St. 78. ^__jV Trstu, v sredo 29. septembra 1886. Tečaj X1. '<4 EDINOST />_ ; Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. . fes.*** zizhau to» rrilogn T^l . *h noli ja 2 krat na teden vsako srede In aabata o noludn0, biv*io Dri opravniiivu n Urankati v Trata oo & kr., v fiarlol in v AJdaviSinl no « kr - rekla- macij* .n inaerate preiema OpravalUva, vla Tarraata, »Nava tlakaraa*. •V dliMMjt aMi, Val daviti ae pošiljajo Uradalitva »vla Tarraata« »Nuova Tlpografia;« vaak mora bltJ trankiran. Rokoplal p»ez posebna vrednosti ae ne vraSajo, — Imtratt (razne vrste natn» nila in poslanice) ae zarafiunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi **kami sa pladnje 7.a vsako besedo 2 kr. i Vabilo. Trst je za naSe slovenske dežele vedno jako važna točka, v njem se steka velik del trgovine Slovencev. O tržaških zadevah in o kupčiji našega trga pa nag list vedno zvesto in natančno poroča. Zato pa bi našega lista ne smelo manjkati vnobenejslo-venskej vasi I Prijatelje prosimo, naj priporočajo naS'list v vseh krogih, stare naročnike, naj nam zvesti ostanejo; one naročnike, ki so še kaj na dolgu, pa prosimo, da svoj dolg precej poravnajo, da jim lista ne ustavimo. S 1. oktobro m namreč začne nov kvartal in nova naročilna doba; kedor hoče torej list redno prejemati, naj nam še pred tem dnevom pošlje naročnino. Edinost stane za vse leto gl. 6 s prilogo.....»7 za pol leta.....»3 . s prilogo.....» 3.50 za četrt leta . . . . » 1.50 s prilogo......» 1.75 Upravnfštvo. O ženskej odgoji. O odgoji ženske spadalo bi bolj govoriti v kakem pedagogičnem-poučnem časniku, nego v političnem; ali vendar, ker enake Časnike naS kmet le malo ali nikoli ne bere, spodobno je, da mi o tej prevažnoj stvari na tem mestu govorimo, v listu namreč, ki ga večkrat v roko vzame in z slastjo čita. Naloga žene jo imenitna in za človeško družbo prevažna; na ženi stoji blagost in procvitanje enega rodu od nje se vsakdo dobro ali slabo nauči kajti ona zanj trpi, ona mu je prva učiteljica in vodnica; ona otroka lahko navede k plodonosnemu živenju in lahko ga tudi pohujša ter odgoji v najslabšega človeka. — Da jej je pa mogoče svojo nalogo dobro in v človeštva korist spolnovati, mora jo poznati in umeti. Pred vsem moramo določiti, kaj je tirjati od ženskega spola, v obzir vzemSi njegovo slabost. Kajti od žen-stva se sme le to pričakovati, kar mu je mogoče storiti. Kakšna mora tedaj biti ženska? — Kakor nam sv. pismo pripoveduje, ustvaril je Bog prvo ženo, Evo, iz rebra Adamovega; žena mora tedaj nekako popolnit i moža; oba vkupe morata narediti harmonično podobo. Uže po svojem ustvarjenju je ženska možu podvržena; kakor nam zopet svetopisemska knjiga veli: »Morala boš biti podvržena možu, in on ti bode ukazoval.« Vsi zakoni krščanskih držav spoznali so to podvrženost ženskega moškemu spolu in radi tega tudi pri poroki duhovnik nevesto opomni, da bode morala svojemu možu poslušna biti. Moževa naloga jo pa ženo braniti in za njo skrbeti, iz česar se tudi razvidi, da ženska potrebuje moževe pomoči, ker je na duši in telesu sla-bejša od prvega. Slabost ženska napram moštvu je poudarjana osobito pri divjih narodih, kder se ženska smatra za moževo robinjo; blagega in vzvišenega položaja, kamor jo je postavila krščanska vera, oni no poznajo in niti ne umejo: ženska služi jim le v nečemurno po-hotnost, ne da bi spoznavali in ceniti vedeli njenih dušnih darov in visoke naloge, ki jo ima ženska do človeštva. — Sploh povsod po svetu vidimo ženski spol podvržen moškemu, le s to razliko, da je kristijanu žena največja prijateljica in najboljša družica, a divjaku — robinja. Ako nekoliko pomislimo na žensko nrav, sprevidimo, da žena ni le telesno možu podložna, temveč tudi njene dušne moči so nejednake moškim. Telo žensko je šibko in nežno in v sebi nosi tudi nežno in občutljivejšo dušo od moške. In res, žensko bitje čuti vse drugačno memo moškega. Iz vsega tega se razločno vidi, da ženska živi in deluje bolj z srcem, nego z glavo, radi česa bi moral njen delokrog biti bolj duševni nego telesni. In istinito vidimo, da vse važnejša prašanja, večje iznajdbe itd, so delo mož. — Delokrog žene je domača hiša, izgojevanje in poduče-vanje lastnih otrok, opravljauje domačih lažjih del; njeno delo ne sme biti spojeno z velikim telesnim naporom, kajti šibka njena rast težkega dela ne trpi. Ali naloga, koja je ženskej odločena kot soprogi in materi, dosti je vzvišena in važna ter zadostuje njeno dušo popolnoma zadovoljiti, človeštvu neizmerne koristi donašati ter ga blažiti, kajti ženska naloga je otroka k dobremu in plodonosnemu živenju navoditi; njena zasluga, ako otroci v hvalevredne in značajne može do-rasejo. Poglejmo pred vsem ženo kot moževo družico v živenju: ona ima v rokah ključe domače sreče. Skrbi polnemu soprogu je težko delo veselje, ako si njegova soproga uljudno in prijateljsko prizadeva ugoditi mu v njegovih pravičnih željah in brisati mu pot z znojnoga čela, s tem, da v vsem svojem poč^njanju kaže, da ffa ljubi in česti. Njeno milo in Iju-beznjivo bi tj« je zmožno celo na pravo pot pripeljati moža, ki je napčno pot nastopil. Ona je njegova naravna prijateljica, kojej se pritožuje in pri katerej tolažbe išče v žalosti in otož-nosti in s kojo on vesele trenotke deli. Ako si žena ve obvarovati ta svoj položaj nasproti možu, ona lahko neizmerno dosti vpljiva na moževa dela; kajti uže Bog sam je tako uravnal, da žena z svojo milobo in ljubeznjivostjo premaga osorno moško nrav. Ne sme pa zlorabiti tega svojega vpljiva meneč, da je mož radi tega popolnoma od nje odvisen, da se njej mora zahvaliti za oskrbovanje, kajti tem načinom se ona ponižuje ter mesto biti možu Ijub'znjiva družica, postaja polagoma njegova robinja. Kot hišna gospodinja ima nalogo varovati težko pridobljeno premoženje, od nje je odvisno, da se zadnje množi, ali zmanjšuje; žena lahko spremeni domačijo v raj z svojo skrbjo in previdnostjo, kakor tudi jo lahko spremeni v pekel, ako je razsipna in ne-čemurna. Jako važna je njena naloga, ki jo ima kot mati spolnovati; njena skrb kaže se na otrocih — lahko jih ojači na duši in telesu in lahko tudi omebkuži; — od skrbne matere pričakuje država zdravih in krepkih vojakov in delalnih državljanov, cerkev pa čednostnih in značajnih mož. (Dalje prih.) Družba sv. Cirila in Metoda - kaj je toc? V poduk slovanskemu ljudstvu. (Dalje.) 2. Kaj namerja toraj družba sv. Cirila m Metoda? Namen naši družbi je, n;i vso moč skrbeti za to, da ne izgine iz med uaše mladine sv. vera in materin slovenski jezik. Družba sv. Cirila in Metoda bo odvračala toraj otroke slovenskih stanšev od takih otroških vrtov ia od takih Sol, kjer 86 ne spoštuje katoliška vera in slovenski jezik. Odvračala jih bo s tem, da bo pomagala z obleko, s hrano, z bukvami in drugimi darovi. Če jo bomo dovolj podpirali z denarji, napravljala bo sama poštene otroške vrtove po krajih, kjer so otroci uboŽnih staršev najbolj v nevarnosti, da se ne potujČijo. Vzdrževala bo slovenske Sole, kjer se bodo nafti otroci tako zrejali, da bodo lehko kdaj dobri kristijani in vneti Slovenci. Mar ni to prelep namen? Mar ni družba sv. Cirila in Metoda zares apostolska družba? 