P« pošti prejemati:
i,s
«olo leto naprej '¿6 K — h pol leta , 13 „ — , četrt , , 6 , 50 , mesec , 3,20,
Vspravniitvu preiaman: za
eelo leto naprej 20 K —h pol leta , 10 , — , četrt , , 6 , - , mesec , 1,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na csesec.
mm-.
Političen list za slovenski narod.
¿if^^^lj Naročnino in Inaertto sprejema upravništvo t
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulico 4t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2, I„ 17
Izhaja vsak dan. izvzeinSi nedelje m praznike, ob pol fi. uri popoldne.
Štev. 287.
V Ljubljani, v petek 13. decembra 1901.
Letnik XXIX.
Državni zbor.
Dunaj, 12. dic. 1901.
Kmetijske zadruge.
Zbornica je danes nadaljevala glavno razpravo o načrtu zakona glede kmetijskih zadrug. Ogromno število oglašenih govornikov jasno kaže, da se vsi krogi, vse stranko živo zanimajo za organizacijo poljedelskega stanu. Vlada in parlament sta prepričana, da je mej vsemi delavskimi stanovi dandanes kmet največji revež. On je navezan na svojo grudo. Tu naj živi s svojo družino ter plačuje državni davek v denarju in krvi. Ali pa mu je mogoče tudi izvrševati to dvojno nalogo, za to se mnogi ne zmenijo. Ni torej čudno, da se kmečki posestniki čutijo od vseh zapuščene in državo smatrajo kot ono dobro mater, ki jim more olajšati gorje, izbrisati solze. Da, država bi mogla in morala biti dobra mati, a bila je le mačeha, kajti vse zakonodajstvo pospeševalo je koristi, ki so v nasprotju s kmečkimi potrebami, željami in zahtevami. Seveda so to zakrivili možje, ki ao svoje strankarsko koristi istovetili z državnimi. Nemški, ali če hočete, mejnarodni liberalizem je rušil in razdeval trdne kmečke stanove, obrtnike metal v žrelo velike industrije in velikega kapitala ter ustvarjal v teh stanovih prole-tarijat, ki se je obešal demokratom na vrat. V sili se človek oprime vsake bilke, da iz vrtinca zleze na suho.
Obrtniku in kmetu je treba samozavesti, a to je mogoče le v stanovski organizaciji. Obrtniška organizacija se je deloma izvršila. Ni tu mesto ne čas, da bi naštevali vse hibe obrtniške organizacije ter do-tične vzroke, latina pa je, da so obrtniki sami prepričani o potrebi boljša in ožje organizacije brez birokraške coklje in fiska-lizma. Kmečki stan pa je bil do najnovejših časov prepuščen samemu sebi, da si pomaga, kakor ve in zna. Vse, kar se je storilo za koristi kmečkega stanu do začetka 90 let, bilo je delo kmetijskih družb. V zad njem desetletju pa so je pričelo v raznih deželah živahno gibanju mej kmečkim pre-
bivalstvom za zboljšanje žalostnih razmer. To je zasluga posameznih mož, ki so pričeli in pospeševali to gospodarsko delovanje, zasluga pa je tudi ljudstva samega, ki je kmalu spoznalo rane, iz kateri krvavi, in tudi začelo iskati primernih zdravil. Vsak začetek je težak. Ako ni bilo povsod vso v najlepšem redu, vse na las v okviru biro-kratizma, to ni krivda zdravo ideje in dobre volje, marveč v prvi vrsti škodoželjnosti onih krogov, ki so iz posameznih človeških hib ali zmot kovali politični kapital, in pa ozkosrčni b i r o k r a -tizem, ki je s plevelom hotel izruvati tudi bujno cvetoče klasje. To je hutel danes v glavni razpravi naglašati eden slovenskih poslancev s posebnim ozirom na kranjske razmere. Toda zbornica je sklenila konec dobate, da se pred Božičem še reši ta zakon in, če mogoče, se trije zakoni glede obrtnega reda, diurnistov in avskultantov.
Prvi je danes govoril češki poslanec dr. D y k. Bil je vpisan contra, a govoril je jako uneto za kmetijske zadruge. Nagovarjal je načelo prisilnosti, drugič zahtevo, da se veleposestvu ne smejo dajati izjeme, in tretjič, da se kmetijske zadruge ne smejo spuščati v nevarne špekulacije. Kot avtonomist je seveda ugovarjal, da vlada tega vprašanja ni prepustila deželnim zborom v rešitev. Toda kot agrareo je govornik izražal tople simpatije ža kmečki stan in njegovo boljšo bodočnost.
Poslanec S k e n o je sicer izjavil, da pozdravlja organizacijo kmečkega stanu potom zakona, da pa hoče v nadrobni razpravi nasvetovati nekatere premembe.
Govorila ste še poslat.ci J a r o š in L u k š, oba za zakon, in glavna govornika dr. F i e d 1 e r in dr T o 11 i n g e r.. Češki poslanec dr. Fiedler, profesor agrikulture na češkem vseučilišču v Pragi, jo v jedrnatem govoru obrisal želje in potrebe poljedelstva ter tudi sredstva do namena. Dr. Tollinger jo z veseljem pozdravljal ta zakon, ob enem pa izražal željo, naj bi zopet birokratizem no spridil, kar namerava zakon.
Poročevalec P o v š e z veseljem kon-
statuje, da so doslej vsi govorniki priporočali zakon. E lini nemški liberalec dr. O t n e r jo pobijal načrt, češ, da se nihče ne sme siliti v kako društvo ali zadrugo. Dr. Ofner je menda odvetnik. Zakaj on ne predlaga, da se odvetniki ne smejo siliti v odvetniško zbornico ? Da, liberalizem je liberalen le zase, a nasproti drugim brutalen. Ofner je obrtniške zadruge vsporejal b kmetijskimi. To pač kaže, da soc. politik dr. Ofner ne pozna ne obrtniških ne poljedelskih zadrug, ker oboje jjieče v eden lonec Poslancu Skenetu odgovarja poroč. P o v š e, da sam dobro pozna-m-pffena slabe strani tega zakona. A načrt je le vspeh kompromisa, pri katerem so se morale upoštevati razne želje in zahteve.
Nato je zbornica skoraj soglasno vspre-jela predlog poročevalca Povšeta, da se prične nadrobna razprava. Kolikor smo se mogli prepričati, obsedela sta le dva nemška liberalca, ostali so se izmuzali iz zbornice.
Nato se je pričela nadrobna razprava o § 1. Jutri zbornica nadaljuje razpravo.
Draga sol-
Včeraj je proračunski odsek odobril poglavje »tobak« ter razpravljal o poglavju »sol«. V odseku se jo zopet sprožila misel, naj fin. uprava zniža ceno soli, kar je splošna želja avstrijskega prebivalstva. Odgovor finančnega ministra je bila stara pesem, da finančna uprava nima drugod potrebnega pokritja in bi no mogla vzdržati ravnotežja mej dohodki in troški. Ko bi finančna uprava, rekel je fin. minister dr. vitez Bohm-Bawerk, le za 4 vinarje pri kilogramu znižala ceno za kuhinjsko sol, imela bi država 7 do 8 milijonov kron manj dohodkov, torej znaten primanjkljej v skupnem proračunu. Za sedaj torej finančna uprava ne moro znižati cene. Kar se tiče živinsko soli, pa je avstrijska vlada že davno pričela obravnavo z ogersko vlado. Pred nekaterimi tedni je zopet vlada od Ogrov zahtevala, naj jej odgovore, ali privolijo, da so cena živinske soli zniža. Odgovora šo ni.
Iz tega čitatelji lahko razvidijo, koliko težav in ovir imajo poslanci, ko utemeljujejo splošne, opravičene zahteve Pa poreče ta ali oni: Ako sto poslanci edini vsaj po večini, kratkomalo sklenite, da se n. pr. zniža cena soli! Dobro, to morejo poslanci storiti. In potem ? Potem navadno gosposka zbornica odkloni tak sklep, ki ni vladi všeč. Tako so je zgodilo z zakonom, ki naj bi odpravil državne mitnice. Ako pa tudi gosposka zbornica pritrdi sklepu poslanske zbornice, moro vlada še vedno dotični zakon položiti na polico, mesto v najvišje potrjenje.
