Vegetarijanska prehrana in otroci - zapleti in njihovo preprečevanje
Vegetarian diet and children - complications and their prevention
Boštjan Mlakar*
Ključne besede
vegetarijanstvo
otrok
vitamin B12 pomanjkanje Chlorella
Izvleček. V članku predstavljam nekaj dejstev o vegetarijanski prehrani, njen vpliv na razvoj otroka, možne zaplete in preprečevanje le-teh. Uravnotežena vegetarijanska prehrana lahko zagotovi vse potrebne snovi za razvijajočega se otroka. Pri strogi vegetarijanski (veganski) prehrani lahko pride do pomanjkanja vitamina B12 in posledično do resnih nevroloških in hematoloških motenj. Pomanjkanje vitamina B12 lahko preprečimo z uvedbo alg (Chlorella, Spirulina) v vegansko prehrano. Omenjene alge so najpomembnejši neživalski vir vitamina B12.
Key words
vegetarianism
child
vitamin B12 deficiency Chlorella
Absract. The article presents some facts about vegetarian diet, its influence on child development, possible complications and their prevention. A vegetarian diet, if properly selected, can meet all the requirements of the growing child. A strictly vegetarian (vegan) diet can cause vitamin B12 deficiency with serious neurological and haematological disturbances. To prevent vitamin B12 deficiency we should recommend the inclusion of algae (Chlorella, Spirulina) i n vegan diet. These algae are the most important non-animal source of vitamin B .
Uvod
Obstajajo tri glavne vrste vegetarijanske prehrane. Pri lakto-ovo-vegetarijanski so izključene ribe in meso, dovoljeno pa je uživanje mleka, mlečnih izdelkov in jajc. Lakto-ve-getarijanska prehrana je v bistvu enaka, le da niso dovoljena jajca. Dosledno vegetarijanska ali veganska prehrana izključuje vsa živila živalskega izvora, tudi mleko in mlečne izdelke (1). Poznamo nekaj oblik veganske prehrane, npr. fruitarijanska, pri kateri uživajo le surovo sadje, oreščke in jagodičevje (2).
Vzroki, zakaj se ljudje odločajo za vegetarijanstvo, so različni. To je lahko del njihove življenske filozofije, prepričani so, da meso ni zdravo, da ni etično ubijati živali, ali pa iz verskih nagibov (prakristjani, adventisti, gibanje Hare Krišna, hinduizem, določene sekte budizma...). Gre torej za osebno odločitev za drugačen način življenja, za prepričanje, ki ga moramo spoštovati in se zavedati, da se kot zdravniki nimamo pravice vmešavati v intimne odločitve posameznika oz. družine. Naša naloga je svetovati, preprečevati in zdraviti morebitne posledice, ki lahko nastanejo pri neustrezni vegetarijanski prehrani.
Študij, v katerih bi spremljali rast in težo pri vegetarijanskih otrocih, pri nas ni. V Veliki Britaniji ugotavljajo, da otroci vegetarijancev adventistov (blažja oblika vegetarijanstva)
*As. Boštjan Mlakar, dr. med., Inštitut za anatomijo, Medicinska fakulteta, Korytkova 2, 1000 Ljubljana.
ne zaostajajo v rasti za vrstniki vsejedci. Zaostajanje v rasti v prvih petih letih življenja ugotavljajo pri veganih, vendar le-ti pri desetih letih ujamejo svoje vrstnike. Nekateri vegetarijanski, predvsem pa veganski otroci, so lažji glede na svojo višino v primerjavi z vsejedci. Opažajo tudi, da se menarha pri veganskih in vegetarijanskih deklicah pojavi nekoliko pozneje (med 13.-15. letom). Študija tudi dokazuje, da je pri starejših veganskih otrocih (7-12 let) energijski vnos enak kot pri vsejedcih (2). Tudi iz najnovejše angleške dolgotrajne študije razberemo, da ni razlike v višini in teži med lakto-ovo-vegetarijanci in vsejedci, starimi 7-11 let (3).