3. Kakšen razloček je med bratovščino •v. Cirila in Metoda na med družbo sv. Cirila in Metoda ? Prva koristi z molitvijo, druga pa z dobrimi deli. Bratovščino hv. Cirila in Metoda je | ustanovil nepozabljivi knezoškof Anton | Martin Slomšek. Bolelo je tega prebla-gega rodoljuba, da je toliko Slovanov odcepljenih od rimskega papeža. Molitev, kipeča il tisoč in tisoč slovenskih src, naj j izprosi pri Bogu, da se povrnejo nafii slo* j vanski bratje v naročje edinozveliČavne ; cerkve. To je namen bratovščini. Vsak brat, vsaka sestra Izmoli vsak dan en očanaŠ in eno češčenasimarijo za ločene slovanske brate s pristovkam: »Sv. brata C ril in Metod, prosita z t nas!« Sv. e<5* : Pil IX. ie potrdil to hratovSČino 12. mai-i nika 1063 W jo obdaril z mnogimi odpustki. Sedež je pri sv. Jožefu v Celji. Jiz sem že davno zapisan v bratovščino sv. Cirila In Madoda — porečeš — Č*mu bi bi 6* pristopal v družbo sv. Cirila in Metoda? Prav je, da si se vpisal v Bratovščino sv. Cirila in Medoda; le goreče moli, da bomo Slovani prej zedlnjeni v veri. Ali : molitev sama še ne zadostuje, V dejanji I pokaži, da tvoja vera. tvoja ljubezen do zapuščenih bratov ni mrtva. Vedi, da »k lor za «voje domače ne skrbi, zatajil je vero in je hujši o l neverulka«. Zato pristopi tu »i k družbi sv. Cirila in Metoda; podpiraj jO z denarji, z milimi darovi, da ji bo moči braniti najžlahtnejšl svetinji naši: vero in jezik slovenski. Vsak Slovenec bi moral biti ud obeh društev. 4. Kdo sme pristopiti v družbo sv. Cirila in Metoda? Vsakdo, komur Boga in za tlačeno bodi-si star ali mlad, vsak more biti ud Metoda. Prizadevati še druge, nove ude. bolj ne i)u razcvetala dosezala svoj namen, se smejo vpiBavati v Metoda cele občine, posojilnice, čitalnice, nI omrznelo srce za slovansko ljudstvo, moški ali ženska, družbe sv. Cirila in s< mora, da pridobi Čem v»*č udov, tem družba, tem lože bo Tu je opomniti, da družno sv. Cirila In cela društva, n. pr. zadruge itd. 5. Po čem je treba plačevati družbi? Vsak ud plačuje po svojem premoženji. Kdor more, daje po več ; kdor pa ue, pa kolikor mu |e moči. Sprejme se vsak. bodi-si Še tako majhen dar. Po tem takem razločujemo več vrst udov družbe sv. C rila in Metoda. Bogatini plsčajo enkrat za vselej najmanj po 100 gld. Takim pravimo: ■ pokrovitelj1«. V aru«! vrsti so ustanovniki, t. j. taki udje, ki odštejejo družbi enkrat za vselej najmanj po 10 gld. Letniki plačujejo najmanj po 1 gld. na teto. Oj! — porečeš — to je preveli zame, po toliko ne morem dajati. \ Pr jateljl Če ne moreš daj iti' po goldinarji na leto, plačuj saj nekatere desetice — najmanj po 10 kr. in postal boS podpornik družbe sv. Cirila in Metoda. Posebno priporačamo staršem, naj zapisujejo v to vrsto otroke, da bodo tudi oni deležni dobrega dela. Ne stiskajmo denarja, videč, da je v nevarnosti drobna deca naša. K rado iar-nosti naj nas nagiba beseda Zvel Č irjeva.* »Kar ste storili najmanjSemu izmed mojih bratov, to ste 'meni storili«. 6. Kako se ustanavljajo podružnica? Družba sv. Cirila in Metoda je sestavljena iz več poiružnic, ki so raztresene po vsem Slovenskem, t. j. po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Vsak član družbe sv. Cirila in Metoda mora biti ud kake podružnice. Podružnica se labko napravi v vsakem kraj*, kjer se oglasi dvajset (vsaj letnih) udov (§ 4 družbenih pravil). Družbeno vodstvo ali njegov pooblaščenec skliče te ude na ustanovni podružnični zbor. Tak zbor je vsaj 2i ur*) pred naznaniti politični gosposki t. j. v mestih, kjer j« c. k. policijska direckcija (n. pr. v Trtu, ali v Gradcu) tej; v drugih mestih, ki imajo svoj štatut, njih magistratu, povsod drugod pa c. k. okr. glavarstvu. To naznanilo je brez koleka. Ako ni vladnega komisarja, zborovati se sme brez njega. (Dalje prib) Politični pregled. Notranje dižele. Državnega \bora stranke" fo se pripravile na zborovanje. Načelnik nemško-avstrijskega kluba, vitez Chluruecky, je sklicai druge odbornike na 27. dan tega meseca v tajno sejo. NemSki klub je imel danes pred otvorjenjem državnega zbora sejo, v katerej je izvolil odbornike. Tudi aredi&čni klub je imel včeraj sejo, ker se je pa dozdauji načelnik tega kluba, princ Alfred Llecbtenstein, državnemu zboru odpovedal, prvi njegov namestnik, dvorni svetovalec Lienbacher, pa uže meseca junija iz kluba stopil, zato je zbor sklical drugI namestnik, grof Brandis. Govori se močno in piše, da dobimo v kratkem ministerstvo Coronini-Cblu-metzky. — Goriški deželni glavar da nekda dobi nalogo, da sestavi novo ministerstvo. — Mogoče je pri nas vse, ali vendar ni ") Pri oddaljenem sedežu dotične gosposke na deželi boljše Še prej. E D I NO S T 6e verjetno, da je prišla uže Coroninijeva doba. Finančni minister in državne železnice. Mioisterski svet je temeljito pretresal prašanje, kako bi se finančnemu ministru dal vpliv na gospodarstvo državnih Železnic ter je cesar dotične sklepe potrdil. Po tem se ima v vseb finančno važnih zadevah državnih železnic, predno se razsodijo, stopiti v dogovor s finančnim ministrom. V nujnih zadevah je predpisano posebno postopanje. Na Dunaji se je 27. t. m. odprl ori-jentaiski kongres. Pokrovitelj, nadvojvoda Rainer je pozdravil zbor s ieljo, da bi tudi ta kongres vedo obogatil.Naučni minister dr. Gautsch je pozdravil v vladinem imenu zastopnike vede in rekel, da so prav storili, ker so izvoli ti Dunaj za letošnjo znanstveno združitev, ker tu lega in zgodovina na Orijent spominati in tu marsikaj najdejo, kar jih bo zanimalo. Mini-nister je naglašai. da mej tem, ko so se druge države prizadevale trgovinske razmere razširiti ter sprožile naseiitve in preiskavo orijenta, skušala je Avstrija v prvej vrsti praktično-političnim potrebam zadostiti. Minister je potem razlagal zgodovino početka in delovanja orijentalske akademije na Dunaji, ki je mnogo izvrstnih učencev odgojila, izmej katerih je imenoval Hammer-Purgstalla. Pa tudi avstrijska vseučilišča na tem potu niso zaostala. Prav v Avstriji seje v zadnjih časih nastopila pot, po katerej se prizadeva pojasniti nazore Izlama i njegovih kulturnih prikaz ni. Velike in teške so te naloge, pa tudi bogate zaklade je to delo uže nakopičilo. Prav vafia mejnarodna združitev bo gotovo poroštvo daljnega vspeba orl-jentalskih studij. Naj imajo dela sedmega mejnarodnega orientalskega kt-ngresa naj-holjši vspeh. Ogtrska poslanska zbornica je 25. t. m. sprejela z veliko večino zakonsko osnovo o povišanji državne podpore parobrod-nega društva »Adria«. Vodja zmerne opozicije grof Aponyi je mej ra/,pravo izjavil, da je vsaka ogerskemu brodarstvu podeljena žrtva brevspešna, dokler bo v veljavi pogodba z avstrijsko - ogerskim Lloydom, katerega nameni so obrneni proti Ogerskej, izjavil je dalje, da bo takim zahtevam pritrjeval le za dobo, dokler bo pogodba z Lloydom še veljavna. Trgovinski minister Kemeny je zavračal ugovore opozicije ter naglašai, da imajo Lloydove vožnje vsa druga pota, nego društvo »Adria«, ki posreduje trgovino z vshodnjo Evropo. O zakonskej osnovi, glede podaljšanja carinske in trgovinske zveze se je unela kratka rasprava. Grof Appony je menil, da o carinskej in trgo-vinskej zvezi razprava ni mogoča, dokler se obe vladi niste zedinili o carinskem tarifu. Tisza je to zanikal ter izreke), ako se" zedinjenje ne doseže, ostane sedanji tarif v veljavi. Ogerski minister \a komunikacije Ke meny je odstopil in vodstvo tega mini-sterstva začasno prevzel baron Orczy. It Budimpiita se 27. t. m. poroča, da je zmerna opozicija poslanske zbornice 8klenola zavreSi predlogo glede podaljšanja carinske in trgovinske zveze. Vnanje dežele. O bolgarskih \adexah je zdaj huda časnikarska borba, v katerej se k sreči ne preliva človeška kri, ampak le črnilo. Največ posla ima s tem Bismarkov organ • Nordd. Allg. Ztg.«, ki je te dni hude levite brala dunajskima časnikoma »Neue freie Presse« in »Wiener Tagblatt«, katerima očita, da se jima prav potrebno zdi mir kaliti rnej pošteno prijateljskimi ua-rodi, mej avstrijsko-ogerBkimi i nemškimi. Zavrača potem nju sumničenje, da je Nemčija v Sredcu zahtevala, naj se pravda -o državnem prevratu potlači ter pravi, da Nemčija ni poklicana, na Bolgarskem kazenskih sodi) izvrševati, ampak izrekla se je za politiko posredovanja miru. O bolgarskim praSanji so se angleški Časniki začeli nekoliko umikati. »Standardu piše mej drugim: Če se kuže na razmero mej Francosko i Nemčijo, ne sme se tudi to prezirati, da Augleška mora misliti na Indijo, in da se ne more spuščati v boje v Evropi mej tem, ko mora vso Bvojo pozornost obračati na Azijo. Vsled ruskib in francoskih poskušenj, izpodkopati an- gleški vpliv, postane evropska sloga le navidezna, Angleškej je potreba le potrpežljivosti in čakati, da se stvari na boljše obrno. Angleška ne potrebuje zavesnikov, kakor ljubo bi jej sicer bilo, ako bi s katero koli velevlastjo v dosego skupnega namena mogla kaj storiti. Angleška država je neranljiva (?), naj jo napade kdor koli. Zato Angleške tudi diplomatične zvijača z svojega pota ne zapeljo. Sredca, 26. septembra: General Kaulbars je pri svojem dohodu govoril z osobami, ki so ga pozdravile, in rekel, da Rusija želi spravo mej strankami, da se nobena ne bo zatirala. Bolgarska vlada bi prav storila, da one, ki so bili vsled državnega prevrata zaprti, iz zapora izpusti i da obsedni stan odpravi; razen tega pa meni Kaulbars, da ni še čas, da se skliče veliko sobranje, da izvoli kneza, ker je de žela moralno Še prerazdražena. Iz Sredca, 27. septembra : V neofici-jelnib pogovorih se je od bolgarske strani generalu Kaulbarsu reklo, da se sklicanje velikega sobranja ne more odložiti, da se kriza ne podaljša, zarotniki pa se tudi ne morejo oprostiti, ker vlada nema pravice vtikati se v sodniške pravice. Is Belgrada se 26. t. m. poroča: Na prašanje bolgarske vlade, aH bi srbska vlada Bprejela bolgarskega zastopnika, odgovorila je poslednja, da je vsled dogovorov kralja s knezom Aleksandrom zadovoljna sprejeti posebnega bolgarskega poslanca, da se Ž njim dogovorio podlogah glede zopetne diplomatične zveze. Srbska vlada se proti Bolgariji Še vedno vede tako, kakor bi bila v zadnjej vojni Bolgarijo zmagala. To se bo še maščevalo. It Pariza se 27. t. m. poroča, da se na španjskih mejah zbirajo Karlisti. Anglelka vlada je dobila gotove dokaze, daste se Rusija in Turčija o bolgarskih zadevah pora2umell. Vsled tega seje angleške vlade polastil velik srd na angleškega poslanca Tborntona v Carigradu. Poslala je v Carigrad posebnega sla, kije prinesel Thorn-tonu pismo, naj se brez odloga v London napoti. V Londonu Be je poslancu ostro očitalo, da približanja Rusije in Turčije ne le ni ubranil, temučdaotem še vedel ni. Poslanec pa je odgovoril, da noben angleški poslanec v Carigradu nič ne opravi, ker vlada nobenega ne podpira ter se zopet v Carigrad vrnol 1 ni hotel od stopiti, če tudi je vlada to zahtevala. Vsled tega ga misli s polno pokojnino odstaviti. Angleiki državni \b»r se je 25. t. m. s prestolnim govorom zaključ 1. V njem se slikajo razmere do zununjih držav kakor prijateljske — to je navadna fraza, dokler vojne ni — omenjajo se dogodki v Bolgariji ter naglasa se, da je Angleška na turško noto odgovorila, da se v Bolgariji po pogodbah zajamčene razmere ne pro-mene; enaka zagotovila so dale tudi druge vlade. Prestolni govor izrekah še konci željo, da se posamezni državni deli ožje zvežejo. V Napolji so bili 25. t. m. hudi izgredi. Mnogo liberalnih društev z svojimi zastavami je v spomin polastitve Rima po italijanskih vojakih korakalo po ulicah; postranskih ulicah pa je prišlo več papežu udanih društev in ti so z nazdra-vom na papeža in kralja zagvozdili se v sprovod prvih društev ter tako sprovod na dva dela pretrgali; vsled tega je vstal pretep in bilo je mnogo zaprtih ; a to ni pomoglo, obe stranki ste se zopet spiijel'; policija in vojaštvo ste nazadnje napravili mir. V Litihu se je 26. t. m. odprl katoliški kongres za socijalne [predrugačbe, tamošnji škof je priporočil, uaj bi se vladajoči društveni razredi bolj pečali z javnimi in političnimi zadevami; naj bi se opustila potrata, da se ubogim olajša osoda. V Bel/astu na Irskem eo bili zadnji teden zopet krvave rabuke. Veliko krdelo ljudstva je redarje kamenovalo ter mnogo njih ranilo, ti pa so mej ljustvo strelall. Poklicani vojaki so mir storili. DOPISI. Trsi, 25. septembra. [O evropskem splošnem stanju in stanju Avstrije pred otvorjenjem parlamenta.)'irl\i§)n< • Tagblatt« popada včasih slovenofobna božjast; kadar ga ta bolezen popade, začne Slovane, ka- terim se kaže tu in lam pravičen, prav močno napadati in jih mojstrovati z neko emphaso, ki je lastna le takim ljudem, ki z mnogojezičnostjo pokrivajo notranjo ničevost in katere vzdržuje le rutina. — Tak napad bolezni je imel tudi tržaški naš Tagblatt, koje pred 4mi meseci ljubljanskemu mestnemu zboru postavil se za ■Somoštm« in ga «ex catedra« prav dobro ošteval. — Ali ta pol je zopet enkrat naletel in se pa prav dobro spekel. —• Ljubljanski mestni zbor ni ta pot poznal Šale, tožil je odgovornega urednika [»Tagblatto-vega« in stvar je imela priti pred porotnike. Urednik omenjenega lista pa se bc ji tržaških porotnikov, kakor hudič križa in je rajši splezal ljubljanskim mestnim očetom pod križ. — V listu 22. t. m. prišel je na prvem mestu preklic članka »Die Excesse in Laibach«, v katerem je samega sebe zatožil, da je mestni zbor ljubljanski na neosnovan način grdil in obrekoval in obuja »kefitt zarad te pregrehe. Bolezen je bolezen in kljubu vsemu kesanju ni skoro mogoče, da bi popolnoma ozdravil od neozdravljive mu bolezni. — Saj ga vidimo, da bi baš v teh tako važnih časih zapeljal, ako bi to bilo mogoče, našo drago Avstrijo, da bi planila na Rusijo In se izpostavila nevarnostim, katerih nam uprav zdaj ni potreba. — Rusija po me nenju tega šovinista skoro ne velja na bojnem polju toliko kakor Rumunija, na vsak način pa pride Italija pred Rusijo v poštev, ako bi šlo za to, da velevli.stl po-kažeio svojo vojno moč. Po menenju gospodov, ki svet delijo za največo tablo na borsnem trgu, morda bi tudi vojna moč naše države bila dvomljiva, ker uaŠi vojaki niso mogli z enim samim maršem umiriti Krivognjavcev, kajti drugače se ne more umeti, kako more ona širokoustna gospoda Pievno staviti za uzor ruske nezmožnosti. Da bi bil grof Kalnoky tacega tuenjenja, ne vemo, ako bi ona gospoda za veliko tablo dolgo tako brezskrbno burke uganjala. — Sicer pa šalo na stran. — (•Tagblatt« zdaj uže zopet vse drugaSe piše. Ured ) Naš minister zunanjih zadev je do-s^daj pokazal, da ne dela politike Angležev, Židov in nekaterih Arpadovih sinov, ki so tudi uže preveč v zanjkah Židov; on d^la, vsaj tako je videti, realno in razmeram primerno politiko. Kedor bi hotel denes vojno z Rusijo, ta je neprijatelj Avstrije, kedor bi hotel, da se Avstrija danes zveže z Anglijo proti Rusiji, ta hoče. da »e Avstrija spoji s tistimi, katerim je po zgodovini in po sedanjem položaju sojeno, da se mu baš zdaj bliža začetek propada, in da torej Avstrija prostovoljno trpi kazen za Angleške grehe. — Pa kako fakta vsak dan deoientujejo te uboge slavofobne mnogopisce. Baš zdaj se hoče celo Francija približati najveČemu sovražniku Bhmarku v jedini namen, da napravi velikansko evropsko zvezo proti Angliji ter ustavi njeno svojevoljno razpolaganje v raznih delih sveta, posebno pa t Afriki in Aziji. — In kedo ne vidi, da tudi Bismarku utegne dopasti taka ideja; kajti tudi on bi svojim Nemcem preskrbel večo veljavo in več zaslužka v Aziji in Afriki; pa kedo ne ve, da Rusija uie tako in tako preži na moment, da Angleža odpravi iz Carigrada in mu tudi v Aziji prekriža pot. — Mi pa menimo, da bi tudi avstrijskim gospodarskim interesom ne škodovalo, ako bi se Angliji vzel monopol svetovne kupčije. Ideja ta je stara, še od Napoleona I. časov, in večkrat se je uže tudi slikalo, da pa Bismark namerava neko gospodarsko zvezo nekterih evropskih vlasti proti Angliji. Ni torej nemogoče, da se zdaj, ko je Francoska to stvar podrezala, kaj tacega tudi osnuje, in pri takem položaju naj bi s« Avstrija vrgla v naročje Angliji, ki ni niti vojniŠka velesila, ter vzbuje zarad nje kramarske in nemoralne politike le gnjus pri vsem morali pristopnem svetu! No, pa zarad Bolgarje skoro gotovo tudi ne bode vojne, to smo mi uie precej v začetku bomatij trdili. — Na Ruskem in tudi v Avstriji imamo mej časnikarji dovolj sofistov; ruski sofisti pravijo, Avstrija mora iz Bosne, naši zopet pravijo, Ruska ne sme poslati niti jednega Batnega vojaka v Bolgarijo. Eno in drugo je pretirano; Avstrija ostane v Bosni, in prav zato bode Rusija vedno gospodarila v Bolgariji; kajti drugače si ni niti misliti Evropskega miru, katerega prvi evropski diplomat Bismark tako želi, da bi za njega žrtoval celo prljatelstvo Avstrije. — In to j* Čisto razumljivo, ako se uvoza, da Nemčija krvavo potrebuje vsaj še 20 let miru, da vravna vse notranje še negotove razmere. — Kaj more ves svetovni šovinizem, židovstvo in ves madjarski globus proti temu pozitivnemu stanju, proti tej potrebi In nje logičnim nastopkoin? Položaj, ki je bil za Časa krimske vojne, ves se je predrugačii; niti en Francoz ne pojde vtč po kostanj v žrjavico za Angieže, in Ruska v zvezi z Nemško ima danes dominantno posici jo v E vropi. Lahko bi se bile danes zveze drugače grupiral", da smo rni Imeli boljših državnikov, in da se ni zgodilo, kar se j* zgodilo leta 1867 v Avstriji; ali tako moramo pisluŽevati se Bisuiarkovih uslug, to je njega takozva-nega poštenega mešetarjenja. — NaŠa dr- Žava bi se lehko tudi direktno z Rusko pogodila in imela na svojej strani kakor zanesljivo zaveznico tudi Francijo; ali sanjaranje Miojarov in uže neznosni egoizem ustavovercev in Velikonemcev je vse to preprečil in nas spravi) v jako kočljiv položaj. Ni 8>cer posebno lepo spričevalo za našo ustavnost to, kar zdaj povemo, da je namreč prava sreča za Avstrijo, da politiko pri nas odločuje krona preko glav Poljakov in Madjarov, ki odločujejo v obeh parlamentih; ali to je ona istina, na katero se naslanjata celo zaveznika naše drŽave, Ruska in Nemška. • * * Tak je naš položaj na zunaj: ali ta kritični položaj se odseva tudi v uotra-njej politiki naše države, kajti tudi v no-tranjej politiki bi pri nas včasih vsa vrata škripala v svojih žabicah, da krona ne ukrene na pravo pot. Nafi parlament se snlde v kratkem, in ta pot bode imel mnogo in težkega posla, kajti Madjari so ministerstvu in večini državnega zbora uže zopet postavili nož na prsa, oni se ne zadovohjo več s tem, ker je naš parlament dovolil glede carine na petroije, ampak stvar zopet sukajo vse drugače in od daleč so uže začeli strašiti, da se rajše zvežejo z Nemci ter vržejo sedanjo vlado, nego, da bi kij popustili od svojih terjatev. Ne vemo, ali more krona pustiti, da Madjari zdaj delajo svojo »Hetzjagd« na narode takraj in onkraj Litave, mi mislimo, da se mora tudi krona sama uže strašiti postopanja madjarBkih državnikov, ki hočejo vso državo vsluŽlti madjarskemu globusu in baS zarad tega ovirajo po mogočnosti naravno tn dobro politiko Avstrije na Balkanu. — SIcer pa imajo Madjari prav lebko stvar, dokler so Poljaki tako nezanesljivi zavezniki drugih avstrijskih Slovanov in se dajo od Madjarov z Rusi plašiti. Pač revni politikarjl Poljaki, ki niso ničesa pozabili, pa se tudi ničesa ne naučili I — Vlado-možna nemško-avstrijska stranka bode gotovo Madjarom vse podpisala, da le prida zopet na krmilo, ako ni se to zgodilo, imeli bi avstrijski Nemci tudi skrajne Nemce na svojej strani, o tem se ne smemo varati; zato pa je gotovo, da Nemci zdaj tudi Poljakom obljube delajo, da bi jim le oni Cehe in Slovence pripustili. — Tako stoje stvari na enej strani. Na drugej strani pa so poslanci desnice, ki ro se te dni vrnoli vb! nezadovoljni v Beč z manj ali več trdnim sklepom, da ne bodo več podpirali ministerstva, ako se ne bode več oziralo na narodne težnje njihovih volilcev — Cehi, Poljaki, Slovenci, Dalmatinci in nemški konservativci, vsi so se naveličali Bedaujega laviranja in v vseh teb klubih bode skoro gotovo veČina zahtevala, naj »topi vsa desnica v opozicijo vladi. — Prašanje je, kaj vlada stori v takem položaju. — Ali bode hotela in mogla poslance vse zadovoiiti, ter se še nadalje naslanjati na spojene frakcije desnice; ali rajše odstopi, ali pa razpusti državni zbor. — Zadnje bi jej čisto malo pomagalo, drugo bi bilo pravilno, ako ne sklene užn sedanja vlada kacega pakta s Nemci in Poljaki In puBti vse druge frakcije na cedilu, kar bi bilo Ricer malo moralno, fie manj pa državniško — a mogoče je v Avstriji vse; — tretje bi bilo za z iaj najboljše na vsako stran; toda nevolja mej desničarji in še veča mej njih volilci je taka, da ne bode skoro mogoče sklopiti nobenega konpromisa brez pozitivnih koncesij od strani ministerstva. Da je desnica krepko zvezana, vse te alternative ne bi je mogle spraviti z sedla, poprej bi moglo pasti vsako ministerstvo nad strankami, ali pa odločno na nemškej strani stoieče. Zato uprav bi bilo silno potrebno, da se vsa desnica trdnejše zvež*; primorala bi potem to ali drugo vlado do koncesij in ta taktika hi bila na vsak način najboljša. — Ali žalibog, simptoni so taki, da se ni ne na Poljake ne na nemške konservativce dosti zanašati.— Ker se torej te dni naš parlament zopet snide, začne se na Dunaju pravi živžav, prava zmešnjava in to zmešnjava v notranjej, zmšnjava v zunanjei politiki. In pri takih žalostnih razmerah bi nekateri iisti še celo hoteli vojno z Rusijo. Na enej strani je prav, da je Bog židovstvo kaznoval z slepoto,Jjali komur gre iz srca za Avstrijo, ta mora obžalovati, da nas je parlamentarizem tako daleč prlvedel in je Boga hvaliti, da naš parlamentarizem ni angleški, da je le nekaj mej ustavo in absolutizmom. Na kroni je sploh dosti ležeče, Bog daj, da tudi ta pot na zunaj in znotraj ukroti Šovinizem Madjarov in vlado-želnih Nemcev. —- Tak, res žalosten je položaj pred odpretjem parlamenta. Iz Uotederdce 18. septembra. [Izv. dop.] Kikor navadno, bil s»m tudi letos kvaierni teden z svojo leseno robo na semnju v Dornbergu, ki je bil p» letos Še bolje obiskan oi prejšnih let. Živine t. j. govedine, nagnalo se je bilo toliko, da je bil ves živinski trg založen, od ko)e se ja največ pitanih volov prodalo goriškim in tržaškim mesarjem; plemenno žival bo pa večinoma Furlani pokupili. Drobnice poletne je bilo brezštevilno na semnji, S D 1 N O S 1 Ki se pa ni mogla po nobenej ceni prodati. Tudi kramarjev |e bilo nenavadno obilo, eden celo z bakrom. Pri vsem obtoževanju, da jim je neka strupena rosa ogolila vse trte in vinograde, ter četo toča večinoma vinski pridelek ugonobila, vender sem svojo leseno vinsko posodo dokaj dobro prodal; in da ti ljudje, oziroma Dornherška občina, more biti dokaj premožna, spoznati je potem, ker po vseh krčmah je mrgolelo večinoma le domačih ljudi. Le Skoda, da tako dobro in vzorno ljudstvo je letos na svojem vinskem pridelku toliko poškodovano. B"g daj, da bi se jim pa v bodoče kaj poboljšalo. Iz Bole« 25. septembra. (Izv. dop) Topničarske velike vaje na naših trdnja vah od 7. do 13. t. m., pri kojlb je bilo več viSih Častnikov, so se prav mojstersko ob nesle. Da, avstrijska artilerija nema para. Nekaj Časa sem delajo se tudi od teb trdnjav vaje golobov pismonoSev. V to svrho pofiiljajo s* golobi v Kobarid, Tolmin, Gorico, Trst, Ljubljano itd., koji vselej precizno in v prav kratkem časi gotovo domov prifrle. Ta naredba je za vojaštvo jako pomenljiva in koristna, Za Radetzki-jev spominek se tudi pri nas pridno nabira. Dobro I Jutri bode imela naša čitalnica »Besedo«, katera bode, kakor kaže, jako zanimiva. Tudi se snuje tu bolSka podružnica druStva, Sv. Ciril in Metod. To je jako lepo in hvalevredno, torej krepko naprej. V to Bog in sreča junaška. M. Iz Pomjanščlne 25. septembra. (Izv. dop.) Dve zadevi omenil je dopisnik iz KoparšČine v svojem dopisu 20 t. m., namreč da gospod Župan pomjanski ne da denarja Marezižanom za njih šolo in da je tajuik stavil, da bode razpisal tajniško službo. Omenil jih je povse kratko neza-vislo ni mej seboj, ni s drugimi zadevami. Ali da ni znal več, ali da ni hotel se vsem na dan. Mislim, da ni potreba nič zatajevati, odprte karte moramo igrati, na videlo donašati vse, kar nam se godi, popravljati stanje, poučevati ljudstvo. Je uže nekoliko mesecev, odkar so občinskemu zastopu minola tri leta, odkar se je imelo obaviti nove občinske volitve. Odnašalo se je zdaj pod jeduo zdaj pod drugo izliko. In ko se je uže bil odločil Čas volitev, prišla je kolera na pomoč Zavolj kolere, koje ni bilo v vsej občini niti jednega slučaja, odnesle so se volitve na nedoločen čas. Pazinska gospoda so brzo nasledovalce našla t Se nekaj druzega je moralo vplivati na odnesenje volitev za stanovit čas. V jednej sednici občinskega zastopa bili so izvoljeni pregledovale! računov. Predno se novi zastop voli, imelo se je pregledavati, kako je stari zastop, odnosno županstvo, prav za prav gospod tajnik, gospodaril. Nekomu, kakor da to ni bilo všeč. Brez pregledanja računov imelo se je preiti k volitvam. Nekoji zastopniki, ieieči, da se občina pošteno upravlja, zahtevali so, da se sodnica obdržuje, predno se nove volitve obavj, posebno zavolj tega, di morejo pregledovalci računov priobčiti kaj in kako so našli. Sednjca se je v resnici, ni temu davao, obdrŽavitla. Uz račune bila je na dnevnem redu tudi zgradba cerkve v Šmarju. Sedanja cerkev tam je premajhna za ljudstvo, skrajna je potreba da se drugo gradi. Pa temu bo se protiviii neki možje iz pridruženih vasi Gažon in Srgaši. Stvar je prišla tudi do okrajnega glavarstva. In to je vprašalo pismeno župana, ali so župliani Smarski v stanju zidati cerkev ali ne. 2up»n k-otovo po napotku g. tajnika ni hotel sam odgovoriti, ampak je dal to na sejo. Proti zidanju govoril je prvi svetovalec iz KoŠtabone, trdeč da ljudje propadejo, ako bodo morali zidati cerkev, a tako tudi zastopnik iz Gaž .na, moža oba veliki prijatelja g. tajnika. Gospod župnik pomjanski, kakor upravitelj šmarske župnije v čas odsotja šmarskega gospoda Župana in dekana, kojega je župan k seji tudi povabil, ugovarjal je Drotivnlkom Z| razlogi, navdušeno, naglasivši mej ostalim, da niso še nikjer župljani propadli zato, ker so zidali hišo božjo. Pridobil je na svoj > stran tudi takove, koji so poprej zoperni bili. Glasovalo se je po imenu in večina izekla se je z\ zidanje. S tem so prijatelji gospoda tajnika, a gotovo tudi on sam, a menda tudi gospod iup m, koji se da voditi od tajnika, dobili prvo klofuto. Druga, glede računov, bila je hujša, posebno z\ «osp. tajnika. Sporoč'iv.ilec pregledovalcev računov, župni krkovskl gospoi Ladavec. omenil je, »da pregledovalci niso mogli pregledati računov iz tegi jedinega uzroka, ker računov niso dobili. Njim je gospod tajnik dal samo dnevnike dohodkov in izda1k>v a prema temu so tudi njegovi računi; toliko sem sprejel, toliko sem Izdal za vsako posamezno davkovako občino. Sporočevalec Ea je poročil v glavnem, kako bi imeli iti računi sestavljeni, kako raztolmačenl, v vseh rubrikah dohodkov Iz izdatkov za posamezne občine, kaj se je v resnici sprejelo, k tj Še ima vsaka davkovska občina dobiti, kaj in kam plačati. Dokazal je tudi, v koliko mu je bilo po spisih mogoče, koliko ima vs^ka občina ali v denarju ali v kreditu. Dobro misleče zastopnike je Be ve da s tem dibil na svojo stran. Do sedaj i« navadno večina, ko je tajnik bral; kaj se je sprejelo in kaj se je izdalo, kimala: dobro je dobro, sedaj pi večina ni hotela potrditi računov, kakor |ih niso potrdili niti pregledovalci. Malo nauka iz tega. Slavni deželni odbor v Poreču ima vsako leto odobriti račune in proračune, ima nadzorovati upravo z občinskim imetkom. Kako ta slavni odbor, ali junta. to svojo dolžnost vrši, o tem skoro vsak dan čitamo v novinah iz jedne ali druge občine. Tu je zdaj tudi pomjanska. (Konec prib.) Domače in razne vesti. f ADOLF OBREZA je umrl v nedeljo ob 10. uri zvečer doma v Cerknici. Bolehal je'rajnki uže mnogo času, zato pa je tudi nameraval odpovedati se vsukej javnej službi. Rajnki je bil rojen v Gorici 1 1834, kder seje tudi šolal, kot mladenič se je uže preselil v Cerknico na svoje posestvo ; bil je namreč posestnik v Gorici in v Cerknici. — V javno Živenje je prvikrat stopil leta 1860, ko je namreč postal župan cerkniški, kar je bil 10 let. 1870.1, bil je izvoljen v Postojni poslancem v dež. zbor kranjski, leta 1879 pa so ga Notranjci Izvolili /a Bvojegu poslanca v drž. zboru, v kateri je bil leta 1883 zopet izvoljen Bil je vedno zvest tovariš druzih narodnih poslancev v Hohen-wartovem klubu in se ie večkrat potezal za koristi Notranjske. MoŽ je bil bistroumen, omikan, ker je mnogo čital, in v narodnem gospodarstvu posebno dobro podkovan. Sijajen pogreb njega mertvih ostankov bil je včeraj v Cerknici: vde-ležilo se ga je vse, kar je odličntga na Notranjskem in tudi mnogo Ljubljanskih veljakov. Lehka lemljica poštenjaku ! Cesarjevo priznanje. Cesar je avstrijsko-ogerskeu u Lloy iu, o priliki ob-hajanja njegovega petdesetletnega obstoja, ibrekel Svoje priznanje za zasluge, katere si je v mnogoletnem delovanji pridobil za mornarstvo in trgovino in z.» spoštovanje državnega prapora. Izrekel pa je tudi trdno upanje, da se bo Lloyd tudi vpri-hodnje z vso odločnostjo prizadeval, za-dostovati večjim zahtevam trgovine in prometa, da more rešiti važno svojo nalogo. Himen. Gospića Šarlota Nabergoj, hči našeua drž. poslanca, otuolila se je te dni ua Prošeku z gosp. Karolom Nach-tigall-om, carinskim uradnikom. Nafie presrečne Čestitke I Profesor dr. Glaser bode na dunajskem mejnarodnem orijentalskem kongresu govoril o staroindiških zaznamovanjih za drage kamene. Tržaški meseni svet bo danes zvečer imel XX. letošnjo sejo. Na dnevnem redu je deset točk, mej temi tudi razprava o nainerovanej postranskej Železnici mej Trstom, Gorcoru Vipavo, za kateri načrt je dotično društvo prosilo mestno zastopstvo, naj ga moralično podpre. Lloydov parnlk »Imperatora v morje spuščen. V ponedeljek zjutraj je vse morguhlo proti Lloydovem arsenalu in zbralo se tam okoli 40.000, ki so prišli peš, v kočijah, s tramwajem po suhem, in Lloydovim parnlki po morji. Spustil se namreč ta dan ob devetih zjutraj največji Lloydov parnlk »Imperator« v morje. Četrt ure poprtg je prišel mil. škof dr. Glavina z dvema kanonikoma, da je ladijo, kakor je to navadno krstil. Ta verski obred je bil končau, ko je ura bila devet; škof s kanoniki se je umaknol, priškočili pa so delavci z sekirami, posekali podpore, ki so reskaje na tla telebale, presekali debele vrvi, odprli vitla in velikanska ladlja se je mej veselo voj.t&ko godbo začela počasi pomikati z svoje postelje proti mokremu svojemu elementu, zavalil se je dim izpod nje, a nag'0 se je polegel, ker vzela je z sabo v morje tuui svojo postelj, kar se redkokrat zgodi. Bibiči, ki so bili blizu, napolnili so ta dan svoje čolne s hlodi In dilami. — Ta veliki parnlk je vzgled ladjestavstvu, kar je iznašel um, kar je potrdila praktična skušnja, vse to je tukaj združeno. Prostoren in močen je tako, da se vanj lahko naloži nad 100.000 centov blaga; kak vellkitn je, lahko se posname iz tega, da je na sprednjem delu 8 šežnjev visok. Začeli so ga delati meseca oktobra lanskega leta po načcrtlh tehničnega Lloydo vega uradi In pod vodstvom arsenalnega vodje g, R. Stey.«k tla. V treh mesecih bo še to dovršeno, kar je treba storiti, ko je uže v morji: potem odpluje na prvo pot — bodi mu sreča mila v prid avstrijskej trgovini in ohrii, v slavo Avstriji I Izdelan je vee iz domačega jekla. Ves notranji pro stor te^a velikana znaša 8000 bačev (ton), dolg je 403-6 angleških čevljev, širok 45, globok 3oo. Naloži se labko v njegove notranje prostore 200.000 angleških kubični čevljev blaga; Jmel b)de 8 kotlov; veliku njegova m išma bo imela 4500 konjskih moč»; drug« mašina z močjo 25 konj bo napravljala led, parne mašine bodo lahko na dan napravljale 5000 galonov pitne vole, imel bo parr.ik tudi 4 parne škrbce, katerih vsak naenkrat 60 centov blaga iz ladije vzdigne in več druzih važnih naprav. Razsvetljen bo z električno lučjo in sicer bo imel 130^električnih sve-tilnic, katerih vgaka ho dala toliko svetlobe, kolikor 16 sveč. Z t popotnike, to se ve da, poskrbeno je tako, da boljše ne more biti ; kar si človek more le želeti, vse bo tu nahajal, celo deset prostorov za kopelji ie pripravljenih. Ko bo parnik 7. vsem preskrben, znašali bodo troški 1.200.000 gld. Nazovi zdravnik Edv. wer-ner, ki se je priklatil v Ricmanje ter tam izdal za zdravnika, bil je zadnjo soboto na Dunaji zarad izneverjeoja v uredu in prevare Kosposk v štirimesečno ječo obsojen. Omenjeni človek se namreč unenuie Fili-bert baron Gatanei di Momo, njegov oče je bil polkovnik, in on sam tudi poprej vojak, potem pa je stopil v poštno službo na Dunaji za pratikanta. Tu pa je v svoj žep stisnol 50 gld. in službo zapustil, domu pa pisal, naj mu pošljejo denarja; ko je tudi od doma prejel 80 gld,, nano-til s« je v Trst in od tod v Ricmanje, kakor je pri sodišči rekel, zato, ker je smrti Iskal. Res je tudi zbolel za kolero, a ozdravel je; mej njegovo boleznijo pa se je zvedelo kdo In kaj je, in vsled tega so ga zaprl'. Slovenskim starlšem, ki hočejo svoje otroke vpiBatl v slovensko za havišče, naznanjamo, da je Čas za vpiso vanje še do pondelka. — Od denes na. prej morejo stariŠi vp si vati svoje otroke tudi pri gospici učiteljici v otroškem zabavišču, Via Giuliani št. 476, in sicer od 9. ure zjutraj do poludne. — Oni, kateri so pa otroke uže vpisali, naj jih pripeljejo v pondelek zjutraj ob 8. uri v zabavišče. Vinska rastava v Holzaiiu. Kakor s m o izveueJi, bila je ta razstava dokaj zanimiva in so bila tudi mnoga Primorska vina pohvaljena. Za izvrstni mrzamln je nekda g. Ivan Nabergoj iz Prošeka dobil srebrno svetinjo, za prose-kerja broneno svetinjo. Gospod Nabergoj je znan kot dober gospodar in je v tem obziru vedno napredoval. — Letos bode imelo, kakor smo Čtali kmetijsko društvo tržiško v njegovej kleti vinarske poskuš-nje, b katerim bodo povabljeni posestniki okolic. Udom delalskegra podpornega društva. Od 1. Oktobra začenši bode društvena pisarna ob nedeljah in praznikih odprta od 8 dopoludne do 3 popoludne. Tržadke novosti t Kolera. Od sobote do nedelje o polu-noči so bjli v mestu in okolici 4 slučaji; od nedelje do ponedeljka v mestu 6 slučajev ; oa ponedeljka ao torka v mestu 7 in okolici 1, včeraj bila sta le 2 slučaja. — Upati je bilo, da bode. ko vročina poneha, tudi kolera konec vzela ter8e ne pokazala več v naše kraje. Sedaj imamo lepo suho vreme; zrak svež in zdrav — kolera je sicer nekoliko ponehala, ali vendar je zadnje dni nekoliko več slučajev nego proti koncu minolega tedna. — Vseh vkupe je dOBedaj zbolelo 645, ozdravelo 212. umrlo 411, zdravi se jih 22. — Zadnje dni se je kolera tudi v Križu, ki je bil prost te bolezni, pojavila in jta je napal mrtvoud; odnesli so ubogega starčka v bolnico. — Neko ubogo žensko so našli na cesti zelo bolno ter jo odnesli v bolnico. Policijsko. oOietni teiak J. B. Stelmo se je s svojim drugom tepel ter pritepel veliko rano v glavo.— Dva tež tka sta pri sv. Jakobu tepla nekega tretjega težaka ter mu pretila s smrtjo. — Dva potepuha sta hotela krasti, ali našli so ja in peljali v luknjo. — V nekej pivovarni je fakin Peter G. razsajal a peljali so ga v luknjo, da se pomiri. — Nek soprog-živina v ulici Molino a vento je pretepal lastno polovico; peljali so ga v luknjo. — Iz R«Jana nam pišejo, da je nek vojak nek« mestno žensko nad Rojanom za hišo Boletovo vrgel čez nek zid in da se je ženska malo da ne ubila; prav na tistem mestu se je pred leti ubil rajnki dr. Muha. Slovensko bralno in pod porno društvo v Gorici bode praznovalo pribonnjo nedeljo, 3. oktobra imendan Nj. Vel. presvet, cesarja v Pod-gori. Popoldne ob 2 urah bode slovesen blagoslov se zahvalno pesnijo. Po blagoslovu bode na dvorišču g. Kočjančiča, dež. poslanca, veselica z godbo in petjem. Ker je Podgora prijetna vas blizo mesta,* nadejati se j-* lepa veselice in velike vde-ležbe. Učiteljsko društvo za Se« zaiEski Šolski okraj zboruje dne 7. oktobra t. I. ob 9 url v Komnu z naslednjim dnevnim redom - 1. Pouk iz računstva v II. razredu, 2 Kritika o pouku, 3. Predavanje: »Brez naslova«, 4 Podrobni načrt o kmetijstvu v nad teč«ii 5. Predlogi. * J' Odbor učiteljskega društva. —V Tornuju 22. septembra 1386. Ifrajcarska družda za »Narodni Dom«. Povodom popoln^ razprodaje prve stotine kmjcarsklh knjižic je imel odnor imenovane družbe 20. t. m. daljši razgovor. Tajnikovemu poročilu o razprodajanji knjižic povzamemo te-le zanimljive, za to prekoristno podjetje jako Hpodhud-Ijive črtice: Knjižicjebllo do omenjenega dne razposlanih 571, in sicer 486 krajcarekih in 85 desetkrajcarskib. Popolnoma razpečanih je sedaj dvoje desetkrajcarskih knjižic (pov.: • Kegljačka zaveza« in g. K. Pire) lu 101 krajcarska, v skupni vrednosti nad 1400 for. Odbor je bil nadalje vkrenil vsacega poverjenika, ko poteče njegovej knjižici dobe jed • nega leta, pozvati, da pošlj-, kar je nabral in obdrži knjižico v nadalnje nabiranje, ako še ni razprodana in ako ga je sploh volja še dalje nabirati. Poslanih je bilo doslej 8u tacih pozivov m v odgovor nanje poslalo 24 gg. poverjenikov nad 300 for.. deloma kot parcijelne doneske na posamezne knjižice, deloma kot polne s^ote. Rizven Že omenjenih več kot 1400 forintov od popolnoma razprodanih knjižic je dobil odbor tudi blizu 800 for. kot nosamezne doneske na 47 krajcarsklh in 18 des-tkraj-carskih knjižic. V prometu je sedaj še 463 knjiž*c, med njimi 385 kraje irskih in 83 iiesetkiajctrskih. Režija je le neznatna (korespondenca 15 mesecev je slala ravno toliko goldinarjev, knjižice 120 fori ntov^, nabrani doneski so pa že nred mesecem dni dosegli drugi tisočak. Vsp*h je tedaj Jako ugoden in bo tem ugodnejši, čim več posnemalcev najde to vse hvale vredno, za Slovenstvo občekoristno podj-tje. Lepo hvalo VBem poverjenikom in poverjenfctm za njih vspešnoin marljivo delovanje I l>unaj*lta llorfta dne 28. septembra Guotni drž. dolg v bankovnih 84 gld — kr. Enotni drž. dolg v srebru 84 • 90 » Zlata renta......117 » 20 » 5*/, avst. .... 100 • 35 » Delnice narodne banke . . 861 » — • Kreditne del"*ce . ... 277 » 40 » London 10 lir sterlin . . 125 • 45 » Napoleon..............9 » 95 > G. kr. cekini............5 ■ 95 » Kr. državnih mark ... 61 » 55 » Zahvala. Najuljudneje podpisani srčno se zahvaljuje vseni čestitim gospodom ln eospodlčlnam, sodelovajočim pri veselici dno 26 sept. — So-sebno vež« me dolžnost, javno izreči najsrčnejšo svoj > zahvalo si. d uštvu »Edinost«, ki je bla- Eovolilo prepustiti dvorano. Nadalje gospicam: lanji Lokarjevej, Mariji in Fanlci Gngliel-movej, iJimi ln Dragotinki Defranceschi-jeve. Prav velika hvala gre tudi gospicuma Evgenijl Godinovej in Dragici Haasovej za toli izborno igranje na glabovtrji, istotiko g. Cisagrande-ju za izvretno vodstvo igr« tf-r g. Fran-u Fer-lili na blagoduŠnem daru. Vsi ti č. sodclo-valcl pripomogli so k tako sijajnemu i^idu veselice : navžllc tako velikim stroškom, («0 gl.) je vender čistega dohodku 55 gl. Nudalje vsem, koji so k temu pripomogli, zahvaljuje se na-srčneje v imenu odbora. Ajdovščina dne 29. oktobra 1886. stud. med. P. A» Dcjranccschi. Poslano.') Bai kovljaiiski farani se blagorodneinu gospodu Andreji Covacich-u i žlahtnej njegovej gospej najtoplejše zahvaljujejo za prelepi i preobili dar 200 gld, ki sta ga blagovolila o žalostnej priložnosti zgube svojega očeta, oziroma tasta, ranjcega g. Janeza Neumuller-ja podariti ubožcem Barkovljanske Župnije. Bog plati predobremu gospodinu toliko dobroto z vso obiinosljo časnega i večnega blagoslova i nai si bota blagodušna dobrotnika uverjena, da jima bolo Barkovlje za dobrote, ki jih tako pogostokrat od njih prijemljejo, večno hvaležne. Barkovljanski farani. *) Za stvari pod ten. naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postavi veleva. Dva učenca dobosta stanovanje in hrano nri slovenskej družini, v sredi mesta. — Več pri našem upravniŠtvu, Trgovski pomočnik mlad, dobro izučen v p-odtjalnici iestvin, ali špecitrijski za blago, z dobrimi spričevali, bi rad stopil v službo. Več Be zve pri našem upravništvu. EDINOST IKariovska kiselica! Po izreku sanitetskega svetnika d.rn Kocha v Berlinu, kateri je bacyle kolere odkril — priporoča se kakor preservativno sredstvo zoper epidenine bolezni člftlo alkallčko-natron«ka kiselica, katero se more brez odstavka kakor navadno vodo niti. — V Hrvatskej edina čisto alkaličko - natronska kisla voda je S- Karlovska kiselica E'i'na zaloga pri lastniku Stevu Borčiću, c. kr. dvornem dobavljaču v Karlovcu (Karlstadt). Cena: 1 Skrinja........for. —.50 30 fl.Š od 1\0 litra po 18 kr. . » 5 40 for. 5 5 0 1 Skrinja........for. —«50 30 tliš od 1 litra po 16 kr. . » 4-80 for. 5*30 1 Skrinja........for. —'50 56 fiafi od '[, litra po 10 kr. . > 5-60 Cegnarjev Viljem Teli se prodaja v tiskarni Dolenčevi po SO noldov. B L Troti pošiljatvi denarja, I II S K U (ili p:l s P«vz-tjem zneska. Obleka za -I1/, gl. in več. piiLhaiia Vsrt nft'riižej ceni« oU Klicno v Z'Oogi tovarne za sukno Friderik Brunner Brno, Froliohergasse 3. Oglede pošilja brezplačno in franko, veče zbirke ogledov za krojače nefrankovano. blago for. 610 Pri naročbi 10 Skrinj ili več 10*|o popolne za gotov denar. Senzacionalno oznaijilp, Uže 88 let obstoječa res. kralj, fjft hej. prtu. tovarna mn in Kocev poprej od Zihtenauerjeve vdove in sinov razpošilja ii svoje zaloge 1—1 konjske plahte 190 cm. dolge, 130 cm. široke, nepo-končljive baže temne barve, živih krajcev blizu 3 kilo težek kom. po f. 1.— a.v. i .sta velikost najboljše vrsti « l.IiO « Žveplenobarvane konjske plahte s šestokratiiimi plavo ali črnorudečimi krajci blizu 2 metra dolg-1, 1 i pol m. široke, izvrstne baže, komad do f. 2.25. Te piahte so brez vsakega vonja, zelo goste, podajejo se radi tega tudi za posteljne O'ieje m preproge itd — Dalje razprodajemo dokler je še kaj zaloge' ostanke preprog iz jute najlepših barv 10 — 1 .'J m. dolgo, ostanek f. — Zastori iz d/eh delov, jedne draperije in dve empras po f.1.90 a. vr, — Poste jne odeje po f. 1,50 a. vr. — Mizni prti 1& kr. a. v. V zalogi je vsakovrstnih preprog. Vse blago ki se razprodaja je brez madežev in se za to fcaiaantli*A* ~ Neugajajoče blago se nazaj jemlje. Razpošiljatev po poštnem povzetju. Ailresse vormals LifMenaoer's Witwe & Siilme Wien, I., Rothenthurmstrasse 14. POSESTVO v občini Gabnje z novo hišo — ena soba v najemu za šiacuno — in gospodarskim poslopjem v sr^li vasi, zelo pripravno tudi za krčmo, z lepim velikim vinogradom na visočini, prost od peronospore, z lepimi trav.liki in drugim zemljiščem — se prostovoljno pod ugodnimi pogoji, skupno al posamezno, proda. — Nitančneje se zve pil Viktoriji Koruza, bšt. 100 v Ga-brijah, pošta Šmarje. '^ssammiesgsgsm Odlikovana Beč 1845, Beč 1873, Pariz 1867, Miinchen 1854. Uže 8*7 let obstoječa cesar, kralj. tffif dež. privilpg. $ tovarna plaht in kocev poprej od Lichtenauerove tdove in sinov razpošilja iz svoje beško zaloge konjske plahte 190 ctm. dolge 180 etin. Široke, nepokončljive kakovosti, temne bi.rve, živili krajcev, komad for. I ■4111 *€•> zavojem vred. Potem prodajemo doklrr je še kaj zaloge sive konjske plahte 2 metra dolge in blizu 1'/» metra široke, z 6 plavorudečiml ali temno rudečimi bordurauu nepokončljive kakovosti komad po f 't'liO Zavojem ired. Ako se vknpi vsaj 10 komadov, dd se 1 komad zastonj ali se cena za 10°l0 zniža. Le rudi velikanskega proizvajanja smo v stanu te konjske plahte te nenavadne velikosti in Izborne kakovosti tako nenavadno po ceni ctdajatl. Na razpolaganje vsakemu na Ntotine zahvalnih pisem. Kaspi šiljajo se povzetju, blago ki se ne podaje, se jemlje naZaj. Uoltro pazili na naslov: Pferde-Decken-Fabriks-Haupt-Niederlage WIEN, I RotbentburmstrasBe 14. Zgubljene in oslabljene [ moške moči in nezmožnost i Gotov pripomoček! Vsakdo se popolnoma ozdravi z ffental-ntm offljenčevlm Mapom brez naslednjih notranjih neredov na gotov način in za vedno, često krat cele v dobi 2 dni, celo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človefikej dobi kukor tudi polucije, sti prijetnim, nečulenim, zunanjim zdravenjem. Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške brošurioe, na tisočo zahval od popolnoma ozdravelih osob svetuj.) vsem bolnim rabo ogijenčev.-ga hlapu, ki garantira goiov In trajen vspeh Popolna priprava z dotičnim podukom in zdravniškimi spričevali for. S.SO. Pri pofilljatvi se dobro pazi, da se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od ko i prihaja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^Itnjann IIu naj VII. Mar'aliilferstrasse 80. Kisla voda, kopeliiče RADENCE Vsled O' Uhr-U n(J-l.j«'noki«llk:i, »atron* in li-tlilnna je nid-ruika kisla voda k .t hpccltikum pri pr ti .u, kiiiiinjl v ?(.1Ci, m liurji in I.hItI-eah, tlali (ili, liram borici biahnru, »lutenlci, ielod« ^nih bkth bolečinah najboljfe nuj>vejc " vilo. Zaloj*l F. PlautI v Ljubljani, P. Soll.njrer via ?..ppa v Irsu, A. Mazzoll v Gorici v Celju in Maritoru. Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov ilo vsaojpga zneska vsak dan v tednu, ra-znn praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure onoludne. Ob neieljah na od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°la Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precei, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprpj, zneske od 100 do 1000 eH. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpovedbo 5 dni. Eskomptllje menjice. iiomiciHrane na trž aftkem trgu po......3a|4°l0 Posojuje na državne papirje avstrij. Hko-oarske do 1000 gl. po . . 4*14V vifte zneske v tekočem računu po.......... Dale denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru Trst. 24. m arci j a 1883. —9 Podpisani opozoruje slavno občinstvo j na Bvojo trgovino z dežniki v ulici Barrlera vecchia Št. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih ležnikov. Svilnati od f. 250 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. nanrej. — Tudi popravlja prav po cent d i t ke In solnčnike. 104-1 »lullo Grlmm. Jakoli Klemene-Trst trgovec Via S. An to ni o nuovo br. i Ima v svoj-j zalogi volnenega blaga za žensko ln moško obleko, Izborne kotonine, dežnikov, bartuna, platna in flanele v raznih barvah in velikih množinah. Dobe se bela zagrlnjala vs»ke vrsti in velikosti. — Postreči more z najlepSimi namiznimi prti, volnenimi robci, pledi in drugimi ženskimi ogrinjali. V ohilnej meri dobi se za gospe vsaktere preproge in 1 ŠDa za plese in ženitve. Moja prodajalnica je vedno preskrbljena z najmodernijim novim blagom in preprogami za gospe iti.— Rla^o je vedno novo in ne staro zaležano. Vsako naročilo na deželi — po obrazcih ali mu-fctnh) se izvrgl hitro in točno, kajti n^ktera vrste blat'a, namreč volneno bligo, koto-nina, pledi, platno, flanela in porhat ne plačajo carine, »ko se na deželo po'lj^jo. Svilnato hla^o ima najnovejšega izdelka, prav tako svilnate trakove vsak < velikosti za plese, al« za nagrobne vence in zlate iri srebrne franže. Z» domača diuŠtva je preskrbel trobojne svilnate trakove razne velikosti. Za obilno naročbo priporoči se vsem p. n. oomaČinom, da ga pogostoma 7, naročili pr Časte. — N i zahtevanje pošljemo obrazce z dotičnim! cenami. mm* LA FILIALE IN TRIESTE deti' i. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per commeroio od Industrie. VERSAMENTI IN GON I ANTI Banconote: 2'|40/o annuo Interesie verso preavvlso di 4 glern )■• » > ■ • 8 » 0[4 • ■ » ■ » » 30 > Per le lettere di versamento attualmente in cireolazione, il nuovo tasso d' interesaa co-mincterA a decorrere dalli 'ž? corrente. 31 c.or-rente e 22 Novembre, a sejDnda del rispettivo preavviso Napoleoni: 2*[«°lo annuo interesse verso preavviio di 30glornl 3 » » » • » >3 meol 3M4 ■■ ■ • a i 6 • Banco Giro: Ban onote 2'/»*/ olfoftlo'itVo interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da conr Trloite, 1. Ottobre 1888 20 -48 Na obroke! a2_{) pohištvo tapecarlje, razno slrižno-blago za obleke, ure vsake vrste IVE. Coreni via della L&gna fitv. 1 p. II. V (iz Geneve Depeša je naročilu na vsak način razpečati 860 komadov čudotvornih, najfinejših, pristnih švicarskih Remontoir-ur dobivajos^na' llnejfteganlkla, se navijajo brez ključa, /. krono in mehanično ustrojbo kazal, kristalno steklo in zkazali za sekunde; •/. eno besedo, debre, izvrstne, nepo-končljive ure za večnost po sramotni fr. 5-75 Enake remontoir žepne ure od pristnega 131. srebra z fino graviranim okrovom, posku-šane po c. kr kovničnim uredu, stanejo 9 for. komad. Naročila se sprejemajo proti predplači ali po poštnem povzetju, kar na ugaja, se menja ali pa denar nazaj pošlje po Feketovi Genfer Taschen-lhren-Filiale, Wien, Hundsiliurmstrassc Nr. 18(34 Čudo najnovejše obrtni je! Jako važen in neobhodno potreben za človeško blagost in vgodnost, za vse dru* ž ne in vzlasti za kmetije, eirarnice, za posestnike, je na novo znajden c. kr. za vso Evropo privilegovanl Auspitz-Scbraldl'a Zenith Stroj za mesti maslo ki se odlikuj« ne po udarnim ali snvalnim sistemu temveč po nekim novriznajdenim c. kr privil. la vso Evropo patent, rezavnem sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto nepona-rejeno močno in okusno maslo, naredi se to prav ugodno, celo s pomočjo 8 letnega dečka v pet minutah. Kako «« ima ta stro) čistiti i u razdeliti poduči se lahko vsak iz navoda za rabo tega stroja, kije v vseh jezikih tiskan. Z tem strojem napravi se v »minutah iz neponarej.'tiega mlelia sladko a.i kislo smetano, v 3 minutah pa najčistejše in nu|okusniSe maslo. Da vsakteremu r mogočim pribavo jednega takega, na vsak način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih cenah: št. 1 (drži 5 litrJ s termometrom vred po f. 9 « 2 ( u 10 « J • « ««11 « 3 ( « 25 „ ) . „ « . as ■ 4 ( „ 45 « } « u « « Opazka. Ta c. kr. patentovani stroj je narejen ves iz finn in trpežne kovine, ter ima prednost pred vsimi drugimi dosedaj iznnjdenimi stroji radi tega, ker nadkrlljuje vse druse v proi*-vajanju masla kakor tudi v kakovosti ln zdat-nosti, ter je vedno ivest, pomoček v družini. v dokaz resničnosti mojega oznanila izjavljam očitno: vsakteremu denar koj povr-noti, kojega pričakovanje od tega stroja ne bi bilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga torej lahko brez bojazni naroči. Razpošiljajo se proti popre i odšteti svotl ali proti poštnemu povzetju; naročbe rai se adresu jejo: 2—3 An die dsterr.-uuoarischa Generalvertre- tung Universal-Export Bureau S Low. Wien. II. Nordbahnstrnsse N. 26 Hot^l Oono 99 (( Sredstvo varujoče pred kolero C E L S I O tekočina »a želodec Speciji liteta Bratov Zanardi & Comp. v Trstu Izvrstno sredstvo za tržeme v želodcu in t'žko prebavo za smrdeč vid u h in anamiških boleznih, čisti in jači krv. — Želodčna tekk, ima prav prijeten okus ter je napravljena iz najboljš h zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša. — Na razpolaganje so svedočbe bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi Glavna zaloga v Trstu : ItAJMUKD MAYER, Piasrs.i Ponterosso. NaroČila se brezmudna opravljajo. 1-20®» & fr i.Mninlk oriiKtVv> .KhlNOHi«— izdaUij id oa^ovorm nrennin: VlkTOK DOLKNL Nuovh tiskarna V. Dolenca v Trstu.