteko vlado v Moskvi; w N» vseh frontah srečste sontsž-obenem zahteva reaolueija, da Anglije; na vaeh frontah Združene države odpokličejo vse nnjdete angleAke katione, atrelivo svoje čete ii Mibirije in prepusti- ta Me oblečene v angleške unijo ruskemu delavstvu, da si samo *<>"»*. Angleški letalni ubijajo voli svojo vlado, kakršuo hpče. i» déeo v Arhangélsku Resolucija za ustanovitev "ene »» Aatrakanu; angeláke bojne Is-name vsUke unije" j« bila »pre 4je bombardirajo naše obrežje In jeta s modifikacijo, da ae Skliče aaglsžko zlato seje korupcijo pe-konferenca strokovnih unij vsake vsod. Vojaki, komisarji in po-poaamezne imhiatrije, ki «e naj moHUlaki! Ponovno ao se vaša sr-posvetujejo o tesnejši zvezi. nsi»elnlla a aovraltvom do hi- Druga resolucija zahteva, d* W iri »crvoželjne Anglije, le odpravijo sedanje konveučne ***** ne «o»^* Pohiti, da ste da se odborniki volijo s plašnim bil preti iz kljnAenju ki predlagal js, d» zbornica počaka, dokler lie ho r». šeti llerger je v pnsiv na vlšjs sodišče. UepuUtWki voditelj v zbornici jr ujsvil ? pet poročilo odseka pride na veste Ust sednje točka dnevnega rede dno 10 novembra, predeš ar zekijnM izredno zasedanje kongresa. , 11 routai * mesti wagy. Nsgjr-Bcčkerek, VsrŠsc in Panče ve, ki leže «svsrno in sevarosspsd no od del greda. Pr. A Trumbič, jugoalovanakl zunanji mlniater, ki je všeraj do-spsl v Psriz, js prineasl s seboj pooblastilo bel grajska vlade, da lahko podpiše mirovno pogodbo /. A vat rijo z gotovimi pridržki. SAMOPASNOST RUDNIŠKIH PODJETNIKOV V W. VIR6INIJI, DEPUTUI NAPADAJO 8 RAMO K1ISI RUDARJE. J« As šsnakn niso nnt «»red koliói tih surovin O-.ta ff;:' S« Oharlaeton, W Va. » "Kadar bodo prišli organizatorji U. M. W. o f A. (rudarske organizacije) na guyanako |hiIJc, jih bomo sprejmi S puškami." Tako ao ae nekoč izrazili guyauak! premogoa ulški podjetniki in ta lajava se «dsj spolnjuje. Organizatorji rudarske organi-ascije ne morejo vstopiti v okraj Logsn. ne da bi tvegali svojs življenje. Hkorsj vsi orgaiiifatur-jl ao bili dosdaj strsšno pr^tepf. nI, ki so skušali prodreti v to trd. njavo podjetniške samopašnosti. Cs iitstopi tujec p« železniški postaji, (takoj ga obkolijo podjetniški podrepnifci in ga isprašajo. Po kaj js prišel. Oe kouvpenljskj ilapčoul jiiMi zadovoljni s odgu vorom tujoa, ga pretopojo in a)>e- | de U meata. Kako malo apoštova-uja do tujcev imajo kompanljskl > pretepači -pvnrl dogodek, ki «i... js doživel J. L. Helser, veliki ksn* celar Vitezov IMtije. Kljub, temu dogodku pa kompanljskl pretepa «M še mula I je pretepajo or ga niza torJ* ki piikijije v okraj Včsai avojo žrtev preto|tejo in irkrsdejo M danar, ki ga ima pri sebi. y Ali ti Klapčoni rudnišklb pod-itiiikov ns pretepajo le organi. V aeiorjav in tskih ljudi, kJ jim n|. •» WW «uttik neusmiljeno prete — kl.pntegnej.ss ♦ dbb8 JE nevarno bolast /v niftke oblssti so ga premestile v bolnišnico. Ze nekaj tednov se je Debs počutil slsbo in zdrsvnlk v jstnišnicl je Krili, ds preneha z delom v krojaški delavnici Iu dali so mu neko pisarniško delo. Kljub temu js slsbel in končno js sdrsvnHt priporoči, ds Deliš i celico, v kateri js prebil 14 ur dnstffl» in ae zdrsvi v jet-uiškl bolnišnici. * p _ M PRIMO WALEÉRI iHÁ 2UUAV0 ROKO I Detrolt, Mleh. - PritM- Wsle-ftkl, hrituki prestolonaslednik, ki se klati po Kanadi že nekaj me. sseeV, je bil te dni v Windaorjn tik meja onkraj Detroita Imel je aestnnek s Henry Fordom, znanim astnikom avtomobilskih tovarn, kateri je o t »ljubil princu, da mu pokloni nekaj traktorjev zastonj as prinševo fsrmo v Alberti. Princ hI Ml rad ponudil desnico Fordu, tods roke je ete^m» »i« ne nuire skleniti pmtov. Kej se ja zgodilo f O, kanadski farmarji, ki mejo zelo trde dlani, ao imeli po-aebno vsoeljs s «tiskanjem prinče. vs roke. Kespko ao atlakali nežno rečleo božjemu «rlloatnlku, teko krepke, de je prine «k rt al S «oh. ml in — roka je zdaj nerabna za nedaljno stiskanje. Prinševo dolgo ime (obsege ss-dem tiskanih vrst) aa je podel j*« le se dve besedi odker je gost Ks friklstll M jc namreč m«vi dro fl_ sami plačevati te hlepčonc, V Hnyauskl dolini ni knrapsttijakili Hiražnikof, ampak tisti, ki oprav-Ijajo dslo ss rudniške podjetnike kot straŠarjl, ao depgibdrsni, ts- ko da ao plačani lr javnih ared atev. S, ; Olavar teh pretepače v js nski Don t'hafin, tipian staroiegtd desperado, kl se bshs, ds Uns us kopitu svojega samokresa 4va-ns jat zares, in o ksterém je anillo, ds Ima šest iimec^f na svoji ve« Atóa, tli. —Kugcne V. Debs, ¡TZtiïaï znani ao<.»elistlčnl veteran, ki se . „ ,0^ nahsjs v tukajšnji kaziHInlel za ^^ nnrtl. I hsfln je o-deset let, js nevsrno zbolel in Jst^ krajui pUer in iifoUJI so ga m dar ji! | Vsakemu m sdl to ne verjeluo, ki ne pozna reemer v Uuysiwfcl dolini. Na volilni dsu obiščejo ru da rje hlapčoni Iti Jlhi ukaže jo, da volijo ('hafina, ali de ne pridejo , ne volišče. Vsekeinu groze, de gs pretepe jo ali celo ubijejo, še ua ho spoluil njihovega ukaze. Po dovršeni preiskavi eo poke-zeli pretepači, da ae ue brigajo doell za nredue preiskave, ki jih odredi govemer, ker lepo nsds-Ju Je jo s preii epa njem tujcev. K* k Jt guverner po prebtktvi dejal ru-dar jem, de se jim nI trehe bati, Če ae vrnejo v svoje krsje, ds bo-do pretepeni, so se nekateri ru dsrjl vrnili domov, s nealednji Iz vlečki iz zapriseženih izjav goto- i * rtksj ao doživeli, • ¿ižf' Alez llargiwi izpoveduje, ds ae je vrnil domov in ker ni usšef avoje žene doma, ar js naputll k avojernu teeln, kjer je bila nsete-njene njegove soproge/ To ee Je rBllo dne 11. siptegiiira lilH mM njéjni bojrd ples, ker ee je rdeče. deli ime "Rdeče vršne". Imenlu nelm« t potu je srečsl v»egsiiw»gočue* - -k < Win. in nekegs Joe ¥ktt-----^ fleldaa t haflu ge js prašel. kam 1 gre (hlgovoril mu je. ds gre po sesti. Pe teh besedeh js <'bafJu plenH nanj ln «s pretapsi. iJrjal mu je, ds mors tekoj «apmHiti eé k rs J Iwigen In de v (Hiyenekl do. lini ni nanj dele Kir Anderson bits meter, kl jO psehrsnjujr. Dels ven js bil es ni* darsko orgenizeeijo Iii asvede ie boj odpuščen Htražniki eo mu n> kil. de mora tekoj zepuetlti doli« ne. Ugovarjal jim Ja, ker m u h «Indij...... in id«,! ) / ■ •• ptwe„i M trt M. láSiJr dolarje Pomagalo nI nil, zaptngj* ti je merel tekoj doline, ne de bi prejel zeelužeai denar, (Deijs ue 4, itrini.) JJ npgviTX PROSVETA GLASILO ILOVCniKK WAiOOWE POOPOMIK JEPWOTE LASTNINA MtfVKNBKK N'A KO DK K I »OPPAU« J KPN OTE 1 Nerf** m SS* Im flM' eSfc • M Uta. 92 ^tfll mmm PROSVETA' MST »• Uvodale Af wy _ tf ijjLF'jiiTa ; W'P, ZLflSS ZT THE ENLIGHTENMENT' Or»— W *m