Uto XLIV - št. 52 — CENA 17 di in Kranj, petek, 5. julija 1991 Mercator Preskrba DISKONT PRODAJALNA KRIŽE Odprto: tel.. 57-391 od 7.-19. ure. sobota od 7. -12. ure. Obiščite nas! Adijo več nikoli v vojsko SREČNO POT DOMOV, MI GREMO ZA VAMI! - Tak je bil prizor pred radovljiško ekonomsko šolo, kjer so vojaške uniforme slekli vojaki iz tamkajšnje vojašnice in se napotili proti svojim domovom. Skrb za sinove je mnoge starše privedla tudi v gorenjske vojašnice; na drugem posnetku je oče med pogovorom s svojim sinom v kranjski vojašnici, ka-mor so obiskovalcem vojakov dovolili normalno vstopiti. S. Saje - Foto: A. Gorišek, J. Cigler Gorenjski mejni prehodi Zaprte le Karavanke Kranj, 4. julija - Danes (četrtek) je od Šestih mejnih prehodov na Gorenjskem proti Avstriji oziroma Italiji za promet odprto pet prehodov. Še vedno je zaprt prehod Karavanke. Na odprtih prehodih je promet izjemno redek, mejo prehajajo predvsem potniki v osebnih avtomobilih. • H. J. Umik tankov z Brnika. Foto: Jure Cigler V četrtek popoldne Tudi na Gorenjskem mirno Četrtek, 4. julija - Enako kot po vsej Sloveniji se tudi na Go-renjskem razmere normalizirajo. Na vseh mejnih prehodih plapola »•»venska zastava, vojaki so se umaknili v vojašnice, razen na Brni-kjer se je v času, ko smo zaključevali tokratno številko Gorenjskega glasa, kolona tankov začela pomikati z letališča. Iz vseh 2b|mih centrov za vojake, ki so zapustili JLA - na Jesenicah, v Kranj" in Škofji Loki - poročajo, da prihajajo vedno novi fantje, ki so se odločili, da gredo domov. Na Gorenjsko prihajajo tudi starši z vseh koncev Jugoslavije po svoje sinove, nekateri sami, drugi s postno skupino pod vodstvom podpredsednika srbske skupščine. Prometa je malo, saj so na cestah še barikade, mirno pa je tudi zaradi praznika, saj je dela prost dan. Želimo si, da bi v prihodnji Štefki že lahko napisali, da je v Sloveniji čas miru. Številke zbirnih centrov Kranj, 4. julija - Tudi v zbirne centre za ubežnike na Gorenjskem prihajajo še vedno vojaki, ki so se odločili odložiti orožje in sleci vojaško uniformo. Za njih in starše, ki iščejo stik s svojimi otroki, objavljamo telefonske številke centrov v treh gorenjskih občinah. V Kranju lahko pokličejo številko 064-215-564, v Skojji Loki 064-621-462 in na Jesenicah 064-81-950. In še številka za ljubljanski zbirni center - 061-224-522! • S. S. Otroci so se vrnili - Foto: A. Gorišek (večna 7. strani) Prvi znaki vračanja miru Armada še ni dala trdnih zagotovil Ponoči s srede na četrtek se je sestala mešana komisija Republike Slovenije in zvezne vlade, včeraj (četrtek) pa je bila v Sloveniji mednarodna misija. Armada še ni dala zagotovil, da sprejema slovenski predlog za prekinitev sovražnosti, čeprav se njene enote umikajo na izhodiščne položaje. Kranj, 4. julija - Vojska se še vedno obnaša kot politični razsodnik, ki nima kontrole, je danes dopoldne na časnikarski konferenci v Ljubljani dejal član slovenskega predsedstva dr. Dušan Plut, ki je vodil slovensko delegacijo na sedemur-nih pogajanjih z delegacijo zvezne vlade v Zagrebu. V delegaciji sta bila dva generala, Rašeta, ki je bil glavni pogajalec, in Gračanin, zvezni notranji minister in zato je delegacija Jugoslavije potiskala v ospredje vojaška vprašanja, ne pa politična. Slovenska stran je vztrajala na štirih predlogih, sprejetih na razširjeni seji slovenskega predsedstva (prekinitev sovražnosti, razdvajanje enot JA in TO v izhodiščne vojašnice ter vrnitev odreda zvezne milice, izpustitev vseh ujetnikov in razgovori na najvišji ravni), nasprotna stran pa na šestih točkah (prekinitev ognja, razdvojitev enot, deblokada enot, vprašanje ujetnikov, vrnitev sredstev in nepremičnin ter vzpostavitev režima na meji pred 25. junijem, ko je Slovenija oklicala samostojnost). Slovenija na zadnji pogoj ne pristaja, saj tudi Evropska skupnost ne terja preklica teh sklepov, ampak samo terja moratorij na nadaljnje ukrepe. Vseeno je bil dosežen pogovor, da se spoštuje prekinitev ognja, da se pogajanja nadaljujejo in da se obe strani medsebojno obveščata. Predvsem pa je pomembno, da druga stran slovenskih predlogov ni niti potrdila, niti uradno zavrnila, kar kaže, da s strani armade trdnih zagotovil še ni, čeprav je bil sklenjen dogovor o umiku enot, kjer sodelujejo s tehniko tudi slovenske civilne službe. Naše zahteve glede umika niso poniževanje armade, ampak zagotovitev varnosti, da enote med umikom ne bodo ponovno streljale in uničevale slovenskega premoženja. Vendar je garancij za miren razplet sedaj več. Samo glede tega smo lahko optimisti. V Slovenijo utegnejo kmalu priti diplomatski in vojaški opazovalci. Jugoslovanska demokratična javnost, pa tudi organi oblasti, dvigajo glas zoper nasilje in ubijanje otrok, terjajo vrnitev vojakov domov ter obtožujejo armadnih vrh hudih dejanj zoper človekovo varnost in dostojanstvo. Pomemben je skupen nastop srbskih, hrvaških in slovenskih staršev otrok, ki so v armadi in nekateri od njih se živi ne bodo nikdar več vrnili... • J. Košnjek Mrtvi in ranjeni Rdeči križ Slovenije je sporočil, da je bilo v spopadih in bombardiranju vojaških in civilnih ciljev v Sloveniji ubitih 49 ljudi, od teh 35 vojakov jugoslovanske armade, trije vojaki teritorialne obrambe, dva miličnika. 5 civilistov in 4 tujci. Ranjenih je bilo 280 ljudi, med njimi je 152 vojakov, 66 slovenskih teritorialcev, 32 slovenskih miličnikov in 38 civilistov, med njimi sta bila 2 tujca. Slovenski vojski in milici se je predalo (ali pa so bili ujeti) 2013 vojakov in 129 miličnikov zveznega odreda. Med ujetimi Sta tudi dva civilista. Marković na tiskovni konferenci Beograd, četrtek ob 15. uri -Na današnji tiskovni konferenci v Beogradu je predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Marković v uvodu opisal potek dogodkov zadnji teden v Sloveniji in pojasnil razloge za ukrepanje vojske v naši republiki. Zatem je odgovarjal na številna vprašanja domačih in tujih novinarjev. Prvo je bilo povsem konkretno, namreč ali je Marković podpisal ukaz za vojaški poseg. Odgovor je bil manj jasen, saj je Marković govoril o platformi ZIS, po kateri je bilo nujno zaščiti delovanje zvezne carine. Tudi pozneje je zanikal povezanost med ZIS in vrhovnim štabom JLA. Vodilna nit nadaljnjega pogovora s predsednikom Markovićem je bila uresničitev zahteve, da se položaj vrne v stanje pred 25. junijem, med trimesečnim moratorijem na enostranske odločitve pa se mora s čim večjo mero razuma rešiti vsa vprašanja, tudi s pomočjo dogovorov v skupščini Jugoslavije. Če bo do takrat doseženo priznanje suverenosti republik, potem bodo morali zvezni organi, kakor je zatrdil Marković, tako rešitev brezpogojno upoštevati. • S. Saje ■■Š®ŠMW''- GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek,.5. julija 1991 Jugoslavija in svet pozorno spremljata dogodke v Sloveniji in Jugoslaviji Obsodba nasilja in ubijanja Razen vlad tujih držav tudi številne domače in tuje organizacije ter stranke obsojajo napad na Slovenijo ter pozivajo k ustavitvi ognja ter mirovnim pogajanjem. Svetovni slovenski kongres, ki se je pretekli teden predčasno, zaradi agresije na Slovenijo, končal v Ljubljani, je pozdravil rojstvo Republike Slovenije, pozval članice Organizacije združenih narodov, naj priznajo Republiko Slovenijo kot subjekt mednarodnega prava in podprejo njeno prizadevanje za članstvo v OZN, obsodil agresijo in pozval mednarodno javnost, naj se pridruži obsodbi nasilnega reševanja jugoslovanske krize. Slovenska kmečka zveza - ljudska stranka \ zreka priznanje vojakom in častnikom Teritorialne obrambe Slovenije, slovenski policiji in vsem, ki na kakršenkoli način sodelujejo z državnimi organi pri obrambi svobode in neodvisnosti. Kmečki zvezi - ljudski stranki je izrekla podporo tudi najmočnejša italijanska kmečka organizacija Coltivatori Dirett. Stranka demokratične prenov tje dala skupščini Republike Slovenije pobudo za ugotavljanje vojnih zločinov. Ničesar ne smemo pozabiti, ne poguma, ne strahu, niti krivic, ki so bile storjene. Stranka terja, da se dejanja zoper mednarodno pravo in kršitve človekovih pravic dokumentirajo in presodijo, razkrijejo odgovornosti in predajo v razsodbo našim in mednarodnim organom. Liberalna stranka v svojih izjavah ugotavlja, da so oblastveni organi Republike Slovenije med zadnjimi dogodki dejansko že prevzeli in tudi ubranili vso efektivno oblast na ozemlju Slovenije. Glede na takšno že doseženo stanje in upoštevajoč sklepe in razpoloženje v skupščini in prebivalci Slovenije nam je jasno, da ne pride v poštev nikakršen moratorij ali celo suspenz osamosvojitvenih teženj. Stranka meni, da gre tokrat za samovoljo zveznih organov, ki pa niso reagirali, ko je Srbija samovoljno anektirala pokrajini Kosovo in Vojvodino. Slovenci smo se na plebiscitu odločili za samostojno in neodvisno državo. Doslej smo živeli v miru z vsemi jugoslovanskimi narodi in ne bomo dovolili, da bi nas vpletli v spore med narodi in republikami. Zvezna vlada je klonila pod socialističnim režimom Srbije in Črne Gore. Liberalna stranka poziva demokratični svet, še posebej pa liberalno internacionalo in vse stranke liberalne orientacije, da podprejo demokracijo v Sloveniji in na Hrvaškem. Liberalnodemokratska stranka izjavlja, da je vedno zagovarjala nenasilno in dogovorno reševanje sporov. Razglasitev samostojne Slovenije tega ne onemogoča. Ta odločitev mora pospešiti sklenitev dogovora o minimalnem sožitju v bivši Jugoslaviji. Stranka poziva slovensko oblast, da nadaljuje pogajanja in internacionalizira jugoslovansko krizo. Čaka nas še dolgo obdobje zaostrovanj. Stranka je o tem obvestila sorodne evropske stranke. Zveza združenj borcev NOV Slovenije protestira in izraža ogorčenje zaradi agresije Jugoslovanske ljudske armade in poskusa okupacije Republike Slovenije. Do tega dejanja je bila Slovenija najbolj stabilen del Jugoslavije in ni dala povoda za uporabo sile. Borčevska organizacija poziva armado k prenehanju nasilja in krvoprelitja in zagotavlja, da bodo borci podprli obrambo narodnega dostojanstva in ozemlja Republike Slovenije. Borčevska organizacija je o tem obvestila sorodne organizacije po svetu. Izvršni svet skupščine občine Škofja Loka je sprejel izjavo, v kateri podpira vse osamosvojitvene sklepe, ki jih je sprejela skupščina Republike Slovenije. V pogajanjih predlagamo, da pogajalci vztrajajo na sklepih skupščine. Slovenske parlamentarne stranke so v skupni izjavi podprle vodstvo slovenske države in njene organe pri obrambi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Stranke zahtevajo umik armade in začetek pogajanj, tako kot je bilo dogovorjeno. HrvaŠka Seljačka Stranka je poslala Slovenski kmečki zvezi - Ljudski strani sporočilo, v kateri pravi, da občudujejo naše zmage in da bomo z njimi dosegli cilj, ki si ga želite vi in mi. Hrvaška stranka izraža tudi sožalje družinam padlim in ranjenim. nadaljevanje na 3. strani Torek najsrditejši dan vojne, v sredo zatišje Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje (iOKI NJSkl GLAS. KRANJ_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-kom na dogajanjih na (iorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: han Bi/jak__ Direktor in glavni urednik: Marko Valjavcc Odgovorna urednica: I eopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danici Dolenc. Helena Jelov čan. Jo/e Košnjek. Lca Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto /aplotnik. Danica /av rl /lehn. Andrej /alar. Štefan Zargi_ Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: Iv.' Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc_ lektoriranje: Marjeta Vozlič. Fotografija: Ciorazd Šinik_ Tisk: Podjetje Dl I O 1CK. Tisk časopisov in revij. Ljubljana_ Uredništvo: Mose Pijadeja I. telefon: : I 1-H60. 21 Ilelefax 213163_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. telefax: (064) 2113*6___ Mali oglasi: tclelon 217-960 »prejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avte matskem odzivniku; uradne ure vsak dan 7,- 13.30. ob sredah do 16 30 Dnevi nasilja, strahu in upanja V torek je bila agresija na Slovenijo najbolj srdita in brezobzirna, slovensko vodstvo pa je storilo zelo pomembne korake za posredovanje Evrope in ponudilo nov predlog za ustavitev sovražnosti. Sreda je bila mirnejša z izjemo nekaterih grobih kršitev ustavitev sovražnosti s strani armade, popoldne so se začele nekatere enote armade umikati, sklenjena so bila premirja, sestala se je mešana komisija za umik, čeprav so na slovenski južni meji še vedno grozili tanki. Kratka, strnjena kronologija torkovega dogajanja, ko je začela delovati tako imenovana II. faza operacije Bedem 91 s totalnim napadom na Slovenijo in začetkom rušenja legalne oblasti. Vse, kar se je te dni dogajalo, je povsem skladno z načrtom te akcije. Na pomoč so prihajale tankovske enote s Hrvaške, delovati je začelo letalstvo. Tudi ta načrt ima dve inačici. Po prvi druge faze ne bi bilo treba, če bi potekala prva faza brez problemov, ker pa ta ni, je bila uporabljena druga, surovejša inačica. Z zoro se je začela ostra ve-čurna bitka v Krakovskem gozdu in kasneje v drugih krajih. Se pred tem je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ne; kajkrat posredoval pri Marko-viču in Mesiču, naj se spoštuje prekinitev ognja in dogovor med Markovičevim obiskom v Sloveniji, da se imenuje mešana komisija, ki bo tehnično izvedla umik, prvi pogoj Evropske skupnosti. Beograd je bil Kučanova čestitka Bushu Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je poslal predsedniku ZDA Georgu Bushu telegram s čestitkami ob prazniku ZDA. Enako čestitko pa je poslal zunanjemu ministru Bakerju slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Opravljeni so bili številni telefonski pogovori članov slovenskega vodstva s predsedniki vlad in zunanjimi ministri zahodnih držav. V te aktivnosti je bil vključen tudi slovenski član zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek. Lojze Peterle je obiskal Slovence, ki so bili med začetkom napada na Koroškem. Koroški Slovenci so za te ljudi dobro poskrbeli. na to gluh. Odgovor so bili zračni napadi. Letala so tolkla okolico Krakovskega gozda, pa televizijske pretvornike na Krvavcu, Kumu, Boču in v Domžalah, Nanos pa je armada hotela zasesti s pehoto. Ker smo v Sloveniji ozvočili večino vojaš- nic in skušali na ta način prebiti informacijsko blokado, v kateri so jugoslovanski vojaki, je po besedah predstavnikov armade letalstvo zaradi tega bombardiralo pretvornike. V Sloveniji smo tudi prestregli komande, da je treba slovenske starešine nadzirati. Tak vesti so se tudi kasneje ponavljale, o večjem nadzoru nad slovenskimi in hrvaškimi starešinami pa so poročali tudi s Hrvaške. Slovenija je bila kar nekajkrat opozorjena na nevarnost zračnih napadov, boji pa so se začeli tudi na Notranjskem. Sloveniji je bila storjena nova velika škoda, bili so mrtvi in ranjeni na obeli straneh, tudi civilisti, spopadi pa so se zvečer nadaljevali. Ostro reakcijo v Sloveniji, še posebej pa v sosednji Avstriji, ki je v Beogradu tudi Ujetniki se vračajo lz Slovenije se vračajo vojaki, ki so bili zajeti ali so se predali slovenskim teritorialcem ali policiji. To je nedvomno humano dejanje slovenske oblasti, ki je že prvi dan vojne pozivala vojake, naj ne sodelujejo v tej vojni. Za tako potezo, pod okriljem Rdečega križa, so se prvi dogovorili Kučan in predsednika Makedonije in BiH, Gligorov in Izetbegovič, podobno pismo pa je v torek poslal Kučanu tudi podpredsednik zveznega predsedstva Branko Kostič iz Črne Gore. Kučan mu je v sredo že odgovoril. Sploh pa je v Jugoslaviji vedno več zahtev po vrnitvi vojakov iz Slovenije in tudi Hrvaške. Tako zahtevajo v Črni Gori, pa tudi v Srbiji, kjer grajajo nepotrebno umiranje vojakov v Sloveniji, krivijo za to Markoviča in dodajajo, naj se Slovenija odcepi, če bo to storila na miren način. ("asopis i/haja ob torkih in petkih Cena i/voda 17.00 din. Naročnina: trimesečni obračun: /a drugo trimesečje 1991 412.50 din Naročnina /a tujino 140 DEM oz preračun v ostalo valuie. obračun enkrat letno Oglasne storitve: po ceniku CP. Casopi.. ic oproščen plačila prometnega davka (Ur. L. RS 7 91)._^^^^^^^^ Diplomatski uspeh Slovenije Slovenija je v dneh vojne objektivno dosegla zunanjepolitično uveljavitev in uspeh. Najpomembnejši dogodek, ki je v marsičem pomagal k zasuku svetovne javnosti in politike v prid Slovenije je nedvomno torkov obisk nemškega zunanjega ministra Genscherja v Jugoslavijo. Napovedani obisk v Jugoslaviji so mu odsvetovali zaradi vojaških operacij, zato se je Genscher kot predsedujoči ministrske konference o evropski varnosti in sodelovanju s slovenskim predsednikom Kučanom in zunanjim ministrom dr. Ruplom srečal v Beljaku. Genscher je dobesedno angažiral Evropo k ostremu pozivu armadi, naj ustavi sovražnosti, slovensko vojsko pa, naj umikajoče armade ne napada. V Sloveniji je bilo nekaj parlamentarcev, pa tudi prvi opazovalci Evropske skupnosti, ki naj bi nadzorovali ustavitev ognja in umik armade. Kučan in Rupel sta te dni pisala številna pisma državnikom in ministrom. Slovenija in Jugoslavija sta bili edini točki dnevnega reda sestankov organov Sveta Evrope in Konference o evropski varnosti in sodelovanju. Pomembna sestanka sta bila na Dunaju in v Pragi. Zahteva je bila enotna: ustavitev sovražnosti in umik armade ter pogovor o treh točkah sporazuma ministrske trojice z jugoslovanskimi in slovenskimi oblastmi. Agresija na Slovenijo je bila internacionalizi-rana in to je bila nedvomno ključna točka, da se je armada odpovedala nadaljnjih akcij in se je začela umikati. V torek so kljub vojni obiskali Ljubljano predsedniki vlad severnoi-talijanskih dežel, ki jih je vodil predsednik vlade Furlanije Julijske Krajine Giuliano Biasutti. Predsedniki so terjali umik armade, izrekli pripravljenost pomagati Sloveniji in se zavezali, da bodo od italijanske vlade terjali mednarodno priznanje Slovenije. - Slika G. Šinik Grožnje generala Adiiča Načelnik generalštaba armade generalpolkovnik Blagoje Adžič seje z izredno ostrimi besedami in grožnji v torek zvečer pojavil na beograjski televiziji. Med drugim je dejal, da je šla armada v Slovenijo zato, ker je bil spodkopan režim na meji. Slovensko vodstvo je poseglo po najbolj gnusnih zvijačah in prevarah, zvezne oblasti pa so nas ovirale z zahtevami po pogajanjih, medtem pa so oni (Slovenci - op. p.) napadli z vsemi sredstvi. Žal nam je bila vojna in obramba države vsiljena. Izbire, vdaja ali izdaja, za nas ni. Ker vsaka vojna zahteva žrtve, so neizogibne tudi v tej. Trudili se bomo. da bo vojna čim krajša. Prizadevamo si varovati življenja in dostojanstvo pripadnikov JIA. Nasprotnika bomo prisilili, da bo spoštoval prekinitev ognja in da ne bo več nastopal tako arogantno. Našli bomo tudi tiste, ki se sedaj skrivajo v svojih luknjah. Za slovenske vojake in častnike pa je dejal, da so izdajalci. uradno protestirala, je povzročila izjava generala Rašete, da je avstrijska vojska pomagala slovenski pri napadih na armado. Po tem ta general te izjave ni več ponavljal. V jugoslovansko krizo je vstopil nov moment. Dvignili so se starši srbskih fantov, ki služijo vojsko v Slovenijo. Med zasedanjem so vdrli v srbsko skupščino in terjali odpust svojih sinov (nekateri so terjali, naj jih zamenjajo srbski rezervisti) in zahtevali odstop republiškega vodstva in generalov. Podobna gibanja se začenjajo tudi v drugih republikah, makedonska vlada pa je sklenila, da do razrešitve jugoslovanske krize ne bo več pošiljala svojih nabornikov v JLA. Del staršev iz Srbije je v sredo organizirano krenil proti Ljubljani. Zaradi vojaških operacij in bombardiranja zunanjega ministra Nemčije Gensherja ni bilo v Ljubljano, zato se je s Kučanom in dr. Ruplom srečal na pomembnem sestanku v Beljaku, v Ljubljano sta prišla predsednik predsedstva Jugoslavije Stipe Mesić in Vasil Tupurkov-ski in sodelovala na seji slovenskega predsedstva, na kateri so sprejeli štiri pomembne sklepe za prekinitev ognja, ki jih je v sredo slovenska stran povsem spoštovala, nasprotna stran pa jih je prekršila, pa tudi uradno jih še ni potrdila. V tiskovnem središču v Cankarjevem domu so številnim domačin in tujim časnikarjem govorili: dopoldne obrambni minister Janša, vojaški zdravnik Logar in podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Oc-virk ter seveda minister za informiranje Jelko Kacin, pozno zvečer pa, razen ministra Kacina, še predsednik jugoslovanskega predsedstva Štipe Mesič, član predsedstva iz Makedonije Vasil Tupurkovski, slovenski predsednik Milan Kučan in Ciril Zlobec: Slovenske starešine in vojaki, ki so zapustili armado, niso izdajalci. Ravnali so le po visokih etičnih načelih. član zveznega predsedstva iz Slovenije dr. Janez Drnovšek. Sreda je bila bistveno mirnejši dan. Zaskrbljenost vzbujajo besede ministra za informiranje Jelka Kacina, da naj bi enote armade včeraj (četrtek) zjutraj ponovno napadle Slovenijo. Minister kaj več o tem ni povedal. V sredo je slovenska stran Peterle v Celovcu Predsednik slovenskega izvršnega sveta Lojze Peterle je sodeloval na sestanku predsednikov vlad dežel Alpe Jadran v Celovcu. Udeleženci so obsodili agresijo na Slovenijo, terjali umik armade in izrazili pripravljenost finančno pomagati Sloveniji pri odpravi škode. Pomoč so začeli zbirati tudi Slovenci po svetu, ki pozivajo vlade, naj priznajo Slovenijo in pomagajo pri odpravi posledic agresije. Petek, 5. julija 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. stran bi-la vrsto ugodnosti, sicer nepojmljivih v katerikoli drugi državi na svetu. Pod krinko čuvanja bratstva in enotnosti je ta institucija v resnici skrbela za čuvanje socializma in s tem komunizma in je v tem oziru tudi močno posegla na politično polje, na katerem sicer v nobeni pravni državi nima časa iskati. Svet, kije vse doslej zatiskal oči pred slovensko realnostjo, se je tako znašel pred razgaljenim dejanskim stanjem, vprašanje pa je, ali ni vse skupaj že prepozno. Jugoslovanska armada je očitno ušla vsaki kontroli in prav nobene garancije ni, da bi jo lahko brzdale mednarodne sile. Iniciativo v njej so prevzeli 'jastrebi", torej fanatični generali, ki že desetletja bijejo bitko za socializem in komunizem, čeprav sta oba kot svetovna procesa doživela popoln krah. Ker so branilci socializma fanatiki, so toliko bolj nevarni, vendar ne le za Slovenijo, pač pa kar za vso Evropo, če ne tudi za ves svet. Nenadoma se je pokazalo, da je država, kije bila nekoč zgled neuvrščenosti, postala najnevarnejša tvorba na evropski celini in da je bila njena neuvrščena politika čista farsa, saj je več kot očitno, da je njen vojaški vrh še vedno zaljubljen v sovjetske boljševiške izkušnje. Ker se torej v tej vojni nista udarila različna naroda, ampak različni ideologiji (sodobna in demokratična Evropa s totalitarnim socializmom), je konflikt toliko bolj dramatičen, hkrati pa v njem za Slovence vendarle kli tudi nekaj upanja. Jasno je namreč, da si svet restavracije komunizma ne more več privoščiti. Čeprav vojska neusmiljeno seje smrt okoli sebe, je več kot očitno, da se je z agresivnim nastopom končno začel tudi dramatični proces njenega dokončnega izumiranja. Pokazalo se je, da to že dolgo ni več enotna formacija, še manj pa, da lahko nastopa v imenu "bratstva in enotnosti". Ne le, da je slovenska teritorialna obramba (čeprav šibkejša) uspela paralizirati večino njenih enot, ampak je vojska doživela presenečenja tudi v lastnih vrstah. Na stotine prebeglih (se pravi dezerterjev) na najbolj zgovoren način priča o tem, da vojaki nimajo za bojevanje prav nobene motivacije (za razliko od pripadnikov teritorialne obrambe in slovenske policije), saj jim je važno le ohraniti celo glavo. Na drugi strani vojaški vrh nima kontrole niti nad tistimi fanatiki, ki bi jih v vsaki drugačni priložnosti lahko več kot s pridom izkoristili za svoje cilje. Generalom poslušnost odpovedujejo številni nižji oficirji in akcije vodijo čisto po svoje. Na norost vojaškega vrha opozarjajo celo starši srbskih otrok na služenju vojaškega roka, ki zahtevajo sinove nazaj iz Slovenije. Nezadovoljna je srbska opozicija, ki skuša sicer nastale razmere izkoristiti tudi za svoj položaj, vendar pa nas njene reakcije prepričujejo, da v tej vojni vendarle ne gre za mednacionalne spopade. Najhuje pri vsem skupaj pa je. da v Jugoslaviji očitno civilno vodstvo nima več prave besede in s tem tudi kontrole. Ante Marković je nemočen pred svojim obrambnim ministrom, vprašanje je tudi. kaj lahko stori predsedstvo SFRJ na čelu s Stipetom Mesičem. V Beogradu celotno operacijo načrtujejo najbolj trdi generali, ki so očitno premagali tudi "mehko linijo" vrhovnega štaba, s čimer je bil prvi udar storjen kar znotraj samega vojaškega ustroja. Vse to je seveda upravičen vzrok za strah, vendar ne smemo pozabiti na pomembno aktualno ameriško stališče, da je cena vojne prevelika za jugoslovansko enotnost. To še ne pomeni, da so ZDA zdaj že pripravljene priznati slovensko samostojnost, očitno pa je bil v njihovih stališčih storjen velik preobrat, ki bo lahko odločilno vplival na razplet krize, predvsem pa na uveljavljanje slovenske samostojnosti. Po vsme skupaj je jasno, da Slovenci v državi s tako agresivno vojsko, kot se je pokazala jugoslovanska armada, nimamo kaj iskati. °bjekti JA v Škofji Loki v rokah TO Tokrat brez strela ob^ahLok!' 2' A"1''8 " Potem ko 80 v Petek pripadniki Teritorialne I(ein niDe v Škofji Loki vdrli v vojašnico po svoje orožje in je v krat-ga o"S-P\i)a(lu izBubljena krogla ugasnila mlado življenje naključne-°bjekt °a' ^ 'sta enota danes, nekaj po 13. uri, ponovno vdrla v ultjma/n ^a tokrat trajno zavzela. Poveljstvu vojašnice je bil dan la. V P.1*0*!0' velika premoč pa jo je prisilila, da ga je spreje-st" ,y°lašnici je bilo približno 10 starešin in 20 vojakov. Polovica jem* SC 0<"°č|,a za prestop k TO (nekateri še pred zavzet-To 2 med.V0Jak' pa le redki, saj sta bila med njimi le dva Slovenca, ci s !fet-C pomem prevzem kontrole nad vsemi objekti - k vojašni-u Ph se prašičja farma in strelišče pri Crngrobu - in možnost kat PreceJšnjega števila lahkega orožja in transportnih vozil, s nih m ie.u.Prav,Jala ta majhna inženirska enota. V tolažbo števil-da ' Vznem'rjen'n prebivalcev neposredno ob vojašnici naj povemo, u l^skladišče streliva in razstreliva v Kamnitniku prazno. Na naj-'J žalostni dan, ko so se tudi v Škofji Loki dvakrat oglasile sirene nevarnost letalskega napada, niso hiteli z izobešanjem naše za-ave, saj niso želeli povečevati nevarnosti napada na ta objekt. Staje v vojašnici je pokazalo kar precejšnje posledice stiske, ki je navala z odklopom vode in elektrike. O akciji smo se pogovarjali z "V^orjem Vinkom Beštrom, komandantom Občinskega štaba TO, Kl Pa je bil zelo redkobeseden: A,U Je bil prevzem vojašnice del ali samoimc akt|vnosti TO na Gorenjskem, Škofji Loki ali samoiniciativna akcija TO v Zasedba vojašnice je bila del načrtovanih aktivnosti na Gorenjskem in zanjo smo dobili tudi ukaz. Operativna izvedba je bila seveda naša skrb. Kaj pomeni zasedba vojašnice v Škofji Loki glede opreme, ki ste jo v vojašnici dobili ? Prvi upad v vojašnico nam je omogočil, da dobimo orožje, ki nam ga je pred dobrim letom vzela JA. Zavzetje nam omogoča uporabo tudi druge opreme, ki je v vojašnici, vendar bomo vzeli le toliko, kot nam narekujejo trenutne potrebe. O vrstah orožja ne bi želel govoriti. Kakšna je usoda zajetih vojakov in starešin? Del starešin, s katerimi smo imeli stike že prej, je prestopil na našo stran, to je storilo tudi nekaj vojakov. Druge smo predali organom za notranje zadeve, ki so jih poslali v utrezni zbirni center in torej niso več naša skrb. Pričakujete kaj odgovora JA na to akcijo in ali razmišljate o dejstvu, da v neposredni bližini živi veliko ljudi? Škofja Loka, 2. julija - Po zavzetju vojašnice v Škofji Loki so pripadniki TO na vratarnici odstranili napisne table, civiliste iz sosednjih stolpnic pa je motil tudi bronasti grb SFRJ pritrjen na ograjo ob vhodu. Zarjaveli vijaki so kmalu popustili. Foto Š. Ž. Vojna je kruta! Kaj bo armada v tem primeru naredila, ne vemo. Verjetno bo poskušala izvajati povračilne ukrepe, mi ji ne zaupamo. Bližnjemu prebivalstvu svetujemo, da se samozaščitno obnaša. • Š. Žargi Namesto tekaških smuči puška Ko sva se z Matjažem v torek peljala proti mejnemu prehodu Korensko sedlo, sva naletela na opuščen tank, iz katerega je s 300 naboji in orožjem pobegnil vojak JA in se skril v gozdu nad cesto. Tank sta stražila dva teritorialca. Eden izmed njiju je bil Robert Kerštajn, naš obetavni smučarski tekač, ki pa je moral v teh težkih časih tekaške smuči zamenjati za puško. "Že prejšnjo nedeljo (23. junija) bi moral v TO, pa sem bil še v Mozirju, v okviru programa Fakultete za telesno vzgojo. Vrnil sem se v petek (28. junija) in takoj odšel v TO. Nekaj časa sem bil v Kranjski Gori, nato na meji v Ratečah, kjer smo spremljali odhod vojakov JA z mejnega prehoda Rateče." Odpeljala sva se proti Korenskemu sedlu in pustila oba fanta, ki sta se tesnobno ozirala proti gozdu nad njima, kjer se je še vedno skrival pobegli tankist. • M. P., foto: M. Gregorič GLAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Petek, 5. julija 1991 Neprekinjena dežurstva ob delu Po vseh gorenjskih krajevnih skupnostih imajo zadnje dni neprekinjena dežurstva. Spremljajo dogajanje in po potrebi organizirajo stvari, da potekata vsakodnevno življenje in delo čimbolj normalno. Ob tem pa v krajevnih skupnostih skušajo tudi kar se le da nemoteno izvajati redne akcije iz svojih letnih programov. Gorenja vas - V krajevni skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini nam je tajnik Ivo Petrovčič povedal, da v minulih dneh glede preskrbe, prometa... ni bilo posebnih težav. Nekaj "pre-skrbovalne vznemirjenosti" je bilo prvi dan, zdaj pa je vse normalno. Z oskrbo ni težav. Sicer pa v teh dneh hitijo z dokončanjem mrliških vežic. Do sredine julija naj bi bila končana gradbena dela, ki jih izvaja SGP Tehnik, nato pa se bodo pospešeno lotili ostalih notranjih del. Bohinjska Bistrica - Tajnica v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica Stanka Zupan nam je povedala je bilo nekaj nakupovalne mrzlice prvi dan, in nekaj prometnih težav. Zdaj pa življenje in delo potekata dokaj normalno. Organizirano pa imajo sicer stalno dežurstvo. Že prihodnji teden pa v krajevni skupnosti načrtujejo začetek vzdrževalnih del na cestah. Skrbi pa jih sicer uresničitev letošnjega programa zaradi pomanjkanja denarja. Železniki - Nobenih posebnih težav v minulih dneh ni bilo v krajevni skupnosti Železniki pravi tajnik Dare Gortnar. Organizirano je seveda dežurstvo, sicer pa po programu potekajo glavna pripravljalna dela za kanalizacijo v Logu. Zaključujejo tudi mrliške vežice. Nekako počasi pa se premikajo zadeve glede ureditve hudournika Sovivnik. Na podlagi ponudb pa so konec meseca v krajevni skupnosti izbrali tudi ponudnika za oddajo plavalnega bazena v najem. Huje - Planina - V tej krajevni skupnosti v kranjski občini pa se je sredi tega tedna sestal odbor za izgradnjo sistema kabelske in satelitske televizije. Ugotovili so, da bodo za zgrajeni sistem, na katerega se je do danes postopno od 1989. leta naprej vključilo več kot 1800 stanovalcev v obeh krajevnih skupnostih, v kratkem dobili potrebni atest. To pa pomeni, da se bodo v obeh krajevnih skupnostih morali čimprej dogovoriti, kako bo v prihodnje urejeno oziroma organizirano vzdrževanje sistema. Odbor že ima pripravljene variantne rešitve. O problematiki pa bomo še pisali. • A. Žalar Sredi načrtov Kamna spotike ni več Brezje, 2. julija - V krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini so sredi minulega tedna skupaj s krajevno skupnostjo poskrbeli za slavje ob razglasitvi samostojne Slovenije predvsem športniki, ki so pripravili kres. Pred tem so posadili lipo. Govoril je predsednik sveta KS Jakob Langus, blagoslovil pa jo je gvard-jan samostana Brezje Stane Zore. "Sicer pa so mi bili pred dnevi ravno sredi nekaterih akcij. Zaradi stanja in dogodkov, v katerih smo zdaj, je približno polovica celotnega programa prekinjena. Vendar pa sta morala in razpoloženje v krajevni skupnosti izredna. Preskrba je zadovoljiva. Zelo dobro nas oskrbuje zasebna trgovina Krona. Na pobudo Jožeta Papiča na cesti Črnivec - Noše so ravno potekala dela na 60 metrov dolgem odseku, kjer smo imeli nenehne težave z vodo na cesti in zaradi nepreglednega ovinka. Jože Papič je investiral rekonstrukcijo ceste in odstopil zemljišče za razširitev nepreglednega ovinka; pri ureditvi slednjega pa sodeluje tudi krajevna skupnost. Sicer pa urejamo tudi uvozno cesto v vas Črnivec, delno asfaltiramo prostor pred mrliškimi vežicami, pločnik ob cesti na Brezje in cestni priključek Štibelj - Antolič. Pripravljamo se tudi na otvoritev otroškega vrtca v kulturnem domu in po pravkar končanem tretjem samoprispevku bomo do jeseni razmislili o predlogu za novi, četrti samoprispevek v krajevni skupnosti." Najbolj pa so v teh dneh v krajevni skupnosti zadovoljni nad oskrbo in urejenostjo nove trgovine Krona, last Rude Pra-protnika in žene. Turistični nagelj (če se tako izrazimo) pa zaslužita tudi Ivan in Meta Zagradišnik, ki sta s preureditvijo in otvoritvijo nekdanjega gostišča Dobrča z zares hitro in vzorno ureditvijo pred dnevi odprla gostišče z imenom Zvon in tako vlila upanje krajanom, da ta gostinski in turistični lokal ne bo več kamen spotike na Brezjah. • A. Žalar Jože Papič, po domače pri Bog-manu, se je odločil, da sam investira rekonstrukcijo 60 metrov dolgega odseka ceste. Odstopil pa je tudi zemljo za ureditev nepreglednega ovinka, ki ga bo uredila krajevna skupnost. Dela bodo končana v nekaj dneh. Meta in Ivan Zagradišnik: Vesela sva, da so bila dela za ureditev in otvoritev lokala tako hitro končana. Seveda imamo v programu še nadaljevanje, vendar za začetek je gostišče Zvon že odprto. V Podljubelju so se znašli tudi brez elektrike Zelo pa pogrešajo telefone Podljubelj, 3. julija - Na območju krajevne skupnosti Podljubelj v tržiški občini je sredi tedna in sredi dopoldneva življenje na prvi pogled potekalo umirjeno in povsem normalno. Večina zaposlenih je bila na delu, povsod, kjer je čas za košnjo in spravilo sena, pa so se ljudje ob budnem spremljanju dogajanj posvetili delu. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Hladnik nam je povedal, da pravzaprav v teh dneh še najbolj pogrešajo telefone, saj so bili minuli teden tik pred tem, da bo celotno nanovo zgrajeno omrežje vključeno. "23. in 24. junija so bili vsi stari telefonski naročniki že priključeni na novo centralo. Tudi interni tehnični pregled je že bil. Ravno danes (sreda) pa pričakujemo še občinski pregled. Tele- fone, s katerimi bodo povezane oddaljene kmetije in domačije, bi nam v teh dneh zares prišli prav, saj bi lahko sprostili neprekinjene kurirske zveze in še lažje organizirali medsebojno obveščanje." Nekaj težav je bilo v Podljubelju, ko je približno tretjina domačij 28. junija ostala brez elektrike. "Pa smo se kar hitro znašli," sta povedala Jože Hladnik in Mirko Kavar. "Elektrike ni bilo do 1. julija. Vendar hladilne skrinje, če jih ne uporabljamo kot hladilnike, zdržijo tri dni. Nekateri imajo tudi svoje agregate, nekaj pa se jih je sposodilo. Seveda se je bilo treba navaditi na ročno molžo krav. Posebnih zapletov ni bilo in tudi oddaja mleka je nemotena. Sicer pa je precej živine že v planini," je povedal Mirko Kavar. Da življenje poteka več ali manj normalno, je pojasnil tudi Dragan Njegovan, ki se je prav takrat vrnil s Kofc in obiska ^posameznih kmetij in domačij v krajevni skupnosti. "Pravzaprav ta trenutek ni nikjer posebnih težav. Morda je še najtežje, ker bi nam tistih 88 novih telefonov, ki čakajo na vključitev, zares zelo olajšalo obveščanje in hitro posredovanje ali pomoč, če bi bila potrebna... Kako je z gostiščem Ankele? Zaradi dopusta je v teh dneh zaprto," je pojasnil Dragan Njegovan. Da so kos vsem nalogam in usposobljeni za hitro ukrepanje, pa nam je potrdila v krajevni skupnosti tudi Alenka, ki skrbi za zveze... "Uspeli smo na primer obvestiti tudi živino-zdravnika, da je eden od dveh prašičev v karavli, kjer so zdaj teritorialci, bolan..." Še posebej pa so med obiskom v Podljubelju sogovorniki skupaj z Jožetom Hladnikom poudarjali, da so kljub različni nacionalni sestavi stalnih prebivalcev v krajevni skupnosti v teh dneh enotni, budni in pripravljeni pomagati drug drugemu. • A. Žalar Jože Hladnik Mirko Kavar Dragan Njegovan Za zveze in obveščanje skrbi v teh dneh Alenka... Priprave za zaščito prebivalstva Povsod hite odpravljati slabosti Gorenjska, 3. julija - Občinski štabi za civilno zaščito pripravljajo vse potrebno za ukrepanje ob morebitnih napadih iz zraka. Nadaljuje se pregledovanje zaklonišč, oskrba teh objektov z vodo in odpravljanje nekaterih ugotovljenih tehničnih pomanjkljivosti. Pozornost tudi dodatnemu usposabljanju pripadnikov civilne zaščite. M Ob prvem alarmu zaradi nevarnosti napada vojaških letal na nekatere objekte v Sloveniji se je tudi na Gorenjskem izkazalo, da tega nismo dočakali povsem pripravljeni. Ponekod so iskali ključe zaklonišč zadnji hip, marsikje so hiteli prazniti založeno notranjost, le malokje pa so se pri pri zakioniščih zbrale popolne ekipe za upravljanje z njimi. Daje sedaj že marsikaj druga- V Lomu po programu če, povedo kratka poročila poveljnikov štabov za civilno zaščito iz gorenjskih občin, ki smo jih povečini zbrali po telefonu. Kot je povedal Branislav Petrovič z Jesenic, so o točnih mestih za zaklanjanje že podrobno obvestili prebivalce prek Radia Jesenice, za vodenje zaklonišč pa so imenovali dežurne osebe po krajevnih skupnostih; njihova dežurstva bodo po potrebi aktivirala tudi enote za prvo medicinsko pomoč. Namestnik načelnika občinskega štaba Vili Knez iz Kranja nas je seznanil, da so zaklonišča pregledali in jih tam. kjer je bilo potrebno, tudi izpraznili. Dostopi k njim so že označeni, poskrbeli pa bodo tudi za kloriranje vode v posodah in aktivirali vzdrževalce, da bodo še popravili, kar je potrebno. Specializirane občinske ekipe so v pripravljenosti, enako bo ukazano združenemu odredu, po krajevnih skupnostih pa so dolžni poskrbeti za dežurstva pri zakloniščih in dodatno usposabljanje ekip za prvo medicinsko pomoč. Se zlasti morajo povsod najti dovolj ljudi za dežurne službe, ki se jim nekateri izogibajo. Janez Prašiček iz Radovljice je naštel, daje v občini 15 zaklonišč - od tega 8 v Radovljici, kamor se lahko zateče približno 1500 ljudi. Zaklonilnik v Lescah sprejme le 20 do 30 ljudi. Vsem prebivalcem svetujejo, da se ob potrebi tja mirno umikajo po označenih dostopih. Urejenost zaklonišč za bivanje, vključno z vodo, je danes pregledoval sanitarni inšpektor, pripravljene pa so tudi ekipe za vodenje zaklonišč. Tržiška občina ima po podjetjih in krajevnih skupnostih 1 1 zaklonišč za okrog 2000 ljudi. Prebivalce so po radiu obvestili, kot je naglasil Peter Meglic iz Tržiča, da za zaklanjanje usposobijo tudi kleti stanovanjskih hiš. Poskrbeli so zanesljiv prenos obvestil o začetku in koncu alarma do krajevnih skupnosti, tako kot drugod pa so poskrbeli za pripravljenost specializirane občinske enote in ekip CZ po krajevnih skupnostih. Za 28 zaklonišč s kapaciteto okrog 4400 oseb so po podatkih Rudija Zadnika iz Škofje Loke končali redno servisiranje že pred tednom dni, vendar sedaj te objekte še dodatno označujejo in opremljajo. Mkipe za vodenje zaklonišč so številčno okrepili in jih dodatno usposobili; enako so storili z enotami za prvo medicinsko pomoč. Razen tega, da so prebivalcem razdelili knjižice o radiološko-kemično-biološki zaščiti in oskrbi z vodo, so jih prek radia obveščali o preventivnih ukrepih ob zračnem napadu v stanovanjih. In še dvoje sporočil! Vse občine so dale republiškemu štabu CZ zahteve za oskrbo z zaščitnimi maskami za prebivalce. O dobljenih količinah mask in njihovem razdeljevanju bodo obvestile krajane, brž ko bo mogoče. Vse prebivalce tudi prosijo, naj bodo pozorni na neeksplodirana obojna sredstva. Če take predmete najdejo, naj jih pustijo na mestu, ki ga je treba označiti, o najdbi pa obvestili najbližjo postajo milice, gasilsko-reševalno službo oziroma občinski štab CZ. • S. Saje Obnovljena cerkev in pokopališki zid Lom, 2. julija - V krajevni skupnosti Lom v tržiški občini že nekaj časa potekajo dela na obnovi cerkve in gradnji oziroma urejanju pokopališkega zidu. Sredi minulega tedna, na dan proslavljanja osamosvojitve, so tudi v tej krajevni skupnosti pripravili kres. Od četrtka minuli teden pa je življenje in dogajanje v krajevni skupnosti "podrejeno" dogajanju, v kakršnem se je znašla naša mlada država. "Že od prvega trenutka naprej smo organizirani in sledimo dogodkom. Sodelujemo s teritorialci, aktivirani sta narodna in civilna zaščita... S preskrbo nimamo za zdaj posebnih težav, čeprav smo pripravljeni, da rešujemo tudi tovrstne zadeve. Razmere, v katerih smo se znašli, pa nikakor niso zavrle priprav na slovesnost, ki jo načrtujemo v Lomu v nedeljo, 7. julija. Takrat naj bi namreč imeli bir- Franc Lovrenčak mo in do takrat naj bi tudi končali z glavnimi deli na obnovi cerkve. V teh dneh pa upokojenci nemoteno gradijo tudi zid oziroma škarpo okrog pokopališča," je razlagal predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Lovrenčak. Kar zadeva obnovo cerkve, je v imenu odbora (poleg Janka Grabca in župnika Silva Novaka) Miha Meglic še posebej pohvalil krajane, ki so prispevali in pomagali pri delih; še posebej mladinci v krajevni skupnosti, ki so odstranili star omet in gasilci, ki so stene pred nadaljevanjem del oprali. "Sicer pa so dela pri obnovi, ki so se začela v začetku maja, potekala v glavnem po programu. Glavna zidarska dela je opravljal Joža Bajt iz Srednje vasi, pleskarska pa Škrjanc iz Komende. Pri celotni akciji so sodelovali in pomagali tudi SGP Tržič, Komunalno podjetje in občina. Tako smo v gradbenem odboru pri župnijskem pastoralnem svetu s pomočjo krajevne skupnosti uspeli, da bo do birme v nedeljo v glavnem vse gotovo. Le eno fresko bo treba še dokončati do jeseni. Dodal bi še, Miha Meglic da smo pri obnovi v jabolku pod križem na zvoniku našli kroniko o zgodovini cerkve in Loma, ki smo jo s sodelovanjem kronista Janeza Slaparja zdaj dopolnili. In nenazadnje naj rečem še to, da bomo kljub pomanjkanju denarja (pomoč ali kakšen prispevek bi bil zelo dobrodošel) do jeseni na tem zahtevnem projektu in akciji, v kateri sodelujemo vsi, končali," je zadovoljen povedal Miha Meglic.* A. Žalar Petek, 5. julija 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. stran mmmmjčm&LAS Konec dober - vse dobro Otroci prihajajo Kranj, 3. julija - Kaj so prestali starši gorenjskih otrok, ki so letovali v Novigradu in zaradi vojne v Sloveniji predčasno zaključili svoje počitnice, vedo le sami. Eno je strah za otroka - vojaka, ki se konec koncev vendarle zna braniti sam, drugo pa je strah za nebogljenega malčka, ki se ne zaveda nevarnosti in je na milost in nemilost prepuščen razmeram, ljudem okrog sebe. Kljub napetim razmeram, ki so karavano t otroki spremljale v torek, 2. in v sredo, 3. julija, se je vseh 264 otrok vključno z 9 mamami in 25 vzgojiteljicami srečno vrnilo iz Pinete na Gorenjsko. Vsa zahvala gre požrtvovalnim tovarišicam, dobrim ljudem Rakeka in Cerknice, osebju železnice in avtobusne postaje v Kopru in na Rakeku in še posebej pripadnikom civilne zaščite Rakeka in Cerknice, ki so storili vse, da se je ta eksodus končal le z malo joka in na koncu s solzami sreče v objemu staršev. prišla vest, da so ob 11.15 odpeljali z Rakeka. Se pravi, da jih ob dveh še ne bo. Morda je šel tako pozno le kakšen od avtobusov, morda z otroki, ki so bili pri družinah, ugibajo. A hitro jih potolaži vest, da so že na poti čez Kladje in se bodo zdaj zdaj spustili v Poljansko dolino. Potem bodo hitro v Škofji Loki in v Kranju... Vsak avtobus, ki prihaja od semaforjev proti njim, jim daje upanje. A noben ni pravi. Končno so le tu. Najprej avtomobil kranjskega radia z ogromnim oranžnim napisom PRESS, za njimi policijski avtomobili, ki le zakrožijo in mahoma ustavijo ves promet v tem koncu Kranja, da avtobusi z otroki lahko parkirajo pri šoli in v sosednji ulici. Kje je moj, naš? Begajo oči staršev od okna do okna. Kjer čakata oba starša, skoči eden k avtobusu, ki je zavil k šoli, drugi k drugim trem na cesti. In potem snidenja, objemi, solze. Tudi novinarji jih ne moremo zadržati. Da so le spet skupaj, da so vsi živi in zdravi. Nestrpno so se številni starši pred Osnovno šolo Franceta Prešerna v Kranju ozirali proti semaforjem na Zlatem polju, kdaj bodo vendar ugledali avtobuse z njihovimi otroki. Kaj so prestajali vse te dni, še posebej pa včeraj, \o so jih ure in ure čakali na železniški postaji v Kranju in potem izvedeli, da bodo prišli šele danes, da so morali potovanje prekiniti in poiskati pomoč na Rakeku in Cerknici, govore le oči, zaskrbljeni obrazi, ki izdajajo napeto pričakovanje. Najhuje je tistim, ki so imeli v koloniji kar po dva otroka hkrati. Za vsakega posebej so trepetali od prvega dne te nore nore vojne, ki ne prizanaša nikomur, niti otrokom. Nestrpni so. Obvestili so jih, da bodo prišli ob enajstih, a jih od nikoder ni. Ob 11.30 je Reševalna postaja Zdravstvenega doma Jesenice Reševalci so šli pred tanke pri predoru Jesenice, 4. julija - Porodnico z Bleda so morali preložiti v drug reševal-1' avtomobil in jo hitro odpeljati na Jesenice. Vojaki, ki so zasedli pre-0r, so imeli ranjenca, zato so na pomoč poklicali jeseniški Zdravstveni °m. Reševalci po vsej Sloveniji so šli pred tanke in puške in reševali ži-v,jenja. Tine Strgar je vodja voznikov reševalne po-| Bamfe ^ifeTBfljstaje Zdravstvenega doma Jesenice. Ko I , 4 ■ Jsmo ga obiskali, je bil v službi že 36 ur. »V * Wfy reševalni postaji Zdravstvenega doma nas je zaposlenih pet voznikov. Zaradi sedanjih % ' dramatičnih razmer smo se organizirali ne- koliko drugače: zaradi cestnih preprek, barikad, je en voznik stalno v Mojstrani in v /{jornjesavski dolini, kjer posamezne primeril re rešuje Zdravstveni dom Kranjska Gora. Moram povedati, da je voznik Joža Slamnik. Tine Strgar ki dela v zgornjesavski dolini, v stalni pri- . . pravljenosti vse dni in vse noči in se je iz- kazal za izredno požrtvovalnega. Prav tako je vse zdravstveno osebje, s katerim vozniki sodelujemo, v teh dneh izredno prizadevno in \ wini pripravljenosti. Med običajnim delom namreč potekajo tudi te-HIHe priprave na morebitne hujše posledice. jUnj. ten dneh na Jesenicah ni bilo hujših primerov. Le v soboto, 29. stni DaD'ca' sestra Sonja. S pomočjo teritorialcev smo jo na ce- lyj, Pregradi na Potokih preložili v naš rešilni avto in porodnico Ano a*ar hitro odpeljali na Jesenice, nie a re<*st°jnik ginekološko - porodniškega oddelka jeseniške bolniš-e dr. Vladikovič nam je povedal, da je bil porod precej težak in da je "a Mlakar rodila 3,370 kilograma težko deklico. • Naslednji primer, ki nam da veliko misliti in ki tudi veliko pove, se S ?! na P'°Šeadi karavanškega predora. Bil je čas, ko je vladala na P atoju najhujša napetost, ko so s platoja streljali na teritorialne. Nena-, 0,na nas je armada na platoju poklicala, češ da imajo ranjenega voja-a. Na pot je odšel voznik Fabjan, kljub velikemu tveganju. »Upamo, a ne boš talec,« so mu zaskrbljeno rekli v Zdravstvenem domu, ko je odhitel na ploščad predora, skupaj z zdravnikom. Tam so imeli ranjenega vojaka. »28 let sem že na reševalni postaji,« nadaljuje Tine Strgar, »vozil sem poškodovance, prestreljene, zabodene, vendar kaj takega, kar doživljamo v Sloveniji danes, nismo doživeli še nikoli. Vidim, kako vsi nesebično pomagajo, kjer le morejo; tri leta sem služil vojsko in vem, da mora imeti vsaka vojska svojo zdravstveno oskrbo s seboj in da s* za vse ranjence poskrbi za frontno linijo in da med bojem pomagajo Posebni bolničarji. Reševalci po vsej Sloveniji pa so šli pred tanke in Puške in reševali vojake nasprotne strani! To je zares nekaj izjemne-8a!«« D. Sedej Rajko Kožar, direktor Zavoda za letovanje otrok, Kranj: "Otroci te zdravstvene predšolske kolonije so odšli na letovanje 19. junija z namenom, da ostanejo na morju 17 dni, tako da bi se vrnili domov 5. julija. Zaradi znanih vojnih razmer smo bivanje v Pineti predčasno prekinili in se včeraj, ko smo predvidevali, da bo po vsej verjetnosti potovanje z vlakom varno, odločili za odhod. Morali bi priti že včeraj ob 17.20 na železniško postajo v Kranj, a stvari so se zaradi letalskih preletov in alarma zapletle do te mere, da so otroci morali potovanje prekiniti in prenočiti na Rakeku oziroma v Cerknici. Razumem strah staršev za otroke, vendar bolje je, da pridejo teden kasneje, kot da bi se komu karkoli zgodilo. Mislim, da smo se prav odločili." da smo bili mimogrede vsi lepo spravljeni v štirih vagonih. Na vlaku je vladalo zadovoljstvo, a to ni bilo dolgo. Nekje pred Rakekom se je zaradi letalskih preletov in alarma vlak ustavil. Otroke smo spravili z vlaka, se najprej spravili v zaščitne jarke ob progi, potem pa so nam svetovali, naj gremo nazaj na vlak, da nas bodo potegnili do Planine, kjer bo bolj varno. Tu smo šli z otroki v gozd in ostali v njem od 18. do 20. ure. Otroci so se tu prijetno počutili, posedli so po travi, lomili vejice... Iz Cerknice je prispel zdravnik, ki so ga potrebovali predvsem astmatični otroci. Razumeti morate, da so bili to vsi tako ali drugače bolni otroci. Naša zdravnica dr. Medveščkova je ostala v Pineti. Ob 20. uri smo se spet povzpeli na vlak, se peljali nazaj do Rakeka, tu pa nas je že čakala civilna zaščita, ki nam je ponudila, da otroci ostanejo tu. Vse so uredili, pripravili. 75 otrok je ostalo na Rakeku v tamkajšnjem vrtcu, 90 so jih z avtobusi prepeljali v cerkniški vrtec in k družinam, preostale pa so vzele družine z Rakeka s tovarišicami vred, da otroci ne bi bili prizadeti. Večerjo nam je pripravila Karto-nažna tovarna na Rakeku, postregli so nam s čokolinom, sokovi in drugim. S štaba Civilne zaščite sem obvestila RK, kranjski radio in zavod, da so lahko obvestili starše, kje so ostali otroci in da je z njimi vse v redu. Eno je bila ura ponoči, preden smo vse uredili. Danes smo otroke pustili spati do osmih, da so si opomogli. Zjutraj smo jih vse umili, nahranili, pomagale so nam tudi tova-rišice iz obeh vrtcev, ki so posebej zaradi nas ta dan prišle na delo. Moram reči, da so to čudoviti ljudje, vsi so nam pomagali po vseh svojih močeh. Potem so nam pomagali pretovoriti še prtljago iz vagona na avtobuse in končno smo se odpeljali. Vso pot so nas spremljali miličniki, ki so nas v vsaki občini posebej predajali v varstvo kolegom - sosedom. Tako, in zdaj smo tu, hvaležni vsem, ki so nam pomagali, da se je kljub tolikim zapletom vse srečno končalo." Mojca Zadnikar, pedagoški vodja kolonije: "Otrokom je bilo na morju lepo, prijetno, imeli smo krasne sončne dneve in če bi ne bilo poročil iz radia, bi mi sploh ne vedeli, da tu divja prava vojna. Imela sem dober tim 25 deklet - vzgojiteljic, z nami pa je bilo tudi 9 mam, tako da je povprečno vsaka imela na skrbi 7 do 10 otrok. Vožnja domov je bila sicer dramatična, vendar pa, razen joka, malo bruhanja po ovinkasti poti, ni bilo nič hujšega. Še največji problem so bile mame s svojimi otroki. Zal res ni bilo veliko časa za pakiranje, odpraviti smo se morali v eni uri in potem seveda ni bilo časa sortirati perila. Z avtobusi smo se prepeljali do Kopra. Tu so nam pomagali delavci železnice in avtobusne postaje pri prenašanju prtljage, Marjana Pokorn, vzgojiteljica iz Žabnice: "Moram pohvaliti tudi otroke, dobro so se zadržali, čeprav so bili izpostavljeni toliko neprijetnostim. Avtobus, vlak, alarm, letala, grd kanal ob progi, z vlakom naprej in nazaj, skrivanje v gozdu, spet na vlak, razporeditev po vrtcih, družinah... Mi smo spali v vrtcu, bolj bolne otroke smo hoteli imeti pri sebi, ker smo vedeli, kaj vsak od njih najbolj potrebuje. In zdaj smo doma, srečni, da se nobenemu ni nič zgodilo." • D. Dolenc - Foto: A. Gorišek Humanitarna organizacija Rdečega križa Solidarni Gorenjci Organizacija RK v Kranju, ki skuša čimbolje pomagati vsem prizadetim v zadnjih dnevih, pravzaprav dežurna ekipa in redni zaposleni na RK Kranj, dežurajo že od prejšnjega četrtka, ko se je še zdelo, da bo vojna mogoče le obstala pred našim pragom. Zal ni. Kranj, 4. julija - Od četrtka je RK Kranj dobesedno na nogah ves čas, dan in noč. Dežurna ekipa, ki je sestavljena iz štirih redno zaposlenih in ekipe mladih zdravstvenih tehnikov - študentov medicine in deklet - prostovoljk, ki pomagajo pri delitvi hrane in razporejanju pomoči, je v teh dneh sprejemala kupe oblačil, tudi popolnoma novih, spodnjega perila, hrane, kave, cigaret in obuval (teh je najmanj). Po neuradnih in nepreverjenih informacijah je uspel pobeg iz vojašnic tudi nekaterim slovenskim vojakom. Vse tiste, ki jim to uspe, takoj prepeljejo na varno, kjer lahko telefonsko navežejo stike s svojimi in tudi lahko takoj odidejo domov. Vsem tistim, ki se pripravljate na kaj podobnega (čeprav ne verjamem, da boste brali te vrstice) želimo vso SREČO! • M. P. V zbirnem centru v Kranju za zajete vojake JA lepo skrbijo, za vse, ki se tja zatečejo ali so tja prepeljani. V nedeljo so dobili tudi tristo pisem, na pošti v Kranju pa so obljubili, da bodo njihova pisma dosegla domače. V zbirni center so iz Samopostrežne restavracije Živil vsak dan trikrat sami vozili tople obroke. Da je hrana dobra in ne kakšne "pomije", kot si morda kdo napačno predstavlja (ve se, kdo), lahko napišemo, da so npr. fantje v enem obroku dobili zelo dober ješpren (to so nam zagotovili na RK, ker so bili navzoči), kranjsko klobaso, pecivo in 0,7 1 soka. Ena skupina zajetih vojakov JA je že odšla domov, vendar je prišla že nova skupina. Na RK v Kranju pa v času našega obiska še niso imeli uradnega podatka o tem, da bi tudi v Kranj prišle srbske in hrvaške matere po svoje sinove. Iz Zagreba pa je dežurne na RK Kranj že dosegel telefonski klic. Trije hvaležni mladi fantje, bivši vojaki JA, so se jim zahvalili za pomoč, njihove matere pa so se jim zahvaljevale za življenja svojih sinov. 0 M. Peternelj V domovih starostnikov vse v redu Kranj - Direktorica kranjskega doma upokojencev Roza Kern je povedala, da se njihovi oskrbovanci dobro počutijo. V dom so za nekaj dni sprejeli tudi nekaj drugih starostnikov, ki jih domači na njihovih domovih niso mogli oskrbovati. Aktivirali so Narodno zaščito, ki je za dom prevzela dežurstvo od torka, 2. julija, dežurajo pa tudi domski delavci. Radovljica - Kot pove Minka Robič, direktorica radovljiškega doma starostnikov, so oskrbovanci izredno stanje prenašali mirno, disciplinirano. Svojcem sporočajo, da so vsi zdravi, preskrbljeni in naj so brez skrbi zanje. Škofja Loka - V domu so iz prostora, ki sicer rabi za skladišče, uredili svoje zaklonišče tako, da oskrbovance lahko vsak trenutek spravijo na varno. O vsem so dobro obveščeni, posebno slepi vneto spremljajo vsa dogajanja pri nas. Sicer pa se vsi v domu dobro počutijo. Tržič -Tudi v Domu Petra Uzarja v Tržiču se oskrbovanci dobro počutijo, za vsak hujši primer imajo v domu zaklonišče. Preddvor - Oskrbovanci preddvorskega doma imajo zaklonišče urejeno v vsaki stavbi posebej, tako da jim v primeru alarma ni treba hoditi čez dvorišče. Počutje med oskrbovanci je dobro. Jesenice - Dom dr. Franceta Berglja na Jesenicah je pripravljen na najhujše. Dvakrat so morali peljati oskrbovance v zaklonišče, ki ga imajo v novi hiši, obe drugi stavbi pa sta s hodniki povezani, tako da ljudem ni treba ven. Ob alarmu so preživeli kar precej strahu, zdaj pa so se že pomirili, nam je povedala medicinska sestra Mira Vidic. Sicer pa je osebje ves čas pripravljeno posredovati, če bi bilo potrebno. • D. Dolenc Spet doma Neizmerno veselje je v nedeljo popoldne okoli 16. ure zajelo Tomažičevo družino. Tone Tomažič, njegova hčerka Nataša, dve vnukinji in vnuk so se namreč srečno vrnili z otoka Raba, kamor so odšli na dopust še pred okupacijo Slovenije. "Štiri družine smo se organizirale in se skupaj, s štirimi osebnimi avtomobili odpravili proti Sloveniji. Dva avtomobila sta se med potjo odpravila proti Pivki, mi pa smo se odpeljali čez Delnice, skupaj z družino iz Ribnice. Nad Reko je prijateljem iz Ribnice zakuhal avto, tako da smo morali kar nekaj časa čakati, preden smo lahko nadaljevali pot. Srečno smo prišli v Ribnico, nato pa smo sami nadaljevaii pot proti Ljubijani. Največ težav z blokadami je bilo ravno tam, vendar so nas policisti in teritorialci ves čas usmerjali, tako da smo lahko srečno prispeli domov. Kakšni so občutki, ko smo spet doma? Su-per, enkraten občutek, da smo spet doma, med svojimi. Najbolj me je skrbelo zaradi otrok, sam sem podobne stvari okušal že kot dvanajstleten deček med drugo svetovno vojno." Tone Tomažič je še povedal, da je informiranje za naše ljudi, ki so dopustovali na otokih in ki so se hoteli potem ob vseh teh dogodkih vrniti v Sloveniji, preslabo, saj niso imeli nikakršnih informacij, po katerih cestah se lahko vrnejo. Na sliki: Tone Tomažič s svojo ženo Nado. • M. P., foto: A. Gorišek GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 5. julija 1991 Poziv Gospodarske zbornice Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je pozval slovenska podjetja, naj vzdržujejo stike s svojimi poslovnimi partnerji, jih obveščajo o razmerah pri nas in poskušajo z njimi doseči potrebno razumevanje, da ekonomskih povezav ne bodo prekinili Predsednik GZS Feri Horvat je v sporočilu za javnost zapisal: 1. Grozi nam, da bodo posledice blokad, nastale zaradi posegov jugoslovanske armade, povzročile, kot kažejo ocene, vsak dan približno 35 milijonov dolarjev škode v družbenem produktu Republike Slovenije. 2. Izvoz Republike Slovenije je leta 1990 znašal 4,2 milijarde dolarjev. Zaradi nastalih blokad pričakujemo, da bo dnevni izpad predvidenega tekočega izvoza približno 20 milijonov dolarjev. Ker poteka večina izvoza na konvertibilno območje preko mejnih prehodov v Republiki Sloveniji, bodo povzročile blokade izredno škodo ne samo slovenskemu, ampak tudi gospodarstvu na celotnem jugoslo vansk em prostoru. 3. Sedanji posegi jugoslovanske armade, kot ocenjujejo v zbornici, bodo dokončno uničili turistično gospodarstvo Slovenije in tudi drugih republik, saj ho ocenjeni izpad deviznega priliva v turizmu v vrednosti 3 do 4 milijarde dolarjev. 4. Vojska s svojimi posegi povzroča na infrastrukturnih objektih in poljih takšno škodo, da le-ta meji na naravno katastrofo. GZS je v imenu slovenskega gospodarstva po sklepu upravnega odbora z 27. junija pozvala odgovorne v federaciji, da takoj prekinejo to nesmiselno, necivilizirano gospodarsko in politično za vse škodljivo početje, ki lahko onemogoči nadaljnje dogovarjanje o skupnih interesih na jugoslovanskem prostoru z neslutenimi dolgoročnimi posledicami. Zaradi močne vpetosti gospodarstva Republike Slovenije v mednarodni gospodarski prostor in glede na obojestranski interes. GZS pričakuje, da bodo tudi mednarodni dejavniki prispevali k ustavitvi nasilja. Posredovanje in podpora tudi po poslovnih poteh Po okupaciji jugoslovanske armade sta vodstvi Save Kranj in Save Kranj I radi' v petek, 28. junija, poslali pisma vsem poslovnim partnerjem po vseh evropskih državah in v ZDA. Poslali so več kot petdeset pisem in v njih pojasnili, kakšne so sedanje razmere v Sloveniji, ter poslovne partnerje zaprosili za posredovanje pri vladah posameznih držav. V pismu so med drugim zapisali: "Prosimo vas. da na osnovi zaupanja, ki ga uživamo pri v;is kot vaši dolgoletni poslovni partnerji zastavite vaš vpliv pri vaših oblasteh, jim pomagate odpreti oči in jih odvrniti od podpore jugoslovanski oblasti, ki je z orožjem pripravljena poteptati mlado demokracijo v naši Republiki Sloveniji in v sosednji Hrvatski, ki hoče zrušiti demokratično izvoljeno oblast ter utreti pot za uveljavitev srbskega hegemonizma, ki stoji za vsem tem." Še isti dan, torej v petek, so začeli prihajati odgovori. Med prvimi seje oglasil Giinter H. Sieber, član direktorija poslovnega partnerja Continental iz Hannovra, kamor sodi tudi dolgoletni savski partner Semperit. V pismu zagotavlja, da so mnogim vplivnim osebam izraziti svoje mnenje o potrebnih nadaljnjih korakih. Hkrati izraža pripravljenost na kakršnokoli nadaljnjo pomoč. I/ Semperitove direkcije na Dunaju pa so sporočili, da so bili tudi drugi avstrijski partnerji osupli ob novici in so že posredovali pri avstrijskem zunanjem ministrstvu. Poudarjajo potrebo po ustreznem posredovanju, da bi zaščitili avstrijske poslovne interese. Semperit je namreč z 49-odstotnim deležem udeležen v kranjski tovarni Sava Semperit. Tudi drugi poslovni partnerji izražajo ogorčenje nad okupacijo Republike Slovenije. G. VV. Smith s firme Textrend v Avstriji med drugim izraža ogorčenje nad ravnanjem demokratičnih zahodnoevropskih držav v teh trenutkih. Sporoča, da je kot državljan Velike Britanije že poslal najostrejši protest ministrskemu predsedniku Johnu Majorju. Pisma / izrazi podpore svobodomiselni Sloveniji prihajajo tudi i/ Italije in Nizozemske. • Vera Drašak Niko Železniki dvajset let gradil izvoz Adria Airways in Slovenija bosta še imeli krila - Direktor Adrie Airvvavs Janez Kocjančič je na sredini časnikarski konferenci v Cankarjevem domu v Ljubljani povedal, da je škoda zaradi letalskega napada na brniško letališče, kjer je matično pristanišče Adrie, velika. Letalski napad je bil usmerjen na letala in objekte Adrie, je dejal Kocjančič. Na letališču so bila takrat štiri letala. Zadeti so bili hangar, druge stavbe in sredstva te firme ter vozila. Najsodobnejši airbus ni več uporaben. Prav tako je uničeno manjše letalo. Brez komercialne škode je škoda na letalih, objektih in sredstvih dosegla 100 milijonov dolarjev. Vojska je napadla objekt, kjer ni bilo ne vojakov, ne vojaških naprav. To je napad, brutalnost, barbarizem. Napad je bil izvršen zato, da se povzroči ogromna škoda, da se prizadene ponos in porežejo krila mladi slovenski državi. Ponos je zaradi tega še močnejši, je dejal Kocjančič. Zagotavljam vam, da bomo storili vse, da bo naša država spet imela krila. V mednarodnem pravu je napad na civilna letala terorizem. J. Košnjek, foto S. Saje Se bo v nekaj dneh vse podrlo Železniki, 3. julija - Če se ne bo zgodilo kaj hujšega, potem je naša prihodnost zagotovljena, izvozno smo razprodani do konca leta, toda, če bo prišlo do blokade uvoza in izvoza, potem se nam bo podrlo vse, blokade meje bi nam prinesle katastrofo, je pretekli teden, tik pred vojaškim posegom rekla Tina Nastran, direktorica Nika iz Železnikov. V mislih je imela "carinsko vojno", saj je malokdo slutil, da je jugoslovanska armada zmožna napraviti kaj takšnega, kar se dogaja te dni. Njen strah je kmalu postal resničnost. Ko smo jo poklicali danes, je povedala, s kakšnimi napori skušajo izvozno pošiljko za Avstralijo spraviti na ladjo, pri čemer si z železnico ne morejo pomagati, saj je blokirano tudi koprsko pristanišče. niso redne, imajo partnerji težave v proizvodnji. Če bodo morali zdaj čakati, čakali seveda ne bodo dolgo, obrnili se bodo na druge dobavitelje, ker je v svetu ponudba mehanizmov, kakršne izdeluje Niko v Železnikih, večje od povpraševanja, jim novih seveda ne bo težko dobiti, le-ti pa si bodo seveda prizadevali, da postanejo stalni dobavitelji. Največje težave imajo zato v Niku te dni prav z izvoznimi pošiljkami, k sreči so z izdelav-nim materialom oskrbljeni za tri tedne. Za tovarno, ki je življenjsko odvisna od izvoza, je torej življenjsko pomembno, da se razmere pri nas uredijo in izvozno-uvozni tokovi tečejo kolikor toliko normalno. TINA NASTRAN, direktorica Niko Železniki Iz Železnikov so danes s svojimi tovornjaki krenili po Baski grapi do Nove Gorice, kjer bodo skušali dobiti italijanskega prevoznika in tam blago preložiti ter ga preko mejnega prehoda Vrtojba prepeljati do Trsta ter ga tam naložiti na ladjo. Pošiljke, ki po morju potujejo do kupcev v Avstraliji in Novi Zelandiji pa tudi na Bližjem Vzhodu so prej že v tovarni naložili v kontejnerje, ki so jih nato posebni tovornjaki prepeljali do ladij v koprskem pristanišču. Nekoliko manjše imajo težave s pošiljko za Leipzig v Nemčiji, danes sojo naložili na vlak na železniški postaji v Škofji Loki in upajo, da bo pravočasno prišla do kupca. Zamude pri dobavah bo izkoristila konkurenca Pravočasnost dobav je temelj izvoza, tuji kupci niso navajeni na zaloge, zato ne morejo čakati mesec, dva, k nekaterim gredo pošiljke na štirinajst dni, če kupilo zahodnonemško podjetje in sodelovanje so obnovili, dobiva vse večji obseg. Niko na tuje ne prodaja po ceno, kakor mnoge naše tovarne, njegov izvoz je pozitiven, saj bi sicer tovarno pri tolikšnem obsegu spravil v izgubo. V celotnem prometu ima izvoz vrednostno 60-odstotni delež. Z angleškim kupcem sodelovanje gradili dvajset let Gospodarska zbornica Slovenije je pred kratkim angleški firmi Setten Durvvard Ltd izročila priznanje za dvajsetletno, izredno dobro sodelovanje z Nikom Železniki. Prvo pogodbo so podpisali leta 1971, ko so prodali 900 tisoč mehanizmov, lani že 6,5 milijona kosov, v vseh dvajsetih letih pa 55,2 milijona kosov, od tega je bilo 5,7 milijona kosov švedskih mehanizmov, ki jih uporabljalo v Skandinaviji. Vrednostno pa je leta 1971 to znašalo 31 tisoč funtov, lani 1,5 milijona dolarjev, v letošnjem prvem polletju so jo odprli aprila letos, jim je priskočil na pomoč s predujmi za dobave, zaradi česar so lažje sfinancirali investicijo. V zadnjih letih pa jim gre na roko pri začasnem uvozu izdelavnega materiala, s čimer se izognejo carinskim zapletom in visokim dajatvam. Za nas ima res izjemen posluh, spremlja nas tam, kjer imamo težave, pravi Tina Nastran. Zamisel o mešani družbi odložili Že lani so začeli razmišljati o mešani družbi, s čimer želijo pridobiti sveži tuji kapital, imeli so nekaj resnih kandidatov, vendar so morali zamisel odložiti, po eni strani zaradi nestabilnih političnih razmer pri nas, po drugi, ker ustrezni zakoni še niso bili sprejeti. V predalu pa čaka ocena vrednosti podjetja, ki je vsekakor dobra osnova za suvereno dogovarjanje. Ocena vrednosti po metodi pričakovanega donosa v prihodnjih letih je na- Na tuje prodajo 90 odstotkov mehanizmov Niko iz Železnikov ima kuf)-ce po vsem svetu, izvažajo zlasti v zahodnoevropske države, z izjemo Francije, največ v Anglijo in Nemčijo, precej izvoza gre tudi na Bližnji Vzhod, nekaj tudi v Avstralijo in Novo Zelandijo. Izdelujejo pisarniški pribor, predvsem mehanizme za pisarniške mape, sponke in podobno. Izvozijo kar 90 odstotkov proizvodnje mehanizmov, ta program pa predstavlja 80 odstotkov celotne proizvodje. Tovarna je torej resnično življenjsko odvisna od izvoza. Največji kupec je angleška firma Setten Durvvard Ltd, lani soji prodali 6,5 milijona kosov mehanizmov, vse bolj pa ji je za petami nemški kupec iz Leipziga, ki je kupil 5,5 milijona kosov mehanizmov. Pred leti so mu veliko prodajali, v zadnjih dveh letih je bilo sodelovanje zaradi vzhodnonemških težav prekinjeno, lani je firmo 860 tisoč dolarjev. Sodelovanje je zelo dobro, firmi pravimo kar "naš Anglež", je povedala direktorica Tina Nastran, ki Niko vodi štiri leta. Izrazito dobro sodelovanje pripisuje predvsem stalni skrbi za kvaliteto izdelkov in pravočasnim dobavam, zato so uspeli ustvariti izjemno zaupanje, ki ga angleški partner tudi materialno izkazuje. Ko so v Niku gradili novo galvaniko, ki mreč pokazala, da bo ta program prinašal dobiček, kar seveda pomeni, da se vanj splača vlagati. Oceno so napravila za prihodnjih šest let, v vseh je donos pozitiven, tako po optimistični kot pesimistični varianti, prva kaže na več kot 5-od-stotne dobičke, druga nekoliko slabše, vendar še vedno pozitiven donos. • M. V., foto: J. Cigler Gorenjska banka o reševanju Železarne, Elana in Tekstilindusa Le načelno soglasje glede "mirovne pogodbe" med upniki Elana Kranj, 2. julija - Zaradi dogodkov v zadnjih dneh so običajne gospodarske vesti ostale ob strani, zato so sklepi upravnega odbora LB Gorenjske banke v Kranju stari že teden dni, nanašajo se na reševanje perečih težav jeseniške Železarne, begunjskega Elana in kranjskega Tekstilindusa ter sodelovanje banke pri prodaji obveznic radovljiške občine. GLAS Jeseniški Železarni so odobrili odlog plačila dinarskih terjatev, ki zapadejo v letošnjem letu, dokler ne bo del terjatev prevzela Republika Slovenija, kakor je bilo dogovorjeno, oziroma najkasneje do začetka februarja prihodnje leto. Upravni odbor Gorenjske banke je že večkrat obravnaval različne možnosti sanacije jeseniške Železarne, banka je pripravljena delno kompenzirati posojila in kapital, kapitalizirati del dolgoročnih dinarskih posojil in odložiti plačilo dela obveznosti Železarne. Vendar pa kot pogoj postavlja sodelovanje Republike Slovenije, ki naj bi prevzela devizne in del dinarskih obveznosti, saj Železarna ne more biti samo gorenjski problem, v skladu z dogovori bi se morala v njeno sanacijo vključiti Republika Slovenija in druge banke, članice konzorcija Slovenskih železarn. Na republiški razvni dogovori potekajo počasi, kar otežkoča postopek sanacije, vendar se je Gorenjska banka z začasnim odlogom terjatev vključila v prvo fazo, omogočila pa je tudi odkup delnic Železarne. Upravni odbor je obravnaval celoten koncept sanacije begunjskega Elana in z nekaj pridržki z njim soglašla. Vodstvo banke je pooblastil za nadaljnje usklajanje z drugimi upniki v smislu iskanja najboljše rešitve, ki mora varovati pozicije banke. Gre za t.i. "mirovno pogodbo" med upniki Elana oziroma za pogodbo o poravnavi, s katero naj bi uskladili medsebojna sporna razmerja in za pogodbo o nakupu Elana v ste- čaju ter ustanovitve Elana delniške družbe. Consultinginvest iz Varaždina je predlagal ustanovitev družbe Comel Begunje, ki naj bi kot komisionar sedanjih Elanovih upnikov kupila Elan v stečaju in nato oblikovala novi Elan kot delniško družbo, višina delnic posameznega upnika pa bi bila odvisna od višine njihovih terjatev do Elana v stečaju. Gorenjska banka zaenkrat še ni med ustanovitelji te družbe. Terjatve kranjskega Tekstilindusa je Gorenjska banka pred časom začasno odstopila zvezni Agenciji za sanacijo bank, vendar pravi, da ima kljub temu aktiven odnos do reševanja zdravega dela Tekstilindusa. Plačilo dela terjatev mu je odložila do začetka prihodnjega leta in ustanovila vzporedno podjetje Tekstilind d.o.o., ki naj bi prevzelo tiste Tekstilindusove posle, ki so smiselni in ki naj bi bili seveda rentabilni. V banki pravijo, da so pripravljeni sodelovati pri ohranitvi zdravega dela Tekstilindusa, vendar ne za vsako ceno in potemtakem le v primeru, če bodo tekoči posli pozitivni. Podjetje Tekstilind bo odprto za vse zainteresirane upnike in druge, banka se je o tem pogovarjala tudi s kranjskim izvršnim svetom, ki je koncept v celoti podprl in izrazil pripravljenost za soustano-viteljstvo novega podjetja. Nov posel za Gorenjsko banko so obveznice Občine Radovljica, njihova nominalna vrednost znaša 10 milijonov mark, namenjene pa so za financiranje infrastrukture, prestrukturiranje gospodarstva in zagotavljanje delovnih mest. Banka bo v imenu in za račun radovljiške občine prevzela svetovanje, prodajo dela izdanih obveznic in vnovčevanje kuponov. Sama pa bo odkupila del obveznic in se s tem vključila v sanacijo nekaterih podjetij iz radovljiške občine, seveda tistih, ki bodo imela stvarne sanacijske programe. • M. V. MODA ZA POLETJE NA VSAKEM KORAKU V STAREM MESTNEM DELU KRANJA PETEK, 5. JLLIJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn: lektorica Marjeta Vozlič Kolesarski izlet upokojencev Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi upokojence - kolesarje na izlet, ki bo potekal na relaciji Kranj - Medvode - Tacen - Skaručna - Vodice in nazaj v Kranj. Izlet bo v petek, 12. julija, z odhodom ob 8. uri. Odhod izpred zgradbe Društva upokojencev Kranj. Če pa se razmere pri nas še ne bodo umirile, izlet odpade. Vozi se po cestno prometnih predpisih in na lastno odgovornost. SI.3 F H RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! Frekvenca oddajanja: 97,3 MHz Čas oddajanja: od ponedeljka do sobote od 12.00 do 19.00 ob nedeljah od 10.00 do ene zjutraj Reklamni bloki:'12.50, 13.50, 14.50, 16.50, 17.50, 18.20 Informacije o vremenu, prevoznosti cest: 12.20, 15 20, 18.50 Stalne oddaje: šport: vsak ponedeljek ob 14.20 kultura: vsak ponedeljek in četrtek ob 18.20 športno-planinske prireditve: vsak petek ob 14.20 verska oddaja: vsako soboto ob 18.00 otroška oddaja: vsako nedeljo ob 10.05 Nekatere stalne plačane oddaje: svetopisemska šola (vsako sredo ob 18.20, vsak petek ob 18.20 in vsako nedeljo ob 17.20), akcija »skriti reporter« (vsak ponedeljek in četrtek ob 17.20) čestitke: vsako nedeljo od 13.00 dalje Osmrtnice: (lahko) vsak dan ob 12.15 in ob nedeljah ob 12.45 Telefona redakcije: 212 825, 212 826 Telefona studia: 21-21-22, 21-21-23 Telefax: 211-965 Pripis: program Radia Kranj bo oddajal po svoji programski shemi, če pa se bodo razmere kakorkoli zaostrile, bo Radio Kranj spet deloval kot v minulih dneh ob okupaciji Slovenije. Včasih sem stal pred gradom, danes pa... Foto: Stojan Saje Igralci gledališča Toneta Čufarja z Jesenic ne mirujejo - Gledališke sezone je praktično konec, a jeseniški gledališ-niki se ne dajo. Za 21. srečanje borcev in aktivistov Gorenjske so pripravili komedijo - enodejanko Josipa Ogrinca iz časa čitalništva "Kje je meja". Kljub hudi vročini so Rado Mu-žan, Irena Leskošek, Betka Jevtič, Klemen Klemene in Klemen Košir odlično odigrali to staro, a še vedno aktualno komedijo, ko se sosedje skregajo za nekaj centimetrov zemlje, njihovi mladi pa kot bi se vse zaklelo proti starim, tičijo skupaj in te prepire kronajo z ljubeznijo... Odlični so bili Jeseničani, navdušili so večstoglavo množico. Vse priznanje in zahvala jim gre za ta njihov prispevek srečanju na Poljanah. -Foto: D. Dolenc Kino zaenkrat zaprt Direktor Kino podjetja Kranj Ivo Triler nam je povedal, da so kino dvorane do nadaljnjega zaprte. Filme bodo po objavljenem sporedu začeli spet vrteti, brž ko se bodo razmere umirile. VREME Pratika nam za naslednji teden takole napoveduje vreme: v soboto, 6. julija, bo jasno, v nedeljo, 7. julija, vroče, v ponedeljek, 8 julija, grom, v torek, 9. julija, oblačno, v sredo, 10. julija, vroče, v četrtek, 11. julija, bo mlaj, v petek, 12. julija, pa oblačno. unine spremembe Ker bo v četrtek, 11. julija, mlaj ob 20. uri in 6 minut, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo ob severu in seve-rozahodniku in dež ob jugu in jugozahodniku. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 9.00 9.00 9.25 15.25 15.00 16.00 16.05 17.50 17.55 18.00 18.05 19.10 19.20 19.30 19.55 19.59 20.20 21.15 22.05 22.25 22.30 055 Video strani TV mozaik Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka TV Sarajevo Christabel, ponovitev angleške nadaljevanke Video strani TV mozaik, tednik (ponovitev) EP, Video strani Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Festival otroške popevke, posnetek iz hale Tivoli Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Razglednice Clivea Jamesa, dok. serija V Cityju, angleška nanizanka TV dnevnik, vreme EP video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Zakotne ceste, ameriški film Skrivni kabaret, angleški varie-tejski program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.00 Wimbledon: tenis, prenos 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.00 Alpski večer Bled '91, ponovitev 18.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris: Skavti in gozdovniki na Slovenskem 21.35 Glasbeni večer s Kirilom Ribarskim 23.05 Tenis, posnetek iz VVimbledo- na 0.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Familv album, tečaj ameriške angleščine 10.15 Mati zemlja, otroška serija 11.15 Mati zemlja, otroška serija 11.25 Hči morskih valov, norveška nadaljevanka 12.10 Lassiejin sin, ameriški film 14.05 ALO, ALO. angleška nanizanka 14.35 Poročila 14.40 TV koledar 14.50 Kako je nor ta svet, humoristična serija 15.15 Splošna praksa, avstralska nanizanka 16.50 Od maja do decembra, angleška nanizanka 16.35 Dinastija Eastvvick, avstralska nadaljevanka 17.30 Pokličimo93 17.40 Mati zemlja, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Prvi vtisi, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 The Cold Sassv tree, ameriški film 21.40 TV dnevnik 22.00 Paracelsus, angleška nadaljevanka 22.50 Ekran brez okvira 0.20 Yutel 1.20 Poročila 13.45 Video strani 13.55 VVimbledon: Tenis, polfinale (m), prenos 20.05 Nostalgija Ni Splita do Splita 20.55 Alf 21.30 Split Festival zabavne glasbe 23.00 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 0.00 Split Večer »Lepa naša« - razglasitev zmagovalca 0.30 Poročila KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Vlak, francosko-italijanski film; Burt Lancaster, Jeanne More-au, Paul Scofield. Michele Simon, Suzanne Flon in drugi TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.00 Lucvjin Show, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Naš prijatelj Koper... poleti 21.00 Zgodovina fotografije, dokumentarna oddaja 20.30 Družina Monroe, kanadska nadaljevanka 21.30 Promotion 22.30 TV dnevnik 22.40 Empire inc, televizijska nanizanka 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.00 12.15 13.00 13.10 14.35 15.00 15.30 15.55 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 21.15 21.25 21.35 23.20 23.40 1.00 Jutranji program: Čas v sliki Pravica do ljubezni, ponovitev Ruščina Mi, ponovitev Zeleno je resje, ponovitev nemškega filma Knjigovez in bakrorez; Življenje med drevesom in skorjo Domače reportaže Čas v sliki Prijazni učitelj, britanski film Batman, 1. del Šlup z zelene zvezde, lutkovna serija Ostržek Mali ljudje - veliki ljudje Obisk iz Liliputanije SOS - Hill end ne odgovarja Mini čas v sliki VVurlitzer Pravica do ljubezni Milijonsko kolo, nagradna igra Šport VVimbledon - Odprto prvenstvo Anglije, polfinale (m) čas v sliki Šport Primer za dva Znane osebnosti kuhajo Pogledi s strani Konvoj, ameriški film; Kris Kri -stoferson, AH MacGravv, Burt Young, Ernest Borgine Šport Faza IV, britanski film; Nigel Davenport, Michael Morphy, Lynne Fredrick Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 14.00 19.00 19.30 20.00 20.15 21.00 21.15 22.00 22.30 0.15 1.55 Šport, Tenis - VVimbledon, polfinale (m) Lokalni program Čas v sliki Kultura Gole in do vratu zapete, avstralski dokumentarni film Znanost Šiling Čas v sliki Marija in Jožef, švicarsko-fran-coski film Prihod rokokoja v Huzzijevo otroško kraljestvo, avstrijski film Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program glasba -9.05 Glasbena matineja - 11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Od melodije do melo dije + EP - 17.00 Studio ob 17 00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slo vencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program glasba ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz, 89,8 Mhz 96.0 Mhz 87.7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa SLOVENIJA 1 22.30 ZAKOTNE CESTE ameriški film; igrajo: Sally Field, Tommy Lee Jones, David Keith, Miriam Colon. Bivši boksar v Mobilu v Alabami sreča privlačno prostitutko. Njuno srečanje je polno nesporazumov, toda v resnici sta si zelo všeč Njuni življenjski zgodbi ju povezujeta. Oba imata za seboj veliko neprijetnih izkušenj, velikokrat sta bila prizadeta in izigrana. Po zapletu s policistom se skupaj napotita v Kalifornijo, sanjsko deželo Potovanje, polno nepričakovanih doživetij, je za oba hkrati potovanje po notra njosti. Počasi spoznavata sama sebe in drug drugega, kar jima daje moč, da se pogumno sooči ta z novim življenjem. PRO 7 5.45 Buffalo BiH / Ah, ti ljubi očka, seriji 6.35 Ponovitve: VValtonovi 7.25 Vesolje 8.10 Risanka 9.00 Lassie 9.30 Medvedje 9.55 Agencija Maxwell 10.50 Vesolje 11.45 Doogie Hovvser 12.10 Barney Miller 12.35 Detektiv stvo s čarovništvom, ponovitev 13.25 Perry Mason, serija 14.20 Risanka, ponovitev 15.10 Poročila in vreme 15.20 Ljubezen, poletje in glasba, avstrijsko nemški domovinski film 17.00 Trdo, toda prisrčno, detektivska serija 17.50 Poročila in vreme 18.05 Železna devica, angleška komedija 19.50 Show Billa Cosbyja 20.15 Kavboji, ameriški vestem 22.25 Ulice San Francisca 23.15 Leteči ubijalec - Pi-ranha II, grozljivka 0.50 Poročila in vreme 1.00 MAS.H., serija 1.25 Mo-desty Blaise - smrtonosna gospa, ponovitev ameriške kriminalke 3.20 Havaji pet nič, ponovitev 4.10 Superpo-licistka v New Yorku, ponovitev italijanske kriminalke 5.35 Nobene milosti za angele varuhe, serija 6.00 Lahko se smejete RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin - poročila vsake pol ure 6.15 in 7.15 Tenis iz Wim-bledona 6.55 in 7.55 Šport 9.20 Parada popevk 1960, nemški glasbeni film 11.25 Serije: Kolesa 12.10 Cena moči 13.05 Hammer 13.30 Kalifornijski klan 14.00 Tenis 18.45 Poročila 20.15 A-te-am, serija 21.10 Šerif v New Yorku 22.30 Tenis, vrhunci iz VVimbledona 23.05 Top Cups, ameriški film; Beau Bridges 0.40 Smrtonosne počitnice, angleška kriminalka SCREENSPORT 8.00 Motošport 8.30 Motošport 9.00 Avtomobilizem 9.30 Avtomobilizem 10.30 Šport iz Francije 11.00 Stop 12.00 Avtomobilizem 13.00 Lahka atletika, mednarodno srečanje 15.00 Golf 17.00 Nogomet 18.00 Truck Stunts 19.00 Športni magazin 19.30 Nogomet 20.00 Avtomobilizem KINO 5. julija 8.30 Vremenska panorama 13.55 Nekoč CENTER amer. thrill KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION amer. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 21.30 uri STORŽIĆ prem. amer. akcij, filma KRVAVI ŠPORT ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II. ob 20 uri KOMENDA amer. film MORSKE SIRENE ob 20 uri LAZE amer. akcij, film NA BOJNI STEZI ob 19. uri ČEŠNJICA amer. vohun film ŽIVI PAKET ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ŠKOFJA LOKA amer drama HAVANA ob 19 uri RADOVLJICA amer. zab film IZGANJALCI DUHOV 3. del ob 20. uri BLED amer. krim. film BREZ IZHODA ob 20. uri U H u cu < — w —> Z ui on C < r— co IZ ŠOLSKIH KLOPI PIŠE: Helena Jelovčan Želje in nasveti našim naslednikom Če bi me vprašal prvo-šolček, bi mu odgovoril zelo na kratko: "Ko hodiš v prvi razred, bodi tiho in se "prilizuj" tovarišici, pa boš odličen, kot sem bil jaz. Ko si v šestem razredu, pa nikar več ne zapravljaj časa za učenje, saj vas vsi tovariši poznajo le iz petega razreda, ko ste bili še vsi pridni in navdušeni za delo. Seveda ne smemo izpustiti "sedemčkov", kajti to je pravi čas za zabavo. Znaš ravnati s "plonklist-ki*\ znaš ponarejati podpise staršev (to se naučil v šestem razredu)? Geslo sed-mošolčkov je: Živi. uživaj in žuriraj, v prostem času pa študiraj! Andrej Repič, 8. d r. OŠ Franceta Prešerna Kranj Mladost je norost, čez vodo skače, kjer je most Mladost je res lep čas. Takrat doživljaš ves svet bolj prijazno. Ko sem bil še mlajši, sta me pazila ata in mama. To so bili časi! Mislil sem, kako "the best" je v šoli. Sele sedaj spoznavam, kako zelo sem se motil. Čas ne gre nazaj in jaz se moram sprijazniti s tem, da hodim v šolo in da tam ni vse "z rožicami postlano". Res, da nisem star, vendar si mislim, da sem bil takrat še neumen. Z bratrancem sva marsikdaj ušpičila kakšno traparijo; najina največja strast je bilo kurjenje. Nekaterim je v veselje igranje z avtomobilčki ali pa ritje po peskovniku. To se mi ne zdi trapasto za tista leta, pa vendar sva raje počela kaj nevarnega, avanturističnega. Najprej sva nacepila trske. To sem delal jaz, zato da mi ni bilo treba hoditi... pardon letati do kurilnice. Jaz sem vse prej premislil, da me ni on izkoristil. Nato sva v prostoru pod teraso staknila staro pečko (roštilj) in zakurila. Veselil naju je tudi star "auspuh" od tovornjaka. Midva sva pravila rajfnk. Vanj sva natlačila listje, ki je dajalo zelo črn dim. Iz "rajfnka" se je zelo kadilo. Pa ni kadil samo on. Kadila sva tudi midva -srobot, a to je že druga zgodba. Največja norost pa je bilo kurjenje bencina. Da, prav slišite, bencin. Čeprav sem hodil Zmeda Moja skuštrana glava je vroča kakor lava obraz rdeč kot sonce je žareč. Komaj sem se oblekel si pižamo prepoteno slekel sem svoje cunje nase dal in le s težavo v šolo se podal. V šoli pa vse narobe noben učitelj ne razume da ta nora mlada leta včasih kvari puberteta. Nace Volčič, 6. r. OŠ Staneta Žagarja Kranj Moje vsakdanje opravilo je, da moram do štirih skuhati kosilo in pospraviti sobo. Domačo nalogo moram imeti narejeno in moram biti preoblečena. Najraje pomivam posodo, nošenje drv pa mi nič ne diši. Polona Zupane, 4. r. OŠ Dražgoše na gasilske vaje in kljub neštetim opozorilom starejših, sva vso stvar izvedla - tudi jaz pravim, "na napakah se učimo". In to drži. Lepo sva nalila bencin v posodo, ga postavila na sredo vrtne grede. Nato sem se šel jaz malo heroja in sem vrgel vžigalico v (fizično izraženo) kapljevino. Iz nedolžnega ognja vžigalice se je razvil neprimerljivo večji ogenj. Prišla pa je druga težava; ognja se ni dalo pogasiti! To sem tudi pričakoval. Najprej sva poskusila s cevjo za zalivanje vrta. To ni šlo. Hitro sem pomislil na tisto, kar so odvzeli za tekmovanje: - odvzeti snov, ki gori - ne bi šlo; - znižati temperaturo snovi -sva že poskusila, ne; - preprečiti dostop zraka - ja, z zemljo pa sva ga! Bencin je takoj zavzel svoje mesto v garaži. To je bilo treba prikriti staršem. Pa se je vse srečno končalo! Primož Lipar, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Šola - šala Če učenje ne bi bilo mučenje. če učilnica ne bi bila mučilnica. če učitelj ne bi bil mučitelj. če učenec ne bi bil mučenec, bi bila šola šala. Jan Antonič, OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Mladi pesnik Nace Volčič Nace Volčič je učenec 6. razreda, toda poznamo ga vsi, saj večkrat nastopa na šolskih predstavah, a najboljši je v svojih pesmih. Berite in presodite! Kaj ti daje navdih za pesem? »Ko delam domačo nalogo ali se učim, čutim v sebi nemir, ki mi pravi: moraš še nekaj narediti! Takrat se spomnim in napišem pesem.« Kdaj se je začelo? »Bil sem star šest ali sedem let, v TV oddaji je neko dekle bralo svojo pesem o knjigi, zelo meje zanimalo. V istem trenutku me je pičilo, vzel sem svinčnik in zapisal nekaj besed, to je bila moja prva pesem.« Ali besedilo večkrat popravljaš, ga piliš? »Največkrat ne, če ga mamica skritizira. ga tudi popravim.« Kdaj pišeš? »Zelo rad imam mir. včasih po doživljaju, žalostnem ali veselem.« Si svoje pesmi že kje objavil? »Sem. Največ v Gorenjskem glasu.« Kaj še počneš? »Veliko berem, najraje Franceta Bevka, poslušam klasično glasbo - Mozarta, zelo rad sem prost, prost tako, brez obveznosti.« Kaj pa ljubezen? »Oh, zardevam.« Skoraj bi pozabili, kako pa v šoli? »Ja, s šolo je pa tako: pri slovenščini se rezultata kontrolne veselim, pri matematiki pa sploh ne« In na koncu, hvala za lepe pesmi. Špela Šušković in Maja Korošec, 8. b r. OŠ Staneta Žagarja, Kranj IZ ŠOLSKIH KLOPI Prvo leto v šoli je polno presenečenj. Ko smo prvič pisali matematiko, sem naloge prva rešila. Brž sem list oddala tovarišici, nato pa sem se usedla nazaj v klop. Začela sem se dolgočasiti. Da bi se zamotila, sem najprej natančno pospravila svojo puščico in ostale šolske potrebščine. Nato pa sem sedla na klop in mirno pela. Večina učencev meje začudeno gledala. Tovarišica mije rekla samo: "Barbara?" Misleč, da sem kaj narobe naredila pri kontrolni, sem se za trenutek ustavila, zatem pa zopet začela peti. Tovarišica meje še enkrat poklicala. Se tedaj nisem vedela, kaj je narobe. Nato pa sem se nenadoma domislila, da pojem pesem v šoli in da nisem ne doma ne v vrtcu. Videla sem, da se mi večina smeje, zato sem sedla na stol in se delala, kot da ni bilo nič. Šele ob tem dogodku sem se zavedela, da v šoli ni vedno zabavno tako kot doma ali na igrišču. Barbara Jošt, 7. e 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Radovedni Taček: Pajek 9.14 Klub klobuk na počitnicah 9.45 Denijevo jajce, avstral. kratki igrani film 10.15 Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka 10.40 Zgodbe iz školjke 11.45 Naši pevski zbori pojejo dela sodobnih skladateljev 12.15 Mednarodna obzorja: Švica 12.45 Video strani 14.15 Video strani 14.25 Povečava, ponovitev 14.55 Barva tvojih oči, slovaški film 17.20 Sova, ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Kapitan Povver, ameriška nanizanka 18.30 EP Video strani 18.35 Prostozidarji od blizu, ponovitev angleške dokumentarne serije 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 KRIŽKRAŽ - žrebanje 21.15 Sova: Na zdravje!, ameriška nanizanka 21.50 TV dnevnik, šport, vreme 22.10 Sova Tvvin peaks, ameriška nadaljevanka, Stark: Zrcalna podoba, ameriški film 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.00 VVimbledon: Tenis, finale (ž), prenos 13.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Muppet shovv: Linda Ronstadt 19.30 TV dnevnik 20.15 Oslo: GP v atletiki, prenos 23.25 Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 9.35 9.45 10.45 11.15 13.15 14.55 15.05 15.15 17.00 17.05 17.35 18.05 18.25 18.55 19.30 20.05 2145 22.35 23.55 0.15 1.50 2.50 Poročila TV koledar Vesela sobota, spored za otroke Alf, ameriška nanizanka Igrani film Hobotnica, italijanska nadaljevanka Ciklub filmov Nikole Babica: Vox populi, dokumentarni film Sedmi čut Sin Monte Christa, ameriški mladinski film Poročila Narodna glasba TV teden TV razstava Lorna Doone, serijski film Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija TV dnevnik Igrani film Festival zabavne glasbe Split '91, prenos zaključnega večera TV dnevnik Športna sobota, oddaja TV Novi Sad Festival zabavne glasbe Split '91: Shovv Tomislava Ivčića in razglasitev zmagovalcev, prenos Yutel Poročila 14.55 Wimbledon: Tenis, odprto prvenstvo Anglije, finale, prenos 17.00 VVimbledon, tenis 20.40 Slupni račun, humoristična serija 21.10 Oslo: Atletika, Grand Prix, prenos 23.30 Naključna partnerja, serijski film 0.15 Glasbeni maraton KANALA_ 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Navidez brez povoda, francoski triler TV KOPER 117.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.25 Videoagenda 19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.40 Čarobna svetilka, otroška oddaja 20.40 Bidasse Academv - na vso moč, francoski film 22.05 TV dnevnik 22.15 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 23.05 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 11.00 12.30 13.00 13.10 13.40 15.30 16.00 17.00 17.20 18.00 18.05 18.30 19.30 20.00 20.15 22.05 22.45 020 0.25 1.55 Čas v sliki Pravico imamo ljubiti Angleščina Francoščina Ruščina Kot najdeno, tako izgubljeno, ameriški film Hallo Austria, hallo VVienna Čas v sliki Kranj srečanja - narava Ljubezen, jazz in prešernost, nemški film Otroški program V senci sove, angleška pustolovska serija Otroški VVurlitzer Mini čas v sliki Otrok konj Čas v sliki Šport Leteči zdravniki Čas v sliki Šport Grand Prix narodne glasbe Manekenka in vohljač Šef, francosko-italijanski film Čas v sliki Pom, pom dekleta, ameriški film Čas v sliki/Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.55 Takrat 14.00 Šport 18.00 Pravico imamo ljubiti nato ORF danes 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Becket, angleški film 22.40 Čas v sliki 22.45 Večerni šport 23.15 Glavna stvar - komično 23.45 Donauinselfest 1991 1.00 Čas v sliki 1.05 Ex libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA ni do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba RADIO TRIGLAV pENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa 6.25 Dustv Dusty, ameriška pustolovska nadaljevanka 6.50 Jimmv Ste-wart Shovv, ameriška nadaljevanka 7.10 Velika čer, avstralski dokumentarni film 8.25 Kamen Marca Pola 9.15 Niklaas, mladenič iz Flandrije 9.40 Muppet shovv 10.05 Moj ljubi bober, ameriška nadaljevanka 10.30 Mork in Mindv, ameriška nadaljevanka 10.55 Barney Miller 11.20 Cosby Shovv 11.45 M AS.H. 12.10 Trojica s štirimi pestmi 13.00 Ljubezen, poletje in glasba, avstralska komedija, ponovitev 14.35 Velika čer, avstralski dokumentarni film 15.25 April odkriva moške, ameriška komedija 17.00 Anf-gel na zemlji 17.55 Poročila 18.10 Havaji pet nič 19.50 Cosby shovv, ponovitev 20.15 Most v Remagenu, ameriški vojni film 22.15 K vojakom, ameriški erotični film 23.45 Ulice San Fran-cisca, ponovitev 0.40 M.A.S.H. RTL PLUS 6.00 Pravljice iz vsega sveta 7.10 V deželi dinozavrov 7.35 Dragi stric Bili 8.00 Mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetsonovi 10.35 Mr T. 11.00 Marvel Universum 12.35 He Man 13.00 Super Mario Brothers 1325 Želve Ninje 14.10 Street Havvk 15.00 Prenos s teniškega turnirja v VVimbledo-nu 19.00 Nogometna oddaja 19.30 Houston Knights 20.15 Na življenje in smrt 22.00 Mladoletniki, ameriška komedija 23.20 Rosno mlade zapeljivke, 2. del, nemški erotični film 0.50 Bogat in brezobziren, italijanska erotična komedija 2.30 Rosno mlade zapeljivke, 2. del, ponovitev 3.50 Kaj pride za tem, angleški film SLOVENIJA 1 SOVA ZRCALNA PODOBA ameriška barvna kriminalka; igrajo: Nicolas Surovy, Kristie Al-ley, Dennis Hooper in drugi. Detektiv Evan Stark se je rodil, šolal in zaposlil v mestu vVichit-ta, Kansas. Njegov kolega se prav tako bojuje proti trgovini z mamili. Oba prijatelja preganjata včasih celo iste kriminalce, skratka tekmujeta; v stiski si seveda pomagata. Neke noči pa neznanec ustreli Starkovega prijatelja, ki zve, da je oddelek za notranje zadeve nadzoroval umorjenega I Tako se Stark znajde pred dvojno nalogo: poiskati mora morilca in dokazati prijateljevo nedolžnost. V njegovi pisalni mizi najde kuverto, v kateri je razglednica s fotografijo lepe ženske, imenom lokala, izpisano telefonsko številko in žeton iz Las Vegasa. Stark se odpravi v bleščavi Las Vegas. Poročnik lasvegaške policije Bliss ga nemudoma opozori, da je Las Vegas njegovo mesto in naj ne nadleguje ljudi, zlasti ne v igralnicah. Seveda se Stark ne ozira na njegove napotke, ampak se zarije v preiskavo. Hitro najde lepotico z razglednice. Magie mu pove, da je poznala njegovega prijatelja, vendar pod drugim imenom. Že podatek, da je umorjeni obiskoval Las Vegas, je presenetljivo. To je počel pod lažnim imenom, kar priča o prijateljevem dvojnem življenju... In takšnih podatkov, dokazov je čedalje več... SCREENSPORT 1.30 Baseball - Nevv York Yankees: Baltimore 3.30 Tajski boks 5.30 Bo-Ijard snooker 7.30 Šport v Franciji 8.00 Badminton - svetovno prvenstvo 9.00 Baseball - New York Yankees : Baltimore 11.00 IMSA dirke 12.00 Nemški moto šport 13.00 Moster trucks 14.00 Golf 15.00 Poročilo iz VVimbledona 15.02 Golf, nadaljevanje 16.00 Poročilo iz VVimbledona 16.02 Nadaljevanje golfa 17.00 Poročilo iz VVimbledona 17.02 Mednarodni moto šport 18.00 Poročilo iz VVimbledon 18.02 Nogomet - pokal Amerike, napoved 18.30 Super kolesarji A Za ^ /uspešen\ m posel propagandna M i OBJAVA # v Gorenjskem glasu ▼ . Pokličite f 218-463 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od stra- CENTER amer. thrill. KO JAGENJČKI UTIHNEJO ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION amer. thrill. KO JAGENJČKI UTIHNEJO ob 21.30 uri STORŽIĆ amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. RES JE DOBRA ob 20. uri ŽELEZAR amer. kom. GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II. ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA prem. amer. drame - kom. MORSKE SIRENE ob 19 in 21. uri ŽELEZNIKI amer. drama HAVANA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film POLICAJ IZ VRTCA ob 18.30 in 20.30 uri RADOVLJICA amer. barv. film VOJNA ZA SLAVO ob 20. uri BLED amer. krim. film K-9 ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. barv. film KLETKA ob 20. uri SLOVENIJA 1 17.05 SPENCERJEVA GORA ameriški barvni film; igrajo: Hen-ry Fonda, Maureen 0'Hara, James MacArtur, Mimsv Framer, Donald Crisp. Pod Spencerjevo goro v Wyo-mmgu živi desetčlanska polpro-letarska družina, oče dela kot delavec v lokalnem podjetju, njegova žena in otroci pa kmetujejo na ohišnici ob kmetiji, kjer živijo. Očetov sen je, da bi na pobočjih Spencerjeve gore za družino zgradil lepši in prostornejši dom, ob tem pa svojih osem otrok spravil do kruha. Najstarejši sin zaključuje srednjo šolo in je najboljši učenec, toda denarja za nadaljevanje njegovega šolanja družina ne premore. Lokalni župnik si prizadeva, da bi za fanta preskrbel štipendijo za študij bo gsslužja in bi tako fant lahko nadaljeval s šolanjem, toda njegova prizadevanja niso dovolj. Oče sklene, da se bo odpovedal življenjskim sanjam, novemu domu za svojo družino, proda zemljo, da bi njegov sin lahko odšel na šolanje. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 Video strani 9.05 Otroška matineja, Živ žav 10.00 Pobeg, norveški igrani film 10.30 Boljše življenje, humoristična nadaljevanka TV Beograd 11.10 Domači ansambli: ansambel Lojzeta Slaka 11.40 Obzorja duha 12.00 Video strani 13.10 Želvin dan, glasbena komedija HTV 14.30 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Spencerjeva gora, ameriški film 19.00 Risanke 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Neuničljivi, humoristična nadaljevanka HTV 20.45 Zdravo 22.05 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Tvvin peaks, ameriška nadaljevanka 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.40 Magnycours: Formula 1, prenos 15.00 VVimbledon: Teniški turnir, finale (m), prenos 19.00 Da ne bi bolelo: Lymska bore-lioza 19.30 TV dnevnik 20.00 Poznavalec piva, angleška dokumentarna serija 20.30 Ciklus filmov Carlosa Saure: Hodulje, španski film 22.05 Formula 1 za veliko nagrado Francije, posnetek iz Magnyco-ursa 23.10 Športni pregled, oddaja TV Novi Sad 23.40 Yutel, eksperimentalni program L PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 10.45 Zabava vas Dino Dvornik 11.40 Nedelja v Pudarini, narodna glasba 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 Zdravila, izobraževalna oddaja 14.25 Obzorje, nedeljsko popoldne 17.10 Veni, vidi 17.15 Nevesta je prelepa, francoski film 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 G Flaubert: Bouard in Pecuc het, francoska drama 21.35 Boj za demokracijo, dokumentarna serija 22.35 TV dnevnik 22.55 Madžarski virtuozi, glasbena oddaja 23.55 Športni pregled, oddaja TV Sarajevo 0.25 Poročila TV HRVATSKA 2 14.55 VVimbledon, tenis, odprto prvenstvo Anglije 19.00 Magycourse, F 1 za veliko nagrado Francije 20.00 Risanka 20.20 National Geographic 21.20 Vse razen ljubezni, humoristična nanizanka 23.10 V poznih urah, ameriška nanizanka KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Svetloba in sence, španska drama TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.25 Videoagenda 19.30 Čarobna svetilka 20.30 Lokostrelci iz Shervvooda, britanski pustolovski film 21.50 TV dnevnik 22.00 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.50 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Ognjeni ples, ameriški film 10.55 Takrat 11.00 Teleskop - Italija 11.45 Znanje specialno 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Pravico imamo ljubiti 13.35 Lepa Isabelle. italijanski film 15.15 Raj za živali 15.25 Risanka 15.30 The Real Ghostbusters 15.55 Lutke 16.15 Eden, dva ali trije 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Klub za starejše 17.50 Koncert: New Kids on the Block 18.30 Leteči zdravniki 19.15 Žrebanje lota 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Moje potovanje v Prago 21.00 Najmlajši dan 22.40 Budin nauk 22.45 Konzul 0.25 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Nepraktično ne more biti lepo 10.15 Universum 11.00 Mozartov koledar 11.05 Mozart in klavir 12.40 Literatura 13.00 Domovina, tuja domovina 13.30 Športno popoldne 18.25 ORF danes 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Čas v sliki 19.48 Primer za tožilca 20.15 Kraj dejanja 21.50 Čas v sliki 22.00 Hotel na plaži, francoski film 23.45 Chicago 1930 1.35 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate. Pesmi - 23.15 04.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otro ke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu -10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev - 13.00 - Tema 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP -18.59 - Odpoved programa PRO 7 6.15 Dusty, Dusty 6.40 Jimmy Ste vvart shovv 7.00 V carstvu divjih živali 7.45 Kamen Marca Pola 8.10 Muppet shovv 8.35 Kapitan Scarlet 9.25 Pustolovščine s Sindbadom 9.50 Mladi general, francoski film 11.25 Cosby shovv 11.50 M.A.S.H. 12.15 Angel na zemlji 13.055 V carstvu divjih živali, ponovitev 13.55 Železna devica, angleška kriminalka 15.35 Havaji pet nič 17.15 Trojica s štirimi pestmi, ponovitev 18.00 Poročila 18.20 Temna zveza, ameriški fantastični film 19.45 Cosby Shovv 20.15 Foul play, ameriška kriminalka 22.15 Ulice San Francisca 23.10 Vas zadeva zanima, francoski erotični film 1.55 Most v Remagenu, ameriški vojni film, ponovitev RTL PLUS 6.00 Mr. T. 620 He Man 6.45 Jetsono-vi 7.10 Različne mladinske oddje 9.15 Risanke 11.00 Tattingerjevi 11.50 Romanca brez konca 12.35 Velikani 13.00 Moj oče je zunajzemeljsko bitje 13.30 Prenos dirke Formule 1 za veliko nagrado Francije 15.00 Prenos tenisa iz VVimbledona 18.45 poročila 19.20 Umor je njen konjiček 20.15 Dr. Detroit, ameriška komedija 21.55 Spi-eglov TV magazin 22.30 Prime Time 22.40 Model in vohljač 23.55 Ponoči, ko zmrzne kri, grozljiva odkritja 0.15 Alfred Hitchcock prikazuje SCREENSPORT 2.00 Profesionalni boks, prenos 4.00 Baseball 6.00 Evropski rallykros 7.000 Dirke dragsterjev 8.00 Jadranje 9.00 Konjeništvo 10.00 Britanska formula 3 10.30 Alpski rally 11.00 Atletika 12.00 Dirke dragsterjev 13.00 VVrest-ling 14.00 Profesionalni boks 15.00 Poročilo iz VVimbledona 15.02 Profesionalni boks 16.00 Poročilo iz VVimbledona 16.02 Poročilo 17.02 Nogomet 18.00 Poročilo 18.02 Nogomet, nadaljevanje 18.30 Britanski moto šport 19.00 Poročilo 19.02 Kolesarstvo 19.30 Bovvling 20.00 Poročilo 20.02 Bovvling - nadaljevanje 20.45 Nogomet Nogomet - Kolumbija : Ekvador, prenos 22.50 Nogomet -Urugvaj : Bolivija, prenos Prijetno za oko - gorenjski utrinek iz Radovljice. Foto: Stojan Saje KINO_7. julija CENTER amer thrill. KO JAGENJČKI UTIHNEJO ob 17. in 19. uri LETNI KINO STADION amer. kom. GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II ob 21 30 uri STORŽIĆ amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 16. uri, amer. trda erot. DESERT S SMETANO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. vohun, filma ŽIVI PAKET ob 17. in 19. uri, prem. amer trde erot. RES JE DOBRA ob 21. uri ŽELEZNIKI amer. trii. NIKITA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. ak cij. film POLICAJ IZ VRTCA ob 18 30 in 20.30 uri RADOVUICA amer glasb, film LA BAMBA ob 18. uri, amer. zab. film IZGANJALCI DUHOV ob 20. uri BLED amer krim. film BREZ IZHODA ob 18. uri, amer. barv. film KLETKA ob 20. uri BOHINJ amer. krim. film K 9 ob 20. uri SLOVENIJA 1 20.05 POŠTAR drama TV Skopje; scenarij in režija: Bogdan Pop Gorčev; igrajo: Ivan Petruševski, Silvija Stoja-novska, Katarina Krsteva, Kire Andonov in drugi. Poštar malega makedonskega mesta iz radovednosti odpira tuja pisma Tako je odprl tudi pismo žene zgodovinarja umetnosti, ki je prišel raziskovat zgodovino tamkajšnjih samostanov. Poštar iz pisma razbere, da je ona zaljubljena v drugega, pa iz radovednosti prebira pisma obeh »zaljubljeni«. Nekega dne od moškega pride pismo, v katerem sporoča, da je njune zveze konec. Poštar odloči pismo zadržati zase in sam napiše pismo v imenu neznanega moškega. Vsa zadeva se potem zaplete tako, da pride do »prijetnega srečanja«, ki ima tudi svoje neprijetnosti... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV Mozaik, ponovitev 9.00 Igrajmo se gledališče 9.35 Da ne bi bolelo: Lymska bore lioza 10.05 Mladinski pevski festival Celje '89 10.40 Obzorja duha 11.00 Video strani 14.00 Zdravo, ponovitev 16.35 Sova, ponovitev 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 TV mozaik 18.05 Utrip, ponovitev 18.20 Zrcalo tedna, ponovitev 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Novosti založb 18.45 Radovedni Taček: Boben 19.00 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Bogdan Pop Gorčev: Poštar, drama makedonske TV 21.10 Osmi dan 21.55 TV dnevnik, vreme 22.20 400 let slovenske glasbe, ameriška animirana nanizanka 23.05 Sova: Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka Tvvin peaks, ameriška nadaljevanka 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 19.00 Poletni pokal v skokih, reportaža iz Velenja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 21.30 Tunguzijska katastrofa, poljudnoznanstvena oddaja HTV 21.55 Rezervirano za šanson, Šanson Rogaška '88 23.15 YUTEL, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Family album, tečaj ameriške angleščine 10.15 Zlata nit, otroška serija 10.45 Boj za demokracijo, ponovitev dokumentarne serije 11.45 Video strani 11.55 Kapitan Horatio Hornblovver, ameriški film 13.50 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 14.15 Rumena reka, dokumentarna serija 15.05 Poročila 15.10 TV koledar 15.35 Zvezdne steze - nova generacija, ameriška znanstvenofantastična nanizanka 16.20 Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka 16.45 Delo na črno, ameriška nanizanka 17.40 Zlata nit, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Alpe Jadran 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 J. Mortimer: Življenje z očetom, angleška TV drama 21.25 Sedem dni v svetu, zunanja politika 21.55 TV Dnevnik 22.15 Kinoteka Hollvvvooda: Penny Serenade, ameriški film 0.15 Poročila TV HRVATSKA 2 20.30 Napoved programa 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Možgani razreda, humoristična serija 20.55 Dinastija Eastvvick, nadaljevanka 22.15 Domovina, dokumentarna serija 22.20 Temna plat pravice, špansko- angleška nadaljevanka 23.10 Poročila 23.30 Glasbeni vsakdan KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana serija 20.30 Nekdo krvavi, francoska drama TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio 20.00 Lucyjin Shovv, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Naš prijatelj Koper... poleti 21.00 Ah! LOperetta, glasbena oddaja 21.30 Dokumentarna oddaja 22.00 TV dnevnik 22.10 V svetu domišljije 23.00 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Dopoldanski program; Čas v sliki 9.05 Raj za živali 9.30 Slika Avstrije 10.00 Tednik, ponovitev 10.30 Bonjur Capitaliste 12.00 Demokracija - mrtev ali živ 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca, ponovitev 13.40 Tarzan, ameriški film 14.50 Zaboj s triki 15.00 Lutke 15.30 Ostržek 15.55 Mali ljudje - veliki ljudje 17.00 MiniČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.30 Leteči zdravniki 19.20 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter 22.10 Bližnji posnetek 22.40 Vas ob meji 0.45 Magic Slim and The Teadrops 1.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.20 Takrat 15.25 Rentniki, ameriški film 17.00 Sedem čudes tehnike 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.25 Čas v sliki od začetka 22.30 Nippon - pot Japonske do velesile 23.30 Nočni studio 0.30 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - PRO 7 6.05 Buffalo Biil 6.30 Ah, ti ljubi oče 6.55 Agencija Maxwell 7.40 Space 9.00 Pustolovščine s Sindbadom 9.25 Richmond Hill 10.15 Čarovnik 11.10 Space 11.55 Mister Smith 12.20 Cos-by Shovv 12.45 Trd, toda prisrčen 13.35 April odkriva moške, ameriška komedija, ponovitev 15.35 Kapitan Future 16.10 Mladenič z druge zvezde 17.05 Doogie Hovvser 17.45Ć Ulice San Francisca 18.30 Risanke 20.15 Na lastno pest, ameriški vestem 21.35 Zadnji posranci iz čete, italijanski erotični film 23.00 Starsky 8» Hutch 0.00 Foul play, ameriška kriminalka, ponovitev 1.50 Avtostopar 2.290 Vas zadeva zanima, francoski erotični film RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Ponovitev vrhuncev z dirke Formule 1 9.25 Lovec na duhove, film, ponovitev 11.00 Shovv trgovina 11.25 Kolesa 12.10 Cena moči 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.25 Ekipa A 20.15 Sef 21.10 Glavne novice, ameriška nadaljevanka 22.55 10 pred 11 23.30 Play-boy pozno zvečer 0.25 Ponižana in ljubljena, ameriški film SCREENSPORT 8.00 Nogomet 9.30 mednarodni moto šport 10.30 Britanski moto šport 11.00 Moster trucks 12.00 Jadranje 13.00 Nogomet - pokal Amerike 14.30 Nemški avto moto šport 15.30 Kolesarstvo - dirka po Nemčiji 16.00 Svet športa 16.30 Nogomet - pokal Amerike 22.30 Formula ena - dokumentarni film 23.00 Golf - Monte Carlo 0.20 Nogomet - čile : Peru, prenos KINO_8. julija CENTER amer. kom. GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II.ob 19. uri LETNI KINO STADION amer. kom. GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II. ob 21 30 uri STORŽIČ JULIJA in AVGUSTA predstave samo ob petkih, sobotah in nedeljah ob 20. uri. Na sporedu bo trda erotika! ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. glasb film LA BAMBA ob 20 uri BLED amer zab film IZGANJALCI DUHOV ob 20. uri GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II (Look Who*s Talking Too) maeriška komedija; režija: Amy Heckerling; igrajo: John Travolta, Kristie Alley, Olympia Dukakis in glasovi Brucea VVillisa m Roseanne Barr Uspeh komedije Glej no, kdo se oglaša je dokazal, da občinstvo najbolj privlačijo vsakdanji človekovi problemi. Mali Mikey, ki zrelo komentira dogajanja okrog sebe, je postal sinonim za vse otroke, ki so včasih dalekovidnejši od njihovih staršev. V naše kinomatografe prihaja drugi del filma, v katerem je prav tako glavna atrakcija mali Mi-key, ki pa je v svojih komentarjih dobil novo partnerico - sestrico. ZA DOM IN DRUŽINO PIŠE: Danica Dolenc Vroči večeri - hladne večerje Piščanec v solati Pečena piščančja bedra ponudimo hladna, s solato in pikantnim prelivom iz jogurta, majoneze in zelene. Na enak način pripravimo tudi kuhano belo piščančje meso. Za 4 osebe potrebujemo 4 pečena piščančja bedra (ali 600 g belega piščančjega mesa, ki ga skuhamo v pol litra kokošje juhe iz kocke in v decilitru belega vina. Meso ohladimo v juhi, nato ga odcedimo in narežemo na pramene), 150 g zeleninega gomolja. 40 g lešnikov, sok ene limone, 100 g majoneze, 150 g jogurta, pol žličke šoli, 1 žlico sladkorja, 1 glavo ledenke. Solato očistimo, operemo in odcedimo, damo v skledo. Na solato zložimo pečeno ali kuhano piščančje meso. Očistimo in olupimo zeleno, narežemo jo na kocke. Damo jo v električni mešalnik, sesekljamo jo in zmešamo z limoninim sokom, jogurtom, lešniki in majonezo. Omako solimo, po okusu tudi sladkamo. Prelijemo jo čez piščanca in solato. K solati ponudimo črn kruh. Kislo mleko z meto K hladni večerji ponudimo hladen mlečni napitek, na primer kislo mleko s priokusom mete. Za 4 osebe potrebujemo: 400 g limon, pest metinih lističev, 50 g sladkorja, 1/2 1 kislega mleka. Limone olupimo in narežemo. V električnem mešalniku sesekljamo na koščke narezane limone, metine lističe, sladkor in polovico kislega mleka. V kozarce damo kocke ledu, prelijemo z limoninim kislim mlekom in dolijemo preostalo kislo mleko. Okrasimo z metinimi lističi in ponudimo. Bolj hladen bo napitek, bolj bo teknil. Ta mesec na vrtu Z rahljanjem zadržujemo vlago v tleh Poletje s svojo sušo in vročino se približuje višku. Ta čas terja od nas razumno in izdatno zalivanje, ob tem še enkrat opozarjamo na nizke nasipe okrog gredic ali kolobarjev sadnega in drugega drevja. Po zalivanju in po dežju, zlasti pa po hudih neurjih, je treba tla plitvo zrahljati, kar najbolje storimo z rahljačem. S tem pretrgamo kapilare, po katerih voda izhlapeva iz zemlje. Z rahljanjem tal torej zadržujemo vlago v njih, polega tega pa tla tudi prezračujemo in omogočamo zraku, da pride do korenin. Navadno rahljamo le 3-4 cm globoko. Po vročini in soncu nikoli ne gnojimo, ker potegne povečana koncentracija mineralnih soli v tleh sok iz rastlin in rastline začno veneti in se sušiti. Med cvetnimi grmovnicami in drevjem polagoma nehamo gnojiti, da drevnina ne poganja več in les do zime dozori, sicer je nevarno, da rastline ozebejo. Setveni koledar za naslednji teden Danes, v petek, 5. julija, bo ves dan čas za sajenje sočnih zelenih rastlin, prav tako še jutri, v soboto, 6. julija, zjutraj, čez dan pa bo primeren čas za sajenje rastlin z nadtalnimi plodovi in semeni. V nedeljo, 7. julija, in v ponedeljek, 8. dopoldan ne bo primeren čas za nobene saditve in sejanja, popoldne in v torek ves dan pa bo čas za rastline s podtalnimi plodovi, kot so korenje, repa, pesa, kolerabice in podobno. V sredo, 10. julija, bomo sadili rožice in oljnice, v četrtek, 11. julija, čas spet ne bo primeren za nobene saditve in sejanja, v petek, 12. julija, pa bomo zjutraj sadili in presajali rože, čez dan pa sadili in sejali solate. Ko zmanjka elektrike Zamrzovalna skrinja zdrži 48 ur Če bi v teh nepredvidljivih dneh zmanjkalo elektrike, bomo seveda najbolj v skrbeh za živila v zamrzovalni skrinji. Zamrzovalna , skrinja ostane lahko brez elektrike 48 ur, s tem, da je ves ta čas ne smemo odpirati. Čim jo bomo odpirali, moramo računati, da bodo živila še hitreje odmrznjena. Če torej elektrike ni tudi po 48 urah, moramo hrano uporabiti, a ker je to skorajda nemogoče -ponavadi je skrinja polna - poskušajmo že prej zamrznjena živila prepeljati do prijateljev, znancev, sorodnikov, kjer elektriko še imajo ali imajo vključen agregat. To vsekakor storimo v primeru, če bomo že vnaprej vedeli, da bomo dalj časa brez elektrike. Če bi grozila takšna nevarnost, bomo seveda o tem pravočasno obveščeni. In še to je prav, da vemo: dlje zdrže živila, če je skrinja polna, kot pa na pol prazna. Morda je dobro vedeti tudi to, da so včasih gospodinje sveže meso ohranile dalj časa sveže tako, da so kos mesa ovile v cunjo, namočeno v kis in so ga spravile v najbolj hladen kotiček kleti. Če pa bi se nam živila kljub vsem prizadevanjem skvarila, jih ne smemo vreči na odprto gnojišče, temveč jih moramo zakopati v zemljo. S tem se ne izognemo le smradu, ki bi se razvil v okolici, temveč tudi nevarnosti, da bi ta živila raznašale živali in bi lahko prišlo do hudih okužb. PRAV JE, DA VEMO Sveče, vžigalice Za vsak primer, da zmanjka elektrike, imejmo doma vedno sveče in vžigalice in sicer na takem mestu, da jih bomo dosegli vsak trenutek, v temi. Če je zaklonišče klet Če za zaklonišče uporabimo domačo klet, odnesimo iz prostora plinske bombe. Kleti, v kateri je cisterna s kurilnim oljem, ne uporabljamo'za zaklonišče. V prostoru si uredimo kotiček, kjer bomo imeli vse potrebno pri rokah: svečo in vžigalice, vodo, mokre krpe za na obraz. Uredimo si kar naj-prijetnejše začasno bivališče, s sedeži, pa tudi ležišče ne bi bilo odveč, če je prostora dovolj, posebno če imamo v hiši starejše ljudi. Rezervna voda Za primer, da bi zmanjkalo vode - kar se lahko zgodi tudi sicer, ne le v času vojne - imejmo v stanovanju vedno posodo z vodo, dajo bomo lahko uporabili za pitje, kuho. Zelo primerni so večji stekleni kozarci, vedra, ki se zaprejo s pokrovom. Sami specimo kruh Doma imejmo vedno malo suhega kvasa, da si bomo v sili, če pe-karije ne bi delale, lahko same zamesile kruh. Če imamo kvasa malo, nič ne de: kruh bo le dlje vzhajal, zdržal bo pa dlje, kot oni, ki se mesi z večjo količino kvasa in na hitro vzhaja. Domači kruh Potrebujemo 1 kg enotne moke, 2 dkg kvasa, 2 dkg soli, 4-5 del vode. Kvas damo v mlačno vodo, ki ji dodamo tudi žlico moke in morda ščepec sladkorja in pustimo, da vzhaja. Moko presejemo v večjo skledo, naredimo v sredini jamico, kamor ulijemo vzhajan kvas in preostalo vodo, solimo in zamesimo primerno gosto testo ter pustimo vzhajati. Če je potrebno, dodajmo še malo moke ali še malo tekočine. Testo res dobro umesimo, da bo čvrsto, ne premehko in ne pretrdo. Mora se lepo ločiti od rok. Potem ga pokrijemo s krpo ali polivinilno folijo in pustimo vzhajati. Toplejši bo prostor, hitreje bo testo vzhajalo. Potem ga še enkrat premesimo in damo v pomaščen pekač. Po vrhu mu z nožem naredimo tri diagonalne zareze, pustimo, da vzhaja še enkrat v pekaču, potem pa ga damo v vročo peč ali pečico štedilnika in pečemo pri 180 do 200 stopinjah C dobre pol ure. Ko je kruh pečen - da je res pečen, preskusimo z iglo ali nožem, ki ga zabodemo v kruh: če se ga ne drži testo, potem je pečen - ga pustimo, da se povsem ohladi in ga šele potem razrežemo. Da se kruh ne bi prehitro kvaril, pa tudi zaradi boljšega okusa, gospodinje testu rade dodajajo malo stolčene kumine. Če hočemo kruh izboljšati, ga lahko zamesimo na mleku, mu dodamo tudi kakšno jajce, sladko smetano, maslo in podobno. Samo strahu ne smete imeti, da vam vaša prva peka kruha ne bo uspela. Če prva ne bo, vam bo druga zagotovo! TEMA TEDNA DEMOKRAJCI SMB V teh časih se mi na trenutke zazdi, da živim v nekem tretjem, daljnem in izmišljenem svetu in da je vse skupaj, kar se nam dogaja, neka fikcija in grozljiv privid. Še posebej tedaj, ko zatulijo sirene in je treba v zaklonišča in ko se samo po sebi utrne vprašanje: me bo to armadno »bratstvo i jedinstvo« stolklo v dveh ali treh sekundah ali pa me tako izjemno sovraži, da me bo pahnilo v daljšo agonijo? Nisem noben vojaški strokovnjak, toliko pa že vem, daje tako kot v življenju tudi v vsaki armadi potrebna neka logika in neka strategija. Bumf, tresk, mi na vas gremo, vi pa v kot in klečat - jok, brate! Taka aroganca, taka samopašnost in vase zagledanost prej ali slej naleti na kakšno bombo, da te potem vrže v zrak in priletiš na trdo žemljico, da se ti posvetijo vse rdeče zvezdice! Če imaš kot totalni vojaški laik danes vsaj malo odprte oči in ušesa, se ti bo posvetilo, da si naši generali niti v najbolj grozljivih sanjah - sanjajo pa permanentno, noč in dan -niso predstavljali, da jih bo pri okupaciji Slovenije sploh kdo oviral. Mi ja pridemo, vidimo in zmagamo! Kakšna jugo - armija pa sploh smo, če ne znamo priti, videti in zmagati, a ne?!? Kakšna je bila miselnost naših generalov, vsaj tistih, ki nam jih sem in tja pokaže televizija in za katere morajo biti njihovi zdravniki v nenehnem strahu, da slavnih pacientov ne bo pod pezo let zdaj zdaj kaj trefnilo, zgovorno pričajo dogodki. Logika je bila naslednja: mala, bojazljiva Slovenija bo pokleknila, saj nima ne vojaških strokovnjakov in ne vojske. V taki logiki ni ali - ali. Yugo armija ne pozna alternativ in kakšne vzporedne strategije, če se slučajno zgodi, da kdo ne bo pokleknil. Pred našimi generali se kleči pa basta! Prišli, videli in...omagali Vojska je tako šla iz kasarn brez enega samega povoja, kaj šele bolničarja, brez enega samega koščka mesa, kaj šele kruha, misleč, da bo v dveh urah padlo, kar mora pasti! Pa ni nič padlo. In ker ni nič hotelo pasti, je zato morala padati morala in so imeli v lastnih vrstah pravega hudiča. Neslavni umik slavnega »bratstva i jedinstva« je hudo ujezil generalsko gospodo, ki je zdaj morala s pravo barvo na dan, obenem pa stopnjevala grožnje in strahovala civilno prebivalstvo. Bog, da jim nikdar ne odpustim strahu in joka deklice, ki je za restavracijsko mizo sedela s starimi starši in nenehno jokala, saj niso mogli nikamor! Bog, da jim nikdar ne odpustim prestanega strahu staršev, vzgojiteljev in otrok, ki so bili v koloniji na morju, pa niso vedeli, ali bodo sploh kdaj še videli svoje starše, saj so ob povratku nad njihovim vlakom preletavala vojaška letala. Saj moji hudobi malo strahu najbrž sploh ne škodi, ampak da so bili v življenjski nevarnosti nedolžni otroci? Ne, ne! Ta kazen bo pa res huda... Karkoli se od danes naprej še zgodi na tem nesrečnem Balkanu, nikoli več ne bo niti približno tako kot prej. Ne v našem vsakdanjem življenju in ne nasploh; ko prihajajo vojaška letala in ko je vsa modrost v puškini cevi, je tudi na veke prepozno za kakršnekoli odpustke, pa če nas okupatorski generali na kolenih prosijo zanje. Za nekatere zločine pač ni oprostilne sodbe. In ta slavni beograjski generalštab, ki se je izkazal s tako logiko in strategijo, da je prišel, videl in na hitro omagal, imam tudi močno na sumu, da je vsaj v eni stvari umno razmišljal. Namreč: noben kmet ne da iz štale najboljše molzari-ce... • D. Sedej Ne odhajajte, preden ste prišli! Direktor časopisa Pravičnost je opazil veliko nemarnost urednikov. Vsak je počel, kar je hotel; direktorju to ni bilo všeč in je - da bi omejil njihovo nedisciplino - dal nabiti opozorilo; »Prosimo gospode urednike, da ne odhajajo, še preden so prišli...« Predsednika Bučarja avstrijski mejni organi sprva niso hoteli spustiti v svojo državo, kjer naj bi na Dunaju podpisal listino o prijateljstvu med obema državama. Nesporazum je bil kmalu pojasnjen, ostal pa je nauk: birokracija je močnejša kot vsaka vojska. Po bitki so vsi generali najbolj pametni. Edina izjema so generali jugoslovanske armade, ki so duševno moteni pred bitko in po njej. V Slovenijo letos "vlaka bratstva in enostnosti" ne bo, ker je srbska delegacija že prispela k nam kar z avtobusi. V njej so starši, ki bi se radi jugoslovanski armadi osebno zahvalili za gostoljubje, ki ga je le-ta nudila njihovim otrokom v Sloveniji. Letošnje proslave Dneva borca so bile nekoliko bolj skromne, ker se zaardi zadržanosti jugoslovanske armade pri opravljanju "nekih borbenih zadataka" nanje nismo mogli ustrezno pripraviti. notranji sovražnik ČLOVEK, NE JEZI SE V BEOGRADU NAS NE MARAJO VEČ Časopisno podjetje Gorenjski glas je dolžno (do nadaljnjega, dokler še veljajo tovrstni predpisi) pošiljati en izvod časopisa na svoje stroške v Beograd na Jugoslovanski bibliografski inštitut. Odločitve skupščine Republike Slovenije o osamosvojitvi naše države pa na omenjeni Jugoslovanski bibliografski inštitut delujejo zelo zanimivo. Zadnji dve številki, poslani na njihov naslov, smo z žigom beograjske pošte prejeli nazaj, brez posebnega pojasnila. Nič hudega - da bomo beograjskim poštarjem in oho-ležem v navedenem inštitutu olajšali delo, smo jih črtali iz seznama. Bomo videli, kaj se bo zgodilo, ker ne spoštujemo predpisa, da jim moramo zastonj pošiljati Gorenjski glas. INFORMACIJE A LA JUGOARMIJA V minulem tednu nas je beograjski generalštab vseskozi učil, kaj je to psihološka vojna. V njej je najbolj bistveno, da s pravilno prirejeno informacijo upravičiš svoje ravnanje ter očrniš nasprotnika. Ker se v pristojnih organih generalštaba niso sami domislili pravilnih priredb informacij s slovenskega bojišča, jim pomagajmo: — letala jugoslovanskega vojnega letalstva so temeljito prereše-tala en airbus, dva dasha in eno devetko slovenske civilne letalske družbe Adria Airvvavs - luknje na trupu letal so zelo na gosto napravili zgolj zato, da civilnim letalom izboljšajo ventilacijo zaradi poletov v vročih poletnih dneh; — tanki jugoslovanske armade so na veliko uničevali asfalt na slovenskih cestah ter z gosenicami popolnoma preoblikovali gornji sloj večine cestnih komunikacij mlade slovenske države - vojaški tanki so to počeli zgolj zato, da pospešijo investicijsko dejavnost slovenske cestogradnje in prepričajo poslance v potrebnost posodobitve cest; — enote zvezne specialne milice in moralno čvrste enotne jugo-armije so uničili večino prostocarinskih prodajaln ter drugih turističnih objektov na slovenskih mejnih prehodih, izropali trgovine in bifeje ter pustili pravcato razdejanje - edini namen tega okupacijskega ukrepa je bil olajšati skomine slovenskih kupcev, ki ne morejo do svojih deviz v bankah in bi jih dobro založeni duty free shopi lahko nepotrebno vznemirjali; — za nekaj dni je zvezni vojski in specialcem jugopolicije uspelo zasesti nekaj slovenskih mejnih prehodov - ukrep je bil potreben le zato, da prepriča tistih nekaj tujih turistov, ki so še želeli letovati ob Jadranu, o pestrosti jugo vojaško policijskega turizma; — vojaška letala so bombardirala letališče Brnik in uničila večji del pred kratkim prenovljenega parkirnega prostora in letališke infrastrukture - to je bilo nujno, ker so sveže prebarvane črte za označevanje parkirnih prostorov preveč slepile vojake - pilote; — na njivah in poljih okrog letališča Brnik so tanki in druga vojaška vozila pustila pravo razdejanje - armada sporoča, da je bil edini namen uničiti koloradskega hrošča po modernih pristopih zmečkanja s krompiriščem vred; — koje armija prodirala proti mejnemu prehodu Jezersko, so te-ritorialci in krajani doline Kokre hiteli postavljat barikade, tudi s podiranjem dreves ob cesti - pristojna služba generalštaba že piše ovadbo zaradi kršitve moratorija na sečnjo v slovenskih gozdovih. Naše vprašanje bralcem Gorenjskega glasa: SPOROČITE NAM VASE MNENJE 0 NAŠEM ČASOPISU! UGLAS Gorenjski glas je danes (52. številka, petek, 5. julija 1991) že tretjič zapored izšel v »vojni izdaji«. Prejšnji četrtek se je začela agresija Jugoslovanske armade na pravkar osamosvojeno Slovenijo, armada je teden dni poskušala okupirati novo evropsko državo. O nesmiselnosti in umazano-sti vojaškega posega JA pa je v teh zaporednih številkah (prejšnji petek, torek in danes) podrobno poročal tudi Gorenjski glas. Napetost, ki je bila teden dni v vsakomur od nas, in predvsem okrog nas, je rahlo popustila. Ogromno vtisov o dneh vojne se je neizbrisljivo rezalo v nas, teden dni vojne je in bo izkušnja gospodarstva generacije, ki je dočakala samostojnost Slovenije. Veliko fotografij, reportažnih zapisov, vesti, koristnih informacij, intervjujev, poročil in drugih novinarskih prispevkov smo v Gorenjskem glasu natisnili o vojaški agresiji na Slovenijo. Želimo si, spoštovane bralke in cenjeni bralci, da nam sporočite Vaše mnenje o našem delu v minulem zgodovinskem tednu, Vašo oceno prizadevanj Gorenjskega glasa za objektivno poročanje o dneh vojne proti Sloveniji, vaša stališča do naporov slovenskega naroda za ohranitev dostojanstva ter suverenosti, Vaše poglede ter napovedi, kaj nas čaka na poti, ki smo jo plebiscitarno določili in uzakonili v republiški skupščini. Zato, da nam boste lahko sporočili Vaše mnenje, objavljamo anketo. Radi bi, da anketo izpolnete in nam jo pošljete. Iz Vaših odgovorov bi za naše še boljše delo želeli zbrati kar največ usmeritev, kako začrtati uredniško politiko v časopisu Gorenjski glas, kam osredotočiti pozornost naših novinarskih peres in objektivov fotoreporterjev. Vsekakor bomo nekatera mnenja naših bralcev tudi objavili, saj tudi sicer Gorenjski glas z rednimi rubrikami (»Pisma bralcev«; »Odmevi«; itd.) skuša kar najbolj razvijati možnosti izmenjave mnenj, pluralizacije mišljenj in kulture dialoga. In še nekaj: Vaše sodelovanje bomo nagradili. Vse prispele ankete bomo vložili v boben ter izžrebali pet bralcev, nagrade so: japonska mini pekarna Nakamura; ročno orodje Tokos; 3 kg odličnega blaga Tekstilindus; dva modna izdelka Almire; dve bombažni halji - uvoz. Pričakujemo vaša mnenja - v boben za žrebanje nagrad bomo uvrstili vse prispele ankete do četrtka, 11. julija 1991, do 8. ure. Izrežite ter pošljite na: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj. Anketni kupon lahko tudi prinesete v maloogla-sno službo Gorenjskega glasa, Bleiweisova cesta 16, Kranj in ga mimogrede kar sami vržete v boben za žrebanje. ANKETA O GORENJSKEM GLASU V VOJNIH RAZMERAH Kako ocenjujete tri številke Gorenjskega glasa (50. št. v petek, 28. 6.; 51. št. v torek, 2. 7.; 52. št. danes, 5. 7.), ki so izšle v dneh vojaške agresije jugoslovanske armade na samostojno Slovenijo? 2. Kaj pogrešate v vojnih številkah Gorenjskega glasa? 3. Ali ste kljub izrednim razmeram dobili Vaš Gorenjski glas pravočasno? Napišite naslov članka (lahko jih je seveda tudi več!), ki Vam je v zadnjih treh številkah Gorenjskega glasa še posebej všeč! 5. Na posledice, ki jih bo samostojna Slovenija nosila zaradi brutalne agresije JA, ne smemo pozabiti; o njih je po našem mnenju še potrebno pisati, da ne uidejo zgodovinskemu spominu. O čem naj bi po Vašem mnenju Gorenjski glas še moral poročati? Najlepša hvala za sodelovanje. SLOVENIJA 1 ura UKRADENA angleška nadaljevanka; igrajo: Art Malik, Chervl Prime, Sonia Ashraf, Dean Ashraf in drugi. Nadaljevanka prikazuje življenje in tragedijo mešane družine iz Londona. Pakistanec Šalim je oženjen z mlado Angležinjo Ma-rianne in ima z njo dva otroka; je resen in preudaren, njegova žena pa malce preveč lahkomiselna, ko se spusti v ljubezensko zvezo z drugim. Šalim je zelo prizadet in užaljen, zato jo zapusti in se vrne domov. S seboj v Pakistan odpelje oba otroka, saj meni, da Marianne ne more biti dobra mati njegovima Yasmin in Bobbu, ker pije, kadi, hodi v službo in ima celo ljubimca. Prepričan je, da bo otroka bolje vzgajala njegova mati v Pakistanu, seveda v duhu strogih muslimanskih pravil. Za Marianne se začenja dolga in težka bitka, da bi otroka znova pridobila v Anglijo. Nadaljevanka ima šest delov. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8 50 Video strani 9.00 TV mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 10.05 Osmi dan, ponovitev 10.50 Video strani 16.15 EP Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Ex libris: skavti in gozdovniki na Slovenskem, ponovitev 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka 21.05 Novosti založb: Od obzorja do obzorja 21.15 Marlboro music shovv 21.50 TV dnevnik, vreme 22.10 Sova: Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka, Tvvin peaks, ameriška nadaljevanka 23.35 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.55 Kje so vsi ti ljudje.. Rino Chi- nese (kantavtor iz Rezije) 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 21.30 Žrebanje lota 21.35 Slavnostni koncert iz Rima 22.45 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Familv album, tečaj ameriške angleščine 10.15 Majhen svet, oddaja za otroke 10.45 Portret glasbenika: Montserrat Caballe 12.10 Video strani 12.20 Igrani film 14.00 Fashion tape 14.40 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 15.10 Poročila 15.15 TV koledar 15.25 Poletni program 16.15 Prvaki razreda, ameriška nanizanka 16.45 Dinastija Eastvvick, avstialska nadaljevanka 17.40 Majhen svet, oddaja za otroke 18.15 Hrvaška danes 18.45 Hrvaška kulturna dediščina 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zgodbe iz Hollvvvooda, angleška nanizanka 21.00 Žrebanje lota 21.05 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.25 Kinoklub Evropa: Pogrebna svečanost, češki film 22.35 Poročila TV HRVATSKA 2 19.30 TV dnevnik 20.00 Risanka 20.20 Vietnam, dokumentarna serija 21.10 Na zdravjel, ameriška humoristična serija 21.45 Dinastija Eastvvick, avstralska nadaljevanka 22.35 Poročila 22.55 Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana serija 20.30 Kdo si?, francoska kriminalka TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Videoagenda 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Lucv Shovv, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Sedem trupel za Scotland, celovečerni film. Italija 21.50 Žrebanje loto 21.55 TV dnevnik 22.05 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 23.00 Športna rubrika WAVSTRIJAl 9.00 čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Ruščina 10.00 Mi. ponovitev 10.25 Čas v sliki od začetka 10.30 Ljubezen, jazz in prešernost 12.05 Šport v ponedeljek, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Teen Wolf, ameriški film 14.35 Raj za živali 15.00 Oddaja z miško 15.25 Ostržek 15.50 Mali ljudje - veliki ljudje 16.10 Obisk iz Liliputa 16.35 Kot šest prstov na roki 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Universum, dokumentarna oddaja 21.07 Pogledi s strani 21.15 Tekmeca pod južnim soncem, angleški film 22.50 Nevarno srečanje, ameriški film 0.25 Chicago 1930 1.10 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.40 Takrat 14.45 Vroči ritmi v Chicagu, ameriški film 16.40 Rumena reka 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče-belo rdeča nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Made in Austria 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki 22.25 Čas v sliki od začetka 22.30 Klub 2 Poročila 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 11.00 Danes smo izbrala 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.45 Z za bavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP 18.30 do 18.40 Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa PRO 7 0.15 Buffalo BiH 6.40 Oh, ta ljubi oče 7.05 Richmond Hill 7.50 Space 8.35 Risanke 9.25 Mladenič z druge zvezde, ponovitev 9.15 Samurajevo maščevanje 11.20 Space 12.05 Doogie Hovvser 12.30 Harrvjeva čudovita kazenska porota 12.55 Čarovnik 13.45 Temna zvezda, ameriški film 15.10 Bugs Bunnv 16.10 Planet opic 17.05 Doogie Hovvser 17.30 Poročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.35 Bugs Bunnv 20.15 Moškega preganjajo, ameriški film 21.55 Smrtna ogroženost, ameriški fantastični film 1.10 Allonsanfan, italijanski film 3.50 THE. Cat RTL PLUS 6.00 Dobro juti o in poročila 9.20 Že spet ti 9.45 Veterinar iz doma bikov, nemški film 11.25 Oče Murphv, nadaljevanka 12.10 VVells Fargo, nadaljevanka 13.10 Hammer SCREENSPORT 8.00 Nogomet - pokal Amerike 9.30 Bovvling 10.45 Španski šport 11.00 VVrestling 12.00 Konjeništvo 13.00 Nogomet - pokal Amerike 14.30 Golf Monte Carlo 15.30 Konjeništvo 16.30 Nogomet - pokal Amerike 18.00 Odbojka na plaži 19.00 Moto dirke 19.30 REVS - Britanski moto šport 20.00 Britanska formula 3 20.30 Nogomet - pokal Amerike 22.30 Medna rodni moto šport 22.30 Tajski boks 0.20 Nogomet - Urugvaj : Ekvador, prenos Stara kolarska obrt je zamrla Franc Sitar je naslednik stare družinske obrti. Že ded Jože in oče Rok sta bila kolarja; prvi je nasajal krampe, ko so v Bohinju kopali železniški predor na Primorsko. Za fanta, ki je ves v lesu gor rasel, je bila kolarska obrt nekaj samo po sebi umevnega. Žal se ni dolgo obdržala, danes je Francu samo še konjiček. Pa še temu iz delavnice raje ubeži na ljubenske njive in travnike. Včasih je imel kolar obilo kmalu opustil in se zaposlil v dela, ko je bilo kmečko orodje še leseno in ko so vprega-li lesene voze. V tridesetih letih je Franc izdeloval celo smuči, ljubenski čevljarji so prihajali po deske in prinašali stružit trinožnike, nasajal je orodje, ki so ga potrebovali delavci, ko so izsekavali brniško gmajno, ko so gradili tamkajšnje letališče. Veliko je naredil za Gornjesavsko dolino, leta 1950. je izdelal zadnjega "zapravljenca" za hotel Erika v Kranjski Gori. V petdesetih letih je za gozdno še popravljal vozove, potem pa so lesene zamenjali gumijasti in kasneje traktorji. Obrt je tovarni LIP. Zanjo je opravljal veliko kolarskih opravil, polotil pa se je tudi drugega. Pravi, da kolarska obrt ni več registrirana, leta 1948 da je bila zadnjikrat mogoč izpit. Tudi Francev brat je bil kolar, nato pa je naredil izpit za mizarja in se lotil sorodne dejavnosti. Franc Sitar je zdaj v pokoju, kolarstvo pa je njegov konjiček. Zase, za znace in prijatelje, posebej za gasilce še kaj postori. Tudi otrokom ne odreče, kadar prinesejo sani v popravilo. Drugače pa ga bolj kot delavnica vlečejo domače njive in travniki. • D. KINO 9. julija CENTER amer kom GLEJ NO. KDO SE OGLAŠA II. ob 19 uri LETNI KINO STADION amer kom GLEJ NO. KDO SE OGLAŠA II ob 21 30 uri ZELEZAR amer vohun, film ŽIVI PAKET ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer erot mm SEKS Z DUHOM ob 20.30 uri RADOVLJICA Ni predstave' BLED amer zab. film IZGANJALCI DUHOV ob 20 uri < ■D "i — fi. - C/5 —» Z _ o o z < rr i— C/) "Kjer je stara "Knjiga nova knjiga V zgornjih prostorih gledališča Tone Čufar, nad jeseniško knjižnico, so pred nedavnim odprli prvo gorenjsko BU-KVARNO. v kateri je okoli 3.000 starih in rabljenih knjig. Bukvarno, ki je odprta ob sobotah dopoldne, vodi jeseniški pisatelj Edo Torkar. Edo Torkar pravi: »Prodajam starejše rabljene knjige, tudi v sodelovanju z jeseniško knjižnico. To so knjige, ki so izločene, malo raztrgane, a še vedno uporabne. Največje slovenskih leposlovnih del in precej takih, ki se jih ne da dobiti nikjer drugje. Knjige mi ponujajo ljudje tja do Ljubljane -pridem, si jih ogledam in vzamem. Precej ljudi pa tudi išče take knjige, ki so že razprodane in se tudi dobijo v bukvami. Veliko knjig prodajam po simbolični ceni - kar 500 knjig stane simboličnih 10 dinarjev. To so večinoma odpisane knjige iz knjižnice ali knjige, ki sem jih dobil po podstrešjih ali so jih prinesli ljudje, ki jih ne marajo več. Ne boste verjeli, vendar sem precej knjig dobil tudi na jeseniškem odpadu -nekateri jih pač vozijo kar na odpad. Sodelujem tudi z zasebnimi knjigarnami in gorenjskimi knjižnicami in tudi zanje nabavljam starejše knjige, po katerih povprašujejo bralci. V bukvami so razni slovarji, romani, tudi stare revije, časopisi in zemljevidi. Bukvama ne poslu- ¥Lom\ma\m redar. Ivan Demšar Pandrajo povsod -tudi na zelenicah Edo Torkar je tako kot antikvariat ali ljubljanska bukvama, kjer knjige zastonj jemljejo in jih po kilogramih prodajajo. V tem kratkem času, ko je bukvama odprta, opažam, da se oglašajo predvsem tisti, ki jih določene knjige zanimajo. Pokličejo tudi po telefonu in če le morem, se pozanimam in jim knjigo preskrbim. Dandanes so knjige zelo drage in veliko je takih, ki bi radi knjigo kupili, pa je ne morejo in so zadovoljni, če lahko dobijo malo rabljeno knjigo. Tudi stara knjiga je lahko nova knjiga, če je še nimaš. V bukvami so razni slovarji, ki so za polovico cenejši: danes stanejo okoli 900 dinarjev, v bukvami pa so po 350 dinarjev... • D. S. Veselo vaško srečanje Letence - V vasi Letence v krajevni skupnosti Gorice v kranjski občini, kjer je okrog 20 hiš, že nekaj let "negujejo" lep vaški običaj. Enkrat do dvakrat na leto pripravijo piknik, ah pa tudi izlet, in kot pravijo, na takšnih veselih srečanjih modrujejo, si povedo, kar komu gre, razčiščujejo nesporazume in se nazadnje prijateljsko dogovorijo za skupne akcije. Tako so na primer pred leti zgradili zbiralnico mleka, vodovod, asfaltirali in urejali ceste... Denar za takšna srečanja pa dobijo od "šrang" ali podobnih dogodkov (ko vaščan kupi avto, traktor...). Letošnje takšno srečanje je bilo pri zbiralnici mleka minulo soboto zvečer, in sicer zaradi "šrange" Klemenčevi Ireni pred približno dvema mesecema. Ker je tokrat zbolel tradicionalni harmonikar na njihovih srečanjih Ciril Šavs s Preddvora, pa so Letenčani povabili medse kar novoustanovljeni Kranjski kvintet (v eni prihodnjih številk ga bomo predstavili), ki je tja proti jutru igral zamalico. Pa še to; za takšna srečanja v Letencah skrbi Stane Štern. • A. Po vseh gorenjskih občinah imamo že kar nekaj časa komunalne redarje, ki v skladu z občinskimi odloki, predvsem odloka o javnem redu in miru skrbijo za ureditev cestnega prometa, za varstvo zelenih površin in nasploh za to, da bi se v urejeni okolici dobro počutili. Ob raznih prekrških, kršitvah javnega reda in miru, je delo tistega komunalnega redarja, ki hoče delati resno in odgovorno, precej naporno. Jeseniški izvršni svet je delo jeseniškega komunalnega redarja Ivana Demšarja ocenil za zelo dobro in res Ivan Demšar dela zelo vestno. V tej službi je dve leti in na Jesenicah je že opaziti, da so postali predvsem vozniki veliko bolj disciplinirani in ne parkirajo več toliko na zelenicah in na pločnikih. »Kot rezervni miličnik sem delo komunalnega redarja že prej poznal, razen tega pa mi ni bilo všeč, da je bilo v mestu in nasploh v občini toliko raznih prekrškov. Največ nepravilnega parkiranja je na Jesenicah, v Žirovnici na križišču pri Knafeljnu, v Kranjski Gori pa na Borovški cesti. Vozniki na Jesenicah nepravilno parkirajo na Cufarjevem trgu, pri banki, pri bolnišnici, pri gostišču Čedo, na Tomšičevi, na Koroški Beli pri trgovini in osnovni šoli, pri valjarni Beli, valjarni Javornik - je pa seveda veliko kršitev tudi po pločnikih in na zelenicah. Najbolj »trdovratna« odlagališča so pod pokopališčem na Blejski Dobravi, v Kavčkah, v Ratečah pod skakalnico, v Mojstrani vzdolž Save od Belce do Vodopivca po desnem bregu Save. Še vedno je kar precej divjih odlagališč. Kakšna je reakcija tistih, ki jih zaloti komunalni redar in kaznuje? Ljudje se seveda razburjajo in se poskušajo izogniti kaznim z raznimi lažnimi izjavami. Kazni nekatere spametujejo, druge pa ne. Nekateri jih tudi ne plačujejo in upajo, da se bo vse skupaj pozabilo. Doživel pa sem tudi že,« pravi Ivan Demšar, «da so se mi maščevali tako, da so mi prerezali gume na osebnem avtomobilu. Najtežje je odkriti lastnika neregistriranega avtomobila - lastniki jih puščajo kjerkoli. Spomnim se primera, ko sem prav lastnika zapuščenega avtomobila pred stanovanjskim blokom spraševal, čigav je avto na zelenici, pa mi je odvrnil, da ne ve. Ko pa sem naslednji dan vprašal otroka, mi je le-ta pokazal stanovanje lastnika avtomobila. In spet sva se srečala... Precejšnji problemi so tudi z divjim kampiranjem v zgornje-savski dolini. Tujci se plačila kazni branijo, so pa tudi taki, ki pridejo in me poiščejo ter plačajo. Občinski odlok tudi prepoveduje, da se vodijo psi na zelenice. Vsi pa vemo, da imajo ljudje po stanovanjih kar precej p>ov, ki jih vodijo na zelenice. Komunalni vedar mora tudi nadzorovati knjige gostov, ki bivajo po hotelih in pri zasebnikih ter planinskih domovih. Precej je divjega plakatiranja, ko posamezniki lepijo plakale na nedovoljena mesta. Zdaj, ko se spreminja odlok o odlaganju odpadkov in varstvu zelenih površin, upam, da bodo kazni nekoliko viije kot zdaj, ko so simbolične. Več reda in discipline pa bo le tedaj, ko se bodo prebivalci sami zavedali, da morajo tudi sami nekaj prispevati k lepšemu in bolj urejenemu okolju. Večina se tega zaveda in tako ravna, nekateri pa kar naprej in naprej kršijo odloke, tako da bi jih očitno le višje kazni spametovale...« # D. S. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA KANALA 8.50 9.00 9.55 11.45 16.10 16.25 17.55 18.00 18.05 19.05 19.20 19.30 19.55 20.05 22.20 22.45 0.05 Video strani_ TV mozaik, Živžav, ponovitev Bogdan pop Gorčev: Poštar, drama makedonske TV Video strani EP Video strani Sova, ponovitev Poslovne informacije TV Dnevnik Klub klobuk Risanka TV okno TV Dnevnik Vreme Film tedna: Smrt v Benetkah, italijanski film TV dnevnik, vreme Sova Alf, ameriška nanizanka Twin Peaks Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 W. A Mozart: Divertimento in es 21.20 Irena Grafenauer igra Mozarta 21.50 Svet poroča 22.35 Satelitski programi, poskusni prenosi 23.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV Koledar 9.45 Familv album, tečaj ameriške angleščine 10.15 Gimnastika, otroška serija 10.45 Kulturna vsakdana 11.15 Video strani 11.25 Igrani film 13.40 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 14.05 Doba športa 15.10 Poročila 15.15 TV koledar 15.25 Vietnam, ameriška nadaljevanka 16.20 Na zdravje!, ameriška nanizanka 16.45 Dinastija Eastvvick, avstralska nadaljevanka 17.40 Gimnastika, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Videoboom 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Ciklus znanstvenofantastičnih filmov: Stvor, ameriški film 21.50 TV dnevnik 22.10 Intervju 23.10 Poročila TV HRVATSKA 2 19.10 Dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Megamix 21.00 Nova doba 21.20 Krila, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Poročila 23.00 Poirot, angleška TV nadaljevanka 23.55 Top Cup HTV 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Smrtonosna akcija, ameriški akcijski film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 19.25 Videoagenda 20.00 Lucv Shovv, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Naš prijatelj Koper... poleti 21.00 Buck Rogers 21.45 Grki, potovanje skozi prostor in čas 22.15 TV dnevnik 22.25 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 23.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Živali mediterana 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Tekmeca pod južnim soncem 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Rdeči prah, ameriški film 14.45 Connv vse uspe 14.45 Risanke 15.00 Lutke 15.30 Ostržek 15.55 Helmi - otroški prometni klub 16.00 Leo in Fred, risanka 16.10 Obisk iz Liliputanije 16.35 Kot šest prstov na roki 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zakaj sem rekel - da?, ameriški film 22.10 Pogledi s strani 22.30 Dallas 23.05 Gorila 0.35 Chicago 1930 0.20 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.-00 Takrat 15.05 Polkovnik Strogoft, francosko- italijanski film 17.00 Zavarovana družba 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki vreme 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 21.30 Črno na belem 22.00 Čas v sliki 22.25 Čas v sliki od začetka 22.30 Večerni gost 1.20 Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA ska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - RADIO TRIGLAV PENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz narodno zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborov- PRO 7 5.55 Buffalo BiH 6.20 Oh, ti ljubi očka 6.45 Samurajevo maščevanje 7.40 Space 8.30 Risanke 9.20 Planet opic 10.10 Hiša na trgu Eaton 11.05 Space 11.50 Doogie Hovvser 12.15 Mister Smith 12.40 Tenis, loparji in tatovi 13.30 Sestanek v Braevju, francoski film 15.05 Bugs Bunnv 16.05 Lassie 16.35 Moj prijatelj Ben 17.05 Doogie Hovvser 17.30 Poročila 17.45 Primeri Harrvja Foxa 18.30 Bugs Bunny 20.15 Staving Alive, ameriški film 22.50 The Happening, ameriški film 1.15 Moškega preganjajo, ameriški film, ponovitev 3.15 Avtoštopar RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila ČĆ9.10 Marija VValevvska, ameriški film 11.25Ž Oče Murphy 12.10 Wels Fargo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 4.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 poročila 19.45 Poročila 19.25 Foxfire 20.15 Vedno hočem pripadati tebi 22.00 Sternov TV magazin 22.35 Pri marij dr. VVestphal 23.35 Boj proti mafiji 0.25 Angel varuh New Yorka SCREENSPORT 8.00 Nogomet - poki Amerike 9.30 Golf 10.30 Moto dirke 11.00 Odbojka na plaži 12.00 Super kolesarji 13.00 Nogomet - pokal Amerike 14.00 GO -nizozemski moto šport 15.30 Jadranje 16.30 Nogomet - pokal Amerike 18.004 Surfanje 18.30 Smučanje na vodi 19.00 Golf 21.00 Nogomet - pokal Amerike 22.30 Japonska formula 3000 23.50 Nogomet - Paragvaj : Venezuela, prenos SLOVENIJA 1 20.05 SMRT V BENETKAH italijanski barvni film; igrajo: Dirk Bogarde, Bjorn Andersen, Silva-na Magnano, Marisa Berenson, Mark Burns. Po hudi bolezni, fizični in psihični izčrpanosti, razočaranjih in grenkih spominih na konec družinske sreče, prihaja slavni nemški skladatelj in dirigent Gustave von Aschenbach na počitek v pred-sezonske Benetke, ga pričakajo v sivini spomladanskih dni, z jugom, ki depresivno piha, in skrivnostno epidemijo, ki jo skušajo Benečani pred prihajajočimi turisti prikriti. V imenitnem hotelu Gustav opazuje ritualno počitniško lenobnost, hotelske goste, med njimi aristokratsko poljsko družino. Njegovo pozornost vzbuja predvsem štirinajstletni Tadzio, predvsem zaradi umirjenosti in elegantne lepote. Gustav je vse bolj vznemirjen zaradi svoje zagledanosti v Tadziovo lepoto, saj se ta spreminja v pravo romantično zaljubljenost. Zaradi tega in zaradi depresivnega pihanja juga se Gustav odloči, da bo odpotoval domov, v Nemčijo. Toda pomotoma odpošljejo prtljago v napačno smer in to je za Gustava dobrodošel razlog, da lahko ostane v Benetkah. Kolera dobiva epidemične razsežnosti in Gustav, ki se tudi sam že slabo počuti, roti Tadziovo mater, naj čim prej zapustijo Benetke. Takrat se Gustav lahko prvič in zadnjič dotakne Tadziovih las. Še v grobu ni miru Slavni italijanski igralec Ermete Novelli je nekoč v podeželskem gledališču igral lopova, ki mora umreti v zadnjem dejanju brezkončne drame. Lopova so v redu in pravočasno »ubili«. Za-grinjalo, ki bi moralo v tem hipu hitro pasti, pa se je ustavilo na pol poti. Vsi napori so bili zaman, dokler se ni dvignilo truplo za spodnji del zagrinjala in dejalo z grobnim glasom: »Še v grobu ni miru!« Kako dober je Jimmv Somerville, nam povejo ne le razprodani koncerti na evropskem kontinentu, temveč tudi podatek o prodaji plošč. Vendar Jimmv ostaja veseli dečko iz sosednje ulice. Naj ostane tako. GLAS KINO 10. julija CENTER prem. amer. akcij, filma NA BOJNI STEZI ob 19. uri LETNI KINO STADION amer. akcij, film NA BOJNI STEZI ob 21 30 uri ŽELEZAR prem. amer. kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 20. uri DUPLICA avstral melodrama PRESTOPNIKA ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. erot. film SEKS Z DUHOM ob 20.30 uri RADOVUICA aemr. glasb, film LA BAMBA ob 20. uri BLED Ni predstave! Odprto pismo Zavodu za šolstvo Jože Brudar iz Rateč je Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, organizacijski enoti Kranj poslal odprto pismo. V njem pravi: Ravnatelj osnovne šole Kranjska Gora Janez Mlakar je učencem 8. razreda prepovedal organizirati zaključni izlet in zaključno zabavo - valeto. Zavod za šolstvo prosim in pozivam, da imenuje neodvisno strokovno komisijo, ki naj ugotovi namen in upravičenosrt izrečene kolektivne kazni učencem in poda strokovno mnenje o kolektivni kazni s pedagoškega in moralnega vidika. Ob tem predlagam, da komisija poda strokovno oceno o ravnateljevi odločitvi in oceno o molku učiteljskega zbora, ki je učence osem let vzgajal, učil in z njim živel. Ali so - skupaj s starši - vzgojili take »barabe«, da si otroci od njih ne zaslužijo prijetne, sproščene in tople besede na poti v novo obdobje življenja? Ali otroke lahko ena sama nepremišljena poteza oropa krone osemletnih pričakovanj in sanj? Ali nismo bili nekoč vsi otroci? Morali smo odrasti! Ne sprenevedajmo se! Predvsem bi si morali vest s temi vprašanji izprašati učitelji. Želim odgovore na postavljena vprašanja, pa naj bodo še tako neprijetni in boleči za naš starše. Se bomo vsaj vedeli obnašati v prihodnje, saj kot izgleda, smo do danes z vzgojo v celoti zgrešili. PISALI STE NAM Kako smo sadili lipo Takole nam piše Janko Kalan iz Sovodnja: Prečital sem članek Pod lipo. V zvezi s tem imam povedati dva resnična dogodka. Pred več kot 60 leti je moj ata doma posadil lipo, tik pod gričkom na vzhodni strani naše hiše. Lipa je veselo rasla. Prišla je huda zima z mnogo snega. Tisto, pred nekaj leti posajeno lipo je sneg zametel prav do najvišjega vrha. Leta so tekla. Nisem bil več mule. Odslužil sem štiri leta vojaščine in se vrnil domov. Čez nekaj let sem se poročil in ženo pripeljal domov. Ko je prišla spet zima z nekoliko več snega, sem ji povedal, da to še ni tako huda zima, kot je že bila. Pokazal sem ji vrh lipe in dejal: »Poglej, tista najhujša zima pred leti je nanesla snega do vrha te lipe...« Žena je rekla, da ne verjame, vi pa verjetno to verjamete. Lipa je bila seveda pred približno dvajsetimi leti mnogo nižja. Drugi primer: Lipa se res prime skorajda kjerkoli. Pri nas, v podjetju Termopol Sovodenj smo v počastitev začetka gradnje tovarniških prostorov pod vodstvom takratnega direktorja Janka Pogačnika posadili spominsko lipo 26. junija 1976. Ni pomembno, da sem lipo s približno 10 cm dolgimi poganjki preskrbel sam in je do predvidene slovesnoti s koreninami vred položil v be-zgov grm, da ne bi do slavnosti ovenela. Bolj pomembno je naslednje: bila je sobota. Popoldne so delavci zaradi predvidene slavnosti imeli prosto. Nastalo je vprašanje, kdo bo izkopal jamo na predvidenem mestu za slavnostno posaditev lipe. Direktor Pogačnik se je morda spomnil edine rešitve. Imamo čuvaja Franceta. Ta naj si preskrbi orodje in izkoplje jamo. Kje bo lipa posajena, je vedel edino direktor Pogačnik, kje je lipa v senci skrita, sem vedel sam. Tako smo peš mimo mizarske delavnice odpotovali na kraj dogodka. Franc je v sredini čez ramo nosil kramp in lopato, na desni sem bil jaz na levi pa direktor Pogačnik. Delavci Jelovice so to opazili skozi okna delavnice in po svoje komentirali, da smo prešli v leto 1943, ko so Nemci, domobranci in tudi partizani vodili na morišča talce, izdajalce in tudi nedolžne ljudi. Prej pa so si morali sami izkopati grob. Kasnejše dni je bilo veliko heca okrog tega, še posebej, ko sva se z direktorjem mimo delavnice peš vračala brez Franceta. No, so rekli mizarji: Pa so ga! France je pridno sam izkopal jamo in sam vsadil lipo. Po končanem delu je kako uro pred napovedano slovesnostjo ponosno prišel povedat direktorju Pogačniku, da je lipa vsajena. Seveda se je Pogačnik nemalo začudil. Francetu je ukazal, naj takoj lipo izkoplje, ker jo bomo čez slabe pol ure ponovno vsadili. Kolektiv Termopola je prišel na kraj dogodka ob napovedani uri in smo lipo ponovno vsadili, seveda bolj slovesno. Za zadevo vemo trije, mislimo pa, daje po svoje zanimiva. Lipa veselo raste in nam bo v spomin, kdaj se je začela gradnja tovarne Termopol. Skopuh Gledališki in filmski igralec Mario Riva je dejal o skrajnje skopem igralcu: »Kadar kupuje na železniški postaji vozni listek, skuša ostati kar najbolj zadaj v vrsti in spušča naprej vse, ki prihajajo za njim, da bi mu denar kar najdlje ostal v žepu.« Popravek V petek, 28. junija, smo v članku Dvignil bom zastavo, Janezu nad glavo, napačno napisali, da je presednik Turi-stičenga društva Sovodenj Janko Kalan. Predsednik je Janez Treven. Za napako se opravičujemo. Franc Cvenkelj Ljubenčani - snov številnih anekdot Ljubenčani so nedvomno svojevrstni ljudje, je prepričan domačin Franc Cvenkelj, saj se jih sicer ne bi spomnil v številnih šaljivih zapisih, ki jih je že pred 30 leti objavljal v tisku. Tudi Franc Cvenkelj sam je zanimiva osebnost. Dolgoletni ljubitelj narave in lovec je kar četrt stoletja prebil na Lovski zvezi Slovenije, 17 let je urejal tudi lovsko glasilo Lovec, sodeluje pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika kot strokovnjak za lovsko izrazoslovje, izdal je knjigo Izbrani spisi, p-ipravlja pa tudi poseben slovar slovanskega lovskega jezika. Naš tokratni pogovor z njim pa se je sukal okoli rojakov, o katerih je izpod njegovega peresa prišla prenekatera šaljiva domislica. Sposodil pa si je tudi kolege iz lovskega stanu. Povzemamo le nekaj drobcev te šegave zapuščine. Na dan volitev v občinsko skupščino 26. maja 1963, je na volišču v Ljubnem sredi dopoldneva volil domačin s priimkom Papež, takoj za njim pa ljubenski župnik Janez Jalen. Koje predsednik volilne komisije izročil gospodu Jalnu volilni listek, je rekel: "Ja. ja, pri cerkvenih gre pa tudi pri volitvah strogo po šaržah..." Bilo je leta 1960. Ivan Langus se je z avtomobiloom odpeljal na pogreb v Mišače. Prisedla sta Gustelj Ebrl in Ludvik Frelih. Onemogli otoški most je pod avtomobilom sumljivo zastokal, ko so se peljali čez zelo naraslo Savo. "Kaj, če se most podre?" je Gustelj glasno izrekel misel vseh v avtomobilu. "Ludvik, ali si se za vsak primer že kaj pripravil?" "Že, hlačnice sem si zavihal." a sestanku v Ljubnem smo sestavljali odbor, ki naj bi za Teden otroka leta 1959 napravil program. Učiteljica Mira bo imela predavanje na roditeljskem sestanku. Bogdan Ambrožič bo kot šofer pripravil za otroke predavanje o prometu. Jelka, predsednica starešinskega sveta, bo z mladinci uredila otroško igrišče. In tako dalje. Vsi navzoči so že imeli svoje naloge, razen krojača Tineta. Tudi on naj prevzame kako delo, ki ga bo kot krojač dobro opravil, je bilo splošno mnenje. "Slovesno naj otvori teden otroka," predlaga Marjan Kajžen. "a škarjami bo prereza! trak!" SONČKOV KOT Kljub hudim razmeram nam je naš pismonoša tudi tokrat prinesel kar veliko dopisnic. Vsi odgovori, ki ste jih poslali v naše uredništvo, so bili pravilni, izžrebali pa smo Moniko Potočnik, Koprivnik 30, 64225 Sovodenj. Čestitamo. Ob priložnosti se oglasi v Trgovini SONČEK v Kranju, Cankarjeva 7, kjer si boš lahko izbrala kaseto ali LP-ploš-čo, ki ti bo najbolj všeč. Pa nikar ne hiti na vrat na nos, saj nagrada ne "zastara"; le naš dopis prinesi s seboj. In zdaj k našim, standardnim rubrikam. TOP 3 1. RINGLŠPIL: Oj Marička kok" ste fajn (kaseta) 2. MICHAEL BOLTON: Time Love & Tenderness (kaseta) 3. SCORPIONS: Crazy World (kaseta, LP) NOVOSTI Ta teden smo prejeli le dve novosti, obe le na kasetah. To sta: skupina R.E.M - Out of tirne (Loosing my religion) in VAN MORPJSON - Enlightement. No in še: NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 6 ki se glasi: Ali ima skupina RINGLŠPIL v svojih vrstah tudi kakšnega prebivalca mesta Kranj? In za danes smo končali. Pravilne (in nepravilne) odgovore pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, s pripisom "ZA SONČKOV KOT', in sicer do srede, 10. julija 1991. Pa dobro se držite. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 22.20 Poročila 222.40 Splošna praksa 8.50 9.00 9.00 9.25 10.45 16.40 16.55 17.55 18.00 18.05 18.35 19.00 19.15 19.30 19.55 20.05 21.10 22.10 22.35 23.55 Video strani TV mozaik Benji, ameriška nanizanka V Citvju, angleška nanizanka Video strani EP, Video strani Sova, ponovitev Poslovne informacije TV Dnevnik TV Mozaik: Tunguzijska katastrofa, ponovitev poljudnoznanstvene serije HTV Spored za otroke in mlade: Kapitan Power, ameriška nanizanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Christabel, angleška nadaljevanka Tednik TV dnevnik, vreme Sova Vi ste pa najbrž njen mož, angleška nanizanka, Tvvin Peaks, ameriška nadaijevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV Slove nija - Studio Ljubljana 21.30 Prostozidarstvo od blizu, angleška dokumentarna serija 21.55 Mali koncert: Franc Javomik, bas, Irena Baar, sopran 22.55 Satelitski programi, poskusni prenosi 23.15 Yutel, eksperimentalni program 1, PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Pixel, računalniški magazin 10.15 Lažeš, Melita, otroška serija 10.45 Zgodovina hrvaškega sabora dokumentarna serija 11.15 Video strani 11.25 Inšpektor Vinko, TV nadaljevanka 12.30 Igrani film 13.40 Električni kavboj 14.40 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 15.10 Poročila 15.15 TV koledar 15.25 Poirot. angleška nanizanka 16.20 Krila, ameriška nanizanka 16.45 Dr. Jekvll in mr Hyde, angleška nadaljevanka 17.40 Lažeš, Melita, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Zaščitena narava Hrvaške 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.10 Srce mesta, ameriška nanizanka 21.50 TV dnevnik 22.10 Morje, morje, dokumentarna oddaja 22.40 Glasbeni bienale Zagreb '91 23.40 Poročila TV HRVATSKA 2 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20,20 Kako je nor ta svet, humoristična nanizanka 20.50 Dr. Jekvll in Mr Hyde, serijski film 21.45 Humoristična serija KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Usodna akcija, ameriški akcijski film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Videoagenda 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Lucyjin shovv, ameriška humoristična nanizanka 21.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 222.00 TV dnevnik 22.10 V svetu fantazije, televizijska nanizanka 23.00 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Zemlja m ljudje 10.00 Mi 10.25 Čas v sliki od začetka 10.30 Argumenti 11.45 Črno na beiem 12.15 Takrat 12.20 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mohavvk, ameriški film 14.25 Batman 14.50 Glasbena skrinjica 15.00 Lutke 15.30 Ostržek 15.55 Mali ljudje - veliki ljudje 16.10 Obisk iz Liliputanije 16.35 Kot šest prstov na roki 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20 00 Šport 20.15 Pot do uspeha 21.20 Pogledi s strani 21.30 Tekmeca pod južnim soncem 23.05 Pod tem in nad tem, ameriški film 0.30 Chicago 1930 1.15 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.40 Takrat 15.45 Gasparone, nemški film 17.15 Srečanje s človekom in živaljo 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Povej resnico 18.55 Loto studio 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki od začetka 22.30 Spomini 23.30 Kabaret - Trigon 0.15 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Lju bljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših spore dov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa PRO 7 6.00 Buffalo BiH 6.25 Oh, ti ljubi očka 6.50 Hiša na Trgu Eaton, ponovitev 7.35 Space, ponovitev 8.20 Risanke 9.10 Lassie 9.40 Moj prijatelj Ben 10.05 VValtonovi 11.00 Space 11.50 Doogie Hovvser 12.15 Alice 12.-40 Primeri Harrvja Foxa 13.25 Nevarnost na prelazu Doro, angleški pustolovski film 15.00 Bugs Bunnv 16.00 Lassie 16.30 Medvedje prihajajo 17.00 Doogie Hovvser 127.25 Poročila 17.40 Detektiv s čarovništvom 18.30 Bugs Bunnv 20.15 Mike Hammer, ameriška kriminalka 21.55 Havaji pet nič 22.45 Pod ničlo, ameriški film 0.30 Tekmeca 1.20 Sestanek v Brayju, francoski film, ponovitev 3.10 Zabava, ameriški film RTL PLUS 6.00 Dobro jutro 9.20 Plesni turnir standardnih plesov 9.35 Motena poročna noč, nemška komedija 11.25 Oče Murphy 12.10 VVells Fargo 13.25 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 K'ic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10Ć Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.25 21 Jump Street 20.15 Velika noga in Hondersonovi, ameriška komedija 22.20 Bilitis, francoski erotični film 0.05 Ogenj v krvi, ameriški erotični film SCREENSPORT 8.00 Nogomet - pokal Amerike 9.30 Britanka formula 3 10.00 Kolesarstvo - dirka po Nemčiji 10.30 Šport v Franciji 11.00 Surfanje 11.30 Smučanje na vodi 12.00 Jadranje 13.00 Nogomet -pokal Amerike 14.30 Baseball - St Louis — Chicago Cubs 16.30 Nogomet - pokal Amerike 18.00 Karate 19.00 Dirke NASCAR, Davtona 20.00 lndy dirke 21.00 Nogomet - pokal Amerike 22.30 Golf - US open 0.20 Nogomet - Kolumbija : Bolivija, prenos SLOVENIJA 2 22.05 VEČERNI GOST: VIDA ZEI Večerna gostja Vida Zei že dve leti predava na univerzi v ameriški zvezni državi lovva, kjer pripravlja tudi svoj doktorat. O življenju na ameriški univerzi, o načinu študija, (ki je zelo drugačen od našega), o vsakdanjih stikih z ljudmi v manjšem ameriškem univerzitetnem mestu, o koruzi in živinoreji, ki sta ekonomska temelja države, in o Indijancih, po katerih je lovva dobila svoje ime, pripoveduje v oddaji Večerni gost. Ne muh, ne pajčevin Prijatelj italijanskega pisatelja Martinija je spisal roman in prosil Martinija, naj mu pomaga pri izbiri naslova. »Ali tvoj roman govori o muhah?« je vprašal Martini avtorja. »Kje pa!« »Kaj pa o pajčevinah?« »Tudi ne!« »Torej bi bil naslov tvojega romana lahko takle: Ne muh, ne pajčevin! Ni snel klobuka Angleška kraljica Mary je bila pretirano sramežljiva. Nekoč je obiskala porodnišnico in obstala pri postelji, v kateri je ležala silno lepa svetlolasa ženska, zraven v zibki pa srčkan otrok. »Kako lep dojenček,« je vzkliknila kraljica. »Oče ima gotovo tudi črne lase?« Svetlolaska je odgovorila: »Ne vem, ni snel klobuka...« I 4J^ Želite kaj sporoči #Gorenjkam m Gorenjcem Izberite ■ NAJUČINK0VI * način 0BJA.« v Gorenjskem glasuj <^ fax 215-36^^^ KINO 11. julija CENTER amer. akcij, film NA BOJNI STEZI ob 19. uri LENTI KINO STADION amer. akcij, film NA BOJNI STEZI ob 21 30 uri ŽELEZAR amer kom. TRAPASTI PSIHIATER ob 20. uri DUPLICA amer. trda erot. DESERT S SMETANO ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. drama STEP PLESALEC ob 20.30 uri RADOVLJICA amer. barv. film LEGENDA ob 20. uri BLED amer barv film VOJNA ZA SLAVO ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film IZGANJALCI DUHOV 3 del ob 20. uri Zakaj v nedeljo ni bilo čestitk? V današnjih razmerah je izredno pomembno, kako hitro smo informirani. Na Gorenjskem lahko sproti posredujejo informacije tudi lokalne radijske postaje, ki nas od prvega dne obveščajo o vseh dogodkih. Kakšno je vzdušje na lokalnih radijskih postajah na Jesenicah in v Kranju? Direktor lokalne radijske postaje Triglav Jesenice Slavko Humerca pravi: »Rad bi povedal vsem tistim, ki poslušajo našo radijsko postajo, radio Triglav, naj razumejo, da vse informacije, ki bi si jih želeli, niso za javnost. Mi, radijci, smo vezani na uradni vir, ki nam pove pač toliko, kolikor meni, da je koristno in dobro povedati. Nekateri Življenje med telefonom in mikrofonom... Foto: Jure Cigler dia Kranj: »V Radiu Kranj smo začeli z izrednim programom na dan napada ob 5. in 15 minut zjutraj. Od tedaj nepretrgoma oddajamo vse do nadaljnjega. V osnovi prenašamo program Radia Slovenija, nadgrajujemo pa z lokalno informacijo. Veliko poročamo s terena, bili smo štirinajst ur na Brniku, maloštevilna dežurna ekipa dela 24 ur na dan, v treh reportažnih avtomobilih. Tretjega nam je posodila Kokra Kranj. Po napadu na oddajnike na Krvavcu smo se preselili na rezervno lokacijo. Spreje- Branka Potokar mamo izredno veliko telefonskih klicev, prosimo pa poslušalce, da nas obveščajo le o pomembnih zadevah. Z odzivom poslušalcev smo zelo zadovoljni, saj so nam sporočili tudi stvari, ki nam jih uradni viri niso posredovali. Opažamo pa, da ni popolne koordinacije med tistimi, ki bi nam morali posredovati uradne informacije, zato prihaja do nekaterih napačnih informacij, ki jih moramo nato popravljati. Dobro sodelujemo z UZN Kranj in z občinskimi organi, ki nam pomagajo...« • D. S. Radio Kranj je oddajal neprekinjeno... poslušalci nam tudi telefonirajo in se razburjajo, zakaj so na cesti cestne barikade, sprašujejo, ali bodo v obratu, kjer so zaposleni, jutri delali in ali kaj vemo, če bodo jutri šoferski izpiti in tako naprej. Mi pač nismo taka informativna služba, da bi vse vedeli. Dobili pa smo celo pritožbo, zakaj v nedeljo ni bilo čestitk! Opažamo pa tudi, da tisti, ki bi nam morali posredovati koristne informacije, molčijo. Zavedati bi se morali, da je vsaka informacija še kako dobrodošla in da pač tričlanska novinarska ekipa ne more sama zbrati toliko vesti, ki so danes nujne. Ljudje so žejni informacij.« Novinarka Radia Triglav Branka Potokar: »Kadar se nekaj dogaja, nam poslušalci ne telefonirajo, ko pa pride sporočilo, da se razmere normalizirajo, nas poslušalci sprašujejo o Vine Bešter marsičem. Želeli bi si več takih, kot so na železnici na Jesenicah, od koder nas redno obveščajo o vseh odhodih vlakov in morebitnih spremembah...« Vine Bešter, v.d. odgovornega in glavnega urednika Ra- Iz velike v malo Italijanski zdravnik Giuseppe Roncati je bil ljubezniv dvomljivec, ki je gledal na človeštvo skozi oči direktorja umobolnice. Po vsakodnevnem obisku »svojih norcev« je prišel do izhoda in rekel študentom, ki so se gnetli okoli njega: »Zdaj, ko smo obiskali malo norišnico, pa pojdimo v veliko!« Obogatili bodo tržiški muzej Baročnorokokojska peč Tržič, julija - Kot je znano, so v tržiškem muzeju na ogled silno zanimive zbirke o starih tržiških obrteh, predvsem so tu bogate čevljarska, tekstilna, paleontološko-mineraloška ter gasilska zbirka in druge, delavci muzeja pa obetajo, da bo muzej kmalu obogaten tudi z nekaj izrednimi primerki, kot je na primer sloviti lestenec barona Borna iz gradu v Jelen-dolu, in edinstvena lončena peč iz Cekinovega gradu. Ta prelepa lončena peč trenutno še stoji v stanovanju Antona Globočnika na Trgu svobode v Tržiču, vendar jo je tržiški muzej že odkupil. Po podatkih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj je bila peč izdelana konec 18. stoletja in pomeni redek ohranjen primer baročnorokokojske lončene peči. Po poreklu sodi najverjetneje v grajsko arhitekturo - sodijo, da je nekoč stala v Ce-kinovem gradu v Ljubljani - in je bila kasneje prenesena v Tržič. Peč je temno rjave barve, v ornamentalno oblikovano fasado pa so vključene tudi figuralne oblike, med njimi pav in obrazi angelcev. Ker so želeli peč ohraniti v Tržiču, je Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič zaprosil za mer zaprt, vendar takoj, ko bo pomoč pri nakupu Republiški v Sloveniji spet mir, bo muzej komite za kulturo. Peč je zdaj odprt vse dni v tednu, razen ob kupljena in bo prestavljena v ponedeljkih, od 10. do 18. ure, tržiški muzej. Naj omenimo še, prav tako ob sobotah, ob nede-kako je tržiški muzej odprt. ijah pa od 14. do 18. ure. • D. Trenutno je zaradi vojnih raz- Dolenc NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v gornji lik, boste dobili geslo pokrovitelja Cenjeni reševalci nagradnih križank v Gorenjskem glasu! Tokrat smo, kljub izrednim razmeram, s pomočjo našega sodelavca Remigija Noča spet pripravili običajno križanko, ki vam z rešitvijo daje geslo iz 13 črk. Do četrtka. 11. julija, do 8. ure (ko bo izvedeno javno žrebanje) nam rešitev na izrezanem kuponu pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas. 64000 Kranj,' prosimo, da kupon pošljete nalepljen na dopisnici. Za reševalce, katerih rešitve bodo izžrebane, smo pripravili 8 nagrad: 1. praktična nagrada (bala blaga) v vrednosti 2.500,00 din 2. praktična nagraqda (posteljna garnitura) v vrednosti 1.000,00 din 3. praktična nagrada (posteljna garnitura) v vrednosti 1.000,00 din 4. - 8. praktične nagrade (jogi rjuhe) v vrednosti po 500,00 din Pravilno geslo prejšnje križanke je BIBA POJEM UGODNEGA NAKUPA V uredništvo je kljub vojnim razmeram prispelo kar 588 rešitev. Komisija v sestavi Stanko Logar, Andrej Perne (bralci), Borut Kenda, Andrej Mali (Gorenjski glas) je izžrebala naslednje srečne reševalce: 1. Janez Sonc, Moste 66, Žirovnica, prejme trenirko Dunlop 2. Francka Kržišnik, Šutna 3, Žabnica, prejme teniški komplet 3. Rado Stojčevski, Trnje 12, Železniki, prejme otroško bombažno trenirko Praktično darilo Gorenjskega glasa prejmejo: Marijana Plaznik, Sp. Jezersko 18 Saša Slapar, Zg. Jezersko 29/a Mihela Selak, Frankovo naselje 119, Škofja Loka Nagrajence bomo o nagradah obvestili tudi pismeno, vsem ostalim pa želimo več sreče prihodnjič! OOPCSLA NEC SEL NAJDALJŠI ATLETSKI TEK PRVA SLOV FILMSKA IGRALKA LINDA EVANS JAPONSKA NA8IRALKA BISEROV AM FILM IGRALEC AN0REVVS SL ZBORO VODJA IN SKLADATELJ RAČUNSTVO RIMSKA BOGINJA JEZE ŽIDOVSKO ŽEN IME AM PLOSK MERA VETRNI JOPIC STAROGR FILOZOF K0MMI BAROMETER GRŠKI POLOTOK JUŽNOAM LENIVEC ST MARIBORSKI KOLESAR SHEILA EASTON AVTOR KRIŽANKE R NOČ VRSTA PRO JEKCUE 13 IZPUŠČAJI NA KOŽI ZARADI PRETIRANEGA UPORABLJANJA BROMA LISTNATO DREVO AMER Pl-5ATBJCA FERBEA PREBIVALEC NA SEVERU ARHITEKT MIHEVC SLOV IGRALEC POLIČ OBREDNA CERKVENA OPRAVA BE OGRAJ IGRALKA IEVAI MESNA IV DUSTRUA-PRIMORSKE MAROK UTE ZSA MER« KUŽNA SNOV V ZRAKU KUŽNINA IVAN TAVČAR REKA V EGIPTU JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA ŠVED ZGODOVINAR IN PBŠMMI KRALJ TONE ANTON AŠKERC VOO PDČZ VREČO POD JUKU 11 NRAVO-SLOVJE KRAJEVNA POSE8NOST OTOK IN DRŽAVA V SREDOZEMLJU AFRIŠKA PLEMEN IN JEZIKOV SKUPINA ENOZLOŽNE BESEDE BREZ NAGLASA 10 BUBNi lovrenc arnič ITAUJ PISATELJ ICARLOI iT pesnik (gosue •BARBARske ode FRANC FILMSKA IGRALKA PREPROSTC OROŽJE S PUŠČICO BAJESL PRVI LETALEC VEDA 0 RAV NOTEŽJU PLINOV VRSTA JABOLKA CESTNI PRE VAL W POVEZUJE ČR NO GORO IN KOSOVO VILKO NOVAK VELIK GOR SKIVHH DRUGI PRED SEDNIK ZDA IJOHN 1797- GOROVJE V BURMI VRSTA LOVSKEGA PSA STIK ROKE S TRUPOM SL MESTO IŽNO SREBRO) LOJZE DOUNAR VRSTA METULJA PROSTOR POVRŠINA ANG POLAR NI RAZISKOVALEC KOŠČEVO ORODJE RIBJA JUHA PESNICA ŠKERL RAZPORED ŠOL UR SISTEM BARVNE TV AVTOMOB OZNAKA _JflSKE_ VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI ZVRST VIŠNJE (TUDI AMARELA' iZDE-.CvAl KAČIPK 12 ZALOŽBA :-szc=.-» DMfiC ERMAN KAKOVOSTNI NEMŠKI AVTO LETOVI-ŠĆENA DOGEM OTOKU PEVKA PRODNIK Petek, 5. julija 1991 REPORTAŽE 17. STRAN @@IMg3M©IESGLAS Škoda na objektih predora Karavanke Zvezna policija vandalsko nad Kompasove objekte Hrušica, 4. julija - Predvsem zvezna policija je napravila na Kompasovih objektih na ploščadi mejnega prehoda Hrušica največ škode. Le računalnikov se niso niti dotaknili. Na Korenskem sedlu so popili ali razbili za 100.000 dinarjev pijače. Ko so se dolgotrajna pogaja nja z okupatorsko vojsko, ki je zasedla ploščad predora na Hru-šici in kjer so potekali boji med vojsko in teritorialno obrambo, končala, so se začeli vojaki počasi umikati v radovljiško vojašnico. Vsi tisti, ki imajo popolnoma nove objekte na predoru, lahko danes le ugotavljajo, kakšno škodo je napravila vojska, ki je bila v blokadi na predorski ploščadi. Menda so vojaki le malo hodili ven in se zadrževali v objektih - po njihovem odhodu pa je bilo treba najprej poklicati več čistilk, da se je v objekte, kjer je neznosno zau-darjalo, sploh lahko prišlo. Z vodjem Kompasovih mejnih servisov Rateče, Podkoren in Hrušica Radom Koširjem smo si ogle- Zvezna policija je uničevala vse: tudi svetlobne napisne table pred trgovinami... Na stavbah Kompasa je komajda ostala kakšna šipa še čeladah brezcarinsko trgovino in Kompasovo restavracijo na ploščadi predora. V prostorih restavracije je bila zvezna policija, ki je ne le jemala cigarete in pijačo, ampak je vdrla tudi v trezor, kjer pa je bilo na srečo le malo denarja. Vrata so poškodovali, stene zamazali, odtrgali elektronsko blagajno. V pisarnah v zgornjih prostorih je bilo vse razmetano in je ležalo po tleh -zanimivo pa je, da se samo računalnikov niso niti dotaknili. Na strehi brezcarinske trgovine je luknja, tako da bodo objekt morali dodatno zavarovati, da ne bo škode še več. Policaji so očitno streljali v stene, ko so bili v objektih, da ne govorimo o tem. da so pili s steklenic in jih nato Popolnoma uničena vojaška transporterja na ploščadi karavanškega predora, pred restavracijo Kompas. še polne vrgli po tleh ali v stene. Vse to je delala zve/na policija in zastavlja se umestno vprašanje, le kakšna policija neki je to, ki tako vandalsko uničuje vse, kar vidi okoli sebe. Na objektih karavanškega predora, med katerimi stojita dva popolnoma uničena vojaška transporterja, so zdrobili domala vsa stekla, 38 fasadnih oblog je uničenih od strelov. Skratka: izjemno dragi objekti, v katere je Kompas vložil veliko sredstev, so danes tako poškodovani, da bo treba veliko denarja, da jih bodo spet usposobili. . Škode na mejnem prehodu Rateče ni bilo. na Korenskem sedlu pa so vdrli v Kompasovo trgovino in popili ali razbili za 100.000 dinarjev pijače... • D. Sedej Zvezna policija je odprla tudi blagajno v pisarnah Kompasove restavracije - na srečo je bilo v njej malo denarja... Foto: Jure Cigler Po zračnem napadu na Krvavec Tesnoba v TV stolpu Na poti iz Ljubljane sva kot vedno poslušala Radio Slovenija, ko so sporočili, da je bil z letali napaden Krvavec, točneje TV oddajnik na Krvavcu. Po prvih informacijah naj bi bil eden izmed RTV delavcev, ki so bili v TV stolpu tudi ranjen. Kranj, 4. julija - Na srečo je ranjeni dobil le nekaj prask, več bolečin mu je povzročil sunek, ki ga je ob raketiranju vrgel ob tla. France Gregorič je imel, tako kot tudi oba njegova kolega, veliko sreče ob napadu sovražnih letal. "V kontrolni sobi sem stal ob oknu in gledal, kje so teritorialci, ko je mimo okna priletela raketa. Počilo je, lipe so popokale, ves Prostor je bil v trenutku v steklu. Vrglo me je na hrbet. Vse se je zgodilo tako nenadoma, bil sem popolnoma presenečen. Ta praska na roki (pokazal mi je roko, op.M.P.) ni nič hudega, bolj me boli hrbet od udarca, ko sem priletel z vso silo na tki", je še ves pretresen opisoval grozljiv napad France Gregorič. Pokazali so nama vse poškodovane sobe. Rakete so pretrgale električne in telefonske kable, odletel je del strehe na stavbi TV stol nih zdrobila so se stekla v ok-stenah je cel kup lukenj, kjer so rakete prebile zidovje, zelo poškodovana je bila UKV dvorana. Po zadnjih informacijah (danes, ob 8. uri) škodo še ocenjujejo, v času. ko sva bila midva na Krvavcu pa so se ravno pripeljali delavci, da bi popravili električne in telefonske napeljave. Izredno srečo sta imela tudi oba Gregoričeva kolega z RTV. Eden je v času napada, ravno, ko je raketa priletela v UKV dvora- 1 l j J| Stavba je navidezno nepoškodovana, znotraj pa je precejšnja škoda. Žal našega fotografa niso mogli spustiti v notranjost, ker je bila še vedno nevarnost ponovnega letalskega napada. Novinarja sva prispela nekoliko kasneje, tako da so nama notranjost sicer pokazali, vendar v petih minutah. Letalski napad je še vedno grozil in res -takoj, ko sva si vse ogledala in hotela oditi v dolino, je bil alarm za ponovni, že drugi letalski napad na oddajnike RTV na Krvavcu. Srečali Smo se na poli na Knavec. Midva z Matjažem in novinar s snemalcem ameriške televizijske mreže ABC Skupaj smo se napo-"II proti stavbi televizijskega stolpa na Krvavcu, da bi si sami ogledali škodo po prvem raketnem napadu na krvavSki oddajnik. Ravno smo se hoteli vrnili v dolino, ko so s Centra za obveščanje poslali obvestilo o ponovnem letalskem napadu na Krvavec. Skupaj s teritorialci. delavci, ki so ie prišli popravljat elektriko in drugo škodo, skupaj s tremi delavci RTV. ki so na oddajniku in ekipo ABC - ameriške TV smo se zaprli v stavbo iclevizijskea stolpa in s lesnoho v snu čakali, kdaj bodo spet priletela letala. Ameriška novinarja najprej sploh nista verjela, da gre zares, snemalec je hotel »a pmsio in posneti napadajoča letala. Komaj smo ju uspeli prepričati, da nima smisla zgubljati glave zaradi nekaj posnetkov. Na srečo letal ni bilo. Ameriškega novinarja sem v tistih petnajstih motečih minutah v stavbi TV stolpa uspela vprašati (ko sem izvedela, da je bil že v Tel Avivu in na drugih frontah po svetu), ali lahko naredi primerjavo med tistimi in tukajšnjimi dogodki. "Premalo časa sem tukaj, šele v petek sem prispel preko Zagreba v Ljubljano. Nič takega še nisem doživel tukaj, kar še ne hi poprej drugod. Vendar je vedno slabit." Na vprašanje, ali ameriška javnost ve, kaj se pri nas dogaja, je odgovoril, da sicer v ZDA dobivajo informacije z Obeh strani, vendar pa po njegovih besedah Američani že znajo naredni selekcijo med vsemi informacijami in vedo. kakšno je dejansko stanje v Sloveniji. • M. P. Annnški novinar ABC TV mreže pa ni bil edini od novinarjev, ki sva ga srečala na Knavcu po raketiranju /I stolpa Zvone Šeruga se je na svojem motorju že vračal s Krvavca, ko smo se mi vzpenjali. "Pravzaprav ni kaj videti, tudi ranjeni je dobil le nekaj prask, "je na vprašanje, kaj se dogaja na Krvavcu, odgovoril Zvone. "Nekaj časa mi ne ho treba nikamor po svetu, bo očitno doma dovolj zanimivo. " Zvone trenutno dela kot svobodni novinar, pretežno za Delo. • M. P. no. odprl njena vrata in vstopil. Le meter dalje ga je čakala goto- va smrt, ki je na vso srečo ostala praznih rok. Drugi je bil na odprti terasi stavbe, zadel ga je kos opreme, ki je silovito treščil v njegovo ramo. "Danes sem se ponovno rodil." je dejal. Odpravljala sva se že proti dolini, ko so s Centra za obveščanje spet sporočili, da se bližajo sovražna letala. Vsi so pritekli v stavbo, "knedl". ki se mi je naredil nekje v želodcu pa je začel potovati proti grlu. Po petnajstih minutah je bilo konec alarma. Hitro sva se poslovila in jo jadrno odkurila proti dolini. Ko sva bila že na redakciji in dvakrat med alarmom tekla v zaklonišče, so Krvavec raketirali že drugič. Na srečo so zgrešili. • Mojca Peternelj, foto: Jure Cigler OB 4. JULIJU - DNEVU BORCA Iz borcev - novi borci Nihče od nekdanjih borcev niti slutiti ni mogel, da se bo kdaj v njihovem življenju zgodilo, da bi se njihova armada, ki so jo gradili dolga desetletja, v njej negovali tradicije narodnoosvobodilnega boja, lahko obrnila proti svojemu lastnemu narodu. Armada, ki je nastala iz ljudstva, ki jo je to njeno ljudstvo hranilo, si odtegovalo, da jo je lahko oboroževalo in opremljalo v sodobno, moderno armado! Zdaj se je zgodilo to najstrašnejše v naši mali Sloveniji. Človek ne more verjeti, da so ta povelja podpisovali naši, jugoslovanski generali in oficirji, da so v tankih vojaki vseh narodnosti, mladi in nevedni, neinformirani. Da gredo nad sovražnike, ki ogroža jugoslovanske meje, so jim dejali. Na račun teh povelj, ki se jim niso mogli in smeli odtegniti, so umirali v tankih, padali pod streli. Skupno, Slovenci in Srbi, Makedonci in Bosanci, Albanci in Crnogorci. Norija, kakršne ne pozna svet. Danes je borce sram njihove armade. Zakaj toliko bolečin mater vseh narodnosti?! Življenje ima vsak eno samo, edino, neponovljivo, nenadomestljivo. Ta vojaški spopad na slovenski zemlji pa je svetu pokazal novo silo, nove borce, naše teritorialce, ki so se z neverjetno odločnostjo in borbenostjo neustrašeno spopadli s to armado, ki nima več pravice, da se imenuje "ljudsku". Novi borci so vstali iz slovenskega naroda, kot nekoč, ob okupaciji pred pol stoletja in znova dokazali, da miroljubni slovenski narod zna zgrabiti za orožje, če je ogrožena njegova integriteta, njegova svoboda. Hočemo biti samostojni, neodvisni, to smo jasno in glasno povedali jugoslovanskim narodom in vsemu svetu - to je naša pravica. Martin Košir - Viktor, republiški sekretar za LO Slovenije v pokoju: Moč je v narodu, ne v tankih Slovenski narod se je v zadnjih 50 letih vedno znal pravilno opredeliti za ohranitev, ubranitev svoje samostojnosti, neodvisnosti. Za narodnoosvobodilni boj, boj proti okupatorju in proti domačim izdajalcem se je večina Slovencev odločila ne glede na ideologijo, versko pripadnost. V tem boju je ljudstvo zmagalo, ker se je zavedalo, kaj mu grozi. Enako odločno je bilo v tržaški situaciji, ki je po vojni ogrozila Slovenijo. Danes smo spet v podobnem položaju, ko nam skuša jo vzeti naso samobitnost. V vseh teh primerih narodove bitke se je uveljavljal splošni ljudski odpor, partizanski način bojevanja. V teh dneh \c je prav ta hoj izkazal nepremagljiv. Velike sile v svetu so poskušale z agresijo, a vedno so morale popustiti pri partizanskem načinu vojskovanja. JLA je v tem pogledu zaostala. Sicer je razvijala partizanski koncept vojskovanja, vendar ga ni nikoli povsem sprejela. Moč. sposobnost je v narodu, ne v tankih. Če te narod ne podpira, si izgubljen. Morali bi spoznati, da smo v Evropi in Evropa ne želi nasilja Nobene oblike, nobene vrste. Ta način razreševanja notranjih konfliktov ni stvar sile. temveč pogovorov, diplomacije. Razumljivo pa je. da so ti pogovori težki in včasih je treba tudi "sabljo spustiti", da se izogneš človeškim žrtvam, materialni škodi. Kako bomo mogli v Evropo z razbito Slovenijo? To škodo bomo morali najprej popraviti. Je pa res, da za pogajanja morata biti vedno dva. TudiDb koncu vojne so se morali oholi Nemci z nami pogajati, se razorožiti, podpisati kapitulacijo. Torej, pogajali se, pogajati in še enkrat pogajati. JLA ni bila nikoli grajena za obračun z lastnim narodom, ampak le za ogroženost od zunaj. Tu je armada izgubila na ugledu. Do včeraj je bila svetla točka v našem razvoju, zaupanja vredna, danes pa je osovražena. To me boli. Borci smo bili z njo vedno v dobrih odnosih, razumevanju. Interesi ljudi v armadi morajo biti identični z narodom, ne pa obratno. To je narobe! • D. Dolenc Ivan Košir, predsednik ZB NOV občine Kranj Armada, ki ni več ljudska Udeleženci NOB, aktivisti, borci, politični zaporniki, inu rni-ranci in izgnanci, organizirani v Zvezi borcev NOV, smo zgroženi in ogorčeni nad pošastno agresijo zvezne vojske nad Slovenijo, ki je naši mladi državi in njenim ljudem vsilila razmere, podobne tistim izpred 50 let, in ki je prinesla samo razdejanje, ogromno materialno škodo in z ničimer opravičljivo prelivanje krvi ter izgubo mnogih mladih življenj na obeh straneh. Ta barbarski poseg razumemo kot skrajno nadaljevanje neke brezumne in trde politke, preračunane na popolno podrejanje interesom, na diktat navajene generalske klike in njenih podrepnikov, ki spričo razvoja demokracije in zanje neugodnih razmer ni videla drugega izhoda zase, kot da si ga izsili z uporabo orožja v rokah v njihove ideje slepo verujočih vojnih starešin in množice zlorabljenih, neizkušenih in zapeljanih mladih vojakov, pripadnikov vseh jugoslovanskih narodov, ki na/ hi /im v tem delu Evrope pričarali novi Vidov dan. Govoril sem o zvezni vojski, nisem rekel, kol smo bili vajeni -Jugoslovanska ljudska armada, ker to več ni. Ni več jugoslovanska, najmanj pa si zasluži vzdevek "ljudska", kakor hitro se je na tako brutalen način obrnila proti ljudstvu. Uprli smo se na slovenskih tleh temu zločinskemu početju, energično, in upam da uspešno. Prepričani smo, da je bila do neke mere že izbojevana bitka ne le za slovenski, temveč tudi za druge jugoslovanske narode, ki težijo k demokraciji, miru in sožitju. Zato pozivamo vse, ki so k temu poklicani v politiki in vojski, zberite toliko poguma in modrosti, da bomo vsaj po tej še eni nezaslišani izkušnji našli način, da se zagotovi, ne le v Sloveniji vsem potreben mir, v katerem naj hi se zacelile rane, da hi se resnično odprle motnosti za demokratični razvoj in da bi nadaljevali življenje, kakršnega si zaslužijo človek in vsi narodi. Borci NOV in vsi drugi udeleženci NOB. ki smo si želeli živeti v ^obodni in suvereni Sloveniji, bomo podprli vselej vse pozitivne napore in se po svojih močeh \ tem smislu vključevali v družbi no življenje. " Franc Šmit, predsednik organizacijskega odbora 6. spominskega pohoda na Triglav: Triglav - simbol boja in svobode "Ponosen sem na naše fante, hrabri, odločni in iznajdljivi so. Ali njihovo delo ni kontuiteta NOB? Uprli so se agresorju, ki poskuša okupirati ta, naša sreča, ponosni in odločni slovenski narod. Fantje v teritorialni obrambi dobro vedo, da je vselej lahko ena sama in edina stran TISTA PRAVA. Dveh ni! Druga je lahko samo neprava - sodelovanje z agresorjem in okupatorjem. To se je pokazalo v letih 1941 - 1945 in to se potrjuje v teh zopet usodnih dneh. Ponosni smo na teritorialce tudi zato. ker so pravočasno in brez "zvenečih" sklepov slovenske skupščine za svoj simbol - znak vzeli TRIGLAV- SIMBOL BOJA IN SVOBODE. Ali tudi to ne pomeni kontuitete z NOB. pa čeprav v razdobju 50 let. Spominski pohod partizanov in mladih na naš Triglav smo letos preložili na poznejši čas. Poklonili pa se mu bomo z razlogom več. saj je slovenski narod še enkrat popeljal v boj za svobodo, fante iz Teritorialne obrambe pa vabimo, da se nam na 6. spominskem pohodu na Triglav priključijo." GLAS 18. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 5. julija 1991 ŠPORTNI KOMENTAR VILMA STANOVNIK Čas drugačnih preizkušenj Marsikdo v tem negotovem času, v času, ko trepeta, ali bo zmagal razum in diplomacija ali pa bo še bolj zaropotalo orožje, še pomisli ni na šport, na tekmovanja, na športne zmage in poraze. Pa vendar je vojna še kako vplivala na delo in življenje naših športnikov, številnih športnih klubov in organizacij. Že konec prejšnjega tedna je Športna zveza Slovenije pozvala slovenske športnice in športnike, naj v času agresije ne nastopajo za barve Jugoslavije. Pozvala jih je (ne pa ukazala.'), naj zapustijo jugoslovanske reprezentance, naj pridejo domov. Vsi, ki so poziv sprejeli, so slekli reprezentančne drese (najbolj odmeven je primer slovenskega košarkarskega reprezentanta Jureta Zdovca na evropskem košarkarskem prvenstvu in slovenskih reprezentan-tov na sredozemskih igrah v Atenah) in kolikor hitro je bilo mogoče pripotovali v Slovenijo. Lahko bi sicer skomignili z rameni in rekli - kaj pa je to, zapustiti eno tekmovanje, saj jih bo naslednje mesece in leta še mnogo'.'! - pa vendar športniki dobro vedo, da vse skupaj ni tako preprosto. Če odmislimo, da so se v dolgih mesecih in tednih pripravljali za sedanje nastope, za nastope v dresih državne reprezentance, je tisto, kar skrbi, predvsem prihodnost. Gotovo je, da bodo slovenski športniki in športnice še hodili na mednarodna tekmovanja in turnirje, vendar pa trenutno le na tiste, kjer bodo lahko nastopali v svojem imenu, v imenu svojega kluba ali v imenu Slovenije. Ne le zato, da bi preizkušali svojo formo in dosegali dobre rezultate, temveč tudi zato, da bo svet videl naše, slovenske športnike. Konec koncev je promocija skozi šport lahko dobra promocija za mlado državo. Gotovo pa bo težje športnikom, ki se udeležujejo velikih mednarodnih tekmovanj, prvenstev in seveda bližnjih olimpijskih iger. Naši reprezentantje so člani Jugoslovanskega olimpijskega komiteja in dokler Mednarodni olimpijski komite ne sprejme v svoje članstvo še ne ustanovljenega (prizadevanja za to pa potekajo že dlje časa) Slovenskega olimpijskega komiteja - kar ni kratek proces. Mednarodni olimpijski komite pa je pred nedavnim sklenil, da do leta 1993 ne sprejme v svoje članstvo nobene države več (izjeme so vedno možne) - potem se slovenski športniki lahko udeležijo olimpijskih iger le v dresu jugoslovanske reprezentance. Po njihovih izjavah in prvih odzivih sodeč, pa se velikih tekmovanj raje odpovedo... Ne zaradi kakršne koli prepovedi, pač zaradi dejstva, da je težko sesti v isti čoln, skakati pod istim košem, igrali v isti reprezentanci... kot športniki agresorja in predstavljati državo, ki hkrati mori tvoje prijatelje, sosede... Čeprav seveda športniki in športne organizacije ob vsem niso popolnoma nič krive. Ta trenutek je zato tudi športnikom izjemno težko, saj so bili z mnogimi reprezentanti Hrvaške, Srbije, Makedonije, Bosne, Črne Gore še do nedavna prijatelji in sodelavci pri igri... danes jim ponos pravi - ne! Spet so pred novo veliko preizkušnjo in v teh težkih časih je treba biti prepričan, da se bo tudi ta končala z zmago, s tem, da bodo slovenski športniki kar najhitreje ponosno oblekli drese mednarodno priznane Slovenije. Le tekme v okviru Alpe - Jadran Jesenice, 4. julija - Zanimalo nas je, ali bodo jeseniški športniki, predvsem hokejisti, še sodelovali v državnem jugoslovanskem prvenstvu, zato smo za izjavo prosili sekretarja Športne zveze Jesenice Braneta Jeršina. Dejal je: »Hokejisti imajo do 17. julija dopust, trenirajo pa le tisti, ki so doma. Vendar je tudi teh malo, saj so dobili vpoklice. Že prej smo se dogovorili, da bomo sodelovali le v okviru Alpe - Jadran, odvisno pa je seveda od odločitve .Športne zveze Slovenije. V okviru Alpe Jadran je vsako leto 18 tekem, 9 doma in 9 na tujem. Državno prvenstvo je bilo že prej vprašljivo in je sklep o tem še v mirovanju. V tem času običajno nimamo prireditev, le 4. julija naj bi bil mednarodni turnir v Ratečah, na katerem naj bi sodelovale ekipe iz Trbiža, Bele peči in naše ekipe. Letos so organizatorji Avstrijci, najbrž pa bo kasneje le nekaj prijateljskih tekem.« Pa še zanimivost: tanka, ki jih je zaplenila teriotrialna obramba na platoju karavanškega predora, sta vozila dva Jeseničana, oba hokejista. • D. S. '(JMEIIGLAS Bralcem in sodelavcem Glasove stotinke Kranj, 3. junija - Te dni bralci in sodelavci naše športne priloge pričakujete tretjo številko Glasove stotinke. Sporočamo vam, da je gradivo o tekmovanjih in uspehih gorenjskih športnikov pripravljeno, da pa bo priloga izšla, čim se razmere uredijo. • V. S. Plavanje Agresija preprečila tekmovanje Kranj - Namesto da bi organizatorja 1. odprtega mednarodnega prvenstva Slovenije v plavanju, PK Triglav in Plavalna zveza Slovenije, v četrtek, postorila še vse potrebno za čimboljšo izvedbo tekme, sta morala sprejeti za športnike in prireditelje nič kaj prijazen sklep; zaradi novonastalih (beri vojnih) razmer se tekmovanje odpove oziroma preloži za nedoločen čas. Odločitev ni bila lahka, bila pa je nujna, kar so kasnejši dogodki tudi dokazali. PK Triglav in PZS sta sicer trdno odločena, da bosta republiško prvenstvo izpeljala, toda težava je v tem, da zmanjkuje prostih terminov. Minuli vikend bi poleg slovenskih in hrvaških plavalcev v Kranju tekmovali tudi precej močna zastopstva iz Bonna, avstrijskega Spittala ter Madžarske in Romunije, v ponovljenem terminu pa bo njihov nastop zelo težko zagotoviti. Ilija Bregar Slovenski športniki ne nastopajo več v jugoslovanskih reprezentančnih vrstah Vrstijo se odpovedi in odstopi... 7i)1T0JP0«rt Snbato 29 Giugn Da Lubiana un ordine: «Tomate a casa» veno Wm toscia uran m- ■-rifiinf t~-^ wa*'jmamKmmtt^^^^mmmmsammtaamammm I* »vtve ob vojnettt Slovet^ Vo« oVo^ Kranj, 3. julija - Že konec prejšnjega tedna je v svetu odmeval nekakšen izstop Jureta Zdovca, najboljšega slovenskega košarkarja, iz jugoslovanskih reprezentančnih vrst. To pa toliko bolj, saj se je jugoslovanska reprezentanca borila za zlato na evropskem prvenstvu za košarkarje. Jure Zdovc, kjub težkemu položaju, ni nastopil. Podobno je bilo tudi s slovenskimi športniki, ki naj bi nastopali na 11. sredozemskih igrah v Atenah.... Namiznoteniška zveza Slovenije je prekinila vse odnose z NTZJ in preklicala Sekretariat j*** Mir0va0je dejav vojaške agresije v razmer«1 priprave državnih pionirskih in mladinskih selekcij, ki bi se morale danes začeti v Radovljici. Sodelovanje z NZJ je prekinila tudi Nogometna zveza Slovenije, enako je ravnala Hokejska zveza Slovenije, ki je prekinila sodelovanje s HZJ, odstopil je predsednik Šahovske zve- Poziv Športne zveze Slovenije Teden dni je, odkar v Sloveniji ni več športnih prireditev, slovenski športniki in športnice pa so na poziv Športne zveze prenehali tekmovati za jugoslovansko reprezentanco. Takšnole je bilo prvo sporočilo Športna zveze Slovenije: "Brutalna agresija jugoslovanske armade na našo domovino je spremenila dosedanja prizadevanja Športne zveze Slovenije, da bi omogočili športnikom Slovenije nastopanje na največjih tekmovanjih, čeprav v jugoslovanskih reprezentancah. Športna zveza Slovenije ocenjuje, da je za slovenski narod žaljivo, da športniki Slovenije v takih razmerah nastopajo na mednarodnih tekmovanjih za barve Jugoslavije. Zato jih poziva, naj zaenkrat zapustijo jugoslovanske reprezentance in se čimprej vrnejo v Slovenijo. " Sekreteriat predsedstva Športne zveze Slovenije pa je imel sejo L julija in ugotovil, da je bilo priporočilo ŠZS v zvezi s prirejanjem športnih tekmovanj in udeležbo športnikov na njih v javnosti ugodno sprejeto ter izrazi zadovoljstvo spričo odziva med slovenskimi športniki. Za sedaj vsa dejavnost slovenskih športnih organizacij v okviru jugoslovanskih miruje, brž ko bodo razmere dovoljevale, pa se bodo pristojni organi slovenskih športnih organizacij o nadaljnjih postopkih dogovarjali in odločali. Zaenkrat ostaja v veljavi tako priporočilo kot poziv ŠZS. ze Jugoslavije Milan Kneževič, predsednik mednarodne komisije ŠZJ Boris Kutin in predsednik šahovskih sodnikov Jugoslavije Janko Bohak. Sodelovanje v KZJ so prekinili tudi slovenski košarkarji. Svoj odstop je sporočil tudi Tomo Le-vovnik, član predsedstva Športne zveze Slovenije, ki je odstopil kot predsednik strokovnega sveta za vrhunski šport pri Zvezi za telesno kulturo Jugoslavije. Danes nas je strokovni odbor balinarskih sodnikov Slovenije obvestil, da vsi zvezni sodniki in zvezni sodniki - inštruktorji na tekmovanjih ne bodo nosili znakov zveznih sodnikov, ki z obeležjem zastave SFRJ in napisom zveznega sodnika v jeziku drugega naroda sramoti slovenski narod in njegovo dostojanstvo. Kot so tudi zapisali, s tako odločitvijo ne odklanjajo sojenja tekem n* območju Republike Slovenj in drugih srečanj, če bodo fl* njih delegirani ob pogoju, d' bodo poiskana ustrezna uK ležja s sprejemljivimi oznakam1 sodnikov. Odstopi sodelovanja s straj1' slovenskih športnikov, športni!1 organizacij in športnih delav' cev se še vrstijo... Kot so poV dali pri ZTKO Kranj so se k* nec tedna gorenjski športni^1 srečno vračali s priprav in tek' movanj domov, večina prek A* strije, do nadaljnjega so odpoV dana tekmovanja in športno (e kreativne prireditve, pa tudi prf gram veselih počitnic v Kranj' in na Pokljuki. Zaprto pa je t> di letno kopališče v Kranju. • V. Stanovnik Barbara Mulej na turnirju v Nemčiji Na pot s strahom v srcu Kranj, 3. julija - "Ko sta v ponedeljek Barbara in mož Janez odhajala na turnir v Nemčijo, sta odhajala z veliko skrbjo, vendar odločena, da bo Barbara zastopala na turnirju le sebe, svoj klub Triglav in Slovenijo. Oglasila sta se iz Avstrije in povedala, da sta srečno prišla čez mejo, iz Nemčije pa se zaenkrat še nista oglasila," je povedala mama Mira Mulej v sredo dopoldne. Najboljša slovenska teniška igralka Barbara Mulej je imela v minulih dveh tednih v načrtu nastope na turnirjih v Avstriji in Italiji, vendar se jih zaradi poškodbe ni mogla udeležiti. Je pa nastopila na slovenskem in državnem prvenstu in povsod v svoji kategoriji zmagala. Te dni pa je imela predviden nastop na turnirju v Nemčiji. "Z zelo težkim srcem smo se odloČili, da Barbara in mož Janez (ki je hkrati tudi trener) odpotujeta , na turnir. Barbaro so dogodki zelo vzne-Jđk JtKk mirili, živela je s strahom, vendar pa se zaveda, da bi neudeležba na turnirju zanjo pomenila velik padec na ATP lestvici, dober rezultat pa lahko veliko pomeni. Če ne bi šla, bi morala praktično začeti znova...," je povedala mama Mira Mulej. Mama je tudi povedala, da sta Barbara in oče trdno odločena, da bosta na turnirju nastopila le z lastnim imenom, imenom kluba in Slovenije, če pa bi morala nastopiti kot predstavnika Jugoslavije pa bo Barbara nastop odpovedala. Tudi sicer Barbara Mulej že dolgo nastopa z dresom z znakom Slovenije. • V. Stanovnik Kolesarji Save so se vrnili domov Na nastope le pod klubskim imenom Kranj, 3. julija - Kolesarji Save so konec prejšnjega tedna tekmov* li na dirki po Štajerski v Avstriji. V nedeljo so se zatekli v zbit'11 center v Celovcu, kot je povedal trener Matjaž Zevnik, pa so fa* tje, ki imajo večinoma družine, sklenili, da se čimprej vrnejo d* mov. Tako so v ponedeljek najboljši kolesarji Save Pagon, 9 lane, Pilar in Bertoncelj, s trenerjem Zevnikom in mehaniko^ Vebrom prišli domov in bodo začeli s treningi. V klubu pa so t* koj poslali obvestilo tudi svojima dvema reprezentantoma - m'*' dincema Žigi Bajtu in Tomažu Poljancu, ki sta bila z reprezentaf; co na pripravah na Otočcu, naj se čimprej vrneta domov. Hkrfll1 EGLOCLS/ irorol Kolesarji Save so se po enem tednu, na pot so odšli prejšnji tore^' vrnili domov z dirke po Štajerski. Trener Matjaž Zevnik pa je poV dal, da bodo naslednje dni imeli treninge na Pokljuki. so sklenili, da se ne bosta udeležila svetovnega mladinskega pr venstva v ZDA. Tako sta mlada tekmovalca Save danes, v sred? ko to pišemo, že doma. Kot je povedal trener Matjaž Zevnik,/ takšna odločitev za fante zelo težka, saj so se vse leto marlji^ pripravljali na svetovno prvenstvo, najbrž pa nanj ne bo odpotC, val noben naš kolesar, saj je mladinska reprezentanca sestavljef' le iz slovenskih reprezentantov. Vprašljivo je tudi nastopanje državnem prvenstvu, za katerega se tudi ne ve, ali prihodnji rfl( sec sploh bo, pa tudi na drugih tekmovanjih. Kolesarji Save bf do, po besedah trenerja, te dni odšli na priprave na Pokljuko. & se bodo razmere uredile, bodo odšli prihodnji teden na dirko' Avstrijo, kjer bodo zastopali le klubske barve. • V. Stanovnik Petek, 5. julija 1991 PISMA, PODLISTEK 19. STRAN y\^'^^yCiLAS PREJELI SMO Predor pod Stenom ostane Počasi, vendar pa se premika zadeva s škofjeloško poljansko obvoznico. Lahko ugotovimo, da je enako rešitev potrdila tudi že prejšnja oblast. Izgleda, da ne zaupamo več stroki, tako da pod vsako oblastjo izvajamo nova preverjanja, ki vsekakor niso poceni. Kdo je plačnik, vemo. Ker se na konkretni tematiki in območju ne bo dalo odkriti smodnika, je osveščenim že dolgo znano. Če prejšnjim 12-13 variantam dodamo še puštalsko, sedanje "pofarbane« in še podzemno, bi morda zapisali številko 20, smo loško-puštalski teren dodobra počrtali. Na osnovi takega risanja smo prišli do zaključka, ki so ga občani že dolgo tega sprejeli kot edino sprejemljivega. Zelo se je vmešavala politika, ki je na račun neosnovanega »šparanja« podtikala druge variante. Že pisani članki, kot pozabljeni arhiv, dajo razbrati veliko polemiko in tudi rezultat sedanje študije s predorom pod Stenom. Zamudili smo zreli čas. cesto pa bi imeli že v uporabi v celotni dolžini ob gradnji poljanske ceste. Če bi še čakali, bi nova oblast morda zopet ponovila postopek in dobili številke od 20 do 30. Na osnovi vsega izgleda, da smo bolj teoretiki kot praktiki, ki bi morali sedanje študije obdelati in prenesti na stvarni operativni teren. Čas teče - Loka izgublja - ljudje postajajo nestrpni, zato čimprejšnji klic operativi!!! Seveda je realizacija v sedanjih razmerah težje rešljiva, zlasti finančno. Če le omenimo, da je to dediščina rudnika Žirovski vrh. in tudi prejšnje oblasti, naj sedanja, čeravno omenjena nudi bolj smelo in avtoritativno ponudbo, ki jo je dolžna nadaljeva- Lahko potarnamo Ločani, ker smo bili potisnjeni v out in smo vsestransko suhi, ponudimo lahko le manjšo malho. Cesto pa si vroče želimo, saj nas bo rešila velike ekološke obremenitve, rabili pa jo bomo vsi Slovenci in tujci. B°rbariga, 18. 6. 1991 R. Kalan Z ljubeznijo do turizma Navdušeni nad prelepim son-ntm vremenom sva se v ponede-/0- junija 1991, dopoldne , Ut*ki, sva izkoristili omenjeni J za prijeten izlet in potešitev radovednosti, kako so se, sicer vedno zamisli polni, na letošnjo turistično sezono pripravili člani Turističnega društva Lesce. S sprehodom po kampu sva veseli ugotovili, da je vse, tako kot vsako leto, izredno lepo urejeno in pripravljeno za še tako zahtevnega gosta. S prijetnim vtisom sva sedli na teraso restavracije kampa, kije v najemu M. Sedlarevi-ča in P. Radičeviča, da »preveriva« še gostinsko ponodbo. Najino navdušenje pa je ob čakanju natakarja bolj in bolj plahnelo. Ko sva le-tega z veliko mero telovadbe rok in glave le priklicali (kljub temu da ni imel zadrege, saj je na terasi sedelo le še pet gostov), sva namesto pozdrava dobili občutek, da se mu morava za nadlegovanje opravičiti, saj je bilo več kot očitno, da je imel za seboj dolgo noč, o čemer so pričali ogromni podočnjaki, nad katerimi so mežikale zaspane oči, vse skupaj pa so nosile noge, ki so se bolj vlekle, kot hodile. Poleg pijače sva naročili tudi vžigalice, po katere pa mora gost sam »kot šanka«, kot nama je zabrusil natakar. Ko sva dobili pijačo, bolj podobno poslanemu čaju kot osvežilnemu napitku, sva prosili za led, toda: »Leda nema!« Natakar se je neobremenjeno vrnil k točilni mizi in med osebjem najbrž razširil vest o dveh »sitnih smrkljah«, kajti izza točilne mize se nama je smejal ves personal. In ko sva želeli poravnati račun, sva bili prisiljeni počakati, da je omenjeni natakar do konca popil svojo kavko in pokadil cigareto. Ko pa je prišel zaračunat, je z mize nemo vzel bankovec za 100 dinarjev in malomarno vrnil drobiž. Sedaj že pošteno togotni. sva zahtevali račun in hkrati omenili, da sva močno razočarani nad postrežbo. Namesto pozdrava sva bili deležni opazke: »E, baš sta dami!« In ko sva tako, bolj žalostni kot jezni odhajali, sva se čez rame ozrli na velikansko tablo poleg restavracije, z napisom Z VSO LJUBEZNIJO DO TURIZMA. Morda se zgoraj omenjeni natakar ni še nikoli! V Radovljici, 11. 6. 1991 P. Prezelj R. Šest Cankarjeva ul. 30 Radovljica Ne joči Sonja Tako se je glasil naslov članka napisan v Gorenjskem glasu v torek, 18. junija 1991. Oglašam se, ker ne morem mimo tega, da se ne oglasim in povem svoje misli glede tega članka, v katerem nesramno žalijo in blatijo ime že pokojnega direktorja IBI tov. Omana. Iskreno in pošteno povedano je, da je bil tov. Oman direktor na pravem me- stu, kije delal in ustvarjal za tovarno. Nikakor ni te uspehe pripisoval samo sebi, ampak je vedno zatrjeval, da je to delo vseh delavcev v tovarni. Imel je pravi odnos do delavcev, ki jim je vedno znal prisluhniti in pomagati, delalo se je pod njegovim vodstvom pridno in pošteno. Delavci v IBI nismo imeli svinčenih časov, imeli smo dosti dober standard v vseh ozirih, kar delovni človek potrebuje za dostojno preživetje. Vsa čast takemu direktorju, kot je bil tov. Franc Oman in zelo prav bi bilo, da bi tudi v današnjem času direktorji znali prisluhniti delovnemu človeku, ki se težko preživlja z majhnimi dohodki, medtem ko direktorji ne oziraje se na delovnega človeka, dobivajo v zaprtih kuvertah visoke plače in delavcu ni dano, da bi smel vedeti, kakšne dohodke imajo. Gospod Ziblar je užaljen, ker za njega ni bilo prostora v IBI, temu se ni treba čuditi, saj v kratkem času, kot je bil on v tovarni, ni naredil nič koristnega za podjetje. Če je gospod Ziblar strokovnjak, kot se dela, zakaj potem ne pomaga z njegovim znanjem Bombažni predilnici v Tržiču, kije v težavah, ker je doma iz Tržiča in je še bolj poklican za tako dejavnost. Nikakor pa ni prav, da si hoče prisvajati delovne uspehe tov. IBI. Žalostno dejstvo je, da sta gospoda Janez Ziblar in magister Fran Urevc z zvenečim imenom magister in strokovnjak, brez srčne kulture, ker žalita človeka, ki je že pokojni in je bil skromen in pošten do malega človeka, bil je uspešen pri svojem delu in je bil človek z veliko znanja, čeprav ni imel naslova magister. Tov. Oman je pokojni in se ne more branit pred takimi, ki so brez srčne kulture in žalostno dejstvo je, ko se iz tovariša prelevijo v gospoda in obtožuje tistega, ki se ne more braniti. Spokojno naj počiva v miru, dober človek je bil. Sem zvesta bralka Gorenjskega glasa in pričakujem, da bodo te vrstice objavljene. Lep pozdrav vsem, ki dobro mislijo. M. C. Lipa zelenela je Lepa je ta Ipavčeva pesem. Lahko se reče, da je povezana tudi z našo - Balantovo. Pogled se ustavi na naši škofjeloški centralni lipi pred pošto. Z vzrokom in ponosom so jo posadili Guzeljevi - Balantovi v kotu nekdanjega gostilniškega vrta. Mlajši ne vedo, daje nekoč (do leta 1957) tu stala mogočna Balantovima z gostilno. Vse porušeno je zamenjala sedanja avtobusna postaja. Za spomin so ohranjene le fotografije in tudi večno zaostali kataster. Balantova lipa je bila ohranjena, v spomin in kot drevo v okras mestu, tudi kot ponos slovenstva in naše slovensko drevo. Lepo je rasla in zelenela vsako leto do letos, ko jo je žalostno pogledati, ko nas opominja, kam gremo in česa ne spoštujemo. Razvoj, tehnika in negativni vplivi na okolje so zahtevali tudi žrtvovanje Balantove lipe. Velika škoda za Loko, tudi velika sramota! Sramota in neodgovornost sta na Ločanih, ki skoraj niso več Ločani. Lipa nam je vsem ušla nenadzorovana. Ločani, občina, TD, najbolj pa komunalno podjetje so odgovorni in določeni za tako vzdrževanje. Imamo še dve, na pol zidano na Lontrgu in Homanovo, opazujemo in vzdržujmo ju, da nam tudi ti ne shirata. Balantovino pa smo dolžni zasaditi novo, dajmo ji manj asfalta in več zemlje, lepo jo zaščitimo z lično ograjo, da bo dohitela nekdanjo, ker senca je dobrodošla mnogim, ki se bodo še zbirali pod lipo. Novo Balantovo lipo je posaditi že dozorelo, kot lipo samostojnosti Slovenije na dan 26. 6. 1991. Ločani se bomo tako odkupili, proslavili in potrdili pripadnost slovenstvu. Barba riga. 16. 6. 1991 R. Kalan Praznik občine Radovljica Predsednik SDP Radovljica Vladimir Silič je v članku Praznik občine Radovljica objavljen v Gorenjskem glasu 11. junija na petnajsti strani, vztrajno zagovarjal, naj 5. avgust še naprej ostane praznik občine Radovljica. To je sicer njegova pravica. Bolj vprašljivo pa je, ali sme pri tem uporabljati staro preizkušeno demagogijo. Ali je gospodu Siliču znano, da je bil 5. avgusta 1941 ustanovljen bolj Gorenjski kot Cankarjev bataljon? Pa pustimo formalnosti, Silič trdi, da se je to zgodilo v dneh najtežjih preizkušenj slovenskega naroda. Ali res? Znano je, da so mali narodi v Evropi dobro preživeli, če so se poslužili samo pasivne rezi-stence. Tudi slovanski narodi kot so Čehi, Slovaki itd. Rezultat II. svetovne vojne je bil odvisen predvsem od svetovnih front. Neizpodbitno dejstvo je, da je bila organizacija aktivnega odpora pri nas prezgodnja. Vse kaže, da je g. Siliču in še mnogim tuja vsaka dialektika. Ali si lahko predstavljamo, kaj bi bilo. čc bi se slovenski narod kot en mož odzval pozivu OF na vstajo. Skoraj, da nemogoče si je predstavljati kaj drugega, kot da bi v tem primeru na vzhodno fronto res odšla kakšna nemška divizija manj, Slovenci pa bi v nekaj tednih kot narod izginili. Ali bi bili za takšen genocid res krivi samo okupatorji? Ali ne še bolj organizatorji vstaje v napačno izbranem trenutku oz. v brezizhodni situaciji. Dalje lahko vsak laik ugotovi, da je bila vstaja ta- krat in tudi decembra 1941 na Gorenjskem tako slabo pripravljena in vodena, da je bila že vnaprej, kljub maloštevilnim nemškim enotam, obsojena na neuspeh. Postavlja se vprašanje, zakaj se je komunistom za vstajo tako mudilo. Glede na zgodovinske vire, ki so nam že dosegljivi, verjetno ne zato. ker bi bil takrat slovenski narod usodno ogrožen, ampak da ne bi glede na žrtve čimbolj razbremenili Rdečo armado na vzhodni fronti. Zdi se, da je bil takrat v vodstvu odpora proletarski interna-cionalizem močno pred skrbjo za usodo lastnega naroda. Če bi bilo vodenje odpora avtohtono in racionalno seveda, bi verjetno že takrat spoznali, da bi bilo smiselno množično vstajo začeti tako kot Francozi in Poljaki mnogo kasneje, pa kljub temu z zaželenim učinkom, vendar ob manjših žrtvah pa tudi državljanske vojne bi se s tem v večji meri izognili. Zaradi vseh teh in mogoče še drugih razlogov, kijih zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče nanizati, menim, da 5. avgust ni primeren datum za praznik občine Radovljica. Predlagam, naj bi bil novi datum praznika 11. december kot rojstni dan slavnega radovljiškega rojaka A. T. Linharta, kije že pred dvema stoletjema Slovence začel reševati anonimnosti in povezovati z evropskim kulturnim prostorom. Janez Globočnik Mošnje 16, Radovljica Spoštovani, v soboto, 15. junija t. /., smo imeli v hotelu "Grad Podvin" kratko predstavitev delovanja Jahalnega centra Podvin. Povabili smo skoraj vse turistične organizacije na Gorenjskem ter Vaš cenjeni časopis. Odziv je bil porazen, kar nas sicer ni presenetilo glede na osveščenost naših turističnih delavcev. V našem vabilu na to predstavitev smo omenili namen te predstavitve in pomen konjeniškega športa v turizmu. Žal nas niso razumeli, tudi Vaš novinar ne. To je videti iz vsebine članka (21. 6. t. 1.) in malomarnega odnosa do ljudi. Izjava g. Vilme Stanovnik, da je to za nas zastonj reklama (namreč objava v Vašem časopisu), ni imela takrat odziva, ker pač nismo poznali načina komuniciranja Vaših novinarjev. Po objavljenem članku pa smo tudi to razumeli. Preimenovanje priimka Mi-helčič v Mihelič pa je "balkani-zem" in za nas žaljiv. To je ne-spoštovanje človeka, in če novinar tega ne uvidi, mu ni pomoči. Prosim, popravite napako! Lep pozdrav, Ivan Mihelčič Pripis uredništva Dobro sem razumela namen vaše predstavitve, saj je jasno, da si želite čim večje sodelovanje s turističnimi organizacijami, ki jim jahanje pri vas ponujate kot dodatno ponudbo, hkrati pa bi od tega imeli zaslužek tudi vi. Ko pa ste se spraševali po vzrokih, zakaj k vam na predstavitev ni novinarjev iz drugih medijev (bili sva le z novinarko Radia Kranj), sem kot možno omenila, da je to nekakšna promocija vašega Jahalnega centra, ki se navadno v sredstvih obveščanja plača. Kljub temu sem o vašem Jahalnem centru napisala članek, v katerem - glede na vaše izjave - mislim, da nisem naredila nobene napake, razen napak zapisanega priimka, kar pa je zgolj tipkarska napaka. Tudi mene mnogokrat podpišejo brc: ene črke - pa mi zato še na misel ni prišlo, da je to "balkanizem". Kljub temu se vam za napačno zapisan priimek brez ene črke opravičujem, za zapis ostalega o vašem centru pa ne. S spoštovanjem Vilma Stanovnik Naš novinarski kolega Cveto Zaplotnik ni mogel poročati za svoj časopis Gorenjski glas. Srečali smo ga pred pošto v Kranju, kjer je skupaj z drugimi teritorialci varoval telekomunikacije. Zaželeli smo mu, njemu in ostalim fantom in možem, da bi bili čimprej doma - pri svojih družinah in med sodelavci. - Foto: Jure Cigler GLAS 5 EKONOMSKA 1 •PROPAGANDA* KRANJ, JAKA PLATIŠE 13 Peter Čolnar DREVESA V GOZDU Ko , , Je °dšla, je Lojze videl, da je eden od uradnikov spravil denar bilo .°.Je Pričel prositi, naj prinašajo predvsem obleko, saj je Po njej največ povpraševanja, ur.h t P°'dneva je stopil v pisarno živahen mlad moški. Oba nv!ta Vsta,a in v en g,as Pozdravila: »Dober dan, gospod predsednik. Kje pa ste se zadrževali...« »Bu sem na ministrstvu,« ie bil odgovor slovenskega poslan-Horvata. ca ko ' Talc.Sen a'' Pa zelo podoben ceremonial se je odigral vedno, ° Je prišel Horvat v pisarno. Vedno je prišel okoli poldneva iz ■^'nistrstva ali pa je odhajal na ministrstvo... Tako je bil pomembnejši. Lojze je opazil, da ga Horvat posluša, ko se je pogovarjal z Judmi. Čez nekaj časa je stopil k njemu in rekel: »Kaj, če bi mi Pomagali?« k Tako je tudi uradno pričel delati v njegovi pisarni na Trgu ■^alja Tomislava 19/11 v Zagrebu. V soboto je prišel v sobo »gospod predsednik« (na ta naziv j* dal zelo veliko) kot vedno okoli dvanajste ure. Potegnil je list-Ic° in izplačal uradnikoma po 30 dinarjev za dan. »Kako bova pa midva uredila,« je vprašal Čolnarja. »Zasedaj ničesar ne potrebujem. Ce bom potreboval, bom povedal,« je odklonil plačilo, ker so mu finančne možnosti pač to omogočale. Začel je hoditi po informacije na policijo, na železniško postajo... Počasi je pričel spoznavati nove in nove Zagrebčane. Videl je, da v resnici ni nihče navdušen nad ustaši, kot je pripovedoval radio. Spoznal je, da ljudje delajo in živijo pod pritiskom, da se še niso znašli in da drug drugemu ne zaupajo. Delo Horvatove pisarne je vse bolj prevzemal v svoje roke. Čudeži kljukastega križa Večkrat je moral iti na policijo po dovolilnice, ki so jih potrebovali Slovenci za bivanje v Zagrebu. Tako je ob neki priložnosti srečal na policiji tudi nekega Francka, ki je bil pred vojno šofer v kranjski puškami. Pričela sta se pogovarjati in tako mu je povedal, da ima avto v Samoboru, da ni moj, da bi šel rad v Ljubljano in se povezal s slovenskim Rdečim križem, da bi pričel delati zanje v Zagrebu. Povedal mu je, da si ne upa iti preko meje. »Če ni nič drugega, bomo pa to že lahko uredili,« je bil Franček zelo samozavesten. Čez nekaj časa se je prikazal z ustaško propustnico za avtomobil. Tako sta se z bratom odločila za pot v Ljubljano. Pridružil se jima je še ing. Verlič z nekim prijateljem, ki je znal dobro šofi-rati. Kljub propustnici nas je vse skrbelo. Veljala je namreč le za ustaše. Kako pa bodo nanjo reagirali Nemci? Ob tem seje znašel inž. Verlič. Na avtomobil je pritrdil nemško zastavo z velikim kljukastim križem. To znamenje pomembnosti in moči nemškega Reicha je služilo med potjo bolje kot vsako dovoljenje. Beno se je sicer kot komunist močno upiral zastavi in križu, vendar je moral popustiti pred večino. Za to mu prav gotovo ni bilo žal. Vsa pot je minila mirno. Ustavili so se le v Brežicah, kjer so jim, najverjetneje pod vtisom kljukastega križa, dali celo bencin. Tako je Lojze prišel v Ljubljano. S posredovanjem ljubljanskega advokata dr. Lada Vavpetiča (kasnejši profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani) je prišel do dr. Fetina, predsednika slovenskega Rdečega križa. Dr. Fetihu je orisal položaj Slovencev v Zagrebu še precej bolj črno, kot je bil v resnici. Predlagal mu je, da bi delal v Zagrebu kot predstavnik slovenskega Rdečega križa. Dr. Fetih je bil takoj za to in mu je dal pisno potrdilo, daje predstavnik slovenskega Rdečega križa pri hrvaškem Rdečem križu v Zagrebu. Brat Beno je ostal v Ljubljani in se je kasneje odpeljal z avtomobilom v Kranj. Okoli pet let je študiral v Ljubljani, nedelje pa je večinoma preživel v planinah, tako da v Kranju ni bilo več znan kot član komunistične partije. Kasneje je odšel v partizane in zgorel v neki akciji v Beštrovem mlinu. Hrvaški Rdeči križ V Zagreb se je Lojze Čolnar vrnil kot predstavnik slovenskega Rdečega križa. Že prvo srečanje v hrvaškem RK je naredilo nanj najboljši vtis. Sprejel ga je tajnik prof. Kamilo Bresler. Ob prvem stiku z njim se je prepričal, da je to izredno inteligenten in razumen človek, ki je imel v svojih rokah vse niti te humanitarne organizacije. Zelo hitro sta se sporazumela. Povedal je, da hodijo k njem Slovenci iskat pomoči. Na razpolago mu je dal pisarno, kjer je lahko uradoval in nudil pomoč rojakom. Prav tako mu je dal na razpolago kletne prostore za slovenske begunce. Tam so uredili nekakšno zasilno bolnico s 30 do 40 posteljami. Čez nekaj dni se je Lojze počutil na hrvaškem RK že kot doma. Kljub temu daje redno uradoval tudi v Derenčinovi ulici t. j. na hrvaškem RK, svojega dela v »Horvatovi pisarni« na Trgu kralja Tomislava ni opustil. Na obe strani so ljudje prihajali po pomoč in povsod je lahko koristil. fOT3ISEWIE!;GLAS 20. STRAN KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Petek, 5. julija 1991 Jože Ajdišek, načelnik inšpektorata milice UNZ Kranj: Med gorenjskimi policisti ni žrtev Kranj, 4. julija - Iz vrst gorenjskih policistov v minulih dneh vojne ni padla nobena žrtev, prav tako nihče od policistov ni bil resneje ranjen. Načelnik inšpektorata milice Jože Ajdišek je povedal, da je bil včerajšnji dan na Gorenjskem zelo miren, trenutno se razmere še dodatno umirjajo. Eden od razlogov za dokajšen mir, če Gorenjsko primerjamo z drugimi slovenskimi pokrajinami, je po njegovem razum večine starešin v enotah Jugoslovanske armade, ki niso naostreni do skrajnosti, k miru pa so znatno pripomogla tudi prizadevanja načelnika UNZ Kranj Ivana Hočevarja in njegovih sodelavcev, da se zapleti rešijo po karseda mirni poti. Na Gorenjskem ni bilo izrazite agresivnosti pri oboroženih spopadih, res pa je tudi, da je bil nadzor vojaških objektov s strani policije in teritorialne obrambe v celoti vzpostavljen. »Naše družine so po telefonu strahovali ljudje v srbohrvaškem jeziku. Ugotovili smo, da so bili za to angažirani celo nekateri kriminalci. Vemo tudi, da so v obveščevalnem smislu sodelovali z Jugoslovansko armado nekateri upokojeni oficirji in predstavniki zveznih organov,« je dejal Jože Ajdišek, ki se je med drugim tudi pohvalno izrazil o samozaščitni osveščenosti Gorenjcev. Ljudje so dogodke presojali z veliko stopnjo realnosti, preplah, ki je bil do določene mere navzoč, ni dobil večjih razsežnosti. • H. J. Ivan Demšar, prometni inšpektor UNZ Kranj: Promet skrčen predvsem na lokalnega Kranj, 4. julija - »Prometni policisti so te dni bolj kot s prometom zaposleni z drugimi nalogami,« je uvodoma dejal prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar. Sicer pa je na gorenjskih cestah prometa zelo malo. Največ problemov je bilo prvi dan, ko so se začele blokade, obvozi pa hkrati še niso bili urejeni. Prva dva dneva okupacije J A so se ljudje tudi še precej po nepotrebnem vozarili naokrog, kasneje, zlasti po bombnem napadu na Brniku, pa se je promet skrčil večinoma na lokalnega. * Prve dneve vojne je bilo na cestah še precej tujcev, ki so hiteli proti meji in iskali prost prehod. Prehodi so se zapirali, nekateri zaradi Jugoslovanske armade, nekateri tudi zaradi zapor z avstrijske in italijanske smeri. Vendar so po besedah Ivana Demšarja tudi tujci z razumevanjem sprejeli ovire. Ves čas je bil odprt edino železniški mejni prehod na Jesenicah. Mnogi so z avtovlakom odpotovali iz Ljubljane. »Ko so se razmere po prvih spopadih kolikortoliko normalizirale, so tudi delavci Cestnega podjetja Kranj pomagali označevati obvoze, zlasti z magistralne ceste. Ljudje so bili o blokadah sproti obveščeni prek Radia Slovenije in gorenjskih lokalnih radijskih postaj. V tem času so bile štiri prometne nezgode s telesnimi poškodbami, v enem primeru na nadvozu prek hitre ceste na Velikem hribu, ko se je mopedist zaletel v blokado in bil hudo ranjen. Več mladih na mopedih je tudi izkoristilo razmere, kršilo prometne predpise, nekateri so se celo izzivalno obnašali, brez luči vozili mimo kasarne, naše patrulje so seveda intervenirale.« • H. J.______ Blokade na cestah Blokade so na naslednjih gorenjskih cestah: avto cesta Naklo - Ljubljana je zaprta za ves promet, ki se odvija po magistralni cesti Polica - Kranj - Jeprca; na magistralni cesti je blokada na viaduktu Peračica, promet je mogoč po stari magistralki iz Podtabora prek Podbrezij in Posavca na Črnivec, tam pa nazaj na magistralko, na Potokih (med Žirovnico in Jesenicami), obvoz je mogoč prek Bleda, Gorij in BI. Dobrave, nato po gradbišču avto ceste na Javornik ali iz Most prek elektrarne Moste, Kavčk in nato po gradbišču avto ceste do Javornika, in to le za osebna vozila, pa še to le za terenska ali z višjim podvozjem. Magistralna cesta Je-senice-Dovje je zaprta za vsa vozila, neprevozen je tudi del od Podkorena do mejnega prehoda Korensko sedlo. Cesta Podkoren-Rateče je zaprta, obvoz je mogoč po bivši železniški progi. Na Cesti JLA v Kranju sta blokadi v križišču te ceste z ulico XXXI. divizije in na nadvozu čez avto cesto na severni vpadnici, obvoz je mogoč za vsa vozila po Oldhamski, cesti Kokrškega odreda, prek Rupe in Kokrice nazaj na re-gionalko. Na regionalki je blokada tudi mimo letališča Brnik, obvoz je prek Šenčurja, Srednje vasi. Luž, Cerkelj in Sp. Brnika. Blokada je tudi na Golniku v križišču za bolnišnico, obvoz je po lokalni ceste Letence - Hraše - Senično. Blokada je na Fužinah pod Sp. Jezerskim, obvoz je prek mosta pri hiši Kokra 69 in samskega doma GG Kranj. Na isti cesti med Zg. Jezerskim in mejnim prehodom so na več mestih na cesti hlodi, promet je mogoč le za osebna vozila. Regionalka Javornik - Zg. Gorje pri BI. Dobravi je zaprta za vsa vozila. Do 12. ure omogočajo promet dostavnim vozilom in vozilom z dovolilnicami. • H. J. Gregor Zupančič, rezervni policist Po par ur domov Gregor Zupančič iz Kranja, sicer dipl. biolog, kot rezervni policist od začetka agresije Jugoslovanske armade varuje pomembne objekte. Včeraj dopoldne smo ga srečali pred stavbo UNZ Kranj, ki ji je grozil napad. »Doslej je bilo mirno,« je povedal Gregor Zupančič. »V prvih dneh smo bili nekoliko bolj zadržani od doma, zdaj normalno odhajamo na obiske, da se uredimo, pogovorimo z domačimi. Svoje družine še nimam. Starše seveda skrbi, kaj bo. Med rezervnimi policisti vlada disciplina, nihče se ne pritožuje, oboroženi so zadovoljivo z avtomatskim in polavtomatskim orožjem. • H. J. Gorenjski mejni prehodi Ponovno v slovenskih rokah Podkoren, Ljubelj, Jezersko - Gorenjski mejni prehodi, ki jih je tako kot večino ostalih, za nekaj dni zasedla okupacijska vojska. Po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih med slovenskimi in zveznimi predstavniki, mejne prehode od ponedeljka zvečer ponovno varujejo pripadniki mejne policije, zaplapolale pa so tudi slovenske troboj- Naša ekipa se je najprej odpravila na Podkoren. Vmes smo na platoju karavanškega predora opazili ostanke oklepnih transporterjev jugoslovanske armade. Prehod so varovali pripadniki TO in milice, vihrala pa je tudi slovenska zastava. Na cesti proti Korenskemu sedlu smo naleteli na ostanke hlodovine, ki je bila uporabljena za blokade in en oklepni transporter, ki je obtičal na cesti. Komandir mejne milice nam je povedal, da je mejni prehod ostal popolnoma nepoškodo- van, zaplete pa so uredili brez kakršnihkoli spopadov. Dejal je, da je ob ponovnem prevzetju mejnega prehoda med policaji zavladalo nepopisno veselje. Prometa je bilo malo, izjemoma pa je bil preko Korenskega sedla dovoljen tudi tovorni promet. Sprehodili smo se tudi do avstrijskih mejnih organov, ki so s sedanjim položajem zadovoljni, vendar so kljub vsemu pripravili okrepitve. Tudi na Ljubelju okupacijska vojska ni povzročila nobene škode, niti se niso dotaknili zalog Avstrijski tovornjaki se prebijajo mimo oklepnega transporterja na Podkorenu. • Slike: M. G. Na Ljubelju je ves čas visela slovenska zastava, zaplete so rešili brez spopadov. hrane v Kompasovih objektih. Komandir mejne milice je zagotovil, da so si skupaj s komandirjem armade ves čas prizadevali, da ne bi bilo nepotrebnih žrtev. Po ponovnem prevzemu nadzora nad prehodom je komandir odšel do avstrijskih mejnih organov in jih obvestil o prevzemu. Tudi na tem prehodu je bilo prometa malo, v Avstrijo je odšlo samo nekaj tovornjakov, ki so že predhodno imeli urejene carinske formalnosti. Na avstrijski strani ne izvajajo pretirane kontrole, smo pa opazili, da je vojska, ki je pripeljala nekaj oklepne mehanizacije in tankov. Bojna sredstva so nakopičili tudi nekoliko nižje v Rožni dolini. Sicer v Avstriji ni opaziti posebnega vznemirjenja, so pa ljudje precej v skrbeh. Na poti skozi Rožno dolino smo opazili nekaj transportnih vozil avstrijske vojske, tik pod Jezerskim vrhom pa so imeli vojaki pripravljeno delno blokado, nekaj tankov, ravno v Času našega prehoda pa je obmejni pas preletaval helikopter. Takšne aktivnosti so seveda razumljive, saj je na mejnem prehodu Jezersko prišlo do spopadov, med katerimi so jugoslovanske okupacijske sile poškodovale stavbo avstrijskih mejnih organov. Tudi slovenski mejni organi so nekoliko poostrili kontrolo. Po zadnjih podatkih so za osebni promet odprti vsi gorenjski mejni prehodi, preko Jezerskega vrha pa je možen tudi tovorni promet. # M. Gregorič Nemoteno so carinili le na železniški postaji Cariniki - pripravniki z Reke ponudili pomoč Jesenice, 4. julija - Cariniki Carinarnice spet na vseh mejnih prehodih. Nemoteno so carinili le na železniški postaji Jesenice, kjer je bilo več vlakov na izstopu. Nekateri cariniki iz drugih republik so odšli na dopust domov, cariniki - pripravniki i Reke pa so ponudili svojo pomoč. V Carinarnici Jesenice, v okvir katere sodijo cestni mejni prehodi na Korenskem sedlu, Ratečah, na Hrušici, Ljubelju. Jezerskem in mejni prehod na železniški postaji na Jesenicah, smo se pogovarjali z namestnikom upravnika Carinarnice Dušanom Ličarjem o razmerah na mejnih prehodih in o tem, kako je potekalo v teh dneh carinjenje na prehodih. »V času napadov in okupacije Slovenije je mejne prehode Carinarnice Jesenice zasedla armada, cariniki so zapustili prehode, tako da carinjenja na cestnih prehodih ni bilo. Nemoteno je potekal promet, tako blagovni kot potniški le na železniški postaji Jesenice, kjer smo cariniki tudi carinili blago. Bilo pa je manj carinjenja v blagovnem prometu, ker na avstrijski strani Avstrijci niso nakladali toliko kot v normalnih razmerah. Vsi vlaki so vozili po voznem redu; Železniško gospodarstvo je poskrbelo tudi za dodatne prevoze v potniškem in blagovnem prometu - predvsem je bilo več ' vlakov na izhodu iz železniške postaje. Delavci Carinarnice Jesenice so šli na mejne prehode takoj, ko se je armada umaknila z mejnih prehodov. Mejni prehod na Korenskem sedlu in v Ratečah je bil takoj odprt za ves promet, prav tako na Jezerskem in na Ljubelju. Na prehodih poteka tudi tovorni promet, vendar pa ga je manj kot prej. Na mejnem prehodu na Hrušici, pri karavanškem predoru, pa je nastalo precej škode, zato na avstrijski strani carinikov še ni bilo in je predor zaprt. Razmere se počasi normalizirajo, večina delavcev je ostala v službi in ne odhaja na redne let- ne dopuste, saj je treba poskrbeti, da bo delo čimprej normalno potekalo. Vendar pa je bilo nekaj carinikov, ki so V minulih dneh odšli na dopuste domov, v druge republike, nekaj delavcev pa je vzelo bolniško. Več pa je seveda tistih, ki so v teh hudih razmerah ostali v Sloveniji... Carinarnici Jesenice se je oglasilo tudi več pripravnikov z Re- ke. Vsako leto smo namreč poleti zaposlili pripravnike - carinike z Reke tudi v naši Carinarnici. Ve- j seli smo bili njihovih klicev in J ponuđene pomoči, vendar smo jih zavrnili, tudi zato, ker jih nismo želeli izpostavljati nevarnost i m na poti. y Carinarnica Jesenice bo tudi pregledala vso škodo, ki je nastala v brezcarinskih trgovinah na mejnih prehodih, saj so v pristojnosti carinskih organov. Upamo pa, da se bodo razmere čimprej umirile in da bomo na mejah spet lahko normalno opravljali naše delo. • D. Sedej Na železniški postaji Jesenice so poskrbeli za precej dodatnih vlakov. Tudi prevozniki so naložili svoje kamione na vlake. -Foto: Jure Cigler Zbirni center na Gorenjskem sejmu Večina zajetih že odšla domov Kranj, 4. julija - Gorenjski policisti in teritorialci so do danes dopoldne zajeli 255 starešin in vojakov Jugoslovanske armade ter pripadnikov zveznega sekretariata za notranje zadeve in zvezne carine. Za zajete v zbirnem centru na Gorenjskem sejmu je dobro poskrbljeno. Hrano dobijo trikrat na dan iz kranjske samopostrežne restavracije, tudi sokove, celo pivo. Rdeči križ je poskrbel za ležalke, posteljne vložke, deke. Dobili so brezplačne žetone, da so se prek telefona lahko povezali z domačimi. Ko so odhajali, so se zahvalili za korektno ravnanje, nihče se ni pritožil, incidentov ni bilo. • H. J. Ustavitev jedrske elektrarne Ljubljana, 3. julija - Včeraj ponoči je v jedrski elektrarni Krško stekel postopek tako imenovane hladne ustavitve. Gre za stanje, v katerem se ustavljeni reaktor postopoma ohlaja, gorivo pa je še vedno v njem. Za takšen ukrep so se po posvetu s strokovnjaki odločili v republiški upravi za jedrsko varnost, potem ko so 1. julija proti večeru preletela elektrarno tri vojaška letala. Potem ko so večino zajetih iz zbirnega centra na Gorenjskem sejmu že včeraj napotili domov, je ta center prerasel v gorenjskega, saj je zavarovanje zajetih na štirih mestih (tudi v Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah) zahtevalo preveč ljudi. »Danes je v zbirnem centru na Gorenjskem sejmu še okrog sedemdeset zajetih, ki smo jih zadržali prek noči, ker jim nismo mogli zagotoviti varnega potovanja domov,« je povedal Ivan Demšar iz UNZ Kranj. Vojaki so bili vseh narodnosti, razen p™?!___T» Slovencev, ki so jih takoj spuščali domov, več ali manj so takoj | VcST odhajali tudi Hrvatje, druge so izpuščali, ko je bila pot zanje l_____M___ V upravi vedo, da nobena jedrska elektrarna ni projektirana za zaščito pred bombnim napadom, gre pa vseeno za nadvse trden objekt, ki mu niti izstrelki iz vojaških letal ne bi mogli povsem do živega. Tudi če bi varovalni hram utrpel poškodbe, to ne bi ogrozilo samega reaktorja; le-tega dodatno pokrivajo debele betonske plošče. Vseeno pa previdnost ni odveč, zato jedrska elektrarna ne bo obratovala vse dotlej, dokler se vojaško-politični položaj ne bo umiril. • S. S. Pirotehniki na Mali Mežakli Jesenice, 4. julija - V sredo popoldne je jeseniška civilna zaščita obvestila prebivalstvo, naj se nikar ne zadržujejo na območju Male Mežakle, kjer je jeseniška centralna deponija odpadkov. Pirotehniki so namreč uničili vsa neaktivirana eksplozivna sredstva, ki so bila na ploščadi karavanškega predora. • D. S. Petek, 5. julija 1991 OBVESTILA, OGLASI 21. STRAN S (GLAS _r_ vl—DID AA d o o Kranjska cesta 13,64240 Radovljica Akvizitersko prodajo našega knjižnega programa nudimo urejenim osebam in organiziranim skupinam. Redna izplačila visokih zaslužkov, ki si jih krojite sami! Ponudbe pisno ali po telefonu Kranjska cesta 13, 64240 Radovljica, tel. (064) 75-988 in 75-962. AVTO ŠOLA" ■VIC- MLADI VOZNIK d o.o Zlato polje 1 Kranj O R G A NIZ I R A TEČAJ CPP 15 , u I i j a 19 9 1 dopoldne - popoldne INFORMACIJE 213-619 328-602 _. RENT-A-CAR » MODNA OBLAČILA Kranj, Tavčarjeva 3 tel. 211-089 OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA LIPNICA 12, KROPA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 DELOVNO MESTO RAZREDNEGA UČITELJA s polnim delovnim časom za določen čas od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 1 DELOVNO MESTO PREDMETNEGA UČITELJA s polovičnim delovnim časom za določen čas od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992 na predmetnih področjih tehničnega pouka in telesne vzgoje. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o osnovnem šolstvu in lahko vložijo prošnje v 8 dneh od objave razpisa na naslov šole. NOVA STORITEV NA POŠTAH FOTOKOPIRANJE KRANJ/1 Dražgoška8 KRANJ/6 Poštna 4 in na poštah CERKLJE NA GORENJSKEM, JESENICE/2, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ in ŠKOFJA LOKA KOMPAS O L I D A Y S POČITNICE '91 - DOMOVINA • NOVE NIŽJE DINARSKE CENE PLAČILO NA OBROKE DO BRAČA, HVARA, VISA HITREJE IN VARNEJE S KATAMARANOM PR|^£E Qp VENICE Odhodi vsak petek iz Poreča ob 22.00 Organ)z\ran^ayXobu3rii prevoz do Poreca iz Maribora, • posebna ponudba 'l^S^a^S11^^^' bivate 21 dni, plačate 14 dni, bivate 14 dni, plačate 10 dni, Ud. APP. KANEGRA/UMAG, APP. LANTERNA/POREČ APP. TN VILE RUBIN «n MONSENA, ROVINJ APP BLATO, BOL (BRAĆ) • KOMPASOVI KLUBI šole tenisa, jadranja na deski, plavanja za otroke, športna igre, najem gorskih koles MTB CARRERA, zabava In Izleti — DRUŽINSKI KLUB NOVIGRAD/ISTRA, 10 dni — KOMPASOV KLUB, OTOK KATARINA/ROVINJ — KOMPASOV ZLATI KLUB, PULA, htl. in Dav. SPLENDID, app. HORIZONT — KOMPASOV KLUB BERNARDIN PORTOROŽ, 7 dni — SONČNI KLUB HVAR/htl, Sirena - B kat , 7 dni KOMPASOVO ŠPORTNO POLETJE - TENIŠKI KAMPI Rogla. 13. 7.; Ribno.6 7 : Umag,. 1.7. 8.\_. ■: - PETDNEVNI MLADINSKI TENIŠKI KAMPI .;?:'>^t: Bled/Zaka, od 30. 6. dalje, polni penzipn " - NAJEM JADRNIC IN MOTORNIH JAHT - znižam« do 50 % I - DVOJAMBORNICE - KRIŽARJENJE: vsako soboto, 7 dni KAPETAN LUKA, REKA - KORNATI IN DALMATfA, PORTOROŽ / MALILOSINJ IPRODAJA FANATIC/ALPHAARTOPREME Modeli 91 - ugodne cene ■■■HiSPPS^^^Inlormacije/vplačila: KOMPAS HOUOAVS, Titova ^■J^T". _Ljubljana, tel: Opl/221-765, 222-340 ŠOLA LETENJA z ultralahkimi letali - tečaj m pridobitev dovoljenja > 6 14 ah 20-dnevni najem plovil Pasara + Tomos 4,5, Elan 495 + Mercury 50 po zelo ugodnih cenah — OTROŠKI ŠPORTNI PROGRAM 5 dni (ponedeljek - petek), z odhodi vsak dan v Gozd Martuljek (lan,,____, . i.-i___.__________I__ (tenis gorska kolesa, kopanje nogomet, košarka, odbojka, izleti) Informacije ZIMA SPORT. 061/331-358 331-941 • POČITNICE 91 - TUJINA ŠPANIJA - Palrrja de MaUorca. Jbiza GRČIJA - Krt, Kreta, Rodos, Santorin TUNIS - Hamrnamet, Nabel, Djerba „4ER ;t-arnaca, Limassol FRANCIJA -A*urna obala ALŽIRIJA - Tlpaza ——_ KOMPASOV AS za otroke do 70 % ceneje .KOMPASOV SUPER AS - PALMA DE MALLORCA odhod 4 7 . hotel B kat., 7 polp,: 7.900 din odhod 4., 117., hotelska veriga Sol, 7 pplp; 8.800din ŠTEVILO MEST OMEJENO' odhodi z letalličaBrnik PLAČILO NA OBROKE! • NAGRADA ZA LEPO SPRIČEVALO- .i.,..', • TEČAJI TUJIH JEZIKOV (ANGLIJA, ZDA. ZR NEMČIJA, FRANCIJA. ITALIJA, AVSTRUA. SPANtJA. JAPONSKA) ZAHTEVAJTE KATALOG V VSEH KOMPASOVIH POSLOVALNICAH IN POOBLAŠČENIH AGENCIJAH trgovina LUČKA Kranj, Titov trg 1 TAHEEBO ORIGINALNI ČAJ, UVOZ ZDA, Z DEKLARACIJO V IVANTOURS d.o.o. PODJETJE ZA TURIZEM Pod gozdom 17, 64264 Bohinjska Bistrica tel. & fax: 064/721-453 ODDIH IN POČITNICE TUDI ZA PLITKE ŽEPE doma in v tujini v POREČU • julija, avgusta in septembra • v hotelih B kat, • v apartmajih in bungalovih • v hotelih vam nudimo 7 polnih penzionov po NAJUGODNEJŠI CENI • za otroke do 11 leta dodatni popust POKLIČITE NAS ŽE. DANES IN SE PREPRIČAJTE! v ŠPANIJI na C0STA BRAVO odhod 27. 7.1991 • potujete z avtobusom, ki ima WC, BAR, VIDEO • bivate v hotelih visoke kat.-TWC, BALKON, TEL • hoteli so ob obali • nudimo vam polne penzione CENA 800 DEM Možnost potovanj in oddihov po svetu: Ciper, Grčija, Tajska, Tunis,... in doma. Za vse informacije po tel.: 064/721-453 »: SAMSUNG ^ CI/*\/">lr/'*»r\i/—r* Electronics i o m - o mSSSm S VIDE0REK0RDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, LCD zaslon samo 12.490.00 CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje samo 12.490,00 MOŽNOST NAKUPA NA 3 - 12-MESEČNO POSOJILO! Barvni televizorji, videorekorderji, videoplayerji, hifi stolpi, radiokasetofoni. del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od,l5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun tel.: 212-367 TERME TOPOLŠICA Vam ponujajo: NEPOZABNE POČITNICE 7 dni 3.795 JULIJ 10 dni 5.070 14 dni 6.640 7 dni 4.050 AVGUST 10 dni 14 dni 5.420 7.110 UPOKOJENCI 7 dni 3.230 JULIJ 10 dni 4.310 14 dni 5.645 7 dni 3.570 AVGUST 10 dni 14 dni 4.790 6.280 V CENI JE VŠTETO: - 7,10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu Vesna - neomejena uporaba termalnega bazena in savne - vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu in telovadnici - zabavne prireditve, celodnevna animacija in rekreacija pod strokovnim vodstvom - plesni večeri, kulturne prireditve, izleti in še in še... - popusti: otroci do 5 let bivajo brezplačno, otroci do 12 let imajo 40 % popusta INFORMACIJE HOTEL VESNA, Topolšica 77 telefon: 063/891-120/113/114 REZERVACIJE telex: 33606 MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA (3 OBROKI) GLAS 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 5. julija 1991 Na položajih POLETNA AKCIJA GORENJSKEGA GLASA! Z Gorenjskim glasom bo letošnje poletje še lepše, kajti z njim bo v vročih dneh bolj prijetno. In poceni. Kaj smo pripravili tokrat? Za vse naročnike poltednika Gorenjski glas bomo na mednarodnem Gorenjskem sejmu v mesecu avgustu v Kranju pripravili super presenečenje. Ko druge cene divjajo, je poletje z Gorenjskim glasom cenejše in Vam daje več. Če še niste redni naročnik Gorenjskega glasa, pohitite: z izpolnjeno naročilnico pridobite veliko: dvakrat tedensko dober časopis + zastonj male oglase + sodelovanje v nagradnih igrah + še in še (vsak torek in petek nekaj!). Odločite se in nam pošljite Vašo naročilnico čimprej. Ob cestni barikadi... Foto: Aleš Gorišek ISKRA KIBERNETIKA Tovarna orodij in naprav Kranj p.o. razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta»podjetja JAVNO DRAŽBO osnovnih sredstev, ki bo 10. 7. 1991 ob 12. uri v sejni sobi Orodjarne, Savska loka 4. Izklicna cena 10.000,- din 425 T 1. Prikolica TRESKA letnik 1982 - 3 kosi 2. Prikolica IMV - ADRIA KARAVAN 10.000,- din letnik 1981-2 kosa 3. Baldahin - 5 kosov 2.000,- din 4. Oprema - hladilnik 4 kosi 2.000,- din Ogled sredstev je možen, pod zap. št. 1 dvorišče Kiberneti-ke, ostala sredstva v kamp Savudrija in Banjole do 8. 7. 1991. V ceno ni vračunan prometni davek in ga kupec plača skupaj s kupnino. Pred začetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10 % varščino za sredstvo, ki ga bodo licitirali. Varščino upoštevamo pri izplačilu izlicitirane vrednosti. Nakup bo potekal po sistemu "videno - kupljeno", poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Neizkoriščeno varščino bomo vrnili po končani licitaciji ali najkasneje v 4 dneh pri blagajni podjetja. Orodjarna, Savska loka 4 - Kranj. Kupec mora skleniti pogodbo in plačati vse obveznosti ter prevzeti kupljeno osnovno sredstvo v 7 dneh po končani licitaciji. Ce kupec v dogovorjenem roku ne prevzame osnovnih sredstev, mu prodajalalec ni dolžan vrniti varščine. Trgovina na debeio in drobno Poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo in BCS rezervnimi deli Zagorje 31.63261 Lesično Tel. 063/785-216,781-120, fax. 785-216 NUDIMO VAM KMETIJSKO MEHANIZACIJO PO ZELO UGODNI CENI IN SICER: • samonakladalne prikolice SIP 20 m3 92.900,00 din t obračalniki Sental in Sip 205 - 225 cm 16.900,00 -19.200,00 din t pajki 230 cm 25.800,00 din f hidravlični nakladalnik hlev. gnoja 44.500,00 din t rotacijske kosilnice Sip 135 in 165 38.500,00 din f traktorske škropilnice 200 - 3301 13.500,00 -15.500,00 din • mulčerji - rotacijski od 90 do 150 cm 12.500,00-15.800,00 din t v zalogi tudi rabljene BCS kosilnice, rotacijske in bočne traktorske kosilnice po zelo ugodni ceni t traktorske kiper prikolice vam nudimo po 42.000,00 din • BCS rezervne dele vam pošiljamo po povzetju § v komisijsko prodajo prevzamemo rabljene kmetijske stroje, traktorje, in vam poiščemo najugodnejšega kupca NUDIMO TUDI 3-MESEČNI KREDIT S 6 % OBRESTNO MERO SE PRIPOROČAMO! NOV BLAGOVNI CENTER LOKA V MEDVODAH PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. 64220 Škofja Loka Kidričeva 54 Telefon: 064/631-261.632 Telefax: 064/631-983 PRIDEŠ IN IZBEREŠ: prehrana in potrebščine za dom in gospodinjstvo . . . oblačila za vso družino in tekstilni izdelki . . . elektro material, bela tehnika, vse za šport in prosti čas UGODEN NAKUP JE NAKUP PRI LOKI Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek. Točen naslov _ Pošta (štev. Osebna izkaznica štev. Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj ODstrU'Duofe m220 Škofja loka. blaževa ul j brzojav omttmk Škofja loka OBČINA ŠKOEJA EOKA IZVRSNI SVET Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem RAZPISUJE zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov: a) Poslovni prostor v mezaninu poslovne stavbe Titov trg 3/a, Škofja Loka v velikosti 83,00 m:. Namembnost poslovnega prostora je določena prvenstveno za pisarne predstavništev, podjetij, ustanov itd. b) Poslovni prostor v atriju poslovne stavbe Mestni trg 38, Škofja Loka v velikosti 16,10 nr. Namembnost poslovnega prostora je določena prvenstveno za storitveno dejavnost, predstavništvo ali trgovsko dejavnost. Ponudba za poslovni prostor naj vsebuje: —- navedbo dejavnosti s programom — višino mesečne najemnine za m: poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati — pisno izjavo ponudnika, da ima sredstva za odkup vlaganj - opreme v višini okoli 200.000,00 din zagotovljena (velja za poslovni prostor pod b) Poslovna prostora se oddajata v najem za nedoločen čas. Interesenti naj oddajo ponudbo v 10 dneh po objavi v zaprtih kuvertah z vidno oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR na naslov: D. P. OBRTNIK Gospodarjenje s stanovanjskim skladom 64220 Škofja Loka Blaževa ulica 3 Najugodnejšega ponudnika bo izrala komisija. Ponudniki bodo o izbiri pismeno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb. Osnovna šola Prešernove brigade ŽELEZNIKI razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje po 96. členu Zakona o osnovni šoli in ima: — opravljen strokovni izpit — najmanj tri leta delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževal-nem delu po strokovnem izpitu — organizacijske in strokovne sposobnosti Imenovanje velja od 1.9. 1991. Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka. Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Prešernove brigade Železniki razpisuje prosta delovna mesta: L UČITELJA EIZIKE - TEHNIČNEGA POUKA; PRU ali P, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom, od 1.9. 1991, 2. UČITELJA SLOVENŠČINE - SRBOHRVAŠČINE; PRU ali P, za določen čas (1 šolsko leto), z nepolnim delovnim časom z možnostjo dopolnitve, od 1.9. 1991, 3. 2 VARUHINJI; za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom, od 1.9. 1991, 4. VZGOJITELJA ALI UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za vodenje zunanje priprave na šolo, za določen čas (1 šolsko leto), s polnim delovnim časom, od 1. 9. 1991 5. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA; za določen čas (1 šolsko leto), s polnim delovnim časom (če bo dovolj prijav z OPB), od 9. 9. 1991, 6. TAJNICE; za določen čas, s polnim delovnim časom, od 19. 8. 1991, Pogoj: Srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri. 7. KUHARSKE POMOČNICE; za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom, od 1.9. 1991. Pogoj: Polkvalificirana ali priučena delavka. Za delovna mesta od 1. do 5. točke je šestmesečno poskusno delo, za točko 6 je poskusno delo 2 meseca, za točko 7 je poskusno delo 1 mesec. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka. Petek, 5. julija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 23. STRAN OTSISSSoJJSBSJIGLAS MflUOCLflSl ^217-960 APARATI STROJI KMETOVALCI! Trgovina "Agroiz-bira" vas obvešča, da je prejela iz uvoza dovolj REZERVNIH DELOV za Traktor Univerzal in Kosilnico BCS. Na zalogi REZERVNI DELI za Traktorje Tomo Vinkovič, Ursus. Zetor, SIP itd. Izkoristite ugodno prodajo AKUMULATORJEV Ve sna, z 2-letno garancijo: 12 V, 97 ah, 1.698,00 din, 12 V, 135 ah, 2.311,00 din, 12 V, 140 ah, 2.300,00 din. Se priporoča: "Agroizbira", Slavko Prosen, Smledniška c. 17, Kranj, « 324-802_9555 Prodam OBRAČALNIK MARATON za BČS in SLAMOREZNICO TEM PO. Gorice 7, Golnik_ Prodam TRAKTOR Pasquali Tomo Vinkovič, 18 KS, s kosilnico in kul- tivatorjem. « 48-184_9590 Ugodno prodam DISKETNIK za C 64 ali C 128.« 620-894 9598 Prodam barvni TV, črno-bel TV in CB postajo, « 323-522 9600 Panasonic brezžične TELEFONE in F AXE, prodam« 212-907 9609 PRALNI STROJ in barvni TV, v do-brem stanju, prodam. « 66-463 ___96_H Prodam električno nitno KOSILNI-CO Adiusufomatic. « 70 004 9614 OVERLOOCK Pfaff, nov, z garanci jo, ugodno prodam. « 215-650 __9625 Poceni prodam starejši, barvni TV Grunding. « 81-345_9643 Prodam ameriški globinski SESALEC Kirby. Žalar Tomaž, T. Vidmar-ja 4, Kranj_ 9646 Ugodno prodam nov, nerabljen SESALEC Iskra 6008 Elektronic, tip MGP 1733 « 326-255_9661 Prodam novo zmrzovalno SKFtl NJO, 313 litrov, 30 % ceneje od nove « 633-555 od 16 do 18 ure. 9664 Ugodno prodam VIDEOREKOR-DER Casio VX 4500 na daljinsko vodenje, star 8 mesecev, za 9000,00 din, ali zamenjam za moped APN 6 od letnika 1987 dalje. Biponič, Staneta Žagarja 37, Radovljica. 9665 Mesarija Kalan, Stražišče, Gasilska 3 zaposli mlajšega kvalificiranega mesarja in mladega delavca za priučitev. Pisne ponudbe pošljite na gornji naslov. Vodovodno napeljavo vseh vrst vam naredimo,.« 218-427 9653 Odvzeto mi je bilo roza gorsko KOLO. Vas prosim za pomoč. « 45-662 9655 GRADBENI MATERIAL Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž), za oblaganje stropov, sten ali zunanjega napušča ter vseh vrst rezan LES, kot so deske za šolanje, 7h streho, letve za streho in podob..... « 64-103 9349 Prodam suhe hrastove PLOHE, deb. 5 cm in smrekove DESKE, deb. 2 5 cm. « 324-484_9591 OPAŽ 4 mesece, po drugem teletu. Per- ne, Zg. Besnica 20_9632 Prodam 7 tednov staro TELIČKO Simentalko. Gabrk 3, Škofja Loka _9635 Poceni prodam nemškega OVČARJA, z rodovnikom, starega 9 mesecev. Porenta, Sv. Duh 62, Škofja Loka 9650 Prodam 130 kg težkega TELETA ali polovico « 57-937_9652 Prodam sedem tednov starega TELETA. Papler Stane, Sp. Besnica 137_9656 Prodam TELETA Simentalca, starega 6 tednov. Trata 17, Cerklje _9658 Rjave in grahaste JARKICE, ter bele za dopitanje, prodam. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka, « 65-546_9659 Manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka,« 65-546 9660 OSTALO Ugodno prodam belo poročno OBLEKO, štev. 40 « 42 322 9612 Prodam suh smrekov 66-990, po 20. uri -s- 9594 Prodam 15 rabljenih lesenih PUNT po 50,00 din, « 233-339 9596 Uaodno prodam smrekov OPAŽ in 9615 PRIDELKI PLOHE« 46-404 Prodam rabljeno strešno OPEKO Folc. Predoslje 3_9637 Prodam dobro ohranjen LES, za ostrešje hiše. « 66-698 9651 Prodajamo sveže vrtne JAGODE po 40,00 din za kg. Šušteršič, Mlakarjeva 75, Šenčur - Planjava. « 41-026 _9586 Prodam BOROVNICE. Polica 13, Kranj, v popoldanskem času 9634 MOTORJI KOLESA POSESTI Prodam novo žensko KOLO Rog, na 5 prestav « 41 -669 9622 Prodam Tomos AVTOMATIK, pre voženih 200 km. « 40-560 9623 Prodam Bt 50, letnik 1987, prevo-ženih 6100 km, dobro ohranjen. « 79-474_9639 YAMAHO YZ 125 (CROSS), letnik 1986, ugodno prodam. « 79-613 ŽIVALI KUPIM Kupim KNJIGE za 2. letnik sr. zdravstvene šole « 79-588 9597 Kupim 10 ni starega TELETA simentalca« 620-159__9617 Kupim KUNCA, francoskega Sre brca, mladiča, t 75-343 9638 OBVESTILA SERVIS vseh vrst ŠIVALNIH STROJEV! Nudimo tudi poučevanje za ravnanje s šivalnim strojem, [reformacije na « 42 805 7550 J^ŠTj TV, VIDEO, HI-FI servis! P~čT pravljamo vse vrste TV, video in m-f^naprav.« 329-886 7671 šTvamčT po naročilu, iz vašega bjaga « 323-831__9604 belite spremeniti svoje stanova nie, nudimo vam izdelavo in montažo LAMELNIH ZAVES, ŽALUZIJ m ROLET. Roletarstvo Nograšek, M,'ie 13, Šenčur, « 43-345, delav niča ali 061/50-720 Prodam KOZLIČKA ZA ZAKOL. Gorice 7, Golnik Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice, za nadaljno rejo ali za zakol. Drinovec, Strahinj 38, Naklo PIŠČANCE, bele, za zakol ali nadaljno rejo in rjave JARKICE, pro dajamo. Gašperlin, Moste 99, Komenda 9589 Prodam KRAVO s prvim teličkom ali brez. Primožič, Lajše 2, Gorenja vas, « 68-432 9592 Prodam mladiče KRAŠKI OVČAR, rodovniški. Reteče 72, Šk. Loka 9608 Prodam od 30 do 70 kg težke PRAŠI ČE^ogjje^TS^Jje^ičiu_9610 Prodam KRAVO po izbiri in PUJSKE za dopitanje Osterman, Luže 2, Šenčur__9618 Prodam rjave JARKICE, stare 10 VOZILA tednov. Čadež, Podbrezje 257, Du- - pije, « 70-046 _9619 Prodam 10 dni starega TELIČKA Prodam 1 ha GOZDA. Cena po do govoru. « 633-230_9579 POZNANSTVA Gorenjska dekleta so najboljša dekleta, trdijo fantje in jih vabijo v AFRODITO, ženitno posredovalnico v Kranju v Poslovni center na Planini 3, od 8. do 14. ure, četrtek in petek, od 14 do 19 ure, da se spoznajo!« 324-258 9593 RAZNO PRODAM Letno RIBIŠKO KARTO Brdo ugodno prodam.« 217-341 9666 STANOVANJA Kupim 1-sobno ali 2 sobno STANOVANJE, s centralnim ogrevanjem, na relaciji Radovljica - Hrušica « 801-122, int. 161 9602 Prodam 1-sobno STANOVANJE, v pritličju, v Škofji Loki. Informacije na« 631-234_9603 Zamenjam ali prodam 2-sobno lastniško STANOVANJE, 52 kvad. m., za dve manjši GARSONJERI, na Planini-kjerkoli ali vzamem v najem manjšo garsonjero. « 324 166_9627 Najamem 2-sobno STANOVANJE, v Kranju ali kjerkoli v okolici Kranja. Šifra: REDEN PLAČNIK 9633 Simentalca. C. na Klanec 5, Kranj 9621 Prodam PSE Labradorce - mladiče. Pipanova 76, Šenčur 9629 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 7, Naklo 9630 9607 Prodam KRAVO Simentalko, brejo ZASTAVA AVTfJ LJUBLJANA, Celovška 150_ p.o CESTA JLA 10 PRIPELJITE AVTO 064/211-553, 216-563 PRODALI GA BOMO Ob 16. tednu skokov na plastiki v Kranju in I. Memorialu Marjana Kroparja, se vsi delavci Smučarskega skakalnega kluba Triglav Kranj iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste s praktičnimi darili podprli prireditev. Še posebna zahvala pokroviteljema: — Podjetju Zapravljivček Stražišče Kranj — Podjetju Iskra TEL in sopokroviteljem: — Iskra Terminali Kranj — Merkur Kranj — Metalka Ljubljana — Skupščina občine Kranj — Časopisno podjetje Gorenjski glas Kranj Delavci Smučarskega skakalnega kluba Triglav Kranj GOLF diesel, letnik 1990, 5 pre stav, prodam. « 64-188 9616 Prodam JUGO 45, letnik 1989, re-gistriran do 1. junija 1992. Strahinj 73, Naklo, « 48-584_9620 Prodam R 4 GTL, letnik maj 1983. Kokra 23/a, Jezersko,« 45-601 _9624 Ugodno prodam GOLF D, letnik 1988. Koželj, Hotemaže 72, Preddvor 9626 Prodam LADO, letnik 1986. « 312-255_9628 Prodam Z 850, letnik 1982 Rozman, Mežanova 4, Cerklje 9631 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata MILANA URHA z Bleda se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se dr. Krivčevi in patronažni službi Zdravstvenega doma Bled, Tapetništvu Radovljica in Hotelu Jelovica Bled. Zahvala gre tudi Lovski družini Bled ter govorniku iz vrst Zveze borcev Bled in Društva upokojencev Bled za poslovilne besede na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi! Bled, 27. junija 91 Prodam Z 622-581 850, letnik 1985. « 9636 R 4 GTL, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam.« 802-524 __9641 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik november 1979.« 212-354 9642 Prodam Z 101, letnik 1974, prevo-ženih 70000 km. Cena 1000 DEM « 215-753_9644 Prodam VValtburg karavan, neregistriran, v voznem stanju ali po delih. « 237 893, po 18. uri 9645 Prodam 126 P, 75-090 letnik 1987. « 9647 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983. « 42-343_9648 Prodam JUGO 45, letnik marec 1989.« 632-482_9649 Prodam zelo dobro ohranjeno DIANO, letnik 1978, registrirana do julija 1992. Šparovec Franc, Planina 11, Kranj 9657 Prodam JUGO Koral 55, letnik marec 1990. Tominčeva 6, Stražišče-Kranj 9662 JUGO KORAL 55, star 16 mese cev, malo vožen, prodam, « 40-263_9663 ZAPOSLITVE Zaposlim NATAKARJA ali NATAKARICO« 631-601_9595 Zaposlim peka in pomočnika. Pod-hom 9,« 41-377. 9654 Prodam Z 101 GT 55, letnik november 1983 Zvonko Patljak, Begunje 161,« 73-012_9463 Prodam R 4, letnik 1988 in JUGO 55, letnik 1988. Vehovec, Valjavče-va 14, Kranj 9573 Prodam Z 750, registrirana do maja 1992, za 750 DEM. « 46-152 _9599 Prodam Z 101 1.1 GX, letnik no-vember 1987. « 218-940 9601 Prodam GOLF diesel, letnik maj 1989, metalne barve, 21.000 km, 5 vrat Štrukelj, Zg. Duplje 96, « 70-713 ali 211-312, v večernih urah _9605 Prodam LADO Samaro 1300, letnik 1987. Informacije na « 79 920 9606 KRANJ, CANKARJEVA 4 Z 128, letnik 1989, registrirana do junija 1992, ohranjena, prodam, -j* 44 591 9613 OPRAVIČILO Pri zahvali za pokojno Marijo Mihelič je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi MARIJA MIHELČIČ! Žalujočim se opravičujemo! KUPON *a brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Naročniška številka :L__L__1-1-1--1 Priimek in ime ..................... Naslov:...................................................................... Besedilo za objavo: K J_I 1--i Kupon pošljite na ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj Opomba za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega Prostora *a ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Mal, °glas v obsegu nad 50 znakov zaračunamo po ceniku zahvala Tvoj grob smo liho zapustili in ili od nJega proč. a v duhu Te bomo še ljubili dobrote Tvojf Se zavedajoč. Ob smrti naše drage mame. stare mame, prababice, sestre, tete in tašče MARJETE PERDAN roj. Preša, Golobove mame iz Šenčurja se najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Planike in Save Kranj za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ler vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poli. H\ala sosedi dr. Ivici Vreš za nudeno zdravniško pomoč. Posebna zahvala velja g. dekanu za lepo opravljen obred in izrečene poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za ubrano petje pri maši ter žalostinko ob odprtem grobu. Hvala tudi praporščakoma Društva upokojencev Šenčur in Blažu za nesebično pomoč pri organizaciji pogreba. VSI NJENI Šenčur, Kokrica pri Kranju, 26. junija 1991 ZAHVALA V 92. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta MARIJA JAGODIC p. d. Vomperška mama iz. Ambroža pod Krvavcem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Beleharju iz Cerkelj, pa-tronažnim sestram ZD Kranj in Francu Jeriču iz Dvorij; g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in zvonarjem iz Ambroža, Stiske vasi, Dvorij, Cerkelj, Križa in Komenda. Vsem, ki ste našo mamo spoštovali, hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Ambrož pod Krvavcem, julija 1991 zahvala Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta JOŽETA PAPLERJA Krtovega ata iz Zg. Besnice 73 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se bolnišnici Golnik oddelek 400, bolnišnici Petra Držaja — kirurškemu oddelku ter g. dr. Bavdku in sestrama g. Marini in g. Heleni za požrtvovalno večletno zdravljenje, predvsem pa za nego in skrb v času njegove bolezni. Posebno zahvalo pa smo dolžni Katarini Pegam za obiske in skrbno nego na domu. Nadalje se zahvaljujemo g. župniku Grebencu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz. Nakla za lepo petje in nosačem. Iskrena zahvala pa tudi sodelavcem Elektro Gorenjska Kranj in Save Kranj KK-TAP za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi Zg. Besnica, 25. junija 1991 ZAHVALA Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ob boleči izgubi drage JOŽEFE RAZTRESEN roj. Babic, 1928 se najlepše zahvaljujemo dr. Podlesniku za izredno skrb na domu, vsem sosedom za izkazano pomoč, g. župniku in cerkvenim pevcem, prijateljem, znancem, sorodnikom, sodelavkam in vsem, ki ste jo tolažili v njeni hudi bolezni. Vsem še enkrat najlepša hvala! VSI NJENI Lesce, 23. junija 1991 ZAHVALA Ob smrti naše preljube mame, stare mame, babice ANGELE ŽUN Mahova mama iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrom in vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani, pomagali, izrekli sožalja in podarili cvetje. Lepa hvala pevcem iz Nakla, govorniku Franciju za poslovilne besede. Posebna zahvala velja g. župniku iz Vogelj in g. dekanu iz Šenčurja za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI: Vsi njeni NOVICE IN DOGODKI Krizni center pri zbornici Kranj, 4. julija - Gospodarska zbornica Slovenije se je v razreševanje nastalih gospodarskih problemov vključila z ustanovitvijo operativnega štaba, ki deluje pri vodstvu zbornice in pomaga podjetjem. V stalnem stiku je z območnimi zbornicami, splošnimi združenji in z vladnimi resorji, da lahko sproti obveščajo in svetujejo. V stikih so tudi s tujimi zbornicami in poslovnimi partnerji. Problemi so zlasti pri uvozno-izvoznih blagovnih tokovih in plačilnem prometu. Vojaški poseg je na cestah ustavil veliko tovornjakov, tujih in domačih, iz srbske zbornice so sporočili, da je v Sloveniji ostalo približno sto srbskih tovornjakov. Drugod po Jugoslaviji pa so ostali slovenski tovornjaki, poleg drugih problemov se bojijo tudi plenilcev. Center pri gospodarski zbornici dežura vsak dan od 7. do 15. ure, pokličete jih lahko na številko 061/214-407. Loka odpira center v Medvodah Škofja Loka, 4. julija - V petek, 5. julija, ob 15.30 bo Veletrgovina Loka iz Škofje Loke odprta nakupovalni center v Medvodah, odprtje je bilo napovedano že pred dnevi, vendar so ga zaradi vojaškega posega preložili. Hkrati so nam danes povedali, da je preskrba normalna in da sami te dni niso podražili blaga, dražji so le izdelki, ki so jih podražili dobavitelji, vendar je bilo teh podražitev malo. Tekstilindus začne delati v ponedeljek Kranj, 4. julija - Iz kranjskega Tekstilindusa so sporočili, da se morajo delavci na delu zglasiti v ponedeljek, 8. julija. Od ponedeljka 1. julija, do srede, 3. julija, so imeli kolektivni dopust, ker zaradi težav pri oskrbi niso imeli dovolj izdelavnega materiala, delo pa je potekalo v oddelku gravure. Avtobusni promet okrnjen Kranj, 4. julija - Avtobusni promet po gorenjskih cestah je močno okrnjen, prilagojen zaporam na nekaterih odsekih, potrebam potnikov in tudi možnostim avtobusnih prevoznikov, ki imajo več vozil vzetih iz javnega prometa. Da potnikov domala ni, zgovorno pove podatek, da so danes zjutraj od petih do devetih dopoldne s kranjske avtobusne postaje odpotovali v Ljubljano zgolj štirje potniki. Kot rečeno, promet otežujejo predvsem blokade na cestah. Največji problem je proga Ljubljana-Jesenice. V Ljubljano vozijo danes avtobusi iz Kranja vsako uro, zaradi zapor se prebijajo po ovinkih, enako velja za Bled in Bohinj. Avtobusi ne vozijo mimo letališča Brnik, v Cerklje peljejo prek Srednje vasi vsako uro. Vsako uro peljejo tudi v Škofjo Loko, dokaj normalen promet, če lahko tako rečemo, je proti Tržiču. V mestnem prometu bo jutri, v petek, veljal sobotni vozni red. Stirica ne vozi, medtem ko sta sedmica in osmica nekoliko podaljšani. S škofjeloške avtobusne postaje danes vozijo avtobusi proti Ljubljani na dve uri. v obe dolini le dvakrat na dan. Za jutri računajo, da se bodo, če bo le mogoče, vrnili na normalni vozni red. Pred nameravanim odhodom na pot vsekakor velja vprašati za informacije na avtobusne postaje. To še posebej velja za potovanja zunaj Gorenjske • H. J. Dražje mleko Kranj, 4. julija - Tudi v kranjski Mlekarni so podražili mleko in mlečne izdelke. Kakor nam je danes povedal pomočnik direktorja Jernej Jeglič se je po republiškem odloku zadnje osnovna surovina s 1. julijem podražila za 15,7 odstotka. Kranjsko mleko v PVC embalaži so zato z 10,60 dinarja podražili na 12,30 dinarja, gorenjsko mleko v kartonski embalaži (tega prodajo največ) pa so podražili z 12,50 na 12,60 dinarja, torej le za odsotek. K tem cenam se seveda potrebno prišteti 15-odstotno trgovsko maržo. Trgovci sami blaga niso podražili Kranj, 4. julija - Sami nismo podražili niti enega izdelka, že včeraj je to pri nas preverila tržna inšpektorica, je danes povedal Peter Sajevic, pomočnik direktorja v kranjskih Živilih. Res pa je, da so te dni nekateri izdelki dražji, saj so proizvajalci od 15. in tja do 25. junija nekatere stvari podražili. Ker v Živilih podražitev ne uveljavljajo po ceniku, temveč so dražje nove pošiljke, ki pridejo po obvestilu o podražitvi, so šele te dni v prodajalne prišli dražji izdelki. Proizvajalci so izdelke različno podražili, v glavnem od 15 do 20 odstotkov. Peter Sajevic je še povedal, da je oskrba te dni normalna, saj so imeli v skladiščih v Naklem dovolj zalog, blaga, ki ga je zmanjkalo, pa so zaradi zapor na cestah do-važali iz Ljubljane z manjšimi tovornjaki. • M. V. Vrtci delajo po programu Kranj, julija - Kot smo izvedeli, so gorenjski vrtci normalno odprti, po letnem koledarju, kot je bilo dogovorjeno in so o tem obveščeni tudi vsi starši. Če bi bilo v teh vojnih razmerah potrebno, bodo vrtci v desetih minutah odprti in bodo sprejemali otroke v vsakem času dneva. Za vse otroke v vrtcih je poskrbljeno tudi v primeru zračnih napadov. VOJNA IN GORENJSKI GLAS, II. del - ali: »SLABO NAS POZNAJO!« S temi besedami je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan komentiral pričakovanja armade, da nas bo s svojim naskokom zlahka zmlela in okupirala. Tudi za slovenska sredstva javnega obveščanja velja, da svojim poslušalcem, gledalcem in bralcem v dneh vojaške agresije skušamo karseda nemoteno zagotavljati objektivne informacije, spremljati dogodke in prispevati k temu, da bodo grozodejstva jugoslovanske armade zoper samostojno Slovenijo ostala zapisana. Gorenjski glas je tokrat že tretjič izšel v izrednih razmerah, ki nam pri delu ne prizanašajo, a svoje poslanstvo smo določeni opravljati odločno, pošteno in ponosno. Medtem, ko ra-dijcem in televizijcem sovražnikova letala tolčejo po oddajnikih, se časopisne hiše otepamo s transportnimi težavami, pohajanjem zalog časopisnega papirja in oteženo dostavo. Vendar, slabo nas poznajo, če generali mislijo, da je novinarje in medije mogoče ustaviti. Nekaj naročnikov Gorenjskega glasa je v torek sicer nekoliko dlje čakalo na pismonoša in na torkovo številko Gorenjskega glasa. Cestne barikade, alarmi zaradi možnosti letalskega napada, ogrožena varnost pismonoš na nekaterih območjih, pošiljanje poštnih pošiljk z železnico - to je pač del nujnih stvari, ki spremljajo napore samostojne Slovenije za ohranitev svobode, suverenosti in lastne države. Če ste, spoštovani naročniki, v torek (in morda tudi danes) na Vaš priljubljeni Gorenjski glas čakali malce dlje kot v mirnih dneh, ne jezite se. Najboljši gorenjski časopis prihodnje leto praznuje 45. rojstni dan, v teh dneh se resda srečuje z vojnimi razmerami in manjšimi problemi pri delu - a trdno smo odločeni, da se ne damo in na svidenje spet v torek! Gorenjski glas Obiski v bolnišnicah Kranj, 4. julija - V Bolnišnici za porodništvo in ginekologijo v Kranju so obiski dovoljeni brez omejitev, kot v dnevih miru, v Gorenjski bolnišnici na Jesenicah danes (v četrtek) obiskov ni, razen hujših bolnikov po dogovoru z zdravniki, prav tako jih ne bo jutri, v petek, za naslednje dni pa bodo obiski odvisni od razvoja dogodkov. V UKC Ljubljana in v njegovem Inštitutu za pljučne bolezni in TBC na Golniku, kjer so ob nedeljah in praznikih sicer obiski dovoljeni od 14. do 16. ure, v delavnikih pa od 15.30 do 16.30, ne priporočajo obiskov. Za varnost bolnikov je poskrbljeno, v skrajnih primerih dovoljujejo skrajšane obiske v okviru omenjenih ur. • H. J. Srečanje bo kasneje Kranj, 4. julija - Društvo invalidov Kranj obvešča člane, da srečanja invalidov Kranja s pobratenim Društvom invalidov Maribor v soboto, 6. julija, v Majdičevem logu še ne bo. Točen datum srečanja bodo sporočili, čim se bodo razmere umirile. Obenem društvo obvešča člane, da že sprejemajo prijave za enodnevni izlet v zdravilišče Radenci, ki bo v soboto, 20. julija. Boš kdaj spet svobodna, moja Slovenija Ko sovraštvo zamegli oči, srca Dve je ura ponoči s srede na četrtek. Prvi teden vojne je za nami. Koliko hudega, neverjetnega se je že zgodilo v teh borih sedmih dneh. Kar nihče nikoli ne bi pričakoval. Pa vendar se dogaja, čeprav še ne morem prav dojeti vsega. Res se je valil dim z Brnikov, videli smo ožgane avtomobile, bobnele so eksplozije po Krvavcu, letala so se pojavila iz nič. Strahote Trzina smo lahko videli po televiziji, barikade po Ljubljani, hitenje ljudi v zaklonišča, razbite izložbe, požgan Medvedjek, trupla tujih voznikov, ki so jih pokosile tiste zločeste bombe, ki v svojem dometu dosežejo vse in vsakogar. Ujetniki na Gorenjskem sejmu, teritorialci pod Zlato ribo, v občinski stavbi, policisti kar grozljivi z vso svojo opremo« Slišim za terorista sredi Ljubljane, ki s pištolo z dušilcem zvoka strelja v lokale po Ljubljani, pa za onega, ki je prišel na X vrata v enem od ljubljanskih blokov in ustrelil prvega, ki se mu je pokazal na vratih. Tanki, oklepniki, barikade, smrtno resni obrazi, pogovori z materami, ki imajo sinove pri vojakih in jih imajo naši ljudje za okupatorje... Boleči* ne, trpljenje, ki jih rodi vsak dan na novo. Pa vendar mi vse skupaj še ni prišlo nekako do živega. Kot bi se dogajalo izven nas, se mi je zdelo vse do sinoči, do pred tremi urami, ko sem slišala tisto zadnje poročilo na' šega ministra za informiranje Jelka Kacina - kje se je našel ta fant s takim darom govora, tako prepričljiv, odrezav, odločen, pameten? - ki g« je dobil na mizo med tiskovno konferenco in je ni hotel prebrati, ker je bila tako brutalna. Do takrat in do trenutka, ko so prikazali delovanje onih raket, ki se razprše v nešteto majhnih gotovih zadetkov, me ni bilo strah. Zdaj me je zares. Čeprav se zdi noč mirna. Vojska je spet v svojih kasarnah. A kaj, če je v kasarnah le zato, da bo na varnem, da ne bo cilj letalstva? Ta bo svoje tovore stresala nad ostalo prebivalstvo Slovenije« Hrvatske... Pravzaprav ta noč ni mirna. Sem in tja visoko gori nebo preleti letalo. Enkrat je počilo. Močr*o. Kot bi bilo nekje na Laborah. I« potem je zavijal eden od orehovških psov. Znova in znova. Koga bo izpet? Gospodarja? Vse nas? Vse je odvisno od jutra... Vojko Anderle, višji zdravstveni tehnik na urgentnem bloku UKC: "Res je. da medicinsko osebje mora biti vajeno krvi. ran. nesreč. Toda v normalnih razmerah je to vse nekaj drugega. Danes prihajajo k nam ljudje s strelnimi ranami. Mladi ljudje, moje starosti. Postelje so polne, ranjenci hudi. In kot bi ne bilo vsega hudega dovolj. 'VW.I*t % se °g'ašajo še alarmi in mi vsi napeti čaka- mo, kdaj bo počilo, kdaj bo prvi rešilni avtomobil s sireno pripeljal z zavijajočo sireno. In kot bi ne bilo dovolj vojne, je te drt) še povečano število prometnih nesreč, kajti ljudje vozijo brezglavo, ne računajo na zapreke na cesti. Zraven voj* ne se odvija še psihološka vojna. Se sreča, da imam kakšen prost dan in takrat se mi zdi, da sem doma kot v drugem svetu, kot na počitnicah in je ono tam le strašni sen." Cvetka Kern, upokojenka z Orehka pri Kranju: "Morda se šele zdaj. ko nam zavijajo i alarmne sirene, ko nam spet požigajo det move, padajo žrtve, prav zavedamo svobO* j de. ki smo jo uživali toliko let. se prosto g'* bali kjerkoli. Ko so se podobne stvari dogi' jale v Vzhodni Evropi, nismo mogli verjeti Bilo je tako daleč. Zdaj je tu, utesnjenost ■čutiš že samo ob misli, da je tamle doli v" Bregani mejna tabla, da bo vojna te meje poglobila. Odločno smo za svobodno Slovenijo, vendar v naši hiši ne gojimo nobene-Iga sovraštva do drugih narodov. Želimo leda bi vsi normalno, svobodno živeli. Zadnji dogodki kažejo, da bo ta • naša svoboda draga. Zakaj nočejo razumeti, da hočemo le mir, hitrej' šo pot v Evropo?" Jožica Žnidaršič, upokojenka, Kranj: "Tole je največja sramota, kar smo jih kdaj doži' veli: da udarijo po tebi tisti, ki si jih vsa le* ta imel za prijatelje, svoje ljudi. Dojenček je pri hiši, zanj se najbolj bojimo. Že v ne-jdeljo je bilo hudo, danes pa še huje, ko sem bila sama z njim doma. K sreči zaklonišče ni daleč, a otroka moraš dvigniti iz spanja. J v naglici ga zgrabiš, letiš z njim. Ko bi v Zrn jlklonišču bile vsaj klopi. Zdaj sem se že navadila, da vedno zgrabim zraven še odejo-Mislila sem, da bodo strahote vojne priza-nesene vsaj mojim vnukom. Pa izgleda. J3 ne bodo. Najbolj me skrbijo napadi ponoči, če ne bomo slišali sirene... Upam, da se bo le našel pravi, ki bo naredil konec tej noriji-Dvigniti roko nad svoj narod! To je zločin!" Dragan Čubrilovič, Kranj - Planina: Težke trenutke doživljam. Morda težje, kot drugi Slovenci, kajti zakon mojih staršev je me- . šan, mama je Hrvatica, oče Srb, upokojeni ; oficir JLA, vse življenje pa živim v Slove-; niji. Dobro poznam življenje Juga, poslovne partnerje imamo v Čreini - Kmetijski mehanizaciji po vsej Jugoslaviji in nobenemu ni vseeno, da se Jugoslavija sesuva tako naenkrat in na tako grozljiv način. Lahko bi se rešilo mirno, brez krvi in žrtev, če i i imeli sposobne politike, ki bi se znali dogo* jk in varjati. Tako pa so najbolj prizadeti tisti, k' so najmanj krivi. Staršem bodo peljali mrtve sinove, generali si bodo pa pripenjali kolajne..." Miro Štefe, Sava Kranj: To je bolj nesogla* sje med politiki kot med narodi. Osamosvojitev Slovenije je bila želena, hoteli srn" iz monotonosti priti nekam dlje. OdpC JLA je bilo pričakovati, vendar da se bodo spustili tako daleč nad svoje narode, si pa * nihče ne bi mislil. Tega so zmožne samo se* nilne glave jugoslovanskih generalov z rU' sko šolo. Še vedno pa upam, da bo prevla/ dala pamet, da se bodo vendar usedli za m1' zo in pogovarjali. Le da bodo danes ta do* govarjanja veliko težja, kot bi bila pred ie' mi krvavimi dogodki. Najmanj smo pa pij čakovali letalstvo. A pogajanja bodo morala biti. Se nobena vojna s*j ni končala brez pogajanj. Pokazalo pa se je, da je JLA vse gradila n-J obrambi, ne na napadanju. Poražena bo v vsakem primeru, kot je h'1 še vsak agresor." • D. Dolenc Koče redno oskrbujejo Kranj, 3. julija - Iz planinskega društva Kranj so nam sporo' čili, da oskrbniki v njihovih planinskih postojankah kljub nemif' nim časom niso zaprli vrat teh objektov. Tako so domovi na Kf vavcu, Kališču in Ledinah redno oskrbovani, ne obratuje le žičn'V ca na ledeniku pod Skuto. • S. S.