Konečno pa je ša drugo vprašanje? S čim pa naj vlada pokriva državne troške, ko bi jej poslanci znižali vse davke, nekatere pa kar črtali? Dokler torej država ne dobi novih dohodkov, bode se vlada vedno upirala so tako opravičeni zaht vi, da se zniža davek od soli, ki je v vsaki hiši vsakdanja potreba. Nimam ne dolžnosti ne volje, da bi opravičeval s tem državno upravo, le opozoriti sem hotel neke kroge na dejanske razmere.
Cesta Kalce-Idrija.
Kakor znano, vrše so že nekaj let obravnave med deželo kranjsko in vlado, naj bi država vsprejela v svojo upravo cesto, ki se pri vasi Kalco nad Gor. Logatcem od cepi od tržaške državne ceste proti Idriji. Po predlogu posl. Žitnika je že dež. zbor kranjski J. 1899 naročil dež. odboru, naj ponovi dotično prošnjo na osrednjo vlado. Ministerstvo jo obljubilo ustreči prošnji. Ker se to ni zgodilo, je včeraj posl. P o v š o v proračunskem odseku pri razpravi o cestah sprožil to vprašanje. Naglašal je, da ta costa služi v prvi vrsti drž. rudniku v Llnji. Dež. odbor je tudi dobit potom deželno vlade kranjsko od ministerstva zagot >vilo, da vlada cesto prevzame v svojo upravo ter v ta namen že v proračunu za I. 1901 postavi potrebni kredit. To se ni zgodilo, a tudi v proračunu za 1. 1903 ni v to evrho nobenega kredita. Zato posl. Po\šo vpraša zastopnike vlado, zakaj se to ni zgodilo.
Ministerski predsednik dr. pl. Korber jo odgovoril, da so ustavlja finančna uprava,
LISTEK.
Eotšildore gosli.
Rusko spisal Anton Cehov. — Poslovenil —ki.—
Trg je bil majhen, uprav kakor nekaka vas, in v njem so živeli skoro sami stari ljudje, ki pa so umirali tako poredkoma, da je človeka kar jezilo. Za bolnišnico in za ječo v gradu so potrebovali rakev zelo malo. Zi eno besedo: za grobarja je bilo malo zaslužka . . .
Ako bi bil Jakob Ivanov grobar v pre-stolnem mestu, imel bi že gotovo svojo hišo in klicah bi ga Jakoba Matvejiča, toda tu v trgu so ga klicali preprosto Jakoba, na ulici so mu še dali, Bog znaj, čemu, priimek »Bronza«, in živel je revno kakor preprost mužik v neveliki stari koči, kjer je bila samo ena soba, v kateri so prebivali on, Marta, peč, velika postelj, mrliško krste, sko-belnik in vse gospodarstvo.
Jakob je delal zale in trpežno krste . . Za mužike in tržane jih je delal po svoji rasti ter se niti enkrat ni zmotil, kajti višjih in krepkejših ljudi od njega ni bilo nikjer, niti v grajski ječi. Odličnjakom in ženskam pa je hodil jemat mero na dom, za kar je rabil železno ravnilo. Naročil na otročje krste ad sprejemal, a tudi delal jih je brez
ni «te
,7.
mere in s preziranjem, in vsakokrat, kadar je prejel plačilo za delo, je dejal:
»Priznavam, da se no ukvarjam rad z nečimnostmi.o
Razun tega rokodelstva mu je prinašalo pičle dohodke sviranje na gosli. V trgu so na svatbah godli navadno židje, katere je vodil kotlar Mojzes Ilič Šahkes, ki je jemal za-se več nego polovico dohodkov. Ker jo Jakob ka| dobro sviral na gosli, zlasti ruske pesmi, ga je Šahkes čas:h poklical v orkester za plačilo petdesetih krajcarjev na dan, ne računajoč darov od gostov. Kadar je Bronza sedel med godci, se je najbolj potil in gorelo mu je lice; bilo je vroče in vonjava po česnju se je širila naokrog; gosli so cvilile ; pri desnem ušesu je škripal kontrabas, pri levem se jo jokala fhvta, na katero je piskal rudečelasi suhi Žid s celo mrežo rudečih in plavih žilic na licu, ki je nosil ime znanega bogatina Rotšilda. A ta prokleti žid je celo najveselejšo napevo sviral otožno. Brez vsakega očividnega vzroka bil jo Jakob prenavzet sovraštva in prezira-nja do Židov, zlasti še proti Itotšildu; prič-kal se je z njim in ga zmerjal, enkrat ga jo celo hotel ubiti, in ltotšild jo bil razžaljen ter je dejal rezko:
»Ako bi vas ne cenil radi vašega talenta, že zdavnaj bi bili slrčali skozi okno.«
Nato se je zjokal. Radi tega Bonza niBO pogostoma klicali v orkester, samo v slučaju skrajne potrebe, kadar je manjkal kateri od Židov.
Jakob nikdar ni bil dobre volje, ker je imel zmirom veliko izgubo. N. pr. v nedeljo in o praznikih je bilo greh delati, ponedeljek jo nesrečen dan, na ta način se je nabralo na leto okolo dve Bto dni, ko je človek nehote moral sedeti s prekrižanimi rokami. In kolika jo bila ta izguba! Ako je v trgu kdo imel svatbo brez godbe, ali ako Šahkes ni poklical Jakoba, bila je to znovič izguba. Nadzornik redarjev je bil dve leti bolan ter je hiral čimdalje bolj, in Jakob je žo nestrpljivo pričakoval, kedaj umre ; kar je nadzornik nakrat odšel zdravit se v prestolnico, kjer je tudi umrl. Tu imato izgubo, znašajočo najmanj deset rubljev, kajti krsta bi se mu bi!a naredila draga z zlatovino. Misli na izgube so mučilo Jakoba zlasti po noči ; radi tega jo položil poleg sebe v postelj gosli in kadar so mu vsakovrstne bu-dalosti prišle v glavo, bo je v temi dotaknil strun, gosli so so oglasile, in njemu je odleglo.
Dne 6. maja prejšnjega leta jo Marta nakrat zbolela. Starka je težko dihala, pila je mnogo vode ter so opotekala, a vendar je zarano še sama zakurila v peč ter šla še
celo po vodo. Proti večeru so je vlegla. Jakob je ves dan sviral na gosli, ko se jo že povsem stemnilo, je vzel knjigo, v katero jo vsakega dne zapisoval svoje izgube ter vsled dolgega časa začel številiti. Pokazalo se je, da izgubo iznašajo nad tisoč rubljev. To ga je tako ganilo, da je vrgel knjigo na tla ter jo poteptal z nogami. Nato je pobral knjigo in zopet dolgo mlaskal ter globoko in težko dihal. Lice je imel rudeče in mokro od znoja. Premišljeval je, ako bi imel teh tisoč izgubljenih rubljev v hranilnici, pa bi imel samih obresti na leto okolo štirideset rubljev ; ker pa teh ni bilo, bila je to zopet izguba. Z eno besedo, kamorkoli so obrneš, povsod samo izgube in nič druzega.
»Jakob!« je zaklicala Marta nenadoma. »Jaz umiram !«
Ozrl se je na ženo. Lice je imela rdeče od vročine, nenavadno jasno in radostno. Bronza, navajen videti njeno lice zmerom bledo, bojazljivo in nesrečno, je bil sedaj vznemirjen. Zdelo so mu je. da ona zares umira in da je vesela, da končno odhaja na veko iz to koče, od krst, od Jakoba . . . . Zrla jo v strop ter gibala ustnice in bila jo videti srečna, kakor bi bila videla smrt, svojo rešiteljico, ter govorila ž njo.
(Dalje prih).
ker ni še dognana dotična potrebščina. Tudi mora dežela kranjska preje cesto tako po praviti, da jo more država prevzeti v svojo upravo. Obljubil pa je ministerski predsednik, da hoče pospešiti rešitev tega vprašanja.
Posl. P o v š e nato predlaga resolucijo : L.es. vlada se poživlja, naj vse potrebno ukrene, da se cesta Kalce-Idrija podriavi in že za 1. 1903 v proračun postavi potrebni kredit.
To resolucijo je podpiral tudi poročevalec dr. Lemisch, in odsek jo je soglasno odobril.