t, River, Goto. Po prego varjaiiju • kompauijakimi prste-peči v državi Utah aem «airinil wot i Somerset u, Cota., po svojih opravkih. Ko jokom, irf so mi Ili v tej pri jezni naselbini ns roko in naročali na liste, izrekam naj' toplejšo zahvalo Peaefcej SS j'" zahvalim le rojaku Kokliču ss »rijazeu in gostoljuben sprejem, d ga ne bom tako kmalu posa bil. m e eldepeej* •• W- (f«p»S«l 2ELEZNftSKO VPRAŠANJE. Kongresu je res predloženih več načrtov sa rešitev železniškega vprašanj^, ali v teh načrtih sta aamo dva principa: ali ae vrnejo železnice privatnim lastnikom, al' se naeijonalizirajo po Plumbovem načrtu. Načrti, ki priporočajo, vrnitev železnic privatnim interesom, ao vsi enako škodljivi ljudskim interesom, kajti če bo povišana vos- li ni na, da lahko žeksnice obratujejo z dobičkom, pojde Jot neizbrisno dobroto, kadar se m in ta dobiček lastnikom železnic. Tega fakta ne morejo izbrisati .predlogi, ki so sicer različni, železnice pa vračajo privatnim lastnikom. Privatni interesi niso še nikdar delali zastonj in tudi železnic ne bodo obratovali iz ljubezn do ameriškega ljudstva, paj naj zagovorniki privatne železniške kontrole hvalijo železniške podjetnike do neba, fj na stvari ne bodo prav nič spremenili, iz enostavnega razloga, ker jih zakon samoohranitve goni do tega, da preje majo profit In čim večji je dobiček, ki jim ga dajejo železnice, toliko večja je tudi njih gospodarska moč. Ljudski interesi so edino zastopani v Plumbovem načrtu za nacijonaliranje ameriških železnic. To je tud vzrok, da privatni interesi najbolj divje napadajo ta načrt in ga proglašajo ničvrednim. Ce kdo misli, da bo Plumbov načrt sprejet v sedanjem kongresu, ae moti, ker je nemogoče dobit* zanj potrebno večino. V resnici pa Plumbov načrt, čeprav ne oo sprejet, ne bo nič ^adržan. Sedanji kongres bo sprejel torej drug načrt in sodeč po glasovih, ki prihajajo iz glavnega mesta bo dobil Cummin8ov načrt večino. Na prvi mah izgleda, da je to velika zmaga za privatne interese. Ali če vprašamo sebe, kaj se bo zgodilo, ko bo sprejet ta načrt -dobimo za odgovor, da se bo morala povišati voznina, bodo lahko železniški podjetniki odplačevali obr< ogromnega dolga, poleg pa še prejemali dobiček, bo to udarec za privatne interese, ki jim zada nezaceljivo rano. Kajti če pojde voznina navzgor, se bodo logično podražile tudi iivljenake potrebščine. Privatni interesi bodo znova pred ljudstvom dokazali svojo nezmožnost za reševanje važnih gospodarskih problemov. Velebizniško časopisje bo napram železniškim podjetnikom storilo svojo dolžnost in bo skušalo prikriti nezmožnost privatnih interesov. Ali nezmožnost ne bo pokazala v tako žarki luei, ker bodo zaradi nje trpeli vni: mali trgovci in obrtniki, farmarji in delavci, ki tvorijo ogromno večino ameriškega ljudstva, da jo ne bo mogoče prikriti. In tako se bo hipna zmaga privatnih interesov spremenila zanje v usodepoln poraz. Ljudstvo ne bo po tem spoznanju le zahtevalo naci-jonaliziranja železnic, ampak tirjalo bo, da enaki usodi zapadejo tudi druge glavne industrije, ki bo tako razvite, da so zrele sa nacionalizacijo. Tako kopljejo privatni interesi v svoji slepoti in zagrizenosti sami sebi grob, ker nočejo nikjer popustiti za piko, dokler imajo moč, da jim ni treba popuščati. Prve močne udarce svoje nespametne taktike bodo privatni interesi občutili že v prihodnjem letu pri volitvah, ki bodo naznanjali, da je pričela njih moč razpadati in se drobiti. 68t DOPISI |Od tukaj nem sel aro ti zdravi šču Glenn .Springsu, ki ima gorke kopeli s 130 stopinjami toplote, tlem prihajajo bolniki, ki boleha jo na notranjih boleznih iu rev taatizmu v nadi da se jim povrne zdravje. Naših rojakov ni ve-Mko tukaj iieeeljonih. Jo por dru žin in troje aameev. Večja slovon aka naselbina je pa v Aapenu, ki ae sdaj tudi drobi, ker se rojaki iaseljujejo v druge kraje za kru hom. Rojaki v tej naselbini ao šolo prijasni ljudje in prav gos) o jubno sprejmejo tudi tujea, ki pride med nj*. Med njimi sem pridobil naročnike na naše liste, kar dokazuje, da so naši Slovenci napredni ljudje, ki Stremijo po izobrazbi. Za izkazano gostoljubje. ki ga človek posebno občuti mmm tal ao bili pomeuki, ne morem po vedati, kar nisem bil zraven, oli akt je ta, da so bili delavci polj .k c narodnosti od duhovna pozva »i ua «hod v torek v poljsko šolo Ms tem ahodu pa ni šlo po duhov novi Želji, kajti neki delavaki vodja mu je povedal v obraz, da • priliko, da se uče kujigo vodstva in drugih reči, ki so po trabne *a modernega trgovca. Rojaki v šolo! Sola ne škoduj< nikomur, kajti kolikor več se šlo vek nauči, toliko več tudi zna. P. A, Vider. dan pred preiskovabio komisijo ski kapitani in drugi podj. toda sgodilo se m ničesar. »agnatje Bilo jih js okofi Kako ravnajo ti brutalni stra ki ao aplavd Jj hotepei z ženskami, pa dokazuje jinr je govoril iz duše.- Ij j naslednji dogodek, ki «a opisuj« Govoril je proti delavaki str®, priča, katera je ob času dogodki bovniin organizacijam, blebetal j* nedela na mostovžu. in gledala » boljševizmu iu I. W. dani-divji priaoh j rs v no je vedel, da ao jeklarski ,„ Naenkrat je slišala, da mrs. Liz želerantki delavei organiziram v de Robinaonova kliče ua pomoč Ameriški delavski federaciji. Kle-Ko je priča pogledala tje, je vi petai je. da je 20 odstotkov iadu" :rbu da Robiuaouova teče uaprottrfjanlnih delavcev v Združeni], ti svojemu soprogu, -katerega so državah organiziranih, fiozabil j,. 1 kompanijaki pretepači pretepali' pu dostaviti, da bi bili vsi amni •ta ceati. lVrutalni hlapčoni su ji u- iki industrijski ^elavei organi«. J tazali, da ne sme klieati ua po- rani, če ue bi, sUurokopitui podjot- i moč. Ker ni utihidla, so oddali ua- niki, kot jc (iary. ne nastopili t ljo tri strele. Po tem jo je pa w vsemi svojimi močmi preti delav- 1 ki podrepnik udaril po obrazu ► Uki »trakovni organizaciji, »varil samokresom. Hlgpčon Ari Cli«»'b ji* pred rdečo poplavo. £jle so a- | licr je pa dovršd delo in jo pobil tnffce« ki jih jo vezul Gary, kajti na tla. Po tem nesramnem viuu so vsak človek, ki zim samostojno prišli na dum priee, ki «e je ]>a od» misliti in ai ne da tfltazovati

kot m ■ m» PitUbur^h, ta. — Nekateri tu kgjluji Slovenci le vedno gobez-dajo, da ni atavke v njihovi tovarni. Vae take pripovedovalce o-pozarjam na dojsti«, da so itu kajšnji dnevniki prinesli na prvi Strani vest, da prične jWUaraka atavka 22. septembra.f;Tudi Slo-vonaki listi so priobčili to vest ki črtal jo je lahko vsakdo, kdpr m je hotel. Ali ne čitajo ti ro, tako brezmieelno govore, prav no ben>h liotovt Nekateri teh siromakov misli jo, da, bodo prejeli od jeklarske ga truiJta penzijo, če bodo zanj garali, ko traja stavka. Vsi, ki sa njajo o takih ponzijah, se zelo motijo. Dokler delavec dela, na toliko gpluiL da bo lahko žive na. stara leta, čeprav ne bo dela %% načelo se pa bojuje delavska strokovna organizacija in ne ; klarski truat. Poročevalec. 12. m City, W. Va. — 12. t. je umrla v naši naselbini soproga našega društvenega člana Jos. U «ril», m. - Is vaeh našel bin prihajajo glasovi o delavskem gibanju, stavkah in organizira nju delavcev v delavskih strokovnih iu političidk orgpnizaei jah. In če vzamem delavaki list v roke, tedaj spoznam vao umaza-nost velebisnilkoga časopisja, kajti delavaki listi odkrivajo laž za lažjo, s katerimi iti velebisni-ški listi grdijo in blatijo dolavsko gibanje. Navalio tonui ee ga naj-dejo delavei. ki lo čitajo te njim nasprotne liste kot sv. evangelij. Slovencem, ki razumejo augle* ščino, priporočata, da se nsroče na podučljive angleške časnike, kalerih dob* lahko celi kol, če le hočejo. Za delavca je delavski list, kajti le ia ujega bo iavedel resnico o delavskem gibanju, ki je sanj velike valnoatl. Dandanes ne sadoatuje za dslavca, ds vs, kakšno je delavako gibanje v nje-govi naselbini ali v bližnji okolb ei. ampak vedeti mora. kaj se go-di v delavskem svetu žirom Zdrgi Žen i h držav in vsoga sveta. nil. b aapianlka svat« inkvisicijake komuijat Naprej stopi William Zebulon Foster, krivoverec, ki je prod devetimi leti utajil vero v našega Gospoda Kapitala in blatil naš blagoslovljeni mezdni sistem. Ko je bil privezan na v takajinji einkovni j« iabruk-natezalnico, je prignal svoje vralje krivoverstvo inje izpo- f^Jm ^dalTt ^o t vrši u»ka seja. na kateri sa hoda delavei in dslodsjalei pogajali o zahtevah. Hieer pravijo, da imajo duhov, ni nalog», da skrite za duše zrn». I jenov na ouem svetu, ali neka* teri tukajšnji duhovni sa brigajo bolj sa kompaniate. kar gotov nima prav nobenega stika s oekrSp duš. V Peresu živi oki duhoven, vedal, da ne veruje več vanj. Ker pa sveta inkvizicija ne verjame v odkritosrčnost iapovedi omenjenega Foster ja, je ukazano, da se obtoženec izroči posvetni roki, ki naj postopa a njim po točki 6, tyen 2, zakona za sežiganje kri-vovercev. Bog se naj usmili njegove duše! — Znanja črnili kosakov. — Ko ao aretirali John McCraigm organizatorja is Natrone^ Pa., ga je saržent državnih konstablerjev preiskal, de nima samokresa. Na-šel je v njegovem žepu knjižico, in ko je prečital naslov, je vzliknil: "K vragu! Kdo pa je ta pr — — —■ Plato?' je menSa Kb in kan ae vračamo? ime mi ni sitano. hI aa prvo nedeljo prav repenčil. da se ■Tdslavoi ao sstajo poatavljati pe V McKeeaportu Je komp^tom, ker sira. - 'i'ül^^^miewlae kompanija ne morejo tako 'nameravajo" sklicati "delavski shod". Tako se »lasi dnevna časnikarska vest Dolga vrsto strašnih zločinov) "BiH sjjffE^ **mm ■ IHK sklicati "delavaki _ tr Iswi (lovore tudi. da je delovndja porabil duhovna is Petoaa in La Hali« no «bed, da se <> Mavke _ Želesnikg. BUo ji j« 32. let in do ma je bila od nekod iz Št. J ur ja pri Taboru. Zapušča dva otroka v starosti šest in oeeui let. K večnemu počitku smo jo spremi 14. oktobra; pogreba sc jc udeležilo tudi naše liovo društvo #10-venski Rožmarin št. 388 H. N. J. Naj v miru počiva, br. Železni ku pa naše globoko aošalje John Planiaeo, — (Kar sc -tiče Vašega vabila ua društveno sejo priobčimo prihodujo sredo pot naslovom "Naananila", <> P*'**) . ■. -I (Nadaljevanje 8 1. Jim McKinzle je prišel is Char leatona, da obišče svojo družino Ka šeleznilki postaji se je sešel Don ('hafinom, M ga jo vprašal. kaj išče v tem mu fHfÊKKÊÊKfttÊÊM je, da je prišel na obiak k evojiJnaj se prepoved še izda sa Jekhrskf stsvka. i ja^eu namen (Nadaljevanje a 1. stram.) Mjeifvike iu krv^oo Sv^ueTI čieam, da ni greh, če delajo sodsmfi^ Lj. ^ gvjednu, da le denar, ki ga človeške'krvVln vpC zasluzijo v nodeljo, darujejo cg- Ury M moriU moWati# kajti vaa k vi. g to izjavo hoče oče Dembm [¿¿¡¿j6ka jftvnofct ve< da sky dokazati, da ni na »traid je- Lakrivi, Ht|rvk0f kcrili ES 8pr, k la raki h gospodov. Ta mjava mu ^ od^ra jeklarskih delavcev, prav malo poma-ga, da «e opere,\\ ž fi bi kamenje in Ka zmaailo, ki ga je priobčil v Johns- town Leaderju. Kdor namenoma | !¡^n%íe nairaVn'IIatöuiiikon, de drutre, 1 v sebe, kajti njegovo ol>- asad s—atnini odsekom D. 0, - Pred se- da nagovarjajo delavce k revoluciji sebe izigrava kot velikega A- 3mK t¡ bílr,iS"'ü Vran Buren. Pripove- d«k,v- niki v tujih jezikih govore oica«. , . n k govore, je hlapčou je4cfarakih | kurje v. Te resniee ne spravijo s sveta ko M. rtječe'' literature, govoril je tam preeej članov I. W, VHMHHBIIHHM J^^HKii-^1911'Andw' tui za vi jati ja'didiovnet^ " o^l^ t ki nedirektuo prizna na. nekem ^j3^11'/.^1 c al11 kl ■ U drugem mestu, da je svaril svojeL^^rJJ A»dm?»: farane, naj «e nc pridružijo akei- kl Jc Ipta^v ameriik- ji, valcd katere ao lahko proflfta- f^ ^^»V šeni za boljšcvikc. Z drugimi be-l^^ vPrattl- «f ? sedami to pomeni, ¿n je brumni IW ' J^Andersoa odfo- voril, da nI Vprašaji so ga, zakaj j« prtdrtifll dfelSvskrbt^okovii Vj kot drugi izseljenci, rekel svojim I o«»»™"} iu * faranom. nai se nikar ne nridruži- * dft dan malo prcvcc in zdaj izredno bogati , oče, ki je prišel v Ameriko reven faranom, naj se nikar ne pridruži.. , , , „ , , PiP^* jo stavki, ker bodo proglašeni aa .M* nl0r,l c,ovok ^ dva" na-jst ur. boljše vike. In da se njegovi {itrajkajoči fa-rani proglašajo za boljlevike, pomaga brumni gospod sam s svojo izjavo v JohnstoAvn Ijeaderjn, v ka teill vodkeJjem stavke boljševizem. Ce so voditelji stavke boljševi-ki, zakaj brumni (tnepod ne pride|ccv na SE s imeni naénf WeU, mr. Dem-I^ dcltt-binsky prav dobro ve, če pride z t. ILIJI/) I in i li jm tli so prinesli t soboto vest, da v očita I d»ryju ne sprejemajo več delavcev na delo. Ta vest je v toliko resnična, da ne «prejemajo deiav-a dplo, ker nihče, ae vi imeni v javnost, da bo moral tudi dokazati, kar je pisal. In ker I ne more tega dokazati, obrekuje voditelje stavke ua debelo, da so ia farmarji sa pripravlja aa odpor nroM star oko t. ai» podjetmkom _ Washington, D. 0, — gamurl IIKO l'HWI ma nekolik Cha fino v i» govoril, če druHni Nič nI pomagalo, odtti je morsl, ne ds bi videl avojo družino Medtem je prišel t'ha fino v p, i oli sni k Mitehell in HrKlnsie ga je proail, naj mu dovoli oatati toliko čass. da mu prinesejo od do-oliko obleko in densrja. podi^pnik mu je pa od-ne gre itakoj. da bodo «e vraga Izbili is njega To je samo par dokasov, kako divja podjetnika ,drhal e evojhni Podrepnik i v okraja Loganu. Ali |XMl.(pug|^| pretepe jo la rudarja»-, ampak jih ukradejo, kar doka/nje n led a ji dogodek: lleatr|r Kovieh. Jaekson Spoold-ing in šo neki njun prijatelj ao prihajali ia Blaira in «e bili na potu v Run Creek. da obišiejo nekega svojegs prijatelja. No pota so j ustavili trtjs khapčoni s «s klen ja nanje naaseil drugi jik je a veKiO» nabijal po „im, boljševiki. Da so res Indjaeviki, se Rompers, predsetinik Ameriške brurtmi go«pod sklicuje na preie- delavska fcderoeijc, naznanja, da kavo v Oaryju. * «"Hlc kmalu konferenca vseli . Da, gospod Dcinbinsky 1 Pre is-1 predsednikov mednarodnih uuij v kava v Oaryju je dokazala, ds WasWagtaaib na kateri bodo tu-vsakdo Isie v interesu jsklsrske- di ziu^opnifkvfarmsrskih orgsm ga trusts, ki trdi, da fSavko je. Wiii»i organizin klsrskih delavcev vodijo boljše k» delavaiva. To viki in da atavkarje podžigajo k UročHi starokopitni revoluciji. nočejo za nobeno Končno priporoča, naj se ne do-| M«ktiv»«» POfajO«»i« iS ki vi voli na shodih stavkar je v govoriti v tujezemakih jezikih. Naše mnenje je pa, če se prepove «Overiti na shodih v tujesemskHi jezikih. kauaUske- so pov-tnrki, ki nočejo za nobeno ceno prbnaü tretji jiasjs ya poM itjhl H-vkBMÍ kve, kajti po ustavi Zdrul^nih držav «e ne morejo sprejeti postave, ki so sazredne. Če je rediteljem stavke prepovedano govoriti v materinem jeziku stavkarjam, naj bo prepovedstio še popom pridi-gaiti in govoriti farsnom v mate rinščini, in kmalo bo priiol čas, ko hlapčoneki pop je ue bodo mogli več poneumnevati in pokvarw jati poštenih tujezemakih delav-eev. Mesto da ^e bruprni gonpod raz-1U aslido gnojnice na voditelje stavke hi jih obrekovaL bi hflo bolj pametno, čo bš javnosti podal detajlirano in resnično poročila, kako jo prišel do svojegs ogromnega premoženja, kajti Kriat je rekel, ne zbiraju zakladav, ker jih moli tro. ^ J;, n Absolutni goagadar Oary jo sprs. govoril. ----- .„4ÍA y - «ova avijnsa t iS "'/S * ¿V ■ » tOMoago, jfltniifia ■tt''— Absolutni |i»spMaa 6es|r g^SMMiÉi in HttMtom Peal «šali sa gs ÉÜOBMBH cUjo v Gsryju, predhodniku lioi^ ted States Steel kourpsaijc, svojega vodvteljs. jsklaraklh podjetni jUL" J v-, ■. 1 ' HI. Jeklsrski pod-■ zdaj prihajajo novim "Mufom," da napeljajo vodo na svoj mlin. Povabiti nameravaj* biziiMsssns. da, pridejo v jeklsrar v čikaikeia distriktu in se prepn čajo, da jsklsrna obratujojo. t» js čista navaden trik jektarsk^ podjetnikov, s kateri» »¡»Hi« zblu/oti javnost o stavkovnem i» lošeju. Jeklarski podjetniki bedo sami določili, kateri biznis.ni.« pojdejo v jeklarne, da kasnc> potrdijo, kar jtsa prsdlole. Oe «e jeklarski podjetniki polteni v svojih namenih, zakaj ns povabi ja stavkarjev v jeklarne. * prevričajo, če jeklarne rek obrsi* jejo t . * *** niffiHaodistaiki oe pssla-la aska drt^a zvijače, ds vtia Stavkokose paepel jsirsje « ene tovarne v drago. Nekaj dm delajo v eni tovasai pote» jikp. ponoči zoprn ys spelje jo v dru?" tovorno, da psiHjijl paliti pre . . këx ' : ■ ' . li®« v,-V Konvencija J. R. Z. v Cleveland«. i Li / APISMIK ui. ZBOJU Ulf OLEVJLANDU, O. (N^diljevanjc.) Socialnih reform se tur more odrivali na dolgo klop, če hočcuio U i« urili nov o mode»« Jugoslavijo, v kateri bodo za vse državljane enake urUlk* d« »»obrazi»«-, dobrih zdravstvenih raamer in drugih življenji, razmer, da ne živi en del jugoslovanskega ljudstva v večnem peklu. nmMiiu ddu ms pa stii življenje puato in prazno, ker se Je naaltil tega, kar le napačno smatral »a življenje, ki je vredno, da «a Človek živi4 In bomo odlašali a socialnimi reformami v mladi Jugoslaviji, pride zane-'liivo polom, kakernega «i ne želi noben človek, ki verjame, da v člo-veiki družbi učiokuje zakon revolucije, in kakoržnega so najmanj prikovali konservativci. ki podere vse, kar ae je dozdgj ustvarilo t vcil-/„„ trudom »» 4|avi1n|iui žrtvami, zruši «lavne temelje, da bo nekaj ča-ustavljena tvorba moderne države, nastal bo kaoa. In tega ne žalimo mi, po tem ne hrepeni noben Jugoslovan, kateremu blagostanje vsega jugoslovanskega ljudstva pri srcu in pri volji žrtvovati od svojih predpravlc, preueSeOih sem is poginule črnožolte monarhije da Jugoslavija postane moderna drŽava, ki bo kalilo tekmovala t drugimi civiliziranimi državuini na dušfvnem in materijalnem polju za palmo kulture in civilizacije. ^^ Nemogoče je v kratkem referatu detajlirano obdelati ob&irno vprašuje socialnih roforin, ker ao ti detajli tako obsežni, če hočejo obdelali „a široko, da vsak zase že zahteva referat. Ali o vsem Je vendar mogo-,Y podati tako jasno sliko, da spoznajo tisti, ki so poklicani, da grade ju slovansko državno tvorbo, kal zahteva jugoslovansko ljudstvo od njih v socialnem ozlru v novi državi. !r revij in llftov, ki smo jih dozdaj prejeli iz domevine razvldim, da razpravljajo precej o separatizmu in centralizmu, o skupnem jeziku, kon-frsijonalnih vprašanjih, le o socialnih reformah, ki so temelj moderne ,1, mokratske države, je malo govora, dasiravno so socMalne reformv predpogoj nadaljnemu kulturnemu razvoju v Jugoslaviji. Če hočemo, da se Jugoslavija razvije v močao moderno, kulturno in demokratično državo moramo pričeti s socialnimi reformami, kajti jugoslovansko ljudstvo, to so delavci in mali kmetje, Čakajo nanje In postajajo nestrpni, ker e vidijo resne volje za socialne reforme tam, ker bi morala biti, to je v na-rodnem predstavništvu. če vpražamo kaj je naloga moderne demokratske države dobimo na to vpraianje tale edfovor: Njena naloga je, da skrbi za zdravje, izobrazbo ^■riHI " idstva, de ustvari za vse dri , p........ ■„ ljudstvo razdeljeno v razrede in če postoje taki razredi. Jih P1ÜJ Nífíd lédic sentsmenikd r prezrli, kajti ta» I kak« šenša ŽE i IT E POTOVATI DOMOV če !a imate parabiont, ah m, pilite «Ui pa priditi v jo lastno komi k ban. m tvrdki EMIL KISS, ¡» tñostkx^SftTzelo težko zdrave, flea tega na odlaUjtTBoeita \ SBmfi Kidney aad Urbr Really • * , vnetje ledio at ufiTAciji »a v sax cs. Oteklih nog m davka, aü «i M v križu, ki flirt davka. '►V i v ! r »i ".»M D ' A ( S , U VV \ U FARME jpod najugodnejem in . zdravim ¿podnebjem v Združenih drŽavah, kjer ni zime, bliska, groma, toče Me ali )H>vodujl, požrešnih kobilic, ne strupeuih kač, ter prav jbliao mesta, kjer rodi zemlja vse in obiljneše kot drugod. Zu take ifarme se obrnite trn mene, imaut iuuI tisoč akrov najboljše zemlje po najuižji eeni naprodaj, več kot 40 akrov ne prodam nikomur. t Pridite «mebuo ali pa pišite na oj naslov: JOHN POTOSUN1K, O, IU»x 90, New Castle, Wnnli-iugton. Delavce potrebujemo. 4 plac%. stalno glasite ae pri: Superintendent^ Pittsburgh Forge Iron Qo., North Side, Pittsburgh, Pa, . , ■■i ,f¡ ^.„j. „,., vsega ljudstva, da ustvari za vse državljane enake prilike j^llARSIKDO bil bi Že davne j v in do udobnega življenja, V moderni demokratski državi ^robu ako b| ne bilo Laxearina. To je naloga moder- Kako o treba [JudltVO in blai do izobi mmmm 1 I aiora država odpraviti s socialnimi reformami, ne demokratske državel •■ - : Hekel sera, da Izobrazba spada med naloge moderne države naj torej skrbi država, da izobrazba postane splpžoa in da ne b ¿akati da odraste prihodnja generacija, da pričhe jugoslovansko ' občutiti blagoslov Izobrazbe? Uvesti je treba večerne Šole, v katere moruja pohajal osebe obojega spola do določene ataroatl, in v katere naj imajo vstop tudi osebe, ki so prekoračile to določeno atarost, če se zanje priglasi prostovoljno. Ves kurz v taki večerni šoli, naj traja najmanj skozi štiri leta, ki naj bo nadaljevanje tega. kar učenci niso dobili v ljudski ioli v enem oairu, v drugem oziru, naj pa služijo stavkovni isobrazbl. Pole« slovenskega ali srbohrvatskega Jezika, naj se na takih šolah podučujejo le praktični predmeti, na pr.: matematika, elementarne vede, mehanika in fizika, kemija, risanje in razni drugi predmeti, ki služIjo za strokovno izobrazbo jugoslovanski^) poljedelcem. Dekllika večerna šola bo učila strokovne predmete, ki so važne zu žensko izobrazbo. Ne zadostuje pa, da skrbimo za strokovno izobrazbo naše mladine, ko zapusti šolo in se odloči za svoj poklic, ampak mladini je treba dati prilike, da se splošno izobrazi, preden se odloči za svoj poklic. Da otro-o prezgodaj v tovarne in delavnice i* ¿obe dobro podlago zobrazbo, je treba določlji starost, do katere morajo oblsko-i Če zahtevamo, da morajo otroci po- Leta odpravi znprtnieo, katera nfučl marsikoga. Počuteč ae do-j bro sedaj zato tudi priporočam vsakemu to zdravilo. Lazearin je zelo dobro zdravilo zg zaprtnieo. obietne nerednosti in za MMrne v jetrih in črevih. Je tudi izvreten kričistilec. Prodaja se edino le pri Laxal Medieinea Co., 164 La xal Bldg., Pittaburgh, Pa, Dovolj za zdravljeneje šeat zavojev za $6.24, en zavoj pa za 11.04 vlite-všl davek. Za parcelno pofito lOc | IfiOl 81 UP&4TOIK aa ^fijtkft zadružno prodajalno Vesimora biti popolnoma mesar oeriji. V tej zadružni prodajalni la prodaja samo naljako blago in stopi takoj v organizacijo. Delav lokalna podružnica uslužbencev trgovske organitaeije. La osebe, ki ao zmožne vaditi trgovino ter imajo že večletno Ukušnjo, naj ae blagovolijo j avl ti oaebno ali pliiPU^ff na spodaj označeni naslov. Plača po dogovora. Jože Ambrožlč, Oanonaburg, Pa Skreni« Uvodu 1 ■ 1 ...... UeUaovljM« t. aprila Moa. ,'y 'V' gjlaVni itan Pfdpenu Jedioti. lakorp. If, jaaiia 1001 v državi tlimo,. NiT-at SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS» GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922, Izvršovalni odbor. uraAVNi odsek. vtama« Catakar, ssst m 8« uw»m« a»«.. CSU««, iii m. am«» Htm». Sw 140. cMan.Ur|, F». JOHN VEaoaaaAa. aves a«. Am. est^o. m. Ifíí?.^?^14^ o00«^' Bw, zesT-se a U..M. Avh ChM«» , ^f?^', h ta uraAViTEu glasila, rate ou«... aesr ee ae. umé Ave. Ckwa«, tu. úñ Jmkm uwi^e< sos h M ai., aerieafMa, ta. M«r»»e triMeiher, aee SV Okla. Ja. aee Ul, »mutiH r^eea Um%k. asee Av^. Okle. aOLNIŠKI ODSEK. « sear-ae a u»m Av., Ckk««, ir V/MOONO OgaOllEi nua.ll rutaré. Bm oa, arMevvOta, ra. •.■i»»« ----- m .. Aalee lt«4M*k, lw Ta Wtak Hevea, fe. ZATAONO (NCaotlE. A»taa ŠhUr, Bee lee, Qr~.. Kmm, m Iuí.m^ ... ^ Nsker, aee me, QWtarl, MIm., ee eeveiw Nadaorni odbor. rm r ieer, g, r««a a»., cm**, om* Tiskovni odbor. Vktae^ Celaker, Je«. tm Men aMrevU. IB ■ zoautrrvENi ooaoa raanaaoNiKi w,mk am, um a«. CrmM Av., catare, m. Jeka TrWL Bee ill, Uwnau, r«. Mik 0v«a, MS iMtlwMi D«trail, Mlak, ^MIÉH 1101 1 M okta. WjMf. m ae» n.«iS. Av., ckia«ee> ». VNM6, Dr. f. J. Kam, aS08 St Ctalr Ava., CUvalaaA Okle. raEDNiK "rnosvETE"! z.y.ri«a. HJTJSS T"" fi^ W •• ««•i* |l- ievrlevekwae ta SS^T ^ M - Míe VaríarW, MST-W Se. Uw.Aü. Ave. «-he. Salnllka p^N« naj T ' v al. etadu. V®| pckM «a al. ear a tal '* >j''. p ' A » l. tovréavalnam ~ gttlav Jo ifffij Zat v stari kraj. tanttt:'XL, ^ Vtacaaa Caajharju ; ■ * . : : VW áeatal la i PJ eaa'l'ja «a. i ntmi, MI, urvásülvu (IftlUi so posebej. j ,,•>, BU ci ne xa vali javne Prav nič ni preveč Ihajoli do osemnajstega I diino, da se lahko že v n|Ui vsakdo oaioci za svoj poKiic. Miaucnic, ki bo postal rokodelec, industrijalni delevec ali kmet, bo nadaljeval svojo izobrazbo v večernih šolah, ki bodo sčasoma postale nekakšne višje leta v šolo, če pomislimo, da 4ole lahko tako ure-njih vsakdo odloči za svoj poklic. Mladenič, ki ■iefe, ko post« vse javne šole jrezkOi cerkev. V Zdrnžeulh državah i da se prav dobro- razv v javni šoli nepotreben bolj Splošna. Predvsem pa zahtevamo, da so elne. Veronauk ne spada v iolo, ampak v tno brezkonfcsljonelne šole in vidimo, razvijajo, kar Je najboljšfr ddlaz. da Je verski poduk . ____eben. Celo pokojni dr. Krek, kateremu nihče ne more očitati, do Je bil brezverec, je pred avdjo smrtjo izjavil, da je za ločitev cerkve od države, kar tolik«) pomeni, da naj bddo javne šole brez konfesijonelnega poduka. Šolski poduk mora biti brazplačen, da imajo otroci vseh slojev priliko obiskovati ole. Vašaa za obstoj Jugoslovanske države je tudi zdravje jngoslovanske-Ce moderna država skrbi le za ljudsko izobrazbo, nf? briga zdravje, Je ta skrb le enostranska in torej tudi brezplod- -.....—imo le za izobraibo, ne gledamo pa na to. da Jugoslovm>»koll ljudstvo Živi v zdravih razmerah, tedaj smo podobni stavbeniku, ki hoče zgraditi krasne palačo na pesek, ne da bi preje postavil trden te melj, ki Je potreben, da se njegova krasna palača ne zruši. Za ljudsko zdravje je treba skrbeti še pred rojstvom človeka, s to oskrbo se preneha z njegovo smrtjo. Naloga države Je, da ustanovi s sodelovanjem občinskih, okrajnih in deželnih oblasti porodnifckc postaje •li centrale, ki ne skrlw le ob Času poroda za mater, ampak dajo materi ■todi potrebni poduk, kako Je treba ravnali z detetom, da ostane zdra-razvija. mora najmanj tri ineaece pred porodom prenehati z de-delavnici. Cc je družina tako siromaftna, da je odviana tedaj ae morasta prhnimkljaj v druŽImskem HMMHMMBNBu kon- ZDRAVJE CENTA? I Ako trpite na nervoznostl, še-lodinih in ledič-nih bolečinah, a- Sít?' tltohl bosti, giavoDora, nimate V start kraj M mora potovati UB^Í bo lopet l^bSco doto^« Vsak teden odpjluje po edin ali več parnikov Franooske družba s starokrajskimi potniki. Tako od> Pljujejo: POŠILJANJE DENARJA. -Hitro,» sanealjivo in pooeni moren poslati denar v stari kraj. Vsaka pošUjafer jo sa varo vana proti is- 10 kron as . ........ .$ 2.46 la Smel splet aaj aa4l»ajtt —» w---- JKEIUMIkI^Íb« MK ^Mfelk ^C ÍMHBW VkwM ^^ sej se eeMJe ae aeébvi'-pfesveta-, asarla Lawn'sda Av7', In i. # aečtto ^ sko rta §olečina v^hXu^rhe^atizam! te nam pknao s znamko za 2 ct ais naslovom in ml vam bomo obratno poftti, POPOLNOMA popolno tridnevno zdrav- il • a ..,««. 220 Nii JUVITO zdravila, čistih sdrsvlinih sel •••••• vo in se vj lom v od m živilu poravnati iz Javnih sredstev Pri oskrbi zakonskih in nezakoi •¿¡li mater ne sme biti prav nobene razlike. I)o česar je opravičena zakonska mali, do tega ima pravico tudi nezakonska mati. L rojstvom Človeka pottaja naloga države za njegovo zdravje tudi večja, kajti skrbeti mora, da rie bo pri dvajaetlh letih podobno Žc im ku brez življenja, v katerem Je ugasnil ves mladcnlški ogenj ln ki tava po avetu z upognjenim hrbtom in veliml lici. Da varastejo zdravi in krepki ljudje, Je potrebna brezplačna zdra-^m tako da so jo deležni tudi premožnejši sloji. Dokler vniikal otroci,■ neobhodno vanje in ■nora ta H Dolžnost oj njih telesa lokom sa pla- idi pri mladenke pohajaja v šolo, sta za rgzv telovadba in kopanje, združeno s podu prve poamči ponesrečencem. Radi tega spoznanja ju Jn kopanje obligatna predmeta v vseh Javnih žolah. pa Je, da skrbe za ustanovitev prostovoljnih športnih klubov, ki I ms Jo svoje sestanke ob dnevih, ko ni žolskega poduka. Vlili ¡klubih naj se organizirajo razne športne igre, ki služijo razvoju telesa. . Telesne vaje so potrebne za mladino, čeprav v ugodnih razmerah. Take vaje ae moi^Jo vršiti pod nadzorstvom dobrih učiteljev, da se dose-dobri uspehi. Take telesne vaje so prava žlvljenska potreba, za "Medino, ki dela v Industriji, kajti delavci prt tovarniških strojih isva-i«i° navadno enake gibljeje, tako da ae ne nekatere mitlee razvijejo. «IfiP« zapstanejo v razvoju. Enostransko, gibanje ovira kroženje krvi. pravilno delovanje prebavnih organov in povzroča še nosti v " ' '«oralo Hen za Is nam treba» »otonn. ■mm 1,000 Lir ko B0 Lir 100 Lir 000 Lir ' Denar poll jits po Mono/ Oi all Amerioan Express Money dor, all ps po Bank Draftn. Hi ' V ife. .»".Hs? POTVI LIST. — Onim, Id note- Wm'^^tni^istl11101' P tJO f^yg-f/§nfr NEW YORK, N. V. 70—0th Ave. druge nered- teles«, iz katerih ae razvijejo bolezni. V tovarnsl» hi i podjetnika določene najmanj tri po polure na te-telovadbo in kopanje. Velika podjetja bi morala v svoje telovadnice in kopališča, kajti človeško telo po- BAD BI IXVBDBL, kje se nahaja moja aeatra Franci-fika. (ŠHepek, sedaj omošena Hribar. Svojcčmmo je bivala itekjo v Coiprudi. Oglasi naj ae svojemu bratu, ki bi rad poročal več zelo važnih itUnri. Moj naalov je: Jernej Ooepek, 1304-—4th Mtreet, La .Salle, lil. .<».» ' ■ «.ni m i .. ii .. i j i'Hta>|iM tfmmmm^mmmrnm^ "PAZITE NA MENJAJOČE CENE." Sedaj je magoše polillad denar t stara doaioviho Is sicer ns Slovensko ? krtash. v kraja ssaadaia po Italijanih pa t lirah, 'f Sedanje cen« so • poštnino vred» 100 kron..............$2.30 000 kron .......$ 10.90 200 kron..... ...... 4.65 1,000 kron....... 21.80 800 kron.............0.70 '< 0,000 kron.......105.00 400 kron............ 8.95 10,000 kron....... 900.00 Potuje se tudi lahko v staro domovino, toda paniki prenapolnjeni) tisoš ljudi laka as proetor, a parnikov je sedaj le kaj male, sata je bolj«, da vsakdo male potrpi, da a« fumm /.boljšajo. Za pojasnila pišite asi ■ r raste, Jn če se tako gibanje omeji, ali če Je mo-saeelaae človeško tak» v rasti. . Telesa« vaje. Če se vrže pravilno, ne rasvljajo le telesa, ampak CEffi^bi^^J&a razvHeJo tudi duh. posebno pa prt^ujočnoet dohs. kadar se pojavi kak «e. (s«m. «IS nevarnost. Ce s« zavedam« te resnice, tedaj moremo prUl»ii ne niso telesne vaje polrebne za mladino do osemnajstega tata. dokler 'reja «pložn« ftoitka obveznoel. ampak J« treba t njimi iiaMhiatt iS «den ' _ ■ « dvajseto leto, da nadaljujejo s vajami, ki aa potrebne za zdravje. Da ohranimo zdravje so potrebna zračna stanovanja v Industrljalnib krajih. Najbolj nezdrave »o velike stanovanjske kasarne a stanova«. , mMke4M posije eola/m žarek, in prtde vanje sveži ffal. 1 *kf taaovanjakc kasarne so prava ffmada s« vsak^rslne bolezni, kajti. «• ni zr«ka in sotara, «e more v»pev«li življenje. Delaveke hile ne aomjo biti sgrajea« Miao tovarn, smpak oddaljrnr | bodo toliko od njih, df «f Pflhajajo vanje plini in tlim it lovsrnilkib ČEMU M «ELITI OLAVO—DeLAJTS «AMI SVOJE riVO DOMA. Mea i««e«i^a mAA#ftesaA mešeai i« mbaIš m^^Ji a^dm š^ea ^Amm a^.._ trAítarí H UMK^ nje plini in tlim i t lovarn Hnvetkíb I hI v ali lč. U«vt4# «aa MU MU.AN aei fA«3?Mbf so edgovonl ie ogla I KI ne sprejmem da ajlh sabeae odgovornoaM. Viak kdar kaj Insgsš ks oglasov in če mn «i visš naj eess a^i prtplše |ta m ŽELITE POTOVATI OOMV?. ■Wl***™™^- ..... s PB08VBTÁ Važno kulturno vprašan |e. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. (Konec). Ne oni, ki mm otročje pisati, je mlsdinaki pisatelj, temveč to je le oni, ki «tu* pisati teko, « teg« ne morejo «ome po-1 PBOTlC, K0K08BC nr. ANNUNZIO D' D' Annuo/Jo je ««sedel Reko. iS m , vesti, pesmi" in fraze, je U naših d.medaj povedanih besedi razvid-iio, tako menimo, dovolj jaano. . Zavedamo aa, da take literature ni mogoče uatvariti čre* noš; zavedamo pa ae tudi dejetva, da j* luikdar imeli ne bomo, Če je ne turno začeli gojiti. Nekoliko teea-(jevnega blaga, o kakršnem «mo piaali doaedaj, imamo rastrsaene-ga po različnih domačih literarnih delih za mladino. Treba bi ga bilo zbrati In ponuditi mladini v li čnih knjižicah. No. in če bi ga ne nabrali dovolj doma, našU bi ga tudi pri Hrvetih, Srbih itd. Ob-«tati bi ne »meli niti pred či»to tu-jim blagom, ««kaj tako raaienko-atni ne «nemo biti, da bi iakali aa mo avoje kulture, kot ao jo Kitajci sa evojim zidom. Gre se ob kul-turi z« človeštvo in ne ««mo z« ta iu oui izvoljeni narod; in zaradi lega bi Ukan je dlake v jajcu, nt bilo umestno. > 1 . Zdi «e n«m, d« amo podali b tem knjižnični komieijl dokaj momentov, katerih bi se naj domisli la ob čiščenju šolarskih knjiži«, ko dojde — in če dojde — dan čiščenje. Objednetn smo ji dali ta in oni migljaj za presojevanje novih del; zakaj mnenja amo, da bi taka kujišnična komisija, kakršno amo zamislili r začetku naše raspravl-ce, tudi lahko odločevala, če je delo za šolarsko knjižnico dobro «U ne. Nekaj dobrega bodo našli v naših isvajanjih tudi uredniki časopisov ta mladino. Najbolj veseli ps bomo, še se bo tega in onega našega naaveta domislil — in ga tudi upošteval — ta in oni mla-dinaki pisatelj .Nismo domišljavi In zaraditega naj mlelb kdor be re ta naš seeUvek, da je bil na * glavni namen samo ta, sprožili korak do rešitve vašnega kulturnega vprašanja. J Ob kone^samo še to-le: Knjižnica in knjiga oataneU mrtvi, dokler jih ne zna mladina uporablja ti in brati. Tega pa se navadi tuja-' din* samo v čitalnM,^ pod spretnim vodstvom učiteljevim. Ob re formi vsgoje, pouka in «sle v o «novni šoli smo omejili med drugim tudi šolsko dvorano. Tem smo omenili, ds bi bils U dvorsns ze-lo pripravne ss ŠKolnieo. Tu bi tisj shiral učitslj mladino krog «e-be in jo nsvsjsl, kako se dels iz posojujejo, in kako jih je t roba 7 (Htati, da pride bogati «aklad ▼ človeško dušo in aree. V čitalnici naj ispozn« že mladina, da čitalnica ni prostor as asmo preganja* | nje dolgega čaaa, temveč, da je ona hram, v katerem ai človek la bko Izpopolni avoje snanje v po šolaki dobi. Ce bi ai aegle tako * roko: šola, knjižnica, literatura za mladino in čitalnica, pa naa nI prav nič atrab trditi, da bi še tekom enega rodu doepela do tolike ! uničuje vedno več in več " delav-in uradniških družin. Dr. Korošec jc odprl odemštvu vrsta na široko . . V Avstriji kaj ta kege ne bi bil seveda napravil, kajti Avstrijo je tiilo treba podpi rati, Jugoslavijo pa kot pravi dov. klerikalec mora rušiti. CM je. Obrtnikom, Čitateljen-"Napreja* povemo naslednjo res nično dogodbico Med vojno in k aedsj se je opilo: "Svoji k «vo ,TJ . »^I " 1 " POTOP. 3T £¡¡ ¿JyL Zgodovinski X roman iJmeje se »b tem (Midjetju prete žen dei «veta fe»«msijli bi se tudi. -„ - JfJg^ ^ poét,n; mi. če ne bi na»« meaeuu%k«' s ran-|J . v . »• ke bile l bSSSSÏÏe in J»« - ^^S^fJ«t i.wm iVAo.n.nr».. !.. ni*.«,„vi Hmanee velekapttaliatov. Zalibof '»«fo 1> Aununzio in "J'i<"Hn(|>erk..», vl.de C. tudi H1"«1 d« ""d'J T' •m zato v« rakom ivii**, «Ml» P™»«" ««fc ' d». Jugu.l.vij« - p.ron !. Ah u BhM - N' k. bil. to bolj fcrl.tjk! in kri'.|p,Whi » čave nego ] . r'. hi.In ji Kajti dejstvo je, da je naša tour-žuazija zaga/ils s svojo brezciljno! politiko Uko daleč, da ue bi bila več v atanu organizirati niti tako komičnega podjetje, kskor je 0'| Annunzieva. ^. zmags na Beki. In kako tudi. Odkar amo ae "osa-1 m osvojili" je živels vss nsša politiki v znamenju ene same giav-| ne na] ne HHH je zato tokaj, da jo midva v imenu klerikslno-radikalne «veze čimprej ugonobiva v balkanako •klerikalnem srednjem veko. Mo. tila ju nieta pri tem dejstva, da kom enega rodu doepela rasaod škn, da bi ga bila vsaela domovina in val oni, ki jim je domovina nekoliko več, nego samo molsna krava iu torišče, na katerem pro dajaju 1 sli ko izvoljenci ereče modrost, o kateri sodi naš veliki romar, da Ima svoj sedsž na dolgem jeziku in ne v možganih. Nemčija m ho blokirala Rusije llerlln, — Tajnik auuanjih za dev Mueller je de jel zadnji petek v narodni nkupščinl, d« nemšk« vlad« aleer ne «Impatistr« z ruakn aovjetsko vlado. Koda pri blokadi sovjetske Rusije ne more sodelovali. Mern, Avlea. — Zvezna Švicar aka vlada bo najbrž odklonila vsililo euteutc. da ae Avles pridruži IIIHSSSSSSSMSSHSHISSIISSlISflSIISlIKSIlttl^ PREMOGARJE ZA I NIZKI PREMOG POTREBUJEMO. Za delo v novem rudniku kj«r ni nobenih delav «k ih neredov. Dela ss atalno vaak dan. Dobra plaža. Stanovanjske ugodnosti ao prva vrsta In damolaltU ho dslo dobrim premoarjem as vss leto. Rabijo aeodprte svefuu. gdo teli dobiti dele S&afr« W BUN COAL COSIPANY. Ako želite več pojasnila pišite na« 407 HOU«I ||LD « /.a vojne kredke atari Avatriji, tujcev, in «cer /a ošpicami t, «t kakor d* bi nastopH proti ljubim grižo 3, z« jetiko 5. med temi i hrvaškim avntro-ogrSkim židovs- tujca, «s rozličnimi kim verižnlkom. Prvi ee ni zave-1 za pljučidco 1. Za iniaacijozm»i del, da je balkanska mantaliteta, boleznimi so oboleli, m sicer: za ki ne more raaumeti poslanstvo ošpiesmi 1, za grižo 27 (15 do in potrebe združene Jugoslavije, mačinov, 4 tojei in H vojakov» še manj pa se je pustil drugi pre-|z« vrstico 3 (1 domačin, 2 tujca.) pričati, da je le povprečni ftta je rek i klerikalni agitator in nič drugega. Hotela sta pač nekaj. In a takimi ljudmi na čelu amo nesrečno prebrodili do ... reške D'AnnuuzijeveL, okupacije in dol manjšinskih in drugih pogojev an- -ttMR. In še nismo zadovoljni! Kaj nas briga Reka, kaj nas j brigajo zasedeni kraji (sloveuski klerikalci itak eietematično bojkotirajo vsako delo na tem polju — kaj njim msri sa pol mf-| lijona Slovencev, klerikalca premoč, klerikalni arednji vek, to predvsem f) — glsvno je — stran-1 ka, glavno je — radikalna nadvlada v Sloveniji, zlaati ta mora1 ost siti. maker a pomočjo nepozabnih Ilaimburgoveey. . . .J Da mora ob takih vidikih in nagibih naših velealavnih državnikov končati vse t. , . D Annunzijevim podjetjem, je pač naravno.' Na »unaj poraz za porazom, na «notraj Protič in Korošce in vaa alepa, nezmožna, W¿Bikini k or n m pi rana jugoslovsnslM' bur-žuazija. In ~ naravno — ob v aem tem trajne ministrska kriza v Hel gradu 1 • Prav iepol | In bič ni še zavihtel! — "Na- HI44Nekoliko odurno/' "Imenovala me jc izdajico..• "Ali je res tako zlobna! Ko poaUuea njen mož. pa jej poveš, da ni prilično za ženske ukvar-ne a politiko ter jo držiš na uzdi." "SvetU knez, vi je še ne poznate. Ona je preveč svojeglavna, a marsikateri moški bi jo lahko zavidal za njen razum. Prodno ae človek oxre, pogodi še ona etvar." ■• Zadela te je naravnoet v arcc .. Glej, da tudi ti njo zadeneš!" "Bog daj to, «vetli knez. Kidtrat «em jo že vzel z oboroženo roko, toda po/ne je «cm se zaklel, da nikdar veš ne nčinim tega... Nasilno jo peljati k poroki, to je nekaj iiemoškega- Vsa moja nadeja tiči v tem, da svetli knez zlomite upor-noet mečnika, pa bo tudi ona zrla name a povsem drugimi očmi. Takoj pojdem k njima ter še potrudim spraviti ju semkaj; toda, da, resnico povem, raje bi šel nad ftvede nego k njej." "Ako se bojiš iti k njima, jpa pošljem Har- lampa ali Meleška." "Ne! Pojdem raje sam. Harlamp je itak ranjen." "Tem bolje. Pojdi najprej po nju, a potem po polka Stankoviča in Mirakega. V vsakem slu-čaju pa ne štedi krvi... Treba k pokazati Švedom, da smo močni in da se nc bojimo javnega punta ... Polkovnike pošljem a atražo .. Meleško jih odpelje ... Samo začetek je težak . Očividno je da ae mi pol Iitve poetavi po robu . , . Mislil aem, da atopijo vaaj Radzivili na mojo stran; med tem pa glej, kaj mi piše knez n NeSveža.", s Po teh besedah poda hetmsn pismo Kmiticu, kotero poslednji hitro preleti z