THOUGHTS Ljubljana • 1 • (THOUGHTS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za nllSll versk0 jn kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urednik in upravnik (Editor and Manager) Fr. Metod Ogorevc, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101+ Ureja (Production Editor) in računalniški prelom Katarina Mahnič + Naslov: MISLI, P.O.Box 197, Kew, Vic. 3101+ Tel. (03)9853 7787-Fax (03)9853 6176-E-mail: misli@infoxchange.net.au + Naročnina za leto 2000 je 15 avstralskih dolaijev, zunaj Avstralije letalsko 45 dolarjev + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Prispevkov brez podpisa ne objavljamo + Za objavljene Članke odgovarja pisec sam + Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056-Tel. (03)9387 8488-Fax (03)9380 2141. ISSN 1443-8364 OKTOBER je v znamenju Mariji priljubljene molitve rožnega venca. O Božji Materi v uvodnem članku razmišlja adelajdski pesnik Legiša. V prejšnji številki smo morali zaradi obilice prispevkov izpustiti podlistek o svetem Frančišku, ta mesec pa je izpuščeno nadaljevanje o Tončku iz Potoka. Mnogi rojaki ste bili pridni s poročanjem o dogodkih iz vaših krajev. Na ta način se bodo ohranili za prihodnost. V Mislih iz preteklih let je veliko kronike o življenju slovenske skupnosti in z vašimi prispevki pomagate, da kroniko zapisujemo tudi danes. Olimpijske igre so za nami, revijo pa dobivate v času paraolimpijskih iger. Letošnjim OI v Sydneyju je namenjeno precej prostora in upam, da si boste ob prebiranju člankov različnih avtorjev ustvarili svoj vtis o igrah in slovenski skupnosti, kije bila tudi zaznamovana z njimi. Katarina Mahnič, ki se za vas trudi z urejanjem revije, se je vrnila s počitnic v Sloveniji in pohitela z urejanjem te številke, ki jo zato dobivate samo z majhno zamudo. V naslednjih mesecih jo boste spet prejemali v običajnem času. Nabirke so sedaj objavljene, tudi pri naslovih lahko preverite, če je letnica, do kdaj imate plačano naročnino, pravilna. Videokasete iz Baragove knjižnice NOVO! SLOVENSKI MLADINSKI KONCERTI V AVSTRALIJI 1975 - 1999, spominski video ob 25. slovenskem mladinskem koncertu, Melbourne, oktober 1999. Cena je 10 dolarjev. KONCERT IZ POSTOJNSKE JAME - Simfoniki RTV Ljubljana, cena je $25. MLADINSKI KONCERT 1997 v Merrrylandsu, NSW, $10. ANSAMBEL LOJZETA SLAKA - 25 let, cena 25 dolarjev. ŠTAJERSKIH 7 - Jubilejni koncert ob 10-letnici, $25.- SLOVENIA IS... videokaseta o Sloveniji v angleščini, cena 25 dolarjev. PAPEŽ JANEZ PAVEL V SLOVENIJI, obisk svetega očeta maja 1996. Cena $25.- TAM NA VRTNI GREDI (30 minut) - pojeta Tanja Meža in Maja Lesjak, na citrah Marjan Marinšek. Cena $10.- 30-LETNICA SV. CIRILA IN METODA V KEWJU, triurna videokaseta s slavnostnim programom Poživi plamen vere, ki je v tebi. Cena je 25 dolarjev. BOŽIČNE PESMI, cena je 25 dolarjev. LOVSTVO NA SLOVENSKEM - za vse navdušene lovce, cena je 25 dolarjev. KARAOKE - SLO HITI, I. del, cena je 25 dolarjev. IZ HENČKOVEGA SODA - 15 minut; cena $10.- ZGODBA O BELEM KONJU - film o lipicancih, cena $20.- Prosimo, da k ceni naročenega prištejete tudi poštnino. Slika na naslovnici je delo melbournske umetnice ZORKE ČERNJAK. V jubilejnem letu 2000 naj nas spremljata mir, ki ga simbolizira bela golobica, in ljubezen do Boga, do sočloveka in vsega stvarstva, ki jo predstavljata roki Kristusa in sv. Frančiška. Njuni prekrižani roki sta na malo drugačen način upodobljeni kot grb frančiškanskega reda. misli I, Leto 49, št. 10 Oktober 2000 Marija, središče in duša naše biti - Ivan Legiša - stran 225 Sv. Ciril in Metod Melbourne - p. Metod - stran 228 Naše nabirke - stran 230 Križem avstralske Slovenije (Poročilo arhiva verskega središča v Kewju, Brisbanske novice, članki oOlimpijadi in fotoreportaža 0 slovenski udeležbi...) -stran 231 Sveti Frančišek Asiški - Marija Kmetova - stran 240 Sv. Rafael Sydney - p. Valerijan - stran 242 Sv. družina Adelaide - p. Janez - stran 244 Pisma o slovenščini XXIV. - Mirko Mahnič - stran 246 1 rančiškov svetni red (FSR) 7. ' p. Filip Rupnik - stran 247 Izpod Triglava (Volimo modro, Napolnila sem si dušo in srce, Poti znanosti k edinosti Slovenije...) - stran 248 Kotiček naših mladih Moje potovanje v Rim ■ Lenti Lenko - stran 252 Naš očetovski dan v Kewju * Slomškova šola - stran 254 MARIJA, središče in Jus S, McSLŠe hiti IVAN LEGIŠA Ker več ne vidimo Boga, nas Kristus z Marijinimi prikazovanji že zadnjih dvesto let svari: “Spokorite se in verujte evangeliju! ” Brez vsake trdnosti, posebno takrat, ko nam gre kakor po olju, zmodernizirani živimo vse bolj tja v en dan. Majavih nog naš duh puhti iz niča v nič, kakor dim skozi dimnik v temo. Neverni še vedno čakamo novih prepričljivih znamenj in najbolj senzacionalnih čudežev. O tem se je lahko vsak sam prepričal, posebno ob prelomu tisočletja, ko je ves svet mrzlično pričakoval konec sveta. Nespametni še vedno nismo sprevideli, da koncu ne vemo ne ure ne dneva. Zaverovani v moč tehnike duhovne vrednote potiskamo na mrtvi tir. Prazno notranjost predrzno napolnjujemo z materijo: še več, vse več, največ in to brez vsakega odmeva vesti, ki običajno sprašuje ter terja trezen odgovor. Če nam ne gre kot bi hoteli kaj hitro zajavkamo in sežemo po tabletah, zdravilnih zeliščih, vitaminih itd. Lahkoverni nasedamo lažnivim zdravnikom in modernim prerokom, da bi nam ja našli srečo in ohranili dolgo življenje. Predragi v Kristusu, kakšne prazne sanje so to, kakšna neodgovorna norost, kakšna utopija. Marija, Mati živih, ker nismo več zmožni videti Boga, se usmiljeno ozri na kruto splavljene otroke, na uboge, ki umirajo od lakote, na vse žrtve nasilja, na bolne in ostarele umorjene iz uvidevnega usmiljenja. Gledano z družbenega vidika so nam zapovedi vse bolj v breme. Križ in svete podobe smo sramežljivo izrinili iz naših hiš. Družinska molitev je dala mesto razvpitemu televizorju. V cerkev hodimo vse bolj - kot se radi izrazimo - če nam ‘paše Udobno zaljubljeni vase smo vse večji sužnji živalskih nagonov in splošne nemorale. Napredek z nezmotljivimi računalniki nas s Frančišek pridiga pticam, ena izmed 28 fresk v baziliki svetega Frančiška v Assisiju, ki jih je v letih 1297-1300 naslikal italijanski slikar Giotto. strašansko naglico rine v nezadržen dir, ki nam še hitreje ritensko potiska duh po ostrem grebenu naših zgrešenih čustev in misli v pogubo. Ko ne poznamo več drugega kot skrbi, delo, dolžnosti in ne najdemo časa za zbrano molitev, o Marija, Mati Kristusova, Ti, ki si naše upanje, daj da bi se znali malo ustaviti in si brez pomislekov izbrati življenje. Slovenci! Zahvaljujmo se našemu Bogu za naše verne prednike, ko so tako pobožno častili Jezusovo Mater Marijo. O tem nam od vsega začetka zgovorno pričajo Njej posvečene cerkve, raztresene po naših hribih in križpotjih. Vsaka ima Njej posvečen romarski kot. Častili so jo vsi rodovi. Če se le obrnemo Nanjo v vseh priprošnjah, nam še vedno posreduje svojo milost. Lahko smo prepričani, da se imamo njeni priprošnji zahvaliti, da sploh še obstajamo in smo končno prišli do lastne, svobodne ‘kajžice'. Marija je bila prav v vseh stiskah, tudi v ‘ta rdeči ’, središče in duša našega naroda. Ona je naša edina Kraljica! Bratje in sestre, bolj kot kdaj koli v naši zgodovini smo danes potrebni Njene pomoči. S ponižnim srcem se je oklenimo in jo prosimo: Marija Pomagaj! Pomagaj nam iz stiske in bede, da po tvoji priprošnji odkrijemo moč in smisel življenja pred ničem nevere. Ljubezen do Tebe, Jezusova Mati Marija, naj se spet vrne v naša bolna srca, v naše razrvane hiše, v naš bedni čas. V naših domovih naj ponovno zadoni molitev in ogreje naše izseljene družine. Naši mladini, ki so v letošnjem jubilejnem letu v Adelaidi slavili šestindvajseti Mladinski koncert, Marija, naša duhovna vodnica, vdihni v duše novega duha, da bi se še dolgo zbirali in sklepali nova prijateljstva, okrepili zavest in z novimi navdihi odprli srca ljubezni do naše kulture in naroda. Koliko prepričevalnih Lurdov nam je še treba, ko pa nas Marija vsak dan znova uči, kako jasneje prepoznati obličje Boga. Ako hočemo res veljati za Marijin narod, potem naj ji ne bosta posvečena le maj in oktober. Marijina praznika naj ne bosta samo Brezmadežno spočetje in Marijino vnebovzetje. Posvečena naj ji bosta naša sleherna ura in dan! Marija, Ti, ki se ti ni težko truditi, da bomo bolj kristjani nas duhovno nasiti. Iz demokratične permisivnosti odpri naša srca Tvojemu klicu in nam približaj božjo navzočnost dobrote in ljubezni. Vsemogočni, najsvetejši, najvišji in najvzvišenejši Boa^ največje dobro, vse dobro, samo dobro, ki si edini dober; ‘ tebi dajemo vso hvalo, vso slavo, vso zahvalo, . • - r vso čast, vse poveličevanje, in za vse dobro se imamo vedno zahvaljevati tebi. Amen. -- ■ m Ui,- ft svo ciril m me to
c m ”"WSS"“> Slovenia House nas namreč sami prosili za organizacijo koncertov v Melbournu, saj so jim organizatorji sporočili, da so v petek in soboto prosti. Iz Sydneyja pa nam tudi ni nihče sporočil, da jim je načrte spremenil popularni pevec Vlado Kreslin, ki ni prišel v Sydney, kot je bilo dogovorjeno, čeprav so bili na ambasadi vabljeni na naš olimpijski koncert v Melbournu. Torej res zgleda, da je med našimi organizatorji v Sydneyju tudi mnogo nepismenih, kakor pravi p. Metod, ker nam nihče ničesar ne sporoči in nam ne odgovarjajo na našo pošto. Ali pa je Avstralska slovenska konferenca za naše organizatorje preveč ‘politično obarvana’, da bi nam sporočili o razstavi slovenskih društev in organizacij v Sydneyju v času 01 ? Organizatorka za Viktorijo, gospa Draga Gelt, me je namreč vprašala le za moj osebni prispevek, ker sem tudi jaz ‘uspešna Slovenka’. Neuradno pa sem bila obveščena, da se v Sydneyju pripravlja razstava slovenskih organizacij, zato sem po vrnitvi iz Slovenije v enem večeru zbrala zajetno zbirko našega dela ter mapo odposlala dalje. Žal sta naša mapa ASK in dokumentacija na razstavi v Sydneyju ostali zaprti pod steklom, kakor da res ne smemo obstajati. Iz Sydneyja so mi obljubljali celo vabilo na razstavo, ki pa ni prišlo. Niti ni prispel obljubljeni program slovenskih aktivnosti v Sydneyju, zato se nisem mogla ničesar udeležiti, ker nisem ničesar vedela. Ko sem se vrnila iz Sydneyja in po mojem povpraševanju o neizpolnjenih obljubah, meje doma čakal katalog Building blocks in, da, vabilo za razstavo v Merrylandsu tudi. Ob Olimpijskih igrah so organizacijo slovenske skupnosti v Sydneyju imeli v rokah organizatoiji, kamor spretno vpletajo naše verske centre in bojkotirajo ‘politično obarvane’ rojake in Avstralsko slovensko konferenco. Sicer pa so naši predsedniki zato tudi odpovedali srečanje s predsednikom RS Milanom Kučanom v Sydneyju. Žal je delitev med desnimi in levimi pri nas tako vedno bolj očitna. Sicer pa nas tudi naši patri opisujejo kot preveč ‘politično obarvane’, zato lahko le tipko zaključim: Slovenci v Avstraliji - narobe svet! Slovenci pa smo lahko upravičeno ponosni na uspeh naših športnikov, saj so se po vrednosti medalj uvrstili točno v sredino, izmed sedemdeset vrednostnih mest so slovenski olimpijci z dvema zlatima medaljama (v veslanju in streljanju) zasedli odlično 35 mesto. Kadar tekmujejo Slovenci skupaj z Avstralci, je skoraj nevarno Pokazati javno, za koga navijamo, vendar v srcu vedno za Slovence. JOŽICA CERDEN, MILDURA, VICTORIA Bunlding Blocks — slovenska prisotnost v Avstraliji V dvorani verskega centra Merrylands v Sydneyju se je končala razstava Building Blocks, ki je prikazovala razvoj slovenske skupnosti v Avstraliji. Kakor opeke v zidu so se posamezni elementi te razstave povezali v zaokroženo celoto slike Sovenstva v novi deželi. Mlada avstralska Slovenka Anita Lever je kot kurator razstave navezala stike z vsemi klubi, organizacijami in verskimi centri, ki ohranjajo Slovenstvo v Avstraliji. "Bilo je res čarobno biti del olimpijskega duha." ALENKA PADDLE "Kako lepo je ob tej priložnosti biti oboje, Avstralec in Slovenec." PAUL PADDLE Odzvala seje večina organizacij in iz Pertha, Adelaide, Newcastla, Melbourna, Wollongonga in klubov v Queenslandu so prispele v Sydney zbirke fotografij, dokumentov, knjig, publikacij ter drugih predmetov, polnih zgodovine in spominov naših ljudi na njihove začetke in življenje v Avstraliji. Iz različnih krajev so prispele tudi umetniške slike pokojnega slikarja Stanislava Rapotca in Marka Kobala, kiparska dela avstralsko-slovenskih kiparjev Rona Gomboca in Milana Vojska, ročna dela vezilj in čipkaric kot so Maria Podobnik, Ana Kodila, Paula Kolatchen, Stana Lovkovič, Dolfa Nusdorfer, Tončka Vodopivec in Veronika Smrdel, umetniško izrezljani predmeti iz lesa kot so kolovrati in ure Johna Klopčiča, leseni gospodinjski predmeti Franca Nusdorferja, čudoviti pirhi - pisanice, ki jih je izdelal p. Janez iz Adelaide, Slovenka v narodni noši, ki jo je naredila Maria Košorok, ročno izdelana slovenska zastava Karla in Marije Rollich. Iz Melbourna je prispela zbirka knjig slovenskih avtoijev v Avstraliji, ki jih že leta z ljubeznijo zbira Milena Brgoč. Pridne roke delavcev in delavk iz različnih sydneyjskih organizacij so pod Anitinim vodstvom uredile stotine slik in dokumentov na prava mesta, jih opremile s podnapisi in pojasnili, dodali smo še precej priznanj, odlikovanj in častnih diplom, ki so jih naši vidni javni delavci prejeli za posebne zasluge za delo v slovenski CM.nig.j< Gimti Sydney J mio Slovenia House skupnosti in ustvarili smo lepo urejen, zaokrožen in eleganten prikaz življenja ljudi, ki so lahko dobri in zvesti Slovenci, a hkrati tudi dobri državljani nove domovine Avstralije. Še posebna pohvala gre Mariji in Emilu Grosmanu, ki sta dolge tedne, ko smo razstavo pripravljali, pa tudi kasneje, ko je bila odprta, po večkrat tedensko opravila dolgo pot iz New Castla do Sydneyja in pomagala pripraviti ne samo gradivo svoje lastne organizacije -društva Tivoli in New Castla, ampak tudi pri ureditvi gradiva iz vseh drugih organizacij. "Moj najlepši dogodek v Sydneyju je bil v klubu Triglavkjer sem zapela dve pesmi o Sloveniji v pozdrav predsedniku Slovenije g. Milanu Kučanu. Z veseljem sem zapela tudi v Slovenski hiši, saj so slovensko pesem poslušali tudi ljudje drugih narodnosti. Te lepi trenutki mi bodo za vedno ostali v spominu." LIDIJA LAPUH Razstavo je v nedeljo, 10. septembra, svečano odprl častni generalni konzul Republike Slovenije Alfred Brežnik. Pri otvoritvi so sodelovali tudi obiskovalci iz Melbourna, ki jih je organizirala Draga Gelt: pevci Fistričevi, Andrej Bratina, Adrijan Butinar in Lidija Lapuh, pevci Planice Wollongong, župan občine Holroyd, kamor spada verski center Merrylands, zastopniki slovenskih skupnosti iz Sydneyja, Melbourna in od drugod in večje število obiskovalcev iz Slovenske hiše v Sydneyju. Po ogledu razstave so jih pridne gospodinje iz delovne skupine verskega centra postregle s prigrizkom in Rok, eden izmed kuharjev iz Slovenske gostilne v Sydneyju, je pripravil pravo slovensko torto, pa tudi slovenskega vina ni manjkalo. V naslednjih tednih si je razstavo ogledalo veliko število obiskovalcev iz Avstralije in Slovenije, najpomembnejši je bil seveda predsednik Republike Slovenije Milan Kučan s spremstvom, z njim tudi konzularni zastopniki v Avstraliji, predstavniki Slovenskega olimpijskega komiteja, nekateri športniki in drugi. Razstava je bila končana hkrati z olimpiado. Preostalo je še delo za vse, ki so razstavo pripravili - vrniti vse slike, dokumente in ostale predmete njihovim pravim lastnikom, kar ni bilo vedno lahko. Zahvaljujemo se organizacijam, ki so finančno podprle in omogočile to razstavo: klubu Triglav, SD Sydney, verskima centroma Merrylands in Kew, društvu Planica, Springvale, patru Valerijanu in patru Filipu za pomoč in potrpežljivost, in pa delavcem: Aniti Lever, Mariji in Emilu Grosmanu, Mariji in Lojzetu Košoroku, Mihelci Šušteršič, Danici Petrič, Marizi Ličan in Margi Mršnik, Mariji Gomboc, Marti Magajna, Tanji Smrdel in Ivanu Kobalu - sicer pa so to imena, ki jih najdemo vedno, kadar se v Sydneyju pripravlja kak skupen projekt slovenske skupnosti. Čestitam vsem za dobro opravljeno delo. MARTA MAGAJNA, SYDNEY, N.S.W. Sodelovanje pri lkui If urnem p rog ra mm Za nami je velik dogodek: lep, poln radosti, sreče in ponosa ter upanja na mirno in srečno prihodnost. Dogodek, ki povezuje. V mesecu maju, ko sem na povabilo atašeja slovenske reprezentance in častnega generalnega konzula, g. Alfreda Brežnika, sprejela koordinacijo kulturnega programa za Viktorijo in priprave na olimpijski čas, so vsa slovenska društva in organizacije v Viktoriji (Slovensko društvo Melbourne, Planica Springvale, Jadran, Ivan Cankar v Geelongu, društvo v Albury Wodongi, društvo St. Albans, slovenska učiteljska zveza in Slovenski narodni svet Viktorije) prejela pismena povabila k sodelovanju pri kulturnih programih, načrtovanih za določene dneve v Sydneyju. Osebno, pisno in v radijskih oddajah SBS in 3ZZZ sem k sodelovanju pri razstavi o Slovencih v Avstraliji povabila tudi posameznike, slovenske uspešneže. Odmev je bil lep. Slovensko versko in kulturno središče in Baragova knjižnica sta bila prva pripravljena sodelovati pri kulturnem programu, pri razstavi in s sponzoriranjem nastopajočih. Slovensko društvo Melbourne, slovensko društvo Planica, Ivan Cankar v Geelongu, društvo St. Albans in učiteljska zveza so kar hitro pripravili potrebne informacije in slikovni material za razstavo v Merrylandsu, kasneje je sodelovalo tudi društvo Jadran in SNS Viktorije. Informacije o slovenskih mašah, prireditvah v verskem središču in v Slovenskem društvu Melbournu in na Planici sem poslala g. Brežniku, ki je imel v načrtu posebno knjižico o vseh dogajanjih v slovenski skupnosti v času olimpijade. Žal knjižica z zbranimi informacijami ni bila izdana. Za razstavo v Merrylandsu je bilo precej priprav, kopiranja in pošiljanja. Dve debeli mapi sta polni dvojnikov vsega materiala in dopisov v zvezi z razstavo. Hvala vsem, ki ste pripomogli, da je bila razstava bogata, slikovita in zanimiva! Hvala Luciji Smec in Mileni Brgoč, ki sta se še posebej potrudili pri pripravah. Nekateri so se odzvali šele po večkratnih osebnih vabilih in radijskih sporočilih. Sodelovalo je lepo število posameznikov, vendar je bila za končno odločitev kdo, kaj in koliko gradiva je bilo na razstavi, zadolžena vodja in kuratorka, gdč. Anita Lever iz Sydneyja. "Bilo je krasno. Počutil sem se, kot da smo v Sloveniji. Mislim, da so na zelo dober način predstavili našo deželo." SIMON FISTRIČ Oi.muu OMIM »yJht»y jemo (1$t Slovenia House "Ljudje v Sydneyju so bili zelo gostoljubni, spoštljivi in hvaležni." MICHELLE FISTRIČ "Bil je dogodek, ki se ti vtisne v spomin in srečali smo veliko ljudi. Prima sem se imela." LEAH FISTRIČ bilo je zabavno." "Organizacija je bila zelo dobra in MELISSA FISTRIČ Razstava in predstavitev Slovencev in njihovega dela v Avstr aliji je bila zelo uspešna. Čestitke in zalivala Aniti Lever in vsem, ki ste tako skrbno in navdušeno pomagali. Slovenci v Viktoriji, lepo ste se izkazali - lepo sodelovali. Hvala vam za zaupanje in pripravljenost. Za sodelovanje pri kulturnih programih (v slovenskih društvih v Sydneyju, na razstavi v Merrylandsu ob obisku g. Milana Kučana, predsednika Republike Slovenije, pri slovenski maši, na sprejemu g. Milana Kučana na društvu Triglav, na mednarodni gospodarski konferenci, na slavnostnem večeru slovenskega olimpizma z gostjo Dawne Fraser, v Slovenski hiši in v hotelu Intercontinental) so bili izbrani naslednji mladinci in mladinke: Lidija Lapuh, Michelle, Simon, Leah in Melissa Fistrič, Andrew Bratina in Adrian Butinar. Vsak nastopajoči je od verskega središča Kew dobil pomoč pri plačilu potnih stroškov v Sydney v znesku $ 100.00. Hvala pater Metod. Zahvala tudi patru Filipu, ki je organiziral prenočišča za nastopajoče in njihove starše, Petru Kropetu za organizacijo prevoza in hrane ob nastopih v društvih in Aniti Fistrič - gonilni sili v času, ko smo premišljali, če bomo sploh nastopili. Posebej so bili povabljeni tudi Alenka in Paul Paddle in kvartet1 Zvon. Na splošno je bilo veliko dela, priprav, prilagajanja. Rezultat: lepo sprejet program, disciplinirani nastopajoči, skrbni in požrtvovalni starši, posebno še Bratinovi in Fistričevi. Ponosni smo na vas, mladi Slovenci in Slovenke! Enkratno doživetje! DRAGA GELT, MELBOURNE, VIC. ^mamlka Zastava miru Mateja Prunk, učenka Osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana, ki je članica velikega UNESCO šolskega združenja od leta 1993, je nagrajenka natečaja UNESCO ASP (Associated School Project) mreže za likovna dela na temo šport in mir, organizacije Združenih narodov. Osnovni namen natečaja je bil izdaja uradne OZN znamke Zastava miru. Mateja je narisala zastavo miru, ki jo je OZN izdala ob pomoči Mednarodnega olimpijskega komiteja kot znamko ob letu miru in ob začetku olimpijskih iger v Sydneyju. V ožjem izboru je komisija med približno tristo deli izbrala prav Matejino risbico, ki poudaija zemeljsko oblo, prepleteno s soncem. »To ponazarja mojo željo, da bi sonce zasijalo za vse ljudi na svetu,« je povedala Mateja Prunk, ki jo je Mednarodni olimpijski komite povabil za nekaj dni v Sydney, da seje ob otvoritvi posebne razstave olimpijskih znamk, podpisala pod svoje razstavljeno delo. f Devetnajstega septembra, na večeru slovenske olimpijade v Slovenski hiši je Mateja prebrala svojo olimpijsko zaprisego tistih, ki bodo jutri mladi: »Želim si, da se otroci in mladi vsega sveta, vseh kontinentov, vseh narodov, vseh ras in vseh kultur prepletamo med seboj, kakor se dopolnjujeta in sta med seboj odvisna sonce in zemlja na moji zastavi miru. Vsakdo med nami mora ljubiti in spoštovati svojo domovino. Želim si, da mladi spletemo prijateljstva in trdne vezi med vsemi domovinami našega skupnega planeta. Odrasli pa nam pri tem pomagajte, bodite nam vzgled! Sveta niste podedovali od svojih prednikov, sposodili ste si ga od nas mladih. Pri vsem čistem in lepem, kar je na svetu, prisegam, da bom iskala poti za vse tesnejše povezave med mladimi našega sveta in tako soustvarjala skupni jutri. Pri tem pa me bo vodila Camusova misel, ki pravi: ‘Ne hodi pred menoj, morda ti ne bom sledila, ne hodi za menoj, morda te ne bom vodila. Hodi ob meni in bodi preprosto moJ prijatelj!’ To so moje olimpijske sanje.« Mladi Slovenci iz Melboruna so Mateji v spomin podarili knjigo o Avstraliji. "Predstavitev v Slovenski hiši je bila zelo dobra. Nenavadna za novi 'mir' je bila zastava na znamki Mateje Prunk. Tam je bila tudi Dawn Fraser in dru/’i ljudje, in vsak bo rekel, da je bil to en dober večer." ANDREW BRATINA ______________________________________________________________________________ A ii John'« Park aunity club munity club Misli, oktober 2000 IJfl KMETOVA »In kako dela, dela, dela! Še zadnjič, ko je bila tako zelo bolna, da smo se že bale zanjo, je prosila, naj ji podložim blazinico, da bo vezla mašni plašč dalje.« »In kako trpi za Kristusa! Ali veste, da ji je moral zaukazati sam škof, da se ni držala več onega groznega posta, ko je jedla le trikrat na teden in še tedaj užila le kruh in vodo?« »Velika je in vsa božja,« so sklenile sestre in so zagledale Klaro, kako je pravkar veselo prišla mednje in jim dejala: »Ljube sestre moje, naš oče in brat Frančišek mi je poslal pismo in tole so njegove besede: ‘Ker vasje bil razsvetlil Bog in ste postale hčere in služabnice najvišjega Kralja, nebeškega Očeta, in ste se zaročile s Svetim Duhom, ko ste si izvolile življenje v popolnosti svetega evangelija, zato hočem in vam obljubljam v svojem in v imenu svojih bratov, da bom kakor za brate zvesto skrbel in se še posebej zavzemal za vas.’ Glejte, sestre,« je potem dodala Klara in zganila pismo, »kako je Bog dober in kako je dober naš oče, ljubi Frančišek!« 1. »SKUTNIK, SlItTKIIK »Glejte svetnika!« so vzklikali ljudje, ko so zvedeli, da se bliža Frančišek mestu. Zvonovi so zvonili, ljudje so vreli na ulice, rože so posipali po cestah, dvigali zastave. Skoraj nejevoljno seje upiral Frančišek takemu proslavljanju. »Ne hvalite me prezgodaj,« je dejal, »tak sem, da morem dobiti še sinove in hčere! Vse, kar storim jaz, stori lahko vsak grešnik. Če bi bil Bog podelil to milost, ki jo je podaril meni, kakemu roparju, bi bil dosti bolj hvaležen Bogu. Vsak grešnik se lahko posti, moli, more pretakati solze, se mrtvičiti. A enega ne zmore grešnik: da bi ostal zvest svojemu Bogu!« Včasih pa je dejal, da se mu zdi, kakor bi ljudje častili v njem le podobo božjo. »Vsak človek, ki se boji Boga, je podoba božja,« je dejal. »In kakor si les in kamen ne smeta prilaščati časti, ki je je vreden le Bog, tako si je ne smeta prilaščati meso in kri.« Še bolj seje ponižal vpričo ljudi, ko je bil nekoč bolan in je jedel kuretino. Slekel se je, si privezal vrv krog vratu in prosil brata, naj ga vleče za vrv na samotni oder v mesto in naj vpije nanj: »Glejte ga, požeruha, kuretino je jedel in vi niste nič vedeli o tem!« »Svetnik je, velik svetnik!« so vzklikali ljudje še silneje. Frančišek pa je zaukazal bratu: »Psuj me vendar, da bom slišal resnico! Zakaj tisto, kar govore ljudje o meni, je laž.« Prav nerad gaje brat obkladal z najhujšimi pridevki, Frančišek pa seje smehljal in dejal: »Bog te blagoslovi za te besede! To, da, so besede, ki jih zasluži sin Petra Bemardona!« til HREPENENJU PO SAMOTI A vse to je utrujalo Frančiška, da si je iz vsega srca želel samote. In spomnil seje Klare, ki živi tako lepo v zatišju s sestrami, in je zavzdihnil: »Kako je njej lepo, ki je le v Bogu! O da bi bil tudi jaz tako!« In seje odpravil v samoto. Postil seje in bičal in živel v skalni votlini. Hude skušnjave so ga napadale. Zli duh mu je govoril, daje najhujši grešnik, da bodo zveličani vsi, le on bo pogubljen. Da ni prav, da se mrtvici, in bi bilo bolje, če bi se poročil. Pri tej priliki je stekel Frančišek v sneg in je napravil snežene možice. In sije govoril: »Glej, Frančišek, tole je tvoja žena, to sta tvoji hčeri, tu tvoja sinova, tu hlapec in dekla. Zebe jih, hiti in preskrbi jim obleke! Če pa ne zmoreš tega, tedaj bodi vesel, da ti ni treba služiti drugemu kakor Bogu!« In Frančišek seje potolažil in se spomnil Kristusa. »Zakaj ni On živel v samoti in puščavi? Saj bi si mogel izvoliti tudi tako pot. Zakaj je pa On, ki nam je pokazal pot, hodil med ljudmi in jih učil in imel apostole?« A to misel so spet zavrgle druge misli in trpel je v teh mešanicah in slednjič sklenil, da povpraša Boga samega, kakor gaje bil tedaj, ko ni vedel, kakšno pravilo bi si izbral za svojo novo pot. In je poklical brata Massea in mu dejal: »Pojdi, ljubi brat, k sestri Klari in jo vprašaj, kaj meni ona. In pojdi k bratu Silvestru in ga vprašaj prav tako. Kakor bosta določila ta dva, tako se bom ravnal.« Brat Silvester je pričel koj moliti, v svoji samoti in je povedal bratu Masseu: »Tole mi pravi Gospod: ‘Povej bratu Frančišku, da ga Bog ni poklical le zaradi njega samega, temveč, da pridobi veliko duš. ’« Potem je odšel Masseo h Klari. In prav to je povedal Gospod njej. Masseo je prišel k Frančišku. Prisrčno ga je sprejel Frančišek, mu postregel in ga potem povabil v gozd. Ondi se je odkril, prekrižal roke na prsih, je pokleknil in vprašal, rekoč: »Kaj zapoveduje moj Gospod Jezus Kristus, da naj storim'’« In brat Masseo mu je sporočil besede Silvestrove in Klarine. Tedaj je Gospod položil svojo roko na Frančiška. Ves prevzet od ognja Svetega Duha je poskočil Frančišek in moč nebes je bila v njem. Vzkliknil je: »Dobro, pojdimo!« In je vzel s seboj brata Massea in brata Angela. 3-BRATJt PTttKI Prišli so mimo dreves in nešteto ptičev vseh vrst, ki jih ni bil še nihče videl v teh krajih, je bilo na drevju. Prav tako veliko jih je bilo na trati in pod drevesi. Ko je videl Frančišek vso to množico ptičev, ga je navdihnil duh božji in dejal je bratoma: »Počakajta me. Grem, da bom pridigal našim bratom ptičem!« In je odšel na trato nied ptiče, ki so čepeli na tleh. Ko je pričel govoriti, so prifrčali vsi ptiči z dreves k njemu. In nobeden se ni zganil, čeprav je šel Frančišek tako daleč mednje, da se jih je dotikala njegova halja. Frančišek je govoril ptičem: “Ptiči, moji bratje! Veliko hvale ste dolžni Bogu in Ga morate vedno in vsepovsod hvaliti in častiti, ker morete svobodno letati koder hočete. Pa imate dvojno in trojno obleko in imate bujno in nežno perje in ker imate živež, ki vam ni treba delati zanj, in imate lep glas, ki vam gaje podaril Stvarnik. Ne sejete in ne žanjete, a Bog vas preživlja in vam daje reke in studence, da pijete iz njih. Pa vam daje hribe in griče, skale in čeri, da se skrivate v njih, in visoka drevesa, da si spletate gnezda na njih; in čeprav ne znate niti presti niti tkati, vam da Bog vendar potrebno obleko za vas in za vaše mladiče. Torej vas zelo ljubi Stvarnik, ker vam je izkazal take dobrote. Zatorej zelo pazite, bratje ptiči, da ne boste nehvaležni, in si vedno prizadevajte, da boste hvalili Boga!« Po teh besedah so pričeli ptički odpirati kljunčke, utripati s perutnicami, iztezati vratove in sklanjati glavice spoštljivo k zemlji. In so pokazali s petjem in kretnjami, da so jih zelo razveselile besede, ki jim jih je govoril Frančišek. Frančišek pa je vzklikal v duhu, ko je videl vse to, in seje čudil, ker je bilo toliko ptičev in ker so bili tako različni in raznih vrst. In seje čudil, ker so bili tako domači, in je zahvalil Stvarnika za to in jih je skromno pozval, da naj tudi oni hvalijo Stvarnika. Ko je Frančišek nehal govoriti, je napravil znamenje svetega križa čez vse ptiče. In vsi oni ptiči so se mahoma dvignili in čudovito in močno zacvrčali in so se potem razkropili in odleteli. 4. m amin Frančiškovi bratje so se širili po deželi in bilo jih je več in več. »A kamor koli pridete,« jim je dejal Frančišek, »ne imejte nič svojega, ampak bodi vedno kdo drugi gospodar ondotnega bivališča ali zemljišča. Čeprav vam kdo podari hišo, je ne smete sprejeti, ampak poiščite kakega gospodarja, da bo njegova, vi pa le za vbogajme v njej. Če ste pa v votlinah in v samoti, bodita po dva ali trije, največ po štirje skupaj. Dva bodita za mater, dva pa bodita njuna otroka. In matere naj skrbijo za ona dva. Potem pa zamenjajte vloge za nekaj časa.« Tako je nastalo veliko bivališč Frančiškovih bratov. Iz bičja in dračja spletene kolibe so bili ti samostani, votline v skalah kakor za zverjad. In nekoč je prišlo nekaj bratov k Frančišku in so mu dejali: »Veliko nas je. Vse leto se ne vidimo. Ali ne bi bilo dobro, da se shajamo vsako leto in se pomenimo o svojih zadevah.« »Prav,« je odvrnil Frančišek, »snidimo se o binkoštih in o sv. Mihaelu.« Se nadaljuje £ svo rairae SYDNEY P. Valerian )enko, OFM; p. Filip Rupnik, OFM St. Raphael Slovenian Mission 313 Merrylands Rd, Merrylands, N.S.W. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.W. 2160) Tel.: (02)9637 7147 in (02)9682 5478 Fax: (02)9682 7692 POKOJNI V četrtek, 7. septembra 2000, je v bolnici North Shore umrl MILAN PIRC. Rojenje bil 1. 7. 1936 v Murski Soboti kot sin Andreja in Marije. Milan se je glasbeno usposobil na ljubljanskem konservatoriju. Osemindvajsetega avgusta 1971 seje v Mariboru poročil z Jelko, roj. Sevšek, ki je po rodu iz Maribora. Milan je bil nadarjen glasbenik in je igral sedem inštrumentov. Imel je svoj ansambel in z njim nastopal po domovini, v Nemčiji, na Švedskem, v Švici in po drugih evropskih državah ter v Afriki. Ansambel seje imenoval Bičkej. Zakonca Pirc sta prišla v Avstralijo 28. 10. 1972 s pet mesecem starim sinom Robertom. Milan je tudi tu poučeval glasbo in inštrumente na TAFE v Campbelltownu v Fairfieldu in nekaj časa tudi v našem verskem središču v Merrylandsu. Milan je bil deset let bolan na pljučih in je pogosto moral poiskati pomoč v bolnicah. Ko je bil v bolnici North Shore je prejel sv. zakramente. Pogrebna maša je bila opravljena v naši cerkvi v ponedeljek, 11. septembra. Nato smo Milana spremili na njegovi zadnji zemeljski poti v krematorij v Leppingtonu, kjer so bile zanj poslovilne molitve. Pozneje bo pepel položen v zemljo na tamkajšnjem pokopališču Forest Lawn. Pokojnik zapušča ženo Jelko, sina Roberta, ki je poročen z Angelo, roj. Andrianopoulos, hčerko Gabrielo, v domovini pa živita še brat Ivan in sestra Stanka (oba v Murski Soboti), brata Jože in Miha pa sta že med pokojnimi. V sredo, 4. oktobra 2000, je v bolnici v Wollongongu umrl FRANC VATOVEC, sin Ivana in Rozine, roj. Gombač. Rojenje bil 2. 9. 1933 v Hrušici. Dne 16. 4. 1958 se je v Rimu pri sv. Petru poročil z Emilijo Poropat, kije po rodu iz Obrova. Še isto leto, 10. 10. 1958 sta prišla v Avstralijo. Družina je živela večino časa v Wollongongu, kjer je bil pokojni Franc zaposlen v železolivami ves čas do upokojitve. Franc je dve leti in pol bolehal za rakom na pljučih in potrpežljivo nosil križ bolezni. Franc zapušča poleg žene Milke tudi dva sinova: prvi je Stan, kije poročen z Regino, roj. Genua in imata identična dvojčka Cassandro in Lauro, 15 let, Thomasa, 11 let in Catherino, 6 let. Drugi sin je William, poročen s Štefanijo Dunn in imata hčerko Charlotte, 2 leti. Franc ima še brata, ki živi v Kanadi, tri sestre in trije bratje pa so že med pokojnimi. Pogrebna maša za pokojnika je bila v slovenski cerkvi Vseh svetnikov v Figtreeju v soboto, 7. oktobra, pokopan pa je bil na pokopališču Lakeside v Daptu. Naše iskreno sožalje pokojnikovim svojcem. Spomnimo se ga v molitvi in pri sv. maši, za svojce pa prosimo tolažbe in vdanosti v božjo voljo! MASNI KELIH je dobila v dar naša cerkev. Izdelal gaje in nam ga podaril znani ljubljanski pasar Jože Pezdirc, v Sydney pa ga je prinesel njegov sin, profesor Vladimir Pezdirc, po poklicu umetniški oblikovalec in vodja tega oddelka na ljubljanski univerzi. Pri darovanju nedeljske maše, 10. septembra, je profesor skupaj z d nagimi prinesel kelih k oltarju, nakar sem ga blagoslovil in prvič z njim maševal. Iskrena zahvala za kelih tako gospodu Jožetu sPezdircu za izdelavo in podaritev kot sinu, profesorju Vladimirju, ki je kelih prinesel v Avstralijo. PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. RAFAELA bo zaradi razstave v dvorani šele v nedeljo, 15. oktobra. Hkrati bo tudi praznovanje zakonskih jubilejev. Zato vas vabimo, da se prijavite vsi, ki letos praznujete važne jubileje vaše poroke. Po cerkveni slovesnosti bo v dvorani kosilo za vse, ki bodo želeli, ob isti priložnosti bo nastopil tudi ansambel Domači fantje. Jubilanti in drugi, ki žele imeti kosilo, naj se prijavijo najpozneje do srede pred praznikom. Materam pa se priporočamo za pecivo. CANBERRA ima slovensko službo božjo 15. oktobra (tretja nedelja) ob šestih zvečer. V novembru bo sv. maša 19., v decembru pa 17. in na božič, v ponedeljek 25. 12. Obvestite se med seboj o the datumih, da bo čim lepša udeležba. Upoštevajte, da pride pater iz Sydneyja, ki je nekaj manj kot 300 kilometrov oddaljen od Canberre! WOLLONGONG - FIGTREE pride na vrsto vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. Torej: 22. oktobra, 5. novembra - žegnanje - izredna, in 26. novembra (redna). Vedno ob petih popoldne. NEWCASTLE ima slovensko službo božjo v nedeljo, 29. oktobra, ob šestih zvečer v stolnici Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton. Po maši je običajno srečanje v dvorani. Naslednjič pa bo sveta maša okrog božiča. Datum bo objavljen pozneje v Mislili in Rafaelu. ZLATA OBALA pride na vrsto za slovensko sv. mašo v soboto, 18. novembra ob 7.30 zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, Fairway Drive, Clear Island Waters. Planinka, Comubia, Qld, ima slovensko službo božjo v nedeljo, 19. novembra ob 10.30 dopoldne. Po sveti maši bo procesija h kapelici in molitve za vse pokojne, katerih imena so na spominski plošči na kapelici, tudi za vse druge, ki so umrli v državi Queensland v letih našega izseljenstva. RAZSTAVA ki prikazuje delovanje slovenske skupnosti širom Avstralije, je privabila kar lepo število rojakov iz Sydneyja in drugod. Anita Lever, ki je bila odgovorna za razstavo, je s svojimi pomočniki vložila veliko dela v razstavo. Tudi društva iz cele Avstralije so Prispevala veliko arhivskega materiala in fotografij njihovih začetkov, dejavnosti in uspehov. Razstavo je odprl častni generalni konzul g. Alfred Brežnik po maši v nedeljo, 10. septembra. Med nami je bila tudi odpravnica poslov veleposlaništva g. Helena Dmovšek-Zorko. Navzoč je bil tudi župan mestne občine Holroyd, ki je tudi govoril. Naše gospe so pripravile zakusko, dekleta pa so vsem navzočim postregla s hrano in pijačo na dvorišču. Več o tej razstavi je napisala in napravila splošen pregled Marta Magajna, kar je objavljeno na drugem mestu v tej številki. PREDSEDNIK MILAN KUČAN je obiskal naše versko središče v soboto, 16. septembra dopoldne. K nam je prišel v spremstvu odpravnice poslov slovenske ambasade v Canberri gospe Helene Dmovšek- Zorko in častnega generalnega konzula g. Alfreda Brežnika. Pri vratih dvorane sta predsednika pozdravili Kara in Lana Stariha v narodnih nošah. Kara mu je ponudila kruh s hrenom, Lana pa mu je podala šopek cvetja. Nato sem prebral pismo p. Metoda, ki je naš provincialov delegat za Avstralijo, v katerem se zahvaljuje za posmrtno odlikovanje patra Bazilija, ki mu gaje g. Kučan podelil pred nedavnim. Nato sije ogledal razstavo, potem pa je bila na dvorišču ob dvorani pogostitev, ki so jo pripravile naše Prekmurke, tudi gibanica je bila na mizi. Ob odhodu sem g. Kučanu zagotovil, da v našem verskem središču redno molimo za našo domovino in njene voditelje. Podaril nam je knjigo in pri tem dejal: “Upam, da te knjige še nimate.” Ko sem dar pozneje odvil, je bila knjiga s slikami Plečnikovih kelihov, ki jo res še nismo imeli. SPOMINSKA SV. MAŠA v kapeli Srca Jezusovega v Rookwoodu bo spet v nedeljo, 5. novembra, ob deseti uri dopoldne. Nato bo istočasno blagoslov grobov na starem in novem delu pokopališča. Imenovano nedeljo bo v Merrylandsu sveta maša samo ob 8. uri zjutraj. PRAZNIK VSEH SVETNI KOV pade letos na sredo, 1. novembra. Praznična maša bo kot ob nedeljah ob 9.30 dopoldne in ob sedmih zvečer. SPOMIN VERNIH RAJNIH je v četrtek, 2. novembra. Prva sv. maša za pokojne bo ob sedmih zjutraj, druga ob 10.30 dopoldne (ob desetih bo sv. rožni venec za molitveno skupino, h kateremu ste vsi vabljeni). Tretja maša pa bo ob sedmi uri zvečer. POPOLNI ODPUSTEK za pokojne naklanja Cerkev v prvih osmih dneh novembra za obisk pokopališča in molitev za rajne. Prav tako v vseh cerkvah na 1. in 2. novembra ali prejšnjo ali naslednjo nedeljo, kdor moli vsaj očenaš in vero in je bil pri spovedi in obhajilu ter moli po namenu sv. očeta. POSKRBIMO ZA GROBOVE naših rajnih, kakor narekuje pieteta ali spoštovanje do njih. Prižgimo svečko z željo, da bi jim svetila večna luč. Tudi cvetje je znak spoštovanja in ljubezni, tako v življenju in po smrti. Naj ponovim še, da pri naročanju spomenikov glejte, daje oblika taka, daje čimmanj možnosti za poškodbo, ki jo žal marsikdaj povzročijo brezvestni vandali ali pa vremenske neprilike (vročina in dež). p. Valerian POGREŠANI Tomaž Šega, roj. 1963, se že dolgo ni oglasil svojim. Išče ga predvsem polbrat Marko Broder iz Ankarana. Tomaž je glasbenik in dirigent. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na naš naslov v Merrylands, St Raphael Centre, 311 Merrylands Rd. \ J SV o d ruizima ADELAIDE Fr. Janez Tretjak, OFM Holy Family Slovenian Mission 51 Young Ave, W. Hindmarsh S.A. 5007 (P.O.Box 479, Welland, S.A. 5007) Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 3487 OČETOVSKI DAN Mesec september je za nami z vso spomladansko razgibanostjo in bujnim cvetjem, ko se vse prebuja k novemu življenju. Tako smo na prvo nedeljo pomladanskega meseca praznovali očetovski dan. V lepem sončnem nedeljskem jutru smo se kot ponavadi zbrali k slovenski maši. Navadno se ob takih prilikah zbere nekoliko več rojakov, vsaj očetov, ki jih drugače poredko vidimo v cerkvi. Po končani maši je gospa Stanka Sintič pripravila kratek kulturni program s svojimi sodelavci. Po programu so bili štirje očetje obdarovani za zvestobo in požrtvovalnost s steklenico izbranega vina: gospod Ignac Ahlin, ki je kljub bolezni z vsem srcem predan našemu verskemu in kulturnemu središču, in mu nikoli ni odrekel pomoči; Milan Čeligoj, kije nekaj let vozil minibus in naše rojake v razne kraje Južne Avstralije; Tone Jesenko, ki zvesto gospodari kot predsednik našega verskega središča in skrbi za dvoranico in priskoči kjerkoli je potrebna pomoč in naš vrtnar, Jože Vuzem, ki skrbi, da je okoli naše cerkve vse čisto in urejeno. Koliko ur sta z ženo Marijo pri cerkvi ve samo Bog - ne samo, da skrbita, daje vse opleto, trava pokošena drevesa obrezana, veliko denarja darujeta za vil. Zato smo se vsem želeli zahvaliti. Navadno spoznaš dobroto takrat, ko nekoga ni več v skupnosti, zato gre zahvala živim dobrotnikom, za pokojne pa se navadno spomnimo z molitvijo, tako smo se tudi vseh pokojnih dobrotnikov slovenskega misijona na ta dan spomnili med mašo. Veliko jih je že odšlo k Bogu po plačilo. Po končanem slavju v cerkvi smo se preselili v dvoranico, kjer so nas žene postregle z jedmi z žara, z dobro solato in seveda s kozarčkom ne cvička ampak južnoavstralskega rizlinga. Zato se v imenu vseh očetov in mož zahvaljujem ženam za postrežbo. SLOMŠKOVA NEDELJA - Četrto nedeljo v mesecu, 24. septembra, smo praznovali nedeljo blaženega Antona Martina Slomška. V tujini ima še večji pomen za našo slovensko skupnost, ko ga prosimo, naj izprosi pri Bogu milosti predvsem pa, da bi ostali zvesti Bogu in slovenski besedi. Sveta maša je bila vsa uglašena na blaženega Slomška. Med slovesno mašo je cela skupnost prepevala pesmi, ki jih je on spesnil, Rosemary Poklar pa je brala odlomke iz Slomškovih pridig in govorov. Po končani slovesni maši smo se preselili v našo dvoranico, kjer smo imeli skupno kosilo in loterijo. Dan, na katerega se spominjamo smrti blaženega Antona Martina Slomška, naj bi postal narodni praznik, saj nam je tako blizu, ko se tudi mi trudimo ohraniti slovenski jezik in buditi narodno zavest, ki na žalost vedno bolj tone. Naše šole, pevski zbori in društva so se poimenovali po njem z željo, da pri Bogu zanje izprosi božje varstvo in blagoslov, da bi bilo več slovenske zavesti v mladih starših, da ne bi pozabili na dobro in plemenito vzgojo, katere so bili deležni od svojih staršev! KRST - Desetega septembra je bila med sveto mašo sprejeta v družino božjih otrok GRACE KATE FRANCO iz Port Lincolna (900 km iz Adelaide), starša sta John in Kathryn Franko, botra sta bila Christ Craig Vozzo. John in Kathryn držita obljubo in sta zvesta slovenski cerkvi v Adelaidi. Ob tem krstu sem razmišljal, kje so Slovenci, ki živijo blizu, in jim ni mar za slovensko skupnost niti slovenstvo. Če bi bilo več takšnih, kot sta John in Kathryn, bi bila naša cerkev in klub premajhna. Bog daj, da bi se začeli prebujati in se zavedati svoje slovenske Pripadnosti. Mladi družini iskrene čestitke, drugorojenko Grace Pa naj Bog obdaruje z modrostjo in božjim blagoslovom na življenski poti. OLIMPIJSKE IGRE SO MIMO,spomin nanje pa bo ostal še dolgo v spominu, prijeten in za nekatere manj prijeten. Slovenci smo ob tako veliki udeležbi pričakovali več, žal ni bilo sreče... Na samo otvoritev pa je priletel tudi gospod Milan Kučan, predsednik Slovenije. Tako je ob njegovem obisku bilo vse veselo in živo v slovenskih klubih Triglav in na Slovenskem društvu Sydney in seveda v Verskem in kulturnem središču Merrylands, kjer je bila razstava slovenskih skupnosti. Veliko truda je bilo vloženega v ta projekt. Kakor je bilo slišati na radiu SBS, kjer je gospa urednica Mariza Ličan naredila intervju. Na društvu in klubu Triglav je bilo prav veselo, gospodu predsedniku Kučanu so pripravili nadvse slovesen zajtrk. In je na veliko hvalil društvo in klub Triglav, katerega je obiskal pred 25 leti. Ko je gospa urednica oddaj napovedala, daje obiskal versko središče Merrylands, sem vzdrhtel. Kako lepo je, da ga obišče tudi predsednik države, da bo videl naše delo in trud, ki ga vlagamo za slovenski narod, vero in jezik. Bil sem prepričan, da bo zapel hvalnico p. Valerijanu. Zal na radiu niti z eno besedico ni omenil verskega in kulturnega središča, negovega delovanja in naporov za slovenski narod. Spomnil sem se besed, ki jih je zapisal takrat še izseljeniški duhovnik, sedaj gvardijan na Brezjah v Sloveniji, p. Ciril Božič v Zborniku avstralskih Slovencev 1985: “Ko sva bila s p. Valerijanom 11. decembra 1982 na otvoritvi novega slovenskega doma Triglav, je tam predsednik Slovenske izseljenske matice delil priznanja za delo med Slovenci. In ljudje nekaj vrst pred nama in za nama so začeli glasno govoriti: Pater, zdaj pa boste dobili priznanje. Seveda ga ni dobil pa ga tudi ne pričakuje. Od nikoder...” Tako se ponavlja, stara garda je ostala takšna kot je, čemu potem mrtvim deliti priznanja, če se živih bojimo? Vem, da nisem sam, ki sem poslušal slovensko oddajo in občutil, kakor občuti Cerkev v Sloveniji, vendar gre naše delo naprej. Ne delamo, da nas bodo hvalili, pač pa za blagor slovenskega naroda. Ne bi pa govoril resnice, če bi zamolčal, kako lepo se sliši, če te nekdo pohvali in se zahvali za trud in napor, ki ga nesebično in zastojnsko daješ rojakom! Upam da, ko bodo v Avstraliji naslednje olimpijske igre, predsednik Slovenije ne bo pozabil. Ampak verjetno takrat ne bo ne nas ne sedanjega predsednika, drugi bodo, ki bodo bolj odprti, sproščeni in bolj objektivni... p. Janez Mi/Jzo- Mcduuc Po petih pregibnih besednih vrstah je pred nami še pet nepregibnih: prislov, predlog, veznik, medmet, členek. 1. Prislov (adverb) Pojasnjuje dejanje glede na čas, kraj, način, vzrok in mero; na čas: danes, pravkar, kadar, takrat, nekdaj... na kraj: tukaj, nekje, drugje, povsod, kjer, tam... na način: kako, tako, nekako, nalašč... na vzrok: zakaj, zato, čemu, zaradi tega... na mero: malo, dosti, preveč, dokaj... Dodajmo poudarne prislove - ravno, posebno, predvsem, docela, povsem, kvečjemu, skoraj... In še miselne: pritrdilne (da, ja, seveda, morda, najbrž), nikalne (ne, nikjer, nikdar, nikakor), vprašalne (a?, kajne, ali), zvalne (nate, lejte, beži no, dajte no). Prislovi so iz samostalnikov (zdoma, zjutraj), iz pridevnikov (skoraj vsi pridevniki v 4. sklonu ednine sred. spola nam rabijo za načinovne prislove - sijajno, dobro, hudobno; te prislove lahko stopnjujemo: hudo, huje, najhuje (enakovredno: hujše, najhujše), iz zaimkov (kje, kod, nikar), iz števnikov (zadnjikrat), tudi iz glagolov (grede, miže). 2. Predlog (prepozicija) je beseda, ki kaže razmerje do besede, ki spada k nji: pri mizi, brez mize, pod mizo. Ta razmerja so lahko časovna, krajevna, načinovna, vzročna in še druga: do konca sveta (kraj.) do trde noči (čas.) iz srca rad (način.) od lakote konec vzeti (vzroč.) Predlogi vplivajo na besedo tako, da mora biti ta v popolnoma določenem sklonu, vežejo pa se lahko z vsemi skloni razen s prvim (imenovalnikom): z 2. skl. se vežejo predlogi: brez, do, iz, od, zaradi... s 3. skl.: k (h), kljub, proti, navzlic... s 4. skl.: čez, skozi, zoper... s 5. skl.: o, pri... Nekateri predlogi se vežejo tudi z več skloni: s 4. in 5. skl.: na, ob, po (po vodo, po vodi), s 4. in 6. skl.: med, nad, pod, pred (pod voz, pod vozom) — z 2. in 5. skl.: s (z) (z mize, z mizo)... z 2., 4. in 5. skl.: za (za dne, za omaro, za strojem). Pogosto se ne zavedamo s predlogi narejenih besed: brez-končen, raz-laga, do-dati, iz-peljati, za-peljati, odpeljati, po-peljati; nekatere so sestavljene celo z več predlogi: iz-po-ve-dati, raz-po-rediti... So pa tudi predlogi, ki so sestavljeni iz dveh predlogov: eden iz-med vas, iz-pod skale, iz-pred oči, iz-za-oblakov. Pazimo: enoglasne predloge s, z, k, h, v moramo izgovarjati skupaj z naslednjo besedo; torej: ssinom, zmočjo, vsneg, nikakor pa ne ločeno: s sinom, k hiši, v sneg. To so napake posebno bralcev in govornikov. Pazimo: nikar tako: Take gneče še ni bilo v in okrog hiše, Take gneče še ni bilo v hiši in okrog nje, ker predlogi nimajo samostojnega poudarka in jih zato ne smemo ločiti od besed, na katere se nanašajo. Pazimo: preč z neslovenskimi predlogi: glasom, v očigled, povodom, potom, v svrho, vsled, napram, z ozirom na.... 3. /Ca/uiaA- Beseda karitas v latinščini pomeni spoštovanje, ljubezen do nekoga, vdanost. V Novi zavezi pa pomeni: - Božjo ljubezen. - Ljubezen do bližnjega, posebno osebno usmiljeno ljubezen do ljudi v telesni in duhovni stiski. - Organizirano cerkveno dejavno ljubezen. Vsak človek je po krščanskem prepričanju ustvarjen po Božji podobi in ga Bog tako ljubi, da je dal zanj edinorojenega Sina, da bi ga odrešil. Zato moramo tudi mi spoštovati dostojanstvo vsakega človeka in ga ljubiti kadar se nam zdi, da tega ne zasluži in ne more zaslužiti. Ljubezen je glavna krščanska zapoved. Mora pa se obračati posebno k tistim, ki so ubogi, nevedni, bolni, nezaščiteni, telesno, duševno in duhovno prizadeti. Karitas je tako bistven način življenja kristjanov, osnovna naloga Cerkve, pot, po kateri postane Bog otipljivo navzoč v tem svetu. Kristus sam nam je dal zapoved, da ljubimo drug drugega, kot je on sam ljubil. Karitativno delo danes nima veliko skupnega z nekdanjo dobrodelnostjo v smislu dajanja miloščine. Karitas skuša pomagati pri stiskah v odnosih, pri vprašanjih o smislu življenja, pri neobvladljivih sporih, pri pomankljivi sposobnosti za medsebojne stike in izmenjavo, pri pomanjkanju življenjskih vzorov. Uboštvo ima danes različne obraze. Stiska pomeni, da te drugi več ne sprejemajo, da nimaš več prave vrednosti, da s teboj ne ravnajo kot z odraslim človekom, da si izpadel iz življenjskih dogajanj, iz skupnosti, iz lestvice vrednot, iz gospodarskih sistemov... Krščansko občestvo je v luči Nove zaveze občestvo vere, bogoslužja in ljubezni. Zaradi tega se mora pastorala posvečati ne samo oznanjevanju Božje besede, molitvi in bogoslužju, ampak v enaki meri karitas v širšem pomenu besede. Karitas je za občestvo življenjski zakon, pri uresničevanju katerega so v ospredju medčloveški odnosi. Karitas je kot življenjsko načelo utemeljil Jezus sam. V prvem Janezovem pismu je karitas opisana kot duša občestvenega življenja: ker nam je Bog podaril tako veliko ljubezen, se imenujemo Božji otroci (1, Jn 3). Toda to nas obvezuje: »Od začetka smo slišali tole oznanilo: ‘Ljubimo drug drugega’.« Kratki zgodovinski odlomki mladega krščanskega občestva izžarevajo duha bratske ljubezni in ljubezni do % duetni ned (7. p. fyilip Rupnik Kristusa (Apd 2). V Vodilu FSR se členi 3, 14 in 25 nanašajo na karitativno dejavnost članov FSR in prijateljev sv. Frančiška. Prav tako pa govorijo tudi členi 18, 19,22 in 100 Generalnih konstitucij FSR. VPRAŠANJA 1. Katera dejanja sv. Frančiška Asiškega kažejo na njegovo ljubezen do bližnjega? 2. Katera Jezusova dejanja dokazujejo, da dejavna ljubezen do ljudi Jezusu ni bila nekaj obrobnega, ampak zapisana v samo bistvo njegovega življenja? 3. Katere Jezusove besede dokazujejo, daje ljubezen do bližnjega srčika (bistvo) njegovega nauka? CILJ Karitas za kristjana ni 'nekaj za zraven’, ampak spada prav k bistvu krščanskega življenja. Kristjan brez karitativne drže je ‘mrtev’ kristjan. Vero je namreč treba živeti (Jk 2) in v tem naj je tudi velik zgled sv. Frančišek Asiški. ZAKLJUČEK Misel matere Tereze na vprašanje, kaj narediti, da bi pomagal: »Samo začeti je treba, samo začnite, postopoma, korak za korakom..., začnite doma, tako da nekaj lepega rečete otroku, možu, ženi... Začnite tako, da nekomu v stiski pomagate pri delu, v šoli, na cesti... Začnite s tem, da naredite, karkoli pač delate, nekaj lepega za Boga.« MOLITEV Hvali moja duša Gospoda! Slavil bom Gospoda vse svoje življenje. Prepeval bom svojemu Bogu vse dokler bom živel. Gospod daje kruha lačnim, Gospod osvobaja jetnike. Gospod odpira oči slepim, Gospod dviga potrte. Gospod varuje tujce, Gospod podpira sirote in vdove. Gospod ljubi pravične, hudobnim razdira naklepe. Gospod bo kraljeval na veke: tvoj Bog bo od roda do roda. izpod TRIGLAVA Volfi mo modro Pred letošnjimi volitvami so Slovenski škofje napisali posebno izjavo, ki jo začenjajo s stavkom: “Bog je na začetku ustvaril človeka in mu prepustil oblast odločanja. Pred njim sta življenje in smrt, in kar bo izbral, mu bo dano" (prim. Sir 15, 14. 17). S temi besedami Sveto pismo izraža temeljno resnico o človekovi svobodi odločanja. Človek je odgovoren za svoja dejanja in za posledice svojih odločitev. To resnico moramo imeti pred očmi posebej ob volitvah v Državni zbor Republike Slovenije, ki so pred nami. Izbiranje poslancev in članov vlade, ki bodo vodili našo državo prihodnja štiri leta, je za slehernega izmed nas izredno pomembna priložnost, da se z vso odgovornostjo odločamo za skupno dobro.Volitve so hkrati izziv za našo državljansko in krščansko zavest. S svojo udeležbo dejansko pokažemo, da smo sestavni del te države in da nam ni vseeno, kaj se med nami dogaja. Kajti ta država je naša, stvar nas vseh, zato se hočemo v njeno dogajanje vključevati kot odgovorni državljani, ki se zavedajo svojih pravic in dolžnosti... Izvolimo torej oblast, ki bo sposobna pospeševati gospodarski napredek, hkrati pa bo imela posluh za pravičnost in solidarnost med ljudmi, oblast, ki bo spoštovala pravni red naše države. Za prihodnost našega naroda je bistvenega pomena tudi zaščita družine, vzgoja in ustrezno izobraževanje mladih, spoštovanje človekovega življenja, razcvet slovenske kulture in utrjevanje narodne zavesti, pospeševanje duhovnih vrednot in skrb za zdravo okolje. Na te moralne vidike in vrednote bodimo posebej pozorni. Zato je prav, da volimo tiste, ki imajo čut za potrebe družin, posebno mladih, tiste, ki jim je pri srcu usoda brezposelnih, ostarelih in invalidov, tiste, ki bodo omogočali primemo moralno vzgojo otrok in mladine. Pri izbiranju poslancev pomislimo tudi na eno pomembnih nalog prihodnjega Državnega zbora, to je naše približevanje in vstop v Evropsko zvezo. Izvolimo torej tiste, ki bodo odločno zagovarjali interese naše države in bodo obranili duhovno in kulturno istovetnost slovenskega naroda. T. G. Napolnila sem si dušo Jun srce Pripeljali smo se po lepi asfaltni cesti. Ko smo se ustavili pred hišo, sem zagledala svojo drago teto, kije sedela na stari klopi pod cvetočo lipo. Ponosno in zravnano seje držala za svojo palico. Občutek sem imela, da so njene oči gledale v prazno. Preden sem šla iz avta, mi je bratranec rekel: »Veš. Saj ne vidi več tako dobro...« Ko sem seji približala, meje toplo stisnila k sebi in večkrat potihem ponovila moje ime, kot da bi mi rada z eno samo besedo povedala tisoč stvari. Iz skoraj ugaslih oči so se zlivale solze, ki so počasi polzele po njenih gubah, znamenjih težkih življenjskih preizkušenj. Po dolgem klepetu sem ji rekla, da bi rada nekam šla. Čeprav ji nisem povedala kam, mi je samo stisnila roko in rekla: »Vem, vzemi ključ in pojdi!« Rekla sem, da bi rada šla sama. »Tudi to vem,« mi je odgovorila. »Jaz ne morem več hoditi tako daleč. Pojdi!« Poletno sonce in metulji, ki so letali med travniškimi rožami, so me spremljali, ko sem počasi hodila do mamine rojstne hiše. Izgubljena v mislih sem se končno znašla pred njo. Polkna so bila tesno zaprta, kot bi hotela v hiši zadržati pretekle skrivnosti. Zelena barva je na več mestih odpadla in tako naredila na njih čudne slike. Roka se mi je tresla, ko sem hrepeneče, v negotovosti in strahu, odklenila težka vrata, ki so zaškripala v temno praznino iz katere je dišalo po preteklosti. Topli prameni popoldnaskih sončnih žarkov so se skozi razpoke v stenah igrali s pajčevino. Odprla sem polkna in sonce seje razlilo v prostor. Staro pohištvo, kar ga je še ostalo, je bilo razmetano po hiši, katere edini prebivalci so bili pajki, ki so se spuščali sem in tja po starih in na novo spletenih pajčevinah. Slišati je bilo samo veselo petje ptic in moje korake, ki so odmevali po hiši. Ko sem stopila po starih stopnicah, se je vsaka oglasila, kot da me opozarja na nevarnost. Na eni od njih sem se ustavila in sedla. Polnila sem si dušo in srce, ko sem se zgubljala v mamino pripovedovanje iz otroških let. Razmišljala sem o časih, ko je bila hiša še polna otrok, ki so se pozimi igrali in tekali gor in dol po stopnicah. ‘Nono’, gozdni čuvaj, je v hudih in dolgih zimskih večerih sedel na klopci in mirno čistil svojo puško, v drugem kotu pa je pri šporgetu ‘nona’ šivala, pravzaprav krpala strgane hlače, katere so šle že tisočkrat skozi njene nežne in potrpežljive roke. Ne vem točno koliko časa sem tam sedela. Bil je že mrak, ko je bratranec prišel pome. Zaklenila sva tista težka vrata, kot bi hotela tam, med starimi stenami, ohraniti preteklost, da bi živela naprej, da bi se lahko vrnila vanjo vsakokrat, ko mi bo hudo. Ko sva počasi odhajala po že zapuščeni stezi, so se najini koraki izgubljali v visoki travi. Še enkrat sem se ozrla proti mamini rojstni hiši, ki je počasi bledela v naročju večera. Kar naenkrat so mi solze zalile oči. Bratranec meje stisnil k sebi in tako sva si nekaj trenutkov delila solze. Brez besed sva se počasi vrnila k tetini hiši, saj sva si v tišini in objemu vse povedala. Ko sva prišla na tetin dom, so bili že vsi zbrani. Veselo so prepevali. Njihovi glasovi so odmevali v noč. »V dolini tihi je vasica mala, v večernem mraku vse že tiho spava, a eno okno še odprto je, na njem slonelo žalostno dekle...« Poslušala sem petje. Pogledala sem v nebo in v mojem srcu sem slišala drugo pesem: »Glej zvezdice Božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo...«tako Je prepevala mama, ko sva bila z bratom še majhna. Zazdelo se mi je, da je ona ena izmed teh zvezdic. Občutek sem imela, da me nekdo boža po glavi, tako kot •tte je včasih mama, a bilje samo veter, ki seje igral z Mojimi lasmi. Tisto noč, ko sem se vdala utrujenosti in spanju, sem Sc zahvalila Bogu za vse nepozabne trenutke tistega dne. ANA MARIA BRATI NA-CEK, MELBOURNE, VIC. Poli z: nanosil Ik edinosti Slovenije Slovenci imamo v tujini in zamejstvu izjemen umski potencial znanstvenikov, univerzitetnih profesorjev in akademikov, ki zaradi zgodovinskih dejstev niso dobili priložnosti, da se uveljavijo in delujejo v domovini. V času globalizacije in integracij nas čaka konkurenčni boj za obstanek v združeni Evropi in v svetu in naše najboljše orožje bodo lastna pamet in znanje, pridnost, poštenost in sloga. Slovenija lahko postane naravno mostišče za naše prekomorske rojake-raziskovalce za lažji prenos znanja in tehnologije. Obogateni s spodbudnimi odzivi na podobna srečanja slovenskih zdravnikov in gospodarstvenikov je Svetovni slovenski kongres organiziral 1. mednarodno srečanje slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev doma in po svetu Poti znanosti k edinosti Slovencev. Srečanje je potekalo v hotelu Golf na Bledu od 28. do 30. septembra 2000. Na srečanju so obravnavali več različnih vprašanj, zbranih v naslednjih tematskih sklopih: - slovenski znanstveni potencial v svetu; - vključevanje znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v znanstveno raziskovalno in univerzitetno pedagoško delo v domovini; - okrogla miza: Primerjava študija na slovenskih univerzah in univerzah v tujini; - prioritetne smeri razvoja slovenske znanosti in raziskav v luči globalizacije; - ustvarjanje in vrednotenje intelektualne in industrijske lastnine; - organizacija znanstveno-raziskovalnega dela za 3. tisočletje: povezave univerze-znanstvenoraziskovalne institucije - industrija (državni, javni in zasebni sektor); - okrogla miza: Vključitev rojakov v slovenski akademski prostor. Na kongresu so aktivno sodelovali dr. Boris Pleskovič, direktor raziskovalno-svetovalnega oddelka Svetovne banke v Washingtonu, dr. Dušan Petrač, strokovnjak za hladilno tehniko pri NASA, dr. Josip Straus, letošnji nagrajenec družbe Max Planck, dr. Barbara Kenda z notredamske univerze v ZDA, dr. Stane Bach iz Kanade, dr. Juan Carlos Bolcich iz Atomskega centra Bariloche v Argentini, prof. dr. Anton Mavretič, dolgoletni strokovnjak na Massachusetts Institute of Technology in podpredsednik Advanced Energy Industries Inc., dr. Jože Velikonja z univerze v Washingtonu, dr. Lojze Arko iz Nacionalnega laboratorija v Los Alamusu, ZDA, in drugi. Tega srečanja seje udeležil tudi moj brat, dr. Stanislav Marn iz Ljubljane, ki mi je ob imenovanju za podpredsednico SSK za prekomorske dežele (na letošnji seji SSK v Tinjah) ponudil, da me bo v moji odsotnosti zastopal na sejah SSK v Ljubljani in mi dosledno poročal. Sledi del njegovega poročila: “Srečanje znanstvenikov na Bledu je bilo izjemno zanimivo saj so bili pomembnejši slovenski znanstveniki, ki delajo v tujini - zlasti iz USA- že zaradi svoje življenjske zgodbe in delovnih uspehov na tujem zgodba zase. Poleg tega pa so pokazali ob tem izjemen moralno patriotski naboj, saj so prišli na srečanje od daleč na svoje stroške in so dobesedno ponujali roko pomoči in sodelovanja matični domovini. Imel sem občutek, da bi njim osebno to veliko pomenilo, tudi kot priznanje njihovih uspehov v domovini Sloveniji, saj ima tako priznanje doma navadno tudi najvišjo ceno. Odziv uradnih predstavnikov naše države, raziskovalnih in znanstvenih ustanov ter Univerze je bil sicer načelno pozitiven, vendar premalo konkreten. Izjema je bila ponudba rektoja mariborske univerze g.Toplaka, ki ponuja tudi pomoč in sodelovanje SSK pri organiziranju podobnih srečanj v prihodnje. Ponudbo za posamezna predavanja je ponujala tudi ga. Purg, ki vodi mednarodno postdiplomsko poslovno šolo managementa na Bledu. Do zdaj je bila ta šola na Brdu pri Kranju. Željo po sodelovanju so izrazili tudi predstavniki novo nastajajoče tretje univerze na Primorskem -Koper- in razni raziskovalni inštituti, ki svoje raziskovalne projekte objavljajo na spletnih straneh interneta. Strinjam se, da bi moral SSK začeti priprave za ustanovitev nove in neodvisne vseslovenske univerze v Ljubljani. Samo nova in s preteklostjo neobremenjena univerza bi lahko bila prava konkurenca sedanji monopolni, ki je zaradi prenatrpanosti s študenti in pomanjkanja konkurence premalo učinkovita in prepočasna pri reformiranju, ki ga od nje zahteva že sam razvoj. Dogovorjeno je tudi bilo, da se še naprej poskuša ažurirati podatke o Slovenskih znanstvenikih in raziskovalcih znotraj Konferenc in se podatke pošilja na sedež SSK tajnici Jani Podobnik...” (Dr. Stane Mam, zastopnik J.Gerden) JOŽICA GERDEN, PODPREDSEDNICA SSK ZA PREKOMORSKE DEŽELE, MILDURA, VIC. Simpozij) o škofu Rožmamnut V papeškem zavodu Slovenik v Rimu je v prvih dneh meseca septembra potekal simpozij o ljubljanskem škofu Gregoriju Rožmanu. Na njem se je zbralo petindvajset strokovnjakov, da bi odkrito in nepristransko spregovorili o človeku, ki ga je revolucija ožigosala za narodnega izdajalca in njeni dediči to ponavljajo še danes. Dokumenti, ki so še dosegljivi, jasno kažejo na njegovo iskreno prizadevanje, da bi slovenski narod čim manj okrnjen preživel viharje druge svetovne vojne. Po odhodu iz Ljubljane leta 1945 je škof Rožman po svojih najboljših močeh deloval med rojaki po svetu. Njegova prizadevanja so pomembna tudi za Slovence v Avstraliji. Na njegovo prošnjo sta se za pastoralno delo na peti celini odzvala p. Beno Korbič in p. Klavdij Okoren. V Lemontu je posvetil v duhovnika p. Bazilija Valentina in P. Filipa Ferjana, ki sta kasneje delovala med izseljenci v Avstraliji, z koroškim duhovnikom Ivanom Mikulo pa se je poznal že v šolskih letih. Škof Rožman je bil v pismenih stikih s p. Bazilijem do konca svojega življenja. Kot druge dežele, kamor so se naselili naši rojaki, je nameraval obiskati tudi Avstralijo, vendar mu je bolezen to preprečila. T.G. Dolemjslkn podaljšek avtloccsie Prve dni meseca oktobra so odprli avtocesto Višnja Gora- Bič. Tako so Dolenjci po sedmih letih dobili nov odsek hitre ceste, pa tudi prvo cestninsko postajo Dob. Za osebni avto je treba trenutno plačati 270 tolarjev. Kot napovedujejo naj bi bila avtocesta do hrvaške meje v celoti zgrajena do konca leta 2005. T. G. V Volčjem gradu pri Komnu so 23. septembra podelili Rožančevo nagrado 2000. Nagrada, ki jo podeljuje založništvo Nove revije, nosi ime pisatelja in esejista Marjana Rožanca, kije umrl pred desetimi leti. Dobitnik letošnje nagrade je frančiškan p. Edi Kovač. Zaslužil si jo je za zbirko esejev Oddaljena bližina. T.G. JuiLiilcj Ih ranča Jelovška Ob 300 letnici rojstva našega najvidnejšega baročnega slikarja in freskanta Franca Jelovška so 4. oktobra pred mežnarijo v Mengšu odkrili njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Bojana Kunaverja. Pred tem je v župnijski cerkvi sv. Mihaela potekala spominska maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Franc Rode. Slavnostni govor ob tej priložnosti je imel predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr. France Bernik. Opisal je življenjsko pot slikaija, ki seje rodil 4. oktobra 1700 v Mengšu. V njegovih številnih oljnih podobah in freskah je občutiti poleg beneške barvitosti tudi toplo domačnost. Med redkimi oltarnimi podobami izstopa slika Svete družine, ki jo hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani. Njegove freske pa najdemo v številnih cerkvah, zlasti na Gorenjskem in Dolenjskem ter v Vipavski dolini. Posebej zanimive so poslikave v Grobljah, na Sladki Gori, v Skaručni, Vipavi, Kamniku in Nevljah. T. G. O m L ovna os skrL a vojakov Vlada Republike Slovenije in Slovenska škofovska konferenca sta 21. septembra podpisali sporazum o duhovni oskrbi vojakov oseb v Slovenski vojski. Službo vojaškega kurata - duhovnika naj bi v vojski uvedli v naslednjih nekaj letih. Delovna skupina v okviru ministrstva za obrambo, v kateri sodeluje tudi duhovnik Jože Plut, se že ukvarja s pripravami. Sprva naj bi to službo opravljajli trije ali štirje katoliški in eden ali dva evangeličanska duhovnika. T. G. OU letnici D le L J vorosl wega Skupina avstralskih Slovencev s p. Valerijanom in Tonetom Gorjupom na Višarjah na srečanju treh Slovenij, 6. avgust 2000 Musiča nosier amor V Ljubljani je pred dnevi izšla Antologija Musiča noster amor. To je obsežno delo o slovenski glasbi od srednjega veka do danes, ki obsega 16 zgoščenk s spremnim knjižnim besedilom. Vanj so uvrščena umetniško najboljša in najznačilnejša dela za Posamezna obdobja. Na zgoščenkah je zbranih za petnajst ur glasbe s približno 155 skladbami več kot sedemdeset skladateljev in prirejevalcev. Posebno Poglavje je namenjeno slovenski ljudski pesmi. Spremno besedilo obsega 270 strani in več kot 110 barvnih slik, vsebuje uvode v vsako od desetih slogovnih obdobij, predstavitve skladateljev in njihovih skladb, osrednje mesto pa zavzemajo komentarji del, ki so na zgoščenkah. V pripravi je tudi angleški prevod, ki bo izšel še letos. T. G. pieiDiscitta V Celovcu so 10. oktobra potekale številne prireditve ob 80-letnici koroškega plebiscita, s katerim so slovenski kraji južno od Drave postali sestavni del Avstrije. Predstavniki slovenske manjšine se osrednje prireditve niso udeležili, tudi zato ne, ker se ne strinjajo s politiko sedanjega deželnega glavarja Heiderja. Omenjeno praznovanje je na nek način razkazovanje prevlade avstrijskega in nemškega življa nad slovenskim, kije bil včasih v večini. Iz zgodovine zvemo, da je bilo po avstrijskem ljudskem štetju leta 1910 na koroškem ozemlju, kjer je deset let kasneje potekal plebiscit, 73. 488 prebivalcev. Od tega jih je slovenščino kot pogovorni jezik navedlo kar sedemdeset odstotkov. Po rodu je bilo Slovencev še več. Če bi vprašanje na plebiscitu, ki je potekal 10. oktobra 1920, spraševalo po narodnosti ali materinem jeziku, bi ta del Koroške danes pripadal Sloveniji. Ljudje so se morali takrat odločati za Avstrijo ali za Jugoslavijo. Sloje za različni politični ureditvi dveh držav in nemško-avstrijska Stranje to izrabila v svojo korist. Izid plebiscita pa je bil tudi potrditev za legalizacijo ponemčevanja. Takratni deželni glavar Arthur Lemisch je nekaj tednov zatem na seji deželnega zbora dejal, da bodo z nemško dobrohotnostjo in koroško dobrodušnostjo, če bosta Cerkev in šola storili svojo dolžnost, v eni človeški dobi opravili delo, ki so se ga namenili. Z najrazličnejšimi pritiski se že osemdeset let trudijo, da bi koroški Slovenci postali zavedni Avstrijci. Po vseh teh letih se lahko prav slovenskim duhovnikom in učiteljem zahvalimo, da koroški Slovenci, kljub hudim pritiskom, še živijo. Za sedanjega deželnega glavarja pa lahko rečemo, da nadaljuje politiko svojih predhodnikov. K temu je precej pripomogla politika povojne komunistične oblasti v Sloveniji, ki je načrtno delila slovensko manjšino na Koroškem. T. G. kotiček NAŠIH MLADIH IMLojje potovanj)e v Rim LENTI LENKO Nekako pred letom dni me je poklical p. Metod Ogorevc, naš slovenski duhovnik v Melbournu. Bil sem zelo presenečen, da sem bil eden od dveh izbranih iz slovenskega Verskega in kulturnega središča Kew, ki bosta častno zastopala slovensko skupnost, še posebej mlade, v Rimu za 15. Svetovni dan mladih avgusta 2000. Odgovoril sem, da je za to romanje gotovo kdo drug bolj primeren! Čez nekaj tednov me je p. Metod spet vprašal in povedal, da bo šla v Rim tudi Veronika Smrdel. Ponudil je pokritje polovice stroškov, za drugo polovico pa se je obvezal Slovenski narodni svet Viktorije. Meseci so hitro minili in žeje bil tukaj 12. avgust, ko smo se zbrali na Tullamarinu in poleteli proti Rimu, Svetemu mestu. V Rim smo prispeli 13. avgusta popoldne. Malo smo se osvežili in že smo se vsi avstralski romarji zbrali za večerno sveto mašo. V veliko veselje nam je bilo, da smo imeli med sabo nekaj zelo prijaznih duhovnikov in tudi melbournskega nadškofa Georga Pella, ki so darovali sveto mašo. Vsi smo bili zelo utrujeni. Srečal sem se z Veroniko Smrdel, ki je v Rim prispela iz Izraela, kamor je pred tem potovala. Kljub utrujenosti je bil že prvi večer izredno doživetje na tem romanju. V ponedeljek, 14. avgusta, smo se vsi romarji morali registrirati. Vzelo je precej časa, da smo vse uredili, saj nas je bilo iz Avstralije kar 1200, med njimi 400 iz Melbourna. Ta čas smo porabili tudi za spoznavanje novih prijateljev. Razdelili so nas v skupine. Vsaka je dobila vodiča. Določili so nam tudi, kje bomo stanovali. Ta dan mi je bila sreča mila! Stanovanje sem dobil pri bogati družini Miceli. Imel sem lepo veliko sobo s kopalnico, kot da sem se preselil v Toorak. Na stanovanje so vzeli 5 fantov. Nekateri udeleženci so morali spati po šolah in cerkvenih dvoranah, na tanki blazini, zaviti v spalne vreče in imeli le mrzel tuš! Bog me je res blagoslovil, saj sem spoznal najbolj prijazno italjansko družino! Imajo tri otroke od 20 do 30 let starosti, ki so nam bili najboljši prijatelji. Svet bi se v kratkem času lahko spremenil, če bi bili vsi ljudje na tem svetu tako gostoljubni kot je bila do nas družina Miceli. Naše sporazumevanje je bilo zelo smešno, z veliko mahanja z rokami, so pa mladi le znali malo angleško, tako da smo se dobro počutili ves čas, ki smo ga preživeli z njimi. V torek, 15. avgusta, smo začeli dan s sveto mašo za dan Marijinega vnebovzetja. Nato smo pešačili nekaj kilometrov do avtobusne postaje. Po naključju sem na poti srečal Julie Brcar, ki je zastopala Slovence iz Sydneyja. Z avtobusi in vlakom smo se pripeljali do središča mesta. Vse so nas napotili v Vatikan, kjer seje to popoldne zbralo nad 700,000 mladih in nas je papež Janez II. prvič nagovoril. Nismo mogli vsi videti svetega očeta, lahko pa smo vse spremljali na velikem ekranu. Morali smo uporabljati osebne tranzistorje ali walkmane. Papežev govor so sproti prevajali v druge jezike. Ker se angleški prevod ni najbolje slišal, sem hitro poiskal slovensko oddajo - hvala Radio Ognjišče! Papež je zelo lepo govoril in spodbujal mlade ljudi. Rekel je, da ima katoliška Cerkev v novem tisočletju lepo prihodnost, saj vidi v mladih vsega sveta, ki so se zbrali v svetem mestu Rimu veliko navdušenje za dobro in lepo. V svojem govoru je omenil, da bo današnja mladina vedno ostala mlada, ker imamo v srcih tako lepo in veliko željo služiti Bogu in Cerkvi. V sredo, 16. avgusta, je moja skupina spet odšla v Vatikan. Obiskali smo mogočno baziliko svetega Petra. Pri jutrani maši smo dobili poseben blagoslov. Vsak romar mora obvezno zmoliti vero, preden lahko prestopi ‘sveta vrata’. Ta so odprta le vsakih 25 let, zato smo imeli veliko srečo in božjo milost, da smo lahko počasi stopali skoznje v notranjost bazilike svetega Petra. To čudo sveta smo si lahko ogledovali le nekaj ur, čeprav bi morali porabiti več dni, a čas je bil dragocen. Trg svetega Petra lahko označim samo z besedo - OGROMEN! Tukaj seje pokazala sloga mladih z vsega sveta. Govorili smo drug z drugim, kot da se že od nekdaj poznamo in izmenjavali spominke. To je bila čudovita povezanost! Na poti domov sem srečal slovenske romarje, ki so me ogovorili, ko so videli na moji glavi kapo z napisom ‘Slovenija’, čeprav sem bil v avstralski skupini romarjev. Po slovensko sem jim lahko povedal, da sta moja ata in mama doma iz Savinjske doline. Za spomin na lepo srečanje sem jim podaril majhno koalo. V četrtek smo si ogledali dve baziliki, svetega Pavla in svetega Janeza Laterana. Moram priznati, da sem bil, ko sem molil na grobu svetega Pavla Velikega, izredno ganjen. Molil sem za mojo družino, za prijatelje, za slovensko skupnost v Avstraliji, za Slovence doma v Sloveniji in za celo Avstralijo, in še za moje posebne prijatelje, ki so se od nas že poslovili. Bazilika svetega Pavla je bila meni osebno najbolj pri srcu. Vse tri bazilike pa so mi ostale v nepozabnem spominu. V petek dopoldne smo imeli dan kateheze. Lepo nam je govoril kardinal Kassidy iz Wagga Wagge v NSW, kako pomembno je ostati zvest svoji veri in živeti to, kar nas učita Sveto pismo in Cerkev, tudi če nam ni vedno lahko. Kardinal Kassidy je zelo veren in pobožen mož. Vsi smo ga radi poslušali. Zatem je za vse navzoče daroval sveto mašo. Popoldne smo imeli prosto. Sobota, 19. avgusta, je bila poseben dan, zaradi katerega je več kot dva miljona mladih prišlo v Rim, 15. Svetovni dan mladih 2000. Dan smo začeli s sveto mašo ob 6.30 in zatem odšli na veliki zbirni prostor izven Rima. Bilo je izredno vroče, 47 stopinj Celzija, a nismo imeli druge možnosti kot peš prehoditi 14 kilometrov do zbirnega mesta. Seboj smo nosili tudi spalne vreče in hrano za dva dni. Vsi smo bili drug do drugega prijazni kot bratje in sestre v Kristusu. Pogovarjali smo se na levo in desno, izmenjavali mnenja, kot da se že od rojstva poznamo. Tako najlaže in najbolj enostavno povem svoje mnenje o vseh zbranih. Tu sva se spet srečala z Veroniko Smrdel. Hodila sva precej daleč, kjer sva v moiju ljudi srečala Slovence, zbrane ob veliki in najlepši slovenski zastavi. Zvedel sem tudi veselo novico, da je naša avstralska Slovenka iz Sydneyja Julie Brcar dobila izredno novinarsko izkaznico za vstop v bližino glavnega odra za slikanje glavnega programa. Mislim, da Julie za ta izredni uspeh na svojem romanju zasluži iskrene čestitke cele slovenske skupnosti v Avstraliji. Vsi zbrani smo na svojih sprejemnikih lahko prisluhnili koncertu, ki so nam ga pripravili na glavnem odru. Nad njim je bil postavljem 56 metrov visok križ. Ker angleškega prevoda spet nisem dobro slišal, sem poiskal slovenski Radio Ognjišče. Avstralski prijatelji so mi kar zavidali srečo, da lahko prisluhnem še slovenskemu prevodu. Vrhunec je bil, so se je med nas pripeljal sveti oče v tako imenovanem papamobilu. Dvakrat sem ga lahko videl zelo od blizu. Do tega dne sem vedno, kadar sem poslušal ali gledal papeža na televiziji, mislil, da je to bolan starček, ki bi res že lahko užival zasluženi pokoj. Vendar je imel ta starček v sebi moč utišati več kot dva milijona klepetave mladine. Čeprav smo bili nekateri od glavnega odra oddaljeni nekaj kilometrov, je bila vseeno okrog nas tišina, ko je govoril sveti oče. S svojo besedo nas je vse pritegnil kot magnetno polje. V svojem govoru je izrazil ljubezen da mladih vsega sveta ne glede na jezik, vero ali barvo kože. Iz ljubečega srca se nam je zahvalil za dolgo pot na to izredno romanje. To je zame napozabno doživetje, še posebej mir v srcu, ki sem ga tega dne doživel in prijateljstvo, ki smo si ga delili. Koncert, ki so ga pripravili nekateri mladi udeleženci, je trajal pozno v noč. Vsi smo imeli s sabo spalne vreče in blazine. Zaspali smo pozno pod milim nebom. Noč seje po vročem dnevu zelo ohladila, a nam tudi to ni pokvarilo prijetnega počutja. V nedeljo, 20. avgusta, je sveti oče za vse, spočite in zaspane, daroval sveto mašo. V pridigi nas je spodbujal, naj bomo v letu 2000 resnično apostoli novega tisočletja. Po maši smo se spet vsi napotili tja, kjer smo živeli. Imel sem srečo, da sem se vračal med prvimi in smo se lahko peljali z avtobusi. Popoldne smo preživeli v prijetnem klepetu z novimi prijatelji, s katerimi smo se spoznali na tem romanju. Ta večer je prijazna družina Miceli še posebej lepo postregla z okusno večeijo. Zaželeli so nam srečno potovanje nazaj v Avstralijo. Naj za konec dodam, da je bilo to romanje zame izredno doživetje in da bi veliko izgubil, če se srečanja mladih v Rimu ne bi udeležil. Spoznal sem veliko novih prijateljev in se poglobil v veri in upanju. Na tem romanju sem se naučil, da kljub vojnam in dmgim nesrečam, ki morijo ljudi po vsem svetu, lahko živimo in se srečamo v ljubezni, miru in prijateljstvu, vsi narodi, različne veroizpovedi in z različnim političnim mišljenjem. Na tem romanju sem se naučil nekaj, česar vse življenje ne bom pozabil. Naj se zahvalim vsem, ki ste mi omogočili to doživetje, Še posebej moji družini in prijateljem. Hvala še enkrat patru Metodu in slovenskemu verskemu središču, prav tako Slovenskemu narodnemu svetu Viktorije za finančno podporo. Štejem si v veliko čast, da sem bil izbran za udeležbo na 15. Svetovnem dnevu mladih v Rimu. Vrnil sem se srečen, bolje poučen kot človek in kristjan. Hvala vam vsem. Naš OČETOVSKI dam v Kewjjui aaay Misfiir* njsmr ?,p JEsmascn \ - i V nedeljo, 3. septembra Je Slomškova šola v sodelovanju z drugimi nastopajočimi iz naše skupnosti pri sv. Cirilu in Metodu priredila proslavo za očetovski dan.Otroci so nam zapeli, recitirali in zaplesali, medtem ko so drugi nastopajoči pokazali svoje izjemne glasbene talente. Vzdušje je bilo res prijetno in občinstvo je pokazalo, da ceni točke na odru. Lepo je bilo videti toliko ljudi, s katerimi se že dolgo nisimo srečali in si izmenjati novice. Na razpolago je bilo tudi veliko okusnih jedil, v zraku pa je plaval vonj kave. Očetje so bili na vhodu sprejeti z nasmehom in kozarčkom malce močnejše pijače! Hvala vsem, da ste podprli otroke Slomškove šole in njihov napor, da se učijo slovenskega jezika in za nas nastopajo. Hvala tudi tistim, ki ste prinesli hrano in otrokom ter nastopajočim za tako čudovito proslavo. In na koncu hvala vsem, ki so marljivo delali, daje bil naš očetovski dan tako prijeten. In ne pozabimo se zahvaliti našim očetom, brez katerih tega koncerta ne bi bilo - hvala za vse, kar naredite za nas. Upamo, da ste uživali za vaš praznik. Veneti First Builders of European Community Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes Veneti, knjigo avtorjev Jožka Šavlija, Mateja Bora in Ivana Tomažiča, ki je bila v naši knjižnici do zdaj na voljo samo v slovenščini, lahko naročite zdaj tudi v angleškem prevodu. Knjiga, kije v Evropi povzročala veliko polemik (leta 1988 je izšla v Nemčiji, leta 1989 v Sloveniji in leta 1991 v Italiji) je obvezno branje za vse, ki jih zanima evropska zgodovina, antropologija, arheologija in humanizem. Z izpodbijanjem obstoječih trditev razvoja človeške kulture v Evropi, so avtorji sestavili prepričljivo zbirko dokazov, ki pozivajo k ponovnemu pretehtanju razvoja naše zgodovine in jezika. Veneti so zanimivi za širše bralstvo prav tako kot za študente zgodovine. Ta prevod je za angleške bralce priložnost, da neposredno doživijo vizijo in predanost treh avtorjev, ki so trdo delali da bi rešili eno najprivlačnejših zgodovinskih in lingvističnih ugank srednje Evrope. Trde platnice, lepa ovojnica, 534 strani, 150 ilustracij. Natisnjeno v Kanadi, cena 45 AUD (vključena tudi poštnina). Naročila za knjigo zbiramo v Baragovi knjižnici, 19 A’Beckett St, Kew, 3101 VIC, tel: (03) 9853 8118. Naročite se čim prej! lull lili! Ogrizek Solicitors • Conveyancing • Wills • Probate & Deceased Estates • Associations & Club Law Your first 15 minute consultation is FREE OF CHARGE Mick Ogrizek, MA, LLB (Hons) Legal Practitioner Telephone (03) 9748 3650 Mobile 0418 326170 Fax (03) 9748 3619 Email mog@netspace.net.au Postal Address: P.O. Box 175, World Trade Centre Vic 3005 Mclboumilnm Slovencem se pnporo<5a KAMNOSEŠKO podjetje LUCIANO VERGA & SONS ALDO md JOE MEMORIALS P/L 10 BANCELL STREET, CAMPBELLflELD VIC. T.I.: 359 1179 A H 9470 4046 306 1 dcU »o pod gxx *x»cijo PRODAJA IN NAKUP HIŠ WALTER DODICH AGENT ZA PRODAJO NEPREMIČNIN HOCKING STUART Camberwell Office 693 Burke Road, Camberwell, Victoria 3124 Tel: 9882 4700 Fax: 9882 4766 Internet: www.hockingstuart.com.au Email: camberwell@hockingstuart.com.au Mobile: 0413 262 655 TOBIN BROTHERS a belter way Viktorijskim Slovencem na uslugB v caju žalovanja Head Office NORTH MELBOURNE 189 Boundary Road 9328 3999 BERWICK 9796 286#* NOBLE PARK 9538 4999 8RICHTON 9396 2253 PAKENHAM (03) 3940 1277 CRAN80URNE (0 3) 5996 7211 RINCWOOO 9870 8011 DONCASTER 9840 11 53 ST ALBANS 9364 0099 EAST BURWOOO 9886 1600 SUNSHINE 9364 8711 ESSENOON 9331 1800 WERRIBEE 9748 7900 FRANK5TON 9773 5022 ClENROY 9306 7211 Frances Tobin 1 Associates MAIVERN 9576 0433 EAST BURWOOO 9802 9888 MOORA88IN 9532 221 1 BRIGHTON 9596 8144 Mfuhf' ffQA mi'*! Are your dentures more comfortable in a glass...7 If so, for a free consultation contact Stan Kknel Dental Technjcian specialising in dentures and mouthguards. 147 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066 Mobile: 019 695 576 Bi raje imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Khnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze. Suite 7/14 Market St, Box Hill Tel: 9898 6293 GLAS SLOVENIJE Informativni mesečnik z angleško prilogo “For you - our future " P.O.Box 167 Winston Hills, NSW 2153 Telefon: (02) 9674 9599 SLOVENSKA TV 31 - Sydney Vsak ponedeljek ob 18.00 uri Domača stran na internetu: STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV glasslovenije.com.au Viktorijskim rojakom sc priporočamo za razna obnovitvena dela na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopališčih Viktorije. R & R Memorials Pty Ltd AC N 006 888 624 20 Field Street, Craigteburn VIC. 3064 Telephone: 9305 7777 Mobile; 0412 448 064, 018 531 927 Facsimile 9305 7369 & %. DISTINCTION PRINTING PTV. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Brunswick, 3056 VIC. Telephone: 9387 8488 & SMALL R o ja k o m v Sydn«yu O O D S •• toplo priporočam f 220 Burwood Rd. Burwood NSW 2134 Phone:(02)747 4028 DIPLOMATSKA KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA Veleposlaništvo Republike Slovenije Telefon: (02) 6243 4830 Fax: (02) 6243 4827 Embassy of Republic of Slovenia, P.O. Box 284 Civic Square, Canberra, ACT 2608 Generalni konzulat RS Sydney Telefon: (02)9517 1591 Fax: (02) 9519 8889 P.O. Box 188, Coogee, NSW 2034 Generalni konzulat RS Nova Zelandiji Telefon: (04) 567 0027 Fax: (04) 567 0024 P.O. Box 30247, Lower Hut, NZ ali P.O. Box 5, Smithfield, NSW 2164 Novo in staro branje iz Baragove knjižnice NOVO! MODERNI ANGLEŠKO-SLOVENSKI IN SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v žepni izvedbi s trdimi platnicami. Cena je 80 dolarjev. LUČ V ŽIVLJENJE - MOLITVENIK ZA STAREJŠE, primeren za vse, ki že slabše vidijo, sa so črke veliko večje kot običajno. Cena je 20 dolarjev. Draga Gelt, Magda Pišotek, Marija Penca: UČIMO SE SLOVENSKO - LET’S LEARN SLOVENIAN, I.(v ponatisu), II. in III. del. Cena I. dela je 10 dolarjev, cena II. in III. dela $15.-Slikanice za najmlajše, ki pripomorejo k učenju slovenščine: THE CHILDREN BIBLE - cena je 20 dolarjev. NOVO! Ivan Kobal: THE SNOWY - CRADLE OF NEW AUSTRALIA, cena knjige s trdimi platnicami $30, z mehkimi platnicami $20. NOVO! Dr. Velimir Vulikič: TRIDESET DNI MED SLOVENCI V MELBOURNU - iz dnevnika, cena 25 dolarjev. NOVO! Jožica Polak: TIHI GLAS IZ GLOBOČINE SRCA - zbirka pesmi rojakinje iz Brisbana, ki je izšla v samozaložbi. Cena je 15 dolarjev. Janez Janša: PREMIKI - Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. Cena $40. PALME MUČENIŠTVA: Ubiti in pomorjeni slovenski duhovniki, redovniki in bogoslovci in nekateri verni laiki. Cena je 30 dolarjev. Glasba iz Baragove knjižnice nove kasete cena $12 ANSAMBEL LOJZETA SLAKA - Mavrica I ANSAMBEL LOJZETA SLAKA - Mavrica II ZLATA KASETA - različni izvajalci (Pop design, Helena Blagne, Big Ben, Vlado Kreslin, Andrej Šifrer, Miran Rudan, Iztok Mlakar, Čudežna polja, Tomaž Domicelj...) BENEŠKI FANTJE - Pojdem v Benečijo POHORJE EXPRESS - Made in Slovenia IZTOK MLAKAR - Štorije in baldorije WERNER (duet s SIMONO WEISS) - Simpatija VESELA JESEN - 25 let zlate štajerske popevke Vse čeke z naročili prosimo napišite na Baraga Library. Prosimo, vključite poštnino. r. Dom počitka matere Romane Mother Romana Home Slovenski dom za ostarele Slovenian Hostel for the Aged 11-15 fl'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Ph: 03-9853-1054 Fax: 03-9855-0811 Dom počitka matere Romane je slovenska ustanova, ki za daljši ali krajši čas nudi domače okolje ter postrežbo ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. 4 Osnovno cena je 85 % od pokojnine. ■jJ-t Če ste sami že razmišljali o selitvi v dom, poznate koga, ki bi nas potreboval ali ste amo radovedni, kakšni so pogoji za sprejem, pokličite upravnika po telefonu, ali po se v domu oglasite osebno. Z veseljem Vam bomo odgovorili na vso vprašanja. r' — —— -------------------------------------------------- CELEBRATING THE MILLENIUM YEAR 2000 IF YOU ARE PLANNING A TRIP IN AUSTRALIA OR OVERSEAS DURING THIS SPECIAL TIME, PLEASE CONTACT US AND MAKE AN EARLY RESERVATION TO AVOID DISAPPOINTMENT. * GROUPS FOR SLOVENIA departing from ADELAIDE, BRISBANE, CANBERRA, MELBOURNE and SYDNEY ********* We are now sole agents in Australia for the ABC Car Rental Company in SJovema Please contact us for very economical rates. Lie No 3 0 2 18 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJEI PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 2000 (DOMVAl Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta rRAVEL Pokličite ali obit Ate nat urad za podrobnega pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! N. p«—. * i. o, ERIC ,VAN GREGORIČU 1962 ima GREGORICH dobro Slovenija Travel / Don vale Travel pomano in na uslugo ram, ki M odpravijo na potovanj«I 1042 1044 DodCSSltf Roid, pridemo TUDI na domi KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666 >