Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 28. julija 2022 - Leto XXXII, št. 30 stran 2 »Starejši aj prejkdavajo vrednote, mladi pa aj je gordržijo« Izdelava suhih testenin stran 3 Stanovanje številka 27 stran 4 »Pridejo še taši časi ...« stran 8 2 »Starejši aj prejkdavajo vrednote, mladi pa aj je gordržijo« V Sakalauvci je prva folklorna skupina z delom začnila leta 1970, tistoga reda sta plesce nutnavčila škonik Tibor Németh in njegva žena Ema. Za dobro leto dni je folkoriste prejkvzela Erzsébet Kovács z Vara- član kakšoga drüštva ali organizacije. V veukom šatori smo med gosti srečali generalno konzulko RS Metko Lajnšček in predsednika DSS Karela Holeca tö, šteriva je pozdravila županja Folkloristi s Sakalauvec vsikdar s srcom zastopajo svojo ves, na štero so trnok ponosni ša in skupina je brž prilüblena gratala, donk pa je na srejdi 1980-i lejt enjala delovati. Tau je domanja mladina nej njala, zatok je leta 1997 prosila Erzsi néni, aj znauvič na nogau postavi folklorno skupino. S pomočjauv Zveze Slovencev na Madžarskem se je tau rejsan posrečilo in plesci so eške gnesnedén aktivni: letos 23. juliuša so svetili svoj 25. jubilej. Tistoga zadvečerka je v Sakalauvci nej tak graubo vrauče bilau, vej je pa malo vöter fudo. Na srečo je obečani vihér tö nej prišo, zatok so leko organizatorke – Občina Sakalovci, Slovenska narodnostna samouprava Sakalovci in ZSM – vküper z domanjim lüstvom svetile oblejtnico. »Cil skupine je gordržati porabsko ljudsko plesno kulturo in go nutpokazati nej samo v našoj krajini, liki indrik tö,« smo čüli od predsednice SNS Sakalovci Lille Bugán, štera je cujdala, ka folklora vküpdrži mladino v vesi. Vküper prej odijo na programe in izlete, pomagajo eden drügoma in domanjoma lüstvi. Predsednica – štera je sama tö dvajsti lejt plesala v skupini – je cujdala, ka je zatok fajn v Sakalauvci živeti, ka je prej vsikši človek vesi Valerija Rogan. »Zoltán Kodály je biu gvüšen, ka ljudski ples najbole pokaže düšo ednoga naroda. Pomaga pa spoznati kulturo edne narodnosti ranč tak in krepi kračiša paut med dvöma düšama, ž njim leko vöpokažemo svoja čütenja, veseldje, zadovolstvo in lübezen,« smo čüli od voditelice krovne organizacije, štera je cujdala, ka je »lepau videti mlade na odri, šterim se vidi na obrazi in na stopajaj, ka se veselijo, so radi vküper in radi nutpokažejo, ka znajo.« Andrea Kovács se je eške zavalila plescom, ka svoj cajt aldüjejo za probe in nastope, za konec pa pozvala vse navzauče, aj se na gesenskom vküppisanji lüstva zglasijo za Slovence. Po svetešnji gučaj so se na odri oprvim zasükali sakalauvski plesci. Njina mentorica z matične domovine Dragica Kolarič je vküppostavila eden venček z imenom »Od Rabe do Mure«, v šterom so folkloristi nutpokazali kauli dvajsti plesov od Porabja prejk Goričkoga vse do Ravenskoga. Program sakalauvske skupine – štero so na svoji inštrumen- Predsednica ZSM Andrea Kovács izroča zahvalno plaketo mentorici skupine Dragici Kolarič njeno identiteto,« smo čüli od voditelice vesi, štera je cujdala, ka moreta pri tom deli sodelovati tak starejša kak mlajša generacija. »Starejši aj včijo in prejkdavajo vrednote, mladi pa aj se je navčijo in gordržijo,« je povödala županja in se zavalila folkloristom kak »ambasadorom porabske kulture«. V imeni vzdrževalke skupine, Slovenske zveze, je navzauče pozdravila predsednica Andrea Kovács. »Ples je naj- taj sprevajali Boris Velner, Davorin Kianec in Borut Kianec – je biu raztalani v tri sklope. V prvom smo vidli najbole poznane porabske plese, kak so rejzka, rozinka, ajnccvajdraj ali pojbinski ples s klabüki. Folkloristi so kisnej na odri zaplesali več madžarski čardašov, zvün toga pa smo leko na pamet vzeli eške motive z ništerni vzhodnoavstrijski in rovački krajin tö. Vsi plesci so bili nasmejani, svoje temperamentne plese so nutpokazali puni z energijov. Na jubileji so gorstaupile eške tri gostujoče skupine. Člani goričanske bande »Što ma čas« so zaigrali tri pesmi, med šterimi šteri že petdvajsti lejt plešejo v folklori, depa takši mladi tö, šteri samo en par lejt. Mujs moremo vöpostaviti, ka fudaš Boris Velner že dvajsti Folklorna skupina upokojenk ZSM je edina porabska folklora, v šteroj samo ženske plešejo smo čüli tak narodnozabavne kak domanje prekmurske naute. Vrnau tak z drüge strani grajnce so prišli plesci Folkorne skupine KTD Moščanci, šteri pa so tau paut nutpokazali novejše plese. Njino koreografijo je vküppostavila ranč tak Dragica Kolarič, odebrala je motive z 1940-i lejt. Posrečeno je bilau, ka so bili trgé pari naravnani v gvante s tisti cajtov. Tretja skupina vsestranske mentorice, Folkora upokojenk ZSM, je navzauče razveselila s svojim prekmursko-porabskim spletom. Eden lejpi moment programa je biu, gda sta se na odri pogučavali nekdešnja sakalauvska plesalka Lilla Bugán in gnešnja članica Noémi Illés, štera je od prve »poerbala« nošo. Bejdvej sta se spominali, kak lepau je bilau s folklornov skupinov langati po Vogrski in Sloveniji, tau pa sta ranč tak povödali, ka so plesci vsikdar naure veselice držali. Za sakalauvsko folkloro je bilau vsikdar istina, ka je v njej več generacij vküper plesalo. Tau se je lepau pokazalo tisto soboto tö, gda je na konci programa predsednica ZSM Andrea Kovács prejkdala jubilejne plakete članom – med njimi ednoj držini: oči, materi in čéri. Zahvalo so dobili takši, Porabje, 28. julija 2022 lejt igra Sakalauvčarom, Dragica Kolarič pa je že dvanajset lejt njina mentorica. Toga jubileja pa bi gvüšno nej bilau, če bi se pred petdvajstimi lejtami Jožef Illés nej na peté postavo in začno organizérati nauvo sakalauvsko folkloro. Cejlak od tistoga časa je voditel in koordinator skupine, šteri ne pozna trüdnosti. Tistoga letnoga večera je eške dosta lüstva gratulejralo plescom, šteri so leta 2013 dobili visiko madžarsko priznanje »Pro Cultura Minoritatum Hungariae«. Mabiti najlepši moment na srečanji pa je bilau, gda so se na odri zasükali vsi navzauči plesci in igrali vsi goslarge. Čütiti je bilau, kak lepau je biti Porabski Slovenec. Folklorna skupina v Sakalauvci s srcom gordrži porabske plese, šteri bi ovak že venak odišli v pozabo. S svojimi nastopi pokažejo, ka v krajini kauli Monoštra eške živé slovenska kultura. (Prireditev je bila v okviru vaških dnevov izvedena s podporo Sklada Gáborja Bethlena.) (Kejp na 1. strani: Sakalauvska folklora vküper z gosti – 25 lejt je dosta časa v žitki edne skupine tö.) -dmfoto: Silva Eöry 3 Izdelava suhih testenin Lepote trankov in gaušč Sombotelski Slovenci smo se 16. juliuša podali na paut v krajino Őrség, štera s slovenskim