Naročnina listu: —
Celo leto .	•	K12'—
Pol leta .	.	,, 6*—
Četrt leta .	.	„	3‘—
Mesečno .	.	„ P- -
Zunaj Avsirife : == Celo leto .	.	K IV—
Posamezna številke ::	10 vinarjev.
Inseriti ali oznanila
se računi;o po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	•:::
„Sešita“ izhaja v pon-deljek. sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Veselo ozhsmIIo !
Zopet prihajajo veseli božični prazniki. 'Zopet drlitečejo naša srca v radostnem pričakovanju. Pozabljene bodo za nekaj dni skrbi in težave vsakdanjega življenja in naša duša se bo veselila v Njem, ki je prinesel na zemljo nebeški mir. že stoletja so pretekla od onega veselega časa, ko so angelji zapeli v višavah: „;Mir ljudem na jzemlji“, a še dandanes so te besede najveselejše oznanilo, kar jih je dobilo trpeče in boreče se človeštvo. Ni ga lepšega nauka, kot je ' oni o miru in ’ljubezni in ' ni lepših praznikov, kot so božični, ko praznujemo spomin božjega deteta, ki je iz ljubezni do človještva prišlo na svet.
„/Mir ljudem na zemlji“ so peli krilatci nad betlehemskimi poljanami, „imir vam vsem, ki ste dobre volje“', želimo in kličemo iz '■ celega srca(. Razpršijo naj se mnogotere skrbi, pogreznejo naj se mjsli na vsakdanje boje, pozabljeno naj bo valovanje zunanjega življenja, a zavlada naj tiha‘sreča, ljubeči mir domačega krova. V miru in ljubezni srečne in blagoslovljene božične praznike Vam vsem: haročni-kom in prijateljem1, pristašem in čitateljem! ?
V novo leto !
Veselo novo leto želimo vsem, ki bodo Čitali te vrste. Novoletni članki so članki posebnega pomena. Vsak, ki jih piše, se trudi, da nam pove kaj o bodočnosti.' Toda bodočnost je zastrta, z neprodorno kopreno. Sklepamo lahko Iz bodočnosti, gledati v njo ne moremo, človeško srce neprestano hrepeni po srečk Ako bi nam Stvarnik odprl pogled v bodočnost, videli bi, da n aim želja po sreči ostane v mnogih slučajih neizpolnjena. In mi bi ne Šli z veseljem, pogumom in naporom vseh svojih sil na cesto življenja, da hitimo za srečo. Naši koraki bi bili nesigurni in o-botavljajoci.
Zato ne želimo videti v bodočnost, ampak mi hočemo imeti bodočnost, V vrstah naše stranke je zavest velikih duševnih sil. Te so nam porok, da si bomo od bodočnosti priborili veliko uspehov, mnogo sreče. Če gledamo sedaj na preteklost, se zavzamemo,
koliko lepega dela je že izvršila naša stranka za slovenski narod. Vsepovsod klije novo, veselo življenje. Mladina, ki nas uboga, se ne izgublja več po za-duhlih gostilnah in ne izrablja svojih sil za pretepe in napade. V mladinskih organizacijah si izpopolnu-je svojo izobrazbo, v telovadnih odsekih si krepi svoje telesne moči. Naši možje opravljajo važne občinske, okrajnozastopne, deželne in državne posle. Javnemu blagru posvečajo svoje znanje in svoje izkušnje. Slovenskim ženam preskrbljajo naše organizacije zanimanje za javnost in gospodarski napredek ter jih u-sposabljajo, da podpirajo slovenskega moža za javna dela in ga navdušujejo, kadar omaguje.
Tudi gospodarske plat naše stranke ni slaba, Srečno smo preboleli denarno krizo in ključi do blagajnu nam niso zarjaveli kakor liberalcem, četudi smo jih nekoliko redkeje rabili, Mi stojimo trdno v denarnem oziru in upamo, da se nam tudi. v bodočnosti vsaj slabše ne bo godilo,
Mi hočemo imeti bodočnost! In da jo bomo imeli, za to so nam porok lastnosti paše stranke, s katerimi se lahko ponašamo pred drugimi strankami, Te lastnosti so: veselje do dela, pogum za vse boje in krepka, trdna volja, tla svoje cilje dosežemo. S temi lastnostmi je dosedaj naša stranka hitela od zmage do zmage, s temi bo tudi v bodoče zmagovala. Naši nasprotniki pri delu ne poznajo požrtvovalnosti, pri boju nimajo treznega poguma, ampak slepo strast, in njihova pokvarjena volja jih tira v močvirje, kjer se pogrezajo v zabavljanja, blatenja, obrekovanja, laži in surovosti.
Veselje do dela, pogum za boje in krepka volja za dosego naših ciljev, te 3 zvezde, ki so nas dosedaj vodile tako srečno, morajo tudi v novem letu ostati zvezde-vodnice. Ne dajmo,-sl.done,j kvariti veselja
do dela z malenkostnimi opazkami in z nepotrebnim medsebojnim zbadanjem in pikanjem. Drug drugega navdušujmo za delo in se podpirajmo! In' nobenega boja, nobenega nasprotstva se ne ustrašimo. Cilji naše stranke so pošteni, zato pogumno naprej. Kdor nasprotuje, je neprijatelj dobre stvari, in s takim ne moremo skupaj hoditi. Liberalci so strastni, kiadar se gre za njihovo stranko, mi bodimo pogumni, V izobraževalnih društvih in naših časopisih dobi vsakdo dovolj gradiva, da lahko zida naše trdnjave in podira nasprotne. In krepka volja!. Četudi pri kakih volitvah,, občinskih ali drugih, pademo, zopet moramo vstati z voljo, da zmagamo. In če lOkraf pademo, mo-
ramo lOkrat vstati, a enajstokrat zmagamo. Krepka volja premaguje vse težave in vse nasprotnike.
Dela še nas čaka v politiki in nepolitiki, v izobraževalnem in gospodarskem delu dovolj. Mi stopamo do tega dela z veseljem, pogumom in krepko voljo. Vemo, da bomo imeli vspeh, da bo bodočnost našh. Samo eno nam še manjka, za eno še prosimo : Ljubi Bog blagoslovi naše delo tudi v .novem letu!
Reforma ruske pravoslavne
cerkve,
Delj, kakor eno leto se je bavila v Petrogradu neka pravoslavna cerkvena, komisija s tem, da izdela. načrt reform, ki bi se naj uvedle v ruski pravoslavni cerkvi, da bi bila prilagođena časovnim zahtevam. |Ta komisija je sedaj izgotovila svoja dela, Predložila bo ' svoj načrt reformi1 občnemu ' ruskemu cerkvenemu zboru, ki bo sklican leta 1914. Načrt te komisije je v bistvu ta-le:
Sveti ruski sinod, čegar člane je do sedaj vedno imenovala le vlada, bo v bodoče sestojal iz 12 metropolitov, nadškofov in škofov. Predsedoval mu bo patriarh v Moskvi. Metropoli-fi so stalni udje sv. sinoda, škofje bodo pa imenovani. Sinod je najvišja ruska cerkvena oblast, ki odločuje v, vseh zadevah, ki spadajo v kompetenco cerkvenega zbora ; sinod je podrejen neposredno ruskemu, carju in je zajedno še tudi najvišje cerkveno sodišče. Dodeljeno mu je nadzorstvo čez vse verske šole ter ima tudi nadzorovalno pravico glede izdaje knjig in spisov* teologične vsebine.
Dosedanje agende višjega prokuratorja svetega sinoda bodo zdatno skrčene in preidejo na patriarha, ki bo v cerkvenih zadevah neposredno občeval s carjem. Višjemu prokuratorju bodo v bodoče ostale le Še juridične cerkvene zadeve, da razsoja o njih, in on bo zajedno tudi vodja pisarne sv(etega sinoda. Pa tudi patriarh ni član vlade in vlada ne bo imela nobenega .neposrednega vpliva ,na cerkvene zadeve.
Iz teh podatkov je razvidno, da bo v ruski pravoslavni cerkvi tudi po izvršeni1 reformi1 ostalo pravzaprav vse lepo pri starem. Ruski car ostane, kakor do sedaj i v bodoče, najvišji glavar ruske pravoslavne cerkve in bo odločeval v vseh vSznej-ših cerkvenih zadevah. Dejstvo, da; bo formelno vodstvo cerkvenih zadev odvzeto! višjemu ' prokuratorju sv. sinoda in izročeno patriarhu, nima v bistvu no-
FODLrlSTEK.
Trojni božic*
(Spomini iz zorne mladosti.)
(Konec.)
III.
V	11. letu moje starosti So mati iz mesta poslali stricu tri goldinarje (6 K) z vabilom, naj (jih le prideva obiskat. Pritiskal selu vsako nedeljo, strič pa odlagali vstrajno. 'Meni je zmlahjkovalo potrpežljivosti.
V	drugem razredu sem sedel že dve leti v zadnji klopi. Skrbni učitelj mi je bij utepel že marsikaj iz slovenske , in potem tudi iz nemške slovnice ; ko so drugi „telovadili, risali, peli“’, ' je meni dajal naloge iz obeh slovnic. ’Želel sem po višjih šolah, rad bi bil kaplan — vrelo je po meni že vise to in vrh tega še zapeljivi denar v, žepu stričevih praz-niških hlač. Skušnjava je bila premočna. Med slovesno procesijo na Lovrenčevo okoli podružnice i-stega svetnika — kako pomenljivo ! — je dozorel moj sklep: odideš, pobegneš!
Prihodnjo nedeljo po večernica, stopil sem z u-čiteljem v šolo. Že je odprl visoko omaro, misleč, da, sem prišel po berila v počitnicah. Kar sesedel se je dobri mož na stol,, se zamislil, a končno odobril moj naklep. Odhodnico, pol pole papirja s cesarskim orlom, mi je nalpolnil z „pd“, pokregal me zaradi p,d“ v veronauku (ob nedeljah sem z babico včasih zamudil pridigo in to je bila huda zamena pri katehetu in je vplivala na razredovalnjej), 1 priložil mi je za pot sedem desetic (1 K 40 h):, peres in svinčnik, ter mi s solzami v očeh očetovsko želel: srečo in pa vspeh v — latinskih šolah.
Bog je uslišal njegove molitve preobilno. Saj je gotovo tudi za nas molil, ko smo ga tolikokrat, tudi ob delavnikih otroci gledali V molitev zatopljenega pred. altarjem. Poleg mene je, mislim, obilna deseto-
rica njegovih učencev dosegla! višji sloj 1 me/d izobraženci, sin njegov je pasita! šolski nadzornik. Ali pa so dosegli vsi tudi srečo?
- Zvečer sem naložil Šolske reči v cekar; skril sem ga v mejo za hišo. V pondeljek na vse zgodaj sem smuknil iz ležišča k stričevim. hlačam, zmaknil materin denar z mehurjem vred ter jo kradoma pobrisal na, vlak. Znanec iz domače vasi, vozeč se takrat v Celje, mi • je priskrbel od uradnika polovično karto.
Opoldne ob pol enih me je dal Iz sebe mešanec po 11 letih nazaj v rojstno mesto:	teščega in
neumitega. S prijaznim postreščekom sva lahko našla pravo hišo. V, prvem nadstropju sem pozdravil gospo, podobno svoji materi — pa ni bila prava. Pokazala mi je na vrata štev. 2 spodaj v pritličju. — Prava mati so snažili prazno posodo po ikö’silu. Nemalo so se začudili, ko so me zagledali samega. Pošteno sem jim vrnil od vožnje preostali denar z mehurjem vred.
Po raznih ovirah gmotnega značaja sem po čudoviti previdnosti božji, ki mi je dobrotnike kar naproti pošiljala, zlezel v prvo latinsko šolo. Nauk mije bil vsa leta igrača. Huje mi je predla za knjige, učila, obleko, prehrano. V preeefšjnji meri sem okusil zimskega. mrazu in mestnega gladu. Res poln težav je in bridkosti že sam začetek učenosti: temu zaradi glave in uma, onemu zaradi želodca in telesa. Poštena, krščanska zakonska se ne branita o-trok; bilo nas je pol tucatai, kruh služili so le oče sami. Obupali nismo. Kjer ustvari Beg zajčeka, mu poskrbi tudi deteljice,
Natančen —■ dijaki pravijo pedaujtičen, menda ker je pri učenju vedno za petami — strog in neizprosen je bil naš voditelj ali razrednik profesor J. Večji dijaki’so ga nazivali 'Zevs ali Jupiter tonans. Lenuhom je bil živ strah. Kmalu smo spoznali pod raskavo Skorjo predobro srce do slovenskih Šolarjev. Med drugimi v največji meri jaz.
Zadnji šolski dan pred božičen^ me je rezko poklical med odmorom ob 10. uri iz šolske Sobe na hodnik. V slabi, nepopolni, poletni obleki sem dre-getal mrazu pred celo komisijo: ravnatelj me je šči-pal skozi prozorne hlačice, 'nemški profesor dr. H. me je izpraševal, rajni gospod 'Majdiger mi je bil za tolmača, razrednik r J. pa zagovornik in priprošlnjjik. Že za praznike so me oskrbeli s perilom, toplo obleko in obuvalom.
Se več! Profesor J. me je bil pozval k sebi v gimnazijsko posvetovalnico za biljo pred božičem. Sel sem brez strahu, ker z mirno vestjo. Razodel mi je, da bo pri razredovanju. slaba predla trem mojim nemškim, mestnim sošollcem. Njihovim materam, ki so skoraj vsak teden obletavale profesorje (za menoj vseh osem let ni povpraševal nihče) .je dopovedal gospod J., da ne bo šlo gladko brez domačega učitelja, takozvanoga inštruktorja) ali vtopača. Za ta nehvaležen posel se navadno žrtvujejo Slovenci, bivši šolarji slovenskih IjndsMih šol. Da bi me rešil telesnih skrbi in pomufrjkapja, je materam še priporočal v ta namen mene ter mi dal tozadevna navodila. Poleg male plače mi je bila obljubljena še južina in večerja ter ponošene obleke gosposkih sošolcev.
