v Združenih državah Velja ta leto • • • $6.00 Za pol leta » • • • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za taoxeoMtvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Lisf slovenskih delavcevvAmerikL TELEFON: OHelsea 5-1242 Entertfl ai Second Glasa Matter September 21, 1903, at the Port Offipe at Hew York, M. Y- inder Art of Congress of March 3, 1879. TELEJOH: OHelsea 1-1243 No. 190. — Stev. 190. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 14, 1937-SOBOTA, 14. AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. JAPONSKI IZSTRELKI SO ZAZGAU MESTO ŠANGHAJ Opozicija proti imenovanju Blacka AMERIŠKE IN ANGLEŠKE 1 BOJNE LADJE SO ODPLULE, DA ZASČITIO KONCESIJE Artilerijsko obtsrel jevanje Šanghaja je trajalo ves I POSLANIK JE dan. — Trideset tisoč rednih kitajskih vojakov | f|DD A 71 frfll se uspešno upira Japoncem in njihovim bojnim' UdKAALUAIL ladjam. — Vroč spopad na treh točkah v bližini Šanghaja. — Dve kitajski diviziji sta dospeli v mesto. AMER. STAUSCE FRANCOZI SORAZGNALI UPORNIKE POLOŽAJ NA I NASPROTNIKI SI IZMIŠLJAJO Združene države so hotele posoditi lad je samo za vežbanje. —«- Argentinsko in chilako časopisje pomirjeno. WASHINGTON*. \K i\ 1J avgusta. — Držami department j«' |ni svojem (»odtajiiiku Summer \Wlle~u pnja>nil argentinskemu in eliilsketnu po-slaniku zadevo glede posojila šestih rušileev Braziliji. Argentinski in chilski SANGHAJ, Kitajska, 14. avgusta. — Kakor leta 1932 bo tudi letos postalo mesto Sanghaj po-zorišče intenzivnega obstreljevanja. Izstrelki japonske a rt Ue rije so zapalili predmestje Capej. — Več pristaniških skladišč je v plamenih. Mesto i-ma tri milijone petstotisoč prebivalcev, ki se prav dobro zavedajo preteče nevarnosti. V petek so ves dan grmeli topovi ob reki Vang-pu ter ob severni meji Hongkeva, japonskega dela mednarodne naselbine. Opolnoči so topovi umolknili, žarka svetloba ognja je pa pričala kako ddbro so završili svoje delo. Več ameriških in angleških bojnih ladij je od-plulo proti Sanghaju, da zaščitijo mednarodno naselbino, v kateri je osem tisoč Angležev, štiri tisoč Amerikancev in dva tisoč Francozov. Ob mejah mednarodne naselbine patrulirajo angleški in ameriški mornariški vojaki, Ameriška posadka šteje 1050 mož. V Sanghaju je trideset tisoč izbranih kitajskih vojakov, ki bodo skušali ustaviti prodirajoče Japonce. Na reki Vangpu je 21 japonskih bojnih ladij. SANGHAJ, Kitajska, 1 3. avgusta. — Dopoldne so se Japonci in Kitajci spopadli skoro ob i-stem času na treh krajih Sanghaja. V boje so zapleteni japonski mornarji in kitajske redne čete, katere je pred Sanghaj poslala kitajska osrednja vlada. Japonski mornarji so vdrli v kitajski del mesta Capej, ki so ga leta 1932 Japonci porušili in kjer so se Kitajci zabarikadirali. Sanghaj ima 45,000 tujcev, med njimi 4000 Amerikancev. Amerikanci in drugi tujci so hiteli na strehe hotelov Cathay in Astor ter drugih visokih poslopij, da gledajo bitko. ~ Po ulicah so bežali Kitajci in skušali priti čez most v mednarodno naselbino. Japonci so pričeli čez železnico prihajati v Capej in Kitajci so pričeli na nje streljati izza vreč peska Spopadi so se tudi pričeli na postaji Tientung-nan železnice, blizu japonskega glavnega stana za za izkrcavanje mornarjev ter vzhodno od Paošing DUNAJ> Avstrija, 12. avgu-ceste. Kot poroča japonsko vrhovno poveljstvo, je «ta. — Sovjetski vnanji komi prišlo do prvega spopada od 9.1 5 dopoldne v Ca-j ear Maksim Litvinov je dospel peju, blizu močne utrjene mednarodne naselbine, kjer se je naglo pridružilo ameriškim mornarjem 14,000 mednarodnih prostovoljcev. Iz bližnjega Sučova ste naglo prispeli v Capej Cjankajsekova 87. in 88. divizija ter zgradili barikade. V pristanišču je zasidranih 33 japonskih bojnih ladij. Sanghaj leži ob reki Vangpu, ki se izliva v Jangle. Ob ustju Vangpua so Kitajci potopili več starih ladij, ki so bile naložene s skalami, da zabra-nijo japonskim ladjam, da ne morejo pripluti do mesta. Na reki pa so ostale ameriške, angleške in francoske bojne ladje. Nad en mesec se že Kur-di upirajo. — Proti njim so bili poslani aeropdani m infanterija. BKIRIT, Sirija, 1.5. avgu hta. — Fn»iivo>ka motorizira na infanterija in aernplani so razintali uporne Kurde na vee krajih severovzhodne Siriji'. Divji Kurdi že nad en mesec |>ovzn>čajo nemire. Francoske čete so zasedle lisi«, gorenji del Jerizeh okraja, so z vso odločnostjo obsojali kjer je sredisče kurdske agi-namero Združenih držav, daltaeije za avtonomijo od osta-posodijo Braziliji šest dojilij ]o Sirije> ki je francoski man- rUiS^('ev- ! dat, ki pa bo prihodnje leto Welles je argentinskemu in J postala samostojna država, cliil.skjemu poslaniku pojasnil, j da je vlada, predno je naipro-1 Kurdi so bili pregnani iz več sila kongres, da posodi rušilce vasi, kjer so ppmorili mnogo Braziliji, obvestila vse vnanje 1 ju«0|a.4ili vladne palače pustilo svojo opozicijo iu sedaj v Jerizehu ter so prevzeli <>«>-jKMljiira politiko Združenih dr- jast v mestih Haseč in K«>meč-žav, da jK)sojajo bojne ladje lio Zahtevali so, da so zoi>et drugim ameriškim državam. — Ravno tako se je tudi pomirilo argentinsko easmpisje. LITVINOV NA POCITNICAH MO»SKVA, Rusija, 12. avgusta. — Uradno je bilo na-znanjo, tla je vnanji komisar Mafcsim LiKinov odšel na počitnice in ga bo v njegovi odsotnosti nadomestoval Vladimir Potemikin. Pri vnanjem u-radu ni bilo mogoče izvedeti, kam je šel Litvinov. Zivečer so bila vsa tuja poslaništva o tem obveščena. postavljeni domači uradniki, katere je vlada odstavila. Naslednjega dne je bil v bojih u-bit en policist in več ljudi ranjenih. Policijsko ojačenje, ki je prihajalo iz Antijoha, so vstavili oboroženi domačini. 50 policistov se jim je podalo, toda so bili pozneje izpuščeni. V nemirih v Haseču so bili libit! trije policisti. Boji so se zopet pričeli D. julija med naejonalisti in av-tononomnimi Araibci. Vlada v Damasku je postavila preiskovalno komisijo, toda nemiri so se nadaljevali. Po svetovni vojni je dobila Franc&ja mandat nad Sirijo, na Dunaj "za zdravniško pre- in jo želi razdeliti rv dve repub-iskavo." Litvinov bo najbrže odpotoval v Ženeivo. ITALIJANSKA BOLNIŠKA LADJA KOREA NAPOLJ, Italija, 13. avgusta. — Požar, ki je ogrožal celo napol j ^ko pristanišče, je u-ničil italijansko bolniško ladjo Helouan. Skoro vsak prebivalec Napol j a je bil pokoncu in gledal požar. Med gledalci je bilo tudi več sto Amerifean-cev. liike, mobamedansko Sirijo in v krščanski Libanon. Francoski mandat poteče prihodnje leto. FASISU IZPUSTU JUGO-SLOVANSKI PARNK ALŽIR, Alžir, 13. avgusta. —Jugoslovanski trgovski par-nik '"Plavnik" je po 'brezžičnem forzojavu sporočil, da je bil rzpu&cen iz pristanišča Me-lille v Španskem Maroku, kamor ga jo pripeljala neka bojna ladja generala Franca. ŠPANSKEM Fašisti so pobili polovico 1 Asturcev pri Oviedu. Upon v fašističnih vrstah se žirijo. HKXDAYS, Francija, 13 avgusta. — Fašistične oblasti v lrunu naznanjajo, da so če te generala Pranoa zlomile republikansko ofenzivo na astur ski fronti na severu Spjuiske. Vladne izgulx' so bile izvari-redno velike. Fašistično {»oročilo pravi, tla so Asturci prihiteli iz svojih strelskih jarkov blizu C) •vieda in z^padno od Santan-dra ter so napadli fašistične postojanke. Rudarji so napadli s tako naglico, da so dospeli tako blizu sovražnih postojank, da so mogli metati ročne bombe v fašistične vrste. Nato pa so Francovi oddelki strojnih pušk pričeli streljati in so napadalce pokosili. Fašisti poročajo, da so pobili polovico napadalcev, ostali pa so se umaknili v svoje zakope. Begunci iz Santandra, katere je pripeljal v Bayonne francoski parnik Somme, pravijo, da imajo republikanci na severni fronti 70 aeroplanov in čakajo, da fašisti priono prodirati proti Santandru. Begunci tudi poročajo, da zbirajo fašisti svoje čete z« veliko ofenzivo proti Reinosij z juga. Vladni opazovalci izročajo, da so opazili dolge vr ste fašistov, ki prihajajo na neverno fronto iz Burgosa. SANTANDER, Španska, 1l\ avgusta. — Kantander je včeraj doživel največji zračni napad, 'ko je pet fašističnih aeroplanov vrglo na mesto 20 bomb. Največ bomb je padlo v pristanišče, kjer je bila potopljena neka ribiška ladja, pomol pa je bil poškodovan. — Ubiti ste bili tudi dve osebi. MADRID, Španska, 12. avgusta. — Vladni viri naznanjajo, da je artilerija generala Franca obstreljevala s vo je lastno mesto Segovijo, kjer je zadušila vstajo v fašističnih vrstah. Upori med fašisti se širijo od province do province. Vladni opazovalci naznanjajo, da je v fašističnih vrstah razločno slišati prasketanje strojnic v Segoviji, ki se nahaja 43 milj severozapadno od Madrida. Fašistična aretileri-ja je s svoje postojanlke pri Quita Pesares namerila ogenj na Segovijo. Uporni fašisti so napadli tovariše in vnel se je ljut boj, ki je dosegel svoj višek okoli poldneva. Škadron fašističnih aeroplanov jo letel nizko nad mestom, toda letalci niso me: tali Jbomfc. V Granadi je bilo aretiranih NAJRAZNOVRSTNEJŠE PRETVEZE WASHINGTON, D. C., 13. avgusta. - Senat bo brez dvoma potrdd imenovanje Hugona L.. Blacka za člana najvišjega sodišča. Proti reformi najvišjega sodišča je bila taka opozicija, da administracija ni prodrla s svojim predlogom, dočim ima Black več prijateljev nego nasprotnikov. SLABA LETINA _NA NEMŠKEM Letošnja letina je padla 10 odstotkov pod nor-malo. — Kmetje mora* jo izročiti vladi ves pridelek. BERLIN, Nemčija, 12. avgusta. — Ker je letošnji pridelek žita v Nemčiji padel 10 odstotkov pod povprečnim pridelkom, je vlada uvedla strogo nadzorstvo nad vsemi poljskimi pridelki, da zagotovi živilske za loge za bodočo zimo. 'Daj nam danes nas vsakdanji kruli," je uradno geslo, ki je bilo izdano nemškim kmetom, toda to ni prošnja, temveč povelje, 'ki ga podpira železni o-klep odredb, ki kmetu zapovedujejo, kaj mora storiti s svojim pridelkom. Vlada je nkazaln, da morajo kmetje oddati ves pridelek pšenice in rži vladnim trgovskim organizacijam; obdržati smejo samo toliko žita,'kolikor ga potrebujejo za svoje družine in za prilhodnjo setev. Z žitom nikakor ne smejo krmiti živine "hi če se kmet vidoma ne meni za to odredbo, ga zadene kazen I'M),000 mark (140,000). Tako stroge odredijo imajo namen (prepričati še tako trdovratnega kmeta, da se mu ne izplača, a'ko v nasprotju z vladno odredbo krmi svoje prašiče z žitom. V zameno pa je vlada ponudila kmetom koruzo, po $8 za to.no nižje, kot pa je cena rži. Nazijska vlada hoče vse žito, ki se rabi za kruh, porabiti samo za kruh ter kupiti v inozemstvu samo toliko žita, kolikor ga je neobhodno potreb no. Njegovi nasprotniki so lotili dobiti na svojo stran v^ one, ki M) glasovali proti reformi najvišjega sodiw-a, kar jim pa ni us^pelo. Imenovanju najbolj naspr>> tuji' republikanski senator Austin iz države Vermont. Po njegovem mnenju bi 1'. D. Roosevelt ne smel imenovati Blacka, češ, da je Black pre.I par meseci glasoval za predlogo, naj bi bili vpokojeni v.-i člani najvišjega sodišča, ko enkrat dosežejo 70. leto. Ustava namreč določa, sem slišal v moji bližini nekega otročička kričati. In rečem vam, kričal je tako kot bi ga ne težil samo nje-goK"i delež dolga, pač pa tudi deleži njegovih starišev, bratov, sester, stricev in teta. f * 8. julija je umrl jako prilju-1 Jesen 8e Miža> Na mojem bljen m nadepolni mladenič,1 . - drugi visoki sovjetski funkcionarji, med njimi tudi Tuhačevski, so zagovarjali politiko prijateljstva z Nemčijo, ki naj bi se ji pomagalo do radikalnih koraikov, da se s tem pospešijo zmede, ki bi boljševizmu prinesle koristi. Tuhačevski je želel v tesnem sodelovanju z nemško armado dati Rusiji zgolj tehnično pripravljeno armado, ki naj ne bi imela nika-'kega revolucionarnega značaja. Tuhačevski sicer ni bil po- AMERIŠKA JAHTA ZMAGALA Da ne bom vedno eden "zadnjih, kateri se spomni, da je tudi vam potreben denar za pokritje »vaših stroškov, vam pošiljam naročnino za nadalj-nega pol leta. Delavske razmere so po enih' da' tovarnah v popolnem tiru, dru- naročnikov; komaj 15 let stari, Oscar 'Ha-bicli, >sin Mary in Martin Ha-bich na Ambridge, Pa. Kdor ga je poznal, vsakemu se je priljubil, ker se je rad šalil in bil prijazen napram vsakemu. Da imajo dosti prijateljev sc je pokazalo, ko je ležal na mrtvaškem odru, ko je bila s Ob a polna cvetlic, in -pri pogrebu, ker je bilo čez 50 avtomobilov. Pogreb se je -vršil v nedeljo, 11. julija po katoliškem Obre du. Pokopan je na Economy cemetery na prostoru njegove I tete g. Sophie C. Vlasic. Zahvaljujemo se jaz in moja žena, namreč kot stara mati in stari oče, vsem splošno za da rovane cvetlice in vsem onim, kateri so dali na razpolago svoje avtomobile. Ravno dane* to je avgusta je pa v W, Alliquippa ubilo 17-letnega mladeniča T. Strubelja ipri izdelovanju so-dovice, ker se je razletil kotel. Ubilo ga je na mestu. 'Gospodarjevega sina, ki je stal poleg, je pa tudi ni obrsknilo. Družili posebnih novosti pa nimam več kaj poročati, kakor da želim listu "Glas Naro-mnogo u>peha in dobrih Petru Zgaga 'pa se | zdravje in 'korajžo, da bi nam I v god pa bolj polovično, ker vlečejo, si katero unijo bi sc-'se kaj dobrih napisal. Samo zvezali. To kvari delo, naprav- j se ne 'sme ženskega spola pre-ljene stiviari se samo kapici jo -več bati, saj ženska je dar bo-po skladiščih, a v promet gre. žjj.. .. _ jako malo. I Fred Ogulin. Prizor ob obali Newporta, ko je pri mednarodnih tekmah ameriška jadrnica "Banger" porazila angleško jahto "Endeavour". Kdor )e namenjen potovati v stari kraje ali dobiti Koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne sknAnje Vam fcamoremo dali najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je pofovaitjo uoobno in hitre. ««to le sa-upno obrnite na nas xa: vsa pojasnila. "' " Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje xa povratna dovoljenja, potni liste, vizej^ In sploh vse, kar" jo- za potovanje potrebno v najhitrejšem fefca. Ui kar je glavno, za najmanjSe strofeke. _ . i* • • ' ■ Nedriavljani naj ne odlaSajo do zadnjega trenutka, ker ptedno •e dobi Ii Washingtona povratno dovoljenje, REENTRY PERMIT, frpl najmanj eo meset. Pilite lore] takoj u brmplaina navodila In lagotavljamo Vam, da boste poceni 'in odurno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ; (Travel Bureau) 216- W*st 18th Street i , — ^ New York, N. Y. slamniku so se že začele pojavljati jesenske barve... O nekem milijonarju poročajo, da se je nekoe ponižal in se začel prijateljsko pogovarjati s preprostim delavcem. — Kdaj pa vstanete zjutraj ? — je vprašal dela'vtca. In delavec mu je odvrnil, da ob sedmih. — Kaj? Šele ob sedmih? — se je začudil bogatinec. — Jaz sem pa že vsako jutro ob petih na nogah. — Vam je lahko, — ga je zavrnil delavec. — Vi se že ob petih zjutraj prebudite in vstanete v prijetni zavesti, da imate vsega dovolj in da vam ne bo treba pomanjkanja trpeti. Zame je pa dovolj zgodaj, če se ob sedmih zjutraj prebudim z zavestjo, da sem navaden trpin in da se bom moral ves do ligi dan mučiti, da bom za felužil kos kruha sebi in svoji družini. Marsikateri odločni nasprotnik kraljev in cesarjev bi se rad zadovoljil s kakšno mlado in lepo kraljico. * Slovenski jezik je jezik posebne vrste. V slovenščini je mogoče nekaj lepega in dobrega opisati z najbolj pošastnimi izrazi. Kdo napriiper bi ne imel rad ženske, ki je "strašno prijavna, grozansko lepa, silno u-emiljena, grozno dobra in bogata, da je grdo?" * i Ženske vrte s>voja mlinska kolesa s solzami svojih oči. * Skrbni oče je take navajal svojega malopridnega sina na pravo pot: — Poglej prašiča, kako grd je in umazan, kako grdo kruli in kakšen neprijeten duh širi okoli sebe. Navzlic temu se pu tisočeri hranijo z njegovim mesom in slanino. Tisočeri se naslajajo ob njegovi masti. Vzemi si ga za vzgled in bodi koristen sebi in svojim soljudem. * Med pečlarjem in poročenim moškim je ta razlika, da se pečlar povsod dolgočasi, poročeni moški pa le doma. * Rojak, ki je imel izredno hudo ženo, je pripovedoval: — Moja žena vaga dvesto funtov. Letos je šla v toplice in je shujšala za dvajset funtov. Pa sem sklenil, da jo bom vsako leto poslal v toplice. In če ho vsako leto (shujšala za dvajset funtov, se je bom takole v devetih letih srečno izne-bil. ' * " Dopisu Važno j -i ' - ■ za potovanje. „ ~- - 'T - *9L*9VJMVV1" New York, Saturday, AugtotjM, 1937 TEE LAMEST SLOVENE &A1LT TN UJUL , DVA MESECA NA LE- DENI GORI i _ ■, ■ ^ j..' • ' i; 21. jnlija sta minila dva meseca, od kar se je spustil del Smidtove etospedicije na ledeno goro pri severnem tečaja. Papanin, vodja skupine štirih pogiiimnili raziskovalcev, ki so ostali na ledeni gori, je poslal v Moskvo brezžično brzojavko, v kateri opisuje življenje na ledeni gori v prvih dveh mesecih. Privadili smo se življenju na plavajoči j^deni gori, pravi Pa- • Gospod Poljanec je aedel pri kosilu in se ozrl med tem, ko je srebal juho, zdaj pa adaj akooi okno na tulico. Sonce je svetilo se v žarkih, toda že v hladnih jesenskih barvah. Kadar je potegnil vetrič, je listje zatrepetalo. "Človek bi skoro dejal, da je zunaj toplo, mene pa trese mraz," si je govoril v mislih Poljanec in tiho pristavil, ne da bi trenil z očesom: "Jesenskim dnevom pač ni dosti aaupati." Ogenj v .peči je prasketal veselo in gospod Poljanec se je udobno zleknil v svojem naslanjaču. "Bogu bodi hvala," so govorile njegove misli, "bil sem že popolnoma na tem, d« izgubim upanje na lastno sobo s kurjavo in v dobro hrano." Porini! je prazen krožnik v stran in primaknil krožnik z suknja doibro pristojala? Meni je namreč nekoliko pretesna." Možiček je videl, da gostitelj laže, vendar mu je zaigrala toplote okrog srca, ko je videl sočutje gospoda Poljanca. ," Dobri ste, tako dobri, skoro preveč dobri ..." je venomer ponavljal namesto drugegia za-hvaljevanja. Potem pa je pristavil: "'Rad bi vam vašo dobroto nekoliko poplačal." Poljanec se je nasmehnil. "Poplačali bi mi radi to, kar sem storil iz proste volje za vas! Torej vas bom o priliki obiskal." "Veste," je dejal možiček. 177 daljeval hiromant. "Prestali ste tudi neko bolezen. Aimpak tu, da, tukaj čitam, da bo zdaj vse dobro. Ostali boste zdrahi. Vaša življenjska črta je tako jasna. Imeli boste lahko smrt. In živeli boste dolgo — prav dolgo." "Bogu bodi hvala, če bo tako!" je izvilo Poljancu iz prsi. Njegovo oko se je v tem trenutku srečalo s krošnjami dreves, ki jih je zl-alilo zahajajoče sonce. "Dobro se vam bo godilo. Še k denarju boste prišli. Saj ste uradnik v računovodstvu, kajne?" je zalključil možiček. "Tako je, v računovodstvu "mogoče bi vam lahko povedal služim," je zaključil Poljanec kakšno stvar, ki bi vas zanima- in vstal z besedami: "Zdaj pa !a. Jaz sem namreč po poklicu mi morate oprostiti. Moram hiromant. V tem svojstvu sem namreč v urad, kjer imam da- prejšnje čase zaslužil mnogo nes še neko delo." mesom. "Hm, kako prijetno di-; denarja. Potem pa je pritis- Možiček je vstal, oblekel suk- fii," je pohvalil v mislih pe-čertko pred seboj. Potem je preletel z očmi list razgrnjenega časopisa. In je dejal skoro na glas: "Bogu bodi hvala, da se mi zdaj dobro godi." Zadnji dve leti gospoda Po Ijanca sta bili leti hudega življenja. Bil je bolan, vrhu tega pa še brez shržbe. Zaman je trkal na vrata za kruli. Zdaj se je pa vse obrnilo na bolje. Svak se je pobrigal zanj, pre-tfkrbel mu je skromno eksistenco. Ko je razmišljal o teh stvareh, je pozvonilo pri vratih in Poljanec je uslužno odprl. Pred vrati je stal možiček z razmršenimi lasmi, oblečen v raztrgan suknjič, da so mu gledali komolci skozi luknje. Poljanec je ponudil prišlecu novec in ko je videl, da so se premaknile njegove suhe ustnice brez besedice, se mu je zasmilil v teljevo roko v svojo in rekel:1 raisl zaraial- Pred hišo je za "Če ste že tako prjazni, mj! trenutek postal: "Glejte, tam i.«-------i stvar,' Pohaja moj tramvaj." je lahko poveste kaksšno Ampak izpustite vse slabotl'lejal možičku in ponudil hiro- Slabega sem užil dovolj. Ne slišim rad slabih vesti od nikogar. . ." Prerokovalec se je nasmehnil "Vi ste zelo skromni in velikodušni." je rekel sledeč črtam na roki svojega gostitelja. "Vi-! dim, da ste miren in uravnovešen značaj. Za seboj pa imate zelo trdo življenje. Vam se ne more zgoditi nič hudega." Poljanec, ki je doslej nekako izmikal roko, ne da bi mu možiček napovedal kaj neprijetnega. se je čutil zdaj dovolj l>olaskanega, da je izprožil svojo roko. Hiromant je nategnil vid in budno pregledal linije na dobrotnikovi roki. Potem je dejal: "Na \vet ste prišli v torek in ste v mladih letih mnogo delali z rolkami." "Da, mizaril sem v delavnici svojega očeta," je pritrdil Pol.ianee. Hiromant se je nagnil globlje in je bral naprej: "Skrbi so vas močno trle v življenju. Bili ste oženjeni, pa vam je žena umrla. Ne jemljite tega tragičmo, saj je od njene smrti minilo že deset let." "Kako veste to tako natančno T "^e je začudil Poljanec. "Dragi gospod to stoji napisano tu v črtah vaše roke." "Zdaj vam je osem ali devet in štirideset let." mantu v slovo desnico Hiromant je stisnil roko dobrotniku med svoji dlani in pritisnil nanjo preden se je Poljanec zavedel, kaj se dogaja dolg poljub. Gospod Poljanec se je ;ztrgal iz prijema in planil voz električne železnice. Hiromant je dolgo gledal za njim. "Siromak!" je govoril zase. "Saj mu vendar nisem mogel povedati resnice, ki jo kažejo njegove linije na roki. Bolezen zopet preži nanj jn zopet bo l>ostal njena žrtev. Tudi službe bo zopet izgubil. Na koncu pa bo umrl v velikih bolečinah. Kako bi mogel takšnemu dobrotniku povedati kruto resnico o njegovi bodočnosti!" Veter ji1 potegnil in jesenski listi so zaplesali po zraku. Možiček je pogledal kvišku h krošnjam dreves in proseče dahnil: "Bog, če si dober, ne daj, da se izpolni tisto, kar je zapisano v črtah roke, ki sem jo pravikar gledal.. panm. Povsem smo se že prilagodili krajevnim razmeram. Vse naše življenje je podvrženo glavni zahtevi: storiti čim več znanstvenih opazovanj. Če se nam je v začetku zdelo kakršnokoli znanstveno opazovanje novost, ki je časi ovrgla kafbrnetno teorijo, je pri&lo zdaj znanlstveno delo v nov stadij. Natša mlada učenjaka Siršov in Fedorov proučujeta temeljito najzanimivejše kraje in opravljata dopolnilno znanstveno delo. Končni rezultat vsega našega dela bo najtočnej-ša predstava o osrednjem deln .polarnega bazena. Znanstvenega gradiva imamo že mnogo, tako da ga komaj sproti obdelujemo. Tako sili pomanjkanje posod &iršov«a delati noč in dan, da izprazni posode za nova hidrološka raziskovanja. Ugotovili smo že, da žive tudi v globini 3,(XX) m v morju živali. Ne ohraniti primerkov tega živalskega sveta bi bil zločin. Po nesrečni neprevidno- vratove. sti smo pozabili na Rudolfovem otoku ves alkohol, potreben za znanstveno delo. Siršov je rešil ta problem tako da kuha alkohol iz konjaka. Kadar Siršov in Fedorov spita, se ukvarjava z znanstvenimi opazovanji jaz in radiotefegrafist Krenkel. V brestnem drevorediu je bil med vrtnimi vrati in kletko stol že pripravljen. Grof Egge je sedel in si položil puško čez kolena. "Moser, ali je črta do orlov prosta za streli" "Da, gospod grof!" "Mi ni nobena iveja napoti?" "Ne, gospod giof!" "Kako daleč?" • "Dobrih sto korakov." . Grof Egge je prikimal. "Stopi za mene in mi pomagaj pomeriti." Poiskal je patrone, (ki mu jih je bil Moser vta-nil v žep pri jopiču, in nabil puško. Vse to je delal tako počasno preudarno, ka'kor imajo navado slepci. Pri tem mu je njegov upadli obraz žarel od vzburjenosti. Ob strani med drevjem je stal Fric z oskrbnico. Vsi trije so bili bledi in prestrašeni, šepetali so med seboj in z znamenji govorili z Moser-jem, "v katerem sta se borila jeza in sočutje. Kakor se mu je njegov gospod smilil, se je vendar "lov", pri katerem je moral pomagati, gnusob-no upiral njegovemu staremu lovskemu srcu. Grof Egge je dvignil puško in pritisnil kopi- P^ti puškino cev. to k licu. "Ali merim prav?" "Bolj na desno, gospod grof!" Moser je gledal svojemu gospodu čez ramo. "Malo više! Se malo! Zdaj. mislim, bi utegnilo biti prav." Strel je zalbobnel. Grof Egge se je nagnil naprej in vlekel na uho. Orli so sedeli mirno na prečkah in samo ste- vedati odkrito: to je bilo delo, ki se mi je gnu-silo!" Počasi je zavzel grof Egge zadnji dve patro-ni iz puške, zaprl cev in postavil orožje med noge. "Rad bi videl svoj plen. Prinesi mi orle in mi jih daj v roko." Moser je imel ddvolj posla, da je vzel ogromne ptice iz kletke in jih prinesel grofu. Eden orlov je še rahlo gibal is kljunom, ko se mn je vlekla glava in peroti po tleh. Za Moserjem se je poznala krvava sled. Grof Egge je nakremžil usta, ko je vzel v roko -prvega ptička. "Vonja kaikor prokleto gnezdo tam gori!" Potežkal je orla in ga ocenil po tezi. Tako je storil tudi .pri drugem in tretjem. Ko je prijel pa četrtega, se je zganila v orlu i-e zadnja iskra življenja. Stegnil je visečo nogo in skrčil kremplje. Grof Egge je rahlo jeknil, stresel roko in se spustil ptiča na tla. "Ali bi -ad sekal še zdaj?" Medlo se je nasmehnil. Moser. ki je baš pobiral prazne patrone po tleh, tega malenkostnega dogodka ni opazil ni. Ko se je zravnal, je sedel njegov gospod nepremično v naslonjaču in oklepal z drhtečimi Svoje slepe oči je strmo upiral proti oblačnim goram, njegove usehle ustnice so šepetale: "Moj zadnji lov!" Omahujoče se je dvignil. "Moser, pel ji me v hišo!" Poškonosee ga je prijel za levico in odšla sta korak za korakom proti verandi. Tako ni vedel, da se je grofu z desnega zapestja potočila čez palee rdeča kaplja krvi. . . , i Ko sta prišla do vodometa, je grof Egge ob- " Prekratko ste streljali! ; , . . v . ..v , i • ktal na obrazu se mu ie poznalo, da ga muci Drim strel je švignd ptičem nad glavami. Ilrt '\u'u J 1 , ' B TrSe zadel Eden od orlov je omahnil s Pa- neka misol. »Sveti Bog v nebesih! Moser! Na Hcfin se z bijočimi perotmi »»lil po kletki, kaj sem se zdajle spomml " Glas mn je orna-Ko »a je grof Egffe eni frfotati, se je hripavojW™!. "Moj otrok dol, v Ital.j. - uboga. lju- zasmejal. "Ali leži!" IŠČE se gozdarje sekanje kanitnega lesa. Plača je $1.75 od corda. — Hrana in stanovanje prf Tonj iju Brne. — Dober les in lep prostor. Dolgo delo. Nobenega strajka. Pišite na: TONY BKNE nfl na morbis chemical company, je na- MOrris. pa. o zvenele tako, da so staremu lovcu prišle solze v oči. Ko sta prišla v rogljo sobo je moral Fric, ki je prinesel za njim naslonjač, teči nemudoma po pisalni pribor in grof F.gge mu je narekoval brzojavko: "Prosim, odpotnj domov, sem bolan." Pomislil je in odmajal z glavo. — "Ne, ne tako! Skrbelo bi jo. Zvedela bo še dovolj zgodaj. Vzeani drug list in zapiši: Pridi domov, ljuba košuta, hrepenim po tebi! — Ali imas DALJE i'HI DE VOJAŠTVO PROTI PRAVOSLAVNI DUHOVŠČINI tU bi ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil 8 svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju'*; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti**? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGDADA V 8TAMBCL 4 knjt ' ^ * * t " ? r- > .ti • ' " \ ••• '« Grad Hubertus :: Roman :: New York, Saturday, August 14, 1937 nn ZIBMWT wudvwwb wart in ma E MOREM TI RAZODETI... ROMAN IZ 2IVUEIUA O E= dD ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. =3lll 3 O Iz Jugoslavije. Hans gloda zaničljivio za njo in gre takoj v grad k svojemu očetu, ki je sedel v avoji pisarni. Baron Karol Ranek J«? po tragični smrti svojega bratranca in njegove žene kot Gardin najbližji sorodnik prevzel vairuštvo in obenem oskrbovanje velikega posestva. TaJkrat mu je stal ob strani še stari oskrbnik, sam pa je seveda prevzel vrhovno vodstvo in se je obnašal kot ogspodar Rajnega, Kmalu nato se je odpovedal svojemu mestu kot sodni svetnik, ker je hotel, kot je rekel, vse svoje sile ponaibiti za oskrbo posestva svoje male nečakinje. Vsakdo je to smatral ta veliko požrtvovalnost. To da bani Karol Ranek je moral pri tem zasledovati še druge cMje. Ves čas svojega življenja je bil zelo nevoščljiv svojemu zelo bogatemu bratrancu. Celo pnav malo se mu je zahvalil, ko ga je sem in tain jiodprl s kako precejšnjo vsoto. Po nje-grtveni mišljenju to ni bilo skoro nič. Ko pai je umrl njegov bratranec in njegova žena, je mislil, da je po vsej pravici edini dedič lianona Raneka, ker je sam nosil ime barona Raneka. Kaj naj počne mlada* Garda s tako velikim premožejem? Bolj prav se mu je zdelo, ako bi 'kak Ranek zopet postal lastnik Raneka. V pravnem smislu ni imel nikake pravice do tega, kajti v družinskem posestvu družine Ranekove ni prišel v |»oštev, kar je bilo posestvo pred več leti vsled slabega gospodarstva zaradi velikih dolgotv prodano in je prišlo v last največjega upnika. Oče barona Ernsta Raneka pa je poročil hčer novega lastnika, ki pa je na izrecno željo svojega očeta s svojim možem morala živeti v delni lastninski pravici. Po smrti njenega očeta je baron Ranek postal edini lastnik njenega deleža, njegova žena pa je svojemu sinu Ernstu zapustila celo posestvo in vse ostalo premoženje. Vse to je baron Karol Ranek dobro vedel, toda vedno si je prigovarjal, da more navzlic temu veljati za dediča Ranekovega posetsva. Med njim in to dcdščino je stala samo mala! Garda, kajti ko bi Garda ne živela, bi bil Ranek 'brezpogojno njegov, ker baron Ernst Ranek razun svoje družine ni imd nikakih so-» rod ni kov. wr • 1 vt • 1 v •] Krvavi zločini u bežnih kaznjencev. banovine potrebna podpore v živilih in denarju. N«a področju zetske banovine se izvršujejo sicer razna javna dela, a vse to ne more v zadostni meri ubla- SOLA VODNIKOV V PARIZU Pred nekafj dnevi je s pristave kaznilnice v Sreniski Mitro- v... ... . , .uii i ji i i. >ziti velike bede. vici uteklo pet, na dolga leta obsojenih razbojnikov, ki so1 ___ bili raposleni na pristavi. Raz-1 bojniiki so ponoči razorožili svojega paznika, ga trdno zvezali in potem zbežali. Meti u'bezninii kaznjenci je tudi neki Duško Ostojič, doma iz Sre- šole vodnikov-bi bile potrebni«, ki je bil ze večkrat obso- ne vsom svetu 0 tem ge jen zaradi razbojstcv. Ta zlo- aovdc proprl(k, na vsakem cinec je zdaj s svojimi tovariši tovan ju. £e se spozimš na »vein morda se s kak.mi druginn tovno ZKodovino iu 2emIjcpia. zločinci organiziral razbojniško w lahko Q>tovano ^ kdpo, in strahu,e ves Srem. V|da V(H]niki y svojih ra2laga.h DOhanovicr so razbojniki izro- - SESTI CUT ČLOVEKA? t. i • i •» Tr . i'*1 mov v uuiiu L pah nekaj his, y Kopmovem'^i,^ da k j radi -d . r»a CAflimnnh nncitonnn nn " " Njegov zavistni značaj ga je napotil, da je hotel Gardi oporekati pravico do Raneka. Zato se je povsetoval z mnogimi odličnimi odvetniki ter se ž njimi razgovarjal, ako bi bilo mogo^-e potom sodnije priti do posesti Raneka, čeprav je moral sam kot odvetnik dobro vedeti, da ne more doseči svojega cilja. Povsod je dobdi pojasnilo, da mali Gardi ni-l do ne more odreči lastninske pravice. Toda navzlic temu se je vedno bolj vdajal misli, da bi saj mogel biti nekaj deležen pri dedščini. Mnogo načrtov je preinleval v svoji glavi, kako bi bilo mogoče to storiti. Pred vsem je skrbel za to, da je bil imenovan za Gardinega varuha, in ko se je to zgodilo, se je kot tak vgnezldil na Ra-lieku. To je storil pod pretvezo, da je prinesel samo veliko žrtev, da njegova mala nečakinja ne bi bila brez doma in da hi upravljal njeno posestvo. Z veliko marljivostjo se je pod vodstvom starega oskrbnika vživil v oskrbništvo in vsakdo je moral priznati, da je M-ojo sluabo opravljal popolnoma strokovno. Da pa je pri tem tudi gledal na svoj dobiček, je bilo pri njegovem zna- ro,11,in čaju popolnoma razumljivo. S svojo družino pa je živel po-' ' pokion* na stroške svoje varovanke. Baron Karol Ranek je imel kmalu načrt, kako bi prenesel jKisestvo svojega bratranca na svojo družino. Sklenil je, da bo njegov sin Hans poročil z Gardo. Zato je svojemu sinu, ko je dosegel za to potrebno starost, zau^l svoj načrt in sin j«' bil s tem takoj zadovoljen, da bi enkrat postal gospodar na Raneku. ne glede na to, da je Garda s svojo lepoto njegove rahle rute kaj lahko razvnela. Oče ga ni pustil v nikakem dvomu, da-bo Garda postala njegova žena, ker, kakor mu je n-kel, ima moč v svojih rokah, s&oro popolnoma pa so umorili poštarico Budim-čičevo in ribiča) Matijo Vrška. To krvavo zločinstvo nudi dokaz, da je vodja razbojniške tolpe Ostojič, kajti pred leti sta oba umorjenca pred sodiščem pričala proti njemu. Orividno se je razl>ojnik Ostojič zdaj maščeval. Umorjena poštarica je biLa stara 40 let in je že blizu 20 let službovala v vasi. O-rožniki z vso vnemo zasledujejo zločince, ki so, kakor vse kaže, zapustili Srem in se u-maknili v srbske kraje. Beda v Črni gori. Londonski zdravnik Cecil Reynolds je odkril pred tremi leti 10-letnega dečka Peter Marquisa in ugotovil, da kaže čudne zmožnosti. Deček je imel takrat angino. Ko je o-zdravil, se je spričo'zdravnika trikrat pogreznil v neko čudno stanje kalkor da spi. V tem spanju je govoril neznan jezik, Ko se je pa zdramil, se ni mogel ničesar spomniti. Dečkova mati je pravila, da se je to z njenim sinčkom že večkrat ponovilo. Čeprav je imel oči zavezane, je dobro videl, lahko je pisal, čital in igral celo namizni tenis. Zdravnik je napravil z dečkom mnogo poskusov. Meti drugim je povabil učitelja sabljanja in biljarda. Čeprav so nasprotje zlasti z zgodovino. Iz df*,kl1 ve^krat pogrnjeno s in pojasnilih niso vedno za- KRETANJE PAENIKOV SHIPPING NEWS teh ozirov in najbrž tudi zaradi pomanjkanja dobrih vodnikov so v Parizu otvorili v Rue Guvot šolo vodnikov tujcev, kjer se lahko vsak človek temeljito pripravi na ta težaven poklic. Vodja šole Destre, ki je sklenil ustanoviti zavod povsem različen od drugih šol |M) učnem načrtu. Med slušatelji te šole so večinoma intelektualci, največ študenti. So pa tudi zdravniki, advokati in inženirji, kar priča, da tudi Pariz preživlja težko gospodarsko krizo. \ šoli se poučujejo tudi jeziki. zgodovina, zemljepis, in na- črno ruto zavezali, je svojega učitelja dobro videl, spretno je odbijal udarce njegovega ra-pirja in naučil se je igrati biljard. Deček pripoveduje, da je živel v 2. stoletju in da se je imenoval Napoji. Kadar je v transu, govori in gladko čita knjige v perzijskem jeziku. DVA MESECA NA LEDENI GORI (Nadaljevanje z 3. strani.) Med vsemi banovinami je zetska na jbol j pasina. Največ revščine je v pokrajinah j rodno gospodarstvo, posebno teči se škripec se je ustavil, nekdanje Črne gore. Po zad-1 važnost pa polaga Det res na njih statističnih podatkih je\zgodovino umetnosti in smisel 18. avgusta: Normandie v Havre Aquitaula v Cherbourg 19. avgusta: Bremen v Bremen 21. avgusta: Paris t Havre Conte di Savola v Genoa Barengaria t Cherbourg v 'M. avgusta: Roma v Oenoa 25. avgusta. Queen Mary v Cherbourg I'd. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnla v Trst 1. spntrmbra: Normandie v Havre Aquit&nia v Cherbourg 3. septembra: De Grasse v Havre 4. septembra: Champlain v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra: Queen Mary v Cherbourg 0. septembra: Parts v Havre goooouuoooooooooooooooocrj Plfiite nam sa cece v osnih U-rtov, rezervacijo kabin In pojasnila sa potovanja. SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY (Travel Bonu) 218 W. 18tfc St, New Iwfc «rfOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO< 11. septembra: lie de France v Havre Ber»»ngaria v Cherbourg Europa v Bremen Contc di Savoia v Genoa 15. septembra: Normamlle v Havre Aquitaria v Cherbourg 18. septembra: Vuicania v Trst 22. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v Havre I»e Gratroe v Havre 25. septembra: Chauiplnin v Havre Rex * Genoa 27. september: Paris v Havre 28. september: Kuropa v Bremen 29. september: Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre navezano na javno pomoč nad 48 odstotkov vseh prebivalcev banovine. Našteli so 16,-341 rodbin od katerih ni nihče sposoben za delo. Te rodbine imajo okrog 67,000 članov, kar tvori 6 odstotkov vsega prebivalstva. Brezposelnih kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev je okrog 51,000, kar tvori 5 odstotkov vsega prebivalstva banovine. Dosti večje pa je število na javno pomoč navezanih poljedelcev. Našteli Kontrolirali smo. merjen je. Več krat smo dvignili vedrico za za umetnost vobče. Slušatelji ,20 do 40 m in jo znova spustili, se seznanijo v šoli tudi s pravno vedo in uče jih, kako je treba občevati z uradi. Temeljem zdravniške vede v pomoči posvečajo toda žerjav se je neprestano ustavljal. Ni se nam posrečilo Spustiti vedrico nad 4170 m svrho prve | globoko. Nismo pa verjeli, da tudi veliko na vedrci ni bilo nobenih sle- rotov tako da je bil baron Hans Ranek svoje stvari. Ko pa mu je Garda pogosto pokazala, da ga ne mara, je to sporo*"il svojemu očetu. Oče je bil takoj zelo vznemirjen, kajti v sosedŠčini sta se naenkrat pojavila kar dva mlada za možitev sposobna gospoda: dva brata, ki sta prišla iz Amerike m sta posestvo, ki sta si ga kupila, s&upno oH*delovae hoče umreti, kot pa postati moja žena." Baron Ranek nagubanči čelo. "AU si bil kaj neroden, Hans!M "Misfim, da ne, toda njena zavrnitev je bila tako odloč-na, da ti samo morem svetovati, da opustiš vse načrte, ki se tičejo nje. Na to niti ne misli, da bi postala moja žena." ^Baron Karol Raneik jeeno zamahne z roko. pozornost. Največja važnost se pa polaga na občevanje z ljudmi. Stare izkušnje nas uče, da sta dve skupini ljudi, ki je težko zadostiti njihovi radovednosti, namreč otroci in tujci. (V nalete radovedni tujci na težke probleme, je vse odvisno od tega, kako znaš obče-364.000 čfhni, k-ar tvori 36 od- ■ vati z njimi. Neizkušen vod-stotkov vsega prebivalstva, 'nlk se spusti z njimi v debato Kakih 15,000 poljedelskih dni-i in lahko se mu zgodi, da mora žiin ima od svojih zemljišč ži- končno priznati, da jim na nji-vež za 2 ali 3 mesece na leto, liova vprašanja ne more odgo-v ostalih mesecih pa so tf dru-jvoriti. Slušatelji pariške šole zine navezane na javno pomoč, j se pa uče, da vodnik besede Kakih 16 odstotkov revnega, "ne vern" no sme-poznati. Ob. kmetskega prebivalstva imajfavati z ljudmi je velika umet-živež še za del zime, a je ven- nost. Kdor je podkovae v tej dar za več mesecev pot rešimo (umetnosti, bo znal vedno rado-pomoei. V rodovitnih l«*tih se, vednega tujca odvrniti od te-odstotki sicer malo zmanjšajo, i £a vprašanja in napeljati po-povprečno pa je vendarle ved-1 Kovor drugam, na drugo polje, no skoraj polovica prebivalstva j kjer bo prišel v zadrego. dov morskega dna. Najbrž je odpovedala zavora. Brez potrdila morskega dna poskušnje ne sprejmemo, je izjavil Krenkel odločno. Morali smo znova poiskusiti. Z bencinom skrbno umita zavora žerjava je sijajno delovala1. V globini 4392 m je vedrica dosegla dno. Tako smo ugotovili, da se morsko dno nagiba v isti smeri, kakor se premika naša ledena gora. Potrdilo z morskega dna je pokazalo, da obstoja gornji del iz dveh plasti ilovice. Z<^r>rnja plast, debela 10 oin, je kavno rjave barve, spodnja pa pepelnaste. V dveh mesecih je priplavala ledena gora na 38. stopinjo 7 mimut severne širine in 4 stopinjo zapadne dolžine. Nad ledeno goro vise gosti oblaki. ggg VA2NO ZA NAROČNIKE Po!ee naslova je it^vldno do kdaj lnuite plaano naročnino. Prvr BtveMkii oomeni mesec, druga dan ln tretja pa ;eto. Da nam prihranke nepotrebnega dela in straSkov, Vas prosimo, da skušate naročnl-tiu pravočasne poravnati PoSIjite naročnino »iaravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju aH pa kateremu Izmed zastopikuv, kojih imena So tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. veČina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in e BATIK«:; Če ne jhi pa za vas naroče. — zato obišCetk zastopnika, če kaj potrebujete CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lausbln •'OLORADO: Pueblo, Peter Cull*. A. Saftlfl Walsenburg, M. J. Baruk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zopaotlt. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčič. J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Cli jc ln lUlnoii) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. Spellch Masroutah. Frank Angnsfln North Chicago in Waukegar, jf t tbias Warsek MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit, L, Plankar Piha severovzhodni veter. Vidi se 20. km daleč. Toplomer >kaže eno stopinjo nad ničlo. (Dalje prihodnjič.) % "Prosim, pošljite mi knjigo "NAŠI NAJLEPŠI ,KRAJI". Rad bi jo pokazal mojim prijateljem, da bodo videli od kod sem doma. Slišali so že o Poljski, Češki, Slovaški in tudi drugih slovanskih deežlah, ko pa pravim, da -cem Slovenec, sploh nimajo pojma o tem. Bodo videli, kajti četudi smo popolnoma ame-rikanizirani se ne sramujemo našega materne-ga jezika; podpiramo slovensko časopisje in se navdušujemo za slovenako petje. Rodna zemlja ni mogla vsem nuditi dosti, kar je materi jalnega, obdarila nas je bogato s tem, kar je duševnega... " f Najlepši Naši Kraji" 87 izbranih fotografij v finem bakrotisku. $i Triglavsko jezero KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York MINNESOTA: Cblsholm, Frank Gouie Ely. J os. J. Pesbel Eveleib, Louis GonSe Gilbert, Louis Vessel Hibblng, JoLn PovSe Virgina, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Wasboe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, KaH Strni »ha rjttl« Falla. OHIO: • Barberton. Frank Trona Cleveland. Anton Bobek, Cbaa. Karl-linger. Jacob Resnih John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KnwM Yonngstown. Anton Kikelj )R23GON: Oregon City, Ore^ 1. Koblar pennsylvania: Bessemer, John JevniblT Brongbton, Anton Ipavefl Conemaugb, J. Breiovee Coverdale in okolica, Mn. (van* Rapnik Export, Louis SapantH Farrel, Jerry Okorn Forest City, Mmth Kaoaln Greensburg, Frank Novak Hamer City, Fr. Fcrench k Johnstown, John Polanti Krayn, Ant. TauKelJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Zmt Pittsburgh in okolica, Philip Profv Philip Progar Steelton, A. hren Turtle Creek, Fr. Schlfnr West Newton, Joseph Jovan I' WISCONSIN: Milwaukee, Weat AUlf, Fr. St* * Sheboygan. Joseph Haiti WYOMING: Rock Springs, Lsois Tscehar Dlamondvllle, Joe Rollcb Vsak zastopnik ltd* pitrdiU sa sveto, katero Je preJeL Zaai^polke tapl« jrlporifaaia. čftATA "<}IAa NARODA" ■i ■ •S? ..v .lit , j "GLAS NARODA" ! pošiljamo v staro do-i movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lakko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista np . pošiljamo. ' i