Pomanjkanje vitamina B12 in železa sta glavni kritični točki striktne vegetarijanske prehrane.
Pomanjkanje vitamina B12
Vitamin B12 v vsakodnevni prehrani in materinem mleku
Manjše količine tega vitamina, ki ga vsebuje zelenjava, pripisujejo onečiščenju zelenjave z bakterijami (4). Vitamin B12 sintetizirajo nekateri mikroorganizmi, človek pa ga dobi s hrano živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko) (5). Morska zelenjava lahko predstavlja potencialno pomemben vir vitamina B12 pri strogi vegetarijanski prehrani (6). Živila rastlinskega izvora, ki vsebujejo B12, so kvas, tempeh (indonezijska oblika fermen-tirane soje) in najpomembnejši vir - alge (Spirulina, Chlorella...) (7, 8). V drugi študiji zasledimo, da tempeh ne vsebuje dovolj vitamina B12, je pa v velikih količinah prisoten v morski zelenjavi - algah (arame, wakame, kombu). Veliko vegetarijancev verjame, da s fermentirano hrano, ki jo zaužijejo, dobijo dovolj vitamina B12, vendar so analize te hrane pokazale, da je vitamina B12 v njej premalo (6).
V deželah v razvoju je manj pomanjkanja vitamina B12, ker je voda in hrana kontaminirana z bakterijami in ker prosti ileusni intrinzični dejavnik omogoča absorpcijo vitamina B12, ki ga in situ proizvedejo črevesne bakterije (9).
Izključno dojeni otroci lahko z materinim mlekom zaužijejo premalo vitamina B12, če je mati stroga vegetarijanka ali ima perniciozno anemijo (4, 10, 11). Samo na novo absorbiran vitamin B12 (pri mami) naj bi z lahkoto prešel posteljico oziroma bil v mleku. To potrjuje ugotovitev, da koncentracija metilmalonilne kisline v dojenčkovem urinu ni povezana z dolžino laktacije ali časovnim trajanjem vegetarijanstva pri mami (6). Povišana koncentracija metilmalonilne kisline pri dojenem otroku je povezana s povišano vrednostjo te kisline pri mami in znižano koncentracijo vitamina B12 v serumu (6, 12-14). Menim pa, da je pomembno, kakšne zaloge vitamina B12 ima mama, saj so številne mame dojenčkov s primanjkljajem vitamina B12 veganke običajno več kot 5 let.
Absorpcija, transport in funkcija vitamina B12
Vitamin B12 se v želodcu veže na intrinzični dejavnik, ki ga izločajo parietalne celice. Intrinzični dejavnik prenese vitamin B12 do specifičnih receptorjev na površini sluznice ileuma. Vitamin B12 iz celic črevesne sluznice do kostnega mozga prenaša transkoba-lamin (5).
Vitamin B12 sodi med kobalamine. Metilkobalamin kot koencim sodeluje v pretvorbi ho-mocisteina v metionin, pri tem pa se metiltetrahidrofolat pretvori v tetrahidrofolat, ki kot metilentetrahidrofolat sodeluje v sintezi dTMP iz dUMP, dTMP pa je eden od gradnikov DNA (5). Deoksiadenozilkobalamin sodeluje kot koencim v pretvorbi metilmalonske vjan-tarno kislino (sukcinilno) v presnovi maščobnih kislin. Če ni vitamina B12, pride v glial-nih celicah do zmanjšane in nenormalne tvorbe C15 in C17 maščobnih kislin, kar ima za posledico spremembo v sestavi mielina z zmanjšanimi vsebnostmi etanolaminov, fos-folipidov in sfingomielina. Te motnje v mielinu so lahko vzrok okvare funkcije dolgih živčnih vlaken (15). Vzroki pomanjkanja vitamina B12 so prikazani v tabeli 1.
Tabela 1. Vzroki pomanjkanja vitamina B12 (16).
