65. številka. Ljubljana, v torek 18. marca. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan iv^er, tzimfti nedelj.' in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za detrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po A kr., če se trikrat Ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana nisi, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v četrtek 20. marca 1884. Vabilo na naroćbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove\ da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta .... , . ¥ . 6 , 50 „ . Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po p o & ti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. « pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravnA&tvo »Slov. Ifdroda*'. Govor poslanca dra. Vitezica v državnem zborn v 14. dan marca. (Dalje.) Govornik navaja potem razne neosnovane in tendenčne trditve Fambrija in njegovega prijatelja Bonghi-ja, kateri slednji je vender toli pravičen, da pripoznava, da na Primorskem ne žive izključljivo Italijani, ter celo pravi: Bila bi jako velika sreča, ko bi mi (Italijani) mogli trditi, da žive v teh pokrajinah sami Italijani. Tacega nasprotnika, goBpoda moja — nadaljuje Vitezić, treba spoštovati, kajti akoravno teži za nam nasprotnim smotrom, vender odkrito pove, kar misli. On računa z istinitimi, ne pa z izmišljenimi faktorji. Sredstvi, katerih se poslužuje, sta prepričanje in pamet, ne pa surova sila. Kako dobrohotni so taki nazori in tako opisovanje položaja v primeri z deželnega glavarja istrskega govorom, 8 katerim je v 16. dan avgusta 1. 1. otvoril deželnega zbora zasedanje! Ta, akoravno rodom Slovan, ni zamudil sumničiti, lojalna in zakonita prizadevanja istrskih Slovanov. Rekel je namreč, da mora z obžalovanjem konstatovati, da je v novejši Čas v nekaterih krajih Istre nastal boj za narodnost, katerega razširjenje bi utegnilo zadrževati napredni razvoj dežele; ta agitacija pa da je večinoma od zvunaj unešena. Previdnost velike veČine prebivalstva, ki se drži starih sporočil in starodavne kulture, ustavila se je, kakor mora z veseljem na-glašati, energično tej agitaciji. Gospod deželni glavar pokazal se je tedaj odkrito in brez pridržka stran-karja, pristaša italijanske in nasprotnika slovanske stranke. S svojega stališča bi se vender moral po elementarnih konstitucijonalnih načelih zdrževati tacega strankarstva. Kako taktno je nasproti se obnašal deželni glavar sosedne grofije (Jonsko in Gradiške, kjer bo, kar se tiče narodnosti, popolnem jednake razmere, kakor v Istri! Računajoč s temi razmerami ni se kot stanka postavil za ali proti temu ali onemu delu prebivalstva, temveč govoril je v otvorilnem govoru v obeh deželnih jezikih, slovenski in italijanski. Tako zahteva previdnost, gospoda moja, tako zahteva pravica, tako konstituci-jonalizem. Z zvijačami in umeteljnimi sredstvi, naj so Še tako mojsterski izumljeni, se v 19. stoletji ne rešavajo načelna vprašanja, najmanj pa vprašanje narodno, ki vlada temu stoletju. Kaj pa naj rečemo o večini deželnega zbora v Poreči, katera je v 21. dan avgusta 1. L, ko je hrvatski poslanec v materinščini, v hrvatskem jeziku, tedaj v jeziku veČine istrskega prebivalstva, govoriti začel, s podpredsednikom na čelu (Čujte! na desni) demonstrativno ostavila zbornico in se povrnila fte le tedaj, ko je imela gotovost, da omenjeni poBlanec ne bode OBtal pri svojem namenu, govoriti v svojem materinem jeziku? Ni li ta večina isto zakrivila, kar Bonghi absurdno in smešno imenuje? A da se povrnem k Bonghi-ju. Akoravno so mu Slovani v Primorske j velika ovira za uresničenje njegovih idej, to je za aneksijo Primorske, vender z veseljem konstatuje, da italijaničina kakor v Primorskej, tako tudi v Tirolskej neprestano napreduje. Na XV. do XXV. strani dokazuje to s citati iz Scfatfller-ja, Cztirniga in Combi-ja in z navajanjem statističnih dat in sicer za vsako deželo posebe. Pove tudi svoje mneje o uzrokib te prikazni. Žal, da se ne more tajiti, da poitalijančenje v Primorskej sploh, posebno pa v Istri močno napreduje. Kar se tiče Istre, sem jaz sam v seji 9. marca 1. 1. razložil, da so v 11 let-uej dobi od 1869 do 1880 Hrvatje v Istri izgubili 13°/0, tedaj več nego jeden odstotek na leto, ter da so Italijani v istej dobi namnožili se za 8,40"',,. Kar se tiče uzrokov te prikazni, menim, da ni samo, kakor Bonghi trdi, ekspanzivna Bila in viša kultura Italijanov temu kriva, temveč osobito in najbolj politika, kakeršno vlada v tej deželi tira. (Dalje prib.) Letošnji proračun v državnem zboru. IV. V 11. dan t. m., tretji dan glavne debate o budgetu v poslanBkej zbornici sijal je finančni minister dr. pl. Dunajevski, ki tudi minister ne pozabi, da se je on rodil Poljak-SIovan. Ob občej mlačnosti, katera preobvladuje letošnjo budgetno debato, mogel je le govor dra. Dunajevskega vzbuditi na jednej strani pravo gorko veselost, na druge j strani pa poparjenosti mrzlotni čut. Pogostem in tu pa ta tam jako burno pritrjevala je ogreta desnica resnim, temeljitim in uverljivim ministrovim besedam, — levičarji pa zlasti na uho vlekoči finančni veleum pl. Plener, bili so ven in ven plahi in nemi poslušalci! Dr. pl. Dunajevski pa tedaj ni samo be-sedito zagovarjal svojo in kabineta finančno politiko, nego odbijajo mnoge napade nemško-liberalnih opo-nentov s števili, neovrženimi činjenicami in jasnim umovanjem, razvil je mej mogočnim ploskanjem cele desnice sprelep program avstrijske domače politike, kateri podpisati more vsak, kdor