Vojaiki novinci
V vojnem odseku je včeraj češki posl. dr. L a n g izjavil, da tej vladi Čehi ne dovolijo voji ških novincev. Navajal je tudi, da se z vojaki večkrat surovo in nečloveško postopa. Konečno je zahteval, da se pomi-loste vsi vojaki, ki so kaznovani zaradi »zde« klica.
Posl. Pogačnik je navajal škode, ki jih ima poljedelstvo, kateremu vojna uprava za več let pobere najboljše delavne moči. Vojni zakon se mora premeniti, da se kmečkemu stanu olajša breme. Ker sedaj vojna uprava ne zahteva večjega števila novincev in v veljavnem zakonu sedaj vojna uprava ne more ustreči izraženim željam, hoče glasovati za predlogo.
Minister za deželno brambo grof W e 1-sersheimb odgovarja, da navzlic svoji najboljši volji ne more ustreči vsem zahtevam in željam. Večkrat so prošnje, ki jih prinašajo poslanci, neutemeljene in neopravičene.
Glede »zde«, »tukaj« itd. meni minister, da vojna uprava zahteva strogo disciplino. Častniki smejo, ako so sami mej sabo, govoriti v vsakem jeziku. V družbi pa je nemški jezik umesten. Vojna uprava dalje opozarja poslance, da bode treba kmalu z v i š a t i š t e v i 1 o v o j a š k i h n o v i n-cev, ker se je število prebivalstva pomnožilo. Istotako bode morala naša država nabaviti nove topove. Glede zalaganja armade pripomni minister, da vojna uprava mnogo naroča pri producentih in zadrugah. Ker pa dobiva različno blago, zato mora večkrat »en gros« kupovati.
Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Ni dolgo, kar je nekdo v »Slovencu« priporočal, da bi navajali mladino k varčevanju. Denar naj bi se nalagal v poštni hranilnici, ki naj bi po posredovanju naših poslancev zvišala obrestno mero za vloge do 400 kron na 4 mesto 3 odstotke, katere sedaj plačuje.
Da je treba res kaj storiti v tem oziru in ljudi, posebno mladino, dobiti za varčevanje, če hočemo prihodnjost našega naroda postaviti na trdno podlago, je gotovo vsakemu jasno. Ce bodo naši mladi ljudje le jedli in pili ter veselice prirejevali, bomo imeli kmalu le veliko proletarijaia brez vsake stalnosti. Ti ljudje bodo zreli za prevratne misli socijalnih demokratov. Saj jim ne bo mar ne za rodni jezik ne za vero očetov. Brez dvoma moramo v tem oziru iti precej na delo in nekaj storiti. Glede poti, ki se je nasvetovala v dotičnem članku, omenjamo le to, da je dobro mišljena, a, opirajoči se na svoje izkušnje, izrekamo sledeče misli.
Poštna hranilnica gotovo ne bo nikdar zvišala obresti od vlog svotam do 400 kron. Naš finančni minister se vedno pritožuje, kako težko ohrani ravnotežje v financah med prejemki in izdatki, da ne more pogrešati prav nobenih dohodkov. Zato ni bil sklep državnega zbora o mitnicah predložen v najvišje potrjenje. če se pa pri tacih rečeh, ki so tolikega pomena za vse ljudstvo in res prava potreba za sedanji čas, vlada prav nič ne uda, kako bi bilo mogoče, da bi si sama naložila stroške, ko je nihče k temu ne sili in si vsak lahko drugod pomaga, če mu ni všeč!
Svota, ki bi jo morala poštna hranilnica na ta način obrestovati, ne bi bila tako neznatna, kakor se misli. V poštno hranilnico nalagajo mali varčevalci in trgovci, ki imajo po hranilnicah svoj čekovni račun. Večjih svot pravi trgovci nikdar ne pustijo dalj časa v poštni hranilnici. Ko je denar aviziran, se navadno tudi precej vzdigne. Ostane pa notri ona temeljna glavnica, ka-
tero mora vsak založiti. Dosedaj je znašala 400 kron, v zadnjem času se je znižala. Ce bi bilo sedaj 40.000 čekovnih računov, in približno jih bo toliko še obstoječih, bi znašala ta osnovna glavnica 10 milijonov kron, katero bi morala država brez potrebe višje obrestovati. Skoro torej ni upati, da nam bi v tem poštna hranilnica pomagala.
Vzemimo pa, da bi se poštna hranilnica odločila za to povišanje obresti, ali bo s tem vpeljano ali vsaj znatno pospeševano varčevanje pri mladini ? Nam se zdi, da ne. Kdor je imel kedaj opraviti pri kaki večji organizaciji ljudstva ali hotel kaj novega v občno korist vpeljati, ve, da je treba ljudstvu misel vdihniti, je za misel ogreti, natančno pokazati, kaj in kako naj se naredi, kakšen sad bo to obrodilo, treba jih je od osebe do osebe za to pridobivati, t. j. organizirati.
Naj dovoli poštna hranilnica 4% obresti, ljudje bodo ravno tako malo nosili v poštno hranilnico, kakor doslej. Ne pride jim na misel, pozabijo in denar se zapravi. Da se bo res kaj doseglo, se morajo ljudje pridobiti in navdušiti za varčevanje, treba jih združiti v eno celoto, ki bo izpolnovala ta namen.
Prav praktičen in našemu času primeren je način varčevanja, kakor ga je priobčil »Domoljuba, katerega naj bi se povsod kolikor mogoče oprijeli. »Domoljub« piše: št. 81., 23., 23.
Sklep:
Na ta način bi se dalo nekaj narediti in naši organizaciji prizidati krasen oporni kamen in bi se zagotovila gospodarska prihodnjost našega ljudstva. Načrt je gotovo izpeljiv, le delati bo treba ; dela se pa ne smemo nikoii bati, kjer se gre za narodovo korist.
Le zadnja opomba v »Domoljubu«, da so v nekem kraju vpeljali malo hranilnico, kjer pobirajo denar pomočniki in pomočnice med udi ter ga v nedeljo zapisujejo v bla-gajnični dnevnik, na kar duhovnik vse v glavno knjigo vpiše, se nam zdi potrebna pojasnila.
Prav je, da pobirajo denar pomočniki in pomočnice Bame pri udih. Na ta način bo ostalo življenje v družbi in se ni bati, da bi misel zaspala.
Prav je tudi, da duhovnik začetka vodi knjigovodstvo in navaja druge, kako naj poslujejo. Nekateri udje bodo vedno raje njemu nosili prihranjene novce.
Nismo pa za to, da bi duhovnik vedno imel glavno knjigovodstvo. Dela je vedno več in kmalo ne bo mogoče vse zmagati, če si ne vzgojimo v ljudstvu samem pomočnikov. V našem ljudstvu je mnogo skritih zakladov, ki imajo zmožnost in tudi hočejo delovati. To se je izkazalo pri raznih posojilnicah in zadrugah. Te zaklade moramo dvigniti, da se po njih razširi moč naše organizacije. Zato naj bi knjigovodstvo malih hranilnic društveniki kolikor mogoče sami vodili. Zmožnih ljudi, ki se dajo temu brez težave priučiti, je povsodi za potrebo. Biti morajo seveda pošteni, razumni in brezmadežnega življenja, ter imeti veselje in navdušenje za brezplačno težavno delo, drugim v korist in Bogu v čast. če bodo udje sami vse vodili, bo splošno zanimanje veliko večje. Obstoj malih hranilnic ne bo odvisen od posameznih oseb, ker bo imel globoke korenine v celi družbi. Vzgojili si bomo ljudi, ki se bodo dali tudi drugod vspešno porabiti. — Da bi se otroci že iz mladega naučili varčevati, naj bi v te hranilnice smeli vlagati tudi mladeniči in deklice, ki se mislijo kmalu vpisati v Marijine družbe.
Poroča se nam, da je seme že vskalilo in obrodilo sad. V Srednji vasi v Bohinju, na Vrhniki in dr. že imajo takohranilnico, ki se prav krasno razvija. Upajmo, da se vpeljejo povsod I
Tako zahteva zistem.