Porabjom vred sliši k Narodnomi parki Őrség. Na trankaj in v gauščaj toga parka rastejo gna- Žaba nas zove v Ižo müzg ke rauže, gobe, drejva in lejčejo gnaki matürge pa vsefele divdjačine. V Porabji smo se tak cüvzeli lejpoj krajini, ka ranč ne vejmo, kakšno bogastvo mamo, šteroga indrik nega. Za toga volo odi k nam in v sausadnjo krajino Őrség dosta turistov. Mi pa odimo v drüge krajine. Dobro bi bilau, če bi doma tö malo bole kaulikpoglednili, kakšne vrejdnosti mamo. Pri tom nam pomagata dvej razstavi: v Őriszentpétri Center za obisko- kučov sedijo mati, pa len prdéjo s presličnjekom pa kaucami. Če posvetnemo na njau, te čüjemo, kak škrpičejo kauca. S pomočjauv posvejta se na taujoj steni leko čüje: kak kokodače kokauš, kak müče krava, kak se (h)rže konj, kak laja pes in kak škrpičejo talige. Toma se pravi, ka je razstava interaktivna. V maloj vesnici Szőce se eške gnesnaden leko pogledne, kakšno müzge je bilau inda svejta pri nas v Porabji tö. Tau je gnes takši tranik, po šterom leko odimo po leseni brvaj, nej ka bi dojpoklačili travo pa lejpe, rejtke rauže. Tau müzge je ovak nej globko, pogrezniti se ne moremo. Nej tak kak v Črnoj mlaki, štera je ranč zatok zagrajena. Držina Škaper s posvejtom poslüša, kak müče krava Ta mlaka je na grajnci dvej vesnic, Farkašovec in Andovec. Za toga volo poznajo pripovejst o Črnoj mlaki v madžarskom geziki, pa mi v porabskom guči tö. V Szőci v Iži müzg (Lápok Háza) smo go čüli v vogrskoj rejči. V Szőci je té tranik pri potoki Szőce, pod trankom pa je več kak 80 vretin. Zatok je tü tak lejpa zelena trava, pa je dosta rejtki rastlin. Najbole erična je tista, štera se (h)rani z V gaušči rastejo lisičice in grbanji, lejčejo pa pirožabe tö mesaum (rovarevő kereklevelű harmatfű - mesojeda okroglovalce Natura 2000 (Natura 2000 Látogatóköz- listna rosika). Na razstavi leko vidimo, kak se pont), v vesi Szőce pa Iža müzg (Lápok Háza). mravla gorzgrabi na njau in go več ne pisti. Mi V Őriszentpétri je na enoj steni razstave nama- ranč tak mamo takšno v Črnoj mlaki. Vsefele lani tranik z lejpimi raužami, pred njim pa so rauže smo eške spoznali, štere rastejo pri nas z lesa vövrezani pa pobarvani veuki matürge. tö pa so veuka vrejdnost, zvödali smo, kak se Na drügoj steni se vidi en tau lesa, pred njim pa zovejo. Na razstavi dosta špil majo za mlajše pa stogita veuka lesena lisičica in grbanj. Vsefele za vözraščene. Sombotelski Slovenci smo pá špile gestejo, štere nutpokažejo interesantnosti malo vküper bili na dobrom lufti, pa smo se pá krajine. Poslüšamo leko, kakšni glasi so bili nika nauvoga navčili. inda v vesnicaj. Pred ednov lesenov, slamatnov Marija Kozar 13. julija 2022 sta Razvojna od nas. Kamut ali Khorasan agencija Slovenska krajina je starodavna sorta pšenice, in Kmetijsko gozdarski zavod vendar se po lastnostih razMaribor na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku organizirala delavnico na temo izdelava različnih suhih testenin iz različnih vrst mok. Delavnica je bila organizirana v okviru Programa sodelovanja med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Razvojno agencijo Slovenska krajina za leto 2022. Na delavnici sta bili Delavnice se je udeležilo več gospodinj in prisotni tudi Metka mladih Lajnšček, generalna konzulka RS v Monoštru, in likuje od pšenice. Khorasan Andrea Kovács, predsednica zrnje vsebuje več beljakovin v Zveze Slovencev na Madžars- primerjavi s pšenico, bogato kem. Udeleženci so bili ob je z minerali, še posebej s sečlanih Društva porabskih lenom, cinkom, magnezijem upokojencev in okoliških gos- in vitaminoma B in E. Za izdepodinjah tudi mladi, ki bi se lavo testenin smo uporabljali radi naučili izdelave teh testenin. Namen delavnice je bil, da predstavimo, kako lahko enostavno sami naredimo iz nekaj osnovnih surovin (moka in jajca) domače testenine. Drug namen pa je bil, da iz teh testenin lahko nastane nov lokalni produkt, zato smo dali velik poudarek tudi sušenju in pakiranju testenin. Delavnico sta vodi- Izdelovali smo domače testenine iz pšenične, ajdove in kamutove moke li Martina Gomzi, mag. kmet. iz KGZ Maribor, in Polonca Leskovar pripomočke, manjše stroje za Mesarič, univ. dipl. inž. živ. valjanje in rezanje testa, ki teh. iz IC Piramida Maribor. so lahko dostopni tudi druIzdelovali smo rezance in ši- žinskim gospodinjstvom. Na roke rezance. Za izdelavo smo koncu delavnice smo ajdove uporabljali tri vrste moke, široke rezance tudi skuhali, s in sicer pšenično, ajdovo in kislo smetano in pečeno slanikamutovo. Pšenično in aj- no pomešali ter poskusili. dovo moko smo vsi poznali, Viktoria Hanžek kamutove pa doslej še nihče Porabje, 28. julija 2022 4 Alen Nemec, Sobočanec, steri je napiso svoj prvi kriminalni roman PREKMURJE Yukio Mori 16. juliuša leta 1348 je v pisni listini prvo paut bilou napisano ime Muraszombatha. Občina Murska Sobota si je zatau te den vöodabrala za svoj svetek. Na slavnostnom djileši varaške kotrige, steri je biu v Gledališči park, je slavnostni guč meu Zoran Hoblaj, podžupan, steri po tistom, ka je župan Aleksander Jevšek grato minister, opravla funkcijo župana. Kak je ob takšoj priliki navada, so raztalali tüdi občinska priznanja. Naziv častni občan je daubo Yukio Mori iz Japonske, steri je z Mursko Soboto povezani že duga lejta. Na najvekšom živilskom senji (élelmiszeripari vásár) na Japonskom, na sterom je sodelovala samostojna Slovenija, je Yukio Mori koštavo dobra slovenska vina in je začno poslovno sodelovati z mladim rosagom. Poskrbo je tüdi za tau, ka na Japonskom leko lidge küpijo tüdi prekmursko šunko. Letos marca je Yukio Mori s svojo firmo Zaria poudpro projekt sajenja japonskih črešenj Sakura. V spomin na olimpijske in paralimpijske igre v Tokii pa 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo so ob paviljoni EXPANO zasadili drevored 30 japonskih črešenj, stere je Soboti v dar dala firma Zaria. Prostovoljno gasilsko društvo Murska Sobota, stero letos slavi 140 let obstoja, je daubilo plaketo mestne občine, zahvalne listine pa so daubili: Kajak kanu klub Mura iz Kroga, steri letos slavi 50 let obstoja, firma ŽALIK, strojno ključavničarstvo d.o.o., stera s svojim letošnjim štiridesetim jubilejom dokazüvle, ka trbej v obrti in podjetništvi vztrajati, in ške Skupina Panvita, stera povezüvle devet firm in delo davle več kak 600 delavcom. Za glasbeno popestritev djileša je poskrbo akustični trio Doroja. Silva Eöry Stanovanje številka 27 začno pisati leta 2020, gda je pa je od malih naug rad piso, šaula sta gvüšno najbole fonté nauvi koronavirus glij vö- tüdi pesmi: »Nej je najbole toški, cajt, steri mi te ške ostavdaro pa nam telko nevol na- fontoško, ka prešteš 100 ali pa ne, pa ponücam za pisanje pravo. Nekak sam steu bralci 200 knjig, ka si leko pisatelj. pa za šport. Knjige večinoma približati tau, kak so deca tr- Ges tak brodim, ka more ške pišem večer, gda mlajšiva zapela, gda so nej mogla v šaulo neka drügoga v tebi biti, ka te spita. Tam od devete do pautiti pa so se mogla šaulinači se probam nekak h vati na daljavo. Sploj v knjigi cuj spraviti. Nejde vekšij stanovanjskij blopa tau vsakši den. Zdaj, kaj jim med štirimi stejka so počitnice, de leko nami nej bilau fajn.