Nezadostna količina v hrani
Pomanjkljiva absorpcija:
•	pomanjkanje intrinzičnega dejavnika: prirojeno pomanjkanje intrinzičnega dejavnika, perniciozna anemija, stanje po odstranitvi želodca
•	bolezni končnega dela ileuma: Crohnova bolezen, odstranitev končnega ileuma, tropski sprue, infiltracija ileuma (maligni limfom)
•	kompetitivni paraziti: bakterije, ribja trakulja
•	drugi vzroki: prirojeno pomanjkanje transkobalamina, zdravila (p-aminosalicilna kislina...)
Normalne koncentracije in potrebe po vitaminu B12
Normalna koncentracija vitamina B12 v serumu je med 180-960 pg/l (10). Priporočene vrednosti za dojenčke so 0,5 ^g/dan, po dopolnjenem enem letu 1 ^g/dan, kasneje se potrebe zvišujejo, tako da odrasel človek potrebuje 2,5-3 |ig vitamina B12 na dan (17).
Diagnostične preiskave in laboratorijske vrednosti pri pomanjkanju vitamina B12
V krvni sliki lahko najdemo naslednje nepravilnosti:
•	makrocitna anemija (MCV>96fl), razen če je poleg pomanjkanja vitamina B12 še kakšen vzrok za mikrocitno anemijo (npr. pomanjkanje železa);
•	hipersegmentirani nevtrofilci (6 segmentov ali več);
•	pogosto še levkopenija in trombocitopenija;
•	število retikulocitov je normalno ali manjše (5).
Merjenje metilmalonilske kisline v urinu je test za določanje primanjkljaja vitamina B12 (5). Velikokrat najdemo homocistinurijo pri pomanjkanju vitamina B12 (10, 12).
Kostni mozeg je hiperplastičen z znaki megaloblastnega dozorevanja vseh sistemov (npr. eritroblasti z zakasnelim dozorevanjem jedra zaradi motene sinteze DNA) (5).
Koncentraciji serumskega bilirubina in laktatne dehidrogenaze sta lahko povišani kot rezultat neučinkovite eritropoeze, propadanje nezrelih eritrocitov je večje kot normalno (4, 5).
Koncentracija vitamina B12 je običajno nižja od 160 ng/l, koncentracija folata pa je normalna ali povišana (ker se ne porablja v sintezi DNA) (5).
Klinične zna~ilnosti pri pomanjkanju vitamina B12
Klinična slika je raznolika, odvisno od tega, kako dolgotrajen je primanjkljaj, kakšne so koncentracije vitamina B12, pomembna je starost bolnika, spremljajoče bolezni itd.
Koža bolnikov lahko postane slamnate barve, ki je posledica kombinacije bledice in zlatenice (4, 5). Poglavitni simptomi so znaki megaloblastne anemije, pekoča ustna sluznica in jezik ter tisti, ki jih povzroča okvara hrbtenjače, npr. odrevenelost in mravljinčavost udov (18). Nevrološke spremembe so zelo pomembne, ker nezdravljene povzročajo nepopravljive spremembe (5). Pomanjkanje vitamina B12 prizadene periferne živce, hrbtenjačo in možgane. Pojavi se subakutna kombinirana degeneracija hrbtenjače. Pride do distalne izgube senzorike, izgube Ahilovega refleksa, ojačanega patelarnega refleksa in ekstenzornega plantarnega odgovora. Lahko se pojavi atrofija optičnega živca in krvavitve mrežnice. V kasnejših fazah se lahko pojavijo motnje delovanja mišic zapiralk, šibkost in demenca (5). Pri otrocih se pojavi razdražljivost, apatija, anoreksija, nazadovanje v razvoju, pride do izgube sposobnosti za izvajanje že pridobljenih motoričnih spretnosti (npr. otrok ne zmore več sedeti brez opore, ne zmore več dvigniti glavice s podlage...), ne pridobiva več na teži, ne raste, običajno je hipotoničen, prisotna je hiperrefleksija, kasneje lahko postanejo refleksi težko izzivni, pogosti so horeoatetotični zgibki, zmanjša ali izgine sposobnost govornega komuniciranja, sposobnost smejanja... Na računalniškem tomogramu lahko vidimo atrofijo možganov, na EEG-zapisu pa difuzno upočasnjenost valov in multifokalne ostre zobce. Pojavi se lahko delna optična atrofija, zmanjša se hitrost prevajanja po živcih (10, 15, 19). Zaradi aktivnega prenosa vitamina B12 preko posteljice naj bi bil plodov razvoj možganov manj prizadet kot razvoj po rojstvu, kar tudi razloži normalen razvoj večine otrok z večjim tveganjem v prvih mesecih življenja (15). Magnetna resonanca možganov pokaže atrofijo možganov z znaki zakasnele mieliniza-cije pri novorojenčku, če je že pri materi obstajalo hudo pomanjkanje vitamina B12 (20).
Zdravljenje in preprečevanje pomanjkanja vitamina B12
Oblika zdravljenja je odvisna od klinične slike in serumske ravni vitamina B12.
Več dni dajemo im. 500 |ig do 1 mg vitamina B12 dnevno, po izboljšanju preidemo na oral-no dajanje 100 |ig vitamina B12 tedensko. Izboljšanje je navadno dramatično (10). Prog-nostično je pomembna starost ob nastopu simptomov in trajanje le-teh. Kljub izboljšanju po zdravljenju se lahko zgodi, da nevrološke posledice ostanejo ali pa se otrok kasneje popolnoma normalno razvija (10, 15).
Veganske in vegetarijanske matere bi morali opozoriti na izjemen pomen dovolj velikega vnosa vitamina B12 med nosečnostjo, dojenjem, kasneje pa tudi v prehrano otrok. To je naloga družinskega zdravnika, ginekologa in pediatra, ki bi morali najti ustrezno rešitev, sprejemljivo za materino življenjsko filozofijo. Ker je majhna verjetnost, da bomo prepričali mater, naj spremeni svoj način prehranjevanja, in ker nekatere zavračajo tudi z genskim inženiringom pridobljen vitamin B12, je optimalna in za vegane verjetno najlažje sprejemljiva alternativa vključitev alg v prehrano matere in otroka (o algah več na koncu članka).
Pri veganih, starih 7-14 let, ki dnevno zaužijejo 2-4 g alg nori, ki vsebujejo vitamin B12, so preiskave krvne slike in serumske koncentracije vitamina B12 pokazale normalne vrednosti (21).
Anemija zaradi pomanjkanja železa pri vegetarijanskih otrocih
Študij o tem pri nas ni. V Veliki Britaniji ugotavljajo v glavnem normalne koncentracije hemoglobina tako pri otrocih adventistov kot pri drugih otrocih britanskih veganov in vegetarijancev. Se pa otroci vegetarijanskih mater rodijo z nižjimi koncentracijami skladiščenega železa (feritin). Anemija zaradi pomanjkanja železa je povezana tudi z daljšim obdobjem dojenja in dejstvom, ali hrana temelji bolj na rižu kot na pšenici. Zato je pri azijskih vegetarijancih pojavnost anemije zaradi pomanjkanja železa višja kot pri vsejedci (2).
Železo v živilih in njegova absorpcija
Železo najdemo v številnih živilih živalskega in rastlinskega izvora. Za absorpcijo železa iz hrane je pomembnejša od količine kemična oblika železa v prebavljeni hrani in kombinacija živil (22).
Izključno dojen, donošen in zdrav otrok ne potrebuje dodatka železa pred 6. mesecem starosti. Po 6. mesecu pa uvajanje solidne hrane moti absorpcijo iz humanega mleka. Kravje mleko vsebuje 1 mg železa na liter, vsrka se ga le 10 %. Ostala hrana, razen mesa, tudi ne vsebuje železa v hem obliki, ampak le v obliki anorganskega ne-hem železa. To trivalentno železo se v želodcu deloma reducira v bolj topno dvovalentno železo. Absorpcijo železa pospešuje vezanje železa na organske kisline (askorbinska, citronska...), živalsko tkivo (peptidi, cistein), sladkorje (fruktoza, sorbitol) in aminokisline (cistein, lizin, histidin). Absorpcijo železa zavirajo fenoli (tanini, polifenoli), fosfofitati, prehranska vlakna (otrobi), beljakovine (jajčni beljak, rumenjak, stročnice), anorganski elementi (kalcij, baker, kadmij, kobalt). Nekatere snovi (polifenoli čaja, kave, zelenjave, sadja), fosfati (fitati vlaknatih žitaric) in jajca vežejo železo tako močno, da absorpcija sploh ni možna. Askorbinska kislina pa poleg pospešene absorpcije trivalentno železo reducira v dvovalentne-ga, ki je bolj topno. Najbolje se absorbira železo v hem obliki, ki je v mesu (22).
Vegetarijance bo najbolj zanimalo, v kateri rastlinski hrani je največ železa. Alge spiru-lina vsebujejo dvajsetkrat več železa kot živila, za katera se ve, da ga imajo veliko. Železo iz spiruline vsrkamo dvakrat bolj kot tisto iz mesa in zelenjave (7). Izkoristek železa pri živilih živalskega izvora je 15-30%, pri rastlinski hrani pa 1-7% (23).
Tabela 2. Vrednosti železa v posameznih živilih (7, 8, 23).
Vrsta živila	mg/100 g
Chlorella sp.	225
Spirulina sp.	150
Timijan	135
Drobnjak - sveži	13
Sezamovo seme	10
Pšenični kalčki	9,4
Proso	9,0
Sojino zrnje	8,4
Fižol	6,1
Svinjska jetra	20,6
Govedina	3,0
Jajce	1,4
Nekaj podatkov o algah
Alge spadajo med najstarejše organizme na zemlji. Veliko vrst alg je užitnih (Chlorella, Spirulina...). Vsebujejo izjemno visoke količine beljakovin, vse esencialne aminokisline, ogromno vitamina B12, železa, kalcija... Uporaba alg v prehrani ni nova iznajdba. Spirulina je bila del tradicionalne prehrane Aztekov, ki so jo mešali s koruzo, ljudstva ob jezeru Čad v Afriki pa jo uživajo skupaj s proseno kašo. Na Japonskem je mogoče kupiti kruh, testenine, namaze, med in drugo hrano, ki vsebuje Chlorello. V obliki prahu lahko alge vmešamo v razne napitke, lahko jih zaužijemo kot tablete. Chlorella in Spirulina sta učinkoviti v preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni (nedohranjenost, slabokrvnost, ateroskleroza, rak, alergije ...) (7, 8).
Tabela 3. Splošna analiza posušenih, zmletih alg (7, 8).
Chlorella (%)
Spirulina (%)
Beljakovine
Maščobe
Ogljikovi hidrati
Vlakna
Vlaga
Pepel
60,6 11,0 18
2,6
ni podatka 6,0
55-70 5
15-25 ni podatka 3 7
Tabela 4. Količina vitaminov v 100 g (7, 8).
	Chlorella	Spirulina
Vitamin A	57,2 mg	140 mg
Vitamin B1	1,5 mg	3,1 mg
Vitamin B2	4,8 mg	3,5 mg
Vitamin B3	17,3 mg	14,6mg
Vitamin B6	1,7 mg	0,8 mg
Vitamin B12	125 MS	320 Mg
Vitamin C	54 mg	ni podatka
Vitamin E	6,5 mg	10mg
Pantotenska k. (B5)	1,3 mg	0,1 mg
Folna kislina (M)	1700 Mg	10 Mg
Biotin (H)	191,2 ms	5 Mg
Inozitol	165mg	64 mg
Tabela 5. Količina mineralov v 100g (7, 8).
	Chlorella	Spirulina
Kalcij	490mg	1000 mg
Železo	225mg	150mg
Magnezij	315mg	400 mg
Mangan	ni podatkov	5 mg
Kalij	992mg	1600 mg
Selen	ni podatkov	0,2 mg
Cink	71 mg	3 mg
Fosfor	989mg	900 mg
Jod	600 ^g	ni podatkov
Baker	0,08 mg	1,2 mg
Natrij	ni podatkov	600 mg
Krom	ni podatkov	280 ^g
Tabela 6. Količina aminokislin (7, 8).
	Chlorella (%)	Spirulina (v 1g)
Izolevcin	2,38	35 mg
Levcin	5,08	54 mg
Lizin	3,46	29mg
Metionin	1,41	14mg
Fenilalanin	ni podatkov	28mg
Treonin	2,65	32mg
Triptofan	1,35	9 mg
Valin	3,75	40 mg
Alanin	4,65	47 mg
Arginin	3,6	43 mg
Aspartamska kislina	5,08	61 mg
Cistein	0,69	6 mg
Glutaminska kislina	3,93	91 mg
Glicin	3,35	32mg
Histidin	1,26	10mg
Prolin	2,61	27mg
Serin	2,15	32mg
Tirozin	2,22	30mg
Ornitin	0,006	ni podatkov
Tabela 7. Vsebnost maščobnih kislin (7, 8).
Chlorella (%)
Spirulina (mg)
Linolna kislina	15,5
Gama-linoleinska kislina	22,8
Nenasičene maščobne kisline	81,8
Nasičene maščobne kisline	18,2
9,7 13,5
ni podatkov ni podatkov
Tabela 8. Vsebnost pigmentov v 100g (7, 8).
Chlorella (mg)	Spirulina (mg)
Klorofil	2250	1150
Fikocianin	ni podatkov	20000
Karotenoidi	ni podatkov	370
Zaključek
Lažjo obliko vegetarijanstva (lakto-ovo) lahko uvrstimo v posebno obliko zdrave prehrane. Vegetarijanci, ki so povsem prilagojeni na drugačen način prehrane, so zdravi ter normalno prehranjeni. Neprilagojeni pa so že lahko na meji nedohranjenosti. Pri vegetarijancih se pogosto pojavi slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa in vitamina B12 (24). Posebej pozorni moramo biti pri vegetarijanski prehrani otrok in nosečnic. Kot izbrani zdravniki moramo dobro poznati prehrambene navade naših bolnikov in znati svetovati vegetarijancem, še zlasti veganom, v skladu z njihovo življensko filozofijo in prepričanjem, kajti na zelo preprost način (vključitev alg v prehrano) lahko tudi pri zelo strogih oblikah veganstva preprečimo težke, včasih celo nepopravljive okvare živčevja zaradi pomanjkanja železa in vitamina B12, tako pri plodu, otrocih in starejših.
Bilo bi modro razmisliti o uvedbi presejalnih metod, kot je določanje metilmalonilne kisline v urinu, s katero bi pri vegetarijanskih nosečnicah, pa tudi pri drugih veganih, že zgodaj ugotovili pomanjkanje vitamina B12 in bi lahko hitro in dovolj zgodaj ukrepali.
Predvsem pa moramo zdravniki sami poglobiti znanje o prehrani, saj si bomo le tako pridobili zaupanje svojih bolnikov - vegetarijancev, kajti le-ti nam velikokrat zamolčijo svoje prehrambene navade in iščejo odgovore pri alternativi. Staro resnico, da je vitamin B12 edinole v hrani živalskega izvora, mora zamenjati nova: vitamin B12 je tudi v algah.
Literatura
1.	Benner KU. Gesundheit und Medizin heute. Augsburg: Midena Verlag, 1994: 1082-3.
2.	Sanders TAB. Vegetarian diets and children. Pediatr Clin Nort Am 1995; 42: 955-65.
3.	Nathan I, Hackett AF, Kirby S. A longitudinal study of the growth of matched pairs of vegetarian and omnivorous children, aged 7-11 years, in the north-west of England. Eur J Clin Nutr 1997; 51: 20-5.