Poglavitna dobrota pa je bilaj, da nisem utegnil po šoli lenariti ali uka odlagati; ker sem do večera vso tvarino trikrat premlel, sem zjutraj lahko z ministriranjem v stolnici zopet denar služil za Šolske potrebščine sebi in bratom.
Torej dan pred božičem me ];e sam gospod profesor J. predstavil in priporočil onim trem rodbinam. Sprejeli so me po takratni mariborski navadi prijazno in gostoljubno. Že isti sveti večer — za me odločilen in pomenljiv — sem strmel pod tremi božičnimi bogatimi drevesci, pobi radosti in pričakovanja in pa poln darov še prej, ko šem se lotil dela.
Saj radosti največje prinašaš ti za nas.
Kako smo te veseli, božični sveti čas!
*
* *
bene večje važnosti. Rusi bodo sicer smatrali dejstvo, da bo prišel moskovfeki patriarhat do tolike veljave, za posebno veliko pridobitev, toda okoBjšbina, da bo izvrševal le agende višjega prokuratorja, ki je le carjev uradnik, mu bo zelo zmanjševala značaj prvega cerkvenega dostojanstvenika ruske cerkve.
Važno je le to, da bo sv. sinod še nadalje izvrševal hajlzorovalno pravico nad verskimi (tedaj tudi katoliškimi) šolami brez neposrednega ' vpliva vlade. Zdi se, da ni odveč bojazen, da bodo šli pravoslavni ; metropoliti, hoteč varovati interese pravoslavne cerkve, 'še dalje, kakor je bilo to do sedaj. Smelo trdimo, da bo tvorila nova ruska cerkvena reforma dobo novih preganjanj zlasti katoliške cerkve na Ruskem.
Dr. Krek o balkanskih vprašanjih«
„Rijeva korespondenca“ se je obrnila na več znanih politikov z vprašanjem, kakšen vpliv so imele balkanske 1 vojske na notranjo politiko Avstrije. Med drugimi je odgovoril tudi dr. Krek:
JO vplivu balkanskih vojsik; na notranjo politiko Avstrije 1 se ne more govoriti, ne da M se dotaknilo tudi razmer na Ogrskem. 'Rrezdvomno se je izvršila takoimenovana rešitev hrvaške ' ■ krize pod tem vplivom, pri čemur je treba samo naglasiti, da so vodilni element med pplitiki, ki stoje na programu koaliciju, Srbi. Mažairi hočejo tedaj s Srbi stopiti v prijateljske ' odnošaje in gotovo se ne motimo, če iščemo nagibe grofa Tisze in njegovih kumpanov k tej spremembi kurza v ravno tistih motivih in namenih, ki so dovedli svoj Čas do famozne reške resolucije.
Cislajtanija vodi, kakor znano, politiko brez-smotrenega životarjenja. Pri ‘ tem sistemu ne morejo zato vplivi balkanskih vojsk, Čje tudi bi bili logična posledica, nastopiti s tisto jasnostjo in vidnostjo, ki je potrebna, ! če hoče previden politik o tem napraviti prognozo. Ce bi bilo v avstrijski politiki kaj logike, potem bi se moralo v Avstriji ravnati z Jugoslovani po izrekih priznanih avstrijskih politikov. S popolnoma zagrešeno, državo in Nemce oškodujočo germanizujočo politiko n. pr. na Koroškem bi se moralo prenehati. Resnost položaja, ki traja še vedno dalje, hahteva od vsakega avstrijskega politika, da razmišlja, Če krvava drama na Balkanu v svojem nadalnjem razvoju ne bo Avstrije popolnoma odrezala od morja in če so gotovi načrti, ki so se z-deli še • pred balkanskimi vojskami utopistični, izgubili svojo nevarno ost.
Pismo iz Nemčijo.
Vrl slovenski rudar nam piše iz Kocheide na Nemškem: Sporočam Vam, da se tukajšnji Slovenci, ki smo združeni v društvu sv, Barbare, krepko gibljemo. V nedeljo, dne 7, decembra, smo imeli lepo slovesnost. Ob navzočnosti mnogih bratskih društev, ki so se udeležila naše slavnosti z zastavami, se je blagoslovil kip sv, Barbare.
Hvala tebi, nebeško dete, hvala večna za ta trojni božič mojega življenja! Hvala za vse neštete milosti in dobrote tvoje roke, kakor za one, podeljene mi ' po usmiljenih srcih človeških ! Blagoslavljaj moje stariše, sorodnike, učenike in dobrotnike zlasti še v teh dneh miru človeškega in , veselja angeljs-kega ?	M. V.
Za smeh.
Boji se.
—	Kako pa izgledaš? Rekel si, da me boš danes pri očetu zasnubil, a namesto da bi bil oblekel črno, salonsko suknjo, pa prideš v najslabši svoji suknji ?
= Veš, draga moja, meni je iže enkrat neki bogati oče, ko sem snubil njegovo hčer, črno obleko — strgal . . .
Oficir je . , ,
Neki 'civilist je hotel v vojašnico, a na vratih ga je ustavil za stražo postavljeni vojak in vnelo se je živahno besedovanje, konečno je pa civilist vendar šel v vojašnico. V bližini stoječi oficir je (Videl ta prizor in je vojaka vprašal, zakaj je civilista pustil v vojašnico. •
—	Saj sem mu branil, — je dejal vojak, — a potem mi je rekel osel, krava, bik in tepec, in mi še grozil z brcami, pa sem ga pustil . . .
= Zakaj?
—	Ker sem mislil, da je najbrže oficir, ki se je civilno oblekel.
°	Ni treba.
Prva dama : > „Ali se še kaj zanimate za kak šport?“
Druga dama: „No, sedaj mi tega ni več treba, ker sem že poročena.“
Posledice slabega (vremena.
Kmetica trem letovičarjem: „.Sobo za vas sem zopet pripravila. Letos boste pa morali plačevati po 20 K tedensko za hrano in stan,“
Letovičar: „Kako to?“
Kmetica: „iVsled slabega vremena tičijo vsi o-stali gostje vedno doma.“
Iz našega Doma se je razvil lep sprevod v cerkev. Na čelu sprevodu je bilo 9 zastav, za njimi belo oblečene deklice s palmami v rokah, za temi 6 belo oblečenih mladenk, ki so bile prepasane s slovenskimi trobojnicami. (Kaj bi neki paši mariborski, ptujski ali celjski Nemci rekli, Če bi slovenska dekleta, okinča-n a s slovenskimi pasovi, korakala v sprevodu po mestnih ulicah? Nemški purani bi se od jeze razpočili in bi gotovo poslali oboroženo silo nad nje, V mnogih o-zirih imajo 'torej Slovenci v Nemčiji več narodne svobode kot v naši ljubi Avstriji. 'Opomba uredništva.) Ta dekleta so nosila na posebni nosilnici kip sv, Barbare. Kot častna straža so korakali zraven deklet na vsaki strani po 3 rudarji v uniformah. Za kipom je sledilo društvo sv. Barbare s svojo zastavo. Pogled na cel sprevod je bil zelo lep. Nemško ljudstvo, zbrano v stotinah po mestnih ulicah, se je čudilo lepo u-rejeni slavnosti slovenskih delavcev. Veselih lic so nas pozdravljali Nemci. (Pri nas pa mečejo na Slovence kamenje. Opomba uredništva).)
Kip sv. B&rbare je blagoslovil naš župnik č. g. Ant. Albert, ki ima nas Slovence zelo v čislih. Po blagoslovi]enju nam je naš predsednik, kaplan Č. g. Hegenketer opisal v slovenskem in nemškem jeziku življenje sv. Barbare. Vrli gospod posebno ljubi Slovence in se je iz prijaznosti do slovenskih rudarjev v kratkem Času do dobra naučil naše materinščine. Hvala mu! Tukaj v Nemčiji nam .nemška duhovska gosposka ne brani v cerkvi slovenske službe božje, kakor se to godi na Štajerskem v Gradcu, Cmureku in drugih gornještajerskih trgih in mestih, Po pridigi so se vršile slovesne večernice s petimi- litanijami, pri katerih je odpeval pevski odsek društva sv. Barbare. Ko se je še zapelo par lenih slovenskih 'Marijinih pesmic, smo odkorakali v naš Društveni Dtoan, kjer se je vršila potem lepo uspela veselica z govori, petjem In godbo. Predstavljala se je nato igra: „Tri sestre“, ki je vse zelo zadovoljila. Vrl .naš član Franc Kerznar nam je v dobro zamišljenem govoru opisa! pomen slavnosti. Slava mu ! Naš č, g, župnik je nas Slovence v svojem govoru pohvalil, da tako lepo napredujemo in smo ostali v tujini zvesti svojemu narodu in sveti katoliški veri. Posebno ga je veselilo, da smo Slovenci pri jutranjem sv. opravilu skupno pristopili k skupnemu sv. obhajilu ter smo pri sv. maši lepo slovensko popevali. Slavnost nam ostane v vedli em spominu, ker kaj tako lepega že dolgo nismo doživeli.
Rojaki v domovini! Vi .niti ne pojmite, kako milo doni rojakom v tujini slovenska govorica, slovenska pesem. Ostanite zvesti svojemu narodu, ljubite svojo materinščino, ostanite pa tudi zvesti svoji katoliški veri ! Cè mi tukaj med protestantskimi Nemci zamoremo vstrajati, boste vi vendar v domovini tudi lahko ostali zvesti svojim načelom, če le hočete. Krepke' volje je treba. — Omenim, da nam je kip sv, Barbare napravil Slovenec Konrad Sfcaza na Tirolskem. Vam, JStraža“' in „Slov. G.“, pa hočemo ostati tukajšnji rojak^jvsi zvesti 'in Vam bomo tv 'zahvalo za vaše lepe nauke pridobili ob novem letu veliko novih’ naročnikov,	Andrej Breznikar.
Politični pregled.
Položaj.
Izjemno kratke božične počitnice 1 'imajo tokrat naši politiki. Se včeraj je imel državni zbor sejo in na prihodnji pondeljek 29. t. im, je zopet sklican. Sicer vsa ta pridnost ne. pomaga veliko, ker zabranjuje tiha rusinska obstrukcija,- rešitev zakona o nakazilih ter na ta; način končno odslovljenje finančnega načrta. Toda strah pred § 14 sili parlament, fla napne zadnje sile, da tako obvaruje ustavnost. 'Ce se mu pa to posreči, je odvisno od Lvova, odkoder prihajajo sicer zopet ■’ ugodnejša poročila in - se bo|lo poljsko-rusinska pogajanja najbrže zopet pričela.
Avstrijska delegacija je v pondeljek zaključila svoje zasedanje. Končala je s tem velevažno sezijo, ki jo je pričakovala javnost z veliko napetostjo. Zanimanje se je pa s Časom poleglo in je ‘ bil konec — prec-ej vsakdajen. Skupna vlada je |dobila vse, kar je zahtevala in je do pozne pomladi brez , skrbi.
Državni zbor.
Včeraj je imela- zbornica pr,ed prazniki zadnjo sejo. Kakor v pondeljkovi, se je tudi v torkovi seji nadaljevala debata o nakazilih, IZjanimanja v zbornici, ki j-e bila le slabo obiskana, ni bilo prav nobenega,, ker so tudi Rusini pritiska,!! z obstrukcijo. Po prekinjenju debate o nakazilih so sledile razne: interpelacije in vprašanja.
Prihodnja seja v pondeljek, dne 29. t, m., ob 11. uri predpoldne.
Delegacije,
Avstrijska delegacija je imela v pondeljek svojo sklepčno sejo.
Delegat dr. Korošec je zahteval, da se vlada drži strogo principa porazdelitve dobav po kvotah. Zahteval je tudi, da se pri vojaških [dobavah izločijo vsi medkupci in predkupci ter da vlada ' pospešuje grajenje čolnov v Dalmaciji in Istri.
Po sklepčnem govoru načelnika delegacij dr. Lea ie bil zapisnik verificiran in seja- zaključena.
Volitve na Kranjskem.
Pri deželnozborskih volitvah iz skupine kranjskega veleposestva je bilo zavsem oddanih 49 velja-
vnih glasov. Od teh so dobili izvojljeni poslanci Ot. baron Apfaltrern, grof Anton Barbo, dr. Karl baron Born, Leopold baron Lichtenberg, Rudolf grof Mam gheri, Karol Mulley, Friderik baron Rjeojhbaeh, H. pl. S ch oljim ay e r-Li c h t e nb e rg, Hugon 'Veri/and knez Windischgraetz vsak po 49 glasov, Frano Galle 47 glasov. Razcepljena sta bila dva in nevjeljavnih. je bilo 4 glasov.	!
Bolgarija.
Iz Dunaja poročajo:	Po zanesljivih (informaci-
jah v jugoslovanskih krogih je car Ferdinand odločen, vzdržati kabinet Radoslavov. Car je še enkrat naročil Radoslavovu, da naj poskusi na vsak način še enkrat kompromis z opoziciono alo imi s;tranka|mi in gre : pri tem do skrajnih koncesij. Ce se tudi to ponesreči, bo sledil razpust sabora ter se bodo razpisale nove volitve pod najhujšim pritiskom vlade, od česar si vlada obljublja vsaj zanesljivo večino.
S o f ,i j a, dne 22. decembra. Na kongresu bolgarskih agrarcev je razvil načelnik stranke! Stam-boliski strankin program in zahteval, da naj se zniža vladarjeva civilna lista, da naj se odpuste višji Častniki in uradniki, da naj se pokojnine državnih uradnikov odpravijo in da naj se uvede milica. — Stamlboliski se je izjavil za združitev Bolgarije in Srbije.
Raznoterosti.
Cenjenim naročnikom.
Zadnjič smo menili, da danes ne j bomo več izšli. V naše veselje smo se motili: pri nekoliko izrednih oikolščinah nam’ je mogoče iziti tudi danes. Prihodnja petkova številka odpade Padi praznikov, v soboto pa poteče odpoved tiskarhiškega osobja. Zato še danes ne vemo, kdaj bomo prihodnjič izšli. Dokler se spor v tiskarnah ne poravna, je današnja šjte-vilka . zadnja, kajti delo v naši tiskarni bo mirovalo. Velecenjene gg. naročnike prosimo potrpljenja. jKar bomo sedaj zaostali, bomo pozneje- nadomestili. Zato ostanite nam zvesti in pridobivajte nam nove naročnike! „Straža“ si je priborila v naši javnosti velik ugled in vpliv. Njena-odločnost, nevstrašenost lin neizprosna doslednost so ji priborile odlično pozicijo v slovenski žurnajistiki : prijatelji in pristaši jo ljubijo, nasprotniki jo vpoštevajo*. Cim širši pa bo krog naročnikov, tem popolnejša bo in tem tehtnejša bo njena beseda. Zato na delo!
Ob koncu pa še enkrat:	Vesele praznike in
srečno novo ; loto !
Uredništvo in upravništvo.
* ^
¥
Redek bolnik. Dr. Bonaventura Jeglič, knezo-škof ljubljanski, se je podvrgel težki1 operaciji pred 14 dnevi in se je vrnil zdrav, dne 23;. j. m. iz bolnišnice usmiljenih bratov v Gradcu.
Nova orožniška postaja. V Gornji Polskavi pri Pragerskem se s 1. januarjem 1.914 otvori nova orožniška postaja s 3 možmi.
Soc. demokratje bi radi delili — namreč bogato zapuščino njih- voditelja Bebla, Berolinski „Vorwärts!“ namreč piše: „Po smrti Bebla so dediči so-druga Debla prejeli že toliko prošenj in pisem za podporo, da bi morala biti zapuščina, premoženja mnogo večja kot je v resnici, ako bi se vsem tem prošnjam hotelo vsaj deloma ugoditi.“ Sodrugi so torej hoteli! deliti, pa so se jim zmešali računi- O svoječasni ded-ščini Beblovi piše sledeče: „Vse premoženje poročnika K, je znašalo nad 800,000 mark, od česar je dobil Bebel 400,000 mark. Od tega je plačal Bebel svojim sestram 132,000 ma-rk, socialno-demokraški stranki je dal 45.000 mark, tako, da je od cele svote 400,000 mark ostalo Bebin samo 182.000 mark, torej niti polovica.“ Zanimivo, kako zna socialno-detmokraškp časopisje braniti zasebno lastnino, če pripada voditeljem rdečili sodrngov.
Odgovor na liberalne grdobije. Iz Laškega okraja nam piše naš somišljenik: Ena najbolj grdih i.n katoliško vero sramotilnih knjig je gotovo znana „Johanca“ äli „Vodiški čudeži“. Da liberalci sovražijo vero, j-e znana reč. Vendar pa bodejo ob času volitev dejal!: na-se spokorno obleko in govorili, da niso proti veri. Nekaj se mi zdi potrebno povdarjati: Knjižica se je tiskala v Učiteljski tiskarni v Ljubljani, kjer se tiska najbolj grdo pisani slovenski list „Dan“, Gotovo so možje v liberalni stranici, ki obsojajo to u-rnazano gonjo zoper duhovništvo in vero. Gospodje u-čitelji se čudijo, da so tako malo priljubljeni pri ljudstvu, a nimajo poguma, da bi nastopili proti tem u-mazanostim, ki se tiskajo v njih tiskarni. Naš odgovor na to pa naj bo: V vsako hišo dober katoliški list, posebno našo „Stražo,“1 Kadar pa pridejo volitve, pa spravimo vsakega na volišče In poženimo liberalce tja, kamor spadajo: mefcl staro šaro, kakor so storili na Kranjskem.
Ne pravdajmo se! 'Obmejni slovenski kmet nam piše: V 2 številkah „Slovenskega Gospodarja“ sem citai o nesrečnih pravdah .zavoljo kake malenkosti glede mej pri posestvih 'itd. In da se potem plačajo navadno veliki stroški. Tildi jaz sem naletel dne 29. novembra t. 1. na temu enako pravdo, oziroma komisijo, ko sem šel po opravkih od Sv. Trojice domov, katera se je vršila na licu mesta v občini Sv.
Benedikt v Slov. gor. Sprla sta se namreč 2 soseda-kmeta zavoljo ceste, po kateri je zatoženec, posteli kmet, vozil že čez 50 let v svoj vinograd in nazaj. Konec tej tožbi je bil, da je plačal tožnik 180 K in toženec 296 K stroškov in zadnji pridobil tudi prosto cesto. Predragi zavedni kmetje, varujte se štajerčijan-cev, liberalcev in takih nesrečnih pravd!
Iz politične, službe. C. kr. namestnik za Štajersko je imenoval provizoričnega okrajnega komisarja v Celju dr. Jožefa Fajschinga l , stalnim okrajnim komisarjem istotam.
Valerijan Pribičevič postane škof? Iz Zagreba se poroča, da bo profesor iValerijan Pribičevič, ki je. bil s svojimi brati svoj Čas med[ glavnimi obtoženci zagrebškega veleizdajniškega procesa, v kratkem imenovan za srbskega pravoslavnega Škofa.
II. strankarski shod dunajske krščansko-soci-jalne stranke je sklijcan na 6. jan. 1914. O dunajskem obč. svetu poroča župan dr. Weisskirchner, o dež. zboru BieÖphlawek, o drž. zboru Steiner, o ča<-sopisju Kunschak, o organizaciji dr. Mataja.
Proti žganjepitju. Slep in gluh bi : moral biti kdor bi hotel tajiti, koliko zla in nesreč povzroča v našem ljudstvu nesrečno žganje. Zlato pa skrbite, da pride v »roke najširših slojev knjižica: .„'»Žganje“, ki jo je ravnokar izdala mariborska .„.Sveta vojska.“ Stane samo 10 vin. komad, 100 komadov skupaj naročenih pa 9i K. Naroča se pri „Sveti vojski“ v Mariboru in v Cirilovi tiskarni.
Laž in resnica. Resnica sreča slučajno na cesti vso objokano Laž in ji reče: „Lepe reci se Čujejo vedno o tebi, Cernu se vedno lažeš?“ — Laž: „Jaz sem že vsakemu Človeku na svetu služila v popolno zadovoljnost“, — Resnica: „Prav imaš, sedaj si govorila resnico“.