« malo več cajta tüdi za Čiglij je Stanovanje številtau,« pove mladi pisatelj, ka 27 prvi detektivski ozisteroga vzornika sta Jaroma kriminalni roman mes Patterson in Jo Nesmladoga Prekmurca, je bo. Inači pa so v Sloveniji tau nej njegva prva knjitüdi domanji kriminalni ga. Leta 2017 je v samozaromani med bralci furt ložbi, tak kak zdaj, vödau bole popularni, sploj po svoj prvi roman z naslotistom, ka so po knjigaj, vom Vstajenje mečevalca. stere pišeta Tadej Golob Tau je domišljijski roman, in Avgust Demšar, začnili epsko fantazijsko pisanje. snemati ške televizijske Stanovanje številka 27 je prvi kriminalni Dé za prvi tau trilogije Alen Nemec rad špila fotbal. Pred leti je nadaljevanke. »Tüdi ges roman Alena Nemca (Kejp: Silva Eöry) špilo tüdi za soboško Muro Mečevalec, tak ka more tak brodim, ka trbej (Kejp: nkmura.si) meti senje in si vüpati. prekrižata dva mladiva, pojep pa ške dva romana napisati. EnoMogauče pa pride tisti cajt, deklina, steriva živeta v istom ga je že na polonje ali kak pravi, grataš pisatelj.« bloki. Tau je osnovna zgodba ka de lekar prva ške kakši nau- Po zgotovleni prvi soboš- ka de tüdi po mojom romani kriminalnoga romana z naslo- vi kriminalni roman napisao ki osnovni šauli, na steroj posneta kakšna nadaljevanvom Stanovanje številka 27, ste- pa vödau, vej pa se njemi zdaj gnesden tüdi vči mlajše na ka,« ške pove sogovornik, steri roga avtor je 3-letni Alen Nemec. po glavej bole takša detektivska razredni stopnji, je šau na so- na moje pitanje, če brodi, ka bi leko od pisateljevanja tüdi gda »Skor 30 let sam živo v Soboti, živo, tak ka njemi ne bi trbelo pred dvema letoma pa sam se več včiti na šauli, odgovori: »Na preselo med varašance, kak v tau ške ne brodim. Ges sam Prekmurji radi pravimo tisrad škonik. Istina pa gé, ka tim, steri so doma v Törnišči. mo za deset lejt ali več, gda Tak ka sam se iz mesta preselo mo meu že več romanov nav varaš, če se malo špajsam,« pisanih, mogauče brodo, ka prva pove mladi pisatelj, steri si bi samo ške piso. Gda se ges krü slüži kak škonik: »Za tau cuj sedem in pišem, dostakrat stanovanje številka 27, v stene morem vkraj. Tak ka mo rom se je zgaudo prvi umor, vidli, ka prinese cajt.« sam si vözbrodo, ka stogi v No neka cajta njemi vzeme tüdi centri Murske Sobote, nej pa šport, steroga rad spremlja, sam napiso, v steroj vilici, tak Z mamo Bernardko ob predstavitvi knjige Vstajenje mečevalca pauleg toga pa se z njim rad ka si vsakši bralec leko sam (Kejp: osebni arhiv Alena Nemca) tüdi spravla, sploj s fotbalom. brodi, gé bi tau leko bilau. Je zgodba vrti. pa ta številka nej nekša moja boško gimnazijo, od tam pa v Tüdi sam je aktivno špilo fotbal, srečna ali nesrečna, ali pa ka Zanimivo je, ka je kak dejte si- Maribor študerat za škonika: en cajt tüdi pri soboški Muri, bi se na té den kaj fontoškoga cer rad šteu knjige, ali je nika »Dostakrat lidge tak brodijo, zdaj pa v Törnišči dvakrat na nej izstopo od sovrstnikov. »Za- ka je té najmlajše, do petoga keden trenera deco, selekcijo v mojom žitki zgaudilo.« V romani se rejsan povezüvleta nimali so me grški bogovi, razreda, léko včiti, pa je nej U-11. »Zagnauk tau ške ladvej zgodbi, pauleg preiskova- zgodovina, tüdi kriminalke, tak. Moreš jih navčiti osnove, dam, mo pa vidli, kak de ob nja obej umorov ške zgodba se pravi bole takše knjige, o od pisanja, štenja, pa tüdi ra- dvöma detetoma tau šlo tadale,« je končo svoje pripovejdadvej mladih tinejdžerov, pa toga steraj smo se v šauli nej tel- čunanja.« kak se njiva, pauleg toga, ka sta ko včili. Tau, ka bi tüdi sam Alen Nemec ma tüdi mlado dr- nje Alen Nemec. delno povezaniva z umorom, začno pisati, me je začnilo žino, vej pa je pred kratkim na (Kejp na 1. strani: Alen Nespravlata z nevolami, stere je v zanimati v srednji šauli, ške svejt pridjauko sin Maj, čerka mec, osebni arhiv Alena Nemvsakdanešnji žitek prineso nau- bole pa te, gda sam odo na fa- Inja pa de letos stara dvej leti. ca) Silva Eöry vi koronavirus: »Roman sam kulteto,« pove sogovornik, steri »Cajt si trbej vzeti. Držina pa V blokovskom naselji sredi Murske Sobote se zgodi dvojni umor (gyilkosság). Lidge so pretreseni, varaška kriminalista pa začneta iskati tistoga, steri ma na vesti dva človeka. Njüno paut Porabje, 28. julija 2022 5 Pisali smo pred 30. lejti V 15. številki časopisa Porabje, stera je obveznosti sprejme. Prepričan sem, vöprišla 30. julijuša 1992, je Ernest Ru- da bomo pri tem imeli vso podporo žič na drügi strani piso o obiski v Po- slovenskih kadrov v Monoštru. Naša rabji: »Minister za Slovence po svetu skrb so dogovori na diplomatski ravin manjšine dr. Janko Prunk, ki je v ni, in tako bomo poskušali delati povvladi premiera dr. Janeza Drnovška sod, tudi pri vnovičnem slovenskem zamenjal ministra brez listnice dr. bogoslužju v Porabju.” V pogovoru Janeza Dularja, se je nedavno tega v s sodelavcem Porabja je dr. Janko Monoštru pogovarjal z vodstvom Zve- Prunk zavrnil tudi oživljanje vendze Slovencev in obiskal Gornji Senik. stva v Porabju: „Jaz mislim, da so to teS tem je nekako sklenil svoje popoto- orije, ki so preživete, in ne bodo dale revanje med Slovenci v zamejstvu, le zultata niti tistim, ki si jih izmišljajo.”