(Iz Zagreba)
Po državnej nagodbi med Ogersko in Hrvaško iz leta 1868 je na celem teritoriju kraljevine Hrvaške edini uradni jezik hrvaški za vse urade brez razlike, tedaj tudi za za-jedniške. Tega paragrafa omenjene nagodbe do zdaj ni zanikal še nobeden ogerski državnik, ali v resnici se ga vendar ne drže, marveč so ga dejanjsko prekršili precej na
početku nagodbe ter ga kršijo še dandanes, kakor da ga ne bi bilo. Brez vsakega vprašanja so uveli ogerski zajedniški ministri mažarski jezik na železnici, pošti, v šumarstvu in deloma tudi že pri d o m o b r a n b t v u. A Hrvatje ? Iz početka so se branili proti temu nasilju, prišlo je bilo leta 1882 celo do upora, toda vse to ni nič pomagalo. Kar so Mažari začeli, to tudi konsekventno izvajajo, ker jih v tem hrvaška vlada od leta 1883 ni ovirala. Od tega časa se širi mažarizacija z dovoljenjem samega hrvaškega naroda, ker sc vladna večina v raznih zastopstvih in v samem deželnem zboru dozdaj še ni noben-krat protivila temu nasilju, premda jo je opozicija na to silila.
Tako je lanskega leta opozicija v zagrebškem mestnem zastopstvu vprašala mestnega župana, kako se ujema z državnim temeljnim zakonom ponašanje železniške uprave ogerske, da je po kolodvorih ozkotirne železnice Zagreb-oamobor postavila mažarske napise in tudi mažarske či-novnike, in kako neki more opravičevati mestni župan svoje ponašanje v tej zadevi, saj je mestna občina dala za to železnico 100.000 kron.
MeBtni župan je na to važno vprašanje odgovoril, da ta zadeva nc spada predmestno zastopstvo. Interpe-lant ni smel na te županove besede nič odgovoriti, ker bi ga sicer zadela huda denarna kazen. Po novem mestnem statutu je namreč zabranjena vsaka debata o predmetih, katere označi mestni župan za »brezpredmetne«. V mestnem zastopstvu zagrebškem je večina mažaronska, pa dela tako, kakor želi vlada. Tako se je mestu Zagrebu zgodila velika sramota, da s svojimi denarnimi doneski podpira mažarizacijo na svojem teritoriju proti jasni postavi. Ce to ni sramotno za meščana v narodnem pogledu, potem ne vemo, kaj bi se moglo biti.
Ogerskemu ministru trgovine ni bilo dovolj, da so se dozdaj rabile na Hrvaškem nepostavne dvojezične t i s k a n i c e , ker zakon takih ne pozna, marveč je posegel še dalje: iztisnil je hrvaški jezik s teh tiskanic, pa ga je nadomestil na tiskanicah za inozemstvo s francoskim. To je za poslovni svet provzro-čilo veliko sitnosti, ker jih je le malo, ki znajo ta tuja jezika. Zato so pa tudi dohajale tožbe od vseh strani, da naj se puste za porabo vsaj one stare dvojezične tiska-nice, na katerih se nahaja tudi hrvaški tekst. Toda zastonj so bile tudi te prošnje.
Kaj ministru mar, on se lahko norčuje s hrvaškim občinstvom, saj ve, koga ima za seboj. In minister dobro računa. To se je pokazalo v zadnjih županijskih skupščinah. Opozicija je zahtevala, da so tej samovolji ministrovi stori konec, in da se dado ljudem take tiskanice, katere bo mogel narod vsaj rabiti. A kaj se je zgodilo s tem predlogom? Predsedniki županjskih skupščin niso dovolili, da se o njem sploh razpravlja, češ, da ne spada v delokrog županijskih skupščin. In ker je večina v skupščinah mažaronska, se odgovor predsednika potrdi in opozicija mora molčati, ker tudi v teh skupščinah more predsednik nepokornega (!) člana k a z n i t i s hudo denarno kaznijo. Minister se lahko smeje takim ljudem, kaj ne ? Za Marije Terezije in Josipa II. so bile hrvaške županijske skupščine pravi ščit hrvaškega ustava. Kaj bo dandanes, vsakdo lahko razvidi iz omenjenih podatkov.
Kje se pa vendar smo braniti postava? Morda v hrvaškem deželnem zboru? Tukaj se pač sme govoriti o ma-žarizaciji, ki se ne ujema z drž. temeljnim zakonom. Tukaj je hrvaška opozicija vršila svojo dolžnost v vsakem zasedanju, posebno pa v lanskem, ko je poslanec dr. B a u e r opisal vse nepostavnosti, ki se gode v tem pogledu na teritoriju kraljevine Hrvaške. Poslanci opozicijonalci so zahtevali, da se odpravijo nemudoma vse nepostavnosti in da se sprejme nujnost tega predloga. Toda opozicijonalci tudi tukaj niso uspeli. Nujnost je bila od mažaronske večine zavržena in predlog Bauerjev izročen odboru, ki naj preiščo vso zadevo ter ob svojem času poroča o tem saboru. ■ Tako važen predlog je bil s tem p o -
kopan, ker tako zahteva sedanji vladn* zistem, in mažarizaciji so odprta na Hrvatskem vsa vrata na stežaj še za nadalje, in tako bode ostalo, dokler se ne prabudi ves narod, ki bodo znal svoje zahtevati. To veliko delo probujenja čaka opozicijo ; zares težavno delo, toda brez njega nima rešitve za hrvaški narod. Tedaj na delo !
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. decembra.
Tajni ukaz proti dvoboju.
Glasom poročila dunajske »Armee-Ztg.« so dobili pred kratkim vsi avstro-ogerski častniki reservatni odlok, ki ima namen omejiti dvoboj v armadi. Pri častnih aferah mej častniki ne sme priti nikdar do poziva k dvoboju, dokler ni o tem obveščeno poveljstvo dotičnega polka. To oblastvo potem odloči, se naj li vrši dvoboj ali ne ; v slučaju dejanskih žalitev sme isto razžalitelja pozvati pred sodišče. — Ta odlok je izšel očividno pod vtisom zadnjega aristokratskega oklica, a je zopet le samo polovično delo. Dvoboj bodo le tedaj popolno odpravili, ako ga enostavno prepovedo. Nadomestilo za to se bo že našlo, samo če ga dotičniki hočejo iskati.
Poslovni program, poslanske zbornice za zadnji teden do božičnih počitnic je za sedaj sledeče določen: Poslanska zbornica ima do vštevši prihodnjega torka vsak dan sejo. V sredo zboruje samo budgetni odsek, v četrtek, 19. t. m. pa je zadnja plenarna seja poslanske zbornice. Poleg nadrobne razprave o kmetijskih zadrugah bo na dnevnem redu razprava o premembi §§ 59 in 60 obrtne novele, načrt o zboljšanju plač avskultantov in diurnistov in kakor želi vlada, tudi zakon o vojaških novincih, ki naj bi bil rešen pred božičnimi prazniki. Ker se pa načelniki nemških strank odločno protivijo poslednji točki, ima vlada malo upanja, da bi se zgodilo po njeni želji.
S premembo pri tirolskem namest-ništvu
so voditelji tirolskih Italijanov dokaj zadovoljni. V tem oziru dohaja iz italijanskega tabora naslednje poročilo: Prememba pri tirolskem namestništvu pomeni naklonjenost vlade nasproti Italijanom. Dosedanji namestnik grof Merveldt je bil glavna ovira, da se ni sklenil dolgo zaželeni mir mej Nemci in Italijani. V tem oziru se dosedanji namestnik ni zbal niti osrednje vlade. Italijanski poslanci v državnem zboru so minist, predsedniku naravnost izjavili, da poprej ne bo miru, dokler ne odide grof Merveldt iz Ino-mosta. To se je sedaj zgodilo in vladi smo zato dolžni zahvalo. Novi namestnik baron Schwarzenau je prijazen Grabmayer Kathrei-novemu delitvenemu načrtu, vsaj tako se zatrjuje v merodajnih krogih. Mi ga bomo seveda sodili še le po njegovih dejanjih, a gotovo je, da pojdejo naši poslanci zopet v deželni zbor in obnove svoiedobno pričeta pogajanja o rešitvi avtonomijskega vprašanja. — Morda se bodo pa Italijani varali tudi v tem možu, ker rešitev avtonomijskega vprašanja je zelo kočljiva in si bo vsak prej dobro premislil, predno ustreže Italijanom.