4.	Pokom D. Prehrana. In: Kocijančič A, Mrevlje F, eds. Interna medicina. Ljubljana: DZS, EWO, 1993: 478.
5.	Kumar P, Clark M, eds. Clinical Medicine. London: Balliere Tindal, 1994: 304-8, 948.
6.	Specker BL, Miller D, Norman EJ, Greene H, Hayes KC. Increased urinary methylmalonic acid excretion in brest-fed infants of vegetarian mothers and identification of an acceptable dietary source of vitamin B12. Am J Clin Nutr 1988; 47: 89-92.
7.	Henrikson R. Hrana za zemljane Spirulina. Ljubljana: Duena, 1996: 18, 36-40, 176-78.
8.	Verhovšek D, Pokorn D. Chlorella v medicini. Ljubljana: Inštitut za higieno, Carso, 1994: 7-29.
9.	Ashkenazi S, Weitz R, Varsano I, Mimouni M. Vitamin B12 deficiency due to a strictly vegetarian diet in adolescence. Clin Pediatr Phila 1987; 26: 662-3.
10.	Sklar R. Nutritional vitamin B12 deficiency in a breast-fed infant of a vegan-diet mother. Clin Pediatr Phila 1986; 25: 219-21.
11.	Gambon RC, Lentze MJ, Rossi E. Megaloblastic anaemia in one of the monozygous twins breast fed by their vegetarin mother. Eur J Pediatr 1986; 145: 570-1.
12.	Kuhne T, Bubl R, Baumgartner R. Maternal vegan diet cousing a serious infantile neurological disorder due to vitamin B12 deficiency. Eur J Pediatr 1991; 150:205-8.
13.	Michaud JL, Lemieux B, Ogier H, Lambert MA. Nutritional vitamin B12 deficiency: two cases detected by rutin newborn urinary screening. Eur J Pediatr 1992; 151: 218-20.
14.	Sanders TA, Reddy S. Vegetarian diets and children. Am J Clin Nutr 1994; 59: 1176S-81S.
15.	Stollhoff K, Schulte FJ. Vitamin B12 and brain development. Eur J Pediatr 1987; 146: 201-5.
16.	Pretnar J, Černelč P. Megaloblastne anemije. In: Keber D, ed. Zdravljenje notranjih bolezni. Ljubljana: Medicinski razgledi, 1993: 11-9.
17.	Stepanovic R, Duric V, Mardešic D, Dovat-Nikolic V, Najdanovic R. Ishrana i poremecaji ishrane i va-renja. In: Velisavljev M, Korac D, Juretic M. Klinickapediatrija. Beograd: Medicinska knjiga Beograd -Zagreb, 1987: 333-4.
Smith T. Družinska zdravstvena enciklopedija. Ljubljana: DZS, 1994: 1013.
18
19
20 21 22
23
24
ficiency in infants. J Pediatr 1992; 121: 710-4.
Lovblad K, Ramelli G, Remonda L, Nirkko AC, Ozdoba C, Schroth G. Retardation of myelination due to dietary vitamin B12 deficiency: cranial MRI findings. Pediatr Radiol 1997; 27: 155-8. Suzuki H. Serum vitamin B12 levels in young vegans who eat brown rice. J Nutr Sci Vitaminol Tokyo 1995; 41: 587-94.
Benedik-Dolničar M. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. In: Kržišnik C, ed. Izbrana poglavja iz pediatrije. Ljubljana: Katedra za pediatrijo, Univerzitetna pediatrična klinika, 1992: 111-17. Bohmig U. Naravno domace zdravljenje. Ljubljana: Založba Mladika, 1991: 68-70. Pokorn D. S hrano nad raka. Ljubljana: Forma 7, 1991: 102-3.
Prispelo 19. 8.1997