« Slovencev na avstrijskem Štajerskem še ni obiskal. „To bom storil takoj, ko me bodo povabili,” je dejal. Predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök je ministru nanizal tista znana, a za Porabske Slovence nadvse pomembna tematska področja, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju, pa tudi v odnosu do državne politike v Budimpešti in o čem drugem kot o šolstvu je bil najprej pogovor. Kajti šolstvo sodi med tista temeljna področja, od katerih je najbolj odvisen položaj in razvoj manjšin. Za porabsko šolstvo, so dejali, velja, da ne daje pravih rezultatov, premalo je dvojezično, mladi se naučijo premalo materinščine. Zveza Slovencev želi spremeniti razmere, vendar nima pravih možnosti, zlasti ne v osnovni šoli. Čaka na Del članka Ernesta Ružiča o predaji poverilnega pisma prvega slovenskega veleposlanika v sprejem novega šolskega zakona, ki Budimpešti bo urejal tudi manjšinsko šolstvo, medtem ko si bo prizadevala za več slovenskega jezika v otroških vrtcih. Na tretji strani je Ernest Ružič piso ške o Tudi z zakonom o narodnostih so tom, ka je Ferenc Hajós vogrskomi predzapleti, kajti vlada predlaga nekaj, sedniki Árpádi Gönczi prejkdau poverilčesar manjšine nočejo in ne more- no pismo, s tem pa je Slovenija navezala jo sprejeti. Kajti, če bo parlament že diplomatske stike z Madžarsko: »Prvi sprejel prvi manjšinski zakon na Ma- slovenski veleposlanik v Budimpešti džarskem, mora biti sprejemljiv za je postal lendavski sodnik, znani in vse manjšine, zlasti pa mora zagota- dolgoletni narodnostni delavec Ferenc vljati ustrezno manjšinsko zaščito. Si- Hajós, znan tudi Porabskim Slovencer pa je tekel pogovor tudi o načrtih, cem. Ob predaji poverilnega pisma ki jih ima Zveza Slovencev pri gospo- predsedniku Madžarske Árpádu Göndarskem razvoju obmejnih vasi, pa czu je slovenski veleposlanik dejal, da o pomoči Slovenije pri pripravljanju si bo prizadeval za razvijanje sodelonašega časnika, zlasti pa še o sloven- vanja med prijateljskima državama, skem bogoslužju v Porabju. Dr. Janko posebno skrb pa bo posvečal tudi poPrunk o pomoči iz Slovenije: „Najla- ložaju Porabskih Slovencev. Takoj po že bomo pomagali pri časopisu. Tu protokolarni predaji akreditivnega smo se za pomoč dogovorili. Drugo, pisma sta se veleposlanik in predsekjer bi zelo radi pomagali, je pomoč dnik za nekaj časa umaknila v predšolstvu. Lahko bi, recimo, pomagali sedniške prostore in se pogovarjala, pri štipendiranju, pri izobraževanju kot smo izvedeli kasneje, že o čisto konučiteljev. Uveljavljanje slovenščine kretnem sodelovanju med državama. v šolah je stvar madžarske države, Tako sta govorila o podpisu pogodbe mi pa bomo v dvostranskih sporazu- o prijateljstvu in sodelovanju, o zaščimih vztrajali, da madžarska stran te ti in varstvu manjšin; pa o cestnih in železniških povezavah med Slovenijo in Madžarsko, vlogi Luke Koper in drugih področjih, kajti gospodarskemu sodelovanju bo veleposlaništvo namenjalo veliko pozornost. Kar se tiče mejnih prehodov med državama, pa je bilo dogovorjeno, da bosta prehod Gornji Senik-Martinje odprla predsednika Árpád Göncz in Milan Kučan, prehod Pince-Tornyiszentmiklós pa verjetno zunanja ministra.« Na peti strani so bralci leko prešteli, ka so trgé domanji lidge pravli, gda so jim postavili pitanje, ka bi si žalejli, če bi k njim prišla ena dobra vila, stera bi jim spunila želje. Ferenc Škerlak iz Števanovec je prva pravo, ka si pejnaz gvüšno ne bi želo in ške cujdau: »Mena telko dojda, ka vsakši mejsac prslöjžimo, veča ranč nej tarbej. Namé pejnazdja ne brigajo. Tau žalejm, aj se mlajšom v tau živlejnji vse posreči, ka štjejo. Družina pa vaselo, brezi betaga aj leko živé. Od vlade ranč neštjam goučati, zato ka nejga od koga. Ka so dotejgamau delali, tau je nika nej. Od tauga je štja te baukša bilau, gda so nas komunistardje pelali. Dobro bi bilau, če bi nej bila več bojna na svejta.« Aniko Kovač iz Andovec pa je etak pravla: »Mam enga fanta pa gostüvanja je že tü nej dalač, tak ka eno vaselo, blažano živlenje bi si želila, seba pa družini. Dva dateta bi rada mejla. Dobro bi bilau, če v miru, brezi bojna bi je leko gorazranila. Pejnaza aj bi malo veča mejla kak zdaj, telko, ka bi si svojo ižo vedli zuzidati. Pa če k tauma štja dobra zdravdja bi meli, te bi že drugo ranč nej žalejla.« Laslo Nemet iz Števanovec pa je pravo etak: »Dja seba že nikanej. Če bi kaj leko proso, te mlajšom pa vnukom. Takšo živlejnje bi jim proso, gde bi nej bila bojna pa bi imeli slöjžbo. Zato, ka kak zdaj vögleda, sploj teško bauda mladini. Dapa najvekša prošnja bi zatok bila, aj zdravdja majo. Vsakšaféla betag naprej dé, štera štja barbejrdja ne vejo vračiti. Zaman bi jim proso pejnaza ali kakoli, če zdravdja nejga. Rusaga pa bi eno drugo vlado želo, stera bi baukša pelala kak tej. Za tau našo zemlau, gde živemo, bi bola tarbelo skrbeti, zato, ka če de tau tak šlau tadala kak zdaj, te se naletja parpeti tisto ka „kamanna knidja” pišejo, ka v 2000. leti konac bau sveta.« Vküppobrala: Silva Eöry Porabje, 28. julija 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Nauvi zakon za stüdence Kak na Vogrskom tak v Železni županiji pa v Porabji dostafele stüdencov mamo, od stüdencov na akeu, do globki vrtani stüdencov, do vretin, na kolau, na cevi … Največ stüdencov se gnesden že samo za polejvanje nüca. Dosta zavolo toga, ka se je nej nüco stüdenec, vretina je preminaula, vöposišila, depa po pravici nikoma nej falila. Zato ka so vsigdar v več mejstaj meli vodovode, gde je voda vö iz pipe tekla, nej trbelo kolau goniti na stüdenci, voda je znautra v rami bila. Tau je tak bilau cejlak dočas, ka se je cejna vode, stero je prejk vodovoda dobivala družina, nej začnila zdigavati. Zavolo toga so se stüdenci znauva začnili nücati, najbola za tau, ka so s tau vodau polejvali. Pa nej samo doma pri rami v malom ogradci, polejvali so njive velki kmetje tö, steri so dosta globše stüdence dali zvrtati. Zavolo toga so te začnili vküppisati, gde kelko skopani pa zvrtani stüdencov majo pri rami. Potejn se je naredo eden zakon, steri je vöpravo, tisti, steri stüdenec ške vrtati ali kopati, dovoljenje mora prositi. Tau leko razmej, vej pa voda velko vrejdnost ma, sploj pa gnesden, gda so velke süče pa vsigdar menje pitne vode je na svejti. Depa zdaj se je zavolo ukrajinske bojne te zakon malo spremenil. Spremembo tauga zakona je železnožupanijski poslanec Csaba Hende dau v parlament. Kak je v tom dokumenti dolanapisano, zavolo bojne je dosta vse sfalilo ali je menje po bautaj, tak je tau z zelenjavov tö. Vlada s tejm nauvim zakonom tistim ške pomagati, steri doma v ogradci pauvajo zelenjavo, aj leko iz stüdenca polejvajo. Tak te zdaj od 19. julija nej trbej dovoljenje prositi za tiste kopane ali vrtane stüdence, steri so nej globši kak 50 mejterov. Depa tau samo za tiste regije pa vasi vela, stere so napisane v tisti register, gde se leko stüdenci vrtajo. Vsepovsedik se ne smej potejm tö nej, najbola tam nej, gde je malo vode. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Pahor obiskal Slovence na avstrijskem Koroškem Predsednik Borut Pahor se je na povabilo županov obmejnih občin Globasnica, Železna Kapla in Črna na Koroškem udeležil srečanja županov in občinskih predstavnikov na Lužah na avstrijskem Koroškem. Namen srečanja je bil podpreti čezmejno sodelovanje med občinami na obeh straneh meje. Pred srečanjem na Lužah se je Pahor sešel s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem. Oba sta dejala, da Slovenija in Avstrija odlično sodelujeta na številnih področjih, pri tem pa omenila nova potencialna področja regionalnega sodelovanja in skupne izzive, s katerimi se spoprijema EU. Slovenski predsednik in koroški deželni glavar sta se pogovarjala tudi o aktualnem predlogu reforme dvojezičnega sodstva, kot je predlagano od avstrijskega pravosodnega ministrstva. Predlog je usklajen tudi z Društvom slovenskih koroških pravnikov in osrednjimi organizacijami koroških Slovencev. Pahor in Kaiser sta si nato skupaj ogledala Peršmanov muzej, postavljen v spomin 11 koroškim Slovencem, ki so jih pripadniki nacistične paravojaške organizacije SS in policijskega regimenta ustrelili aprila 1945. Minister Šarec je obiskal slovenske vojake Minister za obrambo Marjan Šarec se je z državnim sekretarjem Damirjem Črnčecem odpravil na prvi obisk k slovenskim vojakom v tujini, in sicer v Latvijo in na Slovaško. Slovenska vojska v Natovi misiji Okrepljena prednja prisotnost sodeluje od leta 2017. Trenutno je v oporišču Adaži blizu Rige 11. slovenski kontingent z 49 pripadniki Slovenske vojske. Na Slovaškem je Slovenska vojska prisotna s 1. kontingentom, ki se je v bazo Lešt' odpravil na začetku junija. Na misiji sodeluje 101 slovenski vojak, kar pomeni, da je na Slovaškem zdaj največje število slovenskih vojakov v tujini (kar je dolga leta veljalo za misijo Kfor na Kosovu). Slike in dela na papirju Umetniško iskanje Franca Mesariča med Mursko Soboto in obalo V Sinagogi Lendava je na ogled likovna razstava prekmurskega slikarja Franca Mesariča (1938-2020) z naslovom Slike in dela na papirju. Razstavljena likovna dela so iz zbirk Galerije Logar, se je predstavil in uveljavil s popartističnim in fotorealističnim slogom ter postal eden prvih hiperrealistov na območju nekdanje Jugoslavije. Na začetku sedemdesetih Razstavo in avtorja sta predstavila Robert Inhof (levo) in Dubravko Baumgartner Murska Sobota (GMS) in Galerije-Muzeja Lendava (GML). Po besedah direktorja GML Dubravka Baumgartnerja je Franc Mesarič, ki je žal preminil pred dvema letoma, z njihovo galerijo sodeloval že od leta 1973, ko se je udeležil prve likovne kolonije v Lendavi in zanjo zasnoval tudi prvi katalog: »Zato s toliko večjim spoštovanjem postavljamo na ogled njegova dela iz vseh obdobij njegovega likovnega ustvarjanja. Gre za dela na platnu in papirju, od poparta in hiperrealizma do abstrakcije, ki jih je ustvaril med leti 1969 in 2012. Njegova soproga Terezija Mesarič je podarila dve njegovi sliki Galeriji-Muzeju Lendava, Spomin na ravnico in eno iz cikla Kopalci.« Direktor GMS Robert Inhof je pojasnil, da je Franc Mesarič v prekmurski, slovenski in nekdanji širši jugoslovanski likovni prostor vstopil na začetku sedemdesetih let, in sicer precej protislovno: »Kot ustanovni član skupine DHLM, v kateri so ob njem bili še Ladislav Danč, Štefan Hauko in Lojze let je slikal izreze Murske Sobote.« Mesarič, ki je kot otrok želel postati morjeplovec, je leta 2004 s svojim ciklom Kopalci končno prišel do obale, je še povedal Robert Inhof in Slika iz cikla Kopalci dodal: »Vendar na tej obali ni nobenega pričakovanja in sproščenega dopustniškega živžava, lahkotnega kramljanja in brezskrbnega poležavanja na plaži. To nikakor ni obala, na kateri bi se izražalo veselje do življenja, temveč je prostor dokončnega slovesa.« Besedilo in fotografiji: Jože Gabor Pod Srebrnim brejgom … … je skur cejli teden na velke gorelo. V krajinaj skrak maurdja pa malo više njega je tak ali ovak že vse taposenolo. Tau se brž gor vužgé. Ogen je že do Trsta prišo. Eške dobro, ka v maurdji zavole vode geste. Od tam jo helikopteri pa fligeri go gemlejo pa z njau ogen gasijo. Depa vejmo, solena voda za zemlau nej najbaukša. Ogen pa velki kvar tam dela, ka skur vsi stüdenci so skur prazni, vode za piti je vse menje. Lidge pravijo, ka takše ne paunijo. Pauv je skur na nikoj prišo, zalejvanje je dojpovedano. Na maurdji se turisti več ne smejo tušejrati. Skrak vsega toga pa je bojna vövdarila, od kejc do vodau vövlejkli, ka se ta kriza z njauv zgotovi. S tejm je eške neka drugo naprej prišlo: glavaške so nikšne brige nej za tau meli, ka se takše ne bi godilo. Od koga pripovejdamo? Že se dugo guči, kak se cejla naša mati Zemla segrejva, kak se svejt vcejlak vöminiu. S tejm je znauva vöprišlo, ka nej pacin problem, voda je najvekši problem gratala. Brezi pacina se leko živé, depa brezi vode … Se je pa ranč s pacinom neka vöminilo. Za 10 centov je bole fali grato. Tau pa eške nej vse gé. Elektrika mora na mejri ostanoti. Na, nej ranč una, njena cena ne smej višiša biti, kak so v parlamenti zapovedali. Kak so obečali, je tau zagnauk vred vzeto. Zdaj baute z gestijom na red pridejo. Zaprav, vö do dali, za kelko baute kaj küpijo pa kelko svoji marž gornabijejo. Velkim bautošom se tau sploj ne vidi. Pravijo, ka tau se ne smej vöovaditi, kakša je njiva interna politika. Depa lidge bi tau trno radi vedli, kakše super profite si tihinci v Sloveniji talajo. Na drugom kraji se pa vej, kak lagvo so lidge v tej velki bautaj plačani, kakše plače za svoje delo dobijo. Najbole plačani športniki na potačaj pa pedale na dirki po Franciji klačijo. Tour de France je dvakrat eden za drugim Tadej Pogačar daubo. Tau leto sta vküper s Primožom Rogličom za prviva favorita bila vözglašeniva. Depa Roglič je lagvo spadno, rama je paučila. Že je domau odišo. Pogačar pa nema tak krepki naug, kak ji je eške nej dugo nazaj emo. Najbaukši biciklist na svejti vüpanje ma, ka se kaj leko obrne. Vüpanje vsigdar mora biti, vse bole pa tak vögleda, ka prvoga de tadale v hrbet gledo. Dobro, čakalo de se, ka bau. Na takšni dirkaj se je že vedlo vse fküper dramatično vöminiti. Na granici s Hrvaško se je že tö zavole vsega vöminilo. Iz krize z migranti se je ideja narodila, ka pikeče grajke na granico trbej gorpostaviti. Nauva vlada (kormány) je brž začnila tau sramoto vkraj vlačiti. Na, ne vlačijo jo ministri pa njivi premier, slovenski sodacke tau delajo. Če so informacije točne, od 155 km takšni grajk gučimo. Pri tom je nauva medijska bojna vövdarila. Opozicija, stera je inda prejgnja bila, je té grajke dala gorpostaviti. Zdaj na velke bisnejo pa pripovejdajo, kak se tau prauti Sloveniji dela, ka je tau najvekši škandal pa eške kaj bole lagvoga so napisali. Ja, vse, ka eni napravijo, drugim v naus dé. Pri vsejm tejm pa najbole znajo na nacionalno srce klonckati. Vse tau politično treblanje pa lidi, steri skrak granice živejo, nika ne briga. Zavolo pikeči grajk so nej prejk granice do pajdašov, do žlate mogli priti. Vse tou je skrak reke Kolpe tö bilau postavleno. Tam lidge od turizma na vodej tö živejo. Gvüšno ka so velko zgübo meli. Srebrni brejg vsigdar vej prajti, ka lidi trbej poslüšati. Tiste prausne lidi, steri vejo dosta kaj bole pametnoga povedati, kak pa lidge steri iz Ljubljane od daleč vsevküper gledajo. Miki Roš Porabje, 28. julija 2022 7 »Opazujte mojo roko, ker goljufam!