Češki deželni zbor se snide k provizoričnemu zasedanju dne 28. t. m. in bo trajalo zborovanje do 7. ja-nuvarija. Redno zasedanje tega zastopa, ki bo trajalo kakih 6 tednov, se bo vršilo, kakor je ministerski predsednik obljubil češkim poslancem, v mesecih marec in april, toda le v tem slučaju, če bo drž. zbor dotlej rešil drž. proračun in dovršil priprave za odobritev avstro-ogerske nagodbe. To se pa bržkone v tem času ne zgodi.
Nemški državni zbor je včeraj nastopil božične počitnice, ki bodo trajale do 8. januvarija. V včerajšnji zadnji seji je bila rešena carinska predloga v prvem branju. Na predlog grofa Schwerin se je tarif odkazal posebnemu odseku 28 članov, ki se bo v novem letu temeljito pečal z novim načrtom. V seji dne 8. jan. prične poslanska zbornica s prvim branjem državnega proračuna. Avstrijski parlament jo Nemce vendarle prehitel. Koncem včerajšnjo seje bi so bil posl. Hasse rad znosil nad ogerskim ministerskim predsednikom Szellom in nad kolonijalnim .ministrom Chamberlainom radi zadnjih, proti Nemčiji naperjenih govorov, a predsednik je preje zaključil sejo.
Revolucija v Kadlksu.
V španskem mestu Kadiks se je pojavila v noči mej U. in 12. deo. pravcata revolucija. Stavkujoči peki in mnogo drugih oseb se je z nožmi in palicami v roki dr-vilo po mestnih ulicah ter klicalo: Proč z meščanstvom, živela socialna revolucija! De-monstrantje so vlomili v razne prodajalnice ter plenili in opustjšili vse, kar jim je prišlo pod roke. Policija in varstvena oblastva so bila brez moči. Po celem mestu je zbog tega zavladala nepopisna panika. Mej policijo in trg. nastavljenci, ki so branili last svojih gospodarjev, ter rogovileži je prišlo do resnih bojev. Več oseb je bilo navarno ranienih. Šele proti jutru se je posrečilo orožništvu ukrotiti divje elemente ter napraviti red. Aretirali so mnogo demonstrantov. Skrajni rok »a konec juino-a/riške vojake.
Angleška vlada je zopet enkrat določila (!), do kdaj mora biti končana angleško-burska vojska in seveda premagani vsi burski oddelki. Vrhovnemu poveljniku Kitchenerju je namreč naznanila, da mora biti do konca marca prihodnjega leta gotov z vsem delom. Kaj neki si je mislil Kitchener, ko je prebral to povelje ? Sam namreč ve najbolje, da mu je absolutno nemogoče ustreči tej zahtevi, ker je Burov vedno več, sposobnih angle škili vojakov pa vedno manj. Saj za eno leto bo treba podaljšati ta skrajni rok.
Književnost in umetnost. Repertoir slovenskega gledališča
Danes se poje drugič Wagnerjeva opera »Tannhauser«, ki je z ozirom na naše skromne razmere gotovo najsijajnejše uspela. K temu je pripomogel naš dični gost, gosp. baritonist Vulakovič, o katerem se čuje med našinstvom le jeden glas, da nam takega izrednega glasbenega užitka še ni nudil noben gost. Odbor »Dramatičnega društva« se je obrnil do zagrebškega inten danta, g. pl. Hreljanovica, ki pa, žal, vzlic svoji opetovano izkazani naklonjenosti in preprijazni uslužnosti ni mogel ustreči pro šnji, da bi pridržali g. pl. Vulakoviča še za tretje gostovanje. Zato poje gosp. Vulakovič danes večer zadnjič \Volframa, na kar opozarjamo občinstvo še posebej, saj se ta opera bržčas letos ne bo mogla ponavljati več.
Dopisi.
Dolenjska pisma.
IV.
G. urednik! Prizor, ki sem Vam ga opisal v zadnjem pismu, mi je dal misliti. Kakor mi je moj prijatelj dalje povedal, je v Mestu skoraj vsa trgovina v liberalnih rokah Prav malo je častnih izjem. Odločno naš je Pleterski trgovec s špecerijo, ki se je pred kratkim naselil, tudi Oblak je vreden, da se ga priporoča. Mej obrtniki je tudi mnogo vse časti vrednih gospodov. Med drugimi tvrdkami pa je skoro vso liberalno. O. urednik! Morda že veste, kaj Vam mislim povedati. Če bodo liberalci le prehudo delali, si bodo sami krivi, če si kmetje okoličani zasnujejo morda v Kandiji konsumno društvo. Toliko Vam povem, da bi tako konsumno društvo, če bi stopilo v življenje, imelo ogromen promet in bi prav sijajno vspevalo. Tla so namreč tako pripravna kakor malokje. Kmetje-okoličani so pri lanskih in pri letošnjih volitvah pokazali, da so politično probujeni, in nočejo nič slišati o li-beralstvu. Zlasti kmetje v šmihelsko-stopiški občini, ki je največja na Kranjskem — so to prav sijajno pokazali. Takim možem vse priznanje! Da se jih ne bi dalo pridobiti za idejo združevanja, tega si ne morem misliti. — Sicer, kakor mi je zatrjeval prijatelj, deluje prav dobro v tem smislu hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, katero so pred kakimi tremi leti domoljubni gospodje ustanovili v Kandiji. To društvo, ki je že marsikaterega kmeta obvarovalo liberalnih pijavk, se krasno razvija.
G. urednik! Ta novica o hranilnem društvu me je vendar nekoliko potolažila; naravnost v dno dušo pa so me razžalostili novomeški liberalni trgovci. Užalostili so me tembolj, ko se spominjam onih časov, ko so bili njihovi očetje oziroma predniki še dobri, konservativni Slovenci. Kar nič več mi ni bilo obstanka v Mestu. Poslovim so od svojega prijatelja in hajd naprej proti Krškemu.
Mej tem se je zjasnilo in obetalo se mi je prav prijetno potovanje, le nekam mraz je bilo. Krasen razgled sem imel na Belo Cerkev, tam kjer dva magnata držita uboge kmete v svojih liberalnih pesteh. Pa tudi že tam se dani! Krasno lego ima tudi prijazni Šent Jernej v sredi polja. Dasiravno ima tukaj Kari der Grosse iz Mesta svoje posestvo in prav rad prodaja kmetom svoje liberalne nazore, zadnje deželnozborske volitve so pokazale, da se imetje probujajo in in nočejo liberalstva. Neprijetno pa me je dirnolo, ko nisem mogel dobiti vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda. Ko sem jih zahteval, so me nekako čudno pogledovali, kakor da bi jih sploh ne poznali.
I: Šent Jerneja sem šel na Rako. Malo je krajev na Dolenjskem, ki bi imeli zame tako privlačno silo kakor Raka. Kadar sem imel v tem kraju kaj službeno opraviti, vselej sem šel tje z velikim veseljem. Imam pa tam tudi celo vrsto znancev in dobrih prijateljev. V prvi vrsti moram imenovati g. župnika. Ako tega gospoda ne poznat-', g. urednik, sme Vam biti žal. Prijazen, uljuden, postrež-ljiv do skrajne meje, pa tudi šaljiv, celo do-vtipen v druščini, take lastnosti dičijo tega gospoda. Seveda sem ga obiskal takoj po prihodu na Rako. Za 7 let se nisva videla. Moral Bem mu obljubiti, da bom pri njem prenočil. Posebno vesel jo bil, da so bili pri zadnjih deželnozborskih volitvah liberalci v njegovi župniji tako sijajno poraženi. Sploh ima krško - kostanjeviški - novomeški volilni okraj zabeležiti ta imenitni napredek, da so se mnoge občine, ki so imele liberalno veČino, liberalcev temeljito otresle, ter poka zale svoje pravo kat.-narodno lice. Mej temi je tudi občina Raka. Dasi ima liber. župana, dasi ima dr. Tavčar iz Ljubljane tu 2 svaka, ki sta takorekoč stebra liberalstva, vendar so liberalci pri zadnjih dež -zborskih volitvah pogoreli.