Žalosten dogodek izseljenca. Na parniku „Imperator“ je prispel v Novi Jork Jurij Danil (Daniel) s svojo ženo in 4 otroci; na potu je žena zbolela in so jo s parnika oddali v bolnico na Hoffmanov otok. Pred nekaj dnevi je žena umrla, na kar so jo že pokopali na kvarantinsko pokopališče. Med tern so jo mož in otroci čakali na Ellis Islandu, Na moževa vprašanja, kako se ženi godi, je dobil odgovor, da se kmalu vrne. Ko so mu slednjič povedali, da je umrla, se je nezavesten zgrudil na tla.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Franc Schneider, nadučitelj, 10 K; dr. Lemež v kazenski zadevi Štepec—Orač, 21K 80 vin. ; tiskarna, sv, Cirila v Mariboru zastonj tiskala letna* poročila (14 K 35 vin.); Janez Kovačič za kruh sv, Antona 2 K; za kruh sv, Antona nabrali šolarji pri Kapeli 7 K 50 vin. ; neimenovani 1 K; Klemenčič, poštni uradnik. 2 K; Ern. Terstenjak, profesor v Inomostu, 10 K, — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati in veselo novo leto!
Mona Lisa slovesno izročena francoskemu poslaniku. Italijanski naučni minijster Credano 1 je v pondeljek v navzočnosti zunanjega ministra di San •Giuliana, državnega tajnika dr. Vicinija - in glavnega ravnatelja dr. Riccija izročil francoskemu poslaniku Barreru — Mono Liso.
Maribor. Na Silvestrov večer, dne 31. t. m., se,bo vprizorilai zelo prijetna enodejajnska burka: „Srečno novo leto“, v kateri želi Dramatično društvo vsem posetnikom predstav in prijateljem slovenskega gledališča najsrečnejše novo leto 1914. — Prihodnja predstava bo na dan sv. treh kraljev dne 6. januarja 1914 z vprizoritvijo velezainimijve burke:	„Dva
srečna dneva“, ki se je že v Celju in na drugih odrih z velikim vspehom predstavljala]. Režiser Molek
Ruše. V nedeljo, dne 11. jan. 1914, ob 3. uri popoldne, bo za pristaše K. Z. in člane J. S. Zl pri Repolusku shod. Govorita poslainec P/išek jn urednik Žebot. <
Slivnica. Bralno društvo v Slivnici priredi v nedeljo, dne 28. t. m., popoldne po 'večernicah, krasno gledališko igro: „Junaško dekle“ (Ivana d7Are). Med odmori sodeluje pevski zbor ter poleg tega še „Kitajec“ gospoda Ribiča. Vstopnina: sedeži 60 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence — odbor.
Sv. Križ nad Mariborom. Tukajšnje bralno društvo priredi na Stefalnovo, dne 26. t. m,j, popoldne po večernicah, v bralni sobi v župnišču slavnostno zborovanje s petjem, deklamacijio in slavnostnim govorom v proslavo I Konstantinovega jubileju. Križevca,ni, udeležite se te slavnostne jubilejne prireditve svojega bralnega društva mnogoštevilno !
Ptuj. Občno bojno društvo v Ptuju priredi v nedeljo, dne 4. jan. 1914, ob 7. uri zvečer, svoj običajni društveni večer v gostilni gospoda Zupančiča v Ptuju,
Ljutomer. Ministrstvo za uk in bogočastje je odlikovalo s častnim darilom 50 K — za vŠpeŠno gojitev cerkvene glasbe — znanega, neumorno delujočega učitelja-organista gospoda F. Ziacherla v Ljutomeru. Iskreno Čestitamo! Radujemo se tega zopetnega, v vsakem oziru zasluženega odlikovanja tega vzornega pedagoga-glasbenika.
Ljutomer. ' Slovensko pevsko društvo v. Ljutomeru ima svoj redni občni zbor dne 80. t. m., ob pol osmih zvečer v pevski sobi z običajnim sporedom.
m Jarenina. Na Kraljevo po večernicah se vrši v Čitalnici mladeniški shod. Govori urednik Žebot,
Šoštanj. Konjenejska podružnica za Šaleško dolino priredi :dne 6. jan. 1914 (na sv. treh kraljev dan) ob */212. uri dopoldne v gostilni g. Rajšter j a v Šoštanju, f in ob 3. uri popoldne v gostilni g. Skaza v Velenju svoj občni zbor s predavanjem o umni konjereji. Ker se bo na teh dveh zborovanjih razpravljalo tudi o potrebi ustanovitve konjerejske zadruge za Šaleško dolino, vabijo se s tem vsi člani podružnice in prijatelji konjereje ha prav mnogoštevilno hdeležbo. K zborovanju pride zastopnik 'c. kr. družbe za dež. konjerejo na Štajerskem.
Sv. Miklavž nad Laškim. Katoliško izobražev. in gospodarsko društvo priredi v nedeljo, dne 28. t. im, popoldne po večernicah, Igro „Lurška pastari-ca.“ Pridite v obilnem številu 'od blizu in daleč! — Vstopnina: sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. — Odbor.
Mozirje. Katoliško slovensko izobr. društvo v Mozirju vabi na, redni občni zbor, ki se vrši na novega leta dan, popoldne po večernicah, v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Cirkovce. Naši fantje bodo prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m., kopali zaklad, ko bodo na odru predstavljali veseloigro: „(Skriven zaklad.“ Prijatelji zabave, pridite po večernicah v idruštv,eno dvorano.
Novaeerkev. Katoliško bralno društvo v Novi-cerkvi priredi na Stefanovo, popoldne ob?y23. uri, v svojih prostorih veseloigro: „,Jeza nad petelinom in kes“ z božično deklamacijo.
St. lij v Slov. gor. V nedeljo, dne 18. jan. 1914 priredi bralno društvo tombolo v prid ubogim otrokom slovenske šole. Domačini jin sosedje, že sedaj ste povabljeni.
Skale pri Velenju. Dekliška zveza priredi na Stefanovo, dne 26. t. m., popoldne ! po večernicah, gledališko predstavo: „,'Sv'ojeglavna Minka,“ Pridite v prav obilnem številu !
Sv. Jurij ob Ščavnici. Kmetijska: podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici naznanja;, da se na dan 21. t. m. v Ivajncih naznanjeno zborovanje vrši na Stefanovo ob' 142. uri popoldne v gostilni Slogovič. Vsi u-dje v okolici se uljudno prosijo, se tega zborovanja gotovo udeležiti ter ob enem plačati udnino in predložiti naročnine. Poda se ob enem poročilo letošnjega delovanja, kakor se tujii vrši predavanje. — Dne 28. t. m. se v.rši izredno zborovanje z enakim sporedom po rani sv. maši pri Kapeli v gostilni Janko Čirič. Predava gospod Pirstinger.
Braslovče. V nedeljo, dne 28(. t. m., ob 6. uri zvečer priredita na Leganti! bralno društvo ob priliki 2ßjle|tnega|, in pevsko društvo ob priliki 201ietne-—ga svojega obstanka slavnost s. sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. |„Vjetega > ptička tožba“, mešan zbor.
3.	„iSirota,“, moški zbor. 4, Slavnostni govor. 5. „Ne zveni mi“1, mešan zbor. 6. b,[Na straži“, moški zbor.
7.	„(Župan“, kuplet 8. Gledališva predstava „Mutast muzikant." 9. ,JOj z Bogom, ti plajnijnski sveti, mešan zbor. Vstopnina: sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 60 vin., stojišča 30 vin. Cisti dohodek pripade bralnemu in pevskemu društv,u.
Celje. V četrtek, dne 18. t. m., je ponesrečil na tukajšnjem kolodvoru vsem priljubljeni! železniški poduradnik Anton Drugovič, Govoril je z vodjo drž. železnice pred pisarno, kjer je tir čisto blizu zida, ko naenkrat pritiŠČi lokomotiva 2 voza, Vodja mu zakliče, naj se umakne, Drugovič odskoči, a pri tem spodrsne in pride pod vozove; vozovi so šli preko njega brez poškodbe in na klic vodje ustavi strojevodja lokomotivo tik pred njim, pa v istem trenotku da nadzornik premikanja znamenje, da se naj umak-. ne, ker je privozil savinjski vlak na kolodvor. Strojevodja, ne vedoč, da je nevarnost, hitro spusti paro in lokomotiva zgrabi DsrugoviČa ter ga vrže pred kolesa, ki mu obe nogi skoro odrežejo in tudi sicer močno poškodujejo. Prenesli so ga še pri polni zavesti v bolnišnico, a čez 2 uri je umrl. Pogreb je bil v soboto popoldne ob obilni udeležbi.
Celje. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo po Novem letu 4. januarja 1914 ob 3. uri popoldne pri „Belem volu“ gledališko predstavo: „JunaškeBlejke“, Dekleta se že skrbno pripravljajo in nastopijo v narodni noši. Vsi prijatelji društva se vabijo, naj pridejo pogledat to lepo igro.
Crna gora. V soboto, dne 20. decembra, ob 5. uri zvečer je začelo goreti pri posestniku Šalamunu. Ker ni bilo vode blizu, se ni dalo veliko rešiti. Baje ni bil zavarovan, oziroma je pozabil plačati zavarovalnino.
Ponikva ob juž. žel. Prečastitemu g dekanu lp vsem preč. gospodom, ki so blagohotno pripomogli, da se je za časa bolezni g. kaplana služba božja vršila v redu, v imenu župljanov, najsrčnejša zahvala, Alojz Kreft. *— Maks Ašič.
Konjice. Vabimo na prireditev Bralnega društva na Novega leta dan točno ob 8. url popoldne v telovadnici. Spored: Vesela igra, petje itd,
Konjice. Zb Slovensko Stražo nabrala v Tepanju Mieika. Lamut 5 K, Tepanjčani radi kupujejo v trgovini pri Lamutovih in tu pa tam še pade kak erošek v nabiralnik 'Slovenske Straže, Tako je prav! Lamutovo trgovino vsem priporočamo. — Nabrala je tudi Jula Kumer 11 K 12 vin, in Jernej Breznik 6 K.
Podsreda. Na god sv. Štefana priredi naše katoliško slovensko , izobraževalno društvo dv,e igri: „Ljubezen Marijilnega otroka“ in pa »„Boljša je kratka sprava, kakor dolga pravjda.“11 Začetek ob 3. uri
popoldne. K najobilnejši udeležbi vabi pljudno društveni odbor, t
c Sv. Frančišek Ksaveri j. V zadnjem „Narodnem Listu“ je tukajšnji zagrizeni liberalec izustil besede: „Mir ljudem na zemlji“. Ja, lepe besede ste napisali, g. dopisnik, a premislili pa niste, da te besede Vam v obilni meri veljajo.
Videni. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v torek, dne d, jan. 1914, popoldne po večernicah, V društveni dvorani gledališčni predstavi: „Krčmar pri zvitem rogu“!, in „Kmet in fotograf.“ Po predstavah prosta zabava.
Velika Nedelja. Dne 6. jan., torej na dan sv. treh kraljev, bo pri Veliki Nedelji protialkoholni shod. Naprošeno govorništvo je že obljubilo svojo pomoč iz Maribora. Ustanovili bomo podružnico Sv. vojske.
Cadram. Naše katoliško politično društvo ^Sloga“ ima na nedeljo po božiču, popoldne ob 3. uri,, občni zbor.	i	.
Rajhenburg. Nekateri stariši branijo Svojim doraslim* otrokom obiskovati naše predstave. Čemu? Zlasti letošnja prireditev bo zelo zanimiva. Kdo bi si ne pogledal, kako bo na našem odru obhajal mojster Križnik božični večer — na Štefanovo ? Pridite le vsi brez strahu, da se ne bode potem kateri kesal, zakaj ni prišel. Vabi vas mojster Križnik.
Primorsko.
Laško gospodarstvo. V zadnji sjejr ’ tržaškega sveta je dovolil občinski svet v kritje deficita za leto 1913 naknadni kredit v znesku 1,05(8.217 K 63 v. V kritje tega kredita se zvišajo hišnonajemnihskii davek ! za stanovanja nad 800 K za 3%!, občinska doklada na državlnozemljiške davke za 35!%, občinska doklada na pridobnino za podjetja,,; ki so podvržena javni kontroli, na rentni davek in na davek za večje dohodke za 60 do 70% in na pivo od 190% na 310%. Sprejet je bil tudi predlog, (da opravlja do sankcije proračuna za leto 1914 občinski odbor ! 251 eksekutivo posle na podlagi dosedanjega poslovanja.
Razgled po sveta.
* Žena prevarila „smrt in hudiča“. Čevljar J,
Zapletal je poslal iz Amerike svoji ženi 5000 dolarjev, ki jih je tekom let zaslužil in prihranil. Skupno z denarjem ji je poslal pisano, v katerem ji to pošiija-tev naznanja in piše, da pride kmalu tudi sam domov. Denar je prišel in, žena ga je šla dvignit na pošto. Vodja pošte pa je zahteval dokazilo, da je res žena Janeza Zapletala. Žena se je obrnila na župana Trnka in ta ji je dal potrdilo. — Po noči, ko je žena spala, kar potrka na vrata. Žepa odpre in groza, pred njo sta stala smrt in hudič. Hudič povzame besedo in jej zagrozi, da mora drugi dan na pošti dvignjeni denar njemu izročiti, ker ga je njen mož po krivici pridobil. Žpna je obljubila hudiču denar in šla zopet v posteljo. Drugi dan je dvignila denar na pošti in ga doma lepo spravila. Obenem je pa obvestila orožnike o čudnih, nadnaravnih objskih v pretekli boči. Po noči zopet potrka na okno. Žena odpre; zopet stojita pred oknom smrt in hudič, ki terjata krivično pridobljene denarje za-se. Kar naenkrat prime duhova za vrat težka roka zaudarja, ki strga raz nju obleko. Hudič je bil župan, smrt pa njegov svak.
Vulkaničui izbruh na Hebridih. ’ Iz? Sidneyja poročajo: Parnik »„Pacific“, ki je priplul v petek v sidnejsko pristanišče, poroča grozne posameznosti o vulkaničnih izbruhih na Hebrlidjih. 400 dó 500 oseb je bilo baje usmrčenih.
Slikarji — ponarejevalci denarja. Iz New-Yor-ka poročajo: V Montrealu je policija, aretirala pet oseb, med njimi štiri dobro znane slikarje, ki so ponarejevali stodolarske bankovce ter jih širili po Ka»-nadi. Tiskarno so imeli v gozdu.
Eroplani v boju. Iz Madrida poročajo: Poslednjega boja z Maročani pri Tletuanu so se udeležili tudi zrakoplovci v eroplanih, ki'1 so metali bombe. Maročani so v paničnem strahu pobegnili v gore --na bojišču so našli 200 mrtvih.
Namesto lisice — se 'je sam zadušil. Iz Vjet-ralle v Italiji poročajo: Kmetovalec Badbarotti je zapazil, da dela 'lisica med njegovimi kurami veliko škodo. Zasledil je tudi podzemeljski rov, v katerem se je lisica skrivala. Pred vhodom je zapalil slamo in žveplo, da zaduši lisico. Vendar pa je bijl tako nepreviden, da je prekmalu stopil s svojo materjo v rov. Oba so našli čez par ur zadušena. V rovu je bilo tudi mnogo kač, ki so bile deloma mrtve, deloma napol mrtve.
Sledljivost M. Grevyja. Grevy je bil 3. predsednik nove francoske republike od leta 1879* do leta 1887. Zelo je bil varčen, preveč. Nekoč je krožila po časopisih sledeča dogodbica, izmišljena seveda: Danes po noči ob eni uri sta vdrla dva mlada moža v salonski obleki v neko pekarno. Ugrabila» sta dva hleba rženega kruha in hitro zbežala. Policija je bila takoj za njima, peljali so jih v urad. Tu sta izjavila: Prihajava od večerje pri M. Grevyju. Policijski komisar je uvidel, da so tukaj vmes višje sile in ju je takoj izpustil. Seveda se je smejal čez to zadevo ves Pariz.
ussr Ako še niste, pošljite naročnino i
Učenec
z dobre hiše in samo dobrimi spričevali se takoj sprejme v manufakturni trgovini R. Stermecki, Celje.
Kuharica
ki zna kuhati tudi za družino, ne premlada, se sprejme. Dopisi in prepisi spričeval na oskrbništvo Bežigrad, pošta Store pri Celjr.	229
Mala biblioteka
sa bogoslovce se proda, dogmatični in moralični auk-torii, med drugim tudi „Vo ditelj“ od 1902 -1909 let., za več kot polovične cene 10% čiste kupnine je določenih za Slovensko Stražo. Cena 60 kron. Več v npravništvo tega lesta	226
“°e'je protin in revmo-
taže vse poskusil brez uspeha, naj poskusi še n*š rastlinski čaj, ki presenetljivo učinkuje Pije se kakor ruski čaj. Zavitek 5 K, poi zavitka 3 K 50 v. Karel Jilek Sternberg, Moravsko.
Na Najvišje dovolilo Njegovega ces, gjg in kralj, apostolskega Veličanstva
42. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov
v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
v
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
22. januarja 1914. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ifmeralnü rivnateljsfto za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
37 ORALOV
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. -Prevzame uglasbo, popravilo in prestav bo starih orgel. - Izdeluje harinonije naj-boljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezpla in poštnine prostočno.
Pridobivajte nove naročnike !
■ Franc Pleteršek
Koroma * Zaloga
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
Pravi		dobra *
: Franck:		kava
to sta
2 tesno
se skladajoča pojma!
SKBfjsaatrer.i-t
Radi tega ravno se pravi : Franck * najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava.
Kdor ga še ne pozna, pogreša najboljše.
sl em 164/25.647
veliko posestvo obstoječe iz hmeljišč (24.000 drogov), njiv, travnikov in gozdov, ter velike modeme sušilnice s prostornimi skladišči, sposobnimi za vsakovrstno trgovino osobito hmeljsko, se prostovoljno proda in sicer celo skupaj ali pa na drobno. Zemljišča, osobito hmeljski nasadi so v bližini trga Žalec, sušilnica pa tik kolodvora. — Vpraša se pri Franc Piki ml, posestniku v Žalcu.
Srečno in veselo
novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
IVO Soli« podobar
Maribor, Reiserjeva ulica 26.
Vsem cenjenim gostom naše gostilne in odjemalcem mesarije želita
pni vessi® in blagoslovljeno
NOVO LELO
ter se še v nadalje vljudno priporočata za obilen obisk
Jožef in Alojzija Kirbil, gostilničar in
mesar (Sandwirt) v Mariboru, Viktringhoiova ulica.
“Drva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju
želi vsem svojim odjemalcem vesele
božične praznike ter prav srečno novo ^ geto.
Beliliiioa. vuska, obrt medu m voščerdn
FE? Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega me-menega in obledenega voska, vošče-du, medice in medenjakov. Zaloga runih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94

SpfldnjBštajepsšia ljuto pollinica g Mirim
ptgisfrn.
Z KtBtjHV
V
Hranilne UlOQS 86 sPrejemaj° vsakega in se obrestujejo: nav^dv«
4y«9/o, proti trimesečni odpovedi po 4*/*%. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1 julija vssaes* ’ O Hranilne knjižice se sprejemno kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. p©iol. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.

PflSfiiilS Si fjgigin ie öhmom in sicer: a& vknjižbo proti papilarni varnosti po 5*/„ na vknjižbo sploh po S1/*«/,» na vknjižbo in I UuUjliSI 96 MšSjj&jgJ p0r0g,V0 p0 gi/4«/# is na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj® na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. aa^SBiSaaeWBeHBe^BWHBMWMWi
IlltailnP ilPP 80 7®ako sredo in četrtek od ‘9. do 12. ure donni doc. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V M!(šiiSie tiso jadnih urah se sprejem* is ispiačuja denar, eaBaBe^gsà^aeaBaaegaeBBttei^M^aBaBaiaBftWBawWBaBaBaBtt
Pojasnila st dajejo	£2£ n»»«« * m »• mm « mm mmm.
Stolna ulica štev. 6 (med Olivnim trgom In stolno cerkvtlol.

Založnih in izdajatelj: Konzorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: L. KEMPERLE.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.