« Nekega vročega poletnega dne – pisalo se je leto 1924 – se je trinajstletni Rezső Gross v budimpeštanski četrti Lágymányos s prijatelji kopal v Donavi, ko je zagledal, da se nekdo utaplja v vodi. Mladenič je takoj rešil ponesrečenca, o katerem se je izkazalo, da je kitajski prodajalec biserov. Rešeni se je svojemu rešitelju zahvalil tako, da mu je pokazal trik s štirimi kamni in dvema robcema, s katerim je Rezső že prihodnji dan požel veliko uspeha med okoliškimi otroki. Začela se je kariera morda največjega madžarskega čarodeja vseh časov. Rezső Gross (ki si je po drugi svetovni vojni nadel priimek »Gács«) je kot sin židovskega tiskarja na svet prijokal 16. maja 1911, pri svojih štirinajstih pa je postal vajenec, kasneje pomočnik in končno vodja neke trgovine z moškim spodnjim perilom. Nekoč, ko je svoje prijatelje na ulici pravkar zabaval s trikom, naučenim od kitajskega trgovca, je pritegnil tudi pozornost predsednika Zveze madžarskih čarovnikov. Zuárd Ódry mu je leta 1929 pomagal prirediti prvi samostojni nastop in mu dodelil slavni umetniški vzdevek »Rodolfo«. Že čez dve leti je mladi čarodej končal akademijo za artiste in od tedaj nastopal kot poklicni iluzionist v številnih znanih in priljubljenih lokalih madžarske prestolnice. Na odrih je Rodolfo z značilimi črnimi angleškimi brki počel marsikaj: odsekal si je prst, pojedel žiletke in presenečenim gledalcem kradel naramnice ali kravate. Med svojim skrbno načrtovanim nastopom je vseskozi govoril, s svojo karizmatično osebnostjo in humorjem pa očaral svoje občinstvo. Njegov legendarni slogan se je glasil: »Opazujte mojo roko, ker goljufam!« Leta 1940 je Rodolfa med pripravami za nek nastop aretirala policija in ga odvedla na prisilno delo. Kakor je kasneje pripovedoval, se je edino svojim kartam in naprstniku – ki jih je vseskozi nosil v žepih – lahko zahvalil, da je preživel drugo svetovno vojno. Že v prvem letu po kataklizmi večkrat dejal: »Umetnik, ki je zadovoljen s samim seboj, več ni umetnik. Je mrtev.« Sloviti madžarski čarodej je napisal tudi več knjig, v katerih je celo razkrinkal nekatere svoje trike. Te izdaje so Rodolfo (Rezső Gács) je poznal blizu pet tisoč trikov, med njimi številne s kartami – še tudi po svojem sedemdesetem letu je vadil štiri ure na dan so ga izvolili v predsedstvo Državnega društva artistov, nastopal je z umetniki, kot so bili Katalin Karády, brata Latabár, Kamill Feleki ali Alfonzo. Po letu 1956 so ga povabili v večja mesta Sovjetske zveze, poleg tega pa je gostoval tudi v Parizu, Londonu, Bruslju, Luksemburgu in Zürichu. Od leta 1967 je bil stalni gost svetovnih kongresov iluzionistov, doma na Madžarskem pa je prejel visoki priznanji za umetniško dejavnost. Rodolfo je poznal približno pet tisoč trikov z vseh področij iluzionizma, kakor pa je rad poudarjal, je bil sposoben tisoč od njih kadar koli uprizoriti. Še tudi po svojem sedemdesetem letu je pred dvometrskim zrcalom vadil štiri ure na dan, kajti kakor je brale generacije navdušenih otrok, ki so se tudi rade igrale s »čarovniškim zabojem« Rodolfa Grossa. Svoje zvijače je razkrival tudi na straneh mladinskih revij, medtem pa sodeloval pri več televizijskih nanizankah. Priljubljenega iluzionista je občinstvo zadnjič lahko videlo leta 1986, leto dni kasneje – štiri dni po smrti njegove žene –, 25. januarja 1987 pa je na veke zapustil zemeljski svet. Njegov spomin zvesto ohranja hči prevajalka Judit Gács z možem igralcem Jánosem Gálvölgyijem ter seveda številni filmski posnetki iz njegove šestdesetletne kariere. Prav je, da se ob 35. obletnici Rodolfove smrti nanj spominjamo tudi na straneh našega časopisa. Bistvo njegove umetnosti namreč nista bila šamanizem ali magija, temveč čudež, ki je na odru nastajal s pomočjo vloženega truda, neomajne volje in trdega dela. Rojstni dan znamenitega iluzionista je danes »dan madžarskega čarovništva«. -dmilustracija: Szilveszter Bartkó www.radiomonoster.com www.porabje.hu Porabje, 28. julija 2022 ... DO MADŽARSKE Zakon o davčni reformi podpisala tudi predsednica Novákova Vlada je pred kratkim uvedla davčno reformo, lahko bi rekli, z enega dneva na drugi dan. Gre za spremembo ene vrste plačevanja davkov (KATA), ki je bilo zelo ugodno za samostojne podjetnike. Ti so namreč plačevali zelo ugodni mesečni pavšal, ki je vseboval tako davke kot prispevke. Za to obliko plačevanja davkov se je v državi odločilo kakih 450 tisoč samostojnih podjetnikov, in to ne le v storitvenem sektorju, temveč tudi v kulturi, šolstvu in zdravstvu. Vlada pravi, da je v veliko primerih prišlo do zlorabe, saj so nekatera podjetja prisilila svoje delavce, da so se zaposlovali pri njih kot samostojni podjetniki, tako so podjetja namreč privarčevala prispevke. Po davčni reformi bo davčna stopnja nižja le za tiste samostojne podjetnike, katerih stranke so fizične osebe. Če bo denimo vodovodar ali električar opravljal delo za stanovanjsko skupnost ali podjetje in ne za zasebno gospodinjstvo, bo moral plačati višji davek. Vlada pravi, da se z davčno reformo želi boriti proti sivi ekonomiji, opozicija pa pravi, da bo prav s tem gnala vodo na mlin sive ekonomije. Zakon je podpisala tudi predsednica države Katalin Novák, saj, kot je dejala, ni videla nobenega razloga, da bi ga poslala v presojo ustavnemu sodišču, bodo pa to storile nekatere opozicijske stranke. Nova poimenovanja v upravnem sistemu Parlament je na zadnji dan spomladanskega zasedanja sprejel zakon, ki bo spremenil poimenovanja v madžarskem upravnem sistemu. Županije kot upravne enote se bodo imenovale grajske županije (vármegye), vladni pooblaščenci, ki stojijo na čelu vladnih uradov pa glavni župani (főispán). Po utemeljitvi vlagatelja zakona uvedba nekdanjih terminov služi kontinuiteti upravnega sistema, saj sta bila termina v uporabi vse do druge svetovne vojne. Na drugi strani naj bi pozitivno vplivala tudi na nacionalno zavest ljudi. Parlament je z vladno večino sprejel zakon, kljub temu da se dve tretjini državljanov ne strinja s ponovno uvedbo terminov iz časa med dvema vojnama. Zelo zanimivo je, da tudi 41 odstotkov pristašev vladnih strank nasprotuje novim terminom v javni upravi. Po mnenju nekaterih opozicijskih strank v tej težki gospodarski situaciji ni najbolj pomembno preimenovanje določenih funkcij in upravnih enot, ki bo – po njihovem – davkoplačevalce stala več sto milijonov, če ne milijardo forintov. 