gioielli - dragulji
¿ff mololon
VñSfi DRñGUUfiRNñ z vami od leta 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com
Zemeljski plaz zgrmel na gradbišče pri hotelu Europa pod Nabrežino
Romano Prodi: Silvio Berlusconi še ni zmagovalec aprilskih parlamentarnih volitev
/2
Primorski
NEDELJA, 30. MARCA 2008
Št. 77 (19.167) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Rumiz je natočil čistega vina
Dušan Udovič
Obisk predsednika republike v naših krajih smo ocenili pozitivno in smo za to navedli več utemeljenih razlogov. Poanta obiska je bila vizija razvoja, prostor je bil dan optimističnemu pogledu v prihodnost in v bistvu je tako tudi prav. Preteklost, še posebej tista, ki je tu pri nas pogosto predmet spornega tolmačenja in izkrivljanja, je bila skrbno umaknjena v ozadje. Raje o njej ne govoriti, kot da povzroča incidente, s čimer ima tudi predsednik Napolitano izkušnje. Tokrat je odšel domov brez polemik, s spomini na tržiške delavce in tržaške znanstvenike. To je za naše kraje dobro, ni pa tudi vse. Še posebej zaradi tega, ker preteklosti ne bomo ubežali, dokler se do nje ne bo ustvaril pošten in verodostojen zgodovinski pogled. Dotlej pa tudi uspešna prihodnost ne bo imela na stežaj odprtih vrat. Molk in poskus pozabe pa še nikoli nista bila rešitev.
Nekdo nas bo obtožil, da pogrevamo postano juho in po nepotrebnem iščemo polemiko, kot da nam je žal, ker je tokrat ni bilo. Daleč od tega. Vendar nam obisk predsednika pušča občutek nedorečenosti, ker se ne moremo zadovoljiti le z državniško previdnim molkom. Zato z avtorjevim privoljenjem objavljamo na drugi strani današnjega dnevnika povzetek odprtega pisma predsedniku republike, ki ga je na dan obiska z velikim poudarkom objavil tržaški dnevnik Il Piccolo izpod peresa novinarja Paola Rumiza. Z razliko od mnogih manipulantov zgodovine, ki se oglašajo na straneh tržaškega dnevnika, ima namreč ugledni kolega nemajhno zaslugo, da je italijanskim bralcem ob predsednikovem obisku pogumno natočil čistega vina.
brdo pri kranju - Neformalno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije
Potrditev evropske perspektive za Balkan
Prisotna tudi srbski zunanji minister Jeremic in kosovski premier Thaci
gorica - Poslanec Piero Fassino med Slovenci
Slovensko zastopstvo v parlamentu odraz vrednot Demokratske stranke
GORICA - Poslanec Piero Fassino se je včeraj popoldne v goriškem Kulturnem domu udeležil volilnega shoda v priredbi slovenske kompo-
nente Demokratske stranke. Na njem je poudaril velik pomen, ki ga ima slovensko zastopstvo v parlamentu, saj odraža vrednote sožitja, miru in so-
delovanja, na katerih temelji Demokratska stranka. Pred shodom se je Fassino sestal z vodstvom SKGZ.
Na 3. strani
BRDO PRI KRANJU - Zunanji ministri EU so drugi dan srečanja na Brdu pri Kranju potrdili zavezanost evropski perspektivi državam Zahodnega Balkana. Srečanja so se udeležili tudi njihovi kolegi iz držav v regiji, med drugimi sta prišla srbski zunanji minister Vuk Jeremic in kosovski premier Hashim Thaci, ki pa se nista srečala.
Komisar za širitev Olli Rehn je ocenil, daje bil včeraj "srečen dan za evropsko perspektivo Zahodnega Balkana". Sestanek na Brdu je namreč po njegovih besedah nadgradil sestanka leta 2003 v Solunu in 2006 v Salzburgu in dal nov zagon evropski integraciji Zahodnega Balkana.
Na 3. strani
Tržaški pristaniški delavci zahtevajo podpis sporazuma
0	varnosti pri delu
Na 4. strani
Na avtocesti na vzhodnem Krasu table in smerokazi
1	t,	v v • •
le v italijanščini
Na 5. strani
Lotili so se dolgo pričakovane sanacije bregov Vipave
Na 10. strani
Štandreške Srake se pripravljajo na jubilej
Na 12. strani
Od danes zopet poletna ura
2
Ponoči je začela ponovno veljati poletna ura. Ob 2. uri je bilo treba kazalce pomakniti za uro naprej.
B
2
Nedelja, 30. marca 2008
DNEVNE NOVICE
italija - Še dva tedna volilne kampanje
Berlusconi: Zmaga bo naša! Za senat menda še vse odprto
Vodja CGIL Epifani ne nasprotuje francoskemu prevzemu Alitalie
L'agricoltura for:
per la ripreri
4
Silvio Berlusconi je tudi včeraj na Siciliji napovedoval prepričljivo volilno zmago desne sredine
ansa
forir "m
^ConfegricûJtura
Taormi
HmiBiíL CAlirTtfUMM i 'il ■ ■
energetika - S 1. aprilom nove podražitve
Plin in elektrika bosta stala 58 € več
L'agricoltura forza decisiva
per la r¡preí*jell Italia
4
mu
HmiBiíL CAWTtfUMM i 'il ■ ■
I
RIM - Silvio Berlusconi je še naprej trdno prepričan v volilno zmago, tudi v senatu, kjer naj bi imela njegova stranka trdno prednost. »Glasovi se štejejo po volitvah,« mu iz Bologne odgovarja ministrski predsednik Romano Prodi, ki ni očitno pozabil na dogajanja na aprilskih volitvah 2006. Vse ankete so takrat napovedovale jasno zmago leve sredine, na senatnih volitvah pa je potem v resnici prevladala Berlusconijeva koalicija.
Vodja Ljudstva svobode je med volilno turnejo na Siciliji spregovoril o »najbolj svežih« predvolilnih raziskavah, ki mu napovedujejo 8-odstotno prednost na senatni volilni preizkušnji. Kljub temu bo Berlusconi zadnja dva tedna volilna kampanje posvetil pozornost tistim deželam, kjer bi lahko izidi odločilno vplivali na razmerje sil v senatni skupščini. To so predvsem Ligu-rija, Abruci, Kampanija, Lacij in Sardinija.
Na Siciliji pričakujejo tudi voditelja Demokratske stranke Walterja Vel-tronija, ki bo skušal kar se da pomagati tudi Anni Finocchiaro, kandidatki za predsednico tamkajšnje deželne uprave. Desna sredina je na otoku velik favorit za zmago, tako na parlamentarnih, kot na deželnih volitvah. Demokrati in Mavrična levica bodo skušali vsekakor omiliti poraz in izvoliti čim več senatorjev in po slan cev.
V volilnem soočenju medtem še vedno prednjači negotova usoda letalske družbe Alitalia. Berlusconi vztraja, da je prevzemna ponudba Air France slaba in za Italijo škodljiva. Podobno razmišlja tudi vodja Severne lige Umberto Bossi, ki pa za razliko od Berlus-conija močno dvomi v italijansko banč-no-finančno navezo za Alitalio.
Da so Francozi v tem trenutku edina realna rešitev za letalsko družbo je prepričan generalni tajnik CGIL Gugli-elmo Epifani. Sanacijski načrt, ki ga je predstavil Pariz, mu sicer ni všeč, ker bi močno prizadel osebje družbe, je pa v tem momentu edini sanacijski plan. Epifani, kot sicer tudi CISL in UIL, se boji, da so Berlusconijeve napovedi o italijanski bančno-finančni navezi le predvolilna obljuba, po 14. aprilu pa bo za rešitev Alitalie najbrž žal že prepozno.
RIM - Podražitev elektrike in plina, ki bo stopila v veljavo 1. aprila, bo italijanske družine stala letno 58 evrov. Tako je izračunala Oblast za energijo in plin, ki je po vsem po tr di la pred vi -devanja družbe Nomisma. Podražitev elektrike bo stala letno 18 evrov več kot doslej, podražitev plina pa 40 evrov več. Elektrika se bo podražila povprečno za 4,1 odstotka, plin pa za 4,2 odstotka. Na podražitve je odločilno vplival povišek cene nafte, ki se je v enem letu skoraj podvojila.
Predsednik Oblasti za električno energijo in plin Alessandro Ortis je včeraj izjavil, da je zvišanje cen energetskih proizvodov zelo nevšečna zadeva. Na poviške ne vplivajo trošarine temveč predvsem dražja nafta, ki pogojuje kar 60 odstotkov cene energet-
skih proizvodov. Italija se povrhu vsega nahaja v nezavidljivem položaju skoraj popolne odvisnosti od drugih glede energetskih proizvodov.
Italija namreč uvaža iz tujine kar 85 odstotkov svoje energetske porabe, medtem ko znaša evropsko povprečje kakih 60 odstotkov. V največji meri je odvisna od nafte. Cena nafte pa se je od januarja 2007 do letošnjega marca podražila kar za 93 odstotkov. Nič čudne ga to rej, da je ta pod ra ži tev to li ko vplivala na ceno italijanskih energetskih proizvodov.
Predsednik Oblasti za električno energijo in plin pa je v tako negativni sliki vendarle izluščil svetlo točko: liberalizacija cen je v zadnjem letu približala italijanske cene evropskemu povprečju.
prehrana
Mocarela: 500.000 € škode dnevno
RIM - Kitajska in Singapur se nista zmenila za zagotovila Evropske unije ter se odločila za bojkot italijanske mocarele. Gre za varnostni poseg, so v tej zvezi poudarile zdravstvene oblasti obeh držav.
Po drugi strani so Južna Koreja, Francija in Japonska prisluhnili Evropski uniji in odredili nadaljevanje uvoza italijanske mocarele.
Med na rod ni boj kot ti pič ne ga mlečnega proizvoda iz Kampanije je po oceni združenja Neposrednih obdelovalcev Colldiretti stala prizadete sirarne kakih 500 tisoč evrov dnevno. Po nje go vih oce nah bo po tre ben vsaj en me sec, pre den se bo po lo žaj nor ma li -ziral in bo mocarela iz Kampanije šla v prodajo tako, kot pred krizo, ki jo je zajela pred nekaj tedni.
-/
Dalajlama poziva svet k pomoči Tibetu
LHASA - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je včeraj mednarodno skupnost pozval, naj pomaga končati nemire v njegovi domovini. Ta poziv je naslovil potem, ko se je več svetovnih voditeljev zavzelo za pogovore med Pekingom in dalajlamo. Tuji diplomati, ki so jim kitajske oblasti odobrile obisk Lhase, so zahtevali tudi neoviran dostop v tibetanski prestolnici, kjer so se pred več dvema tednoma krvavo končali proti-kitajski protesti.
Protesti proti postavitvi protiraketnega ščita na Poljskem
VARŠAVA - Približno 500 ljudi je včeraj v Slupsku na severu Poljske protestiralo proti načrtovani postavitvi delov ameriškega protiraketnega ščita. Protestniki, večinoma mladi, so pozivali k ukrepom proti militarizmu ter se zavzeli za referendum o protiraketnem ščitu na Češkem in Poljskem. Kot načrtujejo ZDA, naj bi na Češkem postavili radar, na Poljskem pa naj bi namestili 10 prestreznih raket. To naj bi predstavljalo omejen sistem protira-ketnega ščita, namenjenega obrambi pred grožnjo iz Irana oziroma drugih manjših držav. Po neuradnih podatkih naj bi deli protiraketnega ščita na Poljskem stali na nekdanjem vojaškem letališču Radzikowo v bližini Slupska, sicer pa Poljska in Washington nadaljujeta pogajanja o tem vprašanju.
Na Hrvaškem začeli zbirati podpise za referendum o Natu
ZAGREB - Hrvaške nevladne organizacije, združene v Odbor za referendum o Natu, so včeraj začele zbirati podpise za razpis referenduma o napovedanem vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Kot je zdejala tiskovna predstavnica odbora Lana Vego, predlagajo referendumsko vprašanje "Ali želite, da Republika Hrvaška postane članica Severnoatlantske pogodbe - Nato?". Po besedah Vegove odbor, v katerem je približno 60 nevladnih organizacij, ne podpira niti zavrača vstopa Hrvaške v Nato, temveč si prizadeva za razpis referenduma, na katerem bi državljani lahko neposredno povedali, kaj si mislijo o hrvaškem članstvu v omenjeni vojaški zvezi. Za razpis referenduma je potrebno zbrati podpise desetih odstotkov volivcev oziroma 447.980. (STA)
polpretekla zgodovina - Povzetek odprtega pisma novinarja Paola Rumiza predsedniku Napolitanu
»Italija bi morala najprej priznati lastno krivdo«
Tržaški dnevnik Il Piccolo je v petkovi številki objavil odprto pismo novinarja Paola Rumiza predsedniku Napolitanu. V pismu Rumiz zelo jasno razmišlja o tragičnih dogodkih polpretekle zgodovine. Z avtorjevim privoljenjem objavljamo daljši povzetek .
Odprto pismo predsedniku Napolitanu izhaja iz nedavne širitve Evropske unije in iz dejstva, da je do največjega premika prišlo prav tam, kjer je nekoč bila resnična železna zavesa s sovjetskim blokom. Pri nas se je meja EU premaknila samo do Piranskega zaliva, čeprav je prav tukaj bila najbolj odprta meja s komunističnim svetom. Včasih pozabljamo, da smo pri nas že dolgo časa pred širitvijo presegali mejo.
Zakaj je torej Evropa pridobila toliko življenjskega prostora prav na ozemlju 'velikega mraza', ne pa pri nas, kjer so bili že dani predpogoji za širitev? Morda ker je na drugi strani Balkan, kjer je bila edina evropska vojna po letu 1945. 'Kriv je Balkan' je odgovor italijanske politike. Ni odvisno od nas, pač pa od Slovanov, če se Evropa konča kmalu po Krasu.
Ni odvisno od nas, pravijo na najvišjih ravneh, če je Italija odsotna z Balkana, če peti koridor ne dosega niti Trsta, če je v Kopru nemška in srednjeevropska komercialna prisotnost neprimerno močnejša od italijanske. Ni odvisno od nas, če je Srbija na tem, da postane Putinov fevd, če je Jadransko morje v rokah mafij, če je Bosna še v limbu, kjer se lahko zgodi karkoli, pa tudi če glede pekočih vprašanj zadnjega povojnega obdobja ni soglasja, ker arhivi še niso odprti. Odvisno je od slovanskih narodov, pravijo v Rimu. Namigujejo, da podobno kot leta 1914 z atentatom v Sarajevu, tudi tokrat zlo prihaja iz tistih nemirnih dežel. Posledica je, da je italijanska 'ostpolitik storila vse, kar se je dalo, in več ni bilo mogoče.
Zadeva pa ni tako enostavna. Preden pripisujemo krivdo drugim, bi morali premisliti o lastni odgovornosti. Iskati v spominu, ker je prav spomin ključno vprašanje. To sicer ni priljubljena trditev. Vendar je Nemčija lahko vodila veleširitev daleč čez črto Odra-Nisa, tudi ker je priznala svoje zgodovinske odgovornosti, in to priznanje je razbremenilo njeno zunanjo politiko. Italija pa tega ni storila in še vedno hlini, da ni bila fašistična, čeprav je to bila, da je zmagala vojno, ki jo je izgubila, in jo je izgubila prav v teh krajih. Za Nemčijo so dnevi spomina postali trenutek odgovornosti in kesanja. Italijani pa tega ne poznajo. Ho-lokavst? Krivi so Nemci. Fojbe? Krivi so 'slavi'. Italijani pa si dosledno dajejo odvezo, češ da so 'brava gente', dobri ljudje.
Vemo pa, da ni prav tako. Tako pri uničevanju Židov kot pri fojbah so imeli velik delež nekateri Italijani, kot dokazuje tukajšnja zgodovina. Tukaj so preizkusili rasno politiko, ko so poitalijančevali priimke in zatrli materin jezik ljudi na meji. Fojbe kot kazen za sovražnike ljudstva je prvi priklical dučejev minister 'triestinissimo' Giuseppe Cobolli Gigli. Prav v Trstu je natanko pred 70 leti Mussolini razglasil rasne zakone, tukaj so izgnali Jude iz šol, z univerze, iz zavarovalnic, iz plovnih družb. Tukaj je bilo uničevalno taborišče in koncentracijska taborišča, v katerih je umrlo na tisoče ljudi. Nismo bili samo 'brava gente', kot dokazuje Etiopija.
Zakaj o tem govorimo tako malo? Zakaj še vedno obnavljamo tragedije iz leta 1945, kot da bi nastale iz niča? Kdo se sploh hoče zares spominjati obletnice sramote, ki se je prav iz Trsta začela s preganjanjem tukajšnjih Judov in Slovanov? Ni težko najti odgovor.
Gre za grdo zgodbo, v kateri nosijo glavno odgovornost tako fašisti kot italijanski komunisti, in veliko jih je, ki jim odgovarja, da dogajanja okrog druge svetovne vojne tolmačijo samo z etničnim ključem. 'Mi dobri, oni hudobni' je odličen način, da ne pogledamo pošteno v lastne arhive.
S privoljenjem zaveznikov v Italiji ni bilo nur-nberškega procesa. Prav zaradi tega danes nima ugleda, da bi od sosedov lahko zahtevala, naj počistijo svojo preteklost. To je poguben zamašek za italijansko zunanjo politiko. To pomanjkanje zastruplja čezmejne odnose in večkrat ustvarja nemogočo politično ozračje na našem območju. Znano je, do so se zaradi napetosti s Titom na meji leta 1945 v Trstu tudi najhujši fašisti lahko prelevili v rodoljube. Tako je na vse dotedanje dogajanje legel kloroform amnezije. A zakaj se še danes, po 60 letih, o tem ne govori? Ker niti levica nima interesa, da bi se spominjali na čas, ko se je bila italijanska komunistična partija pripravljena odpovedati Trstu in ga pokloniti tovarišu Titu. Tako je prišlo do barantanja med bivšima iz časov totalitarizmov: molk na račun fašizma v zameno za molk na račun komunistov. Ni šlo samo za medsebojno priznanje, ki sta ga pred desetimi leti v tržaškem gledališču Verdi podpisala Luciano Violante in Gianfranco Fini.
Je sploh mogoče, da ima tako nematerialni dejavnik še vedno tako močan vpliv? Pa še kako. Iz kakšnega drugega razloga ne uspe sodelovanje med tržaškim, koprskim in reškim pristaniščem? In zakaj je Trst pričakal, padec meje prejšnjega 20. decembra, ne pa ga vodil? In zakaj so v Sloveniji množično praznovali vstop v klub z zastavo z zvezdicami, medtem ko je Gorica - z razliko od Nove Gorice, vesele kot Las Vegas - zgledala kot turobna Vzhodna Nemčija? Za-
kaj, če ne zaradi balasta spomina? Zaradi tega je dan spominjanja obsojen, da vsako leto spet sproži napetost s sosedi. Tudi prihodnje leto se bo Zagreb razburjal zaradi namišljene italijanske nedolžnosti. Gre za peklenski stroj, zaradi katerega je gospodarsko sodelovanje upočasnjeno, Jadran potisnjen v drugorazredno morje in peti koridor se ne udejanja ali vsaj načrtuje. Odnos med 'mikroširitvijo' Evropske unije pri Trstu in dnevi spominjanja (ali samoodveze), ki ga predsednik Napolitano potrjuje s svojo pomembno prisotnostjo, je globoko zakoreninjen. Dokaz za to je, da je Berlinu uspelo najprej uveljaviti dialog, potem pa ekonomsko prodreti v državo, kot je Poljska, kjer so Nemci pobili na milijone ljudi, v prvi vrsti Jude. To je mogoče zato, ker je Berlin priznal svojo krivdo, brez izgovorov. Pa bi imel možnost revanše, saj je milijone beguncev (milijoni, ne stotisoči, ki so jih odpeljali z istimi železniškimi vozovi, ki so plombirani vozili v Auschwitz!) bilo izgnanih z baltskega območja, in šlo je za ljudi, ki so bili krivi samo zato, ker so bili Nemci. Berlin se je odločil za priznanje svoje politične krivde. Že pod zavezniškimi bombami so bili Nemci osupli nad tem, kar so storili, spomin se je že takrat spreminjal v čut odgovornosti in kesanja. Danes se na Poljsko brez godb na pihala in političnih razglasov vračajo otroci in vnuki tistih beguncev, ki so kljub krivicam, ki so jih utrpeli, imeli pogum, da so priznali svojo neizmerno kolektivno krivdo. Mnogi izmed njih vodijo mešana podjetja skupaj s potomci onih, ki so jih sovražili na smrt. Italijanski ezuli pa, potem ko so jih izkoristili za volilne spletke, ne samo se ne vračajo, pač pa jim še niso rešili niti enega od njihovih problemov. Redki imajo interes, da bi jih zares rešili, tako da lahko imajo za talca v nedogled zunanjo politiko italijanske države.
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 30. marca 2008
3
gorica - Poslanec Piero Fassino se je včeraj v Kulturnem domu srečal s slovenskimi volivci
Slovensko zastopstvo v parlamentu odraža vrednote Demokratske stranke
Z nami si bo Italija prizadevala za sožitje, čezmejno sodelovanje in utrjevanje Evropske unije«
»
GORICA - Slovensko zastopstvo v parlamentu odraža vrednote enakopravnosti, integracije, sodelovanja in miru, na katerih temelji Demokratska stranka (DS). V to je prepričan poslanec Piero Fassino, ki se je včeraj v nabito polni mali dvorani goriškega Kulturnega doma udeležil volilnega shoda v priredbi slovenske komponente DS.
»Glede na to, kdo bo v prihodnjih letih vodil Italijo, bo njena mednarodna vloga povsem različna. Z nami si bo Italija prizadevala za pluralnost in sožitje, za utrjevanje Evropske unije in čezmejnega sodelovanja. V našo vizijo politike je seveda vključena tudi zaščita narodnih manjšin, kar ne velja za desno sredino, ki jo še vedno zaznamuje korporativna, če že ne nacionalistična zaprtost,« je poudaril Fassino in menil, da ima velik simbolni pomen volilno zavezništvo med DS in SSk. »Pomembno je zagotoviti slovenski stranki predstavništvo in avtonomijo, hkrati pa sklenjeno zavezništvo dokazuje naše skupne cilje,« je povedal Fassino in menil, daje bila zelo pomembna tudi potrditev slovenskega zastopstva v parlamentu, ki ga bo zagotovila DS, s tem pa nadaljevala tradicijo njenih predhodnic. »Če parlament hoče predstavljati državo, mora odražati njeno družbo,« je poudaril Fassino in nadaljeval: »Zato je zelo važno, da bo Tamara Blažina sedela v parlamentu in predstavljala slovensko narodno skupnost, kot je to doslej počel Miloš Budin. Gre za zelo pomembno politično odločitev, ki potrjuje veljavnost načel, o katerih sem spregovoril danes.« Fassino je namreč v svojem nagovoru poudaril pomembno vlogo manjšinskih narodnih skupnosti v združeni Evropi, obenem pa je izpostavil potrebo po dialogu, strpnosti in sožitju. Po Fassinovih besedah si je hkrati treba prizadevati za krepitev Evropske unije, vanjo pa je treba čim prej vključiti tudi Hrvaško in države zahodnega Balkana.
Volilni shod je uvedel Ravel Kodrič, zatem pa so spregovorili slovenski kandidati DS za državne in deželne volitve. Po besedah kandidatke za senat Tamare Blažina je vlada Romana Prodija vzpostavila konkretno sodelovanje s Slovenijo, ki se mora nujno nadaljevati, saj je predpogoj za razvoj obmejnih krajev. Kandidat za deželni svet Igor Dolenc je izpostavil, da imajo Kras, Brda in sploh celotno območje, kjer živijo Slovenci, velike razvojne možnosti tudi na področju kmetijstva, z odpravo mej pa so se priložnosti za čezmejno sodelovanje pomnožile. Na srečanju je bil prisoten tudi kandidat za videmske pokrajinske volitve Piergiorgio Domenis, v imenu SSk pa je pozdravil šte-verjanski župan Hadrijan Corsi, kandidat na listi DS za poslansko zbornico. Prisotnim se je zatem predstavila goriška kandidatka DS za deželni svet Majda Bratina, ki je med drugim poudarila, da ima Gorica velik razvojni potencial v povezovanju slovenskih in italijanskih univerzitetnih struktur.
Pred začetkom shoda se je Fassino sestal s predstavniki SKGZ. V svojem pozdravnem nagovoru je deželni predsednik Rudi Pavšič poudaril, daje bil Fassino vedno pozoren do slovenske manjšine, ob tem pa je izrazil zadovoljstvo, da DS nadaljuje s tradicijo svojih predhodnikov, ki so zagotavljali slovensko predstavništvo v parlamentu. Deželni predsednik SKGZ je hkrati opozoril na zelo važno vlogo, ki jo je odigral Miloš Budin v vseh teh letih, nazadnje kot vladni podtajnik, ne samo v korist slovenske manjšine, pač pa za ves čezmejni prostor. Pavšič je zato izrazil upanje, da bo na državni ravni DS upoštevala in primerno ovrednotila Budinovo znanje in njegove bogate izkušnje. Ob prisotnosti videmske predsednice SKGZ Jole Namor, tržaškega koordinatorja DS Štefana Čoka, ravnatelja Kulturnega doma Igorja Komela je goriški predsednik SKGZ Livio Semolič pozdravil tudi v imenu združenja Darko Bratina in spomnil na veliko prijateljstvo, ki je vezalo Fassina in pokojnega goriškega senatorja. Obenem je Semolič izrazil zadovoljstvo, da hči Darka Bratine Majda kandidira za deželni svet z DS, pri tem pa ne predstavlja le Slovencev, pač pa vso goriško stvarnost. Srečanja v priredbi slovenske komponente DS se niso udeležili predstavniki SSO, čeprav so bili nanj uradno vabljeni. (dr)
Z volilnega shoda v Kulturnem domu
bumbaca
volitve
Casini (UDC) bo danes v Furlaniji
VIDEM - Voditelj Sredinske zveze UDC Pierferdinando Casini bo danes na obisku v Furlaniji. Sodeloval bo na volilnih shodih v Vidmu in v Pordenonu.
Casinijeva stranka na deželnih volitvah podpira predsedniško kandidaturo Renza Tonda, na političnih volitvah pa nastopa sama. Nekdanji predsednik poslanske zbornice je v zadnjih dneh močno zaostril polemiko z desno sredino in s Silviom Berlusconi-jem. Slednji bo na obisku v Vidmu v petek, 12. aprila, prav ob koncu volilne kampanje.
brdo pri kranju - Neformalno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije
Evropska perspektiva za Balkan
Srečanja sta se udeležila tudi srbski zunanji minister Vuk Jeremic in kosovski premier Hashim Thaci, ki pa se nista srečala
BRDO PRI KRANJU - Zunanji ministri EU so drugi dan srečanja na Brdu pri Kranju potrdili zavezanost evropski perspektivi državam Zahodnega Balkana. Srečanja so se udeležili tudi njihovi kolegi iz držav v regiji, med drugimi sta prišla srbski zunanji minister Vuk Jeremic in kosovski premier Hashim Thaci, ki pa se nista srečala.
"Srečen sem. Mislim, da smo še enkrat pokazali, kako zavezana je EU Zahodnemu Balkanu," je po koncu srečanja dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Komisar za širitev Olli Rehn je ocenil, da je bil včeraj "srečen dan za evropsko perspektivo Zahodnega Balkana". Sestanek na Brdu je namreč po njegovih besedah nadgradil sestanka leta 2003 v Solunu in 2006 v Salzburgu in dal nov zagon evropski integraciji Zahodnega Balkana.
Slovensko predsedstvo EU je po včerajšnjih pogovorih že objavilo posebno izjavo, v kateri je pozdravilo sporočilo komisije. V njej je poudarilo, da je v skupnem interesu, da države regije čim hitreje nadaljujejo politične in gospodarske reforme, priznajo in zaščitijo etnične manjšine ter napredujejo na svoji poti v EU. "Menili smo, da je solunska agenda potrebna osvežitve, in to se je, upam, uresničilo," pa je pogovore na Brdu povzel predsedujoči zunanjim ministrom EU, vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Kot ključno vprašanje pogovorov je sicer izpostavil, "kako pomagati evropski orientaciji Srbije".
Srbski zunanji minister Vuk Jeremic je na skupnem zajtrku kolege iz EU pozval k takojšnjemu podpisu stabilizacijsko-pri-družitvenega sporazuma s Srbijo, saj bi to okrepilo proevropske sile v tej državi pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami 11. maja. Kot je povedal Rupel, so se ministri "praktično soglasno" strinjali, da je treba prav v tem trenutku narediti še kakšen korak naprej v tej smeri.
Jeremic je na novinarski konferenci po pogovoru z ministri EU povedal, da Srbija glede ozemeljske celovitosti ne bo pristala na nikakršne kompromise in izrazil prepričanje, da jim bo na koncu koncev tudi uspelo večino držav v ZN prepričati, da se je treba vrniti k pogajanjem in doseči kompromisno rešitev glede Kosova. Hkrati pa je srbski minister ponovil trdno zavezanost Srbije Evropi in ocenil, da bi lahko bila ob zmagi proevropskih sil na majskih volitvah Srbija v EU že v štirih do šestih letih.
Na Brdu je bil včeraj tudi kosovski premier Hashim Thaci. Z Jeremicem se nista srečala, novinarjem pa je Thaci dejal, da je Kosovo pripravljeno implementirati de-
Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik in slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel med pogovorom s kosovskim premierjem Hashimom Thacijem
ansa
mokratične kriterije in začeti proces integracije v evroatlantske strukture, ter izrazil prepričanje, da bo Kosovo kmalu v zvezi Nato in v EU. "Kosovo je od danes de facto kandidat za članstvo v EU," je še dejal.
Ministri so ob koncu srečanja na Brdu sprejeli tudi posebno izjavo o Tibetu. V njej so izrazili zaskrbljenost zaradi razmer v tej kitajski pokrajini in pozvali h končanju nasilja. Zavzeli so se za
tvoren dialog o vprašanjih, kot so ohranitev tibetanskega jezika, kulture, vere in tradicij, izjava pa ne omenja možnosti boj ko ta olim pij skih iger v Pe kin gu. (STA)
1 0 Nedelja, 30. marca 2008
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
pristanišče - Stavka se po hudi petkovi poškodbi mladega delavca nadaljuje
Delavci ne popuščajo Nujen sporazum o varnosti
Pristaniški delavci protestirali na nabrežju - Srečanje s prefektom Balsamom
Dokler na tržaški prefekturi ne bo sklenjen sporazum o varnosti pristaniških delavcev, bo dejavnost tržaškega pristanišča ustavljena. To je izjavil pokrajinski tajnik sindikata Fit-Cisl Rosario Galitelli po srečanju na prefekturi, kjer je prefekt Giovanni Balsamo včeraj sprejel sindikalno predstavništvo pristaniških delavcev. Četudi je bil sklic ustreznega omizja že predviden za sredo, zahtevajo delavci takojšen podpis sporazuma. Do takrat, pravijo, se bo stavka vsekakor nadaljevala.
Po srhljivi nesreči pri delu, ko se je v petek v tržaškem pristanišču hudo poškodoval mlad delavec, je namreč včeraj dopoldne okrog 150 pristaniških delavcev spontano manifestiralo na tržaškem nabrežju in zahtevalo nujne ukrepe v prid večji varnosti pri delu. V ta namen so se na Pomorski postaji zbrali na skupščini, ki so se je udeležili tudi predstavniki področnih sindikatov Filt-Cgil, Fit-Cisl in Uiltrasporti. Slednji so predlagali, da se pred izvajanjem protestnih akcij počaka vsaj na sredin sestanek na prefekturi, glede katerega so pogajanja že v končni fazi. Toda večina delavcev je zahtevala čimprejšnje soočenje s prefektom. Delavci so se tako podali proti Velikemu trgu in za nekaj časa tudi povzročili težave v prometu. Nato so manifestirali pred prefekturo, na kateri je prefekt Balsamo naposled sprejel njihovo delegacijo. Na srečanju je tako padla odločitev, da bodo o osnutku sporazuma razpravljali že jutri na skupnem omizju, na katerem bodo sodelovali sindikati, delavci in Pristaniška oblast. Pred dokončnim podpisom pa bodo osnutek vsekakor predstavili delavcem.
Dogovor, ki so ga že sklenili v mnogih italijanskih pristaniščih, bi omogočil odstranitev nekaterih ovir, kot so npr. omejene pristojnosti predstavnika delavcev, ki je odgovoren za varnost pri delu (it. kratica Rls). Sicer je o podpisu sporazuma na tržaški prefekturi govor že dalj časa (nedvomno preveč), glavne težave pa povzročajo delodajalci. Slednji se baje izogibajo dodatnim stroškom, ki bi jih zahtevala uvedba novega lika za nadzor nad spoštovanjem delovnih predpisov na delovnem mestu. Do zadnjega klica k podpisu sporazuma je prišlo v Trstu sredi januarja po tragični smrti dveh pristaniških delavcev v Marghe-ri pri Benetkah. Takrat so državni področni sindikati takoj razglasili stavko v vseh italijanskih pristaniščih. V Trstu je prišlo do
Mrzlična pogajanja pred prefekturo
kroma
srečanja na prefekturi, na katerem so že takrat zahtevali podpis sporazuma. Sestanek so področni sindikati že odločno spodbudili po nesreči v tržaškem pristanišču, v kateri je izgubil življenje bolgarski voznik tovornjaka. Srečanje je bilo torej že na programu, tudi ker je Rim določil, da morajo sporazume podpisati v vseh italijanskih pristaniščih. Na januarskem srečanju so se dogovorili, da naj bi dogovor sklenili v roku 30 dni.
Upati je torej, da za podpis sporazuma zdaj ne bodo čakali na nove nesreče pri delu. Kot zagotavlja pokrajinski tajnik sindikata Filt-Cgil Angelo DAdamo, bi namreč sporazum nudil več instrumentov za povečanje varnosti pri delu, od omenjenih večjih pristojnosti za zastopnika delavcev Rls do uvedbe lika »območnega predstavnika delavcev« in seveda zagotavljanja ustreznih finančnih sredstev. Smernice, na katerih bi slonel sporazum na podlagi januarskega srečanja na prefekturi, so štetje pristaniških delavcev, povečanje njihovih pristojnosti, stalno nadzorovanje pristaniškega območja, poklicno izobraževanje delavcev in stroge sankcije za podjetja, ki ne spoštujejo varnostnih predpisov.
A.G.
tečaji - Slavistično društvo in ZSKD
Za boljšo izreko in poznavanje slovenščine
V tržaško Gregorčičevo dvorano se vračajo tečaji, namenjeni vsem, ki bi radi izboljšali svojo izreko in sploh znanje slovenskega jezika: v prvi vrsti seveda tistim, ki vsakodnevno »delajo« v slovenskem jeziku, na primer šolnikom, ra dij skim in te le vi zij skim no vi nar -jem, a tu di druš tve nim pred sed ni -kom in na po ve do val cem. Na po bu -do Slavističnega društva Trst - Gorica - Videm in v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev bo tudi letos zaživel tečaj zborne izreke, ki ga vodi Ajda Kalan, priznana mentorica za kulturo govora. Predviden je tako začetniški kot nadaljevalni tečaj, odvisno pač od tega, če se ga bodo udeležili lanski ali novi
tečajniki. Vsako srečanje bo obsegalo dve uč ni uri, ki bos ta ob se ga li predavanja o kulturi govora, praktične vaje iz fonetike, interpretacije besedil in sploh vse, kar lahko pri-po mo re k bolj ši iz re ki.
Novost letošnje ponudbe je tudi delavnica javnega nastopanja, ki jo bo vodila prof. Polona Kukec. Tudi v tem primeru gre za predavanja in praktične vaje: udeleženci bodo spoznali osnove komuniciranja, tako be sed ne ga kot ne be sed ne ga, skrivnosti govornega sloga, jasnega in učinkovitega govora ter nastopanja brez strahu.
Prijave zbirajo do 5. aprila v ura dih ZSKD (Uli ca san Fran ces co 20, telefonska številka 040 635626)
volitve - Pobuda v knjigarni Minerva
Levica: Evroregija mora združevati ljudi in ne sme mimo aktualnih socialnih vprašanj
Srečanje Mavrične levice v knjigarni Minerva o evroregiji in mednarodnih povezavah
kroma
Združena levica načelno podpira projekt evroregije, ki ga zagovarja in oblikuje Riccardo Illy, a ne za vsako ceno. »V razmerah, ko padajo državne in upam kmalu tudi miselne meje ter pregrade je povezovalni proces neizbežen. Združevanje pa ne sme mimo realnih potreb ljudi,« razmišlja kandidat Mavrične levice za deželni parlament Igor Kocijančič. Po njegovem mnenju je predsednik Furlanije-Julijske krajine Illy dobro zastavil načrt evroregije, Kocijančiču pa ni všeč kako evroregijo npr. tolmačita koroški glavar Haider in predsednik Veneta Galan, »ki razmišlja samo o ekonomskih povezavah in o skupnih javnih storitvah.«
O evroregiji in o mednarodnih povezavah je tekla beseda na včerajšnjem srečanju združene levice v konferenčni dvorani knjigarne Minerva. Med razpravljalci je bila tudi evropska poslanka Demokratične levice Pasqualina Napoletano, ki je v evropskem parlamentu članica skupine Evropskih socialistov.
VOLITVE 2 O O 8
Dan Demokratske stranke in obisk Piera Fassina
Tudi pri nas, kot po vsej Italiji, je danes dan Demokratske stranke, ki kliče na predvolilno mobilizacijo vse člane in pristaše. Vsi strankini sedeži bodo danes odprti, aktivisti pa bodo delili volilno gradivo. Ob tej priložnosti pride danes v Trst nekdanji tajnik Levih demokratov Piero Fassino, ki se bo z volilci in volilkami srečal ob 11. uri v gazebu DS na Borznem trgu.
Danes na Trgu Cavana vodja SKP Giordano
Vsedržavni tajnik Stranke komunistične prenove Franco Giordano bo danes ob 11. uri obiskal volilni gazebo Mavrične levice na Trgu Cavana. Gazebo je odprt vsak dan do volitev med 9. in 12. uro.
Jutri na Opčinah o Krasu in KGS
Kandidat Mavrične levice za deželni svet Igor Kocijančič vabi jutri ob 19.30 v Prosvetni dom na Opčine na javno soočenje o Krasu, parku in Kraški gorski skupnosti. Navzoči bodo tudi drugi kandidati Illyjevega zavezništva iz vrst Demokratske stranke in Slovenske skupnosti.
V torek v Nabrežini "Sinergija za slovenstvo"
V	torek se v Nabrežini obeta zanimiv in privlačen večer. Sekcija Slovenske skupnosti prireja debatni večer na temo "Sinergija za slovenstvo'. Pogovor bodo oblikovali dolinska županja Ful-via Premolin, odbornica Občine Zgo-nik Nadja Debenjak, repentabrski podžupan Marko Pisani, bivši senator Stojan Spetič in občinski svetnik Massimo Veronese. Častni gost večera bo pisatelj Boris Pahor, kandidat SSk, kar že samo po sebi obeta, da bo večer žlahten in iskriv. Pogovor bo vodila Maja Lapornik.Srečanje bo v prostorih SKD Igo Gruden (v Radovičevi dvorani) ob 19.30.
Dobri odzivi na spletno stran "www.igorgabrovec.net"
Spletni	naslov
"www.igorgabrovec.net" je že v prvih dneh po objavi dosegel zelo visoko število obiskov, kar dokazuje, da je internet že dokaj uveljavljen instrument tudi političnega komuniciranja, meni kandidat SSk za deželni svet Igor Ga-brovec. Danes dopoldne se bo srečal s Slovenkami in Slovenci, ki živijo v mestu: ob 10. uri pri Sv. Jakobu, ob 11.30 pa v Škednju.
Kralj (SSk): Slovenščina še vedno kamen spotike
V	preteklih dneh je bil v ospredju pozornosti obisk predsednika Napolitana, ki je predvsem izpostavil znan-stveno-raziskovalno vlogo mesta danes, predvsem pa pomen te vloge za boljši jutri celotnega teritorija. Poudarek je bil dan tudi na dejstvu, da so znanstveni centri multikulturni, večjezični, odprti ne le mestu, ampak svetu nasploh. Kako pa gre to skupaj z dejstvom, da je slovenščina v Trstu, in ne samo, še vedno kamen spotike, da so javni napisi in smerokazi v slovenščini (ko sploh so) moteči, da se na tržaških šolah ne poučuje jezika in kulture soseda? S skupnimi močmi moramo torej izkoristiti ta trenutek, ki se nam ponuja, po drugi strani pa moramo tudi sami biti dosledni in ponosni na naš jezik in kulturo, piše v izjavi Bogdan Kralj, kandidat SSk za deželni svet.
/
ŠPORT
Nedelja, 30. marca 2008
5
avtocesta - Protest Združenja kraških vasi
Na vzhodnem Krasu nove table le v italijanskem jeziku
Gradbeno podjetje Collini krivi podjetja, ki imajo v zakupu smerokaze
Na novem avtocestnem odseku med Padričami in Katinaro so pred kratkim postavili nove smerokaze in table le v italijanskem jeziku. In to v brk ne samo zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino, temveč tudi elementarnemu spoštovanju avtohtonega prebivalstva in nenazadnje samih voznikov, ki se od tam v glavnem peljejo v Slovenijo in Hrvaško.
Koordinacijski odbor kraških vasi, kot nam je povedal Karlo Grgič, je takoj po postavitvi samo enojezič-nih napisov protestiral pri gradbenemu podjetju Collini, ki ima v zakupu gradnjo tamkajšnje avtocestne trase. »Odgovorni pri Colliniju so odgovornost za nespoštovanje slovenščine zvrnili na podjetje, ki ima v zakupu table in smerokaze. Sami pa niso naredili nič za rešitev problema, čeprav bi morali. Tipični primer zvračanja svojih odgovornosti na druge,« pravi Grgič, katerega združenje je poseglo tudi pri občinski upravi, ki nadzoruje in koordinira vsa dela na avtocesti.
Pred stav ni ki vzhodno kraš kih vasi ne nameravajo popustiti in se pri svojih zahtevah sklicujejo na zakone. »Podjetje Collini upravičeno ne dovoljuje nikomur, da bi v tamkajšnji sko raj tri ki lo me tre dolg pre dor vsto -pil brez var nost ne če la de. Pri tem se pravilno sklicuje na zakone o varnosti. Ko se sklicuješ na zakone, pa moraš spoštovati vse zakone,« meni Grgič. Prizadevanja njegovega združenja so v preteklosti že obrodila sadove, ko so npr. na avtocestnih izvozih za Trebče in Padriče postavili cestna napisa tudi v slovenskem jeziku.
Predstavniki kraških vasi so v petek dopoldne, kot smo poročali, žele li na vse to opo zo ri ti tu di pred sed -nika republike Giorgia Napolitana in zastopnike oblasti, ki so ga spremljali. Na zasebno zemljišče ob avtocesti so pred predsednikovim prihodom razobesili dvojezični transparent, ki pa so ga policisti takoj sneli in ga vrni li po bud ni kom ne kaj mi nut po Na -politanovem odhodu iz gradbišča.
Kot je razvidno iz naše fotografije so imena vseh krajev na novih avtocestnih tablah napisana le v italijanskem jeziku. Izjema je samo Pesek, ki se po odloku dolinske občinske uprave oziroma njenega takratnega župana Borisa Pangerca enako imenuje tako v italijanskem kot v slovenskem jezi ku...
Na novem avtocestnem odseku med Padričami in Katinaro so postavili table in smerokaze le v italijanščini
padriče - Srečanje
Čezmejna nega in pomoč na domu
Jutri ob 11. uri bo v znanstveno raziskovalnem območju Science Park na Pad-ričah srečanje, na katerem bodo predstavili študijo o pojavu negovalk/negovalcev na čezmejnem območju, posebej še glede na potrebe prostora, možnosti izobraževanja in delovnih pogodb.Potreba po pomoči na domu in v družinskem krogu raste tudi zaradi staranja prebivalstva in zaradi nezadostne ponudbe s strani javnega sektorja. Pojav zadeva na tisoče družin naše dežele in posebej v Trstu, kjer pa za reševanje tovrstnih potreb lahko računamo tudi na prispevek in pomoč čezmejnih delavcev.
Raziskavo o tem je pripravila dr. Pa-ola Tessitori in bo iztočnica za razpravo. Koordiniral jo bo Roberto Treu, predsednik Medregijskega sindikalnega sveta Fur-lanija Julijska krajina /Slovenija. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki italijanskih in slovenskih sindikalnih organizacij. Gre za pobudo "Eures italiano 2007/2008" v okviru projekta o osveščeni mobilnosti in je del dejavnosti EURADRIJE, novega čezmejnega partnerstva med Italijo in Slovenijo.
dsi - Jutri ob 20.30
Podelitev nagrade Vstajenje B. Pavletiču
Jutri ob 20.30 bo na večeru Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani slovesna podelitev nagrade Vstajenje Bojanu Pavletiču za knjigo Devet velikih j okov. Literarna nagrada Vstajenje se na Tržaškem podeljuje že petinštirideset let.
Namenjena je zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom, ker ustvarjajo v težjih razmerah kakor v matični domovini. Nagrada se podeljuje v velikonočnem času, zato se imenuje "Vstajenje". Nagrado so v teh petinštiridesetih letih prejeli literarni ustvarjalci iz zamejstva in zdomstva, med temi: Alojz Rebula, Boris Pahor, Vladimir Kos, Milka Hartman, Janko Messner, Ubald Vrabec, Ljubka Šorli in še druga znamenita pisateljska peresa.
Komisija vsako leto pregleda seznam knjig, ki so izšle v prejšnjem letu. Sestava komisija se je z leti spremenila. Trenutno jo sestavljajo prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros,
prof. Zora Tavčar, dr. Zorko Harej, prof. Diomira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet in urednik Mladike Marij Maver.
De nar no na gra do bo Bo ja nu Pavletiču izročil predstavnik Zadružne kraške banke. Utemeljitev bo prebrala predsednica komisije prof. Loj zka Bra tuž, bra nje od lom kov iz nagrajenega dela bo podal član Slovenskega odra. Umetniško bo večer obogatila Moška pevska skupina Sv. Jernej z Opčin pod vodstom Janka Ba na.
kulturno sodelovanje
Projekt Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske
Prva izvedba skupnega projekta »Preko mej« v organizaciji Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti je bila uresničena v letu 2006. Da bi snovali drugo izvedbo prireditve, ki pa tokrat ne bo nosila istega imena, ker so formalne meje med tem časom padle, so se v petek, 14. marca v kavarni San Marco, zbrali predstavniki soorganizatorjev in partnerskih organizacij.
Srečanja, ki ga je tokrat gostila Zveza slovenskih kulturnih društev, so se ude le ži li, po leg pred sed -nika Marina Marsiča in deželne ko-or di na tor ke Ro sa ne Sa ba din, pred -stavnik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Vojko Stopar, predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predstavnica Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta Marija Kerže, poslovodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janko Mal-
le, taj nik Kr ščan ske kul tur ne zve ze iz Celovca Andrej Lampichler ter predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok.
Glas be no-gle da liš ki mo zaik z na slo vom »Pre ko mej« je bil pre mi -erno uprizorjen v ljubljanskih Križan kah, na to pa še v Pli ber ku, Trstu, Ma ri bo ru in Mo noš tru. Le -tos so pobud ni ki ob drža li is to zas -novo, vsebina prireditve pa bo poezija sodobnih avtorjev vsake pokrajine, ki jih bodo posebej za to priložnost uglasbili mladi skladatelji. Scenarist bo Marjan Štikar s Ko-roš ke.
Namen projekta je predvsem promocija zamejskega kulturnega ustvarjanja v Sloveniji, ter spodbuja nje mla dih li te rar nih in glas be nih ustvarjalcev.
Premiero skupnega projekta načrtujejo v začetku novembra v Ljubljani, ponovitve pa na Goriškem, Koroškem in v Monoštru. (rsc)
pomorska postaja - Revija tržaških otroških in mladinskih pevskih zborov
Vzcvetela pomlad mladih glasov
Revijo pripravila Zveza cerkevenih pevskih zborov - Včeraj zapelo štirinajst zborov, danes pa se jih bo predstavilo še sedemnajst
Pesem mladih je letos privabila izredno veliko število nastopajočih
kroma
S prvim pomladanskim soncem je včeraj ponovno vzcvetela pomlad glasov revije tržaških otroških in mladinskih zborov Pesem mladih. Letošnje revije se bodo organizatorji Zveze cerkvenih pevskih zborov dolgo spominjali zaradi nepričakovano velikega števila prijavljenih zborov, kar je bil razlog izredne delitve pevskega maratona na dva dela. V soboto je na odru Pomorske postaje zapelo štirinajst društvenih in šolskih zborov, danes ob šestnajstih pa bo na vrsti sedemnajst zborov, s katerimi bo množična revija zaokrožila svoj dvodnevni potek.
Nastopom je včeraj sledila priznana zborovodkinja, vodja opernega zbora v Ljubljani Martina Batič, ki je zborovodjem ob koncu podala svoje strokovno mnenje. Isto funkcijo bo danes prevzela bivša ravnateljica Glasbene šole Koper Stanka Umek. Nagovor je bil zaupan zborovod-kinji Zdenki Kavčič Križmančič, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj opustila priložnostne besede in podala stvarno razmišljanje o zavestnem pristopu k otroški zborovski dejavnosti in upoštevanju posebnih problematik tega pevskega področja. Slovenski program deželnega sedeža Rai kot običajno sledi celotni reviji z radijskim in televizijskim snemanjem, ki bo danes ujelo glasove in izraze štiristotih malih pevcev. Revijo podpirajo tržaška Slovenska prosvetna matica, Dežela Furlanija-Julijska krajina in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. (rop)
trieste trasporti
Sindikati Rdb: Stavkalo je 44% uslužbencev
Kar 44 odstotkov uslužbencev prevoznega podjetja Trieste Trasporti je po sindikalnih virih sodelovalo pri stavki, ki so jo včeraj sklicali osnovni sindikati Rdb. Vodstvo podjetja pa je bilo mnenja, da je ostalo doma le 27 odstotkov zaposlenih. Sindikati Rdb so razglasili stavko v znak protesta proti obnašanju podjetja, ki gre pri izvajanju industrijskega načrta svojo pot in onemogoča sindikalno delovanje v podjetju ter se sploh ne zmeni za zahteve predstavnikov uslužbencev. Sindikati zahtevajo zato poseg Pokrajine Trst, ki je večinski lastnik podjetja.
50 let združenja Anffas
Združenje družin z umsko ali duševno prizadetimi otroki Anffas bo ob 50. obletnici ustanovitve danes od 10. do 18. ure na Trgu Cavana ponujalo modre vrtnice, ki so simbol združenja. Cilj pobude je seznanjanje ljudi z lastnim delovanjem in zbiranje prispevkov za financiranje projektov v korist prizadetih otrok.
e
Nedelja, 30. marca 2008
TRST
/
Plaz kamenja in zemlje je odnesel s sabo
železobetonski oporni zid na gradbišču hotela Europa
kroma
danes v nabrežini - V organizaciji SKD Vigred in KD Rdeča zvezda
Že 14. pevska in glasbena revija otrok in mladih Vsi smo prijatelji
nabrežinski breg - Kamenje, zemlja in drevje zgrmeli s pobočja
Plaz zasul gradbišče ob hotelu Europa
Na srečo se je nesreča zgodila ponoči, ko na gradbišču ni bilo delavcev
Ogromen plaz se je usul s pobočja kakih 50 metrov pod Obalno cesto na gradbišče nekdanjega hotela Europa pod Nabrežino in z zemljo, kamenjem in izrutim drevjem zasul ploščad, na kateri bi morali po načrtu zgraditi trinadstropno garažno hišo. Zgodilo se je v četrtek zjutraj, ob pol petih. »Slišati je bilo strahoten hrup. Sprva sem mislil, da je na Obalni cesti spet prišlo do prometne nesreče, bil pa je plaz. Po vsej verjetnosti se je usul zaradi deževja iz prejšnjih dni. Še sreča, da se je zgodilo ponoči, kajti podnevi je bilo na de-lovišču na ploščadi vedno kakih deset ali tudi več delavcev. Ko bi se plaz spustil podnevi, bi jih lahko pokopal,« je včeraj povedal Fulvio Parentin, ki z ženo Cristino prebiva v bližnjem stanovanjskem bloku pod Obalno cesto. Tako sta ostala pod plazom »le« dva bagra, ki ju je kamenje z zemljo povsem za su lo.
Nekdanji hotel Europa že nekaj let prenavlja podjetje Sviluppo 54 po načrtu, ki ga je pripravil Studio Cervesi. Tam bo zraslo novo naselje s turističnimi stanovanji. Ob njem, na strani pobočja, predvideva načrt gradnjo trinad-stropne garažne hiše. Zaradi tega je moralo podjetje izkopati na stotine kubičnih metrov zemlje in kamenja kakih 20, 30 metrov v pobočje in več metrov v globino. Ko je bil izkop opravljen, so delavci ob pobočju zgradili armirani, kakih dvajset ali še več metrov visok oporni železobetonski zid.
»Delo je potekalo več mesecev, na gradbišče je vozilo na desetine tovornjakov, ki so odvažali material. Delavci so s stroji vrtali v pobočje, pri tem pa se je ustvarilo toliko prahu, da je bilo življenje na prostem nemogoče,« se je vče raj ob po gle du na ve li ko ra no v po -bočju, prav ob stanovanjski hiši spominjal Marino Zampieri.
»De cem bra je na grad bi šču de la -lo kakih 20 ljudi. Eden od bagrov je kopal v pobočje, drugi je nakladal tovornjake. Če bi se takrat usulo, bi se zgodila tragedija. Delavci so tudi vrtali luknje v pobočje ter s sondami in video-kamerami nadzorovali stabilnost pobočja,« je povedal Sergio Bresciani, dolgoletni kitarist Ansambla Lojzeta Fur-lana, ki se je tudi včeraj nahajal v na-brežinskem bregu.
Plaz je popolnoma podrl podporni železobetonski zid in ga zasul pod sabo, da je zdrsel s kamenjem in zemljo po pobočju navzdol. Zasutih bagrov ni bilo videti, tolikšna je bila gmota, ki se je odtrgala s pobočja. Po nekaterih izračunih naj bi obsegala kakih 15 tisoč kubičnih metrov.
»Usad je bil pričakovan,« je včeraj pojasnil devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret. Geologi in tehniki podjetja so že pred časom opozorili na veliko skalo, ki se je začela, po izkopu materiala v dolini, počasi premikati. Z jeklenim sidrom so jo skušali pritrditi na pobočje, očitno pa poseg ni bil uspešen. Ogro mna te ža je od lo mila sid ro in s skalo je zdrvelo navzdol še drugo kamenje, zemlja, številna drevesa in železobetonski zid v dolžini kakih 50 metrov. Zupan Ret si je med prizadevanji za stabilizacijo terena večkrat ogledal gradbišče. Odkar je postalo jasno, da obstaja nevarnost plazu, ni nihče več delal na ploščadi, je poudaril župan.
Kraj ne sre če so si ob teh ni kih in ge o lo gih ogle da li tu di pred stav ni ki gozdne straže. V ponedeljek se bodo spet srečali in pripravili poročilo, ki ga bo do po sre do va li tu di ob či ni. Ško de zaenkrat še niso ocenili. Nasuto zemljo in kamenje bo treba odstraniti, vpra ša nje pa je, ali bos ta za su ta ba gra še upo rab na, ali ne. Se ve da bo do po -trebni še dodatni izvidi, da bi ugotovili ali je preostali del pobočja stabilen, ali ne. Glede stabilnosti Obalne ceste je Ret poudaril, da ne obstaja nevarnost kakega plazu, saj je utrjena na kraš kih ska lah.
M.K.
SKD Vigred in KD Rdeča zvezda prirejata danes ob 18.-uri v telovadnici v Nabrežini 14. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji«. Letošnji program bodo oblikovali otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, ki jo vodita Aljoša Saksida in Tadeja Druscovich; iz Brega prihaja mladinska tam-buraška skupina SKD F. Prešeren, katere mentor je Sergio Zi-gotti. Nastopili bodo še: otroška plesna skupina Vigred pod vodstvom Jelke Bogatec, mladi glasbeniki ,gojenci Aljoše Saksida (iz raznih krajev Krasa),otroški pevski zbor Zgonik, ki ga vodi Zuljeka Devetak, otroški pevski zbor združenja staršev Romjan, mentorja zbora sta Aljoša Saksida in Silvia Pierotti, otroška in mladinska plesna skupina AŠKD Kremenjak (Jamlje) mentorica Jelka Bogatec in otroški pevski zbor AŠKD Krem-njak, ki ga vodi Ivana Sullini. Predstavili se bodo tudi ansambel Mladi kraški muzikanti iz devinsko-nabrežinske občine pod vodstvom Zoran Lupinca, Amatersko športno društvo Cheer-dance Millenium z mlajšo skupino Zajčki, kijo je do pred kratkim vodila Nastja Milič, zdaj pa jo vodi Petra Križmančič, in mladinsko navijaško skupino Strele pod mentorstvom Nikol Križmančič.
S plesno in glasbeno točko se bodo predstavili tudi učenci osnovne šole iz Dutovelj. Z osnovno šolo Dutovlje in razvojnim društvom Pliska Skd Vigred sodeluje že vrsto let, skupno pa v mesecu maju organizirajo Kosovelov večer v Šempo-laju in v Tomaju. V nedeljo bodo v Nabrežini nastopili tudi člani edinega slovenskega društva v zamejstvu, ki trenira boril-
ne veščine, to so člani Športnega društva Shinkai karate klub, ki stalno vadijo v zgoniški telovadnici. Skupino vodita Sergij Štoka, črni pas peti dan, in pomočnik Elija Hrovatin, črni pas tretji dan.
Kot vsako leto bodo prostovoljni prispevki namenjeni združenju Agmen, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. Ob zaključku prireditve bodo vsi nastopajoči skupaj s pomočjo balončkov spustili v nebo pismo prijateljstva.
SKD Vigred in KD Rdeča Zvezda z veseljem organizirata to pobudo z namenom, da se otroci, ki delujejo v raznih društvih, med seboj spoznajo, navežejo nove prijateljske stike, saj kjer vlada prijateljstvo, tam kraljuje mir. Obenem pa se jim zdi važno, da se tudi otroci zavedajo, da obstajajo tudi njihovi sovrstniki, ki imajo velike probleme, kot je bolezen in da tudi oni, na nek način, tem otrokom lahko pomagajo, da lažje prenašajo težke preiskušnje.
Po nedeljski pobudi ima Skd Vigred v naslednjem tednu na programu še dve pobudi, ki bosta potekali v društvenih prostorih v Štalci v Šempolaju. V sredo, 2.aprila, bo ob 20.30 na odru Štalce nastopila dramska skupina Slovenec iz Boršta, ki se bo predstavila z veseloigro v domačem narečju« Je še zmje-rej kej nauga«, delo je režiral Aleksander Corbatto. V nedeljo, 6. aprila, pa bo v Šempolaju, ob 18.30, gostovala dramska skupina društva Rovte-Kolonkovec, ki bo uprizorila igro v treh dejanjih, po izvirni zamisli Majde Fischer »Sončni mrk«. Delo je režirala Ingrid Werk.
V soboto predstavitev Parenti serpenti
Bonomove palače
krd dom briščiki »klasiki« s prešerna
Maja vikend za starostnike v Dobrni
Krd Dom Briš či ki va bi vse ob ča -ne nad 70. letom starosti iz Devina-Na-brežine, Zgonika in Repentabra, na tridnevno letovanje v toplice v Dobrno, od petka, 23. maja 2008 do nedelje, 25. maja 2008 (s polnim penzionom).
Pospremila vas bosta dva predstavnika društva Krd Dom Briščiki. Letovanje spada v Projekt »Ostareli skupaj« Prvega Območnega socialnega načrta zgoraj navedenih Občin.
Cena je samo 100 evrov po osebi s polnim penzionom (ostali delež stroška bo krilo društvo s skladom projekta).
Odhod z avtobusom 23. maja 2008, ob 8. uri s trga Sv. Roka v Nabre-žini (Občina Devin Nabrežina) ter ob 8.15 na trgu v Briščikih (Občina Zgonik), ob 8.30 pri spomeniku v Repnu (Občina Repentabor). Povratek na nedeljo, 25. maja, v popoldanskih urah.
Za podrobnejše informacije in vpise, pokličite v večernih urah na tel. št.: 346-5913119 (Norma) ...in to čimprej, saj je število mest omejeno!
Skrito.si v Slovenskem klubu
Knjižna zbirka Beletrina se ponovno vrača v Trst. Srečanje bo tudi tokrat potekalo v Slovenskem klubu, kamor bo v torek, 1. aprila, prišla ekipa slovenskih avtorjev z Beletrininim urednikom Mitjo Čanderjem na čelu. Priložnost za tokratni tržaški obisk ponuja izid knjige Skrit.si, v kateri je več kot dvajset slovenskih avtorjev srednje in mlajše generacije razkrilo tiste male, vsem drugim skrite prostore v Sloveniji ali zamejstvu, ki imajo za avtorja posebej intimen pomen. Na torkovem večeru v Slovenskem klubu (Ulica san Francesco 20) bodo svoje razkrili Miha Obit, Suzana Tratnik, Dušan Šaro-tar in Goran Vojnovic.
Jutri v Boljuncu o projektu za ovrenotenje jedra vasi
Občina Dolina sporoča, da bo v ponedeljek, 31. marca 2008 ob 19. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu, predstavitev projekta za ovrednotenje vaškega jedra zaselka Boljunec. Vsi občani so vabljeni k udeležbi.
Hrvaščina
za gospodarstvenike
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da je samo še nekaj prostih mest na tečaju hrvaščine, ki poteka v večernih urah ob ponedeljkih in sredah na tržaškem sedežu zavoda v ulici Ginnastica 72. Tečaj sofinancira Evropski socialni sklad, zato znaša vpisnina samo 1,00 evro na uro izobraževanja. Tečaj vodi lektorica za hrvaški jezik na tržaškem vseučilišču. Ne zamudite enkratne priložnosti! Prijave sprejema tajništvo SDZPI na telefonski številki 040 566360.
Poziv na skupinsko fotografiranje
Naslednjo nedeljo, 6.aprila, se ob 12.00 obeta velik dogodek pred Prosvetnim domom, in sicer na križišču med ulicami Dunajska, Narodna in Proseška. Tu se bodo namreč nastavili fotografu člani SKD Tabor. Pobuda spada v sklop praznovanj ob 40-letnici društva. Zato društveni odbor vabi vse člane, naj se v čimvečjem številu zberejo malo pred poldne na dvorišču doma ter naj vabilo na fotografijo širijo med članstvom (družinskimi člani, prijatelji, znanci), tako da bo nedeljski podvig res postal praznik vseh članov. Ura, poldne, ni bila izbrana naključno. Kdor je zaseden v jutranjih urah, lahko vse opravi, kdor pa je popoldne, ne bo prav nič zamudil. »Podvigu« bodo vsi udeleženci nato še nazdravili.
Dijaki in profesorji 1. klasičnega raz-re da Li ce ja Fran ce Prešeren v Trstu vabijo Tržačane in vse ljubitelje umetnosti in zgo do vi ne na pred -sta vi tev Bo no mo ve palače (na posnetku), ki bo v soboto, 5. aprila 2008, ob 11. uri, v gle da li šču Ric re a to ri -o E. Toti, Ul. del Cas-tello 3. V okviru pro-jek ta »Do ber dan, bu -on giorno, Bonomo!« bodo pripravili fotografsko razstavo, sreča nje bo do obo ga ti la be se di la, glas be ne točke in nas top pri lož -nost ne ga pev ske ga zbo ra.
S prireditvijo sodelujejo na natečaju FAI - Fondo per l'Ambiente Italiano in se pridružujejo praznovanjem ob Trubarjevem letu.
V gledališču Miela bodo danes ob 10. uri predvajali film režiserja Maria Monicellija Parenti Serpenti (1992), v katerem igrajo Alessan-dro Haber, Paolo Panelli, Monica Scattini in Cinzia Leone. Vstop je prost.
Gledališka predstava na Colu
Gledališka skupina Proposte tea-trali bo danes v kulturnem domu na Colu uprizorila igro v tržaškem narečju Ma... Quanti semo a ze-na??? Predstava bo ob 17.30 v priredbi Združenja tržaških gledaliških skupin LArmonia, vstop je prost.
Samomor v dolini Glinščice
V dolini Glinščice si je vzel življenje 55 let star moški, katerega truplo so našli včeraj pod razglednim stolpom pod Jezerom. Moškega, ki je bil izginil od doma že v petek, so našli člani kluba CAI, ki so nemudoma poklicali službo 118. Posegli so tudi gasilci, karabinjerji in sodni zdravnik Fulvio Costantinides.
/
TRST
Nedelja, B0. marca 2008
7
v spomin - Umetnik in narečni pesnik
Po zahrbtni bolezni umrl Atilij Kralj
Atilija Kralja, ali Tilka za prijatelje in znance, ni več med nami. Ukradla nam gaje zahrbtna bolezen, kije dolgo, do dokončne izčrpanosti, preizkušala njegove življenjske moči. V spominu pa ostaja prijazen lik umetnika in narečnega književnika. To, kar sta proizvedla njegov čopič in pero, je dragocena zapuščina, ki bogati našo ljudsko kulturno zakladnico.
Razpet med ljubeznijo do Krasa, od koder je izviral njegov rod, in ljubeznijo do morja, ob katerem sta tekli njegovo otroštvo in mladost, je svojo znatno ustvarjalno moč prepredel z neko mehko otožnostjo, z velikim estetskim čutom in s pretanjenim smislom za humor. Starša sta bila namreč iz Trebč, zato je vzljubil kraško naravo in ostal zvest materinemu trebenskemu narečju, rodil pa se je v Trstu in preživel mlada leta na Ponterošu, tik morja, kije prav tako vzburjalo njegovo domišljijo in oplajalo njegovo umetniško žilico.
Če je v njegovih risbah, akvarelih in temperah zaznati neko nasprotje med sladkostjo lepote in dobrohotnosti narave in med grenkobo človekovega spoznanja o nelagodnosti bivanja, je njegova besedna umetnost polna vedrine in duhovitosti, čeprav se v globini radoživih zapisov skriva tudi vsa resnost in včasih tragika človekovega in družbenega bistva. »Humor je tisto, k'r se ti stri smejet za pet sekund in mislet deset minut,« je imel navado reči in to misel je tudi zapisal nekje v svoji knjigi Uače naš - dogodivščine v narečju, ki jo je leta 1997 izdala Zadružna kraška banka.
Tilkova duhovitost je bila pregovorna. Znal je izvabiti smeh tudi v navadnem pogovoru in za vsako misel je v hipu našel duhovito prispodobo. Vsemu temu pa je dodalo svoj čar tre-bensko narečje, ki ima že samo po sebi veder prizvok. »Drage muaje,« je še zapisal v svoji knjigi, »Jest uživam kd'r najdem ljudi duhovite, ki če so res in iskreno duhovite, pomene, da so bogate... nutre v duše.«
Bogati, kot so bogate njegove pesmi in prozni zapisi, kot so bogate njegove radijske in gledališke izkušnje in kot so bogate tudi politične vinjete in karikature, ki jih je tu pa tam objavljal v Primorskem dnevniku in v glasilu openskega društva Tabor. Mnoge ohranjajo neverjetno aktualen naboj.
Tilko Kralj se je rodil 30. januarja 1929 v proletarski družini trebenske-ga zidarja Karla, ki se je po krajšem, zaradi pomanjkanja prekinjenem, šolanju na ljubljanski gradbeni šoli, zaposlil kot zidar v Trstu, in gospodinje Justine Mo-žinove. Tilko je rad ironiziral celo nad svojim rojstvom. V tistem času leta 29 je namreč pritisnila izjemno huda zima, izbruhnila je velika svetovna gospodarska kriza, v naših krajih je divjal fašizem. Kaj se je lahko še zgodilo? »Takrat s'n se ruado jest! Pravejo, da nesreče ne pridejo nigdar same!«
Atilij Kralj
Otroška leta je preživel razpet med Ponterošom in občasnimi bivanji pri sorodnikih v Trebčah. Osnovno šolanje je opravil v Rojanu, seveda strogo v italijanskem jaziku, kot je ukazal fašizem in to je bil eden od bistvenih razlogov, da je pozneje pisal v narečju. Študij je nadaljeval na tehničnem zavodu Volta, prav tako v italijanščini, kjer je leta 1947 maturiral. Takoj po maturi se je zaposlil na Odseku za gradnje v Kopru, kmalu pa se je vrnil v Trst in delal pri Zavezniški vojaški upravi do leta 1959, ko se je najprej zaposlil pri nekem arhitektu v Milanu, nato pa v Vidmu, kjer se je naučil furlanščine. Sredi šestdesetih let se je posvetil prostemu poklicu geometra ter z raznimi arhitekti sodeloval pri načrtovanju in opremljanju vil, stanovanjskih blokov, hotelov, cerkev in drugih objektov. V tem času se je lotil tudi likovnega in pesniškega ustvarjanja. Njegove risbe in akvareli so bile na raznih razstavah, pesmi pa je objavil v dveh zbirkah - Po-gruntane na risalne mize, ki je izšla leta 1977 in Še druge pogruntane na risalne mize (1996). Pesniško žilico je pravzaprav odkril ob stoletnici treben-ske šole, ko so ga vprašali, če bi kaj napisal in takrat je nastala prva pesem in humoristični skeč, ki je imel velik uspeh in ga opogumil, da se je podal na pot pesniškega in humorističnega ustvarjanja. Nekatere njegove pesmi sta uglasbila Ubald Vrabec in Aleksander Vodopivec. Kot likovnik je pripravil tudi več scen za mladinske igre in sodeloval z Amaterskim gledališčem v predstavi Dlaka na jeziku. Dalj časa je sodeloval tudi z radiom Trsta, kjer je vodil humoristično oddajo Čakole. V devetdesetih je nastala knjiga Uače nas, v kateri je zbral spomine na svoje starše, na njihovo rojstno vas, na nekdanje življenje in navade. Skratka, v njej najdemo poleg zabavnih odlomkov tudi zanimiv prerez nekdanjega življenja v naših krajih.
Zadnja leta je Tilko preživel v senci. Zaradi bolezni se ni več pojavljal v javnosti in javnost je žal pozabila nanj in na njegovo delo. S tem mu je bila storjena velika krivica. »Dejte Cesarju kar je Cesarskega j'n dejte Kralju kar je Kraljevega,« je bil eden od njegovih hecnih motov. Danes ga žal ni več med nami, njegov zgled in dragoceno delo pa bo ostalo. Zato smo mu dolžni dati, kar mu gre.
Dušan Kalc
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 30. marca 2008
AMADEJ Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.30 - Dolžina dneva 12.40 - Luna vzide ob 3.29 in zatone ob 11.42.
Jutri, PONEDELJEK, 31. marca 2008
MODEST VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,2 stopinje C, zračni tlak 1018,8 mb ustaljen, veter 10 km na uro severo-zahodnik, nebo rahlo poo-blačeno, vlaga 65-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C.
OKLICI: Edoardo Antonini in Concetta Manfredi, Alois Bonifacio in Sara Fi-naurini, Fabio Serravallo in Rossella Depase, Marco Martissa in Alessandra Ta-maro, Antonio Esposito in Annunziata Romano, Massimiliano Bagattin in Edy Ermini, Andrea Missio in Monica Gerin, Enzo Marozzi in Chiara Agostinis, Giuseppe Noviello in Maria Castellaneta, Mario Hrelija in Antonella Gentilomo,
[12 Lekarne
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Ivana 5 (040 631304).
Od ponedeljka, 31. marca, do sobote, 5. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Oširek Osoppo 1, Ul. Set-tefontane 39.
Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Kino
Piero Sodomaco in Luisa Gubaro, Antonio Baici in Monica Antonini, Flavio Fano in Grete Valenta, Marco Bonabel-lo in Elena Stocco, Lorenzo Cavalieri in Veronica Argenti, Stefano Colbasso in Gabriella Giuliani, Silvio Grando in Ni-coletta Pastore.
Nedelja, 23. marca 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan (040 299197).
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino (040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124).Sesljan (040 208721) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208721) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
M Izleti
ALCIONE - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Lo scafandro e la farfalla«.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il cacciatore di acquiloni«.
ARISTON - 16.30, 20.00 »Odette Tou-lemonde - Lezioni di felicita«; 18.20, 22.00 »Leoni per agnelli«.
CINECITY - 22.15 »10.000 ac«; 19.35, 22.10 »Grande grosso e ... Verdone«; 10.45, 12.55, 15.15, 17.25 »Water horse - La leggenda degli abissi«; 22.20 »Colpo d'occhio«; 20.15 »Questa not-te e ancora nostra«; 10.55, 12.50, 14.45, 16.35, 18.25 »La volpe e la bambina«; 10.50, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25 »Spiderwick le cronache«; 10.45, 13.10, 15.20, 17.40, 19.50, 22.00 »27 volte in bianco«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »L'amore secondo Dan«; 10.55, 14.55, 17.20, 19.50, 22.15 »Tutta la vita davanti«; 11.00, 14.50, 17.15, 19.40, 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«.
EXCELSIOR - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »La banda«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Un bacio romantico - My Blueberry Nights«.
FELLINI - 16.45, 20. 15, 22.00 »10.000 A.C.«; 18.30 »Il falsario«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 11.00, 14.30, 15.30, 17.00 »Spiderwick - Le cronache«; 18.30, 20.20, 22.20 »Colpo d'occhio«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.00 »Alvin superstar«; 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Onora il padre e la madre«.
KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.00, 18.00 »Horton Horton«; 15.30, 18.40, 21.00 »Očka brez načrta«; 14.40, 17.50 »SOS planet in Morski psi«; 14.20, 16.20, 18.20, 20.20 »Kronike Spiderwick«; 20.00, 22.00 »Točka prednosti«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Water horse - La leggenda degli abbissi«; 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Tut-ta la vita davanti«; Dvorana 2: 11.00, 14.30 »Asterix alle Olimpiadi«; 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »L'amore secondo Dan«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Spi-derwick - Le cronache«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »27 volte...in bianco«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Cenerentola e gli 007 nani«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Verdone«.
SUPER - 15.30, 17.10 »Water Horse - La leggenda degli abbissi«; 18.50, 20.30, 22.15 »Questa notte e ancora nostra«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »Il cacciatore di aqui-loni«; Dvorana 2: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 3: 15.45, 17.45 »Spiderwick - Le cronache«; 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 4: 17.50, 20.10 »L'amore secondo Dan«; 15.50, 22.00 »Questa notte e ancora nostra«; Dvorana 5: 15.20, 17.30 »27 volte...in bian-co«; 20.00, 22.00 »Colpo d'occhio«.
KRUT prireja 7-dnevno ekskurzijo na Makarsko od 5. do 11. junija. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni!
PO PARKIH COLORADA, NEW MEXI-CA IN ARIZONE Skupina planincev in ljubiteljev narave, ki deluje pod okriljem Slovenskega planinskega društva Trst, se bo podala na trinajstdnevno potepanje po Severni Ameriki z ogledom nekaterih edinstvenih narodnih parkov. Program je na spletni strani SPDT: www.spdt.org. Nujen je takojšen vpis in sicer do 5. aprila 2008. Za vpisovanje in ostale informacije pokličite na tel. 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka).
IZLET SPDT V VIPAVSKO DOLINO: Zaradi slabega vremena je bil izlet na Velikonočni ponedeljek (24. marca 2008) prenešen na nedeljo, 6. aprila 2008. Pohod, ki bo potekal po Vertovčevih poteh , to je po lopo označeni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline ni težaven in zato primeren za vse. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. (L.S.)
SEJEM VINITALY v Veroni. Pridi z nami, gremo z avtobusom v nedeljo 6. aprila 2008, odhod iz Trsta ob 6. uri, iz Gorice ob 6.50. Potrdi tvojo prisotnost na tel. št.: 0481-32283, Daniela Mar-kovič ali na E-mail: daniela_onav@ya-hoo.com.
VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 333-1461383.
AVTOBUSNI IZLET NA BLOŠKO PLANOTO V nedeljo, 27. aprila 2008, organizira SPDT avtobusni izlet na Bloško planoto. Pohod ni zahteven in bo trajal od štiri do pet ur. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel. 040/220155 (Livio) ali 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). (L. S.)
KRIŠKA SEKCIJA DZPI-ANPI organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak).
KRD DOM BRIŠČIKI vabi vse občane nad 70. letom starosti iz Devina Na-brežine, Zgonika in Repentabra, na tridnevno letovanje v toplice v Dobrno, od petka, 23. maja 2008 do nedelje, 25. maja 2008 (s polnim penzionom). Odhod z avtobusom 23. maja 2008, ob 8. uri s trga Sv. Roka v Nabrežini (Občina Devin Nabrežina) ter ob 8.15 na trgu v Briščikih (Občina Zgonik), ob 8.30 pri spomeniku v Repnu (Občina Repentabor). Povratek na nedeljo, 25. maja, v popoldanskih urah. Za podrobnejše informacije in vpise, pokličite v večernih urah na tel. št.: 346-5913119 (Norma) ...in to čimprej, saj so mesta omejena!
ŒB Osmice
DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18.
OSMICO je odprl Edvard Tul, Mačkol-je - Križpot 121. Nudi tudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198.
OSMICO je odprl Stubelj v Šempolaju.
OSMICO smo odprli pri Deanu Vergi-nella, na Kontovelu. Tel.: 348-8049335.
OSMICO je odprl Jadran v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel.: 040-327104.
OSMICO je odprl Pahor Mario v Jam-ljah.
OSMICO je odprl Škerk Boris v Prapro-tu. Tel.: 040-200156.
PRI PIŠČANCIH so Ferfolja odprli osmico. Točijo belo in črno vino ter nudijo domač prigrizek. Toplo vabljeni!
V	MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel.: 040-208451.
V	SAMATORCI št. 2 je odprl osmico Walter Pipan. Tel. 040-229261.
www.teaterssg.it
KOLEDAR ■ april
doma|
na gostovanju
torek 1.4.
Edward Albee
KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF
19.00, izven abonmaja
z italijanskimi nadnapisi
petek 4.4.
otvoritev razstave R. ŠKOČIR "Moji srčni kraljici"
11.30
petek 4.4.
Edoardo Erba
MARATON V NEW YORKU
12.10, abonma barakuda
sobota 5.4.
Mjuta Povasnica OLGICA IN MAVRICA
10.30, Ajdovščina
sobota 5.4.
Scipio Slataper MOJ KRAS
19.00, Festival monodrame Umag
ponedeljek 7.4.
Marius Ivaškevičius MESTO TAKO BLIZU
20.30, K.C. L.Bratuž - Gorica z italijanskimi nadnapisi
torek, 8.4
Gostovanje srednje glasbene in baletne šole Ljubljana PLES V GLASBI
9.30 /11.00 abonma Zlata ribica
torek, 8.4
J.B.P Molière NAMIŠLJENI BOLNIK
20.00, Narodni dom Maribor
sreda 9.4.
Edoardo Erba
MARATON V NEW YORKU
20.30, ponovitev, predhodna rezervacija z italijanskimi nadnapisi
petek 11.4.
J.B.P. Molière NAMIŠLJENI BOLNIK
20.30, premiera
abonma red A
z italijanskimi nadnapisi
sobota 12.4.
J.B.P. Molière NAMIŠLJENI BOLNIK
20.30, abonma red B
nedelja 13.4.
J.B.P Molière NAMIŠLJENI BOLNIK
16.00, abonma red C
z varstvom otrok
ponedeljek 14.4.
J.B.P Molière NAMIŠLJENI BOLNIK
15.00, zaključena za šole
torek 15.4. J.B.P Molière NAMIŠLJENI BOLNIK
11.00, abonma barakuda
četrtek 17.4.
J.B.P Molière NAMIŠLJENI BOLNIK
19.30, abonma red K
z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok
petek 18.4.
J.B.P Molière NAMIŠLJENI BOLNIK
20.30, abonma red F
sobota 19.4.
J.B.P Molière NAMIŠLJENI BOLNIK
20.30, abonma red T
z italijanskimi nadnapisi
nedelja 20.4.
Edoardo Erba
MARATON V NEW YORKU
20.30, ponovitev, predhodna rezervacija z italijanskimi nadnapisi
torek 22.4.
Marko Sosič
TUBOTUBATUBETUBITÙ
9.00, premiera
torek, 29. 4.
Pesniški večer MARKO POGAČNIK
20.30, vodi Martina Kafol
e
Nedelja, 30. marca 2008
TRST
Zveza cerkvenih pevskih zborov
vabi na
revijo otroških in mladinskih pevskih zborov
Pesem mladih 2008
Pomorska postaja v trstu - MJVČS, 30. marca, ob 16. URI
Danes nastopajo
OFS Stu ledi, Mlajša skupina OPZ Anton Martin Slomšek, OPZ OV Elvira Kralj, OPZ Fran Venturini, OPZ Zvonček, Starejša skupina OPZ Anton Martin Slomšek, OPZ OŠ Mara Samsa-Ivan Trinko, OPZ Alojz Gradnik, OPZ OŠ Albin Bubnič, OPZ OVBarkovlje in l.r. OŠ Fran Šaleški Finžgar, OPZ OŠ Ivan Grbec-Marica Gregorič Stepančič, OPZ OŠ Prežihov Varane, OPZ OŠ Fran Šaleški Finžgar, MIPZ NsŠ Igo Gruden, MIPZ NSŠ Ivan Cankar, MIPZ NSŠ Sv. Ciril in Metod, MIPZ NSŠ Simon Gregorčič.
KD Ivan Grbec - Škedenjska ulica 124 vabi
DANES,30. MARCA OB 17. URI
na predstavitev knjige
NADE RAVBAR MORATO
KRUH IN RIBE
Knjigo bosta predstavila urednica zbirke Glasovi dr. Marija Stanonik in predstavnik založbe Matija Remše.
Nastopila bo ŽPS Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski
Ê
l
Društvo slovenskih izobražencev in Odbor literarne nagrade Vstajenje vabita
jutri, v PONEDELJEK, 31. marca ob 20.30
na podelitev nagrade
NJE
prof. Bojanu Pavletiču za knjigo Devet velikih jokov
Nagrado bo izročil predstavnik Zadružne kraške banke.
Večer bo sooblikovala MoPS Sv. Jernej z Opčin pod vodstvom Janka Bana.
Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3
Bambičeva galerija
vabi na odprtje
likovne razstave ManueIe FmsoNE
POTI SRCA
Slikarko bo predstavila Jelka Cvelbar Pesmi Marine Bernard In France Cuschie Glasbeni utrinek: Lucilla Delben - glas In kitara
Jutri, 31. marec ob 20.30 Razstava bo odprta do 19. aprila
Edward Albee
KDO SE BOJI VIRGINIE W00LF?
SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 1. aprila na predstavitev knjige
Skrito.si
Svoje najljubše kotičke Slovenije in zamejstva bodo predstavili Miha Obit, Suzana Tratnik, Dušan Šarotar in Goran Vojnovič. Z njimi se bo pogovarjal urednik zbirke Beletrlna Mitja Čander. Gregorčičeva dvorana (Ul. san Francesco 20). Pričetek ob 20.30.
Režija: Nenni Delmestre
asistentka režije: Lina Vengoechea prevod: Zdravko Duša Igrajo: Maja Biagovič, Nikla P.Panizon Janko Petrovec, Vladimir Jure
izven abonmaja
v torek, 1. aprila ob 19.00
z italijanskimi nadnapisi
brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542|
EflTTSH1_\
jvi^i casa
OBČINA REPENTABOR
s sodelovanjem odborništva za kulturo tržaške pokrajine
vabi
danes, 30. marca ob 17.30 v kulturni dom na Colu
na ogled igre
"MA...QUANTI SEMO A ŽENA?"
. gledališke skupine ¡"Gruppo proposte teatrali F.I.T.A."!
Dragi
Adrijan
70
Leta minevajo, a srce se ne postara, kadar polno je miru in ljubezni žara. Kdor drugim srce odpira, ostane
[večno mlad in zaradi tega bolj ima življenje rad.
Vsi najdražji, predvsem pa David, Ester in Veronika
¿I Čestitke
Na medicinski fakulteti tržaške univerze je diplomiral
Feruccio Degrassi
Svojemu kapetanu čestitajo
vsi pri ŠD Vesna in mu želijo obilo uspeha v bodoči delovni karieri.
S Krasa do Pistoie se skupina je podala, da bi masterju prisostvovala. Čestitamo
Karin
mama, tata, brat Dejan in Alexi 110-krat!
Pred dnevi je slavil okroglo letnico CLAUDIOPORETTIizRicmanj. Vsenaj-boljše in še mnogo let v zdravju in sreči mu voščijo prijatelji iz Ricmanj, Loga in Pulj.
Hitro, hitro čas beži in jutri naš mali IVAN dve leti slavi. Urno skače, se podi in s prijatelji si bo torto delil. Vsi se mi tega veselimo in mu vso srečo želimo. No-nota iz Ricmanj, teta Martina, stric Mauricijo, Kristjan in Marko mu pa pošiljata koš poljubčkov.
Danes vNabrežini DAVID 11. rojstni dan slavi. Mnogo srečnih, zdravih, sončnih dni ter da bi bil vedno srečen in tako nasmejan, kot si sedaj, ti iz srca želimo nona, nono in vsi ki te imajo radi.
Danes v Bazovici je veseli dan, ker SLAVKA CETINpraznuje svoj veliki rojstni dan. Mnogo zdravja, sreče in veselja ji iz srca želijo mož Mirko, sin Vili, bratje njeni in sestre.
0 Prireditve
SKD TABOR obvešča, da je med delavniki v popoldanskih urah med 16. in 19. uro odprta fotografska razstava »Staranzano - Le donne, i lavori nel Novecento« (Šta-rancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje). Vabljeni na ogled! V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. aprila 2008 na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Sodelujeta Silva Bogateč in Claudia Raza. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12 in od 16. do 19. ure.
SKD Valentin Vodnik vabi
v sredo, 2. aprila ob 20.00 v društvene prostore na
srečanje o zdravi prehrani in naravnem zdravljenju
^	w
Predavala bo NENA PROHINAR terapevt ^ naravnega zdravljenja
BAZOVICA: KRAS, KDO BO TEBE LJUBIL
Skd in MePZ Lipa vabita na razstavo fotografij Jožice Zafred in Borisa Poropata v Gospodarsko zadrugo v Bazovici. Urnik razstave: danes, 30. marca, 11.00-12.00; četrtek, 3. aprila, 19.30-20.30; petek, 4. aprila, 19.30-20.30; sobota, 5. aprila, 19.3020.30; nedelja, 6. aprila, 11.00-12.00. »NEKOČ JE BILA... ODPRTA MEJA« Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina vabita danes, 30. marca 2008, na tradicionalni pohod po »Stezi prijateljstva« mimo Botača
Kam po bencin Loterija
29. marca 2008
RAZPIS SLORI ZA FUNKCIJO RAVNATELJA INŠTITUTA
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst,Trg Giotti 1,tel.040-636663.
Rok za prijavo je 21.04.2008.
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
OMV: Proseška postaja 35
AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul.
155
SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4
ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
Bari	46	67	61	52	40
Cagliari	70	47	68	10	84
Firence	1	89	8	76	77
Genova	28	61	79	10	15
Milan	33	3	78	52	24
Neapelj	17	78	52	76	13
Palermo	46	62	53	49	9
Rim	34	46	48	88	72
Turin	42	90	45	7	51
Benetke	3	9	46	85	52
Nazionale	17	74	25	79	83
Superstar	17
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
4 dobitniki s 4 točkami	48.002,00 €
185 dobitnikov s 3 točkami	1.244,00 €
2.897 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
20.339 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
44.073 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
DANES, 30.3. Ob 18.00 Ricmanje - prireditvena dvorana
dramska skupina
SKD SLAVEC
ponovitev veseloigre
PARTNERJI
priredba in režija Ingrid Verk
do Beke. Zbirališče ob 10. uri na trgu v Bol-juncu. V Botaču in na Beki krajši kulturni program z nastopom Tamburaškega ansambla KD Prešeren iz Boljunca.
KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi danes, 30. marca 2008, ob 17. uri, na predstavitev 32. knjige zbirke Glasovi »Kruh in Ribe«, avtorice Nade Ravbar Morato. Knjigo in založnico Celjsko Mohorjevo družbo bosta predstavila urednica zbirke Glasovi doktor Marija Stanonik in predstavnik založbe Matija Remše. Predstavitev bo popestrilo branje prispevkov iz Škednja ter ŽPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Popovski.
OBČINA REPENTABOR s sodelovanjem od-borništva za kulturo tržaške pokrajine vabi danes, 30. marca 2008, ob 17.30, v kulturni dom na Colu, na ogled igre »Ma ... quanti semo a zena?« gledališke skupine »Gruppo proposte teatrali - F.I.T.A.«.
SKD TABOR vabi danes, 30.marca 2008, ob 18.uri, v Prosvetni dom na Opčinah, na ogled predstave »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. S komedijo v dveh dejanjih gostuje Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija S. Verč.
SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita danes, 30. marca 2008, ob 18. uri, v telovadnico v Nabrežino, na 14. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji«. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni združenju AGMEN, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN ODBOR ZA LITERARNO NAGRADO VSTAJENJE vabita v ponedeljek, 31. marca 2008, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Bojanu Pavletiču za knjigo »Devet velikih jokov«. Nagrado bo izročil predstavnik Zadružne kraške banke z Opčin, ki je finančno podprla nagrado. Poje Moška pevska skupina Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. Začetek ob 20.30.
SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 1. aprila 2008, v Gregorčičevo dvorano (Ul. San Francesco, 20), ob 20.30, na predstavitev knjige »Skrito.si«. Svoje najljubše kotičke Slovenije in zamejstva bodo predstavili Miha Obit, Suzana Tratnik, Dušan Šaro-tar in Goran Vojnovič. Z njimi se bo pogovarjal urednik zbirke Beletrina Mitja Čander. Vabljeni.
SKD VIGRED vabi v sredo, 2. aprila 2008, ob 20.30, v Štalco v Šempolaju, na gosto-
., SKD TABOR
-J PROSVETNI DOM
DANES, 30. MARCA, OB 18.00 URI M.Tessara AMOUR, AMORE, LIEBE.... NA TRNEK SE LOVIJO RIBE!
v izvedbi gledališke skupine
KO Brce iz Sabrovice Prevod, priredba in režija S.Verč
KOMEDIJSKA BOMBA ZA VSE OKUSE!
VABLJENI!
vanje dramske skupine Slovenec iz Boršta, ki se bo predstavila z veseloigro »Je še zmjerej kej nauga«. V nedeljo, 6. aprila 2008, ob 18.30, pa bo nastopala dramska skupina Rovte-Kolonkovec z igro v treh dejanjih »Srčni mrk«.
SKD BARKOVLJE IN FOTOVIDEO TRST 80 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prirejata filmski večer »Stereo-skopskih slik« v petek, 4. aprila 2008, ob 20.30, na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bo-nafata 6.
RADIJSKI ODER obvešča, da zaključuje svojo 10. sezono GLEDALIŠKEGA VRTILJAKA z razstavo in nagrajevanjem risbic ter izven abonmajsko predstavo »Repa velikanka«. Izvaja jo gledališka skupina društva Igo Gruden, režira Vesna Tomšič. Edina predstava bo v nedeljo, 6. aprila 2008, ob 17. uri, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi, v okviru pobude »Slovenski večeri 2008«, na predstavo komičnih enodejank »Kdo je zadnji« in »Čudna bolezen«, v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež, v nedeljo, 6. aprila 2008, ob 17. uri, v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah.
S Poslovni oglasi
SELITVENI SERVIS MARIJA D.O.O. IZ NOVE GORICE PONUJA usluge na področju kovi-narstva in sicer varjenja, rezkan-ja, struženja in ključavničarstva v svojih proizvodnih prostorih, na terenu ali v prostorih vaše proizvodnje.
Tel. 00386-5-3331558 gsm. 00386-31-754-516
52-LETNA GOSPA išče zaposlitev kot hišna pomočnica ali varuška na Goriškem. 00386-5-3080471
DIJAŠKI DOM IZ TRSTA IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org
IŠČEMO NATAKARICO/JA lepe postave, z izkušnjami. Tel. 3333635752.
PODJETJE NUJNO išče zidarje in vajence. Tel. 335-284754.
PODJETJE ZA SERVIS IN MONTAŽO DVIGAL išče vajence/ke. Tel. 335-8135641
Super Enalotto Št. 39
1 17 33 34 46	62 jolly 3
Nagradni sklad	29.942.819,54 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 27.671.817,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00 €
24 dobitnikov s 5 točkami	31.541,75 €
1.577 dobitnikov s 4 točkami	480,02 €
60.841 dobitnikov s 3 točkami	12,44 €
V SV. KRIŽU ODDAM licenco za gostinski obrat in picerijo - dobro vpeljan - velik vrt in otroško igrišče, dvorana za ples (tudi zunaj), raženj na prostem. Tel. 333-3635752.
PRODAM ČEBELE 0481/391209 ali 333-9365176
KMEČKI TURIZEM ŠVARA V TRNOVCI j e odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040/200898
KMEČKI TURIZEM UŠAJ - NA-BREŽINA 8 j e odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih do 12. maja. 339-4193779
/
ŠPORT
Nedelja, 30. marca 2008
9
□ Obvestila
SKD VALENTIN VODNIK vabi na niz spomladanskih srečanj, ki bo na sedežu društva: v sredo, 2. aprila, ob 20. uri predavanje o zdravi prehrani in naravnemu zdravljenju: predavala bo prof. Nena Prohinar, v torek, 8. aprila, ob 20. uri srečanje z Vesno Guštin kraške dobrote v njenih knjigah, v sredo 23. aprila ob 20.30 predvajanje filma o Majenci leta 2006 in 2007 Vojka Jercoga, sledila bo vsakoletna pokušnja vin.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da je izšel 6KRAT št. 1-2 2008.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. aprila 2008, ob 20.45, na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in prijatelje fi-latelije na 4. redno sejo, ki bo dne 2. aprila 2008, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20.
OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti vabi vse vinogradnike, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (tri steklenice za vsako vrsto vina) najkasneje do četrtka, 3. aprila 2008, ob 12. uri, na županstvo občine Dolina.
TRGOVSKI ZAVOD ŽIGE ZOISA v Trstu prireja v četrtek, 3. aprila 2008, predavanje dr. Bogdana Po-lajnerja na temo »Zdravi in škodljivi življenjski slogi kako lahko šola in družina skupaj preprečujeta poseganje po alkoholu in drogah pri mladih«. Predavanje bo v veliki predavalnici liceja F. Prešeren na Vrdelski cesti, ob 17.30. Predavanje je namenjeno staršem in profesorjem, vabljeni pa so tudi dijaki, ki jih tema zanima.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v petek, 4. aprila 2008, ob 20. uri, na predavanje »Naravne vrednote kot simbol prostora - Zlatorog in njegova dediščina«. Temo bo razvijal biolog Stane Pe-terlin. Predavanje bo v Sejni dvorani Občinske palače v Dolini.
DRUŠTVO TAO organizira tečaj REIKI prve stopnje. Tečaj se bo odvijal v soboto, 5. in nedeljo, 6. aprila 2008, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije: 340-1607908 - Breda.
ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE NA OPČINAH vabi člane na redni občni zbor Društvene gostilne na Opčinah, kateri se bo vršil v prvem sklicanju v soboto, 5. aprila 2008,
ob 8. uri, v prostorih Društvene gostilne, Alpinska ul. 18, in v drugem sklicanju v sredo, 9. aprila 2008, ob 20.30, v prostorih Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine.
SKD TABOR ob 40-letnici delovanja vabi vse člane in članice v nedeljo, 6.aprila 2008, ob 12.uri, pred Prosvetnim domom na SKUPINSKO FOTOGRAFIJO društvenih članov. »Podvigu« bomo nato skupaj nazdravili na dvorišču Prosvetnega doma. Za podrobnejše informacije so na razpolago društveni odborniki in spletna stran www.skdtabor.it.
VZPI-ANPI sekcija Devin-Nabrežina vabi na praznik včlanjevanja 2008, v ponedeljek, 7. aprila 2008, od 16. ure, v gostilni Pri Borisu v Ma-vhinjah.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM in Zveza slovenskih kulturnih društev prirejata tečaje namenjene vsem, ki bi radi izboljšali svojo izreko in znanje slovenskega jezika. Odvijali se bodo v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD v Trstu, v popoldanskih urah vsak torek od 8. aprila 2008 dalje. Tečaj zborne izreke za začetnike in nadaljevalce bo vodila gospa Ajda Kalan, priznana mentorica za kulturo govora. Delavnico javnega nastopanja pa bo vodila prof. Polona Kukec. Prijave in informacije na ZSKD, tel. št.: 040635626.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Nepotrebna bolečina« v torek, 8. aprila, ob 17. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan.
REDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS bo v petek, 11. aprila, ob 10. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v ul. Mazzini 46/1 v Trstu. Zaželjena prisotnost vseh članov.
NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedeljek-torek-četrtek 1012 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@narodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008.
ASD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek ki bo v ponedeljek, 21. aprila 2008, ob 20.30, na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo v soboto, 14. junija 2008. Vabljeni!
RAZPIS SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA ZA FUNKCIJO RAVNATELJA INŠTITUTA Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040-636663. Rok za prijavo je 21. april 2008.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495).
MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta 2008. Dodatne informacije nudi Z SKD (tel. št. 040-635626, 0481531495).
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM prostorno garažo v Barkovljah, Ul. Nicolodi. Tel.: 333-4154687.
FOTOKOPIRNI STROJ canon CLC 320-color prodam po zmerni ceni. Informacije: 040-215220 med 8. in 14. uro.
GOSPA išče delo v gospodinjstvu, 56 ur dnevno. Tel.: 331-9078762.
KRAŠKI OVČAR mladič, samček, krasen, cepljen in mikrocepiran, z
odličnim rodovnikom prodamo. Tel.: 040-226207, ob večernih urah.
KUPIM TRAKTOR 25-30 cv, lahko tudi starejši. Tel.: 040-299442.
NA OPČINAH Ul. degli Alpini 85, dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. metrov). Tel.: 3331129574.
NA OPČINAH prodam stanovanje veliko približno 90 kv. metrov z velikim skupnim vrtom. Tel.: 3402244780.
NUDIM pomoč pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435.
PRODAM belo vino. Tel.: 3485209952.
V BORŠTU dajem v najem preurejeno in na novo opremljeno stanovanje, 80 kv. metrov s samostojnim ogrevanjem, balkonom in parkiriščem, idealno za dve ali tri osebe. Tel. na št.: 339-4484840 v jutranjih in večernih urah.
ŠTEDILNIK s pečjo znamke Faga-gnese (160x60) prodam za 700,00 evrov. Tel.: 347-9473838.
t
Zapustila nas je naša draga
Iolanda Cibelli vd. Goruppi
Žalostno vest sporočajo
sestra Angela in vsi sorodniki
Pogreb s sv. mašo bo v torek, 1. aprila ob 13.30 v cerkvi na Proseku.
Prosek, 30. marca 2008
Zadnji pozdrav dragi Iolandi Edda, Liliana in Anči
ZAHVALA
Anica Bandelj vd. Grgič
Zahvaljujemo se vsem, ki so, kljub neprijetnemu vremenu, z nami sočustvovali na poslednjem snidenju z drago po-kojnico.
Prisrčna zahvala g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, nosilkam cvetja in sveč, darovalcem cvetja in prispevkov.
Emil in Vera z družinama
Bazovica, Vižovlje, 30. marca 2008
ZAHVALA
Iskrena hvala prijateljem, znancem in vaščanom iz Boršta in z Opčin, ki so nam izrazili sožalje in pospremili na zadnji poti našega dragega
v
Antona Cerneko
Posebna zahvala župnikoma, patru g. Rafku Ropretu in g. Francu Pohajaču, šolskim sestram, vodstvu zavoda ITIS in osebju oddelka Stella Alpina za ljubeznivo nego v času pokojnikove bolezni.
Svojci
Boršt, Opčine, 30. marca 2008
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Felicite Carlig vd. Tomasetig
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in počastili njen spomin.
Družina Tomasetig
t
Mirno je zaspal in odšel k ljubljeni Danici
Drago Kukanja
Žalostno vest sporočajo
sin Pavel s Tiziano, hčerka Vera z Giorgiom ter vnuki Petra, Sara in Luca
Od našega dragega se bomo poslovili v ponedeljek, 31. marca. Od 11.30 do 12.30 bo ležal v mrtvašnici v ulici Co-stalunga. Pogreb bo ob 13. uri v na-brežinski cerkvi.
Nabrežina, 30. marca 2008
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
Zadnji pozdrav dragemu stricu Dragotu
nečak Vlado s Caterino in družino Giachin
Za dragim stricem Dragotom žalujeta
nečaka Karlo in Sonja z družinama
Za dobrim bratom in stricem Dragom žalujejo
Anica, Peter, Barbara in Metka z družinami
JUS Nabrežina
izreka iskreno sožalje družini Kukanja ob izgubi očeta Draga
Ob smrti Draga Kukanje, znanega kulturnega delavca in podjetnika, izrekamo sinu Pavlu, hčerki Veri in ostalim sorodnikom naše globoko in občuteno sožalje.
Sekcija SSk Devin-Nabrežina
Ravnateljica, učno in neučno osebje liceja Antona Martina Slomška
izražajo občuteno in iskreno sožalje profesorici Veri Kukanja ob boleči izgubi dragega očeta
Ob težki izgubi našega bivšega odbornika in pomožnega tajnika sekcije trgovcev na drobno DRAGA KUKANJE izrekamo sinu Pavlu in družini iskreno sožalje.
Sekcija trgovine na drobno SDGZ in podjetje SERVIS
Ob izgubi dragega očeta in dolgoletnega pevca Draga Kukanje izrekajo hčerki Veri, sinu Pavlu in sorodnikom občuteno sožalje
odborniki in pevci SKD Igo Gruden
t
Zapustil nas je naš dragi in nepozabni mož, tata in nono
Mario Geri
Žalostno vest sporočajo
žena Liliana, sinova Marco in David z Vlasto ter ostalo sorodstvo
Dan in uro pogreba bomo javili naknadno.
Briščiki, Gročana, 30. marca 2008
Dragi nono,
za vedno nama boš ostal v lepem spominu
Diego in Fabiana Dragi Mario,
tvoja prijaznost bo ostala v naših srcih.
Iskreno sožalje svojcem.
Pepi in Lidia z družino
Ob smrti odbornika Mariota Gerija izreka družini iskreno sožalje
Upravni odbor KRD Dom Briščiki
^ Spokojno je preminil
Raffaele Strain (Elče)
Žalujoči
Lidia, Annamaria, Raffaella, vnuk Cesare, Giorgio in Luciano
Pogreb bo jutri, 31. marca ob 13.00 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Martina v Dolini.
Dolina, 30. marca 2008
t
Nenadoma nas je zapustil naš predragi
Albino - Zorko Pertot
88 let
Žalostno vest sporočajo
žena Mara, otroci Suzi, Sandi in Sara z družinami
Pogreb z mašo bo v sredo, 2. aprila ob 13.00 v cerkvi v Barkovljah, od koder ga bomo pospremili na domače pokopališče.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Barkovlje, 30. marca 2008
Čau nono!
Anja, Erik, Denis in Martin
Žalovanju svojcev ob smrti dragega strica se pridružujeta
nečakinji Nadja in Neva z družinama
Dragi stric,
vedno v našem spominu.
Janko in Zorko z družino
Dragi Sandi, Eda, Erik in Anja! V tem težkem trenutku smo z Vami in z Vašimi najdražjimi
Cirila, Jernej, Nada, Davor, Marija in Srečko, Marina in Roberto
Ob izgubi dragega očeta izreka Suzani Pertot iskreno sožalje
Slovenski raziskovalni inštitut
t Tiho je odšel
Atilij Kralj Carli
Žalostno vest sporočajo
žena Miranda in sorodniki
Datum in uro pogreba bomo javili naknadno.
Namesto cevtja darujte v dobrodelne namene
Trst, 30. marca 2008
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
Dragi Atilio, tvoja himna
TREBČE o TREBČE NAŠA VAS je in bo tvoje poslednje najlepše darilo.
Ob tvojem slovesu se pridružujeva žalovanju Mirande
Aldo in Elda z družino
1 0 Nedelja, 30. marca 2008
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Doktorič in Povše v klepetalnici Goriškega loka
Manjšinska kultura preveč
Doktorič:»Še vedno blokovsko deljeni«- Povše: »Ljudje se začenjajo premikati po zanimanjih«
»V Gorici je slovenska kulturna javnost čredniško nastrojena, tudi v kulturi smo še vedno blokovsko deljeni.« Provokativno misel je izrekel predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič, z Janezom Povšetom petkov gost klepetalnice Goriškega loka. Naslov srečanja, ki je potekalo v Feiglovi knjižnici, je bil Slovenska kulturna ustvarjalnost na Goriškem. V teku večera se je razvila zanimiva debata o kakovosti in raznolikosti manjšinske kulturne ponudbe v prostoru brez meja. Povše, pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij, je Doktoriču odgovoril z optimističnim pogledom na razvoj sodelovanja v manjšini. »Vsi si želimo, da bi bolje začutili drug drugega. Kulturno delovanje pripravlja tako približanje. Avditorij ljudi se le začenja premikati po zanimanjih posameznika, blokovske pregrade padajo,« je ocenil Povše.
Večerje povezovala Alenka Florenin, ki je ugotavljala, da je kultura večkrat Pepel-ka med zanimanji ljudi. Potencialni kulturni kadri se odločajo prej za druge poti, ko jim postane jasno, da predsedniki društva ne dobivajo plače in večkrat niti stroški niso povrnjeni. Tudi prestiž opravljanja take funkcije je danes upadel. Povše je bil prijetno presenečen ob listanju dejavnosti naših društev, ker je kulturnih dogodkov ogromno. »Večkrat se ne zavedamo, daje danes naša ponudba bogatejša in vplivnejša, kot se nam zdi, poiskati bo treba več stičnih točk s Slovenijo in z italijanskim delom goriške skupnosti,« meni Povše.
Doktorič je prepričan, da ne vemo, kaj prireja naš sosed, čeprav je naša skupnost relativno maloštevilna: »Med dvema blokoma ni komunikacije, oboji hodijo še vedno samo k svojim. Malo ljudi presega to mejo. Imamo sindrom samozadostnosti, ki meji že na masturbacijo, na katerega ne moremo biti ponosni: vsak govori samo svojim, kar je smrt kulture. Kultura raste le s stikom z drugačnim, z različno mislečim.« Povše zameri samemu sebi in skupnosti, da si upamo premalo pri pisanju lastne kulturne usode, ki je različna od ljubljanske in različna od tiste, ki jo bo imel italijanski del Gorice. »Več bi morali vlagati v področje literarne dejavnosti, kjer se že v mladih letih lahko začne pismeno razmišljati. Tako se kultura in z njo tudi vse ostalo ozavesti,« opozarja Povše. Doktorič meni, da bi bilo treba besedo "kulturna dejavnost" črtati iz našega besednega zaklada. »Dejavnost je dvakrat škodljiva. Po eni strani kultura zahteva pravo delo in ji ni zadosti kulturno razgibavanje. Po drugi strani pri "kulturni dejavnosti" ne preverjaš učinka in ne ugotavljaš rezultatov, ki si jih z delom dosegel. Pri rutinskem delovanju je prikrajšana ustvarjalnost. Fraza "treba je narediti" ni več aktualna, delovanju moramo dati smer. Ni dovolj, da se vprašamo, koliko ljudi bo prišlo na prireditev. Analizirati moramo tudi, kdo je prišel in zakaj. Ljubiteljski pristop danes ne funkcionira več. Dogodke je treba organizirati na profesionalni način. Ljubiteljski pristop do kulture pomeni, da me veseli že samo to, da pokažem drugim, kar sem proizvedel z ljubeznijo. Če pa je za nas ljubiteljsko udejstvo-vanje samo teža in trud, potem lahko govorimo o nevrozi,« je bil oster Doktorič. S tem v zvezi je Povše povedal, da smo na Goriškem priča fenomenu kakovostnega napredovanja ljubiteljske kulture. Med ljubiteljsko in profesionalno kulturo prihaja - po njegovih besedah - do stika in sinteze. »Včasih pa zaradi razlik med ljubiteljskim in profesionalnim pristopom pride do nestrpnosti, ki je za kulturo kot tako le škodljiva,« je zaključil Povše. (PdP)
m
Aleš Doktorič in Janez Povše z moderatorko Alenko Florenin
bumbaca
Ar ^
iJr
t"
w

gorica - SDGZ
Podražitve in olajšave
Pojasnili bodo finančni zakon
Podjetniki se spoprijemajo z novostmi, ki jih je vpeljal finančni zakon. Gre za davčna vprašanja, nova pravila, tarife in obdavčitve; v ospredju so seveda podražitve, a ponujajo se tudi olajšave, ki veljajo za podjetja in za samostojne poklice. Pokrajinski odbor SDGZ iz Gorice je uvrstil v svoj niz srečanj tudi to vprašanje, ki postaja še posebej pereče v tem obdobju, ko se pripravljajo na davčne prijave. V ta namen je povabil podjetje Servis, le-to pa bo poglobilo vse plati, ki pridejo v poštev pri obdavčenju, a tudi ugodnosti za podjetja in svobodne poklice. Na srečanju, ki bo v sredo, 2. aprila, ob 18.30 v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah, bodo spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo s servisnim podjetjem združenja.
Po pozdravu predstavnikov SDGZ Gorica bo imela besedo direktorica podjetja Servis Nadja Prašelj, ki bo osvetlila davčni režim za mala podjetja (do 30 tisoč evrovprometa) in najnovejše davčne ugodnosti, npr. za popravila stanovanj (36 odstotkov) in prihranke energije (55 odstotkov). Komercialist Stevo Kosmač bo obravnaval davke IRAP in IVA (DDV), davčne novosti za prevozna sredstva podjetij, za prenosne telefone in nepremičnine. Komercialist Ugo Tomsič bo orisal določanje obdavčevanja dohodkov podjetnikov in profesionalcev. Boštjan Starc pa bo poročal o zadnjih novostih na področju prispevkov in dotacij za podjetja ter varnosti pri delu.
Srečanje je namenjeno vsem članom, strankam in sploh zainteresiranimi podjetnikom. Informacije nudijo na tel. 040-6724824.
gabrje-peč - Sanacijski poseg na Vipavi
Prod bodo odstranili, bregove pa utrdili
V zadnjih 25 letih Vipava intenzivneje kot kadar koli prej razjeda svoje mehke bregove. Nenehna erozija odvzema domačinom zemljišča, obenem pa ob bregovih reke nastajajo pravi prepadi, ki že ogrožajo varnost sprehajalcev in sploh vseh, ki se približajo Vipavi. Po večkratnem posredovanju odbornikov sovodenjske občine je dežela Furlanija-Julijska krajina pred leti nakazala 100 tisoč evrov, kasneje pa še dodatnih 40 tisoč za sanacijski poseg na bregovih Vipave, ki se je začel ravno v teh dneh med Gabrjami in Pečjo, kot je pojasnil sovodenjski odbor nik Slav ko Tom sič.
Za na čr to va nje po se ga je pos kr -
RADIO - AKTIVNI LIVEI KABARET
Tjaša Ruzzier, Boris Devetak, Franko Korošec, Marko Sancin
KULTURNI DOM GORICA (Ul. I.Brass 20) - TOREK, 1. aprila, ob 20.30
Vpisovanje abonmaja »Komigo 2008« do 1. aprila 2008. Info: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288)
Breg Vipave med Gabrjami in Pečjo, kjer so se lotili sanacijskega posega
bumbaca
bela deželna direkcija za okolje in javna dela, ki je tudi prevzela vodenje sanacije. Poseg predvideva ojačitev obeh bregov in odstranitev prodišča, ki se je us tva ril v zad njih le tih v sre di ni stru -ge. Ravno otok, ki je zaradi naplavin nastal sredi reke, je preusmeril tok proti desnemu bregu; voda je začela izkopavati brežino, ob večjih nalivih pa je že ogrožala tudi objekt bližnje čistilne naprave, kjer čistijo odpadne vode grezničnega omrežja.
Furlansko podjetje, ki je dobilo v za kup sa na cij ski po seg, bo naj prej iz -kopalo in odstranilo naplavljeni prod, ki se je nabral pod levim bregom in ustvaril več metrov dolgi mrtvi rokah. V na sled nji fa zi bo do de lav ci utr di li mehka ilovnata bregova z velikimi kamnitimi bloki, to pa bo v obdobjih s povišanim vodostajem preprečilo nadaljnje izpodjedanje. Po sanacijskem posegu bo Vipava spet tekla po svoji nekdanji strugi, krhki desni breg pa bo obvarovan pred nadaljnjim iz-podjedanjem.
bila je meja
Sto dni je mimo, odpravimo ovire!
Sto dni je mimo... Sto dni po dokončnem padcu schengenske meje med Slovenijo in Italijo. Sto dni je tudi čas, ki opravičuje razmislek o odpravi pregrad in o še obstoječih mejah.
Lanski 21. december je s slavji vred mimo, a se v nas poraja vtis, da smo bili priča muhi enodnevnici. Tega ne moremo trditi za 1. maj 2004, ki se je zakoreninil v našo skupno goriško zavest kot dan, ki nam je naložil nove obveze za še dodatno angažiranje pri odpravljanju meja.
V zadnjih stotih dneh je v Gorici edina novost le Erjavčeva oz. Škabrijelova ulica s svojimi pozitivnimi in negativnimi posledicami, ki jih je tam pustila »odpravljena meja«. Tod je stekla nova prometna arterija, ki povezuje mesti in jo je vi-zionarsko predvidel že načrtovalec prve urbanistične zasnove novega mesta, arhitekt EdvardRavnikar, po koncu druge svetovne vojne.
Kar pa je od nekdanje meje ostalo, so neokusne, celo nevarne ovire. Nespodoben je bivši mejni prehod Šempeter, da ne govorimo o Rdeči hiši ter o mejnih pregradah in ograjah pri Solkanu; na Rafu-tu oz. Pristavi je zapornica na italijanski strani še vedno zaprta, da se zgodovinski spomin na nekdanjo mejo ne bi izgubil v snujočem se muzeju. Manjkajo le še španski jezdeci, ki bodo branili travo na nikogaršnji zemlji med tračnicami in asfaltom.
Trg pred Severno postajo - Transalpina oz. trg Evrope - je bil vsa leta pred padcem meje razpoznavni simbol »brezmejnega prostora obeh Goric«, kjer naj bi bila odpravljena prava meja. Danes na mejni črti ostajajo cvetlična korita s klavrnim rastlinjem, da ja ne bi prišlo do dejanskega pretakanja prometa in življenja. Danes, po »padcu« meje, je trg - kot Trnuljčica - uklet simbol nekdanje meje oz. nekdanje »mejne odprtosti«. Naenkrat ni več nikogar, ki bi se s krampom spravil nad zid in mrežo, ki razmejuje ulico, zelenico... Obe Gorici, pa tudi Italija in Slovenija ne morejo biti ponosni na ostanke bivše meje, ki še vedno zlovešče štrlijo, kot da jih bomo kdaj spet rabili.
»Potreben je dogovor z upravo državne posesti,« je slišati izgovor. Vendar za dokončno odpravo ovir in prehodov se morata predvsem angažirati tukajšnja župana, kajti tu živimi mi, občani Gorice in Nove Gorice, ki nas zastopata, ne pa Rim ali Ljubljana. V zadnjih sto dnevih o tem ni bilo ne duha ne sluha.
Sto dni je mimo. »Fešte« tudi. Odnosi med občinama Gorica in Nova Gorica so danes drugačni. Mimo je čas »treh B-jev« (Brandolin, Brancati, Brulc), ki so pustili globoko sled. Dokončna odstranitev mejnih ovir je prepuščena drugim. Pomembno in - upal bi si trditi celo - nenadomestljivo vlogo lahko odigra slovenska manjšina v Italiji, ki je s svojim 60-letnim neutrudljivim tkanjem odnosov znala odstraniti marsikatero čer in dvigniti raven čezmejnega sodelovanja. Pred nami je zato obdobje iskanja novih izzivov sodelovanja, ki morajo preseči prevečkrat okamnele in z uradniško miselnostjo zaznamovane vezi. V ta namen in spričo novih geopolitičnih razmer mora predvsem slovenska manjšina začeti razmišljati bolj prožno in prodorno.
Gorica in Nova Gorica sta posamično mesteci na robu dogajanja. Rim in Ljubljana sta od njiju oddaljeni. Edino v navezi in s skupnim nastopom pa sta sosednji mesti, glede na lego in potencial sodelovanja, za Evropo zanimivi kot laboratoriji integracije, ki smo ga tolikokrat opevali in za katerega so že izkazali pozornost tako v Bruslju kot v Strasbourgu. To je naša zvezda severnica, ki nas usmerja na pravo pot. Ohranjanje zloveščih štrcljev in kletk na meji pa kaže, da nekateri mejo pogrešajo ali pa da se z novo stvarnostjo nikakor ne morejo sprijazniti.
Igor Komel
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 30. marca 2008 1 1
gorica - Kandidati za deželni svet osvojili prioritete Koordinacije za zdravstvo
Goriško zdravstvo mora igrati čezmejno karto
Černičeva za kakovostno oskrbo, Bratinova za evropske prispevke, Marinčič za kampus
Z desne Marko Marinčič, ob njem Majda Bratina in na skrajni levi Mara Černic na včerajšnjem soočanju o zdravstvu
bumbaca
Goriškemu zdravstvu je treba vrniti vlogo, ki mu zgodovinsko pripada, pri zasledovanju tega cilja pa je treba igrati predvsem karto čezmejnega sodelovanja in si-nergij s slovenskimi zdravstvenimi ustanovami. V to so prepričani kandidati goriškega okrožja za deželni svet, ki so se včeraj udeležili javnega srečanja v organizaciji Koordinacije za goriško zdravstvo. Na vabilo so se odzvali Silvia Altran (Demokratska stranka - DS), Marko Marinčič (Mavrična levica), Majda Bratina (DS), Maurizio Pa-selli (Občani za predsednika), Maria Cristina Carloni (DS), Gianni Glessi (Italija vrednot) in Mara Černic (SSk).
Čeprav se srečanja v dvorani pokrajinskega sveta ni udeležil nihče izmed des-nosredinskih kandidatov, je bila razprava dokaj živahna. Uvodoma je spregovoril član Koordinacije za zdravstvo Gino Cocianni, za njim pa je problematiko razčlenil Franco Luciano iz centra Rizzati. Kandidatom so organizatorji postavili štiri vprašanja in od njih zahtevali zagotovilo, da se bodo v primeru izvolitve zavzemali v korist goriškega zdravstva. Najprej so se morali izreči o podpori sodelovanju med goriško, tržiš-ko in šempetrsko bolnišnico v perspektivi funkcionalne integracije med strukturami in mednarodne vloge goriškega zdravstva. Druga tema je bila možnost eksperimentiranja t.i. »zdravstvene prepustnice«, tretja pa nova namembnost poslopja splošne bolnišnice v ulici Vittorio Veneto. Kot zadnje so od kandidatov zahtevali obvezo, da bodo v primeru izvolitve preverjali in nadzorovali realen potek del za izgradnjo nove bolnišnice Janeza od Boga.
Vsi kandidati so se s prioritetami, ki jih je navedel odbor, povsem strinjali, le poudarki so si bili različni. Altranova je poudarila pomen enotnega stališča vseh dejavnikov goriškega območja v zvezi z zdravstvom, saj bo le-to lahko povečalo njegovo tržno moč na deželni ravni. Pristavila je, da je za razvoj goriškega zdravstva nujno potrebno iskati evropske prispevke za čezmej-ne projekte, in ocenila, da so bila dosedanja prizadevanja v to smer daljnovidna, a obenem prerana. »S tem ne soglašam. Go-ričani, ki so se zavzemali za čezmejno zdravstvo že v prejšnjih letih, so bili enostavno v koraku z Evropo,« je naglasil Marinčič in dejal, da je v zadnjih letih Illyjeva deželna uprava posvečala premalo pozornosti Goriški. Marinčič je še poudaril, daje namembnost stavbe bolnišnice v ulici Vittorio Veneto in sosednjega parka Basaglia ključno vprašanje zaradi njune lege. »Treba bi bilo resno razmisliti, da bi tam lahko nastal univerzitetni kampus, saj novogoriška univerza išče zanj lokacijo. Vanj bi nastanila 5.000 študentov in okrog tisoč docentov, raziskovalcev in drugega osebja,« je opozoril Marinčič. Bratinova je poudarila, daje potencial Goriške ravno v čezmejnosti: »Tu imamo najboljše pogoje za sklepanje sporazumov in pridobivanje evropskih prispevkov za raziskovanje in zdravstvo.« Černičeva je izpostavila, da mora biti glavna skrb vsakega upravitelja namenjena uresničevanju kakovostnega socialnega in zdravstvenega sistema. »Strinjam se z vsemi točkami, najbolj pa mi je pri srcu čezmejni razvoj goriškega zdravstva, ki bo prinesel boljše storitve za občane,« je svoj poseg zaključila Černičeva. (Ale)
volitve - Marinčič predstavil svojo kandidaturo
Šest obvez za Gorico
»Goriška speci fika je bila doslej premalo prisotna v zavesti deželne uprave«
Šest programskih točk za preporod Gorice kot doprinos k programu Illyjeve Demokratične zaveze na bližnjih deželnih volitvah. Nosilec liste Mavrične levice Marko Marinčič jih je predstavil včeraj na dvoru Darka Bratine skupaj z Gabriello Ga-brielli, drugo goriško kandidatko na listi združene levice. Marinčič je izpostavil dejstvo, da Gorica že vrsto let ni izvolila deželnega svetnika iz vrst leve sredine: levo-sredinski svetniki so navadno s Tržiškega, izvoljeni Goričani pa pripadajo desni sredini. Tudi zaradi tega je goriška specifika bila doslej premalo prisotna v zavesti deželne uprave. »S tem, da me je Mavrična levica izbrala za nosilca liste, se danes mestu ponuja priložnost, da izvoli v deželni svet Goričana, kije povrhu izraz jezikovne pluralnosti tega teritorija. Ker smo prepričani v potrditev Illyjeve uprave, bi to pomenilo, da bo mesto imelo zastopnika v deželni večini in da bo torej njegova vloga v deželi bolje vrednotena kot doslej«, je včeraj dejal Marinčič, ki je zatem predstavil svojih šest programskih točk za Gorico.
Prvo zaznamuje geslo »Brez Gorice ni evroregije« in teži k ovrednotenju goriških izkušenj čezmejnega sodelovanja. »Konkretni projekti preseganja meje in zavidljiva stopnja čezmejne integracije v goriškem prostoru morajo biti deležni večje
pozornosti in podpore dežele. Doslej ni bilo vedno tako, recimo glede sodelovanja bolnišnic kot tudi glede projekta Eurego, pri katerem bi lahko v malem preizkusili »evroregijo« tudi v korist širših povezav,« trdi Marinčič. Druga točka je namenjena »zdravljenju goriškega zdravstva«, kije bilo - tako Marinčič - doslej žrtvovano kli-nično-univerzitetnemu dvopolu Trsta in Vidma. Nov zagon zdravstvu naj bo v znamenju čezmejnega sodelovanja, ki prinaša kvaliteto in integracijo.
Tretja obveza zadeva ponovni vzlet goriškega letališča, katerega zanemarjenost je simbol mesta brez idej, načrtov, navdušenja, je opozoril kandidat Mavrične levice. Dežela naj kot prvi ukrep na letališču namesti enoto civilne zaščite za protipožarno varnost, nakar naj bi v dogovoru s slovensko stranjo - ki je že izrazila resen namen skupne uporabe letališča - sprejeli skupen razvojni projekt. Soroden načrt skupne protipožarne enote imajo na Tržaškem krasu, nerazumljivo pa bi bilo, da bi ga ne uresničili najprej na Goriškem, je pristavil kandidat.
Velik pomen ima za Gorico tudi krepitev univerz. Zato glavni kandidat levice nasprotuje razprodaji območja splošne bolnišnice v ulici Vittorio Veneto, ko se bo preselila, pač pa naj bi tam nastal mednarod-
ni univerzitetni kampus za potrebe tako novogoriške kot dveh deželnih univerz. Mladim je treba zagotoviti kvalitetno in trajno zaposlitev, da bodo lahko ostali v Gorici in prispevali k njeni rasti. To je mogoče z inovativnimi in okolju prijaznimi pristopi: z razvijanjem železniškega transporta na petem koridorju, vendar brez visoke hitrosti in predorov, s tehnološko inovacijo, s kvalitetnim kmetijstvom, turizmom med zgodovino, naravo in zdravimi pridelki. Poseben poudarek je Marinčič namenil preureditvi številnih opuščenih vojašnic: »Gre za ostanke hladne vojne in javno premoženje, ki razpada. Dežela naj bi v dogovoru z Rimom odstopila krajevnim skupnostim te objekte za preureditev v turistične namene, za proizvajanje čiste energije, za inovativne gospodarske dejavnosti. To bi bila obenem neke vrste odškodnina, ker so obsežne vojaške strukture od-žirale teritorij razvoju koristnejšim dejavnostim.«
Predstavitve Marinčičevih programskih obvez seje udeležil vodilni član Foruma za Gorico Andrea Bellavite in poudaril, da z velikim zanimanjem gleda na njegovo kandidaturo. »Pomembna je Marin-čičeva pozornost za okolje in njegov boj za udejanjanje participativne demokracije,« je ocenil Bellavite.
VOLITVE 2 O O 8
Slovenska skupnost o jezu
Sekcija stranke Slovenske skupnosti Pev-ma-Štmaver-Oslavje prireja jutri ob 20.30 javnosti odprto srečanje z naslovom Hočemo jez ali ovrednotenje Soče?. Gost večera, ki bo potekal na sedežu društva Sa-botin v bivši osnovni šoli v Štmavru, bo arhitekt Tomaž Vuga; hkrati bodo predstavili kandidate SSk za deželne volitve. Vu-ga vodi projekt o ovrednotenju reke Soče med Solkanom in Gorico, to se pravi natančno na območju, kjer načrtujejo nov jez za potrebe namakanja, ki pa mu domačini nasprotujejo. Ovrednotenje soških bregov je načrtovala tudi prejšnja občinska uprava v Gorici in se je zanj zavzemal tedanji odbornik Silvan Primosig, ki bo na jutrišnjem večeru prispeval k razpravi.
Krožki DS danes z volivci
Člani krožkov Demokratske stranke iz občin goriške pokrajine se bodo danes srečevali z volivci. V Gorici bo stojnica stranke postavljena v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu, v Tržiču na trgu Uni-ta, v Krminu pred županstvom, v Ronkah pa na trgu Unita.
Illy z Volčičem v Zagraju
Na kmetiji Castelvecchio v Zagraju bo danes ob 12. uri kandidat za predsednika dežele FJK Riccardo Illy predstavil svojo knjigo z naslovom »Cosi perdiamo il Nord«. V srečanje bo uvedel Dimitrij Volčič, sodeloval pa bo tudi podjetnik Simone Cagidiaco.
Mavrična levica v Vilešu
Kandidati Mavrične levice za deželni svet Marko Marinčič, Gabriella Gabriel-li, Roberto Antonaz, Gloria Giuricin, Alessandro Perrone in Ennio Pironi se bodo danes ob 11.30 srečali z volivci v palači Ghersiach v Vilešu.
Volilno soočenje v Moraru
Kulturno združenje Par Morar prireja v sredo, 2. aprila, v gostilni Al Romano volilno soočenje, na katerem bodo prisotni kandidati za deželni svet Majda Bratina (Demokratska stranka), Maurizio Paselli (Občani za Illyja), Mara Vecchiet (Ljudstvo svobode) in Leonardo Zappala (Ljudstvo svobode).
SSk v torek v Štandrežu
Prosvetno društvo Štandrež prireja v torek, 1. aprila, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregočič srečanje s kandidati Slovenske skupnosti za deželni svet; z njimi se bodo pogovarjali o problematikah slovenskih kulturnih društev in ustanov ter o perspektivah Štandreža v luči deželnega prispevka za prekvalifikacijo vaškega središča.
gorica - Kandidati stranke Slovenske skupnosti s krovnima organizacijama
Razlike v pojmovanju nastopanja
Za Semoliča (SKGZ) polemika proti Bratinovi in Marinčiču nerazumljiva - SSk: »Prisotnost več slovenskih kandidatov na različnih listah škodljiva«
Kandidati Slovenske skupnosti na srečanju s krovnima organizacijama
bumbaca
Goriški kandidati Slovenske skupnosti za deželni svet so se srečali s predstavniki krovnih organizacij SSO in SKGZ. V poldrugi uri dolgem pogovoru na sedežu stranke je bilo poudarjeno sodelovanje med krovnima organizacijama in so bili pretehtani nekateri pomembni dogodki, ki so vplivali in še vplivajo na slovensko narodno skupnost v Italiji. Posebno pozornost so namenili narodnim domovom zaradi upočasnjenega izvajanja določil zakona 38/2001, in delovanju paritetnega odbora.
Predsednik SKGZ Livio Semolič je poudaril, da ceni delo vseh slovenskih politikov, tako tistih v narodni stranki kot tistih v vse-državnih strankah. Dodal je, da pa ne razume in ne odobrava polemik, ki jih je sprožil deželni tajnik SSk Damijan Terpin proti kandidaturi Majde Bratina in Marka Marinčiča. SKGZ od vedno podpira prisotnost Slovencev v vsedržavnih strankah, saj je vsem jasno, kolikšno korist je slovenska narodna skupnost od tega imela in jo še ima, je menil Se-molič in izrazil potrebo po čim bolj številnih tovrstnih srečanjih, saj Slovenci v Italiji potrebujejo tvoren dialog za dosego skupnih ciljev.
SSk pozitivno ocenjuje priznanje, ki sta ga stranki izrazila pokrajinska predsednika SKGZ in SSO. Ugotavlja pa, da so razlike v pojmovanju političnega nastopanja slovenske manjšine še vedno zelo velike. »Politična analiza SSk glede slovenskih goriških kandidatov, ki je izzvala vrsto polemičnih odzivov, ni imela namena nikogar blatiti, pač pa predstaviti konkretno stanje stvari,« menijo pri SSk in dodajajo: »Prisotnost več slovenskih kandidatov na različnih listah oz. njihovo prekomerno število povzroča škodo, ki jo bodo plačali Slovenci sami. Tako je bilo za goriške občinske volitve in tako bo lahko tudi na deželnih volitvah.« Pri SSk so prepričani, da je dogovor med SSk in Demokratsko stranko v obojestransko korist: »SSk omogoča samostojen nastop in olajšan način izvolitve, Demokratska stranka pa koristi glasove, kijih zbere SSk, kar pa ne velja obratno. Hudo bi bilo, če bi se ponovila situacija iz leta 1998, ko je kandidat SSk, kije imel resne možnosti izvolitve, izostal iz deželnega sveta za peščico glasov, ki bi jih prejel, ko ne bi na drugih dveh listah kandidirala Slovenca, ki pa sta bila brez možnosti izvolitve.«
12
Nedelja, 30. marca 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
štandrež - V soboto jubilejni koncert vokalne skupine Sraka
Od šal do nagrad, deset let v znamenju ljubezni do petja
S podelitvijo Gallusovih značk bo fantom izraženo posebno priznanje - Pripravili jubilejno publikacijo
gorica - Jutri
V knjižnici še zadnja pravljica
Čarovnice so vselej privlačne pravljične podobe, ki pa lahko vzbujajo v otrocih tudi občutke strahu. Da bi se izognila katerikoli bojazni v najmlajših poslušalcih, seje Luisa Gergo-let med zadnjo pravljično urico v Fe-iglovi knjižnici preoblekla v simpatično čarovnico. V šarmantno coprnico se je prelevila kar pred otroki in jim povedala, da se spremeni v različne junake pravljic vsakič, ko vstopi v mladinsko sobo. »Zamižim in že sem ptica, pilot, plesalka, samo zaželeti si moram,« je povedala otrokom. Z gledališkimi triki in čarobnimi rekviziti je nato odigrala pravljico o čarovnici Vilmi in mucku Viliju. Trideset otrok in še enkrat toliko staršev je kar buljilo v prikupno čarovnico, ki je publiko v hipu odpeljala v svoj grad. Čarovnica Vilma bo v prihodnjih tednih obiskala še nekatere vrtce na Goriškem.
Otroške urice v Feiglovi knjižnici se bodo zaključile z jutrišnjo pravljico, ki se bo začela ob 18. uri. Nastopila bo priljubljena pravljičarka in igralka Majda Zavadlav, ki bo otrokom pripovedovala pravljico Poljubček za lahko noč.
Ob svoji desetletnici se je vokalna skupina Sraka nastavila fotografu za uradno fotografijo
Samo še nekaj podrobnosti organizacijske narave ločuje kulturno društvo Oton Župančič in vokalno skupino Sraka od slavnostnega večera, ki bo v soboto, 5. aprila, v goriškem Kulturnem domu. Pevci, ki delujejo v okviru štandreškega društva, bodo namreč praznično obeležili deseto obletnico ustanovitve skupine. Ni slučaj, da le-ta poteka 1. aprila. Na ta dan, ki je tradicionalno namenjen šalam, je leta 1998 na odru goriškega Kulturnega doma potekal nastop nove pevske skupine s »celovečernim koncertom«, ki se je izkazal za potegavščino. V dvorani je večkratno ponavljanje začetka ene in iste pesmi izzvalo dobrohoten nasmešek prisotnih poslušalcev. Dejansko pa so lahko ti ljudje zdaj ponosni, da so prisostvovali javnemu »krstu« skupine, ki si je sicer nadela šaljivo ime, a si je z resnim delom kmalu priborila vidno mesto na deželnem kulturnem prizorišču.
Začetki vokalne skupine Sraka segajo pravzaprav v leto 1997, ko se je skupina šestih fantov, ki so prihajali iz različnih krajev goriškega prostora, združila v sekstet pod vodstvom Pavla Durcika. Kljub »neresnim« začetkom je sestav s temeljitim delom kmalu prerasel v oktet, umetniško vodstvo pa je v sezoni 2000-2001 prevzel Bogdan Kralj. Po nekaj letih seje število članov podvojilo, oktet je postal vokalna skupina, v katero se vsako leto vključi nekaj novih goriških pevcev. O tem, daje bilo njeno delovanje plodovito, priča že sam podatek, da je v nekaj letih opravila čez sto nastopov.
Med drugim je Sraka sodelovala z znano goriško glasbeno skupino Zuf de Žur, s katero je za njeno zgoščenko »Partigiani« posnela partizansko pesem Na juriš. Že dvakrat se je v zadnjih letih predstavila zvestim poslušalcem s celovečernim koncertom v Grofovi dvorani na goriškem gradu. Preizkusila se je tudi na tekmovanju, in sicer leta 2004v Postojni. Žirija ji je dodelila 76,3 točke in bronasto plaketo mesta Postojna. Septembra lani je skupina nastopila v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani, kjer je potekala osrednja akademija ob 80. obletnici ustanovitve organizacije TIGR. Slovesnost je TV Slovenija oddajala v živo na prvem programu.
Sobotni slavnostni večer z naslovom »in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar...«, po verzih Andreja Budala, bo razdeljen na dva dela. V prvem, bolj uradnem delu, se bodo pevci pod vodstvom dirigenta predstavili s sporedom pesmi različnih avtorjev. Sledila bo podelitev Gallusovih značk, s katero bo fantom izraženo posebno priznanje. Nato bodo pred mikrofon povabljeni gostje in predstavniki prijateljskih pevskih skupin. Predstavljena bo tudi krajša publikacija z naslovom 10 let z Vokalno skupino Sraka, ki bo izšla ob tej priložnosti in jo je uredil Damijan Vižintin. Večer se bo sklenil na neobičajen način v sproščenem vzdušju, ki ga zna skupina Sraka z izredno lahkoto ustvarjati. Na praznik petja in prijateljstva je v soboto, 5. aprila, ob 20.30 vabljena najširša javnost; vstop bo prost.
gorica - ZSKP
Počastili bodo Trubarja in 50. Cecilijanko
Projekt Preko mej je bil ena izmed osrednjih tem zadnje seje upravnega odbora Zveze slovenske katoliške prosvete. Vsako drugo leto ga pripravijo slovenske zamejske organizacije v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije. Prireditve naj bi se predvidoma zvrstile jeseni, in sicer 7. novembra v Gorici, 8. novembra na Koroškem in 14. novembra v Ljubljani. Dne 22. maja bo ZSKP skupaj z Zvezo pevskih zborov Primorske priredila tudi enega izmed zaključnih koncertov revije otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske Naša pomlad; koncert bo potekal v centru Bratuž. Predsednica ZSKP Franca Padovan je poročala, da je v teku priprava publikacije zborovskih skladb Patricka Quaggi-ata. Nova zbirka naj bi bila nadgradi-tev prejšnje, ki jo je ZSKP izdala leta 2004. Beseda je tekla tudi o letošnji, 50. Cecilijanke. Ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, ki poteka aprila, pa bo ZSKP organizirala prireditev.
šmartno - Skubin
Neusahljivi navdih briškega keramičarja
Čudovito okolje za čudovite umetnine. V tej trditvi bi lahko zaobjeli razstavo umetniško izdelanih keramičnih predmetov, ki jih je na ogled ponudil njihov avtor Ivan Skubin iz Brega pri Golem Brdu v zahodnih Brdih. Vsakič, ko se Skubin odloči za prikaz svojih del, nas preseneti z novostmi tako v izvirnih zamislih kot tudi v umetniškem oblikovanju. Prav zato njegove razstave prikličejo veliko ljubiteljev tovrstne umetnosti, kajti Skubinov ustvarjalni naboj je neusahljiv.
Tako je bilo tudi pred kratkim v Hiši kulture v Šmartnem v Brdih. Središče, ki ga upravlja Agencija Jota, se je v zadnjih letih razvilo v pomembno prizorišče številnih kulturnih prireditev, med katere spadajo razstave. Na podstrešju kulturnega hrama, ki je preurejeno v okusno galerijo, se je ob odprtju zbralo veliko ljudi od blizu in daleč, ki so ostali očarani nad novimi umetniškimi deli briškega keramičarja. Mojster obdelovanja gline se je predstavil z ducatom okrasnih predmetov, ki so sad novih izzivov in odzivne domišljije, pa tudi sad osvajanja novih tehnik oblikovanja, poigravanja z barvami in žganja v doma izdelani peči. Skubin je umirjen in redkobeseden, a ima v sebi izredno ustvarjalno moč. Pod njegovimi spretnimi prsti nastajajo ptice, vaze, vrči in druge skulpture, ki kar kličejo po druženju in vabijo k dotikanju. Njihova telesa so včasih vitka, včasih trebušas-ta, včasih ploščata ali spiralasto ukrivljena. Kot je na predstavitvi povedala umetniška kritičarka Katja Kogej, so Skubinove stvaritve zreli izrazi izčiščenih oblik, ki imajo kljub različnim značajem eno samo dušo - preprosto, toplo, človeško in neposredno. V teh umetninah se zrcalijo vsi štirje osnovni elementi - zemlja, voda, zrak in ogenj -, iz njih pa izžareva izjemna poetičnost, je še povedala kritičarka. Na posebnih podstavkih različnih velikosti lahko občudujemo skulpture s posrečenimi imeni, kot so Apis II, Spomin, Plesalka, Ptica, Sešite sanje, Spev, Vrč, ob vhodu v dvorano pa nas pozdravi kar cela jata glinastih ptičev. Za naslov razstave si je Skubin namreč sposodil verz Alojza Gradnika »O drobne ptice mojega srca«.
Zbrane na odprtju razstave je pozdravil župan občine Brda Franc Mužič, za glasbeni utrinek prisrčnemu dogodku pa je poskrbel duo Slama, ki ga sestavljata zakonca Klara Bensa na violino in Aleksander Slama na violončelo. Pod njunimi prsti so zelo lepo izzvenele skladbe Bacha in Ravela. Razstava bo odprta do 16. aprila, ogled pa je možen ob četrtkih jn petkih od 10. do
15.	ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do
16.	ure. (vip)
gorica - Koncert in nagrajevanje natečaja Marcosig
gorica - V sredo na pokrajini
Nagradili talente Glas treh žensk
Med najmlajšimi osvojili dve zmagi violinisti iz Avstrije - V kategoriji od 15. do 18. leta Slovenka na prvem mestu
Z nagrajevanjem in koncertom zmagovalcev se je v petek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici zaključilo 25. evropsko tekmovanje za mlade violiniste, ki je posvečeno spominu Alfreda in Van-de Marcosig. Jubilejne izvedbe se je udeležilo približno sto glasbenikov iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Romunije, Avstrije in Madžarske, za katere je bilo tekmovanje tudi trenutek druženja in navezovanja novih prijateljstev.
V kategoriji A (violinisti od 7. do 10. leta starosti) je prvo mesto osvojila Milica Zulus iz Avstrije, za njo pa sta se z enakim številom točk uvrstila Zala Linea Rutar iz Slovenije in Katharina Žeipc iz Avstrije. V kategoriji B (od 11. do 14. leta) je zmagal Avstrijec Benjamin Herzl, drugo mesto pa sta si delila Martina Miedl in Viktor Novikov iz Avstrije. Slovenka Tanja Sonc je osvojila prvo mesto v kategoriji C (od 15. do 18. leta), drugi je bil Thomas Reif iz Nemčije, tretji pa Cristian Ruscior iz Romunije. V kategoriji D (od 19. do 24. leta) noben tekmovalec ni
bil prepuščen v finalni del natečaja.	Slovenka Tanja Sonc prejema nagrado	bumbaca
Predstavitev Fanice Obid, Caroline Luzzatti in Marije Goitti del Monaco
V sredo, 2. aprila, bo v dvorani pokrajinskega sveta potekalo predavanje Ženske protagonistke na Goriškem med 19. in 20. stoletj em, ki ga v okviru niza srečanj Glas ženske - Med dejanjem in besedo prireja pokrajinsko odborništvo za enake možnosti. V večer, ki se bo začel ob 18. uri, bo uvedla odbornica Licia Rita Morsolin. Predstavila bo predavateljice, in sicer docentko moderne in sodobne italijanske književnosti na Tržaški univerzi Cris-tino Benussi, izvedenko za furlanski jezik in kulturo Anno Madriz in predavateljico slovenskega jezika in književnosti na Videmski univerzi Tatjano Rojc. Predavateljice bodo predstavile like treh žensk, ki so se vsaka na svoj način uveljavile v Gorici 19. in 20. stoletja ter se zapisale v zgodovino mesta.
Cristina Benussi bo prikazala lik Caroline Coen Luzzatto, pisateljice in novinarke iz znane judovske družine, ki pa je bolj znana po tem, da je bila teta goriškega filozofa Carla Michelstaedter-
ja, kot po svojih zaslugah. Anna Madriz bo osvetlila figuro furlanske besedne umetnice Marie Goitti del Monaco. Ustvarjala je predvsem na področju proze in poezije, pisala je v italijanščini, predvsem pa v furlanščini. Na državni ravni je zaslovela, ko je glasbenik Cesare Augusto Seghizzi uglasbil njene pesmi.
Slika ne bi bila popolna brez slovenskega ženskega lika. Tatjana Rojc bo zato predstavila Fanico Obid - Mirjam, slovensko pesnico, antifašistko in feministko. Pred nedavnim je prišla na dan korespondenca, ki jo je pesnica vodila s Srečkom Kosovelom. Ob intimnem realizmu nudi njeno dopisovanje prodorno analizo zgodovinskega in političnega obdobja - dvajseta leta minulega stoletja -, ki jih lik Obidove dobro pooseblja. Zanimiva so tudi pisma, ki jih je naslavljala na moža, slovenskega an-tifašista Zorka Jelinčiča. Iz teh le delno izhaja ideološko zavedanje, v katerega bi uokvirili njen lik.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 30. marca 2008
13
vrh - Društvo Danica ob dnevu slovenske kulture
Izročilo ovrednotili s pesmijo, literaturo in gledališčem
Ob pevkah skupine Bodeča neža nastopili domači igralci - Predstavili knjigo Kruh in ribe Etotoški dan v Števerjanu
80-letnik umrl na domu
Alarm je včeraj ob 10.30 sprožila soseda, ker ga ni videla že nekaj dni. Karabinjer-ji so v stanovanju v Dolenju našli truplo 80-letnega Onorata Reja, upokojenega finančnega stražnika, ki je po smrti žene Marie Zorzetti živel sam. Umrl naj bi naravne smrti v dnevni sobi. Vrata stanovanja v kraju Lonzano so bila zaklenjena, zato so karabinjerjem priskočili na pomoč gasilci.
Z enomesečnim zamikom, ki ga je velevalo žalovanje ob smrti poznanega in zaslužnega domačina ter sovodenjskega podžupana Leopolda Devetaka, je društvo Danica z Vrha v četrtek proslavilo dan slovenske kulture. Množica krajanov se je zbrala v večnamenski dvorani vaškega športnega in kulturnega središča, da bi prisluhnila kulturnemu programu, ki je bil posvečen ljudskemu izročilu. Vrhovci vedo namreč o starih šegah in navadah marsikaj povedati, saj vsako leto obujajo svojevrstno pustovanje in trikraljevsko koledo.
V večeru, ki ga je povezovala mlada Martinateresa Drosghig, so z ubranim petjem nastopila dekleta vokalne skupine Bodeča neža z Vrha. Pevke so se pod vodstvom Mateje Černic s svojim nastopom prepričljivo predstavile publiki z izvedbo Maroltovih, Krekovih in Ježevih skladb iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi. Sledila je predstavitev knjige avtorice Nade Ravbar Morato z naslovom Kruh in ribe, ki je pred kratkim izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Gre za skoraj petsto strani obsegajočo etnološko zbirko folklornih pripovedi pretežno iz tržaškega območja, ki pa preko barvitosti lokalnih zgodbic in anekdot iz Miljenskih hribov, Brega in De-vinske obale segajo do Vrha, Laškega in do-berdobskega Krasa. Knjiga je razdeljena na osem tematskih sklopov, ki pripovedi vsebinsko združujejo. Med pravljicami najdemo ob številnih Pavlihovih zgodbah še štiri vrhovske različice pravljice o Volku in lisici. Prostor je v knjigi namenjen tudi legendam prvega obdobja krščanstva, ki obravnavajo osebnosti svetega Socerba, Justa in drugih nosilcev svetega. Avtorica knjige Nada Ravbar Morato in njena mentorica, etnologinja Marija Stanonik, sta se na četrtkovi predstavitvi zahvalili preko dvestotim informatorjem, krajevnim zbiralcem in zapisovalcem ljudskega izročila, ki so gradivo zbrali in odločno prispevali k temu, da je knjiga izšla.
Skupina nadebudnih društvenih gle-dališčnikov je nazadnje presenetila še z odrsko uprizoritvijo, s katero je publiki priklicala v spomin, kako je življenje še do nedavnega potekalo na Vrhu. Igralci so pokazali, da je bilo na tem kraškem kotičku tudi takrat, ko Vrhovci še niso razpolagali z električno napeljavo in priključitvijo na telefonsko omrežje, vse prej kot monotono. Prepletanje hudomušnih prizorov in ironičnih dialogov, ki jih je s svojim napovedovanjem uokvirjal Demitrij Devetak ob spremljavi harmonike Egona Tavčerja, je gledalce ves čas držalo v krču smeha, da so le-ti ob zaključku večera nastopajoče nagradili z dolgim aplavzom. (VaS)
Polna dvorana centra Danica je spremljala vrhovsko obeleževanje dneva slovenske kulture
bumbaca
dol - Kulturni večer v priredbi društva Kras
Odkrivali korenine
Knjiga o Drobcih preteklosti in sedanjosti posveča poglavje staremu kmečkemu orodju na območju Dola
Občinstvo kulturnega večera v Dolu
bumbaca
Na sedežu kulturnega društva Kras v Dolu je v četrtek potekal program v okviru Dneva kulture. Polno dvorano je pozdravil društveni predsednik Zvonko Frandolič, potem ko je ženski pevski zbor iz Doberdoba, ki ga vodi Dario Bertinazzi, ubrano zapel štiri pesmi. Sledila je glavna vsebina s predstavitvijo knjige Drobci preteklosti in sedanjosti v temeljih prihodnosti, ki jo je uredil Aldo Rupel, v njej pa je objavljenih pet etnografsko antropoloških raziskav. Zaobjeti so popis slovenskih oz. dvojezičnih javnih napisov na ozemlju goriške občine, dalje seznam nekdanjih in današnjih gostinskih objektov v slovenski lasti, svetoivanski kresovi, ki jih na Goriškem še vedno prižigajo, in prvomajski orientacijski pohodi v Števega-nu. Najdaljša raziskava obravnava prav območje Dola in je posvečena staremu kmečkemu orodju. Rupel je obrazložil širše vzgibe, ki so botrovali, spodbujali in pogojevali nastanek raziskav in knjige ter vpliv, ki ga lahko imajo v bližnji in nekoliko odmaknjeni prihodnosti v goriškem prostoru. Večer se je zaključil z družabnostjo. (ar)
V Števerjanu bo v soboto, 5. aprila, ekološki dan. Organizira ga občinska uprava v sodelovanju z lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, občinsko civilno zaščito, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter z učenci osnovne šole Alojz Gradnik in nižjih srednjih šol; zbirališče bo ob 14.30 na sedežu Briškega griča na Bukovju.
Po puntarskih poteh
Rumitrski Jus v sodelovanju s krajevnima skupnostma Ročinj in Grgarske Ravne -Bate, klubom prijateljev Banjške planote Urlaubr - Dragovica, PGD Kanal ob Soči in PGD Čepovan prireja v soboto, 5. aprila, ob 17. uri postavitev obeležja vojaškemu vodji velikega punta Ivanu Gradniku - Miklavčiču in v nedeljo, 6. aprila, spominski pohod Ročinj-Dragovica. V Ročinju bo v nedeljo, 6. aprila, ob 8. uri v župnijski cerkvi maša zadušnica za Ivana Gradnika, z začetkom ob 9. uri pa slovesnost ob odkritju obeležja. Sledil bo pohod proti Dragovici, ki bo trajal predvidoma pet ur. Ob 12.30 bo postanek na Kanalskem Vrhu, po prihodu na cilj pa bo v Grgarskih Ravnah družabnost ob pun-tarskem golažu.
V Verdiju prvovrstni pianist
S pričakovanim koncertom pianista Gio-vannija Allevija se bo jutri zaključila gla-sbeno-baletna sezona občinskega gledališča Verdi v Gorici. Občinstvu se bo ob 20.45 predstavil vsestranski glasbenik, ki na izviren način spaja tradicijo klasične glasbe s prvinami sodobnih zvrsti. Svojo glasbeno pot je začel pred več kot desetimi leti, izreden uspeh pa ga je doletel leta 2003 z albumom Composizioni. Odtlej so njegovi koncerti večinoma razprodani, njegove skladbe uporabljajo v filmskih uspešnicah in spotih, vsaka zgoščenka pa je uspešnica. V Gorici se bo predstavil s programom iz zadnjega dvojnega albuma »Allevilive«, ki vsebuje presek njegovega izredno zanimivega glasbenega opusa. (aw)
Mesta za tečaj angleščine
SDZPI obvešča, da je samo še nekaj prostih mest za 72-urni osnovni tečaj angleščine A2, ki se bo začel 15. aprila in bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih med 19. in 21. uro. Vpisnina znaša en evro na uro izobraževanja; dodatne informacije preko elektronske pošte na naslov go@sdzpi-irsip.it ali na tel. 0481-81826.
gabrje - Združenje prostovoljnih krvodajalcev
Strokoven pogled na svet nosečnosti in materinstva
Sovodenjska sekcija združenja prostovoljnih krvodajalcev zgledno spodbuja člane k darovanju krvi in človekoljubnemu delovanju, hkrati pa skrbi tudi za seznanjanje ljudi s temami s področja zdravstva in zdravega življenja. V okviru tovrstnih pobud so medse povabili mlado in že izkušeno ginekologinjo Vesno Cescutti, ki je članica društva krvodajalcev in je bila pri njem tudi odbornica.
Na temo zdrave nosečnosti in materinstva je prišla predavat v četrtek v dvorano društva Skala v Gabrjah, kjer imajo sovodenjski krvodajalci svoj sedež. V teku izredno zanimivega predavanja je ginekologinja na strokoven, a hkrati na vsem razumljiv način prikazala problematiko nosečnosti in materinstva s posebnim poudarkom na nevarnostih tako za mamico kot za še nerojenega otroka. S tem v zvezi je navedla vrsto nasvetov za preprečevanje tveganj oziroma zapletov. Predavanje Vesne Cescutti pa je bilo zanimivo tudi iz jezikovnega vidika, saj so se zbrani poslušalci seznanili tudi s slovenskimi izrazi
s področja nosečnosti in materinstva. Vesna Cescutti med sovodenjskimi krvodajalci
gorica - Začel se je tečaj športnega združenja Dom
Prvi plesni koraki
Otroke vodi slovenski strokovnjak Franci Vaupotič - Vpisovanje še v teku
Včeraj dopoldne se je začel tečaj plesnih prvin v priredbi športnega združenja Dom. Vodi ga priznani slovenski plesni učitelj na tem področju Franci Vaupotič, ki ga naša mladina dobro pozna. Strokovnjak je namreč že vodil razne tečaje plesa na šolah in vrtcih.
Vadbene ure potekajo ob sobotah med 10. in 12. uro v telovadnici Kulturnega doma. Prvi plesni koraki modernih in hip-hop plesov so namenjeni zlasti deklicam in dečkom med šestim in enajstim letom starosti. Pobuda združenja Dom želi biti dopolnilno drugim športnim panogam, nova dejavnost pa je lahko zelo primerna tudi za otroke in najstnike, ki se ne ukvarjajo z aktivnim športom in lahko za sprostitev izberejo ravno to telesnokultur-no zvrst. Čeprav se je tečaj začel včeraj, je vpisovanje še vedno v teku. Tisti, ki jih pobuda združenja Dom zanima, se lahko prijavijo kar med urami tečaja ali pa na uradu društva v Kulturnem domu (tel. 0481-33288) vsak dan med 17.30 in 19. uro. Urad nudi tudi ostale informacije v zvezi z dejavnostmi združenja Dom. (vip)
Mladi plesalci s Francijem Vaupotičem	bumbaca
14
Nedelja, 30. marca 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787.
Gledališče
KOMIGO - festival komičnega gledališča 2008 v Kulturnem domu v Gorici: 1. aprila ob 20.30 »Radio - aktivni live! Kabaret« (Boris Devetak, Franko Korošec, Tjaša Ruzzier in Marko San-cin); 21. aprila ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Kdo vam je pa to delu?« (Boris Kobal - Café Teater iz Slovenije); 29. aprila, ob 20.30 »Ma che festa e?« (Bandorkestra.55 & Orkestra Zbylenka); 20. maja, ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Petelinji zajtrk« (slovenska filmska uspešnica); 26. maja, ob 20.30 »Beato fra le gonne« (Tri-geminus iz Manzana); v juniju »5moških.com« (Špas Teater iz Men-geša); 18. oktobra, ob 20.30 »Tren de vin« (gledališka skupina Fortfluidi iz Trevignana - TV); vpis abonmaja do 1. aprila v Kulturnem domu v ul. Brass 20 v Gorici (tel. 0481-33288).
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo v četrtek, 3. aprila, ob 20.30 premiera predstave Skrivni strahovi na javnih krajih.
U Kino
NOVA GORICA: 19.00 »Vedno priča, nikoli nevesta«; 21.00 »Pošastno«.
~M Koncerti
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -19.50 - 22.10 »II cacciatore di aquilo-ni«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.15
»Tutta la vita davanti«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.40 »27 volte... in
bianco«; 20.00 - 22.00 »Colpo d'oc-
chio«.
CORSO Rdeča dvorana: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.15 »La volpe e la bambina«. Modra dvorana: 15.45 - 17.45 - 20.00 »Le cronache di Spiderwick«; 22.15 »10.000 A.C.«.
Rumena dvorana: 15.45 - 17.50 -20.00 - 22.15 »Un bacio romantico«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Il cacciatore di aquilo-ni«.
Dvorana 2: 15.20 - 17.40 - 20.00 - 22.15 »Tutta la vita davanti«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 »Spiderwick - Le cronache«; 19.50 - 22.15 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 »L'amore se-condo Dan«; 15.50 - 22.00 »Questa notte e ancora nostra«. Dvorana 5: 15.20 - 17.30 »27 volte... in bianco« 20.00 - 22.00 »Colpo d'oc-chio«.
O Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60
TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5
KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu
TURJAK
AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31
FOLJAN
AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS
API - Ul. XXV Maggio 3/A
GORIZIA JAZZ v priredbi združenja Controtempo je v teku v deželnem avditoriju v Gorici: 5. aprila ob 17. uri bo nastopil Danilo Rea s poklonom Fa-briziu De Andreju, ob 20.45 bo koncert skupine Doctor 3; 12. aprila ob 20.45 bo koncert tria In The Country; 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090).
KONCERT V SPOMIN NA BOGOMIRA, MIRKA IN ANGELCO ŠPACAPAN bo danes, 30. marca, ob 15. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Sodelovali bodo MePZ Sv. Jernej z Opčin, župnijski MePZ Šempeter iz Šempetra pri Novi Gorici, župnijski MePZ Kapela iz Nove Gorice, MePZ F.B. Sedej iz Šte-verjana. Uvodno misel bo podala Lojzka Bratuž. Pred koncertom, ki ga prirejata PD Podgora in Zveza cerkvenih pevskih zborov, bo ob 14. uri maša zadušnica.
V	KONKATEDRALI KRISTUSA ODREŠENIKA V NOVI GORICI se bodo v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri or-kestraši Komornega orkestra Nova predstavili z deli Mozarta, Holsta in Giulianija. Pridružil se jim bo kitarist Sebastjan Grego; vstop prost.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bodo v četrtek, 3. aprila, ob 20.15 nastopili mladi nadarjeni pianisti iz razreda profesorja Sijavuša Gadžijeva. Koncertirali bodo Aleksander Gadžijev, Anže Vrabec, Armin Cora-lic in Giuseppe Guarrera; informacije Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 0030655-3354013, www.kul-turnidom-ng.si.
VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 10. aprila, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert violinistke Yo-on Shin Song in pianistke Inge Dzekt-ser; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191).
9 Šolske vesti
LICEJ SIMON GREGORČIČ iz Gorice išče suplenta za nemščino, nastop službe takoj; informacije na tel. 048182123.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je samo še nekaj prostih mest na 72-urnem osnovnem tečaju angleščine A.2, ki se bo pričel 15. aprila in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih z urnikom od 19. do 21. ure; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v Gorici, tel. 0481-81826, www.sdzpi-ir-sip.it.
M Izleti
PD ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja).
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi k vpisu na dvodnevno planinarjenje po Lošinju in Cresu, ki bo v soboto 26. in nedeljo 27. aprila. Prijave z vplačili akontacije sprejemajo na sedežu društva do torka 15. aprila, kjer bo ob 18. uri sestanek z udeleženci; informacije na sedežu društva, na spletni strani www.planinsko-drustvo-ng.si ali na tel. 0038651-814912 (Darko).
UNIVERZA ZA TRETJO STAROSTNO OBDOBJE iz Gorice organizira v četrtek, 17. aprila, ogled razstave Gengis Khan in zaklad Mongolov v Trevisu; informacije in vpisovanje do 2. aprila pri turistični agenciji Scar-pette Rosse v ul. Mameli 6 v Gorici, tel. 0481-532364.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš).
ti Čestitke
Mala ZARJA se je v sredo rodila, mamo Viljeno ob očku Marku razveselila, s sestrico Anisjo bo odslej srečo in veselje delila. Veseli družini iskreno čestita KD Danica.
Ü3 Obvestila
V PROSTORIH GOSTILNE SHERLOCK NA OSLAVJU (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. Na ogled so dela v različnih tehnikah ter večjih in manjših velikosti.
DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca.
AKŠD VIPAVA vabi na pohod »Na k. 198 in dolino Murve - po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo, 6. aprila, z zbirališkem ob 8.30 v Čukišču pri De-vetakih. Pohod bo potekal tudi po ne-markiranih stezah in po gozdu, priporočljivi sta primerna obutev in fizična kondicija; informacije na tel. 328-2180158.
GORIŠKI GRAD bo ob tednu kulture odprt s prostim vstopom danes, 30. marca. Ob 10.30 in ob 15.30 bosta tudi brezplačna vodena obiska.
KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira štiri srečanja z glasbeno eu-ritmijo (takt, ritem, melodija, note in intervali), ki ji bosta vodili Giusi La-franconi (euritmistka) in Sara Hoban (pianistka). Prvo srečanje bo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu v sredo, 2. aprila, ob 20.30, ostala tri srečanja pa 9., 16. in 23. aprila od 19. do 20.30; informacije in vpisovanje na tel. 333-8139217 (Sara Ho-ban, ob uri obedov) ali na naslov elektronske pošte sara_hoban@yahoo.it.
MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji ZSKD za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481531495).
NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja.
OBČINA SOVODNJE je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje: prvi je za družinska jedra z nizkimi prejemki (z registrirano redno najemninsko pogodbo v letu 2007), drugi je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neoddana stanovanja in velja za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol do 17. aprila. K prošnji je treba priložiti dodatno dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije na tajništvu občine ali na spletni strani www.savognadisonzo.com.
PLESNA DELAVNICA V CENTRU GRADINA na osnovi metode plesne terapije Marie Fux bo potekala od aprila do junija ob torkih med 19. in 20. uro. Predstavitev tečaja v torek, 1. aprila, ob 19. uri, ko se bo pričel tečaj; informacije na tel. 346-2110494 ali tel. 040-306208.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE v priredbi ZSKD za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495).
RIBIŠKI ZAVOD FJK »ENTE TUTELA PESCA« goriški okoliš št. 1 v sodelovanju z rajonskim svetom Podgora prireja v nedeljo, 6. aprila, čistilno akcijo na levem in desnem bregu reke Soče in sicer od pevmskega mosta do jezu Agro; zbirališče na parkirišču vhoda pevmskega parka ob 8.30.
SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne
PR0SVETN0 DRUŠTVO PODGORA	ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROVl
KONCERT V SPOMIN NA BOGOMIRA, MIRKA IN ANGELCO ŠPACAPAN
Sodelujejo: Mešani pevski zbor Sv. Jernej z Opčin Župnijski mešani pevski zbor Šempeter iz Šempetra — Nova Gorica Župnijski mešani zbor Kapela iz Nove Gorice Mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana
Uvodna misel: Prof. Lojzka Bratuž
ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JUSTA V PODGORI, DANES 30. MARCA OB IS. URI
Maša zadušnica za pokojne Bogomira, Mirka in Angelco Špacapan ob 14. uri
Podjetje SERVIS doo-srl
prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem - Gorica
SREČANJE o FINANČNEM ZAKONU 2008
Sreda, 2. aprila, ob 18.30 Dvorana Zadružne banke Doberdob in Sovodnje - v Sovodnjah
Novosti o davkih za podjetja, IRAP Režim za mala podjetja
DDV na prevozna sredstva, telefon, nepremičnine Ugodnosti za popravila stanovanj, energijo Plačevanje davkov na obroke, ovrednotenje zemljišč, ICI Varnost pri delu - inšpekcije Dotacije in prispevki za podjetja in profesionalce
Vabljeni vsi člani, stranke in ostali podjetniki!
abonmajska sezona v Gorici 07/08 Marius Ivaškevičius
MESTO TAKO BLIZU
J& f $ -f J^

u
I*

Režija: Aleksandar Popovski Prevajalec: Zdravko Duša Igrajo: Barbara Cerar, Janko Petrovec, Nikla P. Panizon, Romeo Grebenšek, Vlado Vlaškalič
v ponedeljek, 7. aprila
ob 20.30
Kulturni Center Lojze Bratuž
z italijanskimi nadnapisi
z obrazi svoi
svojega casa
pokrovitelj MX. PPT1 j"Pf sezone v Gorici HajC^llL.C'l
glasbe Števerjan 2008, ki bo 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija); informacije na sedežu društva (tel.- faks 0039-0481-884037) ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481884909 ali 0039-339-5720418, e-mail andrejkah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160 ali 0039-338-7812271) in Filipu Hledetu (tel. 0039-329-0744269).
ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA vabi na dan odprtih vrat danes, 30. marca, (9.30-12.00 in 15.0018.00) na sedežu združenja pri goriški železniški postaji (nasproti APT-ja). Na programu bo razstava vlakcev ter za odrasle in otroke bodo nameščene tračnice, na katerih bo mogoče preizkusiti lastne modele.
13 Prireditve
PD ŠTANDREŽ prireja potopisno predavanje Milana Vogrinca iz Vrbja pri Zalcu. V sliki in besedi bo prikazal lepote Nepala in Himalaje, ki jih je obiskal oktobra in novembra lani; v sredo, 2. aprila, ob 20. uri v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič v Štandrežu.
KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA
na korzu Verdi 67 v Gorici prireja v torek, 1. aprila, ob 17.30 predstavitev publikacije z naslovom »In fuga dalle tenebre - Africa, Italia, Cina: la sto-ria globalizzata di un uomo nuovo«. Prisotna bosta avtor knjige Jean-Paul Pougala in docent Ugo Ferruta.
NA GRADU KROMBERK bo v torek, 1. aprila, ob 20. uri predavanje in predstavitev publikacije Dr. Henrik Tuma in njegova knjižnica bibliotekarke Petre Kolenc.
PODJETJE SERVIS prireja v sodelovanju s SDGZ-jem Gorica srečanje o finančnem zakonu 2008 v sredo, 2. aprila, ob 18.30 v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v So-vodnjah.
V TOČKI ZKD NOVA GORICA, Grad-nikove brigade 25 v Novi Gorici bo v torek, 1. aprila, ob 18.30 predavanje iz niza Osnove prepoznavanja vsebine likovnih del z naslovom Krščanska ikonografija. O motivih, ki so se razvili v zgodovini krščanstva bo predavala Nataša Kovšca; vstop prost.
ZADNJA LETOŠNJA OTROŠKA URICA v Feiglovi knjižnici bo v ponedeljek, 31. marca, ob 18. uri. Pravljico Poljubček za lahko noč bo animirala Majda Zavadlav.
0 Mali oglasi
PRODAM stanovanje v Ronkah, 1. nadstropje, približno 90 kv. m., zgradba iz leta '95: dve kopalnici, dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, dva balkona, garaža, klet in zunanje parkirišče; informacije na tel. 339-6980287.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 11.00, Pietro Verbi v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču.
JUTRI V FOLJANU: 14.00, Irma Calli-garis v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V KOPRIVNEM: 14.00, Adriano Crasnich (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V KRMINU: 14.30, Vittorino Rossi (iz goriške splošne bolnišnice ob 14. uri) v stolnici in na pokopališču.
JUTRI V PIERISU: 10.30, Aldo Grego-rat (iz tržiške bolnišnice ob 10.15) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V ROMANSU: 11.00, Gaetano Bosch v cerkvi in na pokopališču.
EDELJSKE
Nedelja, 30. marca 2008 1 5
APrimorski
r	dnevnik
M
Ker imamo vsi toliko lastnih problemov, tudi tukaj v Pakistanu, smo skoraj pozabili na pomemben datum 20. marca, peto obletnico začetka ameriške invazije Iraka. Po vsem svetu so z redkimi izjemami bile demonstracije, da bi zaznamovali to žalostno obletnico.
George Bush z zvestim zaveznikom Tonyjem Blairom (Robert Fisk ga imenuje Lord Blair iz Kut al - Amara) in z drugimi marionetnimi državami, znanimi z imenom »koalicija voljnih«, je takrat napadel Irak brez povoda, ne da bi se zmenil za OZN in mednarodno skupnost pod pretvezo, da Irak razpolaga z orožjem za množično uničevanje, ki bi se ga lahko poslužil v vsakem trenutku. Ves svet je vedel, da je to laž. Mednarodna atomska agencija IAEA ni odkrila nobenih dokazov o programu za tako orožje, ker bil program v resnici prekinjen nekaj let prej. Tudi naslednje ameriške preiskave so pokazale, da Irak ni imel orožja za množično uničevanje, ko so ga ZDA napadle.
Po petih letih ameriške zasedbe Iraka kot enotne države ni več. Bagdad je danes najbolj nevarno mesto na svetu. Več kot milijon Iračanov je umrlo nasilne smrti, več milijonov jih je bilo poškodovanih. Padlo je štiri tisoč ameriških vojakov. Vsi smo videli mučenje jetnikov v zaporu Abu Ghraib in uničenje mesta Faludža. Infrastrukture so uničene, po petih letih zasedbe še niso spet zagotovili oskrbe z elektriko in vodo v Bagdadu. Da bi se rešilo pred peklom, je na tisoče iraških družin e pobegnilo v tujino, kjer je okrog dva milijona iraških beguncev. Ne vemo, kaj se dogaja izven Bagdada, ker si novinarji zaradi varnosti ne upajo iz zaščitenega območje iraške prestolnice. Tudi marionetna vlada deluje samo v strogo zaščiteni zeleni coni pod ameriškim varstvom. Nekoč bogato, živahno in odprto velemesto z mešanimi okraji je danes razdeljeno na šiit-ska in sunitska območja, ki jih ločuje tri metre visok betonski zid, ob katerem patrulji-rajo šiitske in sunitske oborožene skupine.
Drugi izgovor za napad na Irak je bilo domnevno sodelovanje Al Kaide s Sada-mom Huseinom. V resnici ni bilo nobene takšne povezave in ni bilo pripadnikov Al Kaide v Iraku, ko so ga ZDA napadle. To je bila gola izmišljotina Rumsfelda in Wolfo-witza, da bi opravičila napad na Irak. Donald Rumsfeld je septembra 2002 zagotavljal, da ima CIA neizpodbitne dokaze o povezavah Sadama Huseina z Al Kaido. Preiskovalna komisija o atentatu 11. septembra leta 2004 ni podprla takšne teze. Pozneje je leta 2007 generalni inšpektor Pentagona Thomas F. Gimble bolj ali manj potrdil, da je predstavnik Pentagona, konservativec Douglas Feith, ponaredil informacije o takih povezavah, in to po navodilih tedanjega obrambnega podsekretarja, ultrakon-servativca Paula Wolfowitza. Poročilo ameriškega vrhovnega vojaškega poveljstva iz letošnjega 12. marca je pet let po invaziji Iraka dokončno pokopalo tezo konservativcev o povezavi med Al Kaido in iraškim vodstvom. Do zaključka so prišli na podlagi 600 tisoč pregledanih dokumentov in po razgovorih s priprtimi iraškimi voditelji. Kljub tem zaključkom pa Bush še vedno vztraja pri domnevnih povezavah Iraka s teroristi.
Sedaj je Irak podvržen vsakodnevnim atentatom, umorom, ugrabitvam in seveda napadom s strani ameriških vojaških sil. ZDA in marionetna vlada trdijo, da so žrtve med civilisti upadle, odkar je ameriška vojska pred več kot enim letom okrepila svojo prisotnost. Ampak Patrick Cockburn je pred nekaj dnevi na spletnih novičarskih straneh Counterpunch v dopisu z naslovom »Kako uničiti državo v petih letih« ugotavljal, da je to samo posledica prepovedi iraškim novinarjem, da bi poročali o nasilju. Cockbum piše: »Žrtve med civilisti so upadle od 65 na dan v času od novembra 2006 do avgusta 2007 na 26 žrtev februarja letos. To pa je posledica dejstva, da je etnično čiščenje že opravilo svojo turobno nalogo in da v Bagdadu v glavnem ni več mešanih območij.«
Naslednji rezultat vojne v Iraku je uničenje države in porast terorizma na celotnem območju. To pa ne zaskrblja Združenih držav, ki načrtujejo dolgoročno zasedbo Iraka. Republikanski predsedniški kandidat McCain podpira Bushevo politiko v Iraku in, če bo zmagal, se bo zasedba nadaljevala v nedogled. Med demokrati se je Barak Obama opredelil za umik, Hillary Clinton pa je nejasna okrog tega vprašanja. Ne gre pozabiti, da je podprla napad na Irak. Tudi če bo zmagal Obama, ne bo zlahka in v kratkem umaknil vojske iz Iraka, ker je demokratska stranka dvoumna glede tega vprašanja in se boji obtožbe, da je »izgubila« Irak. Kar se dogaja navadnim Iračanom nikakor ne zaskrblja ZDA, ki zasledujejo strateški nadzor območja naftnih ležišč od Bližnjega vzhoda do osrednje Azije. Nadzor je za Američane življenjskega pomena glede na izzive Evrope in predvsem Kitajske. ZDA imajo že svoja oporišča v Afganistanu in v številnih nekdanjih sovjetskih sred-njeazijskih republikah. In pritiskajo na Pa-
kistan za vojaška oporišča tudi na tem ozemlju. Doslej so uredili 14 večjih oporišč v Iraku in jih nočejo izgubiti v bližnji prihodnosti. Dokler bodo lahko nadzorovali ta oporišča, jih ne briga, če so drugod po državi razmere neurejene.
Iran je druga država na tem območju, ki še kljubuje ameriški nadoblasti, kar je za Busha trn v peti. Kot se je zgodilo z orožjem za množično uničevanje v Iraku, nam tokrat spet servirajo lažne informacije o iranskem programu za jedrsko oborožitev. Za mednarodno agencijo za jedrsko energijo IAEA ni dokazov, da bi Iran imel take načrte. Cilj pa je jasen: Bush hoče napad na Iran, preden se izteče njegov mandat. Zaradi tega je pred kratkim odstopil sam admiral Fallon, poveljnik ameriškega osrednjega poveljstva, ker je nasprotoval napadu na Irak. Živimo v nevarnem času. Čeprav IAEA in ameriške obveščevalne službe zagotavljajo, da je Iran že pred časom opustil svoj program jedrske oborožitve, Bush in Condoleezza Rice še vedno vztrajata, da ima Iran tajni pro-
gram ali da bi ga lahko razvil v najkrajšem času. Iran je podpisal sporazum proti širjenju jedrskega orožja in omogoča inšpekcije na podlagi raznih protokolov sklenjenih z IAEA. V okviru teh dogovorov Iran lahko vodi postopek bogatenja urana za svoje jedrske centrale v civilne namene in to je to, kar v resnici dela povsem zakonito. Vseeno ZDA grozijo s sankcijami in z vojno proti Iranu, na žalost pa se je tudi Evropska unija pridružila tem grožnjam. Med tolikimi jastrebi izstopa Bernard Kouchner, nekdanji socialist, sedaj francoski zunanji minister desničarske Sarkozyjeve vlade, znan zaradi svoje zloglasne trditve o »človekoljubnem imperializmu« in groženj vojne proti Iranu, če ne bo prenehal s svojim programom obogatitve urana.
Zgleda, da Združenim državam še ni dovolj smrti in uničenja v Afganistanu in Iraku. Napad na Iran bi bil poguben za celotno območje, pa tudi za same ZDA. Prišlo bi do stotisočev mrtvih in do še večje nestabilnosti. Korist naj bi imel samo Izrael in to
peta obletnica ameriške invazije iraka
Po petih letih pekla: »Opravljena naloga«?
Faheem Hussain*
je razlog, zaradi katerega podpihuje ZDA, naj napadejo Iran. Nova vojna na tem območju bi dala dodatni prispevek temu, kar ZDA imenujejo terorizem. Bilo bi tako strašno, da si verjetno ne moremo niti predstavljati posledic. Že posledice same vojne v Iraku so za ameriško gospodarstvo zelo hude. Nobelovec za ekonomijo Joseph Stiglitz je ocenil, da je vojna v Iraku stala ZDA več kot tri tisoč milijard dolarjev! Vrednost ameriškega dolarja sedaj prosto pada. Če bo prišlo do nove vojne na tem območju, bo cena nafte poskočila do neba. Sedaj se je že povzpela na 110 dolarjev za sod, to pa še ni nič v primerjavi s tem, kar bi se lahko zgodilo v primeru nove vojne. Sedanji vodja Bele hiše je tako zaslepljen od lastnega napuha, da ne razume, da bi napad na Iran predstavljal nov žebelj, zabit v krsto ameriškega imperija. Že sam lastni interes bi ga moral odvrniti od tako pogubnega dejanja.
V ZDA so bili prepričani, da bo zasedba Iraka preprost sprehod, niso pa upoštevali iraške zgodovine in ljudstva. To naj ne čudi, saj Američani v glavnem ne poznajo zgodovine. Še zlasti Bush pa bi moral vedeti, da se je britanska vojska, ki so jo sestavljali predvsem indijski kolonialni vojaki, spopadla s težavami in z izgubami, ko je leta 1914 napadla Irak in dve leti pozneje zasedla Bagdad ob propadu otomanskega cesarstva. Britanski zgodovinarji pišejo o kampanji 1915-1917 kot o katastrofi mezo-potamske kampanje. Eden od razlogov, zaradi katerih nista Indija in Pakistan pristopila h koaliciji voljnih leta 2003 je prav ta, da so njihovi generali poznali zgodovino in izredne izgube, ki so jih imele indijske čete v obdobju 1915-1917. Na pokopališčih v Ba-sri in v Bagdadu je na tisoče pripadnikov indijske vojske, ki so padli med tisto vojaško kampanjo. V bagdadskem proglasu takratnega britanskega poveljnika gen. Maudeja z dne 19. marca pred 91 leti je zapisan naslednji zloglasni stavek: »Naša vojska ne prihaja v vaša mesta in kraje kot osvajalec ali sovražnik, pač pa kot osvoboditelj.« Vam ne zveni nekam znano?
Britanci so nato upravljali Irak po mandatu Društva narodov od leta 1920 do 1932, vendar se v Iraku niso nikoli sprijaznili z njihovo prisotnostjo. Odpor proti Britancem se je začel že leta 1918 in so se odkrito uprli leta 1920, prav na začetku samega mednarodnega mandata. Upor je bil brutalno zatrt dve leti pozneje, tudi s pomočjo kazenskih letalskih bombardiranj in s strupenimi plini, ki jih je britanski Royal Air Force razpršil po iraških vaseh na ukaz Bushe-vega idola, Winstona Churchilla. Iraku so priznali formalno neodvisnost leta 1932, vendar je trajalo dolgo let, preden se je resnično osamosvojil. Rad bi poudaril, da noben narod hoče biti koloniziran, neglede na to, koliko časa traja, preden se osvojevalec mora umakniti. Prava ironija zgodovine je, da je natanko 86 let potem, ko so Britanci zasedli Bagdad, druga zahodna velesila napadla Irak pod isto pretvezo, da prinaša svobodo in demokracijo iraškemu ljudstvu, ko pa je edini takratni in sedanji cilj imperialistična kolonialna zasedba. Ko bi Bush malo bolje poznal zgodovino, bi verjetno bil previdnejši, preden bi prezgodaj napovedal »mission accomplished« - opravljena naloga.
Rad bi končal ta dopis s poklonom tisočim iraških borcev za svobodo, ki so žrtvovali svoja življenja v zadnjih petih letih, da bi izgnali osvojevalce. Brez junaškega odpora teh slabo oboroženih urbanih gverilcev bi si ZDA drznile napad na Iran in na Sirijo že takoj po osvojitvi Iraka. Žrtve teh junakov so privedle najmodernejšo sodobno vojsko do popolnega zastoja, ali jo celo spravile na kolena. Klanjam se jim. Prej ali slej se bo morala ameriška vojska umakniti, kot se je morala umakniti iz Vietnama, ki je tudi pozabljena lekcija.
* Faheem Hussain je profesorfizike na Visoki šoli znanosti in inženirstva na univerzi v mestuLahore (Pakistan). Veliko let je bil med vodilnimi znanstveniki centra za fiziko Abdus Salam v Miramaru.
16
1 0 Nedelja, 30. marca 2008
V petek, 7. marca, nas je obiskala gospa Danica Tuljak. Po va bi li smo jo, da bi z njo praznovali dan žena.
Gospa Danica riše, šiva slovenske narodne motive in gradi ter oblikuje punčke oblečene v narodne noše Najprej je razgrnila prt na katerega je se-šila narodne okraske. Ta prt jo
spremlja na vseh predstavah svojih izdelkov. Na prt je postavila štiri punčke, ki so le del njenih umetnin.
Opisala nam je postopek za njihovo gradnjo. Na leseno podlago, da dva dolga vijaka, kiju uporabi za noge. Nato izdela glavo, ki zahteva največ pozornosti in natančnosti. Sledi oblikovanje ogrodja za postavo. Zato je uporabila različne materjale: gibs, glino povezane z žico. Pri oblikovanju oblek ne sledi načrtu. Sama ne ve kaj se bo pokazalo.
Gospa Danica je tudi pesnica. Prebrala nam je svoje pesmi posvečene otrokom. Nazadnje smo narisali narodni motiv, nagelj z njenimi navodili. Na tabli nam je pokazala različne nageljne. G.ga Danica nas je zelo pohvalila, saj smo se protrudili. Nastale so izvirne in zanimive risbe narodnih motivov.
Preden smo se poslovili, smo se nastavili še fotoaparatu.
Učenci 4. razreda

J
Na OŠ I.. Grbec
Sabrina 1. r.


Micol 3. r.
Í
684
Nedelja, 30. marca 2008	NEDELJSKE TEME	/
warec
: - M. G. Stepančič v Škednju
18
Nedelja, 30. marca 2008
NEDELJSKE TEME
/
pomembne, a nam neznane tržačanke
Vida Podgorska (dramska igralka, 1898-1984)
Se preden sem zastavila prvo besedo, sem se vprašala, ali smem Viko Podgorsko uvrstiti med naše primorske igralke. Marsikje je zapisano, da je Korošica; kot vrhunska dramska igralka pa se je zapisala v zgodovino hrvaškega gledališča. Ko je Nikola Ba-tušic pisal Povijest hrvatskoga kazališta je posvetil Viki Podgorski zgoščen esej, ob njem pa objavil celostransko fotografijo Ivane Orleanske v drami G. B. Shawa, v kateri je v Zagrebu že l.1925 prvič zablestela. Bila je v svojem času izrazito moderna dramska umetnica in največja hrvaška tragedinja do srede dvajsetega stoletja. Kritika je zapisala, da Sveta Ivana ni samo njena najboljša dramska vloga, ampak veliko več, njena kreacija je sploh najboljši možni umetniški dosežek v tej izredno težki vlogi. Potreben je velik talent in inteligenca, da se igralka vživi v prefinjenost tega teksta; B. Shaw je napisal tekst in dal vlogi karakter, Podgorska pa ji je vdahnila dušo. Ni bila ne svetnica ne ikona, temveč inkar-nacija resničnosti in svetlobe, velika, čista in nedolžna, kakršni so vsi pravi mučen-ci. Povzela sem le nekaj misli iz zagrebške ocene, zapisane v Novostih. Nič manj pa niso bile vznesene besede o Podgorski v drugih objavah. Vsi, ki so jo gledali, so še dolga leta pisali o njej in jo primerjali z drugimi najboljšimi evropskimi igralkami v tej vlogi. V Parizu jo je igrala znana Ljudmila Pitoev. Zagrebško predstavo je v svojih zgodnjih zrelih režijah postavil na oder dr. Branko Gavella. Poročila o tej znameniti Sveti Ivani so prišla celo v tuje časopise, med drugimi v londonske, kjer jih je prebral tudi sam avtor in poslal igralki svoje zahvalne pozdrave.
Ko je nekaj let pozneje režiser Ver-li prvič postavil na oder Krleževo dramo
V	agoniji, je vlogo Laure zaupal Podgorski. Njena interpretacija Laure je dolga leta živela v zapisih, ocenah in spominu gledalcev kot nedosegljiva. Z njo so primerjali vse poznejše Laure po vsej Jugoslaviji. Blesteče in v superlativih zapisane hrvaške kritike niso prav nič podobne našim zadržanim in skopim slovenskim kritiškim ocenam, ki so jih skozi desetletja namenjali celo našim največjim, da ne rečem vrhunskim igralcem. In vendar so za potomce in sploh zanamce prav te ocene večkrat, posebno takrat, ko ni bilo ne tonskih zapisov ne televizije in filma, edino zanesljivo (?) pričevanje o igralcih, ki so ustvarjali našo odrsko podobo in zgodovino. Lepo bi bilo, ko bi se tudi slovenski kritiki zavedali svoje odgovornosti do zgodovine, v kateri zaradi njihovega površnega pisanja utone marsikatero zaslužno in pomembno ime.
Ob prebiranju visokodonečih zagrebških kritik sem se dokončno odločila in spoznala, da spada tudi Vika Podgorska na eno od naših nedeljskih strani Primorskega dnevnika. Ze njeno umetniško ime je tesno povezano z Gorico in njeno bližnjo Podgoro, pa tudi sama se je vedno imela za Goričanko, ne za Ko-rošico, čeprav je tam zagledala luč sveta; po pomoti, kot je sama rada poudarila.
Hedviga Ana Čus, tako je zapisana v rojstnem listu, se je rodila 13.maja 1989 v Mačah na Koroškem. Njen oče inž. Valentin Čus je bil iz Sedla pri Kobaridu, mati Ana Baumeier pa iz Mač pri Svečah, kamor je šla prav maja na obisk k domačim. In tam jo je prehitel porod, zaradi česar je Hedviga postala Korošica.
V	leksikonih je človek zapisan glede na svoj rojstni kraj, pa četudi se je tam rodil le po naključju. Svoj rojstni kraj je takoj zamenjala za sončno Gorico, ki jo je vedno čutila kot svoj dom, saj je bil tudi njen oče iz Posočja. V Gorici je preživljala svojo mladost, se spoprijateljila s someščani ali pa tudi takimi, ki so se tja priselili. Rada se je spominjala slikarja Luiža Špacapana in njegove najmlajše sestre Štefke, ki je postala njena najboljša prijateljica. V njeno mladostno do-
bo se je zapisal tudi Špacapanov prijatelj slikar Veno Pilon, ki je ohranil spomin nanjo v svoji knjigi Na robu (SM, Lj. 1965). Na prvi strani, še preden je začel popisovati svoje življenje, je zapisal:
potem pravo presenečenje tudi za vse, ki so se prijavili k avdiciji. Vika je z rahlim goriškim naglasom tako temperamentno odigrala »vražje prebrisano« Hešo, Elvira pa sentimentalno Melo tako pristno
Vida Podgorska kot Ivana (Zagreb, 1925)
»Zagledal sem se v svojo preteklost. Iz nje se je tu pa tam odtrgal odlomek in se za-bleščal v temi spomina.« V takih odlomkih, ki jih je potem v knjigi povezal v mozaik, se nam tu pa tam prikaže tudi mlada Vika Čus, poznejša Podgorska. Ko sta se spoznala, je že dokončala goriško osnovno šolo in obiskovala dva razreda učiteljišča, takrat še edine dekletom dostopne višje srednje šole. Nadaljevanje šolanja ji je preprečila prva svetovna vojna in z njo tesno povezana goriška fronta. Ljudje so se umikali iz mesta in se zatekali v varnejše kraje. Čusovi so se ustalili v Innsbrucku, kar je preusmerilo Vikino življenjsko pot. V l.1919 je v tem avstrijskem tirolskem mestu dokončala dva razreda trgovske šole. V Gorico, ki jo je zasedla Italija, se družina po končani vojni ni več vrnila. Ustalili so se v Mariboru in tam se je mlada Vika zaposlila kot uradnica na okrajnem glavarstvu. Dolgočasno uradniško delo pa je ni zadovoljilo, želela si je drugačnega življenja in novih izzivov.
Maribor se je takrat začel šele prebujati. Iz nemškega nepomembnega mesta se je začel, veliko tudi po zaslugi močnega dotoka beguncev iz Primorske, spreminjati v novo drugo slovensko kulturno središče. Začeli so snovati tudi slovensko gledališče, kateremu naj bi postavil temelje Hinko Nučič, ki so prav zato povabili v Maribor. Dela se je lotil temeljito in s preudarkom. Brez šole ne bo igralcev in ne gledališča, je bila njegova prva misel in tej je sledil razpis za dramsko šolo. Med prvimi šestimi, ki so od štiridesetih prijavljenih uspešno opravili avdicijo, sta bili tudi naša tržaška rojakinja Elvira Kralj in Goričanka Vika Čus. Preizkus pa ni šel kar gladko. Vsak izmed prijavljenih je moral pripraviti nekaj verzov in jih recitirati. Vika je že takrat dokazala svojo samozavest. Čeprav ni imela še nobenih odrskih izkušenj, je odločno povedala, da ne zna nobene pesmi in da je recitacija sploh ne zanima in ne veseli. Izkušeni in petnajst let starejši Nučič je kljub začudenju, zakaj je sploh prišla, ni odslovil. Poiskal je odlomek iz prevoda poljske komedije Morala gospe Dulske in poslal Viko in Elviro v sosednjo sobico. Dal jima je četrt ure časa, da se pripravita za nastop, ki je bil
in doživeto, da so ju vsi navzoči nagradili z dolgim in bučnim ploskanjem. Nučič je že pri tem prvem nastopu spoznal karakter obeh igralk, ki sta bili pravo nasprotje. Bil je to še čas, ko so igralce in igralke že na začetku vkalupili v do-
celo Sneguljčico so igrali samo trikrat. Edina izjema je bil tisto sezono Linhartov Veseli dan ali Matiček se ženi, ki so ga uprizorili kar desetkrat. Poleg Nučiča, ki je postavil na oder največ premier, sta režirala že omenjeni Valo Bratina in nekajkrat Rado Zeleznik. Preko 50 premier prvo sezono, naslednjo 1920/21, ko je prišel v Maribor tudi že Milan Skrbinšek, sem jih naštela samo 37. Takrat se je Nučič ob koncu druge sezone že pripravljal na svoj odhod v Zagreb, kjer je igral in režiral že več let prej, vse do svojega povratka v Ljubljano, ko je v sezoni 1918/19 postavil slovensko Dramo na trdne noge. Dve leti pozneje se je poslovil tudi od Maribora, to pa je pomenilo tudi njegovo dokončno slovo od slovenskega gledališča. S seboj pa je odpeljal tudi izjemno nadarjeno Viko Podgorsko, tedaj že svojo soprogo.
V tistih dveh prvih povojnih sezonah se je Vika Podgorska v Mariboru uveljavljala v najrazličnejših vlogah, od katerih so nekatere že nakazovale njene poznejše vrhunske uspehe - tragedinje. To je bila najprej vloga Kosovske devoj-ke v Vojnovicevi dramski pesnitvi s petjem Smrt majke Jugovica, ki so jo odigrali v srbščini, v duhu tistega časa. Potem pa še Katjuša v dramatizaciji Tolstojevega romana Vstajenje in naslovna vloga v Remčevi prvi drami Učiteljica Pavla. Mariborska gledališka kritika se je v tistih prvih letih šele oblikovala, vendar je, kljub skromnejšim priznanjem, če jih primerjamo s hrvaškim Zagrebom, nekajkrat zabeležila Vikin lep napredek. Pohvalila je njeno pristno igro, krasen organ in čisto izgovarjavo. O Francki v Cankarjevem Kralju na Betajnovi je zapisala, da je v takih vlogah najbolj doma, in se bo v tem žanru razvila v našo najboljšo igralsko moč. Ob koncu druge sezone je nastopila v Shawovi drami Obrt gospe Warrenove skupaj s Štefo Dragutino-vicevo. Igrali sta mater in hčer in imeli ob koncu sezone svoj »častni večer«. Gledalci so obsipali oder s cvetjem in nav-
Vida Podgorska kot Krleževa Laura (Zagreb, 1928)
ločne »fahe«, kot so temu pravili, čeprav se pozneje niso mogli vedno ozirati na te specifične lastnosti posameznika.
13. septembra 1919 je Vika podpisala svojo prvo pogodbo in že 9.oktobra je prvikrat nastopila. Igrala je Pavlo v burki Ugrabljene Sabinke bratov Schonthan v režiji Vala Bratine. To je bilo v popolnem nasprotju z njenim deklariranim »fahom« mondeno karakterne igralke. Tokrat mlada Vika ni ugovarjala. Sporazumno z Nučičem je tudi že dobila novo igralsko ime po Podgori pri Gorici, ki se ji je močno priljubila ob njenih sprehodih v goriško okolico. Morala je sprejeti vsako vlogo, saj so se premiere vrstile vsak teden. Gledalcev Maribor takrat še ni imel. Orali so ledino. Marsikatera premiera je doživela samo eno ali dve ponovitvi. Šest predstav je bil že velik uspeh,
dušeno ploskanje dolgo ni utihnilo. Naslednji dan so Mariborčani v tisku prebrali, da tako iskrenega slavja Maribor še ni doživel. Kritika je že prej pohvalila njeno »interesantno hčerko Vivie«; poudarjala je »njeno energično mišljenje in dejanje«, pa tudi nežne trenutke šibkosti, ko se v njej bije boj med trdimi lastnimi nazori in vplivom okolice.
Ko se je Nučič odločil za povratek v Zagreb in je želel pripeljati tja tudi Viko, je vedel, da jo mora najprej predstaviti zagrebški publiki, saj je bila še neznana začetnica. Dogovoril se je za dve Vikini gostovanji proti koncu junija 1921. Izbral je prav njeno z velikim uspehom odigrano Vivie in še vlogo mlade, neizkušene Anice v Halbejevi Mladosti. Ker Vika ni znala niti ene hrvaške besede, je predlagal in tudi dosegel, da je v hrvaški
predstavi obe vlogi odigrala v slovenščini. Znani teatrolog Slavko Batušic se je še mnogo pozneje spominjal, kako je začetno presenečenje med publiko, ob izjemnem talentu in svežini slovenske gostje, kmalu prešlo v navdušenje. Uspeh tega gostovanja je bil tako prepričljiv, da je poleg Nučiča še isti mesec podpisala pogodbo za angažma tudi Vika Podgorska in s tem korakom prestopila tudi v hrvaško gledališko zgodovino, kjer je zapisana kot neprekosljiva tragedinja svoje dobe, prefinjena umetnica z bogatim registrom, skratka ena izmed največjih jugoslovanskih igralk.
Vse pa vendarle ni šlo brez težav. Veliko truda je morala vložiti v učenje hrvaškega jezika. Spopadati se je morala, že na začetku, s hrvaškimi prevodi Dostojevskega. Na svoje prve počitnice je vzela Brate Karamazove in Idiota, ki so bili v okvirnem programu naslednje zagrebške sezone. Dobro se je zavedala, da brez temeljitega obvladanja jezika, ne more pričakovati vrhunskih uspehov. Sama je še dolgo poudarjala, da je jezik njena Ahilova peta. Od igralcev so režiserji in direktorji zahtevali natančno in razločno izgovarjavo, vsak tudi najtišji glas je bilo treba slišati na najvišjem balkonu in na galeriji. Lektorji so bili trdi in zahtevni, vendar je Vikin prepričljiv nastop večkrat prekril njene jezikovne težave v tolikšni meri, da ji kritiki njene jezikovne »hibe« niso očitali, pa tudi občinstvo jo je bogato nagrajevalo z aplavzi. Njena izpovedna moč je rastla iz leta v leto. Odigrala je ves najpomembnejši dramski repertoar v režiji Gavelle, Verlija, Nučiča in Strozzija, da omenim le najbolj znane in cenjene. Poleg njene znamenite Svete Ivane in Krleževe Laure je več desetletij ostal v spominu njen nastop v Pirandellovi igri Šest oseb išče avtorja. Igrala je največje vloge od Kleo-patre in Porcije do Nastasje Filipovne in Laure.
Po drugi svetovni vojni se je morala tudi Podgorska sprijazniti z manj nastopi, dokler je niso s šestdesetimi leti upokojili. Potem je igrala samo še enkrat v Camusovi dramatizaciji Besov Dostojevskega, nekajkrat na televiziji in v slovenskem filmu Svet na Kajžarju. Povabilo, da bi sprejela mesto profesorice na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je odklonila; zaradi zdravja, je zapisala.
Gostovanj Vike Podgorske v Sloveniji je bilo v njeni zagrebški dobi malo. Več je bilo sicer pogovorov o tem, realizirali pa jih niso. Skupaj z Nučičem sta ob njegovi štiridesetletnici umetniškega dela po Zagrebu nastopila marca 1941 v Begovicevi drami Brez tretjega tudi v Ljubljani. Pripravila sta jo sama v slovenskem jeziku. Še isti mesec sta z isto predstavo slavila tudi v Mariboru. Ze prej, ob desetletnici mariborskega gledališča je Podgorska gostovala kot Jacinta v Cankarjevem Pohujšanju. Največji uspeh pa je požela kot Ibsenova Nora. Mariborska kritika je pisala, da je to kreacija, ki je ni mogoče pozabiti in da je Podgorska evropska umetnica, ki je že prešla naše razsežnosti.
V Ljubljano je prišla po zadnji vojni dvakrat z zagrebško dramo. Prvič spomladi 1949 z Gorkega Vaso željez-novo v Delakovi režiji, in drugič dve leti pozneje s Krleževim Vučjakom v režiji B. Gavelle v vlogi Marjane Margeticeve. »Njena stvaritev v letu 1951 na ljubljanskem odru je bila doživetje; žal poslednje«, je zapisal Dušan Moravec v Portretih pozabljenih igralcev 1992.
Vika Podgorska je preživela štiri desetletja v soju odrskih luči, pozneje pa še skoraj tri bolj ali manj pozabljena, kar je usoda večine igralcev. V gledališče ni hodila in tudi intervjuje je odklanjala, ne pa obiskov. Zadnja leta je preživela pri svoji hčerki Nadi v Mariboru, kjer je 12. jul. l. 1984 umrla. Za izredne zasluge na področju umetnosti je prejela l. 1961 Na-zorjevo nagrado za življenjsko delo, l. 1976 pa še nagrado Avnoja.
Lelja Rehar Sancin
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 30. marca 2008
19
zgodba izjemne osebnosti prve polovice 20. stoletja
Spomini Alme M. Karlin na drugo svetovno vojno
V sodelovanju Muzeja novejše zgodovine Celje z založbo Mladinska knjiga v Ljubljani je pred nedavnim izšla 286 strani obsegajoča, bogato in privlačno opremljena knjiga, v kateri ena najbolj fascinantnih osebnosti prve polovice 20. stoletja, pisateljica in pesnica, svetovna popotnica, poliglotka, ljubiteljica rastlinstva in živali ter raziskovalka oddaljenih, manj znanih običajev, verstev in kultur, Alma Maxi-miliana Karlin (1889-1950) opisuje svojo zgodbo med drugo svetovno vojno in nacistično okupacijo na domačih tleh. Čeprav so njeni zapisi nastali med in po drugi svetovni vojni, smo čakali na njihov izid dobrih šest desetletij.
Zanimivost spominov, ki sta jim urednici Nela Malečkar in Marija Počivavšek dali naslov "Moji zgubljeni topoli', je v tem, da niso izšli v nemškem izvirniku, temveč v slovenščini. Ugotovitev gre pripisati zavzeti pobudi Muzeja novejše zgodovine Celje, da obnovi spomin na Almo M. Karlin v vseh njenih segmentih, kar je hkrati nekakšen hommage eni največjih Celjank minulega stoletja. Prevod njenih spominov pa se vklaplja tudi v naraščajoče zanimanje, ki ga je pisateljica v zadnjem času ponovno deležna. (Miriam Drev navaja v knjigi "Pozabljena polovica: Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem', da je zvezda Alme Karlin na pisateljskem nebu najjasneje žarela v letih med 1921 in 1937, ko so njeni potopisi in romani, skupaj 24 del, izhajali v Nemčiji, na Finskem, v Švici in v Veliki Britaniji. Troje njenih popotnih knjig je takrat doseglo še za današnje čase bajno naklado 80.000.) Zanimivost Alminih spominov pa je tudi v tem, da se pisateljica v njih geografsko ne nanaša na oddaljene kraje in dežele, temveč na domače Celje, na kraje in ljudi, ki jih je srečevala na "potovanju" med drugo svetovno vojno, od mariborskega zapora, Bele krajine do Dalmacije.
»Sacrifidum nationis«
Iz uvodnika, ki ga je napisal Tone Kre-gar, izhaja, da so spomini Alme Karlin ob njihovem zgodovinskem in domoznanskem pomenu dragoceni zaradi njenega specifičnega pogleda, ki ga gre prvenstveno pripisati nadnacionalnim kulturno-identifika-cijskim izhodiščem.
Alma M. Karlin se je rodila 12. oktobra 1889 že priletnim staršem, višjemu častniku avstro-ogrske vojske Jakobu Kar-linu, kmečkemu sinu iz Tuncovca v Rogaški Slatini, in hčeri prvega slovenskega notarja v Celju, učiteljici Vilibaldi, rojeni Mihel-jak. Čeprav so meščani tistih dni govorili nemško in Alma je pisala v tem jeziku, naj bi oče po besedah svoje hčerke, ki jo je imenoval svojo "dušico', venomer pravil: "Nobene narodnosti ne poznamo, mi smo Avstrijci'. Pa tudi habsburško cesarstvo naj bi se - po besedah Franza Werfla - prizadevalo, da njegov podložnik "ne bi bil samo Nemec, Ruten [današnji Ukrajinec], Poljak, ampak nekaj več, nekaj nad"; zahtevalo je "pravcati sacrificium nationis" "odrekanje lagodnemu uveljavljanju samih sebe, odrekanje vznemirljivemu prepuščanju instinktom svoje telesnosti', tako da se je človek "iz Nemca ali Čeha ali kar pač je že bil [...] spremenil v Avstrijca'.
Tudi Alma M. Karlin se je čutila za dedinjo tovrstne miselnosti, tako, da se je še po letu 1918 prvenstveno imela za Avstrij-ko, bolje rečeno za Staroavstrijko in šele nato za Nemko; brez predsodkov pa je - v sicer redki in bežni komunikaciji - uporabljala tudi pogovorno slovenščino. Nacionalni spori, ki so se po razpadu avstro-ogrske monarhije še zaostrili in pomešali s povojnim nasiljem in gorjem, so dali njeni privrženosti nadnacionalnemu habsburškemu mitu skoraj okrepljeno aktualnost. Vplivali pa so tudi na Almin beg od "prenapete" sedanjosti. V letih med 1919 in 1928 je pisateljica prepotovala skoraj ves svet, začenši od Južne Amerike in ZDA tja do dežel Daljnega vzhoda, Tihomorskih otokov, Avstralije in Azije. "Potepam se sama kot rak samotar!' se je samoironično opisala. Skozi filter spomina in nostalgije ter iz
spoznavanja različnih verskih in spiritualnih tradicij se je uravnaval njen zorni kot, ki je ustvarjal posebno vizijo, veliko intim-nejšo in tankočutnejšo, predvsem pa manj vezano na zunanje okoliščine. Tako za Almo prav gotovo veljajo besede utemeljitelja teozofske misli H. S. Olcotta: "Najdi svojo pot; drzni si jo živeti!'
Gre za moto, ki se kaže tudi v tem, da je Alma M. Karlin po osemletnem popo-
sem poistoveti. Skupaj z njimi deli stisko, trpljenje, izčrpanost, a tudi trenutke sreče, poživitve, zlitja. Za to so seveda najzaslužnejši skupni nemški sovražniki, z Al-minimi besedami "sluge temnih sil, nacisti, gestapovci', v veliki meri pa tudi izredna in zanjo prav presenetljiva naklonjenost in pozornost, s katero so jo slovenski sotrpini sprejeli medse. V meljski vojašnici Alma M. Karlin napiše pesem Entheimatete Slowe-
Med partizani
Ko Alma M. Karlin avgusta 1944 izve, da je na spisku oseb, ki jih namerava gestapo ustreliti, se na priporočilo Mare Fa-ganelli, ki se je po poroki s Franjem Faga-nellijem, beguncem s Primorske, naselila v Celju, pridruži partizanom. Pri tem jo je vodilo upanje, da bi prek partizanskih vezi prišla do Barija in s tem v stik z Angleži, v
Na sliki naslovnica knjige s partizanskim portetom Alme M.
Karlin, ki ga je naslikal Božidar Jakac
tovanju, polnem nevarnosti in pomanjkanja, živela skorajda eremitsko in v skladu z naravo; veliko je hodila v planine. Leta 1930 jo je obiskala njena častilka, slikarka Thea Gammelin, Angležinja, ki je odraščala v Nemčiji in študirala v Stockholmu; znanstvo je preraslo v prijateljstvo. Thea se je preselila k Almi in ostala z njo do poslednjega dne.
Življenjske izkušnje in nazorske izbire Alme M. Karlin se kažejo tudi v tem, da ni bila dovzetna za fanatizem, ki mu je bila v 30. letih prejšnjga stoletja predana velika večina pripadnikov nemške oz. po-nemčene manjšine, t. i. folksdojčerji, ki so bili nadvse aktivni prav v Celju. Obdobje anšlusa in okupacije Slovenije je pomenilo hud obrat v njenem življenju. Ker je nasprotovala nacizmu in ponudila azil dvema protinacistoma, Ubaldu Tartarugi in Joa-chimu Bonsacku, je nacistična oblast njena dela prepovedala; znašla se je na spisku tistih Spodnještajercev, ki jih je treba odstraniti.
Med slovenskimi zaporniki
Pripoved Alme M. Karlin se začenja z obdobjem po tisti junijski ali julijski noči 1941, ko so jo aretirali gestapovci in se je znašla skupaj z drugimi Slovenci v zbirnem zaporu oz. taborišču, sprva v celjskem kapucinskem samostanu, nato pa v meljski vojašnici v Mariboru, od koder so jih nacisti s številnimi transporti izganjali v Srbijo. Tu se Alma prvič pobliže seznani s Slovenci, s katerimi deli težke trenutke "skupne usode',' kar se kaže tudi v tem, da se vanje dokaj pro-nicljivo in empatično vživi, delno tudi pov-
nen (dobesedno: Razdomovinjeni Slovenci), ki se nanaša tudi nanjo in je v tekočem prevodu objavljena tudi v knjigi. Prav tu odkrije veliko glasbeno nadarjenost Slovencev, pesmi, pete v krogu, ena za drugo, večgla-sno, ubrano, brez dodatnih priprav, ure in ure, brez znamenj utrujenosti: "Ta umetniški užitek, ki je bil tako nepričakovan, mi je', tako Alma, "veliko pomagal."
Zaporniška zgodba Alme M. Karlin se izteče bolje kot pričakovano, saj jo Thea Gammelin s pomočjo vplivnih nemških znancev uspe rešiti iz zapora. Izgon v Srbijo ji tako ostane prihranjen, prav tako Dachau. Ob svarilu s koncentracijskim taboriščem prvič pomisli na "rešitev" skrito v podvezi, očitno smrtonosni strup, ki ga ljubeče poimenuje "most v rajski vrt" ali "vrata v svobodo" Začasno oproščena vseh obtožb se vrne v rojstno Celje.
Vendar tu še vedno ni bila varna pred nacisti in domačimi "folksdojčerji', ki so še naprej ščuvali proti njej in Theii Gammelin, kar velja še posebej za krajevnega vodjo Ewalda Wrentschurja. Gonja se zaostri do te mere, da ji "molčeča" članica vidne nacistične družine svetuje, da naj pobegne. S Theo se tako znajdeta v Nurnbergu, kjer ju gosti Dolf Korber, ki ju je že pred tem skušal obvarovati pred napadi domačih nacistov. Manj izpostavljena Thea se kmalu vrne domov k svoji ostareli materi v Celje, Alma pa se v upanju, da se ji bo prek Italije uspelo prebiti do Švice, sama odpravi na Tirolsko. Kmalu nato gestapovci aretirajo Theo in jo 10 dni kasneje spet izpustijo, nakar se le-ta odpravi po Almo, da bi se skupaj vračali do-
vmesnem času in pozneje v Angliji, pa bi kot tedaj prav gotovo še zelo znana pisateljica podpirala osvobodilno gibanje.
Iz prebiranj Alminih opažanj izhaja, da ji partizani niso prikrivali, da ji "ne zaupajo, ker sem nemška pisateljica, in da me morda na tihem imajo za 'buržujko"! Grenilo jo je, da so jo vsi tikali in govorili o njej "samo kot o 'stari'"; Alma M. Karlin je imela tedaj 55 let. Osupnilo jo je tudi, ko je videla, da imajo Slovenci - podobno Indijcem - ženske za manj vredna bitja. "O nas niso nikoli govorili kot o ženskah, temveč za-ničljivo o 'babah"! Sicer pa se ji zdijo ženske, ki so "nosile moške obleke in orožje', "drznejše od moških'.
Zlasti je mogoče opaziti Almino veliko občudovanje borcev (in bork) v partizanskih brigadah, kjer so bili po njenem mnenju zbrani najboljši in najhrabrejši. Tako se bere njeno prvo srečanje s pravo partizansko brigado kot doživetje, ki privzema mitološke poteze spopada s "silami kaosa" ter strnitve z močjo falosa (v Lacanovem pomenu besede), ki uteleša fascinacijo nad možno zmago, zgubljeni raj, a navidezno čisto blizu: "Malokdaj v življenju sem videla kaj tako slikovitega in čudovitega: zgrbljene postave bojevnikov s puškami, pripravljenimi na strel, v enakih razdaljah drug od drugega, vmes pa so, kakor sence v jasni mesečini, stopali konji, prav tako neslišni. Polzeli so dalje, vse dalje kakor neizprosna pravičnost, ki zasleduje krivca!' Podoba se spoji z ležiščem na senu, kamor Alma ob drugih spalcih omahne ter z glasom Anice, "tete Anice iz otroških let" (= Ana Šterbenk-
Darinka), ki se skloni nadnjo in ji izreče prisrčno dobrodošlico - kot da bi šlo za uspavanko. Anica je bila "glavna" v šaleško-mislinjskem okrožju in njeno tikanje Alme tokrat prav nič ni motilo.
Nasploh je iz napisanega mogoče ugotavljati, da je Alma M. Karlin svoje prvo partizansko obdobje doživljala še kar optimistično in brez pritožb, kar se denimo kaže v tem, da je izpostavljala zlasti njegove človeške in etično hvalevredne plati: tovarištvo, solidarnost, skrb za ranjence, boj za svobodo in pravico. Cenila je tudi strpnost zlasti vplivnih, politično zmernih partizanov do njene drugačnosti. Poleg Faganellijevih, Fabjanovih, 'Anice iz otroških let" in še nekaterih drugih izstopa v tem sklopu zlasti lik profesorja Franca Brenka (po vojni je bil eden vodilnih organizatorjev slovenske in jugoslovanske kinematografije), njenega "angela varuha v partizanih" ki ji je podaril svinčnike in papir in jo spremljal po Beli krajini, še zlasti Črnomlju. Tu je nastala njena zbirka Meine Gabe an die Partisanen (Moj dar partizanom), ki ji je tovariš Brenk priložil krajši življenjepis. Srčno si je želela, da bi zbirka tudi izšla, vendar ni prestala ostre partijske cenzure. Tudi rokopis ji ni bil vrnjen
Iz knjige izhaja, da se je imela Alma M. Karlin za "zagreto protinacistko', ne pa za komunistko. Izpostavi tudi, da so ji dajali partizani - te slednje odgradi od idea-liziranih "borcev v brigadah', ki bi jim rada pripadala, a to zaradi hude izčrpanosti in neozdravljive bolezni ni mogla - spet in spet čutiti, da ne spada mednje, in da je "še posebej nezaželjena, ker ljubi Angleže'! Dejansko do Barija, od koder bi poletela v Anglijo, nikdar ni prišla; pristala je v Dalmaciji in se maja 1945 vrnila v Celje. Zvemo tudi, da se je Alma iz (habsburško usmerjene) monarhistke prelevila v "državljanko sveta" in da je ta preobrat asociirala z brez-domstvom. Po treh mesecih, ki jih je preživela pri partizanih, je dojela, da bo ostala "za Slovence vedno tujka" in da tudi med Avstrijce ne spada več: "med njimi je veliko nacistov, ki so izdali svojo domovino, njihov idejni svet se je spremenil'. Končno sta se ji tudi nacizem in komunizem zazdela "obupno podobna": "samo delo za državo, nobene osebne svobode, nobenega dopuščanja tujih idejnih svetov in zatiranje vsega, kar kakorkoli prehaja v večnost'.
Ob prihodu v Celje, je Alma M. Karlin doživela še več hudih udarcev, najhujši pa je bil nacionalizacija hiše, ki jo je podedovala po očetu. Tudi topoli, njena najljubša drevesa, je niso več pozdravljali iz daljave; pokosili so jih streli iz protiletalskih topov. S Theo Gammelin sta se preselili v zidanico v Pečovniku. Alma M. Karlin je umrla za rakom na dojki in tuberkulozo leta 1950. Na lastno željo so jo pokopali na Svetini, 850 metrov visoko v hribih.
Zaključek
Knjigo odlikuje tekoč, privlačen slog. V njej je izpričana strpnost do drugačnosti, celo v tistih - sicer redkih - momentih, ko je obeležena z rasizmi, zlasti antisemi-tizmi (značilna za to so mesta, ko Alma govori o Ubaldu Tartarugi, ki mu je omogočila azil pred nacisti), prefinjen čut za probleme posameznika v primežu takših ali drugačnih sistemov, nadarjenost opisovanja na novo videnih pokrajin (tudi duševnih), ter pogum celo v najbolj tveganih situacijah izreči to, kar je avtorica mislila in občutila - in naj je (bilo) "to" še tako neprijetno.
Dragocen prispevek h knjigi so ob spremni besedi Toneta Kregarja fotografije, ki jih je izbrala Andreja Rihter, ter nad 300 opomb, s katerimi Marija Počivavšek umešča spomine Alme M. Karlin v konkretni zgodovinski in družbeni kontekst. Tri zajetne snopiče Alminih izvirnih zapisov (Der Transport, Der Kampf mit dem Ortsgruppenführer Ewald Wrentschur, Bei den Partisanen), ki jih hrani Muzej novejše zgodovine Celje, so prevedle Ana Grmek, Breda Rajar, Stanka Rendla in Marija Javoršek (pesmi v poglavju Transport). Na platnici je partizanski portret Alme Karlin, ki ga je leta 1944 naslikal Božidar Jakac.
Marija Juric Pahor
KULTURNI
zskd v sodelovanju z društvi in goriškim kulturnim domom
Kabaretna predstava »Radio-aktivni live!« polni dvorane naših društev
Tokrat smo se pogovarjali z Borisom Devetakom, ki nam je razkril kako deluje kabaretna skupina...
Od kod (ta neizčrpni) navdih za tako številne oddaje in predstave...
Popolni mrk navdiha je za satiro tuj izraz, kajti že zvrst kot taka nenehno črpa nove tematike iz oceana vsakodnevnih tisočerih informacij. Navdih živi v svetu, ki nas obdaja in ustvarjalec mora biti pri tem obenem natančen in objektiven opazovalec ter navdušen radovednež. Formula za doseganje napetosti, ki se prelevi v ustvarjalni navdih, preprosto tiči v vsakodnevni vaji, ki utrjuje občutljivost na komičnost, ritem in posluh. Pomembna je kakovost skupinskega dela, ki seveda gradi temelje za uspeh oddaje in predstave. Pri tem moramo poudariti dejstvo, da v ekipi prevladuje veliko navdušenje in volja do dela, kar se zrcali tudi pri odzivu publike. Uspešnost nekega skeča se kaže tudi v tem, da ne zamudiš vlaka, saj je za to zvrst tudi značilna minljivost priložnostnega duhovitega dovtipa. Ideje so lahko genialne same po sebi, a če jih izustiš v napačnem trenutku, izhlapi vsa njihova esenca komičnosti. Obvladanje komičnega tempa igra pri tem seveda bistveno vlogo.
Od kod izhajajo mladi humoristi, kje so pridobili prve izkušnje?
Boris Devetak, Marko Sancin, Tjaša Ruzzier in Franko Korošec so se v popolni zasedbi združili pred radijskim mikrofonom oktobra lani, pred tem pa je vsak prikorakal iz svojega strmega ovinka. Boris, ideator zamisli, si je leta 2003 zaželel, da bi v zamejstvu zaživela radijska oddaja s pestro humoristično, znanstveno-poljudno, ugankarsko, glasbeno in kulinarično ponudbo. Tako je nastal 'Radioaktivni val'. Pri snovanju začetnih oddaj so sodelovali še režiserka Katerina Citter, urednica Luana Grilanc, voditeljica Magdalena Pahor ter avtorja Igor Pison in Peter Verč. Leto kasneje je v skupino prihrumela Tjaša Ruzzier, ki je tedaj še obiskovala dveletni študij na tržaški gledališki akademiji 'Citta di Trieste', in je poslušalcem predstavljala po nekaj tisoč likov, začim, zaradi krutega naravnega zakona, sta preživeli le depresivna pesnica Srečka Veseljko in kasneje ugledna prevajalka Berta Bertoki. Tako so začeli nastajati tudi novi liki, ki so popestrili tedenski kabaretni kotiček: Boris, z dvajsetletno izkušnjo na slovenskih radiotelevi-zijskih medijih je s pomočjo avtorja Marjana Kemperleta poslal v eter posebnega dopisnika Berta Koritnika, nato še glasbenega ustvarjalca Patrika Solfeggiata in kriškega navdušenca Nanda Sullija, Vesno Hro-vatin in Meto Starc oziroma Pamelo in Lindo, sovoditelj Marko, z desetletno (drži) izkušnjo pred radijskim mikrofonom pa je svojo dušo posodil tržaškemu pristaniškemu delavcu Sergiu Corettiju, začim je iz tržaškega gledališča 'La Contrada' pridirkal še poklicni igralec Franko Korošec s svojim srbskim biznismenom Nebojšo Popo-vičem. Vsi liki so zapisani na matičnem uradu Rai-a, odrska postavitev pa je nastala pod
okriljem Komigoja KD Gorica in ZSKD; vsem zanesenjakom in podpornikom, predvsem pa Komelu in Marsiču naj gre iskrena zahvala. Načrtujemo ustanovitev društva, vendar je zaenkrat še prezgodaj dajati kakšne bolj verodostojne informacije.
Kaj so za vas pomenile odrske deske glede na to, da je delo v radijski oddaji drugačno od predstave v živo?
Pri priredbi radijskega teksta za odrske deske se je najprej postavilo nekaj vprašanj tehnične narave, v prvi vrsti to, kako naj bi izgledala primerna scenografija. Privilegirali smo naturalizem in upodobili preprost radijski studio. Kar se tiče tekstnega aspekta pa smo po lastnem nagonu humorista kolaž najboljših skečev vsakega posnetega lika zgostili v en poseg. Nazadnje smo se soočili še s tretjo skrbjo oziroma z dejanskim obnašanjem lika: kako so si ga gledalci zamislili, ali bomo morda razočarali pričakovanja poslušalcev glede fi-zičnosti likov in njihovega premikanja v prostoru? Ljubimo in spoštujemo svoje like, zato si toliko bolj želimo, da publika občuti utrip njihovega srca.
Bistveno vlogo pa odigra pri vseh skečih tudi nepogrešljiva dvojica Vasja Križmančič-Kekec, ki
skrbi za ton, luč in tehnično izvedbo. Sedaj, ko je ciklus po tržaških društvih proti koncu, se boste predstavili še goriške-
mu in videmskemu občinstvu. Kakšen odziv pričakujete? Ste pripravili kajposebne-ga za te priložnosti?
V naši ekipi smo si že od vsakega začetka zavihali rokave z zelo visokim odstotkom navdušenja, prepričanja, skratka verjeli smo v projekt. Zlasti pa se na odru poslušamo, kar nam seveda omogoča, da
si od časa do privoščimo kako nenadno nenapovedano improvizacijo. Vsak od nas nima pred nastopom posebnih pričakovanj o tipologiji publike, saj je ta spremenljiva kot spomladansko vreme. Vloženi trud, navdušenje in aktualen tekst, ki ga spreminjamo iz predstave v predstavo, daje upati v uspešno izvedbo, odziv pa je in vedno bo skrivnostna uganka, prežeta z adrenalinom, ki mora fascinirati, drugače postane igranje samo po sebi nesmiselno.
Kako po vseh dosedanjih predstavah ocenjujete možnost uresničitve ideje o stalnih srečanjih z radioaktivnim valom?
Uspeh, požet na vseh dosedaj izvedenih nastopih, nas je opogumil, da smo si celo drznili pomisliti, da bi lahko taki projekti rodovitno uspevali v zamejskem krogu. Iz kratke izkušnje smo povzeli, da ljudje resnično pogrešajo smeh in da taka zvrst gledališča ne ponuja nikakršnih rešitev, a vendarle poučuje k pozitivnejšem gledanju na družbene problematike. Projekt upamo, da se bo nadaljeval v poletnem času, saj naše zveste navijače ne mislimo nikakor zapustili pri belem dnevu.
Seznam prireditev, ki so se odvijale po društvih: SKD BARKOVLJE - 21. februarja 2008 ob 20.30, Barkovlje / KD FRAN VENTURINI, SKD VALENTIN VODNIK, SKD FRANCE PREŠEREN - 1. marca 2008 ob 20.30, Dom Anton Uk-mar Miro, Domjo / KD KRAŠKI DOM - 8. marca 2008 ob 20. uri, Kulturni dom, Col / SKD KRASNO POLJE - 9. marca 2008 ob 17. uri, Srenjska hiša, Gročana / SKD VIGRED - 26. marca 2008 ob 20. uri, Štalca v Šempolaju V naslednjih dneh pa... SKD VESNA - 4. aprila 2008 ob 20.30, Dom Alberta Sirka v Križu / BENEŠKO GLEDALIŠČE - 5. aprila 2008 ob 20.30, Slovenski kulturni center, Špeter (Ul. Alpe Adria 6, 33049 Špeter)
agenda-agenda-agenda-agenda
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
v sodelovanju s kulturnimi društvi
vabi na koncerte revije
PRIMORSKA POJE 2008
11. aprila 2008 ob 20.30
Sovodnje, Kulturni dom
19.	aprila 2008 ob 20.30
Bazovica, Dvorana v Športnem centru Zarja
20.	aprila 2008 ob 15. uri
Zavarh, Cerkev Sv. Florjana
Zbori, ki nastopajo na reviji Primorska poje v tem tednu: 30.3.2008 ob 17. uri, Pivka, Osnovna šola - MePZ Pod lipo, Špeter 5.4.2008 ob 20. uri, Cerkno, Osnovna šola - MePZ Skala Slovan, Gropada-Padriče 6.4.2008 ob 17. uri, Idrija, Osnovna šola ŽePZ Vesna, Križ
TEČAJI ZA ZBORNO IZREKO IN JAVNO NASTOPANJE
Slavistično društvo Trst-Gorica-
Videm in Zveza slovenskih kulturnih društev prirejata tečaje namenjene kulturnim delavcem in članom društev, ki bi radi izboljšali svojo izreko in znanje slovenskega jezika. Odvijali se bodo na sedežu ZSKD v Trstu v popoldanskih urah vsak torek od 8. aprila dalje. Tečaj zborne izreke za začetnike in nadaljevalce bo vodila gospa Ajda Kalan, priznana mentorica za kulturo govora. Delavnico javnega nastopanja pa bo vodila prof. Polona Kukec.
NATEČAJ ZA POEZIJO MANJŠINJSKIH JEZIVOV
Občina Livinnalongo razpisuje tretji natečaj za poezije v manjšinjskih jezikih. Rok prijave zapade 31. maja 2008. Več informacij na ZSKD.
KREATIVNO
PREŽIVLJANJE POČITNIC
-	Mednarodna likovna kolonija v soor-ganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta 2008.
-	Poletne ustvarjalne delavnice Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008.
Uradi ZSKD
so na voljo za vse informacije
Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
v sodelovanju s kulturnimi društvi
vabi na ogled kabaretne predstave
RADIO-AKTIVNI LIVE!
KABARET
BENEŠKO GLEDALIŠČE
Sobota, 5. aprila 2008 ob 20.30 Slovenski kulturni center Špeter (ul. Alpe Adria 6)
SKD VESNA
Petek, 4. aprila 2008 ob 20.30 Dom Alberta Sirka
30 LET
S SLOVENSKO PESMIJO
Ime:
Moška vokalna skupina Srake
Kraj in datum rojstva:
1. april 1998
Ozvezdje: oven
Kraj zbiranja: Štandrež
Stan: moška skupina, zato samski
Obrt: petje
Najboljša lastnost: zagnanost Najslabša lastnost: požrešnost Nikoli ne bo šla v pozabo:
prva vaja
Konjiček: dobri recepti Najbolj priljubljena pesem:
V goriški poljani (A. Budal)
Najljubši zborovodja:
Bogdan Kralj
Sedaj najbolj vadimo:
Oljki (S.Gregorčič)
Matično društvo: Oton Župančič
Nori želji:
a)	nastop v Clevenlandu pred rojaki
b)	redna prisotnost pevcev
na vajah Življenjski moto: PJP - poj, jej, popij Sporočilo svetu: pevci vseh dežel združite se!
iz o C i v o C i
Ime in priimek: Margherita Tru-sgnach
Kraj in datum rojstva: Čedad, 27. marca 1963
Zodiakalno znamenje: oven Kraj bivanja: Grmek Stan: veselo zavezana Poklic: adm. dir.
Najboljša in najslabša lastnost:
najboljša radodarnost, najslabša impulzivnost
Nikoli ne bom pozabila: številnih dogodkov...
Hobiji: branje, petje, sprehajanje po gorah
Knjiga na nočni omarici: »La
somma dei giorni« Isabel Allende Najljubša risanka: Flinstones Najljubši filmski igralec/ igralka:
Marcello Mastroianni, Meryll Stre-ep
Najljubši glasbenik: Paolo Conte, Fabrizio de Andre Kulturnik/ osebnost stoletja: Dario Fo
Ko bom velika, bom. modra Moje društvo: KD Rečan Moja vloga v njem: tajnica Svojemu društvu želim: da bi ne
izgubilo slovenske duše Moj življenjski moto: ne odlašaj na jutri to kar lahko storiš danes Moje sporočilo svetu: nikdar več mej
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 30. marca 2008
21
italijanski kmetje na repu evropske lestvice
V TOREK
Člani izvršnega odbora KZ vabljeni na sejo
V torek, 1. aprila on 11.30 bo v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, v Ul. Ricreatorio 2 zasedal izvršni odbor Kmečke zveze. Na dnevnem redu bodo poročilo o delovanju zveze, priprava na letni občni zbor in organizacijska vprašanja. Še zlas ti je za čla ne od bo ra po -membna točka o sklicu bližnjega občnega zbora, ki predstavlja kot vedno pomembno etapo za obračun in načrtovanje dejavnosti zveze. Zato so člani izvršnega odbora toplo vabljeni k polnoštevil-ni udeležbi.
V letu 2007 dohodki kmetov v Italiji še vedno negativni
Dohodki italijanskih kmetov stalno padajo že vrsto let. V zadnjih osmih letih so se dohodki v primarnem sektorju znižali za 18,2 odstotkov, v lanskem letu za 2 odstotka, v prejšnjih dveh pa za 10,4 odstotkov ( 2005 ) in 3,4 odstotke ( 2004 ). Ob lanskem padcu prihodkov pa smo beležili rast proizvodnih stroškov (+ 6,1).
Dohodkovni podatki, ki jih je izdelal EUROSTAT, pa nam istočasno povedo, da so dohodki kmetov v ostalih članicah Eu v obdobju 2000 - 2007 porasli za povprečno 16 odstotkov. Najbolje se jo godilo nemškim kmetom. Njihovi dohodki so se namreč dvignili v zadnjih 8. letih za 33 odstotkov. Isto stanje beležimo v Angliji. V Francij i ( + 5,6 ) in Španiji ( + 5,3 ) pa je trend sicer pozitiven, a manj izstopajoč.
Če se omejimo na leto 2007, pa ugotovimo, da so se v lanskem letu dohodki v državah Eu močno dvignili. Na prvih mestih te razpredelnice najdemo baltski državi Litvo ( + 39,3 ) in Estonijo ( + 22,5 ) ter Češko ( + 20,9). Na repu lestvice pa so, poleg že omenjene Italije, Portugalska ( - 5,0 ), Bolgarija ( - 8,5 ) in Romunija ( - 16,7 ).
Ta velika odstopanja med dohodki posameznih držav članic so po mnenju Konfederacije kmetov Italije ( CIA ) vezana predvsem na proizvodno usmeritev. Realne cene so se za pridelovalce kontinentalnih kultur, žitaric in drugih poljščin, dvignile v prvem primeru za 46,2 odstotkov, v drugem pa za 21,9. Ta porast cen je na n.pr. potisnila v lanskem letu navzgor dohodke nemških ( + 12,5 odstotkov ) in francoskih kmetov ter, seveda, ostalih držav Severne in Severno Vzhodne Evrope. Do nasprotnega poteka je prišlo za cene mediteranskih kultur, predvsem olja ( - 19,4 odstotkov) in sveže zelenjave (- 0,7 odstotkov). Tudi cena sladkorne pese j e strmo padla ( -12,8 odstotkov). Na srečo je bilo tržno uspešno vino ( + 4,5 odstotkov) in sadje ( + 4,2 odstotkov) kar je deloma ublažilo negativno dohodkovno stanje italijanskih kmetov.
Scenarij italijanskih kmetov je še težji, če upoštevamo, da so se krepko dvignile cene močnih krmil in umetnih gnojil ( + 26,1 odstotkov), da seveda ne govorimo o izredno hudih posledicah za italijanske kmetije zaradi nenehno rastočih cen goriv.
A to še ni vse. Poskočili so tudi stroški za socialno varstvo in tisti za administrativno vodenje obratov. Gre za izredno obremenjujoče stroške, ki močno ovirajo in upočasnjujejo razvoj kmetijskih obratov ter jim izpodkopavajo konkurenčnost in možnost zaposlovanja.
Ni slučaj, da je CIA pobudnica peticije proti zapletenim in zamudnim birokratskih obveznostim, ki jih je treba poenostaviti in zmanjšati ter zagotoviti s primernimi in pravočasnimi ukrepi italijanskim kmetom večje dohodke in konkurenčnost.
Svetovalna služba KZ
pogosto zanemarjeni opravili
Ne pozabiti na gnojenje in varstvo oreha
Veliko pozornosti posvečamo gnojenju nekaterih trajnih kultur, predvsem trte in oljke, na mnoge pa prepogosto pozabljamo. Med te spada pri nas zelo razširjena in priljubljena sadna vrsta: oreh. V naši kulinarični kulturi, posebej pa pri pripravi slaščic, ga uporabljamo na razne načine. Toda kljub temu, da to sadno vrsto močno cenimo, smo pri njenem gojenju zelo površni. Med agronomska opravila, ki jih pogosto opuščamo, spada gnojenje. Zato mu bomo posvetili, tudi v odgovor nekaterim bralcem naših nasvetov, nekaj pozornosti, ki jo bomo razširili na varstvo. Tudi to opravilo nemalokrat zanemarjamo, kar negativno vpliva na rodnost in kakovost plodov.
V	mladostni dobi gnojimo posamezne rastline okoli debla do oboda krošnje. Gnojimo z majhnimi količinami, ki so seveda odvisne od založenosti tal. Ob srednji založenosti svetujemo odmerke, ki jih navajamo v nadaljevanju.
Za rastline stare 1 - 2 leli bomo uporabili 250 do 300 gramov amonijevega sulfata, 150 gramov superfosfata in približno 200 gramov kalijevega sulfata. Z dušikom gnojimo, v dveh ali treh obrokih spomladi, z ostalima dvema elementoma - fosforjem in kalijem - pa raje jeseni, čeprav je gnojenje možno tudi v tem letnem času.
V	kasnejših letih gnojimo s postopoma povečanimi odmerki, ki jih trosimo po vsej površini. Drevesa gnojimo redno do oboda krošnje.
Ko dosežejo drevesa 6 - 7 let starosti, jih gnojimo s sledečimi odmerki: 1500 gramov amonijevega sulfata, 750 gramov
superfosfata, 1000 gramov kalijevega sulfata.
Odrasla drevesa gnojimo s še večjimi odmerki, ki jih uporabljamo v odvisnosti od izvora orehovega drevesa. Za evropske sorte uporabljamo sledeče odmerke: 2,5 - 3,5 kg amonijevega sulfata, 1,5 - 2,0 kg superfosfata, 1,5 - 2,0 kg kalijevega sulfata. Za kalifornijske sorte pa, v istem zaporedju in z istimi gnojili, sledeče doze: 2,0 kg, 1,2 - 2,5 kg, 1,25 - 2,0 kg.
Varstvo oreha
Oreh napadata predvsem dve bolezni in sicer orehov ožig ( GNONOMIA LEPTOSYLA ) in orehova črna pegavost ( XANTHOMONAS JUGLANDIS ), ki povzročata črne pege na listih in plodovih. Plodovi počrnijo in predčasno odpadejo.
Proti boleznima škropimo z bakrovimi pripravki ( bordojska brozga, bakrov oksiklorid - Rame Caffaro - itd. ). Za uspešno zatiranje teh bolezni škropimo trikrat in sicer: prvič v začetku odganjanja, drugič pred cvetenjem in tretjič čez 2 -3 tedne. Škropljenje opravimo le na občutljivih sortah in na vlažnih legah.
Od škodljivcev napravita večjo škodo le jabolčni in orehov zavijač, ki povzročata črvivost plodov. Proti njima škropimo enkrat ali dvakrat proti koncu julija in v začetku avgusta s pripravki na osnovi azinfos - metila ( Gusathion 20 SC, Azition 20, idr. dimetoata ( Rogor), fenitotriona ( Afidina 200, Sumit WG, Etalene 250, itd.)
Svetovalna služba KZ
nasveti strokovnjaka
Kmetijska opravila v mesecu aprilu
Minule nizke temperature so marsikomu prekrižale načrte na kmetiji, zato je treba v mesecu, ki je ped nami, nadoknaditi zamujeno. Dela v aprilu res ne manjka. Upati j e le, da nam dolgotrajni dež, kije za to sezono tipičen, ne pokvari načrte.
VINOGRAD - Skrajni čas je, da končamo s povezovanjem mladic. V tem času se namreč začenja pretakati rastlinski sok, mladice postanejo vse trše in se z lahkoto lomijo, ko trte vežemo. Posebno se rade lomijo mladice malvazije.
Ko so poganjki trte dolgi 2 do 3 cm, je čas, da škropimo proti morebitni črni pegavosti. Tipičen znak so temne pike na poganjkih, ki se po dolžini med seboj združujejo. Zaradi odebelitve pozneje les po dolžini značilno poka. Močan napad je spomladi zelo nevaren, ker se poganjki ne morejo razvijati. Proti črni pegavosti škropimo le, če se je bolezen že prejšnja leta močneje pojavila. Škropimo s pripravki na podlagi mankozeb ali z ostalimi površinskimi pripravki. Če je potrebno, škropljenje ponovimo, ko so poganjki dolgi 3 do 10 cm. Poznejše škropljenje proti pero-nospori je učinkovito tudi proti črni pe-gavosti.
Ko so poganjki trte dolgi približno 5 cm, prvič škropimo proti oidiju, oz. žveplamo. Najbolj učinkovito je žveplo v prahu, lahko pa uporabljamo tudi močljivo žveplo. V zadnjih časih je na razpolago proti oidiju biološko škropilo AQ 10, na podlagi glivice z imenom Ampelomices quisqualis. Bodisi, če uporabljamo žveplo, kot AQ10, moramo upoštevati najvišje odmerke, ki so navedeni na konfekciji in moramo dobro poškropiti vse zelene dele rastline.
Ko trta poganja, dognojimo z dušikom.
KLET - V kleti je čas, da stekle-ničimo namizna vina. Pred tem je koristno, da opravimo laboratorijsko analizo, ob tem opravilu pa je pomoč strokovnjaka dobrodošla. Paziti moramo, da je vino med pretakanjem in stekle-ničenjem čim manj v stiku z zrakom. Steklenice morajo po stekleničenju ležati, da se vino povsem umiri. Hranimo jih v zračnem, hladnem in temnem prostoru.
OLJČNI NASAD - V tem mesecu nadaljujemo z obrezovanjem.
V	primeru oljčne kozavosti oljčna drevesa škropimo z bakrovimi pripravki. Škropljenje opravimo brž, ko opazimo prve znake bolezni. Preventivno pa lahko ukrepamo proti tej bolezni z vzdrževanjem dobrega zdravstvenega stanja oljke in pravilnim obrezovanjem.
V	primeru oljčnega lubadarja, ki povzroča, da se mlade oljčne vejice posušijo, ukrepamo tako, da odrezane veje postavimo na kup na kraj oljčnega nasada. Slednje odlično delujejo kot vabe za škodljivca. Oljčni lubadar namreč gre na odrezane oljčne veje in polaga jajčeca. Do konca aprila, ali najkasneje do prvega tedna maja te odrezane veje odstranimo iz nasada in zažge-mo.
Če še nismo, pognojimo in obdelujemo oljčnik. V tem času sadimo mlade oljke. Predvsem je važno, da lončke z sadikami oljk dan pred saditvijo dobro zalijemo, po sajenju pa ob odsotnosti dežja vedno zalivamo
SADOVNJAK - V aprilu veliko sadnih vrst cveti. Škropljenje proti škodljivcem v času cvetenja strogo odsvetujemo, ker bi s tem škodili čebelam, ki oprašujejo sadno cvetje. Tudi škro-
pljenje s fungicidi škodi čebelam. Sadna drevesa se delijo v samooplodna in samoneoplodna. Med samooplodne spadajo breskev, marelica, trta ter nekatere sorte oreha, slive, češnje in višnje. Med samoneoplodne sadne vrste spadata jablana, hruška in večina sort oljke. Slednje nujno potrebujejo za oplojevanje kako drugo sorto v bližini. Zaradi tega moramo v našem sadnem vrtu obvezno saditi vsaj dve različni sorti. Za oljko je dobra opraševalka pen-dolino. Pri večini sort hruške je dobra opraševalka viljamovka. Pri jablani sta dobri opraševalki zlati deliš in top red. Pri odraslem sadovnjaku lahko eno sorto precepimo v sorto, ki je znana kot dobra opraševalka. Lahko tudi narežemo v času cvetenja nekaj vej dobre opraševalke in jih porazdelimo po sadovnjaku. Za ves čas cvetenja jih držimo v vazi z vodo.
ZELENJADNI VRT - V zelenjad-nem vrtu sejemo in sadimo veliko vrtnin. Sedaj je čas, da v veliko krajih sadimo krompir. Nekaj dni pred sajenjem ga lahko silimo. Postavimo ga pokončno v zaboje, in sicer po eno vrsto v vsak zaboj. Zaboje nato postavimo v prostor s primerno svetlobo, kjer naj bo temperatura okrog 12 do 15°C. Na prosto neposredno sejemo korenček, pe-teršilj, solato, listnato zeleno, radič, špi-načo. Zemljo, v katero bomo sejali drobna semena, kot so solata, korenček ali peteršilj, mora biti še posebno dobro pripravljena. Zelenjadnice, kot so paradižnik, kumare, bučke, bazilika, jajčevec in druge sejemo v zaboje in postavimo v notranje prostore. Le proti koncu meseca ali na začetku maja bomo slednje presadili na prosto. Če pa sadike kupimo, moramo izbirati med zdrave, in ne pretirano visoke. Rastlinice presadimo z vso zemeljsko grudo vred. Pred sajenjem paradižnika mu postavimo oporo, da ne bi pozneje ranili korenin. Tudi grahu in fižolu postavimo oporo, če tega še nismo storili.
ZELIŠČNI VRT - V tem mesecu razmnožujemo nekatera zelišča z delitvijo. To izvedemo pri origanu, salvi-ji in drugih zeliščih. Matične rastline morajo biti zdrave in dobro razvite. Z nožem ali drugim rezilom razdelimo rastlino na dva ali več delov, nato nove rastline nekoliko obrežemo. Sadimo v zemljo, potlačimo in zalijemo. Nekatera zelišča razmnožujemo tudi s potaknjenci. Spomladi zelišča obrežemo, posebno tista, ki rastejo v višino in spodaj olesenijo. Rastlino nižamo tako, da jo obrežemo do prvega odcepa kake veje. Sadimo žajbelj, timijan, sivko, ori-gano, poprovo meto. Ostala zelišča, ki jih imamo od prejšnjega leta, presadimo. Baziliko in majaron vzgojimo na toplem ali kupimo sadike.
OKRASNI VRT - Čas je sedaj primeren za presajanje okrasnih rastlin. Začnemo s sajenjem čebulnic, ki cvetijo poleti, kot gladiole, dalije in kane. Visokim čebulnicam pred sajenjem postavimo oporo. Začnemo z gojenjem pelargonij. Če imamo doma rastline iz prejšnjega leta, jih obrežemo in postavimo ven. Posebno na kraški planoti pazimo, da niso nočne temperature prenizke. Ostale okrasne rastline, ki gojimo v vazi, presadimo. Če pelargonije kupimo, izbirajmo med močnimi rastlinami, stebla naj ne bodo pretirano dolga, krošnja rastline naj bo proporcionalno velika s koreninami. V obratnem primeru bi lahko pomenilo, da so v rastlinjaku prekomerno zalivali in gnojili.
Magda Šturman
22
Nedelja, 30. marca 2008
NEDELJSKE TEME
/
manjšine - Ena najbolj zatiranih manjšin v Evropi
Turki iz zahodne Trakije se obračajo na Združene narode
Federacija Turkov iz Zahodne Trakije v Evropi je 13. marca, v okviru 20. obletnice delovanja, priredila v Ženevi, ob robu in v okviru 7. zasedanja Sveta Združenih narodov za človekove pravice okroglo mizo z naslovom »Problemi turške manjšine v Trakiji v zahodni Grčiji v okviru promocije in zaščite vseh človekovih pravic«. Številno občinstvo, ki so ga sestavljali povečini priznani strokovnjaki, je tako prisluhnilo problemov zaradi kršitev pravic turške manjšine v zahodni Trakiji. Razpravo je vodil predsednik Zvezne ga od bo ra ev rop skih na rod nos ti FUEN Hans Heinrich Hansen, osredo-to či li pa sta imela čla na zve ze Tur kov iz zahodne Trakije z univerzitetno izobrazbo Pervin Hajrullah in Sinan Ka-vaz.
Po uvod nem na go vo ru pred sed -ni ka med na rod ne ga od bo ra Fe de ra ci -je Turkov iz Zahodne Trakije Engina Soyilimaza, je predsednik FUEN Hansen podal okvirno sliko stanja manjšin v Evropi in uveljavljanja manjšinskih pravic ter je opozoril na vzajemno od-go vor nost manj šin in dr žav, ka dar gre za vprašanje ravni manjšinskih pravic. Hansen je v drugem delu svojega pose ga tu di po uda ril, da so manj ši ne bo -gas tvo za ve či ne, vpra ša nje za šči te in promocije vseh kulturnih pravic manjšin pa je ena izmed bistvenih odgovornosti držav, medtem ko se pogosto dogaja, da države zavračajo vsakršno zahtevo za zaščito manjšin, ki živijo znotraj njenih meja.
Pervin Hajrullah je nato do podrobnosti obrazložila kršitve manjšinskih pravic v Grčiji. Tako grške oblasti sploh ne priznavajo turške identitete tej manjšini v Zahodni Trakiji. Sinan Kavaz je nato seznanil prisotne z dejstvom, da so grške oblasti prepovedale vse organizacije, ki imajo v nazivu besedo »turški«, novih organizacij s takim imenom pa ne dovoljujejo. Nato pa je spregovoril o kršitvah pravic približno 60 tisoč Turkov v Zahodni Trakiji, ki so jim na osnovi 19. člena grškega zakona o državljanstvu odvzeli grško državljanstvo. Med drugim je tudi po ve dal, da je na se de žih or ga ni za -cij turške manjšine dovoljen napis samo v gr škem je ziku.
Sicer pa je dejstvo, da sta zasedanju prisostvovala predstavnika stalnega predstavništva Grčije pri Združenih narodih v Ženevi Michael Diamessis in Marios Lyberopoulos znak, da je okrogla miza dosegla svojo ciljno publiko. Govor Michaela Diamessisa, ki se je poslužil pravice do replike v zvezi z grško politiko do turške manjšine v Zahodni Trakiji in razvoju te politike je bil vendarle pomemben, ker je vendarle prišlo do soočenja med manjšino in predstavniki grške države.
Okrogla miza je bila kot rečeno obrobna manifestacija ob 7. zasedanju Sveta Eu za človekove pravice, v katerem sedijo predstavniki 202 držav, v njem pa sodeluje tudi več kot 2000 nevladnih organizacij; organizatorji okrogle mize so zadovoljni, ker so dosegli zastavljene cilje. Pomembno je predvsem, da je prišlo do dialoga med manjšino in večino, okrogla miza pa je bi la ko rist no sred stvo, a so na tej rav -ni začeli govoriti o o kršitvah človekovih in manjšinskih pravic turške manjšine v Zahodni Trakiji s strani Grčije ter so ta prob lem pre nes li na med na -rodno raven. To je bil tudi prvi nastop Federacije Turkov iz Zahodne Traki-je, ki je bi la kot ne vlad na or ga ni za ci -ja pred kratkim sprejeta v Ekonomski in socialni odbor združenih narodov (ECOSOC). Pri federaciji pravijo, da bodo lahko v tem okviru bolje zastopali interese turške manjšine v Grčiji ter bodo tako lahko pridobivali podporo mednarodne javnosti, kar bi lahko pripomoglo k reševanju njihovih prob le mov.
Prav gle de na med na rod ni po -men, ki so ga s to okroglo mizo prido-
bili problemi turške manjšine v Zahodni Trakiji, je predsednica Federacije Turkov iz Zahodne Trakije Halit Ha-bipoglu dejala, da obžaluje, da se je grška država tako dolgo upirala dialogu z manjšino in je nanj pristala šele potem ko je manjšina ta vprašanja sprožila na mednarodni ravni. »Ob jasnim med na rod nim do lo či lom v zve zi z manjšinami, upoštevajoč dejstvo, da nas ob las ti do slej sploh ni so upo šte va -le, bomo nadaljevali z opozarjanjem na naše probleme na mednarodni ravni z vso odločnostjo,« je dejala, in dodala, da je na tej okro gli mi zi ven dar le priš -la do izraza volja, da bi se grške oblasti začele pogovarjati s predstavniki manj ši ne, pa če prav sta si obe stra ni zelo daleč narazen. Habipoglujeva je še dodala, da je federacija Turkov iz Zahodne Trakije že pred dvajsetimi leti za če la de lo va ti na ši ro ko med na rod ni rav ni, saj si pri za de va za te melj ne pra -vice, za demokratične pravice in svo-bo šči ne, za ka te re se bo od loč no bo -rila tudi v prihodnosti.
Pervin Hajrullah, Heinrich Hansen in Sinan Kavaz na okrogli mizi v Ženevi
italija - Poročilo obtožuje Rim kršenja človekovih pravic
Odnos do Romov pod drobnogledom ZN
Številne organizacije, ki se v Italiji in v drugih evropskih državah ukvarjajo s problematiko Romov so 10. marca z zadovoljstvom pozdravile sklepno oceno odbora Združenih narodov za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije (CERD) glede na izvajanje (oziroma neizvajanje) konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije s strani italijanskih ob las ti.
CERD je v svojem poročilu največjo pozornost namenil prav vprašanjem, ki so jih predstavile romske organizacije v Italiji in izven nje. Ob tem je CERD izrazil predvsem resno zaskrbljenost zaradi groženj, ki jih v svojem govoru Romom namenjajo politiki, pa tudi zaradi čedalje večje protiromske zadržanosti številnih italijanskih medijev. Odbor je tudi osvetlil protizakonito upo ra bo si le pro ti Ro mom s stra ni policije, ki je zaznavna še zlasti v odnosu z Romi romunskega izvora v neka te rih po li cij skih po se gih v rom skih taboriščih. To se je dogajalo še zlasti po izključitvi nekaterih Romov iz države v novembru 2007 in v januarju 2008. Poleg tega so opozorili na dejansko se-gregacijo Romov in Sintov v taboriščih za no ma de, pa tu di na dis kri mi na tor -ske odredbe, ki omejujejo gibanje Romov in Sintov v Italiji. Končno pa je odbor opozoril, da Romi in Sinti v Italiji še niso priznani kot narodna manjšina ter še vedno ni bila sprejeta ustrezna državna zakonodaja za izboljšanje stanje teh skupnosti v Italiji.
Od bor je v zve zi s te mi vpra ša nji objavil več zelo resnih svaril in priporočil italijanski vladi, ki v bistvu povzemajo zahteve, ki so jih že pred časom izpostavile nevladne organizacije. V zvezi s sovražnim govorom je CERD opozoril, da bi morala država okrepiti prizadevanja za preprečevanja rasno motiviranih žalitev in sovražnega govora in zajamčiti, da se bodo res izvajala zakonska določila, ki prepovedujejo tako početje. Odbor je tudi priporočil državi, naj odločno ukrepa proti vsem težnjam, še zlasti, če prihajajo do politikov, da bi s posploševanjem in stereotipnimi pristopi obravnavali ljudi na osnovi rase, barve, prednikov, narodnega ali etničnega izvora ali pa da bi uporabljali rasistično propagando s političnimi nameni. Priporočil je tudi spodbujanje sredstev obveščanja, da bi odigrali aktivno vlogo v boju proti predsodkom in negativnim stereoti-pom, ki vodijo k rasni diskriminaciji in
da bi sprejeli konkretne ukrepe za boj proti rasizmu v sredstvih obveščanja. Končno pa je odbor od italijanske vlade zahteval, naj odobri etični kodeks novinarjev.
Glede na prevladujoče zadržanje policije, da slabo ravna z Romi, ki živijo v raznih taboriščih, je odbor priporočil italijanski vladi, da sprejme ukrepe za preprečevanje nezakonite uporabe sile s strani policije proti Romom, od krajevnih oblasti pa zahteva, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje oziroma za kaznovanje rasno motiviranih napadov in dejanj nasilja nad Romi in nad pri pad ni ki dru gih oseb tu -jega izvora.
Po leg te ga je od bor ob so dil ras -no segregacijo Romov na področju dodeljevanja javnih stanovanj in je priporočil vladi, naj odločno ukrepa proti krajevnim dejavnikom, ki Romom ne dovoljujejo naselitve in ki Rome pro-
tizakonito izganjajo; obenem odbor poziva oblasti, naj prenehajo z naseljevanjem Romov daleč od obljudenih območij, na področjih, ki so težko dostopna, kjer ni osnovne zdravstvene oskrbe in prav tako ni drugih osnovnih sto ri tev.
Ob koncu j e odbor pozval italijan sko vla do, naj sprej me in na to tu di izvaja celovito državno politiko in ustrezno zakonodajo za zaščito Romov in Sin tov z na me nom, da jih pri zna kot narodno manjšino ter zaščiti in promo-vira njihov jezik in njihovo kulturo; pozval j o j e tudi, naj okrepi svoj a prizadevanja za vključevanje vseh otrok romskega izvora v državni šolski sistem, obenem pa naj znanstveno ugotovi vzroke množičnega izpada romskih otrok v šoloobveznih letih, ki ne obiskujejo šole.
Koalicija organizacij, ki se ukvarjajo s promocijo človekovih pravic, je
ob 72. zasedanju Odbora Združenih narodov za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije tudi sama pripravila dokument o izvajanju človekovih pravic z ozirom na Rome v Italiji. Sicer pa so v dveh mednarodnih organizacijah s sedežem v Ženevi ob predstavitvi tega poročila pripravili tudi tečaj za aktiviste, ki si prizadevajo za priznanje Romom temeljnih človekovih pravic, kot jih določajo mednarodne pogodbe, ki jih je Italija podpisala in ratificirala.
Sicer pa nevladne organizacije pozivajo italijanske oblasti, naj se nemudoma odzovejo in se na osnovi objavljenega poročila CERD sprejmejo ustrezne ukrepe za izvajanje tega poročila v vseh njegovih delih; predvsem pa organizacije pozivajo Italijo, naj preneha z tako številnimi kršitvami človekovih pravic, ki so zelo zaskrbljujoče še zlas ti v ta bo riš čih Ro mov in Sin tov v Italiji.
slovaška - Vlada sprejela načrt
S sklopom ukrepov za boljši status Romov
Slovaška vlada je v sredo sprejela petletni načrt z namenom, da izboljša življenjske pogoje Romov, še zlasti na področju izobraževanja in ži vljenj ske ga stan dar da. Gre za pa -ket ukrepov, ki med drugim predvi-de va ob vez no brez plač no obis ko va -nje otroš ke ga vrt ca za vse rom ske otroke v državi (to programsko točko nameravajo uresničiti do leta 2013) in tis ka nje uč be ni kov v rom -skem jeziku, vsebuje pa tudi določila, ki naj bi omejila pošiljanje romskih otrok v po seb ne šo le za manj nadarjene otroke. Množično pošiljanje romskih otrok v te šole so pred leti noznačili za posebno vrsto segre-gacije.
Načrt, za izvajanje katerega so namenili 200 milijonov evrov v petih letih, denar, ki ga bodo črpali iz evropskih skladov, in ki ga mora odobriti še parlament, vsebuje tudi določilo, po katerem bi izboljšali življenjske pogoje Romov s pomočjo posebnih projektov, preko katerih bi sofi-nan ci ra li grad nje hiš rom skih dru ži -nam. Končno pa načrt vključuje državna industrijska podjetja in držav-
na kmetijska podjetja, ki bi pomagala romski skupnosti.
V dokumentu, ki ga je vlada predstavila kot utemeljitev svojega zadnjega sklepa, je med drugim poudarjeno, da je raven izobraženosti pripadnikov romske skupnosti daleč pod slovaškim poprečjem, kar še posebej velja za marginalne romske skup nos ti. V do ku men tu še pi še, da sta najresnejša problema življenjski pogoji in brezposelnost.
Poročilo, ki ga je v novembru lanskega leta objavila mednarodna organizacija Amnesty International, je med drugim opozorilo na dejstvo, da samo trije odstotki romskih otrok dokončajo višjo srednjo šolo, medtem ko jih študij na univerzi konča le 0,3 odstotka. Stanje se je po padcu komunizma slabšalo, predvsem zaradi uvajanja tržnega gospodarstva in številnih liberalnih reform ob koncu devetdesetih let; te podatke potrjujejo tudi številne ankete.
Na Slovaškem živi približno 320.000 Romov; ta številka izhaja iz popisa prebivalstva v letu 2004. To pomeni, da je Romov 6 odstotkov
vsega slovaškega prebivalstva; Slovaška namreč šteje 5,4 milijona prebivalcev. Poročilo Amnesty International še opozarja, da približno polovica teh Romov živi ločena v posebnih naselbinah, številni ne razpolagajo z osnovnimi storitvami, niti plinom ali vo do vo dom.
Kot rečeno bo moral vladni načrt še odobriti 150-članski parlament. Levo usmerjena koalicija, ki jo vodi Robert Fico, ima zadostno večino v parlamentu, vendar to večino sestavlja tudi ksenofobna Slovaška nacionalna stranka, katere voditelj je znan po svo jih be sed nih na pa dih na Ro me.
EUROLANG
Ím mat¡cana glasbeni utrip
Lil J
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
St. 9
Učenci GM na glasbeni reviji šole sv. Cirila in Metoda
Duo marimb v Benečiji za sezono Glasbeni stiki
Za učence Glasbene matice je udeležba na glasbeni reviji nižje srednje šole sv.Cirila in Metoda prijetna navada. Med mnogimi tržaškimi osnovnošolci in srednješolci, ki so tudi letos nastopili na selekcijah in na zaključnem koncertu v gledališču F. Prešeren v Boljuncu, so bili tudi tokrat nekateri zastopniki slovenske glasbene šole, ki so se lepo odrezali in so odnesli nekaj posebnih nagrad.
V finale sta se uvrstila in prejela priznanje flavtistka Nina Badin iz razreda prof.Tamare Tretjak in pianist Rok Dolenc iz razreda prof.Tamare Ražem.
Žirija, ki so jo sestavili skladatelj Mitja Reichenberg, tolkalec Fabian Perez Tedesco, violinist in pedagog Štefan Job ter prireditelj revije višješolske mladine li-ceja Dante Fabio Nesbeda, je podelila posebno nagrado za muzikaličnost kitaristki Karen Klobas iz razreda prof. Daria Vivianija in nagrado za najboljši duo violončelistu Martinu Marchesichu in pianistu Matjažu Zobcu, ki je obenem osvojil nagrado kot najboljši spremljevalec. Mentor dua je profesor Peter Filipčič.
Novost letošnje, po vrsti osme revije tržaške nižje srednje šole z glasbeno smerjo, je bila prisotnost
dodatne žirije profesorjev Glasbene matice, ki je med finalisti izbrala oblikovalce nagradnega nastopa, ki bo v četrtek, 3. aprila ob 17.30 v Gallusovi dvorani na sedežu Glasbene matice v Trstu (ulica Montorsino 2). Profesorji Erika Slama, Claudio Furlan in Peter Filipčič so sestavili spored te revije mladih glasbenikov, ki bo zazvenela v znamenju prijateljskega povezovanja različnih glasbenih inštitucij na tržaškem območju, saj je posebnost revije prav upoštevanje vseh državnih in privatnih šol, kot tudi učencev, ki študirajo izven rednega šolskega okvira.
Duo marimb, ki ga sestavljata Tržačan Dario Savron in Argentinec Fabián Pérez Tedesco, bo 7..aprila protagonist prvega koncerta letošnje sezone Glasbene matice »Glasbeni spleti« v Benečiji. Občinska dvorana v Hlodiču bo gostila koncert s čisto posebnimi atmosferami, ki sta ga priznana glasbenika sestavila prav za to priložnost. Obeta se po programu prijeten in po kvaliteti izvrsten glasbeni dogodek v nekoliko eksotičnih tonih.
Duo je začel delovati leta 2004 in od te-
Claudio Furlan v žiriji Temsig-a
Profesor Glasbene matice Claudio Furlan je na začetku marca meseca že drugič sedel v žiriji Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije. Komisijo, ki je ocenjevala mlade harmonikarje na sedežu Glasbene šole v Žalcu, so poleg omenjenega tržaškega docenta sestavljali profesorji Borut Zagoranski (predsednik žirije), Denis Modrušan (Hrvaška), Primož Parovel (Slovenija) in Zoran Rakic (Srbija). Na tekmovalnem sporedu je v raznih starostnih kategorijah nastopilo 52 tekmovalcev, ki študirajo v Sloveniji ali v inozemstvu:
V Sloveniji se glasbeno šolstvo za harmonikarje zaključi pri srednji stopnji in ni možnosti nadaljevanja na akademskem nivoju. Tisti, ki želijo dokončati študijsko pot morajo zato v Gradec, Weimar, Celovec, Pulo, ali pa v Kiev, Moskvo, v odlično šolo v Kragujevac. Izbira odvisi od profesorja in njegove usmeritve. Tradicionalno je harmonikarska šola razdeljena namreč na nemško in rusko vejo, vsaka s svojimi vodilnimi pristaši. Kot slovenski državljani se vsi harmonikarji, ki opravljajo akademski študij v tujini, lahko udeležujejo republiškega tekmovanja. Tudi mi kot manjšina v Italiji imamo to pravico.
Med tekmovalci so bili tudi letos harmonikarji iz naše dežele, posebno učenci Glasbene matice?
Žal ni bilo harmonikarjev iz naše dežele.
Harmonikarski oddelek je v zadnjem desetletju doživel krizo z upadom števila vpisanih učencev. Zdaj se je začel prerod, a bo treba počakati nekaj časa, da bodo mlajše generacije pripravljene in starostno primerne za udeležbo na republiškem tekmovanju.
Kakšen je bil povprečni nivo tekmovalcev?
Poslušali smo nastope glasbenikov na evropskem nivoju, čeprav v najvišji kategoriji nismo podelili prve nagrade. Recimo, da smo si lahko privoščili določeno strogost pri ocenjevanju prav zato, ker smo lahko ciljali na višje standarde.
Ste bili v žiriji soglasni ali je bilo opaziti različne prijeme in poglede?
Pri ocenjevanju v nižjih starostnih kategorijah smo bili člani v glavnem soglasni, nekaj problemov pa je nastalo pri ocenjevanju zadnje kategorije. Pri vsakem ocenjevanju je treba iskati ravnovesje med subjektivnim pogledom in prijemom, ki odvisi od formacije posameznika. V višji kategoriji navadno prevladuje prvi element, saj gre za tehnično že solidno izoblikovane izvajalce. Poleg tega ima svojo težo tudi izbira programa. Nekateri člani komisije so koncer-tanti in sami igrajo skladbe, ki jih poslušajo, zato morda težje ocenjujejo izvedbo s primerno distanco.
Lilija Mladinskega zbora Trst tudi na Primorski poje
Mešani mladinski pevski zbor Trst je komaj izdal svojo prvo cd ploščo z naslovom »Lilija«, s katero je obeležil sedemletno delovno obdobje. Pevsko združenje slovenske višješolske in univerzitetne mladine deluje pod vodstvom Aleksandre Pertot v okviru Glasbene matice in s pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in se je v teh letih uveljavilo kot dejavni organizem, ki prizadevno skrbi za širitev pevske kulture med mladimi in za povezovanje sorodnih šolskih skupin na mednarodnem območju. Cd z raznolikim programom zaobjame dosedanjo zgodovino zbora, priča o posebnih glasbenih projektih, o umetniških usmeritvah, govori o motivaciji in navdušenju višješolcev, ki so peli in pojejo v njegovih vrstah. Zbor Trst ima v prihodnjih mesecih v načrtu nekaj nastopov, med katere spada sooblikovanje že tradicionalne revije višješolske mladine 9.maja v Trstu. Najbližji nastop mladinskega zbora Trst pa bo 11.aprila v Kulturnem domu v Vipavi, ko bodo pevci izvedli v okviru revije Primorska poje cikel štirih skladb tržaškega skladatelja Adija Daneva, med katerimi je tudi tista, ki daje cd-ju naslov. Ostale tri sklad-be(»V naravi«, »Berač« in »Grozdi so dozoreli«) je zbor krstno izvedel ob javni predstavitvi cd-ja 14.marca letos.
daj uspešno združuje dejavna glasbenika z mednarodno koncertno dejavnostjo, ki sta septembra lani gostovala v Avstraliji in zdaj načrtujeta snemanje prve cd plošče v duu. Dario Savron, bivši učenec Glasbene matice, poučuje na konserva-toriju v Milanu in sodeluje z orkestrom gledališča Verdi v Trstu, kjer je redno angažiran tolkalec in skladatelj Fabián Pérez Tedesco, ki je obenem docent tržaškega konservatorija Tartini. Programska usmeritev dua vrednoti ustvarjalnost krajevnih in sodobnih avtorjev, zato bo koncert na Lesah obogatila praizvedba skladbe Tržačana Marca Sofianopula.
napovednik
TRST
V	četrtek, 3. aprila ob 17.30 v Gallusovi dvorani v ulici Montorsino 2
Nagradni nastop izbranih udeležencev glasbene revije NSŠ sv.Cirila in Metoda
V	torek, 8. aprila ob 9.00 in ob 11.00 v Slovenskem stalnem gledališču
V	okviru abonmaja Zlata ribica Gostovanje Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana s predstavo "Ples v glasbi" (pripravil prof. Matej Selan)
V	četrtek, 24. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Koncertna sezona Glasbeni spleti Gostovanje Akademije za glasbo iz Banske Bistrice (Slovaška)
HLODIČ
V	ponedeljek, 7.aprila ob 20.30 v Občinski dvorani
Koncertna sezona Glasbeni spleti Duo marimba Savron-Tedesco
rifJ glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
1 0 Nedelja, 30. 
marca 2008
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
nogomet - Cagliari in Lazio namučila prvega in drugega na lestvici A-lige
Med Romo in Interjem je razlika nespremenjena
Inter je imel v Rimu tudi precej sreče (dve prečki Lazia) - Roma zaostaja za 4 točke
RIM, CAGLIARI - Po včerajšnjem krogu je razlika v točkah med Romo in Interjem ostala nespremenjena, kar gre vsekakor bolj v račun milanskemu moštvu, ki je točko iztržil na težkem gostovanju v Rimu pri Laziu. Rimska enajsterica je igrala zelo zanesljivo in še dobro, da je bil Interjev vratar Julio Cesar v dobri formi. Milančani pa so imeli tudi nekaj sreče, saj so gostitelji zadeli kar dve prečki (Behrami in Dabo).
Roma je popoldne igrala proti Ca-gliariju le neodločeno, saj je bila pri strelih na vrata zelo nenatančna, nekajkrat pa je bil odločilen vratar Cagliarija Storari. Caglari je povedel v 3. minuti po napaki Romine obrambe, Totti pa je po prostem strelu izenačil šele ob koncu polčasa. V drugem delu je Roma potisnila Cagliari v njegov kazenski prostor, a zamudila celo vrsto priložnosti, da bi zmagala. Veliko truda za nič torej, in to tri dni pred tekmo lige prvakov proti Manchestru!
Cagliari -Roma 1:1 (1:1)
STRELCA: Ferrari (avtogol) v 3. in Totti v 45. min.
CAGLIARI (4-3-2-1): Storari; Pisano, Lopez, Canini, Agostini; Fini, Cossu (od 80. Del Grosso), Parola; Fog-gia (od 75. Biondini), Jeda; Acquafresca (od 82. Matri).
ROMA(4-2-3-1): Doni; Cicinho, Mexes, Ferrari, Tonetto (od 54. Cas-setti); Brighi (od 72. Aquilani), Pizarro; Taddei (od 80. Esposito), Giuly, Man-cini; Totti.
Lazio -Inter 1:1 (0:1)
STRELCA: Crespo v11., Rocchi v 59. min.
Zračni dvoboj med Davidom Suazom (Inter) iz Hondurasa in Albancem Valonom Behranijem (Lazio)
ansa
LAZIO (4-3-3): Ballotta; De Silvestri (od 83. Kolarov), Siviglia, Cri-bari, Radu; Dabo, Ledesma, Behrami; Pandev, Bianchi (od 89. Tare), Rocchi.
INTER (4-4-2): Julio Cesar; Mai-con, Rivas, Burdisso, Maxwell; Zanet-ti, Stankovič, Chivu (od 73. Vieira), Ma-niche (od 66. Jimenez); Ibrahimovic (od 69. Suazo), Crespo.
Vrstni red: Inter 69, Roma 65, Ju-
ventus 58, Fiorentina 53, Milan 49, Udi-nese 47, Sampdoria 46, Genoa 39, Atalanta in Lazio 38, Napoli 37, Palermo 36, Siena 35, Torino 31, Parma, Cagliari in Catania 29, Livorno 28, Reggina 27, Empoli 26.
Danes: ob 15.00 Catania - Torino, Empoli - Sampdoria, Genoa - Reggina, Juventus - Parma, Livorno - Siena, Milan - Atalanta, Udinese - Fiorentina, ob 20.30 Napoli - Palermo.
udinese
Proti
Fiorentini tekma leta
VIDEM - Današnja domače tekma proti Fiorenitni pomeni za Udinese zadnjo možnost, da se spet v ključi v boj za uvrstitev v Ligo prvakov. »Strateško« četrto mesto zaseda namreč prav Prandellijevo toskansko moštvo, ima pa na lestvici šest točk več od Videmčanov, kar pomeni, da morajo Di Natale in tovariši danes (pričetek ob 15. uri) nujno zmagati. Da gre dobesedno za tekmo leta potrjuje tudi odločitev vodstva videmskega prvoligaša, da zniža cene vstopnic, da bi na stadion privabilo čim več navijačev.
Pomena tekma se zaveda tudi trener gostov Prandelli, ki ne bom ogel računati na Mutuja in Livera-nija, oba pa sta za njegovo moštvo ključna igralca. »Mi še nismo šam-pionska moštvo, delamo pa na tem, da bi to postali. Naša in Udineseje-va politika sta si podobni. Oboji skušamo uveljaviti malde igralce, razlika pa je vendarle očitna: oni jih nato prodajajo, mi pa želimo z njimi ustvariti vrhunsko moštvo,« je pred tekmo dejal Prandelli.
Kljub odsotnosti branilcev Felipeja, Code in Zapate, Udinese ne bo spreminjal koncepta 3 - 4 -3.
rokomet
Primorski
pokalni
finale
CELJE - Finale zaključnega turnirja za rokometni pokal Slovenije bo primorsko obarvan. Vanj sta se na mreč uvrs ti la kopr -ski Cimos in hrpeljski Gold Club. Hrepljci so po podaljšku dosegli malo da ne senzacionalno zmago proti gostitelju turnirja Celju Pivovarni Laško, Kopčani pa so odpravili Trebnje, ki so se jim predale že v prvem polčasu. Izida: Celje Pivovarna Laško - Gold Club 37:38 (33:33, 16:16), Cimos Koper - Trimo Trebnje 30:23 (17:10).
SLOVENIJA - Nogomet, izidi tekem 25. kroga Prve Lige Telekom Slovenije: Maribor - Pri-morje 1:1 (1:0), Koper - Drava 2:3 (1:1), Domžale - Interblock 1:2 (1:1), Hit Gorica - Nafta 4:1 (2:0); košarka, izida skupine za obstanek: Kraški zidar Jadran - Rogla 88:77, Zagorje - Alpos 76:70. Vrstni red: Alpos 36, Polzela, Zagorje 35, Kraški zidar 33, Rogla 31.
LIGA NLB - Košarkarji Unio-na Olimpije so v drugi četrtfinal-ni tekmi lige NLB premagali Crveno zvezdo z 88:60 (22:15, 47:23, 66:41) in izenačili izid v zmagah na 1:1. Odločilna tretja tekma bo jutri v Beogradu. Najboljša posameznika v zeleno-be-lem dresu sta bila Maurice Bailey (16 točk) in Ronell Taylor (15 točk), točkovno pa sta se izkazala še Marko Milič (14) in Hasan Rizvic (12).
MONTEPASCHI OK - Košarkarska A1-liga: Montepaschi -Scavolini 105:74, Solsonica RI - La Fortezza BO 83:81, Avellino - Sca-fati 103:84, Premiata - Pierrel 87:84. Danes (21.00): Snaidero -Teramo.
rokomet - A2
Lažji trening za tržaške rokometaše
Eppan - Pallamano TS 18:31 (5:18)
PALLAMANO TS: Mestriner, Scavone, Mammi 3, Varesano, Vi-sintin 6, Fanelli 1, Nadoh 7, Tokic 6, Carpanese 1, Lo Duca 6, Leone, Sar-doč 1; trener Fredi Radojkovič.
Varovanci slovenskega trenerja Fredija Radojkoviča so v gosteh brez večjih težav premagali šibki Eppan, ki ni nikoli ogrožal tržaške zmage. V prvem polčasu so Tržačani igrali zelo prepričljivo. Posebno uigrana je sinoči bila trojica Lo Duca, Nadoh in Visintin, ki so skupno zbrali 19 zadetkov. V prvem delu se je izkazal tudi vratar Ivan Mestriner, ki je gostiteljem pustil le pet zadetkov. V drugem delu se slika na igrišču ni spremenila. Tržaški Palla-mano Trieste je še naprej brez težav obvladal položaj na parketu. Trener Radojkovič je preizkusil več taktičnih variant in poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. Vse je šlo kot po olju. Le vratar Scavone ni bil najbolj koncentriran in prejel nekaj zadetkov prepoceni.
Včerajšnja tekma je bila torej za tržaške rokometaše le lažji trening, saj so skoraj do konca tekme vodili z razliko petnajstih zadetkov. Le proti koncu so gostitelji zmanjšali zaostanek na -13. Pallamano Trieste bo prihodnji teden v tržaški športni palači na Čarboli gostil Rovigo.
Ostali izidi: Magnago - Forst Brixen 23:29, Rovigo - Padova 26:21, Algund - Cus Benetke 29:28, Me-strino - Seregno 31:27, Paese - Ferrara 27:32.
nogometna b liga - Triestina je bila boljša od Barija, a se iz Apulije vrača poražena
Pete zaporedne zmage ni bilo
Odločilen je bil gol Jadida po samih šestih minutah igre - Triestina v prvem polčasu ustvarila vrsto nevarnih priložnosti
Bari - Triestina 2:0 (1:0)
STRELCA: Jadid v 6., Desideri v
89.
BARI (4-4-2): Gillet; Galasso, Bel-monte, Masiello, Marchese; Jadid (70. Desideri), Carozza (46. Rajčic), Gazzi, Bonanni (58. Strambelli); Cavalli, Lan-zafame. Trener: Conte.
TRIESTINA (4-4-2): Dei 5,5; Ky-riazis 6, Petras 6, Minelli 6,5, Pesaresi 5,5 (77. Rizzi); Tabbiani 6,5, Princival-li 7, Piangerelli 6,5, Sgrigna 6 (67. Šedi-vec 5,5); Granoche 6, Della Rocca 5,5 (60. Babu' 6). Trener: Maran.
SODNIK: Cavarretta iz Trapani-ja 6,5; OPOMINI: Carozza, Strambel-li, Minelli; GLEDALCEV: 4.500.
V Bariju se je včeraj prekinila serija zmag Tržačanov s porazom z 2:0, a končni izid je nadvse varljiv, saj je bila Triestina večji del tekme boljši tekmec in le nekaj nesrečnih in netočnih strelov je preprečilo Piangerelliju in ostalim, da bi iztržili vsaj zasluženo točko. Gostovanja v Bariju pa so itak bila doslej povečini neuspešna, saj je v šestindvajsetih nastopih Triestina v Apuliji slavila le dvakrat, zadnjič pa ji je veliki met uspel 20. aprila 1958, to se pravi pred skoraj petdesetimi leti.
Triestina je stopila na igrišče v belih dresih in rdečih hlačkah, iste društvene barve obeh klubov pa je potrjeval Bari z rdečimi dresi in belimi hlačkami. V začetnih postavah ni bilo nobenega presenečenja, saj Maran po napovedih raje še ni tvegal Testinija in je v vezno vrsto uvrstil Sgrigno. Na drugi strani pa je zaradi diskvalifikacije Santoruva Conte premaknil Lanzafameja v napad, kjer mu je delal družbo Cavalli.
Prvih deset minut je bilo res presenetljivih. Napadala je v pretežni meri Triestina, ustvarila kar tri, štiri resne priložnosti za gol, a Bari je edino priložnost z Maročanom Jadidom izkoristil. V drugi minuti bi imel Gra-noche že na razpolago priložnost za nevaren strel, a mu je branilec Masiello zadnji trenutek preprečil udarec, dve minuti kasneje pa se je urugvajski napadalec raztegnil in uspel s stopalom spremeniti smer zgrešenega strela Sgrigne, a žal je žoga šla za centimeter mimo gola Gilleta, ki je vse skupaj lahko le opazoval. Dve minuti kasneje je Bonanni pobegnil po levem krilu in posredoval lep predložek, ki je preletel Deia, proti sredini kazenskega prostora. Tu, na višini bolj oddaljene vratnice, je bil na preži Jadid, ki je z glavo udaril po žogi in jo poslal v prazen gol. Tržačani so takoj reagirali, oziroma nadaljevali z začetnim naletom. V 8. minuti je poskušal Petras z glavo, minuto kasneje pa najprej Tab-biani, ki je prisilil Gilleta na odboj s pestmi, nato še Princivalli, ki je silovito streljal, a nad prečko. Vse te priložnosti v samo desetih minutah igre. Po prostem strelu Bonannija nad prečko v 18. minuti, je moral znova poseči Gillet in s pestmi odbil strel Sgrigne v 19. minuti. Triestina je torej imela več od igre, edini vratar, ki je moral v tem prvem delu tekme posredovati, je bil Gillet, a gol so dosegli edino domači igralci. Na sredini sta imela Piangerelli in zlasti Princivalli najbolj vidno vlogo in tudi v napadu sta Granoche in Della Rocca pokazala lepše kombinacije in večjo uigranost kot napadalna
dvojica na drugi strani. V drugem delu prvega polčasa je Bari poskušal z neskončnimi serijami podaj uspavati tekmo, saj so se Contejevi igralci zavedali, da imajo pred sabo razpoloženega nasprotnika.
Igra Triestina je bila vseh 45 minut na zadovoljivi ravni. Na desni je bil pritisk dvojice Kyriazis-Tabbiani stalen, občasno pa sta priskočila na pomoč tudi Pesaresi in Sgrigna na drugi strani. Na trenutke pa so Tržačani naredili podajo preveč in omogočili nasprotniku, da je uredil vrste. Manjkalo je torej
B-liga IZIDI 33. KROGA Albinoleffe
-	Chievo 0:2, Ascoli - Bologna 2:2, Bari -Triestina 2:0, Brescia - Spezia 1:0, Cesena -Mantova 1:1, Frosinone - Treviso 1:0, Grosseto
-	Lecce 1:1, Modena - Pisa 0:0, Piacenza - Rimini 2:1, Ravenna - Avellino 0:1, Vicenza - Messina 3:1.
Chievo	33	20	9	4	59:34	69
Bologna	33	19	10	4	46:22	67
Albinoleffe	33	19	8	6	52:29	65
Lecce	33	17	12	4	51:22	63
Brescia	33	18	8	7	49:26	62
Pisa	33	17	10	6	52:34	61
Rimini	33	14	8	11	45:33	50
Mantova	33	13	9	11	46:39	48
Ascoli	33	11	13	9	43:34	46
Frosinone	33	12	7	14	43:49	43
Bari	33	10	12	11	41:46	42
Piacenza	33	13	3	17	33:43	42
Triestina	33	11	9	13	40:49	42
Messina	33	11	8	14	31:48	41
Modena	33	8	14	11	45:46	41
Grosseto	33	7	15	11	29:42	36
Vicenza	33	6	13	14	32:50	31
Avellino	33	7	9	17	32:49	30
Treviso	33	6	10	17	31:45	28
Cesena	33	4	14	15	29:50	26
Spezia (-1)	33	4	13	16	37:53	24
Ravenna	33	4	10	19	38:61	22
PRIHODNJI KROG (5.4. ob 16.00) Triestina -Albinoleffe
kanček več tveganja, tako da so igralci Triestine pretežno streljali z razdalje ali s podajo preveč zapravili strel iz ugodnega položaja. Vsekakor so bili lahko v tržaškem taboru zadovoljni s tistim, kar so pokazali v prvih 45 minutah, saj so taktično nadigrali nasprotnika.
Tega se je zavedal tudi Antonio Conte, ki je že med odmorom zamenjal Carozzo z Rajčicem, da bi okrepil vezno vrsto, kjer je nastajala premoč Triestine v prvem delu srečanja, kmalu zatem pa je izkoristil še drugo od skupno treh razpoložljivih menjav. Po petnajstih minutah igre se je še Maran odločil za spremembe in z vstopom Ba-buja prešel na bolj ofenzivno shemo s tremi napadalci. Ampak v drugem polčasu se je pri igri Triestine nekaj zataknilo. Maranovi varovanci so se z večjo težavo približevali Gilletovim vratom, po strelu z glavo Granocheja v prvih minutah polčasa pa je bila Trie-stina nevarnejša le s streli z razdalje Pe-saresija in Babuja (soliden od vstopa na igrišče). Na drugi strani pa je proti koncu tekme Desideri izkoristil protinapad in z lobom ukanil Deia za končni 2:0, ki pa nikakor ni resnična slika tega, kar se je včeraj dogajalo na stadionu San Nicola. Z zmago je tako Bari dohitel na lestvici Tržačane.
Top: Princivalli se je na sredini boril vso tekmo in kot zadnji izobesil belo zastavo, stalno podporo pa je dobival tudi pri Piangerelliju.
Flop: Pri prvem golu Barija si večji del krivde delita vratar Dei, ki se je v vratih preveč obotavljal, in Pesaresi, ki ni primerno pokrival svojega moža Jadida. (Iztok Furlanič)
/
ŠPORT
Nedelja, 30. marca 2008
25
odbojka
V finalu Lige prvakov Piacenza in Kazan
LODZ - V finalu moške odbojkarske Lige prvakov se bosta danes popoldne pomerila Copra Piacenza in ruski Dinamo Kazan, kar je v nasprotju z napovedmi. Piacenza je v italijanskem polfinalnem derbi-ju s 3:1 odpravila Sisley iz Trevisa, čeprav je praktično celo tekmo igrala brez svojega reprezentančnega korektorja Simenono-va.
V	drugem polfinalu je Kazan je s 3:2 (25:21, 25:16, 18:25, 20:25, 15:12) odpravil gostitelja četveroboja, moštvo Skra Belča-tov
Sisley Treviso - Copra Piacenza 1:3 (25:22, 26:28, 23:25, 20:25)
SISLEY: Papi 14, Gustavo 9, Fei 16, Cisolla 13, Hubner 10, Pujol 5, Farina (l); Horstink 1, Saitta, Maruotti.
PIACENZA: Simeonov 1, Zlatanov 21, Bovolenta 10, Meoni 1, Granvorka 10, Bjelica 12, Sergio (l), Rodriguez 1, Bravo 12, Gromadowski, Cozzi, Boninfante.
Lorenzo najhitrejši
JEREZ - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) je bil najhitrejši v kvalifikacijah elitnega razreda motoGP pred današnjo dirko motociklističnega sSP na domačem dirkališču v Jerezu. Drugi čas kvalifikacij je dosegel njegov rojak Dani Pedrosa (Honda), tretji pa je bil Američan Colin Edwards (Yamaha). Lorenzo je na tem dirkališču že zmagal v zadnjih dveh sezonah v četrtli-trskem razredu. Dvojno špansko in ameriško slavje na kvalifikacijah je s četrtim mestom dopolnil še nekdanji svetovni prvak Nicky Hayden (Honda), Valentino Rossi (yamaha) je peti, medtem ko bo branilec naslova in najboljši s prve letošnje dirke Avstralec Casey Stoner (Ducati) dirko začel s sedmega mesta.
V	četrtlitrskem razredu si je »pole position« privozil Španec Alvaro Bautista (Aprilia), Britanec Bradley Smith (Aprilia) bo začel dirko z najboljšega startnega položaja v najšibkejšem razredu do 125 ccm.
Razpoloženi Nesterovič
TORONTO - Rašo Nesterovič je v NBA ligi za zmago Toronta proti New Yor-ku s 103:95 prispeval 18 točk in osem skokov. Nesterovičev moštveni kolega Primož Brezec ni dobil priložnosti za igro. Manj uspešna sta bila Boštjan Nachbar, ki je za New Jersey - Mrežice so s 115:123 izgubile z Indiano - dosegel dve točki v 28 minutah, ter Aleksander Vujačič. Slednji je sicer prav tako doživel ekipni poraz, Jezer-niki so doma z Memphisom izgubili s 111:114, toda Vujačič je v osebno statistiko v 24 minutah igre vpisal 14 točk in tri skoke.
Selli etapo, Evansu dirka
SASSUOLO - S 174 kilometrov dolgo etapo od Castellarana do Sassoula se je končala 8. kolesarska dirka Mednarodni teden Coppija in Bartalija. Zadnjo etapo je osvojil Italijan Emanuele Sella, ki je domov odnesel tudi oranžno majico najboljšega mladega kolesarja, končna zmaga pa je pripadla Avstralcu Cadelu Evansu. Kolesar belgijskega moštva Silence Lotto in zmagovalec lanskega ProToura, je bil na koncu 17 sekund hitejši od Italijana Stefana Garzellija, tretje mesto je zasedel še en Italijan Vincenzo Nibali. Avstralec je zabeležil četrto letošnjo zmago in 19. v karieri.
Slovenski predstavniki na dirki z močno konkurenco niso bili posebej uspešni, saj je bil najboljši Jani Brajkovič na 50. mestu, za zmagovalcem zaostal 13 minut in štiri sekunde
Dragšič pod nož
INNSBRUCK - Slovenski alpski smučar Mitja Dragšič je v Innsbrucku uspešno prestal operacijo na levem kolenu. Odstranili so mu tri manjše delce (ostanke hrustanca), ki so ga občasno ovirali in povzročali bolečine. »Čaka me tri tedne razgibavanja, da se znebim otekline, po šestih tednih pa naj bi že lahko začel z normalnim treningom,« je dejal Dragšič.
nogomet - Pomembna točka ekipe trebenskega društva v boju za obstanek v 1. AL
Primorec v 93. minuti presenetil Svetoivančane
Junak »rdeče-belih« je bil Alen Sardoč - San Giovanni imel vajeti igre stalno v svojih rokah
San Giovanni - Primorec 1:1 (1:0)
STRELCA: Podgornik v 37. in Sardoč v 93. min.
SAN GIOVANNI: Messina, Varagno-lo, Santoro, Caserta, Poccecco, Tognon, An-tonaci (Romano v 59. min.), Godas, Savič (Minio v 74. min.), Bernabei, Podgornik; trener Maurizio Sciarrone.
PRIMOREC: Trevisan, Santi, Petranich, Cadel, Braini, Meola, Laghezza, Mercandel (Sardoč v 76. min.), Lanza, Franceschinis (Manfreda v 71. min.), Ursic; trener Oliviero Macor.
V Primorčevem taboru ni najbrž nihče upal, da bodo rdeče-beli odnesli od Svetega Ivana pri Trstu zlata vredno točko. Gostitelji, ki jih vodi nekdanji trener Primorja Sciar-rone, so prvi na lestvici in včeraj si res niso smeli privoščiti poraza, saj jih bo Ponziana -v primeru današnje zmage proti Pierisu prehitela (v soboto pa bo na sporedu tržaški der-bi Ponziana - San Giovanni). Primorec je obenem igral v zelo okrnjeni postavi, dejansko brez pravih napadalcev. Celotno srečanje so se nogometaši trebenskega društva v glavnem branili in gostitelji so stalno imeli vajeti igre v svojih rokah. San Giovanni je povedel v 37. minuti, ko je Podgornik zaustavil Bernabei-vo podajo in močno streljal proti vratom. Trevisan je bil brez moči. V prvem delu (pred golom) so bili gostje le enkrat nevarni pred nasprotnikovimi vrati: Lanza je za las streljal žogo mimo vratnice. V drugem polčasu je San Giovanni še naprej obvladal položaj in igra je postala nekoliko bolj živčna. Od 22. do 30. minute je moral Trevisan vsaj štirikrat odločilno posredovati. Drugi zadetek bi najbrž 'odrezal noge' Primorcu, ki pa ni popustil vse do trikratnega sodnikovega žvižga. V tretji minuti podaljška je stopil v ospredje nogometaš iz Prečnika, Alen Sardoč, ki se včeraj pred tekmo ni počutil najbolje (vročina) in ga je trener Macor poslal na igrišče le v zadnjem delu tekme. Sardoč je lepo izkoristil dolgo podajo in natančno premagal domačega vratarja. Prava hladna prha za gostitelje, ki so bili po tekmi vidno potrti. V Primorčevem taboru je bila morala na višku. Po tretjem zaporednem pozitivnem izidu jih v soboto čaka bržkone odločilni derbi za obstanek proti Primorju.
Oliviero Macor, trener Primorca: »Zlata vredna točka. Čestitati moram vsem fantom. Igrali so požrtvovalno in borbeno. Posebno pa bi omenil Cadla v obrambi in Meolo na sredini.«
Zdravko Savič, napadalec San Gio-vannija: »Izgubili smo pomembno tekmo in sedaj je položaj nekoliko bolj zaskrbljujoč. Nič še ni izgubljeno. Že v soboto bo treba premagati Ponziano.«
Ostali izid: Azzurra - Medea 1:1.
Jan Grgič
Primorcev zvezni igralec Mauro Mercandel v dvoboju z Maurom Tognonom (San Giovanni)
kroma
3. amaterska l.
Mladost proti Unionu brez težav
Mladost - Union 4:0 (2:0)
STRELCI: Gagliano v 10., Ška-bar v 25., Bressan v 80. in Ferlez v 88. min.
MLADOST: Kuštrin, Batistič, Buzin (Padovan), Zorzin, Černic, Ška-bar, Radetič, Bressan, Gagliano, Ferlez, Contin (Pellegrino); trener Sambo.
Doberdobska Mladost je že po prvem polčasu vodila z 2:0. Prvi gol je dosegel Gagliano, zatem pa je drugič zatresel mrežo Tržačanov (tu igra kar nekaj slovensko govorečih igralcev) Marko Škabar, ki je bil tudi včeraj - skupaj z Radetičem - med boljšimi na igrišču. V drugem delu sta oba zadetka padla proti koncu tekme. Uniono-vo mrežo sta zatresla Bressan (11 zadetek) in Ferlez.
OSTALI IZIDI - Elitna liga: Union 91 - Palmanova 2:1; Promocijska liga: Isonzo - Staranzano 0:1; 2. AL: Audax - Moraro 0:2, Costalunga - Muglia 4:1.
DEŽELNI MLADINCI Vesna - Muggia 3:1 (1:1)
VESNINI STRELCI: Zampino v 2., Tuccio v 80. iz 11-m in Candotti v 92. min.
VESNA: L. Rossoni, Burni, Simonis (Sovič), Candotti, Milenkovic, S. Rossoni, Zampino, Tuccio, Martinelli (Dajic), De Bernardi, Pettirosso (Turel-lo); trener Toffoli.
Tekma je bila zanimiva in kar pestra. Muggia je povedla že v prvi minuti, v drugi minuti pa je bil izid znova neodločen. Miljsko mrežo je zatresel Zam-pino, po lepo izvedeni akciji. Zatem se vse do osemdesete minute izid ni spremenil. Oba vratarja sta imela polne roke dela. Domači napadalci so torej pred koncem tekme prebili led in dosegli kar dva zadetka. Prvega je iz enajstih metrov dal Tuccio, po lepi akciji Dajica. Drugega pa Davide Candotti po lepi podaji Soviča. Prihodnjo tekmo bo Vesna igrala proti Unionu 91.
Ostali izidi: Gonars - Costalunga 4:1, Ponziana - Monfalcone 2:1, San Can-zian - San Luigi 0:3.
CICIBANI Altura B - Kras 5:8 (2:2, 0:4, 3:2)
STRELCI: Ivan Kocman (5), Matej Udovič (2) Efren Cherin
KRAS: Kosovel, Suppani, Perelli, Cherin, Leghissa, Vidali, Kocman, Udo-
Lucinico - Juventina B 3:2 (1:0, 1:1,
1:1)
STRELCA: Kovačevič, Sarullo. JUVENTINA: Barone, Lutman, Tonani, Trevisan, Iacumin, Malič, Boškin, Graziani, Medeot, Kovačevič, Sarullo.
Breg A - San Luigi 4:4
STRELCI: Patrick Gregori 2, Gla-vina 2.
BREG: Kofol, Baggedda, Žerjal, Segulin, Mesar, De Luisa, Glavina, Gre-gori, Benčina, Genzo.
San Luigi C - Breg B 10:0 (4:0, 3:0, 3:0)
BREG: Ducci, Smotlak, Giacca, Gruden, Bandi, Tul, Sedmak, Sigoni, An-tinozzi, Lončar, Umek.
Itala San Marco B - Mladost B 1:4 (0:2, 0:1, 1:1)
STRELCI: Čaudek 2, Petejan in Juren.
MLADOST: Zanier, Gergolet, Trevisan, Čaudek, Petejan, Fajdiga, Juren, La-vrenčič, Saša Žužič, Gaja Žužič.
Opicina D - Vesna A 3:7 (0:2, 2:1, 1:4)
STRELCI: Paoli, Ghersinich, Sartore 2, Rossi 2, Auber.
VESNA: Paoli, Covarelli, Košuta, Rovelli, Rossi, Ghersinich, Auber, Majcen, Blasi, Buri, Sartore.
košarka - Zmagajmo vsi
Premoč ljubljanskega zavoda Levec
VZS Sklad Mitja Čuk je v telovadnici pri Briščikih tudi letos uspešno priredil mednarodni košarkarski turnir Zmagajmo vsi za športnike s poseb ni mi potre bami.
Na parketu so moči merile tri ekipe, poleg ekipe gojencev Sklada Mitja Čuk, sta to bili še ekipi Zavoda Janeza Levca iz Ljubljane in Codroipa. Najboljši so bili ljubljanski košarkarji, ki so premočno zmagali na obeh tekmah, Codroipo pa je bil boljši od gojencev našega zavoda. Po tekmi, ki so ji s tribun sledili tudi učenci proseške osnovne šole Černigoj, je bilo na vrsti nagrajevanje in skupno kosilo. Nagrad eje podeljeval naš priznani košarkarski strokovnjak peter Brumen.
Eki pe se bodo med sa bo spet pomerile 6. aprila v Cod roi pu.
Izidi: Codropio - VZS Mitja Čuk 25:4, Zavod J. Levec - Codroipo 20:2; Zavod J. Levec - VZS Mitja Čuk 32:4.
Barve VZS Mitja Čuk so branili: Patrik Rebula, Franci Sfreddo, Lorenzo Corbelli, Anuška Šušteršič, Maurel Gioli, Andi Bandelj, Igor Ten-ze, Sandro Schergna, Stojan Jelenič.
Na slikah: udeleženci turnirja (zgoraj), navijači OŠ Černigoj (spodaj)
26
Nedelja, 30. marca 2008
NEDELJSKE TEME
/
moška c-liga - Razveseljiv razplet
Tabor Televita ugnal vodilnega Preporod Vala Imse
Sloga Tabor Televita - VBU 3:0 (25:18, 25:23, 25:16)
SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 16, Riolino 12, Slavec 12, Sorgo 7, I. Veljak 1, V. Veljak 3, Privileggi (L), Peterlin 4, TRENER: Božič
Sloga Tabor Televita je včeraj poskrbela za izreden podvig, saj na domačem igrišču zadala vodilnimu VBU šele drugi letošnji poraz. VBU je prišel na Opčine verjetno prepričan, da bo do zmage prišel po hitrem postopku. Slogaše je tudi podcenjeval, saj je trener tekmo začel s standardnim podajalcem in odličnim napadalcem Kettejem na klopi. Očitno pa se je uštel, saj je Tabor Televita takoj začel zelo odločno, bil stalno v visokem vodstvu in set osvojil, čeprav je v drugi polovici že vstopil standardni podajalec. Drugi niz je bil najlepši in najbolj izenačen. VBU je igral s standardno postavo vendar to ni kaj bistveno spremenilo razmerja sil na igrišču. Slogaši so zaigrali odlično, bili zelo učinkoviti tako v polju kot na mreži, kjer so se izkazali ne samo v napadu ampak predvsem v bloku. Prav z blokom so v tekmi dosegli kar štirinajst direktnih točk, velikokrat pa so tudi omilili nasprotnikove napade, da jih je tokrat zelo gibčna in pazljiva obramba lahko prestregla. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, VBU pa je v končnici povedel s 23:21. Slogašev to ni zmedlo in z igro v kateri ni bilo napak dosegli štiri zaporedne točke s tem pa praktično tudi zapečatili tekmo. V tretjem nizu so namreč povsem nadigrali nasprotnika, ki take reakcije prav gotovo ni pričakoval in se povsem zasluženo veselili zmage.
Pohvalo zasluži vseh osem igralcev, saj je vsak dal od sebe vse, tako da je ekipa res delovala kot uigran orkester. Zmaga Sloge Tabor Televita pa ni le prestižnega pomena, saj ji nove tri točke še puščajo odprto upanje na uvrstitev v končnico prvenstva. (INKA)
Val Imsa - Faedis 3:1 (25:17, 20:25, 27:25, 25:20)
VAL IMSA: Loiacono 24, Florenin 5, Mucci 11, Berzacola 4, Ombrato 10, Masi 13, Plesničar (LČ), Brisco 0, Lavrenčičp 0, Pantic 0, Corva, Povšič 0. TRENER: JERONČIČ.
Valovci so dosegli izjemno pomemenbo zmago v boju za obstanek, saj so presenetili Faedis, eno od ekip, ki se poteguje za play-off. Prvič letos je za štandreško ekipo zaigral tolkač Andrea Loiacono, ki je bil iz znanih razlogov suspendiran vse do tega kroga. Pokazalo se je, da gre za zelo dobrega tolkača, je pa hkrati tudi odličen na servisu (dva asa) in v bloku. V svojem krstnem nastopu je dosegel 24 točk, napa-
dal s 47% učinkovitostjo, neugodni za nasprotnika pa so bili tudi napadi, na katerih ni neposredno dosegal točke. Z njim na igrišču sta zrasli samozavest in borbenost tudi ostalih igralcev, tako da lahko rečemo, da je Val pokazal povsem drugačno lice od dosedanjega. Faedis je igral borbeno, najbolj se je izkazal bivši valovec Feri, ni pa mogel nič proti tokrat zbranim gostiteljem. Prvi set je bil prepričljivo v rokah valovcev, ki pa so slabo začeli drugega in začetnega zaostanka niso mogli več nadoknaditi. Tretji set je bil zelo napet. Val Imsa je vodil 21:18, se pustil ujeti, Faedis pa je celo imel dve zaključni žogi, toda valovci so obdržali mirno kri in uspeli niz osvojiti. V 4. setu so bili stalno v vodstvu za nekaj točk, zadnjo točko pa jim je podaril nasprotnikov podajalec, ki je dobil rumeni karton, nato pa začel tresti sodnikov stolček, si prislužil še rdečega, verjetno pa tudi daljšo diskvalifikacijo.
Po tej zmagi je ozračje v Valovem taboru spet odlično in ekipa je zdaj prepričana, da se lahko reši.
Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje -Basiliano 0:3 (22:25, 17:25, 20:25)
SOČA: S. Černic 6, Čevdek 5, Valentinčič 6, Testen 9, I. Černic 3, Tomšič 2 Košir (L), Ma. Černic 2, Juren 1, Devetak, J. Černic, Braini. TRENER: Battisti.
Sočani bi si z zamgo že predčasno zagotovili obstanke tudi matematično, tako pa bodo morali nanj še malo počakati. Povrhu jih je včerajšnji nasprotnik prehitel na lestvici in se s tem tudi sam obvaroval pred zasledovalci. Sočani so tudi tokrat igrali brez poškodovanih standardnih igralcev Jana Černica in Daniele-ja Brainija, vendar to ne more biti opravičilo za res slabo nastop. Najšibkejša točka v Sočini igri je bil sprejem servisa, ki je pogojeval celoten nastop. Posledično centri niso prišli do izraza. Prav v elementih, v katerih je Soča zatajila, pa je bil Basiliano najboljši. Serviral je ostro, preko centra pa je bil skoraj neustavljiv.
V tretjem setu je trener Battisti s spremembami v postavi skušal obrnii potek tekme, vendar pa se to ni obrestovalo in gladek poraz je bil neizbežen.
Ostali izidi: CUS Trieste - Vivil 3:1, Pra-ta - Buia 3:0, San Vito - PAV Natisonia 0:3.
Vrstni red: VBU Videm 49, PAV Natiso-nia 45, Prata 38, Buia 37, Tabor Televita in Fae-dis 33, San Vito 24, Basiliano 22, Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 21, Vivil 15, Val Imsa 13, CUS Trieste 12.
ženska c-liga - Derbi za obstanek proti Virtusu
Najprej zaskrbljenost nato pa pomembna zmaga Sloge List
Veteranka Barbara Gregori (v napadu) je bila junakinja zadnjih dveh setov
kroma
Virtus - Sloga List 2:3 (25:14, 16:25, 25:20, 20:25, 12:15)
SLOGA LIST: Pertot 0, Fazarinc 15, Ciocchi 5, Cvelbar 7, Starec 4, Maurovich 2, M. Spangaro (L), Gantar 8, Gregori 13, Goruppi, A. Spangaro 1, Slavec 0. TRENER: Maver.
Slogašice so v ključni tekmi za obstanek v ligi dosegle pomembno zmago proti direktnemu tekmecu, vendar za njim na lestvici še vedno zaostajajo za točko. Če bi zmagale bolj gladko in s tem Virtus prehitele, bi o svoji usodi do konca sezone odločale same, tako je ta odvisna tudi od rezultatov Tržačank. Res pa je tudi to: če bi slogašice včeraj izgubile, bi bil njihov položaj že skoraj brezupen. Tako pa so njihove možnosti še povsem neokrnjene, še posebej, če vemo, da morajo za razliko od Virtusa še igrati proti šibkemu Vivilu, ki doslej še ni osvojil niti točke, in tudi preostali spored je za Slogo ugodnejši kot za Tržačanke.
Na začetku tekme so slogašice v veliki tržaški športni dvorani nikakor niso znašle in po zelo slabi igri (predvsem je odpovedal sprejem) gladko izgubile uvodni niz. Začetek drugega je bil naravnost strah zbujajoč: 6:0 za Virtus in popoln upad poguma v Sloginem polju. Trener Maver je tedaj poklical minuto odmora, med katero se je usedel na klop in igralke pustil, da so o svoji igri razmišljale same. Očitno je to pomagalo, saj so slogašice ob povratku na igrišče zaigrale bolj samoza-
vestno in se z napadi Fazarinceve in servisi Starčeve dobesedno vrnile med žive in stanje v setih izenačile.
Zelo pomemben tretji set se je Slogi izmuznil v končnici, potem ko so že vodile z 19:17. Kljub temu se niso potrle. Nadaljevanje je bilo izenačeno, v odločilnem delu živčne in ne lepe tekme pa je, kot je povedal sam Maver, prišla v ospredje Slogina »stara garda«. Še posebej je zablestela Barbara Gregori, ki je igrala kot v najboljših časih in dosegla v zadnjih dveh setih glavnino svojih 13 točk. »Asistirali« pa sta ji Pertotova na servisu in spretna podajalka Ciocchi, ki je s svojimi drugimi žogami »čez« čisto vsakič presenetila obrambo Virtusa. Mlajše Tržačanke so se zmedle, njihov hiter napad je bil vse bolj površen in nedodelan, in Sloga je dokaj suvereno osvojila končnico četrtega seta, nato pa še petega (8:5 ob menjavi igrišča), v katerem je v kritičnih trenutkih drugega dela dve zelo pomembni točki v napadu dosegla tudi Gantarjeva. (ak)
Ostali izidi: Teor - Martignacco 3:2, Libertas TS - Talmassons 3:0, Chions - Porcia 0:3, Cormons - Lu-cinico 1:3, Vivil - Volleybas 0:3, Palazzolo - Triveneto PN np.
Vrstni red: Porcia 59, Lucinico 50, Biesse Trive-neto* 49, Martignacco 44, Libertas in Volleybas 36, Chions 35, Cormons 26, Talmassons 25, Palazzolo* 24, Teor 21, Virtus 17, Sloga List 16, Vivil 0 (* s tekmo manj).
moška d-liga
Olympia zlahka Neroden poraz Sloge
Olympia Tmedia - Pallavolo Trieste 3:0 (25:19, 25:17, 25:20)
OLYMPIA TMEDIA: Bernetič 9, Dornik 5, Caregari 5, Faganel 9, F. Hlede 7; J. Hlede (L), Lango 16, Brotto 0, Sfili-goj. TRENER: Conz.
Olympia je na domačem parketu prišla do novih in glede na zdesetkano postavo, zelo pomembnih točk. Trener Conz tokrat ni mogel računati kar na dva standardna igralca, in sicer na bolnega centera Maniaja ter na libera Maraža. Odsoten je bil tudi drugi podajalec Devetak, tako da je v taboru Goričanov pred srečanjem vladala določena zaskrbljenost. »Važno je bilo osvojiti vse tri točke in to smo tudi danes dosegli. Fantje se kljub številnim odsotnostim niso pustili presenetiti,« je takoj po srečanju izjavil trener Claudi Conz. V vseh treh setih so imeli pobudo stalno v rokah odbojkarji Olym-pie. Nizi so bili tako izenačeni le do 12. točke, potem pa so si Bernetič in soigralci priigrali večjo prednost, ki so jo brez večjih težav obdržali do konca. Sloga - Club Altura 0:3 (9:25, 19:25, 23:25)
SLOGA: Cettolo 4, Iozza 8, Romano 13, Rožac 4, Štrajn 2, Taučer 3, Jernej Šček (L), Rauber, Štrajn 3, Jakob Šček 3, TRENER: I. Štrajn
Veterani Cluba Alture so se pošte-
no oddolžili krepko mlajšim slogašem, ki so jim zadali poraz v prvem delu prvenstva. Velikonočni premor res ni koristil naši ekipi, saj je Sloga tokrat zaigrala pod svojimi sposobnostmi. Slogaši so bili premalo odločni v napadu. Zelo povprečen je bil tudi blok, ki mu nikakor ni uspelo ustavljati Alturinih napadov. Gostje so to seveda izkoristili, odigrali tekmo na svoji običajni ravni, brez kakih posebnosti, odlično pa so znali izkoristiti svojo veliko izkušenost. Na slab dan pa niso naleteli le slogaši, ampak žal tudi sodniška dvojica, še zlasti prvi sodnik. S svojimi spornimi odločitvami je spravil igralce s tira med vso tekmo, višek pa je dosegel prav v zadnji akciji. Pri izidu 23:23 so slo-gaši zagrešili napako, ki je seveda dala točko Alturi, ob tem pa je Igor Štrajn povlekel spodnji rob mreže. Za sodnika je to bil zelo hud prekršek, ki ga je kaznoval z rumenim kartonom, kar je pomenilo še dodatno točko za goste in konec tekme. (INKA)
Ostala izida: Cordenons - Megic Oglej 3:2, Fincantieri - Rigutti 1:3, Porcia - Broker TS 3:0, San Quirino - Cervigna-no n.p. Vrstni red: Porcia 51, Rigutti 47, Fincantieri 46, Olympia 42, San Quirino *33, Sloga 31, Altura 29, Cordenons 20, Pallavalo TS 16, Brocker TS 12, Cervi-gnano *9, Megic Oglej 3 (* s tekmo manj).
ženska d-liga - Zmagale vse naše ekipe
Prestižna zmaga Kontovela v Paluzzi Bor Breg osvojil direktni dvoboj za obstanek
Združena ekipa pa je po vodstvu z 2:0 prevladala šele v petem setu - Govolley odpravil pepelko
Buia - Bor Breg Kmečka banka 2:3 (19:25, 20:25, 25:19, 25:20, 7:15)
BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 18, Della Mea 10, Colsani 12, Spetič 16, Flego 16, Gruden 5, Contin (L), Grgič 3, Sancin 0, Sadlowski 0, TRENER: Kalc
Plave se iz Buie vračajo z zmago, domačinkam pa so na žalost prepustile točko. Naše igralke so prva dva seta dobro servirale in učinkovito napadale z vseh pozicij, tako da so kljub nekaterim naivnim napakam in borbeni igri domačink prepričljivo slavile. Od tretjega seta dalje pa je Buia zaigrala odlično v obrambi, naše igralke pa so popustile v vseh elementih.
V	tretjem setu so že izgubljale z 19:15, ko so vendarle reagirale in ujele Buio, tako da je zgledalo, da jo bodo v končnici presenetile. Tedaj so naredile nekaj naivnih napak v polju in set podarile nasprotnicam.
V	četrtem nizu so plave nadaljevale s slabšo igro, tako da je Buia zasluženo izenačila stanje v nizih. V tie-breaku pa so Flegova in soigralke zaigrale bolj odločno in brez težav slavile.(T.G.)
Paluzza - Kontovel 1:3 (26:24, 17:25, 22:25, 15:25)
KONTOVEL: Bukavec 20, Lisjak 10, Micussi 7, Pertot 7, M. Starc 8, Vrše 12, Ka-pun (L), Milič, N. Starc. TRENER: Cerne.
Kontovelke so si tokrat privoščile zmago proti visoko uvrščeni Paluzzi, ki se še bori za uvrstitev v »play-off«. Bil je to bržkone letošnji najboljši nastop varovank Tanje Cerne. Začetek ni obetal končnega presenečenja. Domača Paluzza je namreč visoko povedla z 12:4. Odtlej so Kontovelke z nepogrešljivim sprejemom in živahno obrambo počasi začele nadoknaditi zaostanek in nasprotnice ujele pri 21. točki, po izidu 23:21 za Paluzzo pa znova še pri 23. točki. Če bi bile nekoliko bolj prisebne v obrambi, bi set tudi osvojile, do zmage v njem pa je po treh zaključnih žogah vendarle prišla Paluzza.
Kontovelke kljub temu niso popustile. Nasprotno, učinkovitima sprejemu in obrambi so »dodale« še oster servis, porazdelitev točk v napadu pa kaže, da je bil raznolik in učinkovit tudi napad. Drugi set je bil tako trdno v rokah naših igralk. Tretji set je bil najbolj izenačen in borben, Kontovelke so prevladale šele v končnici, vendar pa so bile vedno v vodstvu. Njihova premoč v četrtem setu pa je bila več kot očitna.
Govolley Kmečka banka - Pasian di Por-denone 3:0 (25:21, 25:18, 25:17)
GOVOLLEY: Mania' 4, Uršič 7, Černic 21, Visintin 3, Zavadlav 5, Bressan 4, Va-lentinsig, G. Zavadalv, Petejan, Turus (L).
Igralke Govolleya so gladko premagale pepelko Pasian in ga pustile daleč za seboj, obenem pa dosegle svojo tretjo prvenstveno zmago. Končni izid je bil gladek, prva dva seta pa sta bila dokaj izenačena in Govolley ju je osvojil šele z dobro igro v končnici. Drugačen je bil potek 3. seta, v katerem so naše odbojkari-ce vodile že z 19:8, nato pa popustile, tako da se jim je Pasian nevarno približal do izida 20:16, ko so se igralke Govolleya še pravočasno zbrale in preprečile, da bi se tekma nadaljevala.
Tokrat je igral Govolley zelo urejeno, ostro je serviral, naredil manj napak kot ponavadi, v bistvu pa so solidno igrale ves. V napadu se je še posebej izkazala Ilaria Černic, ki je naredila tokrat manj napak.
Ostali izidi: Fiume Veneto - Cor-denons 3:1, Il Pozzo - Reana 2:3, Rovere-do - Manzano np, Tarcento - Cervigna-no np.
Vrstni red: Tarcento* 56, Roveredo* in Cervignano* 40, Cordenons in Reana 37,Paluzza 36, Il Pozzo 32, Bor Breg Kmečka banka 31, Buia 28, Fiume Veneto 27, Manzano* 26, Kontovel 20, Go-volley Kmečka banka 17, Passian di Por-denone 9 (* s tekmo manj).
/
ŠPORT	Nedelja, 30. marca 2008
27
košarka - V moški C1-ligi na 1. maju padle tretje uvrščene Roncade
Bor Radenska po četrti zmagi zapored zdaj celo osmi
Borbena skupinska igra, zaustavili pa so tudi najboljše nasprotnikove strelce
košarka - Moška D-liga
Breg gladko, Kontovel Sokol slabo
Leone Drago Basket - Breg 75:91 (22:20, 40:47, 58:67)
BREG: Cerne 4 (0:2, 2:4, -), Sila 26 (7:10, 5:8, 3:5), Jevnikar 14 (2:5, 4:7, 1:2), Laudano 14 (0:4, 4:5, 2:4), Lorenzi 22 (8:10, 4:10, 2:3); Ciacchi (-, 0:1, -), Widmann 5 (2:2, 0:1, 1:1), Grazioso nv, Škorja 4 (2:4, 1:5, 0:1), Križman
2 (-, 1:4, -), TRENER: David Pregarc. PON: Laudano (38).
Brežani so proti Dragu zasluženo visoko slavili in si tako končno spet zagotovili "vir-tualno" mesto v končnici prvenstva. V naslednjih krogih pa si ne smejo privoščiti spodrsljajev, da do konca obdržijo trenutno uvrstitev.
V uvodnih minutah so Brežani z lepo skupinsko igro in petimi zaporednimi točkami razpoloženega kapetana Jevnikarja takoj povedli s 4:11. Žal so nato popustili v obrambi in proti coni 2-3 metali iz neizdelanih položajev. Gostitelji so to takoj izkoristili in po sedmih minutah igre tudi prvič povedli pri izidu 13:14. Drago je celih deset minuta ohranil vodstvo, saj so Brežani le dvakrat izenačili: 20:20 in 26:26 po petih zaporednih zaporednih točkah Sile. Prav bek iz Divače je s štirinajstimi točkami v trinajstih minutah omogočil svoji ekipi, da obdrži stik z nasprotniki. Ko so tudi drugi igralci začeli končno zadevati je Breg takoj spet prevzel vodstvo s troj-klo Laudana (33:35). Nasploh so Pregarčevi fantje zelo dobro metali izza črte treh točk -v prvem polčasu so zadeli kar petkrat iz osmih poskusov. Takoj po odmoru so dobro izkoristili tehnično napako nasprotnika in s petimi točkami v eni akciji povečali vodstvo na 12 pik (40:52). V izenačenem in borbenem zadnjem delu so Sila in soigralci dobro upravljali prednost in jo tik pred koncem celo povečali na 18 pik. Za zmago je tokrat zaslužna cela ekipa, predvsem pa začetna peterka Cerne, Si-
Borut Sila je bil zelo natančen pri metih in je dosegel 26 točk
kroma
la, Jevnikar, Laudano in Lorenzi, ki je skupno dosegla kar 80 točk. (Mitja Oblak)
Romans - Kontovel Sokol 96:76 (16:18, 39:36, 70:66)
KONTOVEL SOKOL: Švab 22 (5:12, 7:11, 1:4), Paoletič 8 (3:4, 1:5, 1:6), Lisjak 10 (6:12, 2:5, -), Hmeljak 9 (4:7, 1:3, 1:5), Doglia 14 (6:8, 4:8, 0:1), Godnič 6 (2:2, 2:3, 0:1), Sos-si 5 (2:2, -, 1:1), Genardi n.v., Budin, Gantar nv., Rogelja (0:2, 0:1, -), Adamič 3 (1:2, 1:2, -). TRENERJA: Danjel Šušteršič in Claudio Starc.
Združena ekipa Kontovel Sokol je tudi iz Romansa prišla domov praznih rok. »Tako ne gre,« je po tekmi povedal trener Dan-jel Šušteršič, ki je bil z nastopom svojih varovancev precej razočaran. »Če bomo nadaljevali v tem stilu, ne bomo dosegli obstanka v ligi. Fantje morajo reagirati in se potruditi.«
Začetek tekme je bil sicer spodbuden in po prvi četrtini so Šušteršičevi varovanci vodili. Zatem so gostitelji izid nadoknadili. Sodnika sta dosodila številne prekrške. Košarkarji Kontovela Sokola so bili pri prostih metih zelo nenatančni (29:51), igralci iz Romansa pa so v glavnem žogo brez večjih težav metali skozi obroč. V zadnjih dveh minutah so domačini povišali vodstvo in zasluženo zmagali. Pri Kontovelu Sokolu je dobro igral Marko Švab, Jan Godnič pa je se je izkazal v fazi obrambe.Največ skokov (10) je zbral Marko Hmeljak.
Ostali izidi: Don Bosco - Pall. Mon-falcone 82:79, Pol. Isontina - San Vito 69:79, Nab Tržič - Perteole 64:73, Radio Gorizia -Goriziana 76:83, Poggi - Fogliano 65:60.
ŽENSKE - A2-liga: Hotel Greif Milje - Valditaro 59:52. B-liga, skupina za obstanek: Scameservice Tržič - Ginnastica Trie-stina 40:39.
Miran Bole (levo) je bil med boljšimi na igrišču, v prvih dveh četrtinah pa je bil stoodstoten pri metu
kroma
Bor Radenska - Texa Roncade 84:62 (30:12, 44:36, 63:54)
BOR RADENSKA: Krizman 8 (3:4, 1:5, 1:1), Visciano 15 (3:4, 3:5, 2:3), Babich 7 (3:4, 2:3, 0:6), Samec 19 (4:5, 6:7, 1:3), Kralj 14 (1:2, 5:8, 1:1); Bole 16 (3:3, 2:3, 3:5), Štokelj 5 (-, 1:3, 1:2), Cre-vatin, Madonia nv, Burni nv. TRENER: Andrea Mura. SON: Bor 24, Roncade 25; SKOKI: Bor 27 (14 v obrambi, 13 v napadu), Roncade 14 (10, 4).
Varovancem trenerja Mure je uspel podvig. Na domačem parketu so premagali tretjo silo prvenstva in dosegli četrto zaporedno zmago, ki bi lahko celo bila odločilna za vstop v končnico. Z borbenostjo, skupinsko igro in odlično prvo četrtino so košarkarji Radenske prišli do povsem zaslužene visoke, izredno pomembne zmage. Direktni tekmeci so namreč potegnili krajši konec in Radenska je tako naredila še korak naprej na lestvici.
Izkušene Roncade so na Stadionu 1. maja bile v vodstvu le do 3. minute, odtlej pa nič več. Začetna peterka Kralj, Viscia-no, Samec, Krizman in Babich je povsem spravila iz tira obrambo gostov. Od 6. minute so gostitelji pritisnili na plin. Novega elana je ekipi dal Bole, z delnim izidom 17:2 (4 zaporedne trojke) se je prednost še povečala. Drugo četrtino so borovci pričeli z dvema izgubljenima žogama, vendar v nadaljevanju so se znova zbrali in uspeli obdržati 8 točk prednosti. Ključna je bila
Domači šport
nedelja, 30. marca 2008
tretja četrtina. V 24. minuti je sodnik do-sodil tehnično napako Krizmanu, ki ga je trener Mura takoj potegnil z igrišča, ker je že zbral 4 osebne napake in Roncade so se približale na samih 5 točk (50:45). Mura se je nato odločil za drzno potezo, ko je pustil oba organizatorja igre na klopi. Kralj in Štokelj sta vsekakor odlično vodila ekipa, ki si je s koši Samca in Visciana znova priigrala 11 točk prednosti. Srečanje pa se je dejansko končalo nekaj manj kot tri minute pred koncem. Babich in Vi-sciano sta uspešno izvedela 4 proste mete (prekršek in tehnična napak klopi). Zadnji koš Bora, trojko, pa je minuto pred iztekom dosegel Miran Bole.
Aplavz - Pohvalo tokrat zaslužijo prav vsi igralci. Marzio Krizman je ekipo vodil zelo suvereno, pod košema pa je resnično kraljevala dvojica Visciano - Samec, dvojica ki je ne premore nobena druga ekipa v ligi in je postregla z nekaterimi res enkratnimi potezami. Protagonist je bil nedvomno Miran Bole, ki je bil po prvi četrtini 100% pri metu, tako iz razdalje kot tudi izpod koša. Dobro sta igrala tudi Ivan Kralj in kapetan Niko Štokelj, ki sta večji del tretje četrtine igrala kot organizatorja igre, pohvalo pa zasluži tudi Borova klop, saj je nenehno bodrila igralce na igrišču.
Izjava po tekmi
Miran Bole:»Na srečanje smo se dobro pripravili. Med velikonočnimi prazniki smo pilili tudi atletsko pripravo, kar nam je danes še kako prav prišlo, saj nam v ključnih trenutkih ni zmanjkalo kisika. Ključ zmage je bila nedvomno dobra obramba nad najnevarnejšimi strelci Roncad, kot na primer Visintinom in Arna-boldijem.«
Ostali izidi: Limena - Codroipo 59:83, Montebelluna - Corno 59:62, Spi-limbergo - Padova 65:69, San Daniele -Udine 79:94, Eracla - Pool Venezia 71:69, Caorle - Vicenza 67:53. Danes: Marghera - Cordenons.
MOŠKA C2-LIGA
Jadran Mark danes doma
Jadranovi košarkarji bodo v 10. krogu povratnega dela danes pri Briščikih gostili Tricesimo, ki je zadnji na lestvici.
Včerajšnji izidi: CUS Udine - Santos 71:73, CBU Videm - Cormons 87:81, ACLI Fanin - Latisana 75:49 , Cervigna-no - Geatti Videm 105:95, San Vito - Por-togruaro 54:66. Danes še: Ardita - Ronchi in Venezia Giulia - Aviano.
Danes,
NOGOMET
ELITNA LIGA - 16.00 v Seveglianu: Sevegliano -Vesna; 16.00 v Tricesimu: Tricesimo - Juventina PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Repnu: Kras Koimpex - Centro Sedia
1.	AMATERSKA LIGA - 16.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - San Canzian; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Aquileia
2.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja Gaja
-	Ronchi; 16.00 v Beljanu: Begliano - Breg
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Fiume Venetu: Fiume Veneto Bannia - Pomlad
NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Pomlad - Extra NAJMLAJŠI 1994 - 12.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi B - Pomlad
KOŠARKA
MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark
-	Tricesimo TENIS
MOŠKA B-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - TC Bocen ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.00 na Opčinah: Sloga -Roiano Gretta Barcola; 19.00 v Trstu, 1. maj: Breg Bor ZKB - Kontovel
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Tržiču, športna palača: Fincantieri - Govolley Kinemax UNDER 13 - 11.00 v Trstu, Ul. Petracco: Altura B
-	Bor
Jutri, ponedeljek, 31. marca
NOGOMET
MLADINCI - 19.00 v Štandrežu: Juventina - Pro Gorizia
□ Obvestila
AŠD POLET vabi vse bivše kotalkarje na informativni sestanek, ki bo v ponedeljek 21. aprila ob 20.30 na Pi-kelcu za sodelovanje na prireditvi ob 40-letnici društva, ki bo v soboto, 14. junija. Vabljeni vsi!
AŠD-SK BRDINA vabi v petek, 4. aprila 2008, ob 20. uri, starše na sestanek ob zaključku tekmovalne sezone 2007/08. Sestanek bo v prostorih društva v Merčedolu (Repentaborska ulica, 37 ). Prisotni bodo odgovorni tekmovalnih skupin in trenerji. Vljudno vabljeni!
Dario Frandolič gost Športela
Gost jutrišnjega Športela (TV Koper, 22.30) bo naš nogometni strokovnjak Dario Frandolič, ki bo govoril o metodologiji dela z najmlajšimi. Prispevkov bo tudi tokrat veliko. Posnel so ali še bodo tekme Sloginih odbojkaric, Poletovih hokejistov, Gajinih tenisačev, Borovih košarkarjev in nogometašev Zarje Gaje. Oodajo, ki jo vodi Igor Malalan, bo kot vedno sklenila nagradna igra Poglej me v oči.
hokej na rolerjih - Poraz v A1-ligi
Poletu ZKB Kwins ni uspelo presenetiti »hudičev« iz Vicenze
Polet Kwins Zadružna kraška banka - Diavoli Vicenza 4:6 (2:4)
STRELCI: Battisti 2, Lončar, Stefano Cavalieri; Roffo 3, Stevanoni, Valbusa, F. Rigoni.
POLET: Mojmir Kokorovec, Pe-tronijevič, Samo Kokorovec, G. Ca-valieri, S. Cavalieri, D. Deiaco, Batti-sti, J. Ferjanič, Poloni, A. Fabietti, Lončar; trener Aci Ferjanič.
Poletovcem ni uspel podvig. Hudiči iz Vicenze so zasluženo odnesli domov pomembno zmago, čeprav so jim openski konji na vse načine poskušali stopiti na prste. Začetek srečanja sicer ni bil najbolj obetaven. V četrti minuti so gostje iz Veneta kar dvakrat zatresli domačo mrežo. Po vodstvu gostov so se poletovci organizirali in prevzeli pobudo v svoje roke. V 11. minuti je Battisti znižal zaostanek, dve minuti kasneje pa še izenačil. Pred koncem polčasa so gostitelji imeli še en »black-out«. V 15. in 16. minuti je Vicenza še dvakrat premagala vratarja Petronijeviča.
Davide Battisti (Polet)
kroma
V drugem delu so 'kwinsi' znižali zaostanek in znova začeli upati. »Igrali smo dobro in borbeno. Poskusili smo tudi izenačiti, toda po dveh minutah je Vicenza še petič za-
tresla našo mrežo,« nam je orisal potek sinočnjega srečanja Poletov športni vodja Matteo Deiaco. Sledil je še šesti zadetek gostov, ki je zapečatil usodo poletovcev.
V openskem taboru so bili po tekmi z nastopom delno zadovoljni. »Igrali smo kar dobro. Ekipa je dokazala, da je homogena. Kar tri zadetke smo dosegli v power-playu (v številčni premoči). To je dober znak, saj do pred kratkim nam to ni uspevalo,« je še dodal Deiaco, ki je pohvalil nastop Battistija in Lončarja.
Ostali izidi: Milano 24 Quanta - Lions Arezzo 4:7, Libertas Forli - Empoli 4:5, Milano 17 Rams - Dra-ghi Torino 5:6, Civitavecchia - Mo-dena 6:3.
Vrstni red: Edera 54, Asiago 48, Milano Quanta 45, Empoli, Vicenza 34, Arezzo 30, Civitavecchia 25, Forli 23, Polet 18, Torino 13, Modena 11, Milano 17 Rams 0.
28 +
Nedelja, B0. marca 2008
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.25	Risanka Milo
20.30	Deželni TV dnevnik
20.50	Alpe Jadran
23.00	Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.30	Aktualno: Sabato & Domenica - La
Tv che fa bene alla salute
9.30	Dok.: Stella del sud
10.00	Aktualno: Linea verde orizzonti
10.30	Aktualno: A sua immagine
10.55	Sveta maša
12.20	Aktualno: Linea verde - In diretta
dalla natura
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Domenica in
16.25	Vremenska napoved in dnevnik
17.40	Domenica in
20.00	Dnevnik in športne vesti
20.40	Viva Radio 2 minuti... circa
21.30	Nan.: Capri - La nuova serie
23.30	Nočni dnevnik
23.35	Aktualno: Dnevnik - Speciale TG1
0.35	Aktualno: Oltremoda
Rai Due
6.20 6.45
10.05 10.30 11.30 13.00 13.25 13.45 15.15 17.05 17.30 18.00 19.10 19.30 20.30 21.05 0.30
Aktualno: Nella profondita della psiche
Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik Aktualno: Ragazzi c'e Voyager Variete: Random Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik
Dnevnik - Motori Variete: Quelli che... aspettano Variete: Quelli che il calcio e... Variete: Quelli che... terzo tempo Šport: Numero uno Dnevnik, Dossier, Eat Parade Šport: Domenica Sprint Risanke Dnevnik
resničnostni show: X Factor Nočni dnevnik
Rai Tre
6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa
8.00 Variete: E' domenica papa 9.05 Variete: Screensaver 9.45 Dok.: Timbuctu 11.15 Aktualno: Dnevnik - Dober dan
Evropa / Dežela Evropa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved
12.15 Aktualno: Telecamere 12.45 Aktualno: Racconti di vita 13.20 Aktualno: Passepartout 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman-
giaro (vodi Licia Colo') 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 21.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Šport: Speciale Campionato 0.30 Variete: Parla con me 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
Rete 4
6.05 Nan.: La grande vallata 7.00 Dnevnik: Pregled tiska 7.20 Aktualno: Superpartes 9.35 Aktualno: Artezip 9.40 Dok.: Gargano 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: Yogi, Cindy e Bubu (anim., ZDA, '64, r. W. Hanna, J. Barbera) 15.55 Film: Amico, stammi lontano almeno un palmo (western., It, '72, r. M. Lupo, i. G. Gemma)
18.20 Nan.: Casa Vianello 18.55 Dnevnik
19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Nan.: Il comandante Florent (i. C. Touzet)
23.30 Film: Mulholland Drive (groz., ZDA/Fr, '01, r. D. Lynch, i. Naomi Watts)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Prima pagina
7.55 Dnevnik, prometne informacije,
vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) 9.40 Aktualno: Nonsolomoda 25... (pon.)
10.10 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (pon.) 12.35 Resničnostni show: Grande Fratel-lo
13.00 Dnevnik, vremenska napoved 13.35 Variete: Buona Domenica 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario
(vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.40 Nan.: Dr. House - Medical Division
(i. H. Laurie, J. Morrison) 22.30 Variete: Il senso della vita (vodi Paolo Bonolis) 0.15 Aktualno: Terra!
O Italia 1
6.20 Nan.: Arrivano i Rossi: Il tappez-
ziere - Orlando il cinese 7.00 Aktualno: Superpartes 7.55 Risanke 10.45 Motociklizem: Velika nagrada Španije (125 cc.) 12.00 Dnevnik, vremenska napoved 12.10 Motociklizem: Velika nagrada Španije (250 cc.) 13.05 Šport: Guida al Campionato 13.35 Motociklizem: Velika nagrada Španije (MotoGp)
15.00 Šport: Grand Prix - Fuori Giri 16.15 Šport: Domenica stadio 17.50 Dnevnik in vremenska napoved 18.15 19.50, 22.35, 23.05 Šport: Contro-campo
20.00 Resničnostni show: Rtv - La tv della realtà
20.30 Variete: Candid camera show 21.05 Kviz: Canta e vinci 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved
^ Tele 4
6.40 8.00, 8.35, 9.40 Aktualno: Buon-giorno con Telequattro 2008 -Svetnik dneva, horoskop, pregovor 6.45 17.30 Risanke 8.05 13.35 Dokumentarec o naravi 8.30 2030: Tra Scienza e coscienza 9.30 Koncert: Voci dal ghetto: il fisar-
monicista solitario 11.10 Klasična glasba 11.40 Le perle dell'Istria 12.00 Prenos iz Trga Sv. Petra
12.25	Eventi in provincia
12.50	Borghi nel FVG
13.05	Questa settimana vi parlo di ...
13.10	Musa TV
13.20	Musica, che passione!
14.05	Camper magazine
14.30	Inf. odd.: Campagna amica
15.05	La Compagnia del libro
15.50	Klasična glasba
16.40	1.05 Dok.: Guatemala, antica terra
dei Maya
19.10	Expo
19.30	Il notiziario della domenica
19.45	Inf. oddaja: ... e domani é lunedi!
22.50	Vprašanja Riccardu Illyju
23.05	Film: Buffalo Bill e gli indiani (satir., '76, r. R. Altman, i. G. Chaplin)
La 7
7.00 9.20 9.50 10.10 10.30 12.30 13.00 14.00
16.00
18.00
20.00 20.30
21.30
23.55 0.55 1.50
Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: Cognome & nome Aktualno: La settimana Doc.: I tesori dell'umanita Nan.. Hustle - I signori della truffa Dnevnik in športne vesti Nan.: F/X - Reunion Film: Per amore di Lassie (akc., ZDA, '70, r. J. B. Hivley, J. B. Clark, i. R. Sampson)
Film: L'ultimo treno da Vienna (akc., ZDA, '63, r. A. Hiller, i. R. Taylor, L. Palmer) Film: Autunno fra le nuvole (dram., ZDA., '98, r. T. Hutton, i. E. R. Wood)
Dnevnik in športne vesti Resnišnostni show: Chef per un giorno
Film: La rapina (akc., ZDA, '01, r. D. Lichestein, i. r. K. Russell) Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Film: Analisi di un delitto (groz., ZDA, '98, i. C. Gooding).
23.25 Na utrip srca: zlata resna glasba in balet
1.00 Zabavni infokanal
Koper
13.45 14.00
14.10 14.30 15.00 15.45 16.15
16.55 17.25 18.00
19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 22.15
22.15 22.30 23.00
0.35
(t Slovenija 1
7.00 Ris. nan.: Živ žav 9.25 Umko (pon.) 10.25 Šport špas 10.50 Sledi 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.25 Angl. hum. nad.: Fina gospa 15.30 17.15 Razvedrilna oddaja: NLP 15.35 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom
15.45 Glasbeni dvoboj
16.10 Človeški faktor
16.15 Šport z Gregorjem
16.30 Hum. dok. oddaja: Oglasni blok z
Jonom Culshawom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Družabna 17.45 Fokus 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanke
19.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti, zrcalo tedna 19.55 Zvezde pojejo 21.25 Dobrodelni koncert Slomškove
ustanove: Maša za mir 22.55 Ars 360
23.15 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 23.40 Film: Dober, hudoben, grd 2.15 50 let televizije 2.40 Dnevnik (pon.) 3.00 Dnevnik zamejske TV
(t* Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 9.25 Skozi čas 9.35 50 let televizije 10.00 Glasba Antonija Vivaldija 10.45 Zapojte z nami: P.I. Čajkovski (1969)
11.00 Vokalna skupina Bit 11.15 Med valovi (pon.) 11.45 Globus (pon.) 12.15 Slovenski magazin (pon.) 12.45 Nogomet: Manchester united -Aston Villa (tekma angleške lige) 14.25 Lodz: Finale lige prvakov v odbojki (moški)
16.55 Celje: Finale slovenskega pokala v
rokometu (moški) 18.25 Zdaj! (pon.) 18.50 Neskončnost je večnost (pon.) 20.00 Dok.: Uročeni zakladi altiplana 20.55 Poljska lit. nad.: Kmetje 21.50 Š-Športna oddaja 22.35 Nad.: Sopranovi
11.00 17.00 17.15
17.45 18.30 19.45 20.00 20.30 21.25 21.40 21.45 22.00
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews
Glasbena odd.: In Orbita Trendovska odd.: Q Odmev
Srečanja v skupnostih Italijanov:
Umag
City Folk
Potopisi
Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (program v slov. jeziku) 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik Il disfatto Tednik Vesolje je... Istra in...
Dok. oddaja: Interreg III Italija -Slovenija 2000 - 2006 Nedeljski športni dnevnik Lynx magazine
Rokomet: moški finale slovenskega pokala
Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
i Tv Primorka
23.30 Videostrani Duhovna misel (pon.) Objektiv: Zelena magna in brita (pon.)
Miš - maš (pon.)
Rokomet: Ajdovščina - MRD (pon.) Ne Prezrite (pon.) Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Tedenski pregled (pon.) Kulturni utrinek Ne prezrite
Univerza v Novi Gorici
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Vabilo v kino; 10.55 Soft jazz; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sotočja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo, sledi Pridi z nami na koncert; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje 2008, sledi Nedeljski oddih; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Tor-klja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go...
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki
tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val.
SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 8.30 Prenos maše; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 dokumentarec meseca; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Željni ste sprememb: pripravljeni ste obrniti novo stran v življenju. Osredotočite se na reševanje trenutnih težav, kmalu tudi večjih vprašanj. Toplo vam bo družinskem okolju.
BIK 21.4.-20.5.: Pri pomembnih odločitvah si vzemite več časa za premislek. Poskrbite za sprostitev. Čez dan vas čaka mnogo aktivnosti, zvečer si privoščite toplo kopel, nekaj svečk in mirno glasbo.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zelo boste komunikativni. Znali boste poskrbeti za prijetno razpoloženje. Morebitne neprijetnosti boste že predvideli in preprečili, saj boste imeli vse pod nadzorom.
RAK 22.6.-22.7.: Uspešno bo«« ste opravili vse obveznosti, ki vas čakajo med tednom, čeprav boste malo utrujeni. Privoščite si več počitka. Služba: preverite katere informacije vam prinašajo uspeh.
LEV 23.7.-23.8.: Sami ste si na-(^^r kopali delo, ki vas čaka med tednom. Stisnite zobe in izkažite, da ste resnično žilavi in kos priganjajočemu času. Od parterja boste zahtevali večjo pozornost in iskrenost.
DEVICA 24.8.-22.9.: Zberite ^^ več odločnosti in pokažite svoje sposobnosti, da vas ne bodo drugi izkoriščali. V veliko oporo vam bo partner.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Iz
^ ^ službe boste prihajali utrujeni, saj vas čaka nekaj prijetnih presenečenj, in zanje boste porabili veliko energije. Od partnerja boste pričakovali, da vam bo v oporo.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Polni dobre volje in energije boste. Z ustvarjalnimi idejami boste popestrili in lajšali delo, in tudi vzbujali občudovanje sodelavcev. S partnerjem se bosta odlično razumela.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Ugotovili boste, da je bolje, če neka poslovna odločitev malo počaka. Zdaj ni čas za velike spremembe, osredotočite se na druge prijetnejše obveznosti. Uživajte v prostem času.
KOZOROG 22.12.-20.1.:
Uživali boste v sadovih svojega dela: vanj vlagate poleg truda tudi ljubezen. Sprostite se, in gledajte na težave z druge perspektive. Doma se boste dobro medsebojno razumeli.
? « VODNAR 21.1.-19.2.: Z ljudmi
se radi zapletate v razprave in tako poskrbite, da v vaši družbi ni nikomur dolgčas. Na delovnem mestu boste odvrnili pozornost od dela na bolj zanimive teme.
RIBI 20.2.-20.3.: Pred vami je razgiban in zanimiv teden. Privoščite si več časa zase za sprehod v naravo, da boste pridobili nekaj energije, ali si nakupite nekaj pomladne garderobe.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, B0. marca 2008
29

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Videofleš
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik
6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Lu-
ca Giurato in Eleonora Daniele) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Varieta: La prova del cuoco (vodi
Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi
Caterina Balivo) 14.45 Nan.: Incantesimo (i. S. Aquino) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: Lettura pubblica della
Costituizione Italiana 18.00 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Capri - La nuova serie 23.20 Dnevnik 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik
V^ Rai Due
6.20 6.30 6.55 7.00 9.30 10.00 10.50 11.05
13.00 13.30
14.00 15.50
17.20 18.05
19.00 19.50 20.30 21.05 22.50 23.40 23.55
Dnevnik - Eat Parade
Dokumentarec
Aktualno: Quasi le sette
Variete: Random, risanke
Aktualno: Protestantesimo
Aktualno: Tg2 punto.it
Messaggi autogestiti
Variete: Piazza Grande (vodita
Giancarlo Magalli in Monica Leo-
freddi)
Dnevnik
Dnevnik - Costume e societa, 13.50 Salute
Variete: L'ltalia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Aktualno: Tribuna elettorale Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Resničnostni show: X Factor Dnevnik
Aktualno: Annozero Nan.: Criminal Minds Dnevnik, sledi Punto di vista Variete: Scorie
Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.00 Aktualno: Messaggi autogestiti 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Dnevnik - Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano
13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved
14.50 Dnevnik - Leonardo, Neapolis,
Flash L.I.S. 15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione
17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto 22.50 Aktualno: Tribuna elettorale - L'in-tervista
23.30 Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano 0.05 Dok.: RT Era ieri - La televisione di
Enzo Biagi 0.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
6.20
6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00
15.00
16.00
17.50 18.40 18.55 20.20 21.20
22.40 23.45
Aktualno: Peste e corna e gocce di storia
Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nad.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik, prometne vesti Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere
Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino (i. J. Heinrich) Film: Soldato Giulia agli ordini (kom., ZDA, '80, r. H. Zieff, i. G. Hawn)
Dnevnik in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: ... continuavano a chiamarlo Trinita (western., It, '71, r. E. B. Clu-cher, i. T. Hill)
Dnevnik i vremenska napoved Film: 1997 - Fuga dal New York (fant., ZDA, '81, r. J. Carpenter, i. Kurt Russel)
Canale S
8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05
14.10 14.45 16.15 17.05 18.50
20.00 20.30
21.10 0.00
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik
Aktualno: Mattino cinque Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad. Beautiful
16.50, 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello Aktualno: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: Amici Nan.: Una mamma per amica Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Resničnostni šov: Grande Fratello Variete: Maurizio Costanzo Show
O Italia 1
6.35	Risanke
9.05	Nan.: Happy Days
10.00	Nan.: Dharma & Greg
10.30	Nan.: Hope & Faith
11.00	Nan.: Prima o poi divorzio!
11.25	Nan.: Will & Grace
12.15	Aktualno: Secondo voi
12.25	Dnevnik: Studio aperto
13.00	Šport: Studio sport
13.40	17.15 Risanke
15.00	Nan.: The O. C.
15.55	Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel
16.50	Nan.. Lizzie McGuire
18.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.10	Nan.: La vita secondo Jim
19.40	Risanke: Simpsonovi
20.05	Risanke: Futurama
20.30	Kviz: La ruota della fortuna
21.10	Film: Red Eye (groz., ZDA, '05, r. W.
Craven, i. B. Cox)
22.50	Aktualno: Mistery CSI - Oltre la scena del crimine
0.05	Studio Sport
^ Tele 4
8.10	Storie tra le righe
8.50	Salus Tv, Musa Tv
9.10	Rotocalco and kronos
9.45	Novecento contro luce
10.45	Retroscena: I segreti del teatro
11.30	Camper magazine
12.40	Expo'
13.30	Oddaja o živalih
14.00	La TV delle liberta
15.05	Dokumentarec o naravi
16.10	Campagna amica mia
17.00	Risanke
18.30	Super calcio - Udinese calcio
19.00	Super calcio - Triestina calcio
20.05	La Regione dei cittadini - elezioni 2008
20.15	Tržaška univerza
21.00	Verso l'Election day
22.30	Bari vs. triestina
0.15	Nočni dnevnik in vremenska napoved
la
6.00
7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.25
18.00 19.00 20.30 21.10 23.35 0.35 1.30
La 7
Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri 20.00, 1.05 Dnevnik Nan.: Il commissario Scali Film: Il Ferroviere (dram., It., '56, r. P. Germi, i.L. Della Noce) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi
Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale Šport: Victory
Aktualno: Cognome & nome Aktualno: Otto e mezzo
(t Slovenija 1
6.30 6.40 7.00 7.10 9.10 9.35 9.45 10.05
11.00 12.00 13.00
13.25 15.10 15.35 16.30
17.25
17.35 18.30 18.40 18.55
19.55 21.00 22.00
23.00 23.25 0.20
0.45 1.20
6.55 8.00, 8.30, 10.40 Aktualno: Buon-giorno con Telequattro 2008 -Svetnik dneva, horoskop, pregovor 7.00 8.35, 12.00 13.10, 16.40, 19.30, 20.30Dnevnik
(t Slovenija 2
6.30	9.00, 0.50 Zabavni Infokanal
7.00	Infokanal
11.05	Sobotno popoldne (pon.)
13.55	Kaj govoriš? (pon.)
14.10	Slovenski utrinki (pon.)
14.35	Posebna ponudba (pon.)
14.50	Š-Športna oddaja (pon.)
15.35	Dober dan Koroška
16.05	50 let televizije: Tv dnevnik
31.3.1990
16.30	Osmi dan (pon.)
17.00	ARS 360(pon.)
17.15	Slovenski magazin (pon.)
17.40	Evropa si. (pon.)
18.00	POročila
18.05	Tekma, debatna oddaja za mlade
18.55	Nan.: Dr. Who
19.40	Harmonija Evrope: Španija
20.00	Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga - Jutri je predaleč: Sodobne afriške zgodbe
22.20	Generacije znanosti
22.50 City Folk 23.15 Film: Cmočki
Koper
13.45 14.00
14.20 14.40 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.45 18.00
18.35 18.40 19.00
19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30
23.00 23.20 23.55
Utrip
Zrcalo tedna (pon.) 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.10Dobro jutro Šport špas (pon.) Risanka
Iz popotne torbe: Bonbon Umko, najboljša zabava za umne glave
Dok. serija: Največji mostovi Ljudje in zemlja
Poročila, vremenska napoved in športne vesti Zvezde pojejo (pon.) 16.05Risana nanizanka 15.40 Dok. nanizanka Vstop Republike Slovenije v Schengensko območje za letalski promet
Novice, slovenska kronika, šport, vreme
1.05 Poljud. znan. serija Žrebanje 3x3 Risanke
Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Vroči stol
Nad.. Rožmarinka in Timijanka Dnevnik, vremenska napoved, šport Pisave
Glasbeni večer
50 let televizije: Tv dnevnik 31.3.1990 Dnevnik (pon.) Dnevnik zamejske tv
11.00 17.00
18.00
18.30 18.40 20.00
20.20 20.30 21.30 22.00
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews
22.15Vzhod - zahod Alter Eco Alpe Jadran Tednik Vesolje je... Istra in... Il disfatto
Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Mladinska oddaja: Fanzine Sredozemlje
Kulturni magazin: Atrevisione Aktualna tema: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Športel (program v slovenskem jeziku)
Primorska kronika Športna mreža
Vremenska napoved, čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku)
i Tv Primorka
Videostrani
Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj (pon.)
Kultura: Delovanje javnega sklada za kulturne dejavnosti (pon.) Ne prezrite (pon.) Estrada (pon.)
23.30 Dnevnik in vremenska napoved Kultura
Športni ponedeljek
Avto moto šport
Really: WTCC - Brazilija (pon.)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Zorko Simčič: Izbor proze - Izbor Proze (5. nad.); 10.40 Najnovejši hiti; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sotočja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Na-povednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.30 Utrinek s Primorske poje; 7.00 Jutranjik 9.00-12.00 Dopoldan in pol; 12.00 Predstavitev in glasovanja za osebnost meseca; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 22.30 Rock roko umije.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Lite-
rarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 10.10 Teren;11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Pihalne godbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
30
Nedelja, 30. marca 2008
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan lÜ sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona **anticildona
vremenska slika
1020
1010
1020
A
TOLMEČ O
-2/12
TRBIŽ O
-2/13
y-vn	KRA
ČEDAD O VIDEM O 4/18 J 3/19 O PORDENON
o 2/14 KRANJSKA G.
CELOVEC
O 2/14
o ^tt TRŽIČ 0/15 _ O
KRANJ
o
GRADEC 1/16
O 1/14
S. GRADEC
CELJE 2/16 o
4/18
6/19
O N. GORICA
2/17
O ^
LJUBLJANA
2/16 N. MESTO 3/16
ZAGREB 2/17
o ¿21
O -1/14
KOČEVJE
^ Č O
ČRNOMELJ
UMAG <~u-;> OPATIJA PAZIN O
ÎNAPOVED ZA DANES
V nižinah in ob morju bo povečini pretežno jasno, v gorah	Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo ponekod lahko krat-
bo spremenljivo. Več oblačnosti bo zjutraj na Trbiškem in	kotrajna megla. V severovzhodni Sloveniji bo pihal južni
zvečer v predalpah. Ob morju bo pihala šibka burja, čez	veter. dan morski veter.
Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, v alpskih dolinah do -3, najvišje dnevne od 13 do 17 stopinj C.

vTs C
'„.ATENE - . . C|
,11/16
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
fv nedeljo se bo okrepil anticiklonski greben in bo vreme bolj stanovitno in toplejše.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.31
Dolžina dneva 12.42
LUNINE MENE

if.' .y
Luna vzide ob 3.29 in zatone ob 11.42.
A	o-1
Nad osrednjim Sredozemljem in Alpami je območje visokega zračnega pritiska. Z zahodnimi vetrovi bo v višinah pritekal nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden.
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje C.

PLIMOVANJE
Danes: ob 3.13 najnižje 2 cm, ob 6.26 najvišje 4 cm, ob 13.18 najnižje -26 cm, ob 20.20 najvišje 22 cm. Jutri: ob 2.38 najnižje -5 cm, ob 7.37 najvišje 14 cm, ob 13.57 najnižje -35 cm, ob 20.31 najvišje 29 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........12 2000 m............0
1000 m............7 2500 m ...........-2
1500 m............3 2864 m ...........-3
UVINDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3.

o
GRADEC
3/16
CELOVEC
O 2/15
TOLMEČ O
0/12
TRBIŽ O
0/12
o -3/13 KRANJSKA G.
ČEDAD O VIDEM O 5/17 4/18 O PORDENON
5/17
ÍD VS
GORICA O
7/18
O N. GORICA
o
TRŽIČ
0/16 O
KRANJ
o
LJUBLJANA
2/17
POSTOJNA
o 1/14
S. GRADEC
CELJE 2/16 O
MARIBOR
O 2/1
PTUJ
o
M. SOBOTA
O 2/16
N. MESTO 2/17 o
ZAGREB 2/17 O
(NAPOVED ZAJUTRI
^Zmerno oblačno bo do spremenljivo zaradi visokih kopre- V ponedeljek in torek bo deloma sončno z občasno po-nastih oblakov. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. večano oblačnostjo. V torek bo na Primorskem prehodno
zapihala šibka do zmerna burja.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
DOPIS IZ PARIZA - V francoski prestolnici izredno pisan verski svet
Vera po naročilu?
PARIZ - Vera, verovati, verovanje. Dogma. Brez dvomov, brez vprašanj. In vendar je vprašanj veliko. Že od nekdaj so obstajale variante uradnih smeri: sekte, herezije itd. In kako je danes? Kako je v Parizu, v prestolnici države, ki gleda na laičnost kot na najvišjo vrednoto? 116 župnij, 65 pastoralnih centrov, 81 sinagog, 12 mošej ter več centrov za molitev, šestdeset protestantskih cerkev, 25 pravoslavnih, 12 budističnih templjev; dalje teološke univerze, maše v raz-noraznih jezikih, procesije za razno-raz ne bo go ve... Spek ter ver stev ni še nikoli bil tako raznolik. Seveda je to posledica imigracije, toda ne samo.
Začnimo pri katoličanih, ki so še vedno najbolj številni, čeprav njihovo število pada; krščenih jih je 1,5 milijona, število aktivnih vernikov pa je veliko manjše. V francoski prestolnici je tudi okoli 45.000 - 90.0000 muslimanov, za katere 12 obstoječih mošej ne zadostuje. Nekateri so si organizirali molitvene centre, drugi se morajo zadovoljiti z vrtovi in pločniki okoli mošej. Novi centri in moše-je pa so že v gradnji. Potem so tu Judje, ki so v Parizu še posebno številni, saj jim je Francija postala druga obljubljena dežela: v času francoske revolucije so dobili pravice kot ostali državljani in od 19. stol. dalje so se priseljevali iz mnogih koncev Evrope; po drugi intifadi se je pritok povečal (in povečala se je tudi zaprtost krogov). Kot monoteistična vera zavzemajo pomembno mesto tudi pravo-slavci: v Parizu jih je okoli 100.000. Večinoma gre za potomce ruskih priseljencev po revoluciji leta 1917, ki so se jim kasneje pridružili še Grki, Li-banonci in v zadnjih časih Srbi ter Romuni. Najmočnejša protestantska skupina ima sedež v Eglise reformee des Batignolles (17.okrožje) - 2500 duš - in zadnja leta se njihova skupnost močno veča. Ko smo pri večjih verskih skupnostih, ne moremo mimo hinduistov, katerih tempelj je v 18. okrožju. Njihova procesija Gane-še, boga s slonjo glavo, je postala že
tradicionalno srečanje oziroma pariška atrakcija. Sledijo budisti: v Parizu se nahaja največji kip Bude, točneje v parku Vincennes. Tu lahko srečate budiste različnih narodnosti - Kitajce, Kambodžane,Tajce, Vietnamce itd., ki prihajajo na molitev. In poleg glavnih ver je še celo morje manjših skupnosti in ocean sekt. Vendar no-be na ve ra ni ve za na na do lo če no na -rodnost ali jezik: pravoslavna cerkev na Ulici Georges-Bizet nudi vsako soboto mašo v arabščini, novembra 2005 so odprli Notre-Dame-de-Chine, prvo kitajsko katoliško cerkev v Franciji in predvsem v vzhodnem delu Pariza so maše jezikovno pisane.
Spreminja se sestava prebivalstva, spreminja se družba: se spreminja tudi odnos do vere? Slednji je danes gotovo bolj oseben: posameznik izbere kdaj in kako izpolniti verske dolžnosti (maša, molitev, post, miloščina itd.) Razlogi so različni: nov način življenja, nori urniki, individuali zem, eko nom ske spre mem be itd. Novost današnjega časa so tudi številnejše in hitrejše spreobrnitve: smo v potrošniški družbi postali »konzu-misti« tudi na področju vere? Nicolas de Bremond dArs, sociolog in raziskovalec v Centru za interdiscipli-
narne študije za verske zadeve, je izjavil, da »smo morali nekoč slediti
tradiciji, vero si podedoval z jezikom in kulturo, danes se to izgublja.« Vere preverjamo, toda tu naj ne bi šlo le za pokušino. Nekateri so situacijo premerjali z vaškim gledališčem: ko imaš le en teater v mestu, obiskuješ le tega, če jih je več, jih najprej spoznaš, nato izbereš. Morda primerjava ni najboljša, vendar nam vseeno pojasni spremembo okolja. In če si posameznik prilagodi način verovanja, se tudi vere prilagodijo novim potrebam: nekatere cerkve nudijo ma še ob naj raz lič nej ši urah - ta ko, na primer, župnija Saint-Louis-d'Antin z devetimi mašami dnevno, katoliška novost zadnjih let so »le nuit d'adoration« (molitvene noči) in ko smo pri modernizaciji, ne moremo mimo raznih katoliških rap in pop krišna sku pin.
Poti so raznolike in številne.
Jana Radovič
BRNO
Panika zaradi
reklamne
kampanje
BRNO - Policijo v češkem Brnu so ta teden zasuli klici prestrašenih prebivalcev, saj so se po njihovem mnenju v središču mesta znašle eksplozivne naprave. Kot se je izkazalo, je šlo zgolj za kopije eksplozivnih naprav, v mestu na me šče nih v na me ne re klam -ne kampanje, je sporočila policija. Lažne palice dinamita, ki so jih z električnimi žicami privezali na ure po mes tu, so na mes ti li na pobudo lokalnega podjetja, ki se ukvarja s programiranjem.
Tiskovni predstavnik policije v Brnu Bohumil Malasek je za češko tiskovno agencijo ČTK obžaloval to "neobčutljivo in depla-sirano" reklamno kampanjo, hkrati pa je povedal, da oblasti nimajo nobenih pravnih sredstev za odstranitev lažnih eksplozivnih naprav. Brno šteje 370.000 prebivalcev in je drugo največje češko mes to.
Na letališču zahtevali odstranitev piercinga
LOS ANGELES - Neka Američanka trdi, da je letališka varnostna služba od nje zahtevala, da si s kleščami odstrani piercing na prsih, potem ko so dra-guljčki na uhanih sprožili detektor. 37-letna Teksačanka Mandi Hamlin je dogodek skupaj z odvetnico predstavila na novinarski konferenci v Los Angelesu, pri čemer je zaradi "popolnega ponižanja" zahtevala opravičilo. "Dali so jih par klešč za odstranitev obročkov z njenih prsi," je povedala odvetnica Hamlinove Gloria Allred, ki je sicer v Los Angelesu specializirana za pravne primere z veliko medijsko odmevnostjo. Hamlinova je ponižanje po lastnih navedbah doživela že konec februarja na letališču v Lubbocku v Teksasu. (STA)
/
glasba - 7. aprila v okviru cikla Zvoki šestih strun
Koncert kitarista Marka Ferija v Slovenski filharmoniji v Ljubljani
O Marku Feriju smo večkrat brali v vseh časopisih in revijah, kjer ga v odmevnih kritikah opisujejo kot odličnega interpreta in dovršenega kitarista. Po triumfalni turneji, ki ga je vodila po Združenih Državah in Južni Ameriki še prej pa po Japonski, je končno prispel v Ljubljano, kjer bo v okviru cikla »Zvoki šestih strun«, ki ga organizira Cankarjev dom, nastopil v Slovenski filharmoniji, 7. aprila.
Rojen v Trstu leta 1967, je glasbeni študij začel na tržaški Glasbeni matici in diplomiral na tržaškem konservatoriju »Giuseppe Tartini« v razredu prof. Pierluigija Corone. Izpopolnjeval se je nato na številnih mojstrskih tečajih v tujini z vrhunskimi kitaristi in do cen ti - Ma nue lom Barruecom, Davidom Russellom in Albertom Poncem; dosegel je seveda tudi nekaj odličnih rezultatov in nagrad na med na rod nih tek mo vanjih. Poznamo ga tudi kot umetnika, ki se predstavi v resni vlogi solista ampak tudi kot izredno ironično in hudomušno prisotnost na področju lahke glas be in kabareta z ra dij ski mi in televizijskimi nastopi (Karst Brothers, Tv Poper), gledališkimi predstavami (Zamejsko Tele; Škovace; Buh ustva-re in pokvare; Allegro, ma ne preveč; Dragi Kučan, ti pišem...) in z realizacijo številnih Cd-jev (Mačka v žaklju, Happy Day, Poper...dajmo, Alora pridem več k'sno).
Izdal je šest zgoščenk, solistično »Nocturnal«; v duetu z Ettorejem Michelazzijem »Originalne skladbe za flavto in kitaro 20.stol.«, s sekste-tom Eva si on plo ščo z glas bo A.Piazzolle in C.Bollinga, zgoščenko »Viva Sevilla« z Italian Guitar Consort in sopranistko Lorno Windsor;
Marko Feri se je uveljavil kot odličen interpret in dovršen kitarist
kroma
»Astor Piazzolla-Orchestral Works« s Con cor dia Cham ber Or chestra in »No tes Vagabon des-Live« z Gor ni Kramer Quartet. V pripravi za leto 2008 so še jazz CD »Strange Fruit« s sestro Martino, »Modulante« z Gor-ni Kramer Quartet in druga solistična zgoščenka »Recital«. Poleg učenja na Glasbeni matici in vodenja master class po Evropi, Mehiki in ZDA, se ukvarja tudi z organizacijo Mednarodnega festivala kitare »Kras«, v sklo pu katerega je le ta 1999 izšla »Pr -va zbirka originalnih skladb za kitaro«, v kateri so sodelovali znameniti slovenski skladatelji (Kumar, Straj-nar, Vrhunc, Lazar, Avsec).
Spored, ki ga bo v filharmoniji izvedel openski umetnik, je izredno vabljiv: Federico Moreno-Torroba (1891-1982): »Sonatina«, Miguel Llo-bet (1878-1938): »Dve katalonski ljudski pesmi«, »Scherzo-Vals«, Vicente Asencio (1908-1979): »Tango de la Casada Infiel« in »Suite Valenciana«, Pavle Merku' (1927): »Dremle mi se, dremle« (Hrvaška ljudska), »-Ej, hory, hory« (Slovaška ljudska), Leo Brouwer (1939): »Variacije na temo Djanga Reinhardta«, Frederik Hand (1955) : »Late One Night«, Dušan Bogdanovič (1955): »Jazz Sonata«.
Marko Sancin
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Bertold Brecht: »L'anima buona di Se-zuan« / Produkcija: Teatro di Sarde-gna. Režija: Enzo Vetrano in Stefano Randisi. Urnik: v četrtek, 3. in v petek, 4. aprila ob 20.30.
La Contrada
Dario Fo: »Sotto paga! Non si paga!« /
režija: Dario Fo; igrata: Marina Massironi in Antonio Catania. Urnik: danes, 30. marca, in v torek, 1. aprila, ob 16.30, od srede, 2., do sobote, 5. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 6. aprila ob 16.30.
Gledališče Silvio Pellico
Edoardo Paoletti: »El congresso dei nonzoli« / V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina Ex allievi del To-ti. Režija: Paolo Dalfovo. Urnik: danes, 30. marca ob 16.30. OPČINE
Prosvetni dom
Danes, 30. marca, ob 18. uri / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD Brce iz Ga-brovice pri Komnu.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Bertolt Brecht: »Mati Korajža« / v režiji Cristine Pezzoli, igra Isa Danie-li. Danes, 30. marca ob 20.45. GORICA
Kulturni dom
V torek, 1. aprila ob 20.30 / »Komigo 2008«, "Radio aktivni live! Kabaret!" Nastopajo: T. Ruzzier, M. Sancin, B. Devetak in F. Korošec.
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 30. marca ob 17.00 in 20.00 / Gledališka predstava s Špas teatrom, »5moških.com«. LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Jutri, 31. marca ob 19.30 / Tennessee
Williams: »Orfej se spušča«.
V	četrtek, 3. in v petek, 4. aprila ob 19.30
/ Ivan Cankar: »Romantične duše«.
Mala drama
V	torek, 1. aprila ob 20.00 / Yukio Mi-shima: »Markiza de Sade«.
V	sredo, 2. aprila ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
V	sredo, 2. aprila ob 19.30 / Anton Pa-vlovič Čehov: »Tri sestre«.
Mala scena MGL
Jutri, 31. marca, ob 20.00 / Denise Cha-lem: »Reci moji hčeri, da sem šla na op-tovanje«.
V	sredo, 2. aprila ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino variete na fino«.
Šentjakobsko gledališče
V	torek, 1. aprila ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«.
_HRVAŠKA_
UMAG
Gledališče UPA
■ Teden monodrame
Jutri, 31. marca ob 20.00 / Moni Ova-dia: »Rabinovich & Popov«.
V	torek, 1. aprila ob 19.00 / Zijah So-kolovic: »Glumac je, glumac je, glu-mac...«.
V	sredo, 2. aprila ob 19.00 / Vilim Ma-
tula: »Točka«.
V	četrtek, 3. aprila ob 12.00 / Italijanska Drama z Reke: »Bonaventura, veterinario per forza«; ob 19.00 Italijanska skupnost Fulvio Tomizza, Natalija Dordevic: »Potrošeni snovi«.
V	petek, 4. aprila ob 19.00 / Italijanska skupnost, Susanna Costaglione: »Mu-si neri«.
V	soboto, 5. aprila ob 19.00 / SSG Trst, Primož Forte: »Moj Kras«.
V	nedeljo, 6. aprila ob 19.00 / Zaključna predstava, Ksenija Prohaska: »Marlene Dietrich«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Georges Bizet: »I pescatori di perle« / Diriget: Fredrich Chaslin. Urnik: danes, 30. marca ob 16.00.
PRIREDITVE
Gledališče Rossetti
Gerome Ragni in James Rado: »Hair«
/ musical je uglasbil Galt Mac Dermot; coreograf: David Parson; režija: Giam-piero Solari; umetniško vodstvo: Elisa. Urnik: danes, 30. marca ob 16.00. GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 5. aprila ob 20.30 / Vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo praznovala svojo desetletnico s slavnostnim pevskim večerom z naslovom »... in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar...«; prireja KD Oton Župančič iz Štandreža.
PODGORA
Cerkev sv. Justa
Danes, 30. marca ob 15.00 / Koncert v spomin na Bogomira, Mirka in Angelco Špacapan. Sodelovali bodo MePZ Sv. Jernej z Opčin, župnijski MePZ Šempeter iz Šempetra pri Novi Gorici, župnijski MePZ Kapela iz Nove Gorice, MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Uvodno misel bo podala Lojzka Bratuž. Pred koncertom, ki ga prirejata prosvetno društvo Podgora in Zveza cerkvenih pevskih zborov, bo ob 14. uri maša zadušnica.
VIDEM
Teatro Nuovo Givanni da Udine
Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me« / musical s Christia-nom De Sico in Lauro Di Mauro, igra The Universe Orchestra pod vodstvom Marca Tisa. Urnik: danes, 30. marca ob 16.00.
V	sredo, 2. aprila, ob 20.45 / Koncert Simfoničnega orkestra Furlanije-Julij-ske krajine. Dirigent: Muhai Tang.
_SLOVENIJA_
KOPER
■ Festival sodobne glasbe
V	sredo, 2. aprila ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Avtorski večer skladatelja Mateja Bonina. Vida Matičič - sopran, Matic Smolnikar - kitara, Primož Sukič - kitara. Triumvirat: Andrej Žust - rog, Franc Kosem - trobenta, Mihael Šuler - pozavna. Slowind: Aleš Kac-jan - flavta, Matej Šarc - oboa, Jurij Jenko - klarinet, Metod Tomac - rog, Paolo Calligaris - fagot.
V	četrtek, 3. aprila ob 20.00, Glasbena šola Koper / Nova dela za oboo in klavir slovenskih skladateljic in skladateljev. Matej Šarc - oboa, Nina Prešiček - klavir.
V	petek, 4. aprila ob 20.00, Glasbena šola Koper / Sodobni skladatelji za duo marimb. Dario Savron - marimba, Fabian Perez Tedesco - marimba.
V	soboto, 5. aprila ob 15.00, Glasbena šola Koper / Sodobni samospevi. Vida Matičič - sopran, Ajda Kljun - klavir; ob 16.00 koncert študentov kompozicije; ob 20.00 sodobna glasba za klavir, Jor-di Sánchez Puig - klavir, elektronika.
V	nedeljo, 6. aprila ob 20.00, Pokrajinski muzej / Večer skladateljev Slovenske Istre. Obalni komorni orkester. Dirigent: Aleksandar Spasic. Aleksandra Češnjevar - klavir.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 2. aprila, ob 20.15, mala dvorana / nastop skupine Boss Tweed (ZDA): Gerard Egan - kitara in glas, Eric Reed - bobni ter Carolyn Sills - bas kitara.
V	nedeljo, 3. aprila, ob 20.15 velika dvorana / koncert Klavirske šole profesorja Sijavuša Gadžijeva - Aleksander Gadžijev, Anže Vrabec, Armin Čoralič in Giuseppe Guarrera.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	torek, 1. aprila ob 16.00 in 18.00,
Gallusova dvorana / Popoldan s simfoniki RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik.
V	sredo, 2. aprila ob 19.30, Slovenska fiharmonija / Christian Poltéra - violončelo in Kathryn Stott - klavir.
V	četrtek, 3. in v petek, 4. aprila ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Tonkünstler. Dirigent: Kristjan Járvi.
V	četrtek, 3. aprila ob 20.15, Linhartova dvorana / Darko Rundek & Cargo orkester (Hrvaška, Francija).
V	ponedeljek, 7. aprila ob 19.30, dvorana Slovenske filharmonije / Koncert kitarista Marka Ferija.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče: razstava »Moja knjiga« o Justu Košuti. Odprta še danes, 30. marca od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00, ob večernih predstavah do 22.30.
V	Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00.
Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure.
Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli.
Muzej Revoltella: na ogled je zbirka umetnin iz deželnega sedeža RAI. Urnik: od 10. do 18. ure.
V	gradu pri sv. Justu: na ogled sta razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik od 9. do 19. ure.
Palača Costanzi: na ogled je razstava »Sodobna arhitektura. Trst-Bologna-Kobenhavn-Ljubljana«. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
V	občinski razstavni dvorani razstavlja svoja dela Emanuela Lapilli Campani. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
BAZOVICA
Gospodarska zadruga: pod naslovom »Kras, kdo bo tebe ljubil«, razstavljata fotografije Jožica Zafred in Boris Poropat. Urnik: danes, 30. marca od 11.00 do 12.00, v četrtek, 3., v petek, 4. in v soboto, 5. aprila od 19.30 do 20.30 ter v nedeljo, 6. aprila od 11.00 do 12.00.
OPČINE
V	Bambičevi galeriji je do 19. aprila na ogled razstava Manuele Frisone - Poti srca. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob sobotah od 17.00 do 19.00.
DEVIN
Jadranski zavod združenega sveta: »Il si-
lenzio dei campi« je naslov razstave Eri-cha Hartmana, ki bo odprta do 4. aprila.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je skupinska razstava posoških umetnikov »Arte a Nord Est« (Umetnost na severo-vzho-du). Razstavljajo: Alda Antoni, Flavia Benussi, Nadia Blarasin, Fernada Braz, Franco Cappelli, Anna Degenhart, Breda Cuk, Bruna de Fabris, Luisa Delle
Nedelja, 30. marca 2008
Vedove, Marisa Ferluga, Bruna Filippi Bonder, Freeman, Olga Ingravalle B., Adriano Janezic, Marjanca Lapanje, Milena Miculan, Fulvio Musina, Eddy Pugliese, Daniele Severi, Alba Tassan, Giovanni Tarlao, Stefano Toso, Femi Vilardo, Joanna Zajac in Antonietta Za-nin; do 10. aprila od delavnikih od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure, v večernih urah med prireditvami.
Kulturni center Lojze Bratuž: do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir.
V	Pokrajinskih muzejih v grajskem naseljuje na ogled razstava »virtual-Gart«. Razstavljali bodo Sergio Culot, Maria Fina, Sergio Scabar, Andrej Per-ko in Paul David Redfern; na ogled bo do 31. marca; informacije na tel. 3290710577.
V	dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. marca med 9.30 in 18. uro, od 1. aprila do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka.
V	Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886.
V	hiši Morassi v grajskem naselju je na ogled razstava slik Giorgia Gallottini-ja, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro.
_SLOVENIJA_
KOPER
Galerija Meduza: do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio.
Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do 11. aprila, bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Silvius Piccolomini«. Ogled je možen vsak delavnik od 8.00 do 14.00 in dan pred praznikom od 8.00 do 12.00. Za informacije pokličite na tel. št. 0038656271824. AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3),
do 4. aprila razstavlja Polona Petek z naslovom Slike 2001-2007. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V	paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca.
V	Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5), je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta. Razstavljajo: Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Ju-govic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan La-vrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka od
9.	do 13. ure in od 15. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
ŠMARTNO V BRDIH
V	Hiši kulture razstavlja keramičar Ivan Skubin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od
10.	do 15. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00.
uIMMd
Jamčene obveznice BCC. Turbolentni =
Jams
V	*	mm	solid
časi terjajo =
J	J	kredi
■	spier
potrebo po varnosti.
V turbolentnih časih je varnost nujno potrebna, Investiciji v obveznice BCC pomeni Jamstvo za brezsfcrbnost.lstočasno potrjuje solidnost in zanesljivost Zadružne banko, ki od vedno ičiti koristi strank,Tudi s Skladom za Jamstvo imetnikov obveznic Zadružnega k red ita za vse emisije vred not nic s stal no in spreminjajočo obrestno mero.
Reklamni oglas
Pred sprejetjem Investicije preberite Informativni prospekt, ki je na razpolago na legalnem sedežu, podružnicah in/ali na spletni strani emisijske banke. Vsakemu Imetniku jamči Sklad za jamstvo Imetnikov obveznic Zadružnega kredita do €103.291,38.
CREDITOCOOPERATIVO
UIFFERtriTE P £ fl F 0 fi Z B