Značilen je klic, s katerim je jedna sestra dr. Tavčarja zajavkala, ko je zvedela izid volitev: »Oh, kaj bo pa dohtar rekel!«
Drugo jutro sem užival krasen razgled po šentjernejskem pol|u. Videli smo vso ravan od Krškega tja do Mesta. Nad Krko je ležala gosta megla, toda smo natančno videli, kod se zvija ta reka hiteč v savino naročje. Obetal se mi je lep dan. Poslovim se od ljubeznivega g. župnika in hitim v Kostanjevico. Tja vodi lepo izpeljana nova cesta mimo Krakovega. Kostanjevičani so res usmiljene duše I Zadnjič so izvolili županom povsod propadlega Globočnika, da mu tako pomagajo brisati solze za tisočake, ki jih je zapravil pri zadnjih dveh volitvah. Posebna novica zame je bila ta, da se v Kostanjevici tudi nežni spol odlikuje v liberalatvu. (To morejo biti poučene o nravnih težnjah liberalstva! Ženska — liberalka! Čudna stvar!) Takih liberalk je vso polno v tem malem mestu.
Iz Kostanjevice sem šel v drugo liberalno gnjezdo — v Krško. Srečal Bem pred mestom dva odlična gospoda Slovenca — eden je imel lepo dolgo brado — ki sta prihajala iz mesta in sta nemški med seboj kramljala. Drugih nesreč se mi ni pripetilo v tem mestu. Hvala Bogu, da sem se samo malo časa mudil. Kmalu me je odnesel vlak proti domu. In od tukaj Vas gosp. urednik, prav prisrčno pozdravlja Vaš J. G—ev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. decembra.
Za vseučilišče v Ljubljani sta odposlala peticije : »Slov. katol. izobraževalno društvo« v Žužemberku in »Kmet. društvo« v Žužemberku. Potem mestnega magistrata so danes svoje peticije poslale na minister stvo sledeče občine: Cekovnik, Srednja vaB v Bohinju, Radenci pri Ljutomeru, Devin in Drežnica.
Podpora vinogradnikom. Poslanci Ž i č k a r, P 1 o j in tovariši so vložili v seji 12. t. mes. nujni predlog za podporo vinogradnikom v haloških občinah: Sveta Trojica, Gruškovje, Sedla-šek,Podlehnik, Nova cerkev itd. Te občine ao vsled letošnje slabe letine, vsled veliko suše in drugih nezgod tako ubožale, da si no morejo oskrbeti cepljenk za nove nasade. Vinorejstvo je pa v teh krajih edini mogoči pridelek. Živina so bo morala vsled tega prodajati za sramotno
ceno, ker ljudstvo nima krme. Kie bi potem dobilo denarjev, da si nakupi cepljene trte?
V	mainika posvečena bodeta prihodnjo nedeljo častita gg. V i n o e n c i j K u n b t e 1 in Pij Žankar iz frančiškanskega reda. Presvetli g. knezoškof ju bo posvetil v samostanski cerkvi v Kamniku, sv. opravilo se prične ob 9. uri in se konča z govorom presvetlega. — P. Vincencij bo obhajal slovesno novo mašo 4. adventsko nedeljo v samostanski cerkvi v Kamniku, P. Pij isti dan v Trzinu.
Duhovniške vesti s Štajerskega. C. g. Karol Kumer, vikanj v Konjicah, je imenovan upraviteljem konjiške nadžupnije, preč. g. Jurij Bezenšek, konzistor.jalni svet. in župnik v Čadramu, upraviteljem konjiške dekanije
Duhovniške vesti z Goriškega.
C g. Josip Ušaj , vikar v Plavah, je imenovan kuratom v Blatah. — V torek ob 3. uri popoludne je došel na Placuto v Gorici novi župnik č. g. Ziach. Sprejem je bil slovesen.
Cehi in slovenske planine. Graška »Politik« je prinesla predvčerajšnjim lep popis, kako je češki odbor slovenskega planinskega druševa zvezal Ravni in Vodine v Kočni, kjer je sedaj eden najpredrznejših in najveličastnejših potov v avstrijskih planinah.
Ptuji redovi. Cesar jo dovolil, da sme poštni nadoskrbnik g. F r. L e b a n v Opatiji nositi viteški križ kralj, rumunakega reda »Krona rumunska«, in g. poštni upravitelj Mih. Bevčar v Opatiji kralj, rumunsko svetinjo Serviciu Credincios druge vrste in srebrni nasavski križ.
V	Kamnik se preseli odvetnik dr. Alojzij K r a u t iz Celovca.
Mitnina. Z Notranjskega se nam piše : »Kmetovalec" je 30. novembra t. 1. na neko vprašanje odgovoril, da je kmet mitnine prost, ako svoje pridelke vozi 8 svojo živino, ako pa voznika najame, voznikova živina ni prosta mitnine, če prav zastonj vozi. — Da se ljudje obvarujejo škode, bodi popravljeno, da je dovažanje pridelkov prosto mitnine tudi takrat, ako kmetovalci z najeto živino vozijo. Tako je finančno ministerstvo razsodilo na neko pritožbo ilirsko-bistriških kmetovalcev. To bi bilo zelo žalostno, da mora kmetovalec, ki nima vprežne živine, od poljskih pridelkov plačevati še mitnino. Ž e -leti je, da „Kmetovalec" to zmoto popravi, da se ljudem škoda in krivica ne godi. — Tudi vožnja gnoja na polje z najetimi vozovi, naj bodo vozovi tudi iz drugih občin, jo mitnine prosta. (Odlok c. kr. finančnega ministerstva z dne 2. 8 ep t e m b r a 1 8 9 6, št. 41.150.)
Rudosledno dovoljenje v vojvodini Kranjski je dobila za dobo enega leta rudniška družba v Borovnici, zastopana po g. dr. D. Majaronu. Imenovana družba sme torej slediti po Kranjskem za podzemskimi zakladi.
V	Kranju nameravajo napraviti mestno klavneo.
Redka starost. Na Rimski cesti št. 5 umrla je 11. dec. t. 1. zasebnica Marija Jenček v visoki starosti 95 let.
Umetno barvana kaša. V Ljubljani in po deželi se prodaja zadnja leta svitlo rumena kaša kot »ogerska« kaša, ki dela domači kaši konkurenco. Dr. E. Kramer, ravnatelj kmetijsko-kemičnega poskusališča v Ljubljani, kateremu se je zdela stvar sumljiva, preiskal je več uzorcev te kaše kemično ter našel, da je takozvana „ogerska" kaša umetno barvana. Trije vzorci so bili barvani s »Kurkuma« barvilom, jeden jia s katranovim barvilom „Echtgelb". Ta barvila sicer niso zdravju škodljiva, ako se pa pomisli — kakor so pokazala , kemična preiskavanja dr. E. Kramarja — da ima domača kaša isto redilno vrednost kot »ogerska«, torej umetno barvanje nima druzega namena, kot ljudi varati s tako manipulacijo. Liter ogersko barvano kaše atano v Ljubljani 28 vinarjev, domače pa 20 vinarjev, torej stino konsumenta barvilo, katero jo brez pomena, 8 vinarjev pri litru kaše. — Jejmo torej domačo kašo!
Najnovejše domače razglednice pokojnega Jak. Alešovca »Brencelja« izšle so iz založbe g. B. Sevarjeve v Ljub- 1
Ijani. Sliko, ki predstavlja rojstno hišo na Skaručini in pokojnika iz I. 1870 in 1901, narisal je duhovito, krasno in umetniško naš marljivi rojak akad. slikar g. I. Vavpotifl po I. Kotarjevih fotografijah. Cisti dohodek namenjen je družbi sv. uirila in Metoda. Rojaki, sozite po teh kraBnih oglednicah!
Nevarnega človeka so prijeli te dni v spodnji Šiški v osebi 421etnega čevljarja Ant. Fraklja. Dne 10. t. m. je šel ta mož s posestnikovim sinom Jož. Sedejem v Šišenski hrib po drva. V gozdu pa Frakelj nakrat iztrga Sedeju iz rok sekiro, jo dvigne, kakor bi ga hotel udariti, in zavpije: »Enkrat sem že enega moža in eno ženo ubil s sekiro, danes bom pa še tebi glavo raz-klal«. Sedej so je mogel pravočasno umakniti udarcu in je zbežal domov, Frakelj pa za njim. Tu ga je po daljšem naporu prijelo orožništvo in, ker ni hotel iti, na vozu uklenjenega privedlo v Ljubljano. Frakelj je radi poskušenega roparskega umora že presedel 12 let ter prestal že več drugih kazni.
Učiteljska služba je razpisana na štirirazrednici v Senožečah do 24. decembra. Prošnje sprejema okr. šolski svet v Postojni.
Ljubljanske novice. Ukradel je neznani tat delavki Hel. Mence na Emonski cesti štev. 10 iz zaprte skrinje brošo, Marije Terezije tolar in 12 K. — t» o d r g a je povzročila danes opoldne veliko sitnost Ljubljančanom, ki so morali iz hiš. Po z ledom prevlečenih ulicah se mnogi niso mogli vzdržati na nogah. Večjih nesreč pri tem ni bilo, le pred trafiko na Cesarja Jožefa trgu se je neka ženska na obrazu nekoliko poškodovala pri padcu na tlak.
Ukradel je neznani uzmovič sinoči Ter. Vilfan na Črnučah iz miznice znesek 800 K, hranil, knjižico kranjske hranilnice z vlogo 100 K, zlato verižico z medaljo-nom in dve zlati broši s fotografijami. Tatu do sedaj še niso zasledili.
Pogreša se od 23. sept. v letu 1864 v Komendski Dobravi rojena samska, slaboumna, v Tunjice pristojna Marijana Prosen. Sodi so, da je kje ponesrečila.
V Ameriko se je izsolilo v zadnjem letu ( lo 30. junija) 17.928 Slovencev in Hrvatov.
Slovenske predstave na Štajerskem. Prihodnjo nedeljo ob 8. uri zvečer priredi slovenska čitalnica v Mariboru gledališko predstavo. — Čitalnica v Brežicah uprizori prihodnjo nedeljo 15. t. m. burko v treh dejanjih »Martin bmola«.
Umrla je v Celju posestnica J. J a -g e 1 c. Bila je velika dobrotnica ubogih in je svoje znatno premoženje oporočila večinoma v dobrodelno namene. — Umrl je v Žalcu g. Ernest Sirca, sin slovenske veleposestnice gospe Torezinc Širca v 24 letu.
Nenadoma umrl je v Mariboru c. kr. stotnik Jožef Matasič. Pri umivanju so mu je ulila kri. V par trenotkih je bil mrtev. — Na Koroškem je umrl farni pro-vizor č. g. Vmcenc P i n d u r.
Koroške novice. Blizu Greifenburga si je sam poiskal mlad kmet, oče več otrok, smrt na železniški progi. Vlegel so je pod brzovlak, ki ga je strašno razmesaril. — V Mostiču se je obesil 191etni hlapec Koch. Uzrok neznan. — Na koroških šolah se prično božične počitnice že dne 21. dec. — Nuno, benediktinke iz Nonberga v Solno-gradu, so kupile samostan s cerkvijo pri sv. Ilenu od celovškega stolnega kapiteljna. Cesar je kupno pogodbo potrdil. Kakor znano, ao je koroški dež. zbor izrekel zoper to prodajo. Ni pomagalo nič, zato pa je veliko javkanja po liberalnih listih. — Stoletnico obstanka jo praznovala Leonova tiskarna v Golovcu. V sredi minulega stoletja si je služila mnogo denarja z natiskavanjem slovenskih knjig, zlasti Slomšo-kovih in družbo sv. Mohorja. Sedaj je tiskarna strogo »nemško riacijonalna«. Slovenskega denarja se ni branila! — Pri Volš-btrgu so jo dne 4. t. m. z lesom obložen voz prevrnil v cestni jarek. Hlapec je prišel pod voz in obležal mrtev. — Mesto okrožnega zdravnika v Št. Štefanu ob Zilli je razpisano do 31. dec.
Otroka vrgla na železniški tir jo 31letna kuharica Jožefa Riburnik iz Št. Petra v okolici celovški. Prodno ga je vrgla na železniški tir, ga jo umorila.
Redka poroka je bila te dni v Gre-binjskem Ivloštru na Koroškem. Ženin je bil star 74 let, nevesta pa 67 let.
Pri občinskih volitvah v Preva-
ljah je zmagala slovenska stranka v drugem razredu. Proti volitvi v drugem in prvem razredu, kjer so zmagali nasprotniki, je uložen ugovor.
Volitve za goriški deželni zbor. V kmečkih občinah v Furlaniji sta zopet izvoljena Dottori in Michieli. V mestni skupini Kormin je bil izvoljen Naglos, v Cer-vinjanu grof Valentinis. O volitvi v Gorici smo že poročali. Goriška trg. zbornica je izvolila svojima poslancema dr. Maranija in tovarnarja Holzerja. V furlanskem velepo-sestvu so bili izvoljeni poslanci dr. Pajer, dr. Versegnassi in conte Panigai. V goriškem deželnem zboru bo v prihodnji šestletni dobi sedelo na italijanski strani 9 liberalcev, 1 žid in l socijalist. Na slovenski strani 7 »S 1 o g i n i h« pristašev in 3 napreclnjaki.
Petdesetletnico učiteljevanja je praznoval dne 1. t. m. v Gorici ces. svetnik gospod Franc Vodo pivec. Pod njegovim nadzornistvom se je na Tolminskem ustanovilo 14 novih šol, razširilo se jih je v večrazrednice 7, a na novo zidalo 7 šolskih poslopij, na Goriškem istotako 49—41—31, na Krasu 7 — 3 — 2, da ne govorimo še o neštevilnih drugih zaslugah njegovih za naše narodno šolstvo. V priznanje tolikih zaslug mu je Nj. Veličanstvo cesar podelil naslov cesarskega svetnika. Še sedaj gosp. cesarski svetnik Vodopivec neumorno deluje kot strokovni učitelj in voditelj moške in ženske strokovne nadaljevalne šole goriškega » Šolskega doma«. Na mnoga še leta!
Druitvo avstrijskih vadničnih učiteljev se je osnovalo v Lihercih. Pristopilo mu je 300 članov. V odboru druitva je tudi
gospa Supantschitsch v Ljubljani.
*
• *
Kesckemety in občinski svet v Budimpešti. O defravdiranih 588.000 K vršila se je v buriimpeštanskem občinskem svetu večurna debata, silo se je za to, kako pokriti defravdirano svoto. Sklenilo se je, da jo pokrijejo iz bi gajničnih preostankov. Svetnik dr. Leitner je vprašal župana Ilal-mosa. čegav je ukradeni denar, jeli mestna ali državna last. Baehruch je pri tem vprašanji naredil jako dober mejkMc: »Sedaj je ves znesek Kecskemetijev!« Župan je na znanil, da je bilo od delravdiranega denarja 451 000 K državnih, 100.000 občinstvih davkov, 17 000 K hišno najemniškega davka in 17.000 K bolničnega denarja.
Društva.
(Podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko.) ki obstoji že 12 let ter ima tudi svojo b"lniško blagajno, šteje letos do 80 članov. Rezervni njegov zaklad znaša ta čas nad 64()0 kron. Kot član pristopi k društvu lahko vsak pomožen uradnik, ki je zdrav in še ni prekoračil 60. leta.
Darvvf.
Za Jeranovo dijaško mizo: Neimenovana dobrotnica 20 K.
Za škofovo zavode: Gosp. Ant. Skubic, kaplan v Cirknici, 30 K mesto venca na grob svojemu dobrotniku č. g. Fr. Ma-rešiču.
liog plačaj!
Telefonska is bnojavna poročil
Dunaj, 13. decembra. (C. B.) Pri-
četkom današnje seje je posl. Ellen-bogen urgiral od vlade odgovor na zadnjo interpelacijo glede volitev trgov, naatavljencev. Pri tem je prišlo do
burnih prizorov mej nekaterimi socialnimi demokrati in krši. socialisti. Predsednik je moral zvoniti in pozivati k redu. ivato je zbornica nadaljeval» nadrobno razpravo o kmečkih zadrugah.
Dunaj, 13. decembra. Socialni de-mokratje so uprizorili danes škandal med sejo. Poslanec Ellenbogen je stavil vprašanje glede zadnjih volitev v zadrugi trgovskih pomočnikov. Postopanje krščanskih socialcev je imenoval „golju-fijo" in jim očital sleparstvo. Gessman je odgovarjal in rekel, da so socialni demokratje „lumpje". Schuhmeier je vpil, da so krščanski socialci goljufi. Tako je šlo sem in tje od obeli strani.
Dunaj, 13. dec. Deputacija posl. raznih strank je bila danes pri minister. predsedniku in ga je prosila, naj predloži zakon o odpravi drž. mitnic cesarju v potrjenje, ker so razmere pri mitnicah že prav škandalozne. Dr. Kor-ber je odgovoril, da tega ne more storiti, dokler ne odpravi raznih pomislekov.
Dunaj, 13. dec. Zakon o kmečkih zadrugah se vspešno razpravlja.
Dunaj, 13. dec. Prihodnji četrtek se prično božične počitnice drž. zbora, dne 8. januv. se zopet snide proračunski odsek, prva plenarna seja v prihodnjem letu pa bode 14. januv.
Dunaj, 13. decembra. Dijaki medicinske fakultete so danes priredili demonstracijo proti prof. dvornemu svet. dr. Exnerju, ker se je izrekel zoper nameravano reformo medicinskega rigo-roznega reda. Žvižgali inupili so proti njemu, ko je hotel predavati. Četrt ure je čakal in jih miril, a ko niso hoteli odjenjati, je zapustil dvorano.
Zagreb, 13. dec. Dosedanji predsednik hrvatske stranke prava doktor Frank je odložil predsedništvo in naznanil tudi izstop iz vodstva stranke in od vodstva strankinega glasila „Hrvatsko Pravo".
Budimpešta, 13. dec. Ako se zboru na kraljevi operi za oO.OOO kron ne zboljša plača, prične stavko.
Szatmar, 13. dec. Včeraj opoldne se je tu pojavil močan potres, ki pa ni povzročil velike škode.
Berolin, 13. dec. Justični minister je na vsa državna pravdništva izdal tajen ukaz, da naj najstrožje postopajo napram protikrščanskim publikacijam.
Bruselj, 13. dec. Kruger je bil obveščen, da več vlasti želi intervenirati glede vojne v Južni Afriki, ako bi se Buri namesto s popolno neodvisnostjo zadovoljili z avtonomijo. Kruger je sporočil to barskim generalom, ki pa bodo skoro gotovo tak predlog odbili.
London, 13. dec. Chamberlain de-mentuje vesti o kompromisu v Južni Afriki.
IJm^li no:
11. decembra. Ivana Ničman, posestnica, 69 let, Stari trg 9. otrpnenje srca. — Marija Jcuček, zaseb-nica 95 let, Rimska cesta 5. o^tarplost. — Elizabeta Sešek, postreščeka žena, 33 let, Reber 3, anaemia.
Meteorologidno porodilo.
Vidina nad morjem S06-2r- . j.-r»Hr..j	tlak 736-0mre
Cm npa-«oT-inin
barometru t mm
.empe- j
ratura I
!>•> i Oet«m :
v' tr<,n
Nobo
IS*
► O K
-1 v ' rt m t
12! 9- žvevT
,J 7. zjutr. |2. popol.
735-8
732H 728 8
-4 7
-48 -11
si. jvzli. | megla
si. jvzh. brezv.
cene
dni 12. decembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
PSenica za pomlad 1902 .... K	8-89
Rž za pomlad 1902 ............7 62
Koruza, za maj-junij 1902 . . . „	5 81
Oves za pomlad 1902 .....„	7-77
Na budimpeštauski borzi:
PSenica za april 1902 .....K	8 69
Rž za april 1902 ......,	7 35
Oves za april 1903.......7 48
Koruza za inai 1902 .....„	6*51
(Efektiv.) Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	8-50
južne žel.........8 6b
Rž	- »......„	7-40
Ječmen „ „......„	7 20
„ ob Tisi ........6-75
Koruza ogerskii, stara.....„	5-75
» „ nova......5-40
Cinkvaut „ stara ..........(¡80
„ , nova . . . . „	6 3 >
Oves srednji..........7-85
fižol......................7-75
do
do
do
8-90 7-63 5-82 7-78
8-70 7 36 7-49 5-52
9-20 905
7-60
8-60 7-75 5-8.Í
5-50
7-20
6-60
8-05 10-76
W" V nakup se išče
vec v o:*;
rumene pese
(rumen* vr«te). — Več se iz> č : M Carion. j?rad Bistra pri Zagrebu, zadnja pošta Spod. Bistra, Hrvatsko.	1182 3—3
Lak za sobina tla, J*.!?^
prevlaki ter se kai hitro suSi. Za samo uporabo zalogi pri tvrilki BRATA EBERL v LjubU«-ni,
Frunč škunske ulice.	2iS 11 It—5
Vnanja naroČila proti povzet ju.
priporoča raznovrstne
v izitiiice
po nizki ceni.
55
ramd Prm".
IV a j višj ü o ti 1 i k i\,! imr ya 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.

1145 21—7
(v5^	Vsak dan jih izdela
tovarna
40.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtuirff, KHtua «& Co„ I>unsij, I
V LJubljani so na prodaj pri J S. Benedikt, Ernest Jeunlkar, A. Kasch, Henrik Kenda, Ivan Kordik, Ant. Leut* eb, Karol Recknagel, A. Schaffer, F. M. Schmitt, Fr. Szantner itd.
* * prave ruske * *
Varstvena znamka.
00
S »dnia v(H>.ra;9nia iPirnermar» —4 0
megla
dež | nórmale: —1 3'
iz Rige z znamko »zvezda4
se dobijo po nizki ceni na debelo in drobno samo pri
Anton Krispett in Vaso Petmeič v Ljubljani.
Ter nadalje tudi pri sledečih tvrdhali:
... __.
'■^¿¿¿^i.' -' v. •'•vj
1175 SO—2 Idrija : Valentin Lapajne, Valentin Treven. Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik : Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc
Bartelme. Kostanjevica : Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. KršIfO : Rupcrt Engelsberger.
Ljubljana: Karol Karingcr. Alojzij Perschc,
M. Cescutti, Karolina Treo. Lilija : Lebinger & Bergmann. Novomesfo : Josip Medved, M. Barborič. Posfojinčt: D. Dolničar. Radovljica : Leopold Fursager, Frid. Ho-mann, Oton Homann.
ŠKofJa Loka : J. N. Koceli.
I> ti n % j $ k a b> o

'Si
Bné 12. deoembra.
Ekipni 'iría v ni doijr v notar Skopni državni dol^ v «rebru . . , . Arttrijika zlata renta 4°/0 . ... llTitrijika kronska renta 4°/0, 200 kron
Qferska %lat» renta 4°/c......
0*er«ka kronska renta 4°/0, 200 . . . Avitro-operske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ...
London vnu.........
MasSki dri. bant-ovci ta 100 tr. oí>m.drt.veh.117-17'
99-10 99-— 11880 96-95 118-80 94 30 lf 96-— 653 f.O .239-32'/,
20 mark......
20 frankov (napoleondor) . .
Italijanski b&nkovci........
C. kr. cekini ... , ......
D/io 12. decembra.
3'2°/„ državne srefke i, 1854. 260 gld.. . 6% državne srečkt 1. 1860, 100 gld. . . Državne »rečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/„ zaaolžnice Rudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/„ . . .
23-44 19 05 93 60 11-32
190 — 172 —
97-— 146-25 265' —
flunavsko vravnuvno posojilo 1. 18/8 .	105-7.i
Zastavna pisma av. oar.iem.-kred.banKo 4■>,0 .	14-61
Prijoritetne obveznice državne Selezmce .	434-—
<■ » južne ielaznii-a 3"/„	317 50
>	> južne žoleinice 5°/,,	118 40
>	> dolenjskih žalezmc 4°/0 ,	— —
Kreditne srečke, 100 gld..............406 —
i°l0 Brečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	500 —
Avstrijskega rudečej;» križa urečke, 10 '¿Id. .	49'75
Ogetskega > , » 6 > ,	24" —
Budimpc-at, bazilika-srečke, 5 gld. ....	17-50
Rudolfove nrečke, 10 gld, . .	65 —
Saipjpve srsike, 40 gld............220 —
St Genóis arečks, 40 gld, ....,,	25 i —
Waldstu'nove srečke. 20 gld...... ..
LjubijausKe srečke .... ... 73-_
Akmie angio-avctnjska ba:i*e, 200 gld. , '.	261 —
Akcije Fordinaudove sov. tele*., 1000 gl. si » ,	5520 —
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld.	836 —
Akcije južne železnice, 200 gld sr. . .	70 —
Mploáua avsirijska jtavbiü^kA družba	140 —
Montausxa družna avstr plan......401 —
Trboveljska pramogi»r»ka dražlba, 70 g!d	^20
Papirnih rublje» 100...... ,	353 25