110. številka. Ljubljana, soboto 15. maja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeinan za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta BfL M ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld„ za četrt leta 3 gld. ^0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na iom me računu 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih'šolah in M dijake ve\ja znižana cena in sicer: Za Ljnhljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrste 6 kr.; če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če bo dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se De vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. m ..gledališka stolna". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Gladstone in liberalna stranka na Angleškem. V.*) Kakor amo prej omenili, je bil Gladstone skozi več nego 20 let ideal nemških liberalnih listov, — ko se pa je začel 1875. 1. do denes neprestano za Slovane zanimati, govoriti in pisati, postal je vsem nemškim psevdoliberalcem najnegnjusnejši človek tega sveta. Nij je psovke v nemškem slovarji, katere ne bi bili Glad-stonu uže na nos vrgli, da je stari „ norec", da se mu možjani mehčajo, da ga bodo kmalu v kako blaznico zaprli — itd. je bilo še najbolj blago od tega, kar se mu je reklo. Juda Bea-consfielda so pa na altar postavili in klečali pred njim, kakor nekdaj Izraelci pred zlatim teletom. Ko je ošabni Disraeli zdaj parlament razpustil in tisto zloglasno pismo polno napuha in farizej stva pisal vice-kralj u irskemu, rekli so vsi nemški liberalci, da se še Gladstoneju sanjati ne sme, da bi njegova stranka na krmilo prišla.Prorokovali so z vso odločnostjo, da bo Gladstone iz tega volilnega boja tako oslabljen izšel, da ne bo liberalna stranka niti toliko pristašev v parlamentu imela, kakor zadnjih 6 let. Če celo sicer prekanjeni Bismark se je tukaj na grde limanice vsedel, ker tudi njega je njegov poslanec v« Londonu, grof Mtlnster, tako slabo podučil, da se je Bismark po izidu volitev tako razljutil nad njim, da je hotel nesrečnega grofa „staute pede" iz Londona v Berlin nazaj „ brcniti". Ali angleški narod in pa nemški psevdo-liberalci sta dva faktorja, katera nemata drug *) Glej št 103, 105, 10£ in 108 „SIov. Naroda". z drugim cisto nič sličnega. Angleški narod je nosil še zmirom Gladstona v svojem srci, kar je pri sedanjih volitvah tako sijajno pokazal. Najbolj je pa razskačilo Angleže, da se je Bismark izrazil, kako je z Beaconsfieldovo politiko zadovoljen in kako želi, da bi zopet zmagal. To je ponosne Britance zelo razburilo, da se kontinentalni državnik, in če se tudi desetkrat Bismark imenuje, predrzne tako svobodnemu, tako ponosnemu in tako mogočnemu narodu migljaje dajati, koga naj si v parlament voli. Tudi nij Angležem dopadala Beaconsfiel-dova politika v Afganistanu in v južnej Afriki, kajti te drage vojske so prouzročile, da je on svojo vlado z deficitom 60 milijonov goldinarjev končal. Obrtnost je začela hirati, dela je pomanjkavalo, dan za dnevom je več fabrik obstajalo in falimenti so se ogromno množili. Delavci in farmerji so začeli zdihovati po bla ženih Gladstone-jevih časih, ko je bilo vsako leto manj davka in živež cenejši. Treba je pa vedeti, da obstoji vsled volilne reforme 1867. 1. polovica angleških volilcev iz prostih delavcev. Vsi ti faktorji so sodelavali, da so Beacons-fielda vrgli, največ je pa (iladstone sam s svojo velikansko agitacijo storil. Precej po razpustu parlamenta se je 70 let stari mož spravil na noge in šel je od mesta do mesta, od volilnega okraja do volilnega okraja, kjer je v ozidji in pod milim nebom male in velike volilne shode dan za dnevom sklicaval in neumorno govoril. Govoril je navadno po 3 ure zaporedoma in velikanskim angleškim časnikom je uže prostora pomanjkovalo, da bi vse njegove govore natisnili. Spreuiljevalo ga je po navadi po vseh volilnih potovanjih ne manj nego 20 časnikarskih reporterjev, od katerih je samo „Times" Spomin o groznej noči v Lipici. (Spisal Dr. .". . . c.) Kdor je Lipico poznal pred tridesetimi leti in bi jo denes zopet videl, začudil bi se. Bila je jednake vrednosti a ponižnej-fiega obraza. Gledal si nizko zidane hleve se slamo krite. Grad je bil starinsko, malo ne zelenobljeno poslopje. Po dvoriščih in drugih prostozih je rastla trava, ali bolje rečeno, plevel. Lo konji, tudi tedaj tako bistrooki in lepi, radovedno so te pogledovali, ako si mimo hlevov zadrdral proti gradu, kder te je vzpri-jela poštena stara gostoljubivost, katera samoti posebno ustreza. Tedaj je morda menj nego li zdaj vedel svet o Lipici, a živeli so tudi bolj po svojej volji in kakor so hoteli, kateri so tam gospodarili. Od Dunaja do Lipice je daleč po cesti, a drat še nij oznanjal z naglo-1 stjo, kaj se godi po svetu. Lipiški gospodje mej svojimi lepimi konji na kraškej zelenici so bili v resnici, kakor arabski poglavice v svojih puščavah. V mladosti sem tudi jaz tja zahajal in vselej rad. Po zimi sem po hlevih vrabce preganjal, a po letu po maklenih dleske streljal. Tega se najbolje spominam. Črez mojo voljo so se me vrabci skoraj iznebili, kajti v šolo je bilo treba iti, in le na dleske sem še hodil o velikih počitnicah. A dogojaj, ki je Lipico zelo izpremenil, odgnal je tudi mene, da sem naposled i dleskov pozabil. Huda vročina je pritiskala, ko sva po polu dne z lovcem Pavlom pohajala po lesu. Dobro pomnim, da je on bil tedaj ustrelil lisico, a jaz le malo dleskov, kajti vročina jih je mamila, da so kar žedeli in se ne preletavali. Truden in ves od vročine zdelan sem šel zgodaj spat in sem res trdno zaspal. Ob de-setej uri planeta v mojo sobo sestrin mož in kuharica, in ker sem le mirno ležal, ustrašila vedno po štiri poslala — ob sebi se umeva, same stenografe. Vedeti je treba, da so bili in so še pokojni lord Canning, John Bright in V. Gladstone prvi govorniki angleškega naroda tega stoletja. Kakor se čuje, je John Bright mej vsemi živečimi angleškimi parlamentarci najbolj odlični govornik, in da še za nekoliko Gladstone-ja nadkriluje. Oba slavna moža sta si pa največ govorniške slave na taborih pridobila pri raznovrstnih prilikah, kar bi jim v očeh naših nem-škutarjev zelo škodovalo. Da, — Gladstone je še celo v zadnjem volilnem gibanji parkrat z železniškega vagona govoril. Gladstone se je namreč po železnici kam v večji kraj peljal, kar je pa množica na vseh malih železniških postajah dobro vedela. Ko so ljudje zvedeli, da vlak z Gladstonejem pridrdra in da se bo 5, k večjemu kakih 10 minut mudil, zbrali so se hitro na postaji pristaši njegove stranke in radovedneži. Burno so ga pozdravili in ga nadlegovali, da jih je moral iz vagona z malim volilnim „speechtt-em razveseliti. Naši nemškutarji, ki drže toliko na pristojnost in dostojnost, bi slavnega moža ne imenovali spoprdljivo samo „Taborredner", ampak še celo „"VVagonredner"! Bili so časi, nij še dolgo od tega, morebiti komaj kakih 15 let, ko je na Angleškem in na romanskem zapadu redko kdo vedel, da so Slovani na svetu. Znano je bilo tem zapadnjakom, da eksistujejo Rusi, Poljaki, Čehi, Hrvatje in Srbi — ali da so vsa ta plemena udje enega naroda, in da je to ena velika pasmina, namreč slovanska, — to resnico je na evropskem zapadu gosta in debela megla pokrivala. Zdaj se je pa slavni državnik Glad* J sta se tako, da sta malo ne okamenela. Mislila sta, da sem uže gotovo mrtev. Sestrin mož me jame stresati, a jaz ga debelo pogledam, kaj bi to bilo. On mi reče: „IIoj H . . .! treščilo je v tvojo sobo!" Ugledavši po sobi kosove raztreščenih vrat, skočim po konci, hoteč pobegniti k sestri in otrokom. V tem hipu blisk in tresk zopet v vrt pri gradu! Strah me je k tlom pritisnil ter omamilo me rjovenje, nikoli poprej slišano. Sestrin mož one prime za roko in strepetal sem v otročjo sobo, kamor se je bilo zbralo vse, kar je živelo prebivalcev v gradu. Okolo devete ure na večer namreč so se bili začeli črni oblaki pomikati od morja, a izginili so bili zopet. Okolo desete ure se je potem nebo naglo zatamilo ter hitro se za-bliskne in trešči tikoma gradu. Ležalo je uže vse, razven štirih služabnic in lovca Pavla, ki so bili v družinskej sobi. Prestrašil se je vsak in prebudili so se vsi speči, razven otrok in mene. nih imelo, mej katerimi so najodličnejii: John Bright, Ch. Dilkes, Mundella, slepi profesor Fawcett, Forster in Chamberlain. — Entuzijastično se je sprejela zmaga angleških liberalcev v Bolgariji, v Srbiji in tudi v Rusiji. Oba bolgarska zbora sta poslala adresi Gladstone-ju. Nij je vasi, in v obče nij je soseske po celej Bolgariji, ki ne bi bila Glad-stone-ja imenovala za svojega Častnega občana. Zdaj pa vprašamo: Kaj smemo mi Slovani od zdaj na krmilu bivajoče angleške li' beralne stranke pričakovati? Gotovo ne, da bi za zjedinjenje Bolgarov, ali pa za ustanovljenje konfederiranih balkanskih držav vojsko začela. Kaj tacega stori jedino Rus za svojega rodnega brata. Ali pričakovati smemo, da bode Gladstone jeva vlada jugoslovanske težnje simpatično spremljevala in diplomatično podpirala, kakor je to njega dni Ralijanom in Migjarom storila. Uže to je veliko vredno, da tako mogočna država slovanskim težnjam ne nasprotuje. Ako bi bil po končanej rusko turškej vojski Gladstone mesto Disraelija na krmilu, bil bi mir, ki ga je Ignatiev v St. Štefanu sklenil, denes uže do pičice uresničen. Kakšen veli-kansk napredek v slovanskem smislu bi bil uže to! Dobro je rekel pred par dnevi hrvatski „Obzor", da Gladstone ne bo Jugoslova nov za lase v nebesa vlekel, temuč, da se morajo vredni izkazati njegovih simpatij. To pa pokažejo s tem, da so mej soboj složni in jedini, da se ne koljejo mej soboj Srbi in Hrvatje, Bolgari in Srbi, in Bolgari zopet ekstra mej soboj! Sklepamo ciklus teh člankov z iskreno željo, da bi bila angleška liberalna stranka Slovanom v istini na korist! jala, da nema onih osvoje val ni h namenov na Balkanu, katere jej je prej po magjarskih izjavah prav lehko pripisoval, to ima zopet le svoj uzrok v sovraštvu teh novin do moža, ki Slovanom nij neprijatelj. Resnično avstrijsk časopis se Gladstonu ne bil smel rogati zarad tega, ker on izpove, da nij sistematičen sovražnik naše države, ampak da bi bil neprijatelj narodom krivične Avstrja. Dostavek uredništva: Nemški Slovanom sovražni časopisi, kakor tudi angleški konservativni, so te dni dobili nov povod zabavljati na Gladstona in sicer zarad njegovega pisma Karolviju, v katerem nekako „preklicuje" svoje besede govorjene zoper Avstrijo, rekoč, da jih ne bi bil govoril, ko bi bil uže prej imel od Avstrije zagotovilo, da nehče na Balkanu v osvojilnej politiki dalje iti, kakoršno zagotavljanje mu je avstrijski poslanik Se le sedaj dal. Razumljivo je, da angleški konser vativni listi to kost pobero in vsako priliko porabljajo v opoziciji zoper moža, ki jih je z vlade vrgel. Ti so Gladstonovi principijalni sovražniki. Da pa avstrijski časopisi zarad tega vpijejo, o njegovem ponižanji, ker je dobrohotno izrazil se za tisto Avstrijo, katera se je prva pred njim izgovar- Iz državnega zbora. Dne 9. aprila tega leta sta se avstrijska in nemška drŽava dogovorili, da se dozdanja trgovinska pogodba mej njima prođolži za jedno leto. Ta dogovor je po dolgej debati zbornica poslancev v seji v sredo potrdila. Mej družim! govorniki oglasil se je k besedi tudi trgovinski minister, ki je na veliko zadovoljnost svojih ustavo vernih" prijateljev zagovarjal industrijo avstrijsko — menda zavoljo tega, ker je nedavno dejal poljedelski minister Falkenhavn, da je Avstrija kmetijska država. Nadalje je zbornica sprejela tudi zakon o ponarejenem vinu tako, kakor ga je gospod« ska zbornica popravila. Na dnevni red prihodnje seje je predsednik grof Coronini postavil tudi prvo branje Wurmbrandovega predloga, da bi zbornica proglasila nemški jezik državnim jezikom in predlog Herbsto v, da bi se odgovor Stre-ma v rov o jezikovnej naredbi za Češko in Moravsko dal v presojevanje posebnemu odseku. Na predlog poslanca Dunajevskega sta se oba ona predloga zbrisala z dnevnega reda, glasovalo je za to 158 poslancev, zoper pa 143, Dunajevski je utemeljeval svoj predlog s tem, da ostaje pred končanjem zdanje sesije pre* malo časa, da bi se mogla v odsekih dotična predloga uspešno reševati in ker bi ae z obravnavanjem teh predlogov še v zdanjej sesiji duhovi še bolj razburili. Politični razgled. Notrttitje dežele. V Ljubljani 14. maja. Ustavovemi nemški poslanci so kar divji, videči, da svet še zmirom mirno svojim potem naprej gre in da se nebo ne podere, če ravno so oni v manjšini in ne več na vladi, in čeravno no morejo vefi avstrijskih Slovanov brezobzirno terorizirati, kakor so jih 18 let. Ustovoverni poslanci so imeli 12. t. m. na Dunaji banket, na čast trem poslancem Gornje-avstrijskega velicega posestva, katerih volitve so bile zavržene. V telegramih z Dunaja beremo (na pr. v „Triester Ztg.u), da so se pri tej priliki od nemške strani slišali tako ostri stone v svojem volilnem govoru v Midlothianu pred ogromno množico skliceval, da z liberalno stranko simpatizuje vse Slovanstvo, bodi si v Avstriji, okolo Balkana ali v Rusiji. Tudi Italija je z nami, pristavil je Gladstone. To je zgodovinski čin, da se je javno pred tisoč in tisoč ljudi bodoči prvi minister velike Britanije oziral na simpatije celega Slovanstva. Ko so ga nekateri volilci vprašali, kaj bodo pa Magjari k temu rekli V Ta narod, odgovoril je Gladstone, se je nevrednega izkazal simpatij angleške liberalne stranke, katere je v tako obilncj meri užival. Prva skrb Magjarov, ko so prišli do moči, je bila, da so začeli neusmiljeno Slovane v svojej državi tlačiti, še veliko bolj in drugač, nego so bili oni poprej tlačeni, treba je pa vedeti, dostavil je Gladstone, da v ogerskej državi je Slovanov še enkrat toliko, kakor Magjarov! Magjarski jud Bamberger, ki čuje tudi na pomagjareno ime „Vamberyu je šel potem na Angleško, da bi javne govore imel o srednjej Aziji in o napredovanji Rusov. Bamberger je bil pred 23. leti v malej Aziji in je potem mej učeni svet spravil debelo knjigo, v kate-rej spisuje kraje, gore, reke, mesta, trge in vasi, katerih nij nikdar na svoje oči videl. Ko so pozneje Rusi v te kraje srednje Azije prodrli, posebno ko je generM Černjajev —i Taškend vzel, prepričali so se, da so v tej BVambery"-jevej kjigi debele laži nakopičene. To so tudi Rusi na čelu Černjajev svetu naznanili. Od tistih dob je postal Bamberger strahovit sovražnik vsega, kar le po Ruskem diši. Zategadelj je vzel spet mož popotni les v roke in je romal na Angleško zoper Ruse zabavljat, ker mu jih je Gladstone preveč hvalil. Ali doživel je mož čudne vspehe, kajti komaj je začel zoper Ruse in Slovane udrihati, začeli so mu Angleži žvižgati in vpiti: „Doli ž njim! Doli ž njim !u — Krivonosi magjarski jud je potepeno kopita pobral, ker je videl, da so zdaj nastali drugi časi na Angleškem. Z novimi volitvami je prišlo v angleški parlament veliko inteligencije, katere je bilo pod Disraelijem toliko pogrešati, ker takrat so v angleškej zbornici bogati krčmarji in pi-vovarji zvonec nosili. Strašno je nemške psevdoliberalce bkrbelo, kako bo „ubogi" Gladstone svoje ministerstvo sestavil, da bi vsem faktorjem liberalne stranke ustregel. Ali tudi te skrbi jih je Gladstone rešil, ker v njegovej vladi je vsak oddelek liberalne stranke zastopan; — vladni člani so pa taki talenti, da je redko katero ministerstvo toliko izvrstnih mož v takem telu zbra- Ali jedva mine prvi strah, zabliskne se zopet in trešči nad murbami malega dvorišča sredi gradu baš v tista vrata, skozi katera se je iz sobe, kder sem spal jaz, po prehodu šlo mimo omenjenega dvorišča pred grad. V sredi tega prehoda skozi druga vrata se je prišlo na velik mostovž, okolo katerega so bile vse ostale sobe te postati, a tik vrat je bila družinska soba. Tudi v to sobo je zašla uže raz-kojena strela, ter omamila obe dojilji in lov-Čevega psa. Nastane strašen krič, in pes, pre-dramivši se, jame rjoveti in zavijati, ter za njim še pet drugih, ki so bili v gradu zaprti, in mnoge mačke so začele vse ob enem vreščati. Sestra plane k otrokom, nje mož in kuharica po sobah gledat, kam je treščilo, in kde morda uže gorf. V mojej sobi sta zagledala raztreščena vrata, in kakor sem povedal, mene prebudila. V otročjej sobi sem skočil na prazno po- steljo ter stisnil se pod odejo. Uže preje kadaj me je bilo strah, a kadar sem stisnil glavo pod odejo, bilo mi je treba le malo trenotij, da sem zaspal. Zdaj nijsem nikakor mogel. Jedva sem se malo pomiril, a zopet blisk in tresk! To je bilo vse eno na enem, in tak naliv, tak vihar, da se nij dalo priti pred grad. Za vsakim bliskom in treskom se je razlegalo grozno pasje rjovenje, mačje vreščanje ter ženski plač; kajti služabnice, posebno obe dojilji omedlevale so mulo ne po vsacem blisku. Zaman so izkušavali mačke in pse odgnati iz tnostovža in izpred vrat; vse je do človeka tiščalo. Posebno mi je v spominu sestra, tedaj krasna mlada gospa. Vseh četvero svojih otrok je imela na enej postelji ter pred njimi klečala. Dvakrat sta nje mož in lovec poskušala priti pred grad in do hlevov, da bi videla, kaj delajo konji in če kde gori. Nikakor nijsta mogla. — Uže kake pol ure je to trajalo. Rekel bi, da je nas bil brezup osvojil; vsak je le še tiho vzdahnil, kadar se je zopet in zopet za-blisknilo in treščilo. Sestrin mož, tedanji sta-rejšina v Lipici, on je bil jedini,, katerega nij bila groza do konca strla. Tolažil je svojo ženo, opominal in grajal služabnice, ki so plakale in svojim grehom prisvajale to božjo kazen. Druga dva uradnika sta strmela; nekoliko mlajšima od svojega starejšine nedostajalo je še moške kreposti. Jaz sem se zaman trudil misliti, da tudi tega bode konec ter da jutri pride zopet lep dan; prirojena preširnost in pogum, pridobljen uže o raznih prilikah, vse me je ostavilo. Dobro vem, da sem sam v sebi mislil : zdaj ne ufdem. A vendar sem ušel, ali najgrozovitejši stres nas je še čakal. (Konec prih.) govori, da se ne dado niti natisniti. To bi dalo sumiti, da so Herbsti in Volfrumi in Sturmi žugali z revolucijo, ali kaj? Pa uže kar je Herbstovega govora tiskanega, to je precej kosmato. Rekel je ustavovercem: Vi ste videli, da našim protivnikom je več za silo, nego za pravico, in stranka, ki ne pozna pravičnosti, taka stranka je sojena. (Potem je ravno ustavoverna nemška stranka uže da v naj sojena.) Herbst je dalje žugul, da bodu njegove stranke protivniki „še obžalovali, da so ustavoverce s silo preglasovali." Koncem je Herbst še Stremayra slovesno iz usta-voverne stranke izobčil. Govoril je v istem smislu bukovinski renegat Tomaščuk, govorili so še mnogi drugi. Ko so se pa ustavoverni možje napili, vpili so po študentovsko poslanskim tovarišem „pereat!" in hrup je bil tak, da se oficijalni govorniki nijso več razumeli, pravi sama „N. Fr. Pr." V državnom zboruje bila 13. maja sprejeta nova postava o davku na izdelovanje cukra. — Nemci iz Češkega so v delegacije volili same Nemce, ne hoteći s Čehi kompromisa; za Kranjsko je bil v delegacije voljen llohemvart, štajerski konservativci in narodnjaki nijso volili. Kedaj bode prihodnja seja nij bilo določeno. V11 u u.)dr/avc. Poročalo se je, da so llbmici odsto pili od svojo misli, napasti Črno goro. Zdaj se ve, zakaj da so to storili. Vodja Miriditov, Prenk Bib Doda je namreč izjavil, da on in njegovi tovariši bodo sicer branili svojo domovino, a nigdar ne bodo napadali sosednjih krščanskih prebivalcev. Miriditi so namreč vsi katoliki in tudi po Številu najbolj močni v al-banskej ligi, v katerej so le neradovoljno. Albanska liga mora se tedaj nanje ozirati. Sicer se pa iz Skadra piše v „Pol. Corr.u, da vest, ka so se albanska plemena sklenila popolnem odcepiti od Turčije, nij povsem resnična, ker oni da hote le avtonomno albansko kneževino pod pokroviteljstvom porte. Londonski pol uradni časopisi poročajo, da so bila poprej še obravnavanja, predno da je Gladstone pisal znano pismo od K a rolvija. Granville je o Avstriji jako prijazno govoril; dejal je, da si je ta pridobila pravice z berlinskim dogovorom in ako ima katera druga vlast čestihlepne načrte, zadrževalo jih bode gotovo to, da je Avstrija blizu Nadalje bi Anglija rada združena z Avstrijo pritiskala na izvršenje berlinskega dogovora. Karolyi pa je razložil o svojem Času Granvillu, da je spo-razumljenje mej Avstrijo in Nemčijo miroljubno in da nij zoper angleške interese. V razvijanji samouprave kristijanskih držav sta obe državi složni. Hartington je pa javno izjavil, da je vlada povsod našla veliko sitno-stij in da se bode v zdanjej sesiji vladno de-lavanje videlo samo v zakonodaji. Gladstone bode baje samo finančna vprašanja zastopal pred parlamentom. Nemški poslanec Richter je vtorek v Berlinu govoril v velikej skupščini o zadnjih bojih v „rajstagu", posebno ostro je govoril zoper Bis marko v o postopanje proti Hamburgu. Dejal je, da je predlog Pruske pri „bundesratu" (naj se enemu delu Hamburga vzame pravica svobodne luke) — obleganje Hamburga na suhem. Veliko poguma je treba k temu, da se trdi, da se nehče nobeden dotakniti pravic svobodne luke Hamburga, mej tem, ko je je imel Birchov v žepu pismo Bis-markovo na Bitterja, v katerem pravi Bsimark, da se bode kasneje gotovo posrečilo potegniti Hamburg v colno oblastje. Richter je potem ostro kritikoval Bisniarkove napade na vse stranke, in dejal, da je Bismark v „rajhstagu" govoril tako, kakor da bi bil „rajhstagu odgovoren Bismarku, a ne ravno nasprotno. Bismark se domišlja, da ga od vseh stranij proganjajo in samostojnega se kmalu ne bode moglo nič več ustvariti. Samo cesar ima še svojo voljo, in on je Nemčijo vlani obranil vojske z Rusijo, katero je Bismark hotel. Telegrama »Slovenskemu Narodu". Trebnje 14. maja. K denašnjej vo-litvi je prišlo 117 volilcev, enoglasno je bil voljen Peter Grasselli za deželnega poslanca. Ptuj 14. maja. Kljubu silnej agitaciji nasprotne stranke, zmagali smo slovenski narodnjaki denes sijajno tudi v kmetskih občinah pri volitvah v okrajni zastop. Večina tega zastopa je torej naša. Domače stvari. — (Vojaška beguna.) Vojak Peter Bergomaz pri polku Kuhn je 1. t. m. iz Ljubljane ubegnil v vojaškej obleki in z bajonetom. — 6. t. m. je pa dopustnik Janez Koprivnikar, strelec novomeške deželne hrambe, z doma ubegnil nekam, najbrž v kak rudnik. Oblast-nija oba išče. — (Človeško glavo) sta našla, dva gozdarja početkom tega meseca v gozdu Su-hemdolu ne daleč od občine Dvor, na Dolenjskem. V glavi je bilo še nekaj možjan, na dotično mesto so jo pa, kakor se sodi, zavlekle lisice. Na glavi je opaziti silen udarec se sekiro in mislijo, da se je zgodilo tu grozodejstvo, da si ravno doslej ostalih delov trupla nijso mogli najti. Sodi se, da je to glava leta 1879 izginolega kočarja Knavsa iz Gline. Priče pravijo, da se je on zmirom bal in tudi dejal, da ga bode nekdo ubil. Kdo? tega nij nikdar povedal. — (T a t u s t r e 1 j e n.) Iz Maribora se piše: Glasovitega tatii Jako Lopiča je sodnija uže več mesecev iskala. Zdaj ga je neki žandar 10. t. m. zasačil z njegovo ljubico v krčmi I v Leitersbergu in ga je hotel prijeti. Lopič se je z nožem branil, potem pa ubegnil. Žandar je klical za njim, ker pa Lopič nij obstal, ustrelil je žandar za njim in ga smrtno zadel. Dne" 11. t. m. je Lopič umrl. — (Cigani) so pri sv. Janži arveškega okraja na sloven. Štajerskem županu podko-pali hram, prodrli sobni pod, vlezli in odnesli puške, srebrnino, perilo in obleko. — (Iz seje družbe kmetijske 2. in 9. maja.) Poročajo „Nov.": Dopis si. deželnega odbora, v katerem družbi naznanja, da njene vloge od leta 1878. zarad razdelitve so pašnikov in uravnave menjalnih zemljišč zdaj v obravnavo vzeti zato ne kaže, ker je si. minister-stvo dotično postavo gospodskej zbornici v razpravo izročilo, odbor vzame na znanje. — Ker je predstojnik novomeške podružnice g. dekan Gra-šič umrl in ves ondašnji odbor uže črez triletnico svoj posel opravlja, je odbor sklenil pozvati g. Ogolina, dozdanjega podpredsednika, naj skliče kmalu vse g. ude novomeške podružnice v zbor. da se v smislu družbenih postav voli ves nov odbor. — Obširno se je razpravljalo poročilo g. R. Dolenca, vodje deželno vino- in sadjerejske šole na Slapu, o lanskem popotnem podučeva-nji po Dolenjskem. Vodstvo slapenske šole je to poročilo poslalo deželnemu odboru in pa odboru družbe kmetijske, ker oba odbora sta delala na to, da je slavno ministerstvo dovolilo podpore v navedeno popotno podučevanje. Poročilo je jako obširno in natančno ter razpada v 3 dele: v prvem delu popisuje gosp. Dolenec na drobno in odkritosrčno, kar je po-tovaje videl in skusil po Dolenjskem ter na 6 postajah razkladal o trtoreji in kletarstvu, — drugi del našteva 4 glavne pogreške dolenjske vinoreje, — tretji del pa nasvetuje po-moČke, po katerih bi se dolenjska vinoreja dala zdatno zbojjšati in povzdigniti. Odbor je 1 temeljito pretresal trojico nasvetov ter vse tri za dobre izpoznal, ako bi se vsem našel „ner-vus rerum gerendarum"; v tem smislu je sklenil objaviti svoje mnenje si. deželnemu odboru. — Za ude družbe kmetijske sta bila sprejeta: gosp. Jurij Jereb, posestnik v Vodicah in pa gosp. Ivan Tomažič, vikar v Novem mestu. — Pred odhodom k poklonu novemu c. kr. deželnemu predsedniku g. VVinklerju je bilo v zadnjem listu „Novic" objavljeno pismo brano, s katerim on družbi naznanja svoj nastop deželnega vladstva ter jej s prijazno besedo zagotavlja svojo pripomoć. Razne vesti, * (Bogatajec pred parlamentom.) Mej novimi angleškimi poslanci je tudi jeden, po imenu Bradlaugh, kateri na Boga ne veruje in kakor je v nekej svojej knjigi pred leti javno izpovedal, nema nobene pozitivno vere temuč je ateist, bogotajec. Ker angleški udje parlamenta pri vstopu prisegajo in se veli na konci prisega: „So help me God" (tako ini Bog pomagaj), prosil je Bradlaugh, naj se to zanj pri prisegi izpusti. Nijso vedeli kaj bi storili, pa so volili poseben odsek naj to vprašanje reši. Odsek je bil voljen. * (Fijakar napaden.) Na Dunaji je po noči neki mlad gospod najel fijakarja, naj ga pelje v Klosterneuburg. Voznik ga pelje. Mej potom se obrne, a vidi naenkrat, da je „gospodu na vozu bil po konci vstal in hotel iz revolverja na njega voznika streliti. Udari ga z bičevnikom, a oni streli. Zadene voznika v čeljust tako, da se ta z voza zvali. Napast-nik pa z voza skoči in zbeži potem. Policija ga je pa vlovila in zvedela, da je nekov prusk komf brez službe, po imenu Satler, ki pravi, da je fijakarja samo zato s strelom ranil, da mu ne bi bilo treba vožnine plačati, ker nij denarja imel. LlBtulca oiiriivulstvu. G. St. P. v P. Plačano do 30. junija 1880. Dunajska borza 14. maja. (Izvirno telegrafično porodilo.) d notni dri. do!« v bankovcih . . 72 gld. 40 kr. Enotni drž. dulg v srebru * , , 78 , „ 2> „ Zlata renta.........88 „ 60 „ 1800 dri. posojilo......130 „ 60 .-Vkoije narodne banko .... 837 „ — „ Kreditne akuije ....... 276 „ — „ London..........118 „ 80 „ Srebro..........— „ — Sapol...........9 „ 46 V, „ •!. kr. ookini........6 „ 62 Državne marke ...... 68 . 45 „ S Silino j>r*i M. Neumannu, v Ljubljani, Slonove ulice 11. Popolna obleka ffid. 16.— Površnja suknja 81<1. 12.— BP^~ Velika izber oblek za dečke in za otroke. Toilette za gospe, jagnet-ogrinjala za vspomlad, po najnižje! coni. Vnanja naroČila izvršujć se točno in s poštnim povzetjem in kar nij po všeči, se brez ugovora izmenjava. (150 -8) Tujci. 14. maja: Evropa t Singer iz Gradca. — Lustig iz Brna. Pri talonu : Freund iz Dunaja. — Višnikar iz Bistrite. — Dr. Kobiček, Vifiič iz Gradca. — Petzival iz Dunaja. Pr VI mIIcI : Kelleruian, Schinidt iz Dunaja. — Simer is Trsta. —\ViHte, Guappal iz Dunaja. ^w v*^ vv/ Naznanilo vsem, ki tupujejo šivalne stroje. s Znižane cene. * Hovve in Singer Comp , ki izdelavajo najtrdnejše, c> najbolj znane in naj trajnejše na 5 let garantovane originalne stroje, so s 1. t. m. zopet znižali ceno šivalnim strojem, zato jih tudi jaz laglje ceneje oddajem. Ponarejene stroje, brez poroštva, pa oddajem samo na posebno zahte-vanje po 38—40 gold. Vnanja naročila sprejemajo moji potniki gosp. A. Gre-benec, L. Brecelnik in A. Vran, ter tudi dajejo zastonj potrebni poduk. Za gotovo plačilo se v mojoj mehanične] delavnici šivalni stroji popravljajo in cedijo jako ceno in najboljše. Svila, cviren, igle za šivalne stroje, posamni deli en gross & detail, tako tudi IV* Wertheimove kase in kasete po jako nlzkej ceni. Za Kranjsko je JodInI zastopnik gorenjih ilrnžeb Franc Defrtoi-, v Ljubljani, na velikem trgu 168. (201 3) / '•^^"^^"^^"^^ <^A^"^fc/"^^ ^^"^^^^^ ^^f^A^^^^ ^a^^Mf i Karolina Berlyak s "U"staja.©"vljexio 1858. Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalijo za napredek in v Lincu sč srebrno medalijo 1. 1875. Kraj ia narofevanje vezenine od zlata in cerkvenih p ara men tov. M" PrečastiteJ duhovščini! Štefan Berlyak, meščan, izdelovalec cerkvenih, paramentov, priporoča se za izdelovanje vseh vrst cerkvenih del, kasul, pluvlalov, hal-dahlnov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkvenike in ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeeskih sukenj, reverend, kosmečkov itd. Ona vi' •! • Vezenino, za katere se daje tudi tvarina, se prevzamejo U|JdZiha-tlw «l«r Ntt»»lN!*«'lllllcšj - c » oj > o i o m S »Jat Oi ca »S '?i ■ e i mm M "S s o o o E . dg rza' *1—i 3 n, »rt MH § "Si! g lil* Čila * I ► H O c i M —• > o '5* rt" a o ■ & S •li CL, T h i i »j CD O r-H (D c5 (D O C o* :;r» -t NI ■» o ^> •o S o S73 ©."E "o « -S S1 •■111 3 a S 2 afit S a o a S b S S 51"« I 0 - 3- o o (j i- M rt .. o >■ *■ '£•2.2, 5 o s o Q B se ja O. ~ 1» (Tj en A ti m B __a> o '5* o -g * 2 -o-S -2 »i a. a •S t-) Ji j c KI gib. . O o *j Cu 'Ig K« a s O 9 i||5 > t- a) ~-> m a — 1*1 M «6 B X Ji .S H 3 B S ^ E r ■ — - m i. e i, O ^ -i »3 S Bil o o ! i, 33 5.DS ±1 P in s> 5 S ■ -S iSjl yf o e3I B i— G ^ m a ■Ji s« J ^ « S 'S ~ S M "5? 4 23 B jx ■ . *j >_ •S « ^ B b^O ll.E *J rt ri t* rt « Zoper j o tile o ! Radgostski unči * fzufiij eni rožnovsii maho-rastlinsti celtlifti, priporočajo se posebno za vse, tudi za za-% , ^ rw^ starane boleznina pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število prunanskilt pisem razpolagajo se v prepričanje Gospodu lekarju J. Nclchertu v Itožnavi. Uže tri niespoe boleha moja soprosa za nevarno pljučno boleznijo. Ker ho mi je od niim/.ili stranij priporočalo, proHim, um idi pošljete povratno 1 zavit k KaUgostskega čaja iu 2 skat. maho-rastlinskih celtličkov. Naslov: Zupan v č'rtšnjovci poleg Ilirske Bietrico. Gospodu lukarju J. Nelchertu v lložuavi. H tem vas prijazno prosim, pošljite mi svojega izvrstnega Iladgostskega univerzalnoga čaja. ki me ju popolnem ozdravil mojega dolgoletnega hudega katara v želodci, zop t 2 zavitka i^rojn ko inogočo, po poštuum povzetji. Preverjen stun, da bode ozdravil tudi mojo soprogo, ki za isto boleznijo boleha. Prosim vas pa na daljo tudi, da mi pošljote de dva zavitka vaših maho-rastlinskih celtličkov, katero rabijo moji otrosi zoper oslovski kašeij. 86 spoštovanjem udan'i F. Itlttller, vodja. Konov, na Češkem, kG. aprila 187U. Vaše blagorodje I Izvolite mi brzo poslati s postnim povzetjem 2 zavitka Kadgostskcga univerzalnega čaja in 2 škatljici W ./.iiavNkili celtličkov. — Oboje seje dobiM oluu-slo. N«slov: Thereslia Zoufulj, calo doi tint uri, 111. piano časa Madovič aZara (47—2) (Dalmacija. Vašo blagorodje I Ker se mi je vaie izvrstno zdravilo od mnogih strunij toplo pri por oralo, zato vas prosim, da mi kmalu pošljete s poštnim povzetjem 3 zavitke ltarigostskeg.i univerzalnega Čaja in 3 šk. maho-rastlinskih ce ti čkov. Udani Itaa Podutiku, lovec grofa Chou-ka v Neštinu pri K loku v Sreuiu. Od tega po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dnevno rano pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gici. i*v. v. Jedna originalna šnatlja ltožnovakih maho-rastlinskih celničkov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posčbo. ItttdKONtNlti univerzalni «f-a| in Koi< novHki malio-raMtlinskl «wliliclii dobivajo bu J«>oktorj» HorHla jedinu prava y««la M ofcl, natančno poštarom po startni obitoljskem propisu tega veleslavnega zdravnika za oči prirejena, je posebno primerna krepljeuju in vzdržanju vidno moči in sicer v vsukej starosti. S to vodo jo v kratkem časi in brež ovčre v svojem poslu lehko izleći Vlak bolnik nove in Kasta anu očesno vneiice, rožniske pege, ječmene, kakor tudi neprijetno solzen je. fl^T" ItožuovNkl cvet za živce, hitro in trajno zdravlja pmiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna sklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. Pravi se dobi samo naravnost iz lekarno v Rožuavi (Moravska;. Jedna originalna steklenica z navodom, kako lek rabiti, stane TO kr., za koltk in zavoj lO kr. več l*rava takšna voda so dobiva samo nepoHrcdno v lekarni rožnovskoj. Izdatelj iu urednik MaJcso Armič. Lastnina in tisk ,Narodne tiskarne".