ljubi to svojo avstrijsko domovino! Finančni minister je v obrani svojega finančnega gospodarstva zlasti zavoljo tega tako v živo segal, ker so ni trudil, stvar kazati z najboljše strani, nego ker je odkrito in pošteno razodeval zapreke, katere ima državno gospodarstvo LISTEK. Knez Serebrjani. (Buski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) X. Poglavje. Oče in sin. (Dalje.) — Pa zakaj se ti poteguješ za nje? — rekel je z zlobnim smehljanjem Maljuta. — Ali te veseli biti poslednji mej njimi kakor si postaven in lep? — Kdo izmej njih more se meriti s teboj? S čim se ponašajo pred nami? — Ali ne s tem, da jim je Bog dodelil več zemlje? Če se 8 tem ponašate, le počakajte, gospoda! Car ne bo pozabil svojih vernih slug; ko bodo usmrteni Količevi, ne pripade njih premoŽenje nikomur drugemu, kakor nam. Dovolj sem se mučil nad temi prokletimi hudobneži v jeci; a so trdni ti psi, ničesar ne povedo. Zloba je zakipela v srci Maljute, pa on bo je vedno nadejal prepričati Maksima, in skrivil je usta v prijazen smehljaj. Ni so podajalo to smehljanje Maljuti, ko ga je pogledal Maksim, bilo ga je kar giroza. Pa Maljuta tega ni zapazil. — Ljubi Maksim, — rekel je on, — za koga sem nakopaval denar? za koga sem se trudil in delal? Ne hodi od mene, ostani pri meni. Ti si še mlad, in še nesi poskusil boja. Ne hodi od mene ! Pomisli, da sem tvoj oče! Ko pogledam tebe, razsvetli se v mojej duši, kakor bi me pohvalil car ali bi mi dal poljubiti svojo roko, in če tebe, raz-žali kdo, snedel bi živega. Maksim je molčal. Maljuta se je prizadeval dati svojemu obrazu, kolikor se da nežen izraz. — Ali me prav nič ne ljubiš, Maksim? ali se ničesar za me ne gane v tvojem srci? — Nič, oče! Maljuta je zatajil svojo jezo. — Kaj pa poreče car, ko izve za tvoj odhod, ko pomisli, da si šel od njega? — Jaz grem od njega, oče. Mene je groza. Dobro vem, da Bog veli, ljubiti ga, a ko pogledam, kaka dela doprinaša on, posilijo se v mojem notranjem vse drugi čuti. Rad bi ga ljubil, pa manjka mi sil. Ko odidem iz slobode in ne bodem videl pred mojimi očmi nedolžne krvi, tedaj bode dal Bog, da ga zopet začnem ljubiti. A če bi ga tudi ljubiti no mogel, hočem mu vaekako verno služiti, samo pri opričnikih ne. — A kaj bode s tvojo materjo? — rekel je Maljuta, oklenivfii bo poslednjega sredstva. — Tega gorja ne bode preživela. Umoril bodeš starko! Pomisli, da že zdaj hira golobičica. — Premilostjivi Bog ne bode zapustil moje matere, — odgovoril je izdihujoč Maksim. — Ona mi bo že odpustila. Maljuta hodil je po sobi gori in doli. Ko se je zopet ustavil pred Maksimom, izginila je vsa presoja posiljena prijaznost z njegovega obraza. Surovi obraz kazal je samo neupogljivo voljo. — Poslušaj, mlekoses, — rekel je, spreme-nivši svoj glas in obnašanje, — dozdaj sem te prosil, a zdaj ti povem, da ti ne dam za odhod svojega očetovskega blagoslova. Ne pustim te proč. Jutri te hočem prisiliti z lastnima rokama kaznovati carske sovražnike. Ko se bodeš sam okrvavel, in ne bodeš imel več čistih rok, nehal se bodei 'sramovati svojega očeta. Maksim je pobledel pri Maljutinih besedah, in ničesar ni odgovoril. Poznal je trdno besedo Gregorja LukjanoviČa, in vedel, da ne upogne njegove volje. — Vidiš, — nadaljeval je Maljuta, — nagovarjal sem se s teboj; kmalu bo trda noč, čas je nesti ječine ključe carju. Zdaj se je ulil dež. Daj mi kaftan! Lej ga, kako je postal živ! Odpotovati na potu, da oe more še tako hitro dospeti do jed-nakotežja mej dohodki in razhodki, in ker je na drugej strani mogel z doseženimi uspehi vsakemu nepristranskemu izvabiti misel, da je prava njegova Bedaj merodajna finančna politika, ki hoče s prihranili in pomnoženimi državnimi dohoditi trden red napraviti v državnem gospodarstvu. Dru. pl. Dunajev-skemu je verjeti, da drugo leto nobenega primauj-kljaja več ne bo, če se ne zgodijo nesluti prevrut! in se mu vsaj po nekem delu dovolijo davkovske predloge! Dvoboj mej ohojalnim finančnim ministrom drom. pl. Dunajevskiin in rojenim finančnim ministrom pl. Pleuerjem, dvoboj ta, ki obeta postati stalna rubrika v hudgetnej debati, končal se je s tihim porazom nemško-narodnega sanjuča. Čitajući ministrov govor imeli smo občutke, kakor da dr. pl. Dunajevski s prstom bilko na tla polaga, ko je takisto pl. Plenerja, igraje se, zavračal! Števil, iz katerih je Hebški poslanec tak stolp bil zgradil, mi nister ni na laž deval, a ves drug, to je pravi pomen jim je dal. ker je drugače z njimi razpolagal in tako deial svetlo sirarn tam, kjer je tekmec njegov kazal zgolj čino senco! In tako je drugi dan po nemško židovskih časopisih brila mrzla sapa in Čutiti je bilo, da so Izraelci vsi osupli gledali, aam je le zgiuil visoki Plenerjev stolp! — Za vso Av-Btrijo iiil je pač v dra. pl Dunajevskega govoru najvažuiši stvarni, finančni oddelek, ali politikujoči svet mora biti tudi vesel čvrste polemike, s katero odlikoval je visoki govoinik posamične levičarje. Kaj si je nekdanii diplomut pl. Plener, avstrijski državnik bodočnosti, m slil, ko je videl dra Dunajevskega na vzvišenem stališči, kateremu primerne so bile njegove besede, mej živabu m odobravanjem desnice njemu namen,eue: „Meni Hre, odkrito povedati mnenje vlade om-mu poslancu, da je po tem, kakor si vlada p a t r i j o ti z e m avstrijski misli, Avstrija, hvala Bogu, močna dovolj in b a m a s v o j a , biti gospodinja v d o m a č e j hiši in notranje /.a deve urejati tako, kakor se njej s motre no vidi!" In kako trdo je naletel tudi stari Carneri m ž njim vsa zjedinjena levica, katero je tako brezmerno razveseli! bil Car-nerijev proroški v/.klik: „Uuser lat die Zukunlt!" Namesto satire, s katero uničeval je dr. pl. Duna-jevski vlani ol> iste) priliki Carnerijev patetični „Lieutstrahl", stopila je letOB vsa resnoba in vzvišenost gospoda ministra, ki sklepal je svoj pomeniti govor: „če je oni poslanec izjavil: nuaša je bodočnost", oudu vlada misli drugače, ona namreč meni, da je v tej ven in veu jedinovladarskej državi, katere posebnost hiva uprav v t^ni, da je njo ustanovila vladajoča rodoviua ter jo nekako vzela iz tal, ker je pred vladajočo rodoviuo ni bilo, bodočnost vseh tistih kateri se držijo trdno teh osnovnih načel. Bodočnosti nema le jedna stranka, ne jeden narod, bodočnost je za vse. V ime vseh teh koristi vat, prosim, budget smatruti za zadevo vsem vkupno, ne pa kot politično strankarsko zadevo.u Tako grozovito, dasi obrazloženo in času primerno treščil je minister uemško-liberalno opozicijo z objestuih vrhov iluzije v brezupaosti temne globočine, in ker se je leto zgodilo v ime cele vlade, znamenje je to, da na nemške krivičnike v pravične) Avstriji bodočnosti obetajoči žarek od vzgoraj doli ne sije ! Poleg te obsodbe „der Sr. Ma-jestiit allergetreuesten Oposition", razgrnen pa je v izjavi tej, od poslancev desnice s polnim navdušenjem pozdravljeni pravi program avstrijske države in njenega zgodovinsko vzraslega poklica, in ljubo nam je, da je s tako, po vseh avstrijskih pokrajinah donečo i/i.tvo prestavni svoj govor sklepal Slovan, miuister dr. pl. Dunajevski. Na to izpregovoril je češki poslanec T o n n e r in dasi je bilo za znamenitim predgovornikom priti do uspehov, prišel je do lepega priznavanja. Omenjal je, da finančni položaj državi ni ugoden, a da nastal je iz starin grehov; da bi on čisto lahko napadal vlado, ker čeških pravičnih želja ne izpolnuje ali pa prav počasi, kakor jjlede Češkega vseučilišča, tega pa ne stoti, ker neče pripomagati nasprotnikom do gospodstva, da se Nemcem na Češkem ni treba ničesar bati, da je celo vsaka bojazen izključena, da so časi prijateljstva le zato ponehali, ker nem-ško-liberalnega hujskanja ni ne konca ne kraja. Končal je govornik mej ploskanjem desnico tako-le! „Dolžnost do stare, slavne, k Avstriji spadajoče kraljevine Češke izpolnjevali bodemo vsekdar in tej dolžnosti ostanemo zvesti do zadnjega diha. Vi (levica) b'-"de sprave no marate čuti za sedanje vlade, roka vam je ponuđena, se/.ite vanjo, Če hočete; če pa nećete, tedaj prepuščamo našo osodo mirnim srcem onim močem, katere so jo vodiie do dena-šnjega dne v naš prid." Poslanec z levice dr. Rus s govoril je strastno kot po navadi, žalil češko zgodovino, igral si o če- j skim državnim pravom barona Pražaaa, sumničil de- i suico zavoljo vnanje politike, napadal je vlado, delal • dovtipe o ministrih in konec njegovega govora bil j je tako nevarno zasukun, d* bi ga ^ori v Nemčiji kot antimouarhiisko izjavo dejali pod pečat. Ali v ! Bredi govoru svojega dr. Russ ni prazne slame inla- i til, pač pa je veliko političnega pomena, in morda I tudi praktičnega pripisovati njegovim nasvetom glede Upravne jezikovne uredbe kraljevine če- j s k e. S primernimi oličutki sicer hočemo prezreti dvoumne ek-^kurze Russove po českej deželi, kakor tudi pretirane komentare stare „Politike" k dr. Rus-sovim predlogom, in postaviti hočemo sem le poglavitne točke, kako si rečeni poslanec misli razdelitev Češke brez zemljepisnega trganja potom upravnega in jezikovnega reda: Po njegovem naj bi bil v 77-ih trdo nemških okrajih notranji uradni jezik in pri sodiščih in pri upravnih oblast-vib samo jezik nemški, a po okrajih čeških, če stranka ne terja nemščine, jezik češki; po meševi-tiu okrajih, kamor pa bi v vseh okolnostih bilo šteti tudi Prago, velja naj „najljubosumniša jedua-kopravnost" nemškega in češkega jezika; pri na-mestništvu in pri deželnem višjem sodišči v Pragi bi ustanoviti kazalo dva seuata v to svrbo, da se spise, obravnavane na prvej stopinji v češčini, odda češkemu senatu, one nemške nemškemu senatu. To so torej čez dolgo st varni nasveti, kako bi se pomirili jezikovui prepiri na Češkem! Poslanci na desnici o teh nasvetih neso kaj govorili, a glavni poročevalec v budgetnej debati Henrik grof (Jlam omenjal jih je jako iznenadejan in vesel, in „Česky hočem, meni ni več živeti tukaj! Še mene hoče prevstrojiti po svoje. Ne, prijatelj, prezgodaj si razprostrl peruti! Še druge sem ukrotil, kakor si ti. Te bodem že naučil ubogati! Oh. vreme, vreme! Daj mi kapo! A blisk, blisk. Lej, kako se žari nebo, kakor bi gorela vsa sloboda! Zagrni okno, in pojdi spat. morda ti preide neumnost iz glave. Pa tudi tvojega Serebrjanega bodem dobil! Ne bodem mu prizauesel ! Maljuta je odšel. Ko je ostal sam, zamislil se je Maksim. Vso je bilo tiho v hiši, zunaj je razgrajala nevihta, sem ter tja potegnil je veter v okno, zmajal verige in žehzja, viseča na steni, da so udarjala druga ob drugo in zvoneia, kakor bi oznauje-vala nesrečo. Maksim šel je na stopnice, ki so peljale v zgornje nadstropje k njegovej materi. Priklonil se je in začel je poslušati. Vse je molčalo v zgornjem nadstropji. Maksim šel je tiho po strmih stopnicah in obstal je pred durmi, za katerimi je spala njegova mati. — Moj Bog in Gospod! — rekel je Maksim sam zase. — Ti gledaš v moje srce in veš moje misli! Ti veš, večni Bog, da jaz nesem iz prevzetnosti in samoglavnusti nepokoren očetu! Odpusti mi, moj Bog, če delam zoper tvojo zapoved. In ti, mati moja, odpusti mi! Zapustim te, brez tvoje vednosti, odpotujem brez tvojega blagoslova; jaz vem, mati, da ti bodem trgal srce, pa ti ne bi me pustila iti! Odpusti mi, ljuba mati, nikdar me ne vidiš več! Maksim pal je na prag ujeue sobe in poljubu val ^a je. Potem se je. nekolikokrati prekrižal, odšel je doli po stopnicah, in prišel je na dvorišče. Dež je tako lil, kakor bi se jezil na vse ljudi božje. Na dvorišči ni bilo žive duše. Maksim šel je v konjsko stajo, konjarji so spali. Odpeljal je iz staje ljubljenega konja in osedlal ga. Velik prikleneu pes prilezel je iz svoje hišice, iu začel je cviliti in trgati se, kakor bi slutil, da se ločita. To bil je kosmat pes ovčarskega plemena. Dolga in trda dlaka dimaste temnorujave barve pokrivala mu je črn gobec, tako da se bistre oči skoraj neso videle. — Maksim je pogladil psa, in ta je položil svoje črne cape na njegove rame, ter začel mu je lizati obraz. Z Bogom, Bujan, — rekel je Maksim, — vari naš dom in zvesto služi materi. — Skočil je v sedlo, odjabal skozi vrata in zapustil rojstno hišo. Še ni pridirjal do zemskega nasipa, kar zasliši lajanje, in zagleda Bujana, ki je skakal okrog njegovega konja, veseleč se, da se je strgal z verige in zamore potovati s svojim gospodarjem. (Dalje pri h.) klub" izrekel je zadnji petek, odločno grajo za nekatera češka glasila, ki s to zadevo uečejo biti zadovoljna ! Vse to pa kaže, da zrno ni padlo na skalo, nego na dobro voljo, s katero, če bode stanovitna, dospelo se bode do jezikovnih pravic in branikov, če tudi se ta pota do tega smotra kažejo jako dolga in težavna! Ali potem vladal bode dmgoceui mir, zadovoljnost po deželah! Da se je pa v tistej seji od nasprotne nam strani zdattio podprlo spomenico štajerskih Slovencev, to ljubo zavest imamo navzlic poznejim zaletom srditega dra. Scbmiedererja še danes! Predelska železnica. Prošnja občin po Soški dolini na zbornico poslancev za predelsko železuico glasi se tako: Visoka zborn ca poslancev! Že 25 let vzdihujejo občine v Soški dolini po železnici, katera bi zvezala njih od narave obdarovano pa močno zanemarjeno deželo po najkrajši poti z notranjimi deželami uaše države in z Jadranskim morjem. Menile so, da se toliko gotoveje izpolnijo niih želje, ker je dokazano, da najkrajša pot iz Kitaja, Indije in Egipta v Nemčijo, na Holandsko in Angleško je čez Jadransko morje in po tej deželi. Znauo je, da že leta 1866. je bilo dano dovoljenje za Rudolfovo železnico izrecno v ta namen, da bi se zvezalo Nižje-Avstrijsko, St irsko. Koruško in Primorsko po uajbližnjem potu z Jadranskim morjem. Ko ju prišel torej leta 1872. načrt Predelske železnice v visoki zbornici na dnevni red, smo že mislili, da je bodočnost te debele in jedinega našega kupčijskega mesta ob morji že zavarovana. Ali po spletkah nasprotujočih si zasebnih koristij in po odhodu državnih poslancev leta 1872. iz državnega zbora, splavalo je tudi to upanje po vodi. Zopet je preteklo nekaj let; ali ko se je odpri Sueški prekop in ko se je železnični načrt od Trbiža do Bolca pregledal iu popravil, vzbudilo se |e zopet upanje, da Avstrija pridobi zgubljeni čas in da bo vender jedeukrat varovala svoje koristi ob Adriji. Popravljeni načrt Predelske železnice, ki je bil izročen leta 1875. visoki zbornici, ui našel milosti v tedaj merodajuih zborničnih krogih. Dovoljevale in gradile so se pa še vedno nove proge, za katere je država zagotovila obresti, na vse strani samo ne do Jadranskega morja, ki še odpira avstrijski obrtniji pot na Jutrovo, v Afriko in na spanj-sko, mej tem, ko se naši izdelki na nobeno drugo stran ne morejo razpečavati. Vsaj skušnja bi morala vsak teren a prepričati, da dosedanja politika glede železnic jo sicer obogatila mnoge podjetnike in je ustregla sosednim deželam, da je pa otežila državni zaklad z obrestmi, katere je država zagotovila in z železnično-uprav-uimi stroški, ki znašajo letni primaujkljaj v državnem gospodarstvu. Ta politika ni pospešila koristij avstrijskih narodov, kajti statistika naznanja, da raste uboštvo v Avstriji in da peša ujena obrtuija in kupčijski promet, mej tem, ko se veduo boljša promet iu blagostanje pri naših sosedih. S tem, da bo se začele jemati v državno oskrbništvo one zasebne železnice, ki so imele vedne zgube in da se je predrla Arlska gora, se je sicer pokazalo, da je Avstrija nastopila bolje pote in da ne zaostaja za drugimi državami v izgotov ljenji velikanskih del, ako rabi svoje moči o pravem času in kakor je treba; vender je ustregla z grajenjem silno drage Arlske železnice bolj ogerskim ko splošno avstrijskim koristim in potrebam; te zahtevajo namreč pred vsem zvezo z morjem, ki je vsaki velevlasti neobhodno potrebna. Zdaj, ko so Češko, Moravsko, Galicija, Gornje in Dolenje Avstrijsko z železnicami nasejana po-dolgem iu počrez, tako da si ne vedo kaj več želeti; ko so celo koristi sosednih dežel po čeških m galiških progah proti severu, po železnici čez Bren-ner (v Tirolih) iu čez Pontebo pa proti jugu velikodušno pospešene, ne da bi bila Avstrija dosegla one dobičke, katere je pričakovala vsled prijazne mejsebojne zveze, zakaj bi se ne dozidal še tisti konec železnice, ki manjka v goriški in gradiški grofiji do Trsta, in to tembolj, ker samostalna državna železnica, katera bi prodrla monopol zasebne železnice (ki je svoje tarife tako uredila, da z Dunaja ali Prage stane voznina menj v Bremen, Hamburg ali Benetke ko v Trst), bo neobhodno potrebna, ko se odpravi prosta luka v Trstu? Ali pa je morda ta dežela zaslužila dosedanje zauemarjeuje po svojem političnem vedenji? — Zgo- dovina s»pri<*uje nasprotno, rekoč, da občini Bol3ka in Tolminska, kateri je Beneška Ijudovlada kot ilrmill ci najvažnejših cest proti Italiji do leta 1509. obsipala 8 predpravicami — bili sti oproščeni vsega daca pri uvažanji, kakor tudi davščine na živino iu gozdne pridelke pri izvažanji in celo sitne šolnine, — sti bo vender prostovoljno pridružili avstrijski državi in sti bili od tistega časa vedno pripravljeni, darovati življenje in premoženie za dom in cesarja. (Sledilo še drugi zgodovinski podatki.) Tedanjo zvestobo in udanost do avstrijske vladajoče hiie ohranile so občine Soške doline ne-premenjeno ter so tudi v zsdujiti vojskah od vlade podano jim orožje v obrambo državuih mej rado-voljno sprejele. Častna znamenja, ki kinčajo prsi njih tedaujik poveljnikov, pričaju, da so te občine izpolnile svojo dolžnost. Podpisane ufl zahtevajo Pre u-lske železnice kot plačilo za udauost, katero so vedno skazovale cesarju in domovini, ampak ker je neobhoduo potrebna za splošne koristi, da pride v okom dosedanji občutljivi pomanjkljivosti glede avstrijskih železnic, — da odpre avstrjski obrtniji in kupčiji nov*: pote, da privede na avstrijska tla promet, ki se je odvrnil z Avstrije po drugih zt leznicah iu po luki na Roki. To se pa le tedaj zgodi, ako se potegne Ru-dolfova železnica na državne stroške do morja po najkrajši poti, oziroma po Predelski železnici iu po železnici čez Ture. Udano podpisani občinski /.astopi prosijo tedaj prav srčno, naj sklene visoka zbornica poslancev, da se cesarska vlada popove, naj zaradi podaljšanja Rudolfove železnice do morja, k*kor zahteva prvotua koncesija, natančni, podrobni in popravljeni načrt Soške železnice predloži visokemu državnemu zboru v postavno obravnavo prej ko mogoče. Politični razgled. \oiiaiij4' dežele. V Ljubljani 18. marca. Po raznih listih se piše. da se inej Nemci in Cehi na Ceskciii kmalu začno pogajanja zastrau uradnega jezika. Obe stranki se nek* hoČeti sami mej seboj sporazumeti. Povod temu je dal govor dra. Rusa v državnem zboru. Taka pogajanja bodo javaljne imela kuj uspeha Euergič.na pisava českh listov poslednjih dnij dovolj jasno kaže da čehi neso pripravljeni nič odj^njati od svojih pravic Nemci pa | tudi ne bodo hoteli priznati čeških prav. „N.Fr. Pr." 8e pa že ustavlja takemu pogajanju, češ, jezikovne razmere urejevati mora državni zbor, iu misli, da se bodo češki Nemci stroyo držali te^a načela. Nemški poslanci iz Češkega so so že neki posvetovali o tej zadevi, pa še neso prišli do nobenega sklepa in baje zato ne, ker ta stvar po njih mnenji spada v državno zakonodajstvo, tedaj mora sklepati vsa levica, predno se odloči, bb li začno pogajanja ali ne. V Boboto imeli so v Pešti Rumuni, kateri mislijo opustiti pasivno politiko, volilni shod pod predsedstvom metropolita. Ta shod je priznal ogrsko državnopravno podlago, zlasti unijo Sedmograške z z Ogersko. čemur se protivijo pasivni politiki. Ti aktivni politiki sklenili so, pridružiti se k vladnej stranki. S tem so vladi zagotovljeni mandati v onih volilnih okrajih, kjer imajo Rumunci večino. Sicer je dozdaj tudi v t'-b okrajih navadno zmagovala vladna stranka, a sedaj, ko se je opozicija precej okrepila, utegnila bi propasti. Tako se utegne pripetiti, da bodo Rumuni, Srbi in Hrvatje vzdrževali Tiszino vlado in za plačilo jih bode p« ta zatirala. Gospodarski odsek zbornice poslancev končal je specijalno posvetovanje o obrtnem zakonu. Vitanje države. Bivši srbski poslanik v Rimu, Kujundžić, se neki definitivno ni odrekel, prevzeti naučno mini-Bterstvo in to mesto neki še vedno njega čaka. Poročila, da se je pogajalo z Vladanom Gjorgjevičem, da vzprejme to ministerstvo, so baje izmišljena. Kakor se poroča perzijskemu listu BŠemstt iz Bokhare, zavezal so je kokandski kan, ruskim četam vsak čas dovoliti svoboden prehod skoz svo|0 deželo, in ne držati več vojske, kakor mu bo dovoljevala Rusija. — „Journal de St. Peterburg" de-mentuje poročilo „Standarda", da so po aneksiji Merva še drugi turkomanski rodovi ponudili Rusiji, da se jej podvržejo. Kar se tiče Egipta, Rusija ne bode delala Angliji iz svoje inicijative nikakih ovir. Anglija je vedno pri poznala evropski značaj tega vprašanja, tedaj se bode to konečno uredilo po sporazum ljenji vseh vlastij. Jutri bode v Italijanske) zbornici volitev novega zborničnega predsednika na mesto odstopiv-Sega Farinija. Kot kandidata se sedaj imenujeta Coppino in Biancheri. Prvi pripada levici, poslednji pa desnici, pa bi vender vlada nič ne imela proti temu, ko b 1 bi izvoljen, ker je jako zmeren. francoska ekspedicija v Tonkingu je že skoraj končana. Samo nekaj okrajev mislijo še Fran- cozi zasesti, da utrdijo svojo mejo, čemur se pa najlrž sovražnik ne bode ustavljal. V Bac-Ninbu bilo je kakih 22.O0O sovražnih vojakov, ki se pa neso dosti ustavljali. Mej mrtvimi bilo je več kitajskih vojakov. Uplenjeni topovi iu puške so iz arze-nalov raznih dežela. Fraucozom pula je v roke zastava kitajskega vrhovnega generala in petih drugih generalov, Erir dokazuje, da so se kitajske Čete res udeleževale boja; Francozi imajo teiaj dovolj povoda od Kitaja zahtevati vojno odškodnino. V saboto je nemški državni zbor končal svoje prvo posvetovanje o zavarovanji delalcev proti nezgodam in izročil to predlogo odseku 28 članov. Včeraj je državni zbor obravnaval o zakonu polnočnih blagajnic, v četrtek se pa znčne debata o podaljšanji socialističnega zakona. Za podaljšanje bode glasoval skoraj ves katoliški centrum. V saboto je v anjrleskej spodnjej zbornici Hartigton izjavil, da Grabamov namen ni iti na Berber, vender on n« more zagotoviti, da se to ne zgodi, ko bi okolnosti zahtevale. Ker je sedaj zveza s Chartumom zopet pretrgana, so v Kajiri in v Londonu v velikih skrbeh za Gordona. tedaj je mogoče, da se kmalu odloči, da general Graham krene ua Berber, ter reši Gordona uevarnosti. — Vojnemu ininiMer.itvu poroča Graham :z Suakima, da so se poslednjega boja udeležili vsi rodovi mej Sinkatom in Tokarjem. Vsi puutarji prišli so od Kassale semkaj Osman Digmi imel je vrhovno poveljništvo, pa se ni nič prikazal. Trije veljavni šejki iu več manjših vodjev je ubitih. Osman zgublja zaupanje mej domačimi rodovi, in ti bodo kmalu pripravljeni pogajati se z Angleži. Govori se. da je Osman Digma odpeljal s silo 150 žensk iz Sinkata; te se sedaj nahajajo v gorah. — 100 koujikov je bilo predvče-raj odšlo na ogledovanje iz Suakima proti severju do Handuka, pa so na^li povsod vse mirno. Admiral Hewett poda se prihodnji teden v Massauah po potu, ki drži v Abfainijo. — Na Ostnanovo glavo razpisalo je aoglesko poveljništvo 50O0 dolarjev. S tem se upa doseči, da ga bodo sovražniki sami iz dali. — Položaj angleške vlade je jako težaven, in se ni dosti /boljšal vsled poslednje zmago v Egiptu, zlasti to napravlja težave Gl«dstonu, da so Irci potegnili z opozicijo. Pri glasovanji o Liboucherovem predlogu je le s težavo pridobila vlada veČino 17 glasov. Ko bi pa kdaj v zbornici manjkalo dokaj liberalcev, utegnili bi zadobiti konservativci večino. Misli se, da bi potem vlada takoj razpisala nove volitve. Da j je položaj vlade jako resen, kaže tudi to, da je v 1 nedeljo bil sklican ministerski sovet, kar je v Angliji kaj nenavadnega. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je šolski občini Ostrožno brdo 200 gold. za zgradbo šolskega poslopja. — (Na veliki koncert,) katerega priredi jutri zvečer pevski zbor Ljubljanske Čitalnice v re-dutnej dvorani, opozorujemo še jeden krat častito občinstvo. — (Slovensko gledališče.) Včeraj bila je zadnja predstava v tej sezoni. Predstavljala se je najstarša naša igra, Linhartova „Županova Mi-cika", katera bude, igra namreč, ne Micika — v 6 letih obhajala svojo stoletnico. Predstavljala se je povoljno, izzvala celo priznanje in rokoplesk, k čemur sti pripomogli gospici: Petrinska inZvo-narjevain gg. Kocelj, Notranjski, Danilo, Petrič, Štur m — vender smo tega mnenja, da pravega popolnega vspeha ta igra ne bode lahko pridobila, ker jo le dolžna pijeteta zdaj pa zdaj spravi ua oder. — Spevoigra „Pri meni bodi!" odlikuje se vzlasti po upletenih lepih uapevih. Gospića Mat. Nigriuova (Reza) pela in igrala je prav ljubko, isto velja o gosp. Štamcarji (Rogič), ki je iznenada pokazal se spretnega igralca in pevca-veščaka. Gospića Petrinska predstavljala je zadnjega soprogo pohvalno, g. Brak pa utegneš časom postati dober komik. Občinstvo je igralce odlikovalo s pogostim prznanjem. Gledališče bilo je slabo obiskano, čemur je menda deloma krivo bilo prelepo vreme. — (Pred upravnim sodiščem na Dunaj i) bode se v 27. dan t. m. dopoludne ob 10. uri obravnavala pritožba mesta Ljubljanskega proti mi-ni8terstvu notranjih zadev, ker je ustavilo prepoved, da se ne sme v mesto uvažati zaklana živina in sveže meso. — (Učiteljem L j u b 1 j a n s k i m) na mestnih šolah je deželni šolski svet kranjski zadnji četrtek imenoval vse dosedanje mestne podučitelje, ki bo tako postnli učitelji prvega, oziroma druzega razreda. Od zunanjih prosilcev ni nikdo bil imenovan. — ^Kranjsko obrtno društvo.) Pri odborovi seji dne 13. t. m. bilo navzočuih 14 odbornikov. Izvolili so se jednoglasno dosedanji gospodje in sicer gosp. Anton Klein predsednikom, g. Filip Zupančič namestnikom, g. Matija Kune tajnikom in g. Jarnej Žitnik blagajnikom. Ob jed- nem izrekla se je tem gospodom zahvala za njih dosedanji požrtovalni trud. Z obširne obravnave omenimo sledeče. Koostatovalo se je, da mestni obrtni urad nema ne časa in ne volje, da bi izpeljal obrtno postavo, kajti oddajanje patentov, kakor tudi dosedanja prostost, obrtovati s čimer je komu drugo, vse ostalo je pri starem. Navzlic javnim določbam postave, do sedaj ni še jedna zadruga bila zaslišana pri podeljenji obrtae pravice; mej starim želel zom se pa še vedno nahajajo mizarski in tapetar -ski, krojaški in čevljarski novi izdelki. Če tedaj obrtna postava nema smotra prav ničesar pre-drugačiti, potem ni čuda, če se odvrača. Odbor tedaj sklene: Ker se obrtnemu uradu pripisuje do-Bedanja mlačnost v tej zadevi naj: 1. Zastopniki obrtnikov v mestnem zboru skrbijo, da se vsaj začasno, to je dokler je potreba, nastavi poseben uradnik pri magistratu, ki bode vešč postave, imel jedino nalogo o b rt no po sta v o izpeljati. Obrtni stan šteje davkoplačevalcev dovolj, da se mu že taka malenkost lahko žrtvuje. 2. Zastopniki obrtnikov poživljajo se, naj se v trgovskej in obrtnej zbornici potegnejo zato, da se bode v jednacih slučajih strožje postopala in 3. naj se eventuvelno obrnejo s prošnjo za izpeljavo obrtne postave do visoke c. kr. vlade. Nadalje je odbor obrtnega društva po živahnej debati jednoglasno sklenil, grajati vedno hujskanje proti obrtnikom, ki se nahaja v tukajšnjem dnevniku „Slovenci". Odbor je nadalje sklenil pristopiti delegaciji avstrijskih obrtnih društev, ter izreči uredništvu „Slovenskega Naroda" zahvalo za priobčenje društvenih razprav in obrt-nijskih teženj. Društveni odbor bode imel svoje seje ob četrtkih v društvenih prostorih pri g. S t r u k 1 j i v Kolodvorskih ulicah. Udje se vabijo, da se v imenovanih dneh shajajo k prostemu razgovoru. Kranjska hranilnica je prošnjo obrtnega društva za podporo odbila. Se ve da za domače obrtnike ne razpolaga kranjska hranilnica z novci, pač pa je imela za društvo pruskih stavcev 150 gld.! — (Udje obrtnega društva kranjskega) imajo v četrtek ob 8. uri zvečer v go-stiluici g. Frana Štruklja v Kolodvorskih ulicah razgovor o bodočih dopolnilnih volitvah za mestni zbor Ljubljanski. — (Zanimivo.) Dva gospoda, ki rada po hribih lazita, prinesla sta nam včeraj od sv. Katarine „ravšeljJ (Rhododendron), kar je zaradi tega zelo zanimivo, ker se ta lepa planinska cvetlica sicer le v višjih krajih nahaja in je tako blizu še nihče našel m. — (Izpred porotnega sodišča.) V ponedeljek popoludne je bila zaradi hudodelstva deto-mora obsojena Mica Erzar na pet let teške ječe. — (Delavsko podporno društvo v Trstu) imelo je 16. t. m. svoj redni občni zbor. Udeležba jako mnogobrojna. Voljeni so: V. Dolence, predsednikom, Katalan, tajnikom, Schmidt, blagajnikom. — (Savinjska posojilnica v Žavci) poslala nam je svojo bilanco za 1883. leto, katerej povzamemo naslednje izredno ugodne podatke: Hranilne uloge, katerih je bilo 1882. leta 30.802 gld. 50 kr., uarastle so na 41.311 gld. 41 kr. Zadružnih deležev po 10 gld. oddanih je 420, I. reservni loud znaša 648 gld. 30 kr., II. reservni fond 655 gld. 95 kr. Gotovine v blagajnici je 4445 gld. 61 kr., sploh je denarja vedno dovolj, da ni treba pomoči iskati pri drugih deuaruih zavodih. Izposojenih ima posojilnica 44080 gld. 72 kr. V kratkem času svojega obM.au k a je ta zavod izvrstno napredoval, kar je najlepše spričevalo za previdno in požrtvovalno vodstvo. — (Za loterij ste.) V Trstu je te dni neki gospod v malej loteriji na pet številk stavil 24 gld. Loterijski pisar Fran R. pa je v register zapisal samo 6 gld., ostalo pa za-se obdržal, češ, saj ne bo nič zadel. Slučajno pa je na te številke preteklo Boboto prišla „tema". Pisar R. se je zaradi tega izneverjenja sam objavil policiji, katera ga je dela v zapor. — (Vabilo na koncert,) ki ga priredi bralno društvo v Krškem dne 19. sušca t. 1. ob 7l/a uri zvečer v društvenih prostorih. Spored: 1. A. Nedved: „Popotuiku moški zbor z tenor solo iu kvartet. 2. R. Schuhman: „Cigansko življenje" mešani zbor z glasovirom. 3. T. Vilhar: „Kam?" Bariton solo z glasovirom. 4 Kreutzer: „Pomladanska" moški zbor. 5. Majer: „Tičica" čveterospev. 6. A. Foerster: „Venec narodnih pesmi" zmešani • zbor. Po petji „tombola" in prosta zabava. Tržno poročilo. Tedensko poročilo tvrdke G. & B. D. v Budimpeiti 15. marca 1884. Dočim so cene efektivne pšenice v prvej polovici tega tedna nespremenjene ostale, je zadnje dni postala kupčija mlačna, cene zgubile so do 10 kr. in je veselje do kupovanja jelo pojemati; plačevalo ae je: Fina Teis-pSenica po gld. 9*90 do gld. 10 25, pšenic* iz Bačke (74 V« do 75 ko. na hektoliter teška) gold. 9*60—75, Banaška 76 do 76 Vf po gld. 960—70, Valaška pšenica prodajala se je od 8 20 do 8 50 na 3 mesece. Rž pri cenah od gld. 8-10—30 dobro držana. Ječmen za krmo nespremenjene cene, gld. 710—30, kakor je bila kvaliteta. Oves dobro držan, nespremenjene cene. Koruza, staro lepo blago se je po gld. 6*65 plačevala, nova koruza od 6*15 do 630 prodajala, povpraševanje po novem blagu bode, kakor je pričakovati čim dalje večji. Cene prodaje na čas (na termin) so mlačne in malo kupčije: Pšenica za spomlad po gld. 9.40, pšenica za jesen po gld. 1002—10 05. Oves za spomlad po gld. 692—6*95, oves za jesen po gld. 6 60—6-65. Banaška koruza za meseca maj in junij po gld. 654—6 57. Ripsovo seme prodajalo se je v teku tedna po gld. 14 do 14 %, kupčija je bila jako živahna in so se cene tudi malo zboljšale. Dobro mašilo. VBakeršno unetje, trganje po udih, otrpnenje itd. uspešno ozdravi Holl-ovo »Francosko Iganje in sol". Cena steklenici z navodom vred 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar rn o. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno M o 11 - o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (690—4) Opozarja se na inserat v dena&njej Številki: Brazajr Kaim&n>oTo Francovo žganje. To je najuspešnejše sredstvo proti boleznim očij, glavobolja, krču v želodci, kakor tudi proti trganiu, kar dokazuje mnogo zahvalnih in priznalnih pisem. Mnoge skušnje potrjujejo, da to zdravilo zboljSuje vid. T ujel: dne 17. marca. Pri Slona > Waldmann in Blumberg z Dunaja. — Stampf iz Prage. — Wietzmann z Dunaja. — Ožbolt iz Trstja. Pri Malici: Winkler z Dunaja. — Smoquina iz Trsta. — WeisB z Dunaja. Meteorologično poročilo. 3 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo mg Mokrili* v mm. a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74390 mm. 741 64». 741-76 in m. 0*0*0 -f 13-4° C + 7-2° C hI. bvz. ■L jvz. bI. jz. jas. jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura -j- 69°, za 3'60 nad normalom. ZDnjineijslca. borza dne 18. marca t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) Papirna renta .... ..... 79 gld. 75 kr. Srebrna renta...... . . . 80 , 90 Zlata renta.......... 102 , 20 , b"L marčna renta......... 96 , 25 Akcije narodne banke....... 845 , — Kreditne akcije........ 334 „ 50 London . ...... . . 121 „ 45 Srebro ...... — „ — Napol. ........... 1» , 61»/« C. kr. cekini. ........ R „ 69 Nemške marke ..... *9 , 20 4-. državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 123 , 50 Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld. 170 „ — 4'\, avstr. zlata renta, davka prosta. . 102 , 15 Ogrska zlata renta 6°/0...... 121 „ 90 , , i"'. . . . . 91 „ bP . papirna renta ->\..... 88 , 60 '■>' . štajerske seotljišč. od/ez. oblig. . . 104 „ 50 Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. 116 , — Zearij. obe. avBtr. 4l/t<7o zlati zast. listi . 120 „ 75 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 106 „ 80 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 • 75 Kreditne srečke. ..... 100 gld. 174 „ — Budolfove srečke..... LO „ 20 n 50 Akcije anglo-avstr. banke . . , 120 „ 116 n 70 Trammway-druit velj. 170 glđ. a. v. . 236 , 25 Zahvala. Za tako v obilnej meri nam izkazano sočutje ob priliki smrti naše preljube hčere Micike Štepec, ,.. za darovane krasno vence, posebno g. pevovodji P. Gilly-ju mL in njegovim vrlim pevcem za res mile žaloBtinke, izrekamo po tem potu našo najtoplejšo zahvalo. VVišnjej Gori, dne 17. aušca 1884. (179) Žalujoči stariši. Zahvala. Vhodi, kateri bo se pogreba ranjkega soproga, očeta, oziroma brata, svaka, gospoda JOŽEF-a MIKUŠ-a, tržana v Gornjem Uradu, v toliko lepem številu udeležili, ali drugače svojo sočutno obmilovanje izrazili, kakor vsem Gornje-gradčanom in drugim znancem ter prijateljem, ki ho so iz Mozirja, Rečice, Bočne, Noveštifte in od drugod k sprevodu potrudili, in gg. pevcem za mili nagrobuici izreka najprisrčnejšo zahvalo (180) žalujoča rodbina. V Gornjem Gradu, dne 15. marca 1884 JAKOB BURGER, koncesij o ni ran zidarski mojster, V Šiški it. 20, (174-1) priporoča se za napravo stavbenih načrtov (planov) in proračunov, prevzame in izpelje povHod vsakatera zidarska dela po mogoče nizkih cenah. I J^ov©! Najboljši seme velikanskega korenja (1 sad 8 do 10 funtov teže), prava, cista, domača in nemška detelja, velikanska pesa, vsake vrste fraue, kakor najbolj sloveča cesarska sestoietna mešan i ca (Kaiser Wiesenmischung), najžlahtneje trave in Hetelje skupaj. Semena so za vsako zemljo ugodna, zanesljivo ka-ljiva in dobra; dobe se pa (tudi po pošti) najceneje pri M. It. ■* a u 1 i n - u , špecerijska prodajalnica „pri veglu" v Ljubljani. muW~ Tudi prava Japonska ajda, naravnost došla, bo letos zopet tukaj za dobiti. (177—1) o Umetne (32—20) j zefte t« zabavja J uBtavlja po najnovejšem amerikanskom načinu + brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in ♦ vse zobne operacijo I zobozdravnik JL Paichel, o poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. 0.k. privilegij X5v » zboljšanj* šivalnih \jS strojev. X%raaa. %7as. v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za ilru/ino in rokodelce, rabljivih za vsakatero Šivanje, au—S) 6letna garancija! Poduk brezplačno. Na mesec n* obroke po 4-5 gl. zložil F. S. Vilhar. r Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadriaji zanimiva je za vsacega, koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obsega: I. samospev«, II. moftke zbore, III. mešane sbore in IV. Mklađbe sa glasovir. Knjiga je vrlo okusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani knjigarna J. Giontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se ■ pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvatic ska) po 2 gld. 20 kr. (160—3) &ft_Jrh * *%J^r* ^AJ*S i^JL^*"*1 Čudovite kapljice Sv. Aniona Pado* ausk e^a. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu nuj trdovratno j so želode o ve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hernorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božja st, zoper Bkropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; Za naročbo in pofiiljatvc pa jedino v lekarni Cristo-I o I«'11 i v Gorici. V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jal. pl. Trnkoczy, na Mestnem trgu st. 4. Steklenica stane 30 kr. (89-13) §jV Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dooičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemaj o nobene moči in vrednosti. i priporoča ,Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. u uložnu Z3 13S6« Najboljše sredstvo za usiljenje in okrepeenje las. (Ce».a lonč^ss-va. 3 g"lčt.) To mazilo dobiva se pristno sauio pri Edvarda IhTabr-n, parfumerji v LJubljani. (144) 1*1 korur Varstvena znamka št. 319 in 320. Pozo r I Poslednji čas se pogostem ponareja splošno pripoinano Francovo žganje, katero Je kilo mnogokrat odlikovano ter je na najboljšem glasu in Katero jaz izdelujem. Da se to zabrani, moral aem premeniti vigneto in na tej na modroj podlogi narisati vnanjost moje hišo in to vse dati kot varstveno znamko upisati pri Budimpeštanskej kupčijskej in obrtnej zbornici. kot moj izdelek se priporoča proti trganji po u«lili, uura-aenju, glavoboljo, slabosti oči), otrpuenjn itd. Tudi se priporoča kot zobočlstllno sredstvo, ker povečuje sobni lesk, utrjuje sobno meso in usta zadobe po izpuhtenji tega sredstva čist okns brez duba, pa tudi okrepčava lase in obvaruje I u Senju kože. — Cena velikej stekleaiel SO kr., manjsej -io kr. — Nakazilo, kako rabiti, v magjarskem in nemškem jeziku, je z imenskim izkazom mojih prodajalcev pri-dejano vsakej steklenici. Brazay Kalman, .gSSSSSfeuik (108—1) Zaloga -v Xjj-a."tol3a:nl pri T. k:XjBBI]Ij-xi.u. Svarilo! S tem opozarjamo p. n. občinstvo na to, da ne v novejšem 5asu narejajo in prodajajo blagajnice, ki imajo z našimi skoraj jednako ejas< £o. se lirmo. Naši prodajalci umu naznanjajo, da se 8 tem napeljava p. n. kupi prave Wertheimove blagajniqe. napeljava p. n. občinstvo, ki misli, da ive vvertneimove Diagajnuje. • J