očmi. "Ko U ne poznal nakan vaše knežje milosti, pa bi mislil, da ima on prav in da je on na j polnejši človek na svetu . . . Govorim, kakor mi-elim." T - Ï ' -''$1 ^ V "Dobro, dobro! Pojdi sedaj !" reée z neko nest rpl ji vost jo hetman. Vendar pa ni odšel Kmitio ta dan niti na-aleduji dan, kajti grozne novice ao jelc od vseh strani dohajati v Kejdane. Na v^čer je dospel glasnik s poročilom, dft polka Miipkega in Stan-,konica drvita samovoljno k h et mano vi prestolnici, "'ter hočeta osvoboditi svoja pol'kpvnika, da tlada m^d njimi strašna razburjenost ijp ilo sklenjeno, požuriti h» / o<|. pošiljat vi jo polkovnikov v Biržo, kjer se je kazal njih zapor manj nevaren nego v nezavarovai.il, Kejdanih. Knez je bil prepričan, da ugonobi „J. posiljatev polkovnikov v to oddaljeno trdnjavo, v I kateri bi morala biti po dogovoru švedska ponad- i ka, vse upanje na osvobojenje v spuntainh \„jH ' kih ter zatre vstajo popolnoma. J Goepoda Zagloba, oba Skretuska iu Vol„di. jevskega je imela torej doleteti tudi bita uaoda. ;< Bil je večer, ko stopi v ječo, v kateri ao sedeli j čaatnik s svetilko v roki ter reče: » i "Potrudite ae, gospodje, za menoj."N "Kam?" vpraša.ga z nemirnim glasom Za- j globa. "V kratkem izveste vse . . . Le urno!" Vai odidejo. Na hodniku jih obstopijo Škot-} i aki vojaki, oboroženi s puškami. Zagloba jc vsako minuto postal nemirnejtt. -. t "K smrti nas vendar ne popelje brc/, duhov- 1 nika in brez izpovedi," pošepeta na uho Volodi- ' jevskemu. "Kako se vi pišete," dostavi, obrnivli I se k častniku. "Kaj vam je to mar?" ' "Jgz imam mnogo sorodnikov na Litevketn ter bi rad vedel, s kom imam opraviti." "Sedaj ni časa za novo «nanje . . . Sicer br pa bilo neumno sramovati se svojega imena. Kličejo me Roka Kovalakcga, ako hočete vedeti, ko-spod." X\ "Odlična rodbina! . . . Možje so hrabri vo-j«ki in ženske vredne spoštovanja. Moja babica je bila Iz rodu KoValakih. toda umrla je, predno aem se jaz rodil . . . Toda od katerih Kovalakili ste, Verušavih al^porabi j^vih t V,,. ? M iS «e i«prašujetc pO noši?" i "Ker ste bržkorte moj sorodnik, kar tudi kail" vaša raat . . . Ogromnih kostij ste, prav kakor ¥ "P * Vfgcl^a svoji babrni.M '^MM ç če Še imata parobrodni listek ne, pil jo lsstno Sli ne, pilite ali aa pridite v svo-* * korist k bančni tvrdki EMIL KISS, Ii« Virk, I I, Domača pijača HOFS-MALT Zalo okusno ia piti »' NalaU Melaatiaaa ta prifriTUaM pa bmlaaik aieieh la ee priparosa aa daaeala pljala. lata daatl pene ta Mrl aka« Jamieme aadavoljalva. DevelJ sa S «alaa pijaž« ee vp pailie Ma INNlJtNM •vata S t.00. davalj aa 20 aala« pa «s »vala S2S0 vea aa vodila kaka pripravil m pailjejo a kla«asa. Poakutiu la »a preprtiaite. Opaas-kai NK RABITE KVASA, TOJE PROTI ZAKONITO. Knjiga • raa-aa vadili sa ladelavaaje pljal HKt^HS&fiB Jugoslavijo palljan» aa $1410. ttóS- í* N',m,;: STEItTATt BISISISSTSRS je dovoljen vstop v Jugoslavijo. Naredi» v tem «mialu isldc te dni. latotako laide kmalu naredha .o u vosu nemškega časopisjs It A v-atrije v našo drikvo. W ** Va Pranooskam drsgUja, v Jn-foslsviji ... Korošec. Zadnje «a-na Francoskem bojujejo ja- iu Bk IZVEDELA prosim, da ao sglaaits svoji P | Mihael in Anton Birk. po do» ________mače Čajlerjevs i« Vira p||$e. ko energično ptiti drainji." Ha» I l»,lkh imam nekaj zelo novi minlater aa prehrano rabi ^l^olttsg». Ako i« med rojakov kdo V ODOOVOB PBOHXBIOIJI! KUHAJ SAM DOMA! Is našega izvrstnega Malta in hmelja napravi lahko vsak aam dobro pivo, katero vaa ouveži in okrepča kot v starih časih. 10 gslon pijače : $3M. Pišite še danes, dokler še lahko pošljemo po posti vsa potrebna navodilo. Kakovost je jamčena in pri večjih naročil damo popust. Pruk Oglar, 6401 Superior Ave., Cleveland, Ohio. Za Collinwood sprejoma naročila Matt Petrovičih Candy «tors, 1567 Waterloo Rd., Collinwood, Ohio. to svrho energična sredstvsu fts vse l>olj energično ps os bojujejo proti draginji konsumenti sami. V 19. okraju v Parisu (Montmar tre) so se oanovsll okrožni odbori kousumentov, ki vaak dan pregledujejo cene Šivi! na veHko in na drobno. In res eesto so podle za 20 do 40 odstot. Koveda je ta na-redba nepopolna, ker pod to kon- vo aa njih uaalov, naj ml piše. vita naj se na moj naslov: Frančiška Želesnik«r, (prej Birk) P. O. Box 643. Sal Ida, Colo. blokadi «ovjelake Bnaije. Vlada ,ro\» trpe samo manjši trgovci, atojl na atallšču. da prvič lil blUl^tem ko pnaiueentl In veletr-s takim činom kršens tradielonal Uovei še »vedno delajo kar hočejo, na nevtralnost «vie« in drugtf Minister prehrane Nouions je la •P,Mh v trgovski Lui takosvaua "normalno, eene. »vezi z Rusijo. ' Id pa so le tuslo snišale eene. t». ——• i ke da po našem denarju 1 kg ma AagUja posodi «Ssmr Ogrski sla velja v Parku 80 K. Oblasti pa 1'sris, — 1« BudapeAtr javlja ao po lah odredbah vendar Še na-jo, ds je angleika vlada voljna > Ue veliko oderuhov In jih pošteno ImshkIiU <>gnski sto miljonov sler- kaznovale N« Kranooakem upajo, liugov, če ogrska vlada sailavi d« bodo draginjo snatno omilili Msznlee sa to posojilo. l>alje po a tem. ds so naki«piU od Zedinje ročajo, da ao ae ogrske politične nih dršav vse živiloke zaloge sme-atranke aedinlle, kako se naj «r riških šot, ki ao bile ns Vraneo-«s niti r a bodoče vlada in za vezni lakem In ki so vredna vel milijard ki so a tem sadov oljni ter IkmIo Iz- , frankov. — Vidimo, da ae je v rušili mirovne pogoja Ograkl dneivaeh državah sačal najostrejši boj Ml oktobra Načelnik ogieke mi prnti oderuštvu in verišsnK pri rovne delegaeije ko ssnllnel mm pa U >Mno mémo glodamo In OwdncMh 'is celo poepešnjemo vse to, kar POBOB DEKLETA! Slovenec, stsr 30 let želi s« ae snsnlti v svrho Ženit ve e Hloveaka od 20 do 30 let ataro. Vdova' s enim otrokom tudi ni izključena. Kotero veseli in resno mbdi uaj od piše, priloži naj avojo slik« katero n« zahtevo rad vrnem. Tajno«! jamčena, plasti je ue ta tiaalvV: A. 8. B. F. D No. 1, Bo« 10, Oak-dale. Pa. T C , (Oet. 27- 3«) POZOR! POZOR! lašal je nori ebUrai senik Domstčik Zeliščnih ZdmvU tpeiporoCenik po župnika Kneippu) Pelsg veaksga sdravila h aa krat-ko tacioieno, aa kaj In pri katerl bo-lesni.ae rabi^ ( Ta cenik bo vadnik k V adravin. Pift.te ponj èa ¿SISISSSSSSSS BAD BI IZVEDEL za naalov Johu (iorenca. dnma jo nekje od Mirne Peči na Dolenj-akem. Pred 4 moeeei živel je f Adamaburga. Pa., od koder ae je meni ne anano kam preselil. Ker ml je pomagal In stregel v boleznš bi selo rad ii vedel aa njegov aa-•lov. čs bode slučajno aam šital ta oglaa, g« prosim, de se mi prijavi na saej naslov: Josepk Yenke, 410 Verno« A ve, Eaot Ckieago, In