8 »Pridejo še taši časi ...« Prejšnji keden, kak sem nese. Dostakrat, gda njeni se prejk Števanovec pelo, mauž lisičice ali grbanje vidim, ka se pri ograji dvej najde, vsigdar mi dajo, tak ženske fejst pogučavate, ka sploj dobra sausedica je, edna starejša pa edna mla- dja bi vsakšoma taše sauseda. Gnesden človek tašo že rejdko vidi, če stoj ške drügoma kaj povedati, bola telefonera. Tašo, ka mladi s starejšimi pripovejdajo, je pa še bola rejdko. Gda sem se skrjej pripelo, te sem vido, ka Adrien Bokan pa Šatjin Magdi, po možej Merkli pripovejdate tak fejst. Te je še dobro bilau, vej sledkar že Šatjin Magdi, po možej Merkli takša ica gratala, ka je človek vö iz rama nej de želejla, kak so oni.« mogo. - Ka ste delali v ogradci? - Tetica Magdi, večkrat »Lük sem vöbrala, zato ka pripovejdate z Adrinom nadje je že vse taposenilo, tak prejk ograje kak gnes, tau je gvüšno zavolo velgda sem k vam prišo? ke vročine, ka tak brž fejst »Dostakrat, ona je fejst vrla, sene.« doma bile pa so že dvakrat dolapobrale zrejle paradajse.« - Gda sta ga posadili, ka je tak fejst rani? »Kak vsigdar ovak, nikanej prvin, tau vejn rani paradajs mora biti, zato tak rano ozrejlo. Ranč ne vejn, kakšna fajta paradajs je, gnauk gda sem v Varaši odla, te sem ga tjöjpila. Mam še eden paradajs, steri, kak so prajli, fejst zdravi pa cejlak črni grata, gda ozrejli. Zdaj tauga čakam, aj zrejli, če de rejsan tak zdravi, te goščice posišim pa je tadejem na drügo leto.« - Ka mate posajeno na njivi? »Kromče, bubrike, gra, paradajs, prpau, tikvi, depa ta je gnauk djelen nutrazablaudo pa mi je dosta kvara naredo.« - Proto taumi, ka sami živeta, dosta vse pauvate. »Mlajši mi tak dostakrat pravijo, zaka tau mena trbej, vejpa tau si dja leko tjöjpim, depa te ka mo delo, töj sejdo pa vö na okno gledo.« - Zvün tauga te še velki dvor mate. Kak tau vse zandolejte zdaj, gda tak fejst trava raste? »Farejnčin Rudi prejde pa zvöjna grajke dolapokosi, zet Zoli pa znautra dvorišče, tak ka mam pomauč. Tau bi dja sama v moji lejtaj Z možaum pa žlatov že nej mogla naredti.« - Če bi ladali pa v tau vroona mena kröj pa vse, ka - Ka vse mate še v ogradci čini ne more vanej delati. mi trbej, iz baute domau posajeno? »Baug vari, da je tak fejst prinese, ona je moja sau- »Töj pred ramom rauže, pr- vrauče, te nédem (ne sedica. Gdakoli, če sem va- pau pa malo paradajsa.« grem) tavö, samo telko, ka nej, prejkpride pa lopau - Tau sem gledo, ka pri vas kokaušom vodau lejvam.« pripovejda z menov. Kelko že zrejli paradajs, vsepov- - V bauto kelkokrat dete kolikrat v Varaš dé, ona sedik je še zeleni, kak tau? na keden? mena sir telefonira, če mi »Že nej zdaj začno zrejliti, »Samo dvakrat, pau kile kaj trbej, vsigdar pravi, aj zdaj že proto slejdnjoma kröja pa tri žemle vzemem dolanapišem, pa te mi pri- dé, zato ka obadvej dekle so v torek pa ranč tak v soboto tö.« - Vam ne fali tisti krü, steroga so v Varaši v pekeraji pekli? »Kaj bi pa nej falijo, te krü, vrejdna bila, vse zemle so se delale, depa te je pa tau bilau, sto več emo, steri bola flajsno delo, tejsti je kulak grato, ranč tak kak mi, pa te so ga odpelali na Hortobágy. Gda so nas odpelali (deportacije v 50-ih letih prejšnjega stoletja, op. pisca), samo telko smo leko s seuv vzeli, ka smo v rokaj odnesli, ka je ostalo - konji, kaula, vse, ka je v rami bilau - so odnesli dočas ka smo domau prišli. Tak ka vse, ka je nam trbelo, smo si mogMagdi kak sneja li nazajtjöjpiti.« steroga zdaj se vozijo, vcej- - Kak je gnesden? lak ovakši žmaj ma, depa »Ejvini dejdek, pokojni so zaka, tau ne vejm pa ranč večkrat prajli, ka gröjnt tak so žemle pa kiflindje tü. odati nej slobaudno, zato ka še pridejo taši časi, gda do panjé vötrejbili pa znauva do se njive delale. Mejla sem v rokaj Kamene knjige tö, stere so tau pisale, ka pridejo taši časi, ka se zemla sama od sebe vožge. Pogledni, kelko odnjov (požarov) je po cejlom svejti! Tau so še tö pisale, ka na Zemlej samo töj Na fašenek se je vsigdar rada notnaravnala pa tam ostane živ eden-eden človek, Najbola je pa tau špajsno tistiva ta pa fejst veseliva, če mena, ka tak nagnauk ples- se leko najdeta, če se srečenivi gratajo.« ta. Tak ka strašno, ka se je - En čas je tak bilau, ka v tej knjigaj pisalo, pa tak grünta nikoma nej trbelo, vögleda, vse tau pomalek zdaj kak če bi se že nika sé pride.« začnilo spremeniti, zemla začne vrejdnost meti, Karči Holec nej? »Prvin je zemla dosta več Porabje, 28. julija 2022 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Nazadnje smo se na našoj pauti v samostani Stična stavili. V tom pisanji eške v eden klaušter demo. Té je za eno 300 lejt menje star. 1403. leta ga je dau velki celjski grof Herman ll. gorpostaviti. V njem se je vcejlak ovak živelo, kak smo tau v Stični vidli. Trde regule … so za brate kartuzijane (karthauziak) od inda valale. Zaprav, od vsej patrov so ranč patri kartuzijanci najbole trde regule meli. Pa ranč tak je v kartuziji Pleterje tö bilau. Bratje kartuzijaci so osem vör na den molili, osem vör delali pa osem vör spali. Zvekšoga so nej med lidi šli, niške nej k njim smeu priti. Sveto rejč so prejk knjig do lidi nosili, zato ka z nikin zvün njigvi zidin so nej smeli gučati. V slovenski krajinaj so šitri kartuzije stale, ta v Pleterji je od vsej najmlajša gé. Kartuzijanci zvekšoga vse v tiüči delajo. V tau njigvo tiüčo so nej samo Osmani nutvdarili. Med drugo velko bojno so se 1943. leta slovenski partizani tö kaulak njega z domanjimi kvizilingi bili. V tom bitji je na zidinaj pa znautraj tö velki kvar biu napravleni. Depa v tou tiüčo je ena ženska dun nutprišla. Leta 1964 je po Sloveniji maršal Tito s svojo ženo Jovanko ojdo. Prišla sta v Pleterje tö. Takšnomi velkomi človeki so nej mogli povedati, ka njegva žena bi venej ostanola. Tak za gnauk vela, ka edina žena nut za stejnami je Jovanka Broz bila. Tradicija v Pleterji tadale živé. Dosta djablani pa grüškovi drejv pauvajo, grauzdge za vino ranč tak. Najbole pa so po eni palinki poznani. Grüška viljamovka nut v glaži zraste, prejk nje pa potejm grüškovo palinko naledjejo. Tau pijačo po svojom prejgnjom človeki zovejo, prior njemi pravijo. Od štiri indašnje kartuzije v slovenski krajinaj samo eške ta v Pleterji živé. Straža Od bratov za stejnami nazaj na reko Krko demo. Tagor po vodej nas čunaklin pela do mesta, na sterom Krka na den privre. Že malo za Novim mestom ves Straža stodji. Tau ménje nam skur vse povej. Na Dolenjskom nej samo eno ménje geste, stero nam od tistoga časa pripovejda, gda so eške Törki velki ogen zakürili, ka se je trno daleč vido. Lidge so tak vedli, ka se morajo nekam skriti ali kama za zidove oditi. Na drugom kraji Dolenjske, že skur skrak Ljubljane, kaulak Ljubljane vejdli, gda Törki na nji dejo. Gnes na »krauni« Ku- krajino prišli, Suha krajina se zové. Zdaj pa malo trbej povedati, Na več kak 400 lejt saroj sliki pa nauvi fotografiji se lapau vidi, ka se samostan nej dosta spremeniu. Tak je po tom začno vögledati, gda so ga Törki 1471. leta gorvužgali pa so po tom skur cejloga mogli nauvoga naprajti. V tisti lejtaj so kaulak njega kuste stené dali zozidati, ka bi bejsni Osmani nej znauva velki kvar naprajli po toj krajini bisneli. Eno takšno menje je Straža, više njega pa Stražni hrib stodji. Ja, na tom mesti eške eden takšen brejg se zdigava, Kurešček se zové. Njegvo ménje nam tö vse povej. Na tom 826 Žužemberk je stari varaš, ma bogato zgodovino. Na brgej više reke gnes grad stodji. Svoje kastelišče so na tom mesti že Kelti meli, steri so kaulak po brgaj železovo rudo (vasérc) kopali. Grad so začnili leta 1000 zidati, zvekšoga pa gnes tak vögleda, kak so ga 1533 naprajli, kcuj zozidali. Pejneze so iz porcij na Törke daubili. Ja, pejneze so pobejrali, ka so se leko nji obranili. Nut v grad so Törki nigdar nej vdarili so lidge stražo držali. Ka tau znamenüje? Ranč na tom brgej so lid- mejterov viskom bregej so tö velke ognje kürili. Že se v vüjaj čüje, reščka cerkev stodji. Po legendi aj bi jo ranč v tistom časi zozidali, ka aj bi Törke vkraj zagnala. Cerkev svete Marije, kralice mejra se zové. Ja, lidge so mer, nej pa bojne škeli meti. Tau nika nauvoga nej, ka v časi takšne velke baje so lidge za mer molili. Gnes na Kurešček lidge romajo. Po legendi naj bi se na tom brgej Marija skazala pa prajla: »Tau de mesto puno milosti, na sterom se düša pa rane na tejli vözavračijo. Steri z vörnim srcom na tau mesto pride, v moje pa sina Jezusa srce staupi. Té se zavrači pa v njegvo düšo pa tejlo mer pride. Takši mer, ka samo nebesa ga leko dajo.« zvün toga se pripovejda, ka aj bi se Marija eške gnes komi skazala. Depa mi nazaj na reko Krko demo, Törke eške samo tak ta ne njamo. Z njimi se eške srečamo. Zato ka tadale gor po vodej v va- zakoj je ta krajina »suha«. Una je nej »süja«, tau »suho« znamenüje, ka je vöposenjena. Istina, ka Krko ma, depa dež dugo v zemlej ne ostane. Spodkar pod zemlov je apnenec, steri brž vodau skouz pisti. Zdaj smo do toga prišli, zakoj se krajina suha ali po domanje vöposenjena zove. Eške eden grad v Suhi krajini bogato zgodovino ma pa skur gnako menje nosi. Na, grad Šumberk se njemi pravi. Kakši stau lejt po brati više Krke na 540 mejtrov viskom brejgi je stau. Ja, je indasvejta stau. V Suhi krajini pa že lidi srečamo, sterim se je inda Uskoki prajlo. Zvekšoga skrak cejle granice z gnešnjo Hrvaško živejo. Na, uni več ne živejo, lidge, steri so njini potomci (leszármazottak), živejo. Uskoki so njiva dalešnja žlata. Od Uskokov pa eške eni krajini kaj več v pisanji, stero de nas drguač Tak je grad Šumberk nin 500 lejt nazaj vögledo. Gnes pa samo eške ruševine se leko vidijo. Depa v njem so se tö lidge od Törkov vedli obraniti. Legenda pravi, ka spodkar v zemlej tri kadi pune z zlatom pa srebrom so djane. Depa velki črni pes, steromi iz gaubca ogen gori, je čuva. Pa eške ena velka kača ranč tak. Una zlato krauno na glavej ma, med očami pa velki dijamant njoj svejti. Steri mladi moški bi z njau vedo v božoj rejči pripovejdati, bi zlato pa srebro daubo, kača pa bi tak nagnauk lejpa kralica gratala ge daleč doj po dolini gledali, gda Törki nut v krajino vdarijo. Brž so zakoj se te brejg tak zové? Kurešček-küjriti. Iz toga brga so v dolaj raš Žužemberk pridemo. S tejm smo že v eno drugo slovensko Porabje, 28. julija 2022 po slovenski krajinaj pelalo. Miki Roš 10 »Tau nej éjstina, ka v deli nejga radosti« Če iz Varaša demo prau- »Dja sam v firmi v Varaši Depa ka človek prejkvzema ti Števanovcom prejk vesi začno popravlati avtone, to- delo, téjsto tak trbej naprajti, Máriaújfalu, préjdemo v vornjake za blagau, menše aj se samoma tü véjdi, ka té lejpo malo slovensko ves kombije pa vsefale drüdje gvüšno ka dobro napravi. Pa Otkauvci, stera se od 1937. mašine tü. Med tejm sam téjsto tü dobro trbej naprajti, leta vcuj drži k Števanov- zgotovo šaulo za avtomeha- ka je na avtona spodkar pa com. Otkauvci, kak se ne véjdi. Pri ména se je v je mala tak je lejpa praksi vönavčilo sedem avves. Dosta lüstva tomehanikov, ausmi je indar go najbola zatok tü zgotovo. Njij sam tü na tau leko pozna, ka že včéjo, ka nikdar si nej slobauprejk štirdeset lejt dno na tau broditi, gda k leko avtone da poednomi avtoni vcuj stanemo pravlati pri majstdelat, ka s tejm tjelko pejnez ri avtomehaniki na prislöjžémo, litji na tau, aj brejgi Rounc. Od avto dober bau. Vej, gda de Jožina Kosara, po kreda, de dober glas emo pa domanjom Dolejde dobro üšo, potistim si leko njoga ali kak ga vsi brodi tjelko je zaslöjžo.« poznamo Bazara, - Trno velko delavnico maš smo že dostavse pa dostafela mašinov. Kak péjsali v naši novisi si leko spravo zavolé dela naj. Zdaj de nam pa v tau maloj vesnici? največ pripovejdo »Najprvim sem mali zid zoziMed svojim delom, ka najraj pa z najvekšim od téjstoga dela, ka do pa té z lejti vsikdar malo veseldjom opravla ga najraj dela na na vekša, dočas sam starejši svejta. nika, potéjstim sam pa delo grato, sam na velko vözozéj- Joži, kak si se leko vönavčo osem vör pri Avtoklubi, štiri do delavnico, pri sterom so svojo meštrijo? vör sam pa vörejšo doku- mi pomagali padaštje pa en »Tau je douga paut. Prvo ment za privatno delo doma. zidar tü. Gda sem zéjdati začpoklicno šaulo sam zgotovo 1986. leta majuša sam sta- no, te mi je domanji krčmar kak ključavničar (géplaka- upo prejk vcejlak privat na možak Handjaštji Karči pratos), pa sam v tem začno de- osem vör, pa tau je lati pri tehnični firmi v Vara- do gnesden tak.« ši (KTSZ). Depa dja sam trno - Prejk štirdeset lejt sto, aj se leko vönavčéjm za si mogo dosta znaavtomehanika. Gda sam dja nja vtjüppobrati, osem klasov zgotovo, té se je zdaj si že rejsan za avtomehanika samo po leko pravi majster gimnaziji leko stoj vönavčo. svojga dela. Dja sem pa tak brodo, ka »Človek dosta vse mena tista štiri lejta nej trbej, vtjüp paubro, dosta dja mo v téjsti štiri lejtaj bola vse se navčo, depa delo, ka sam s téjstim bola döjn nej léko delo, naprej. Tak sam dja delo pa ka vsikdar bole naueštja tréj lejta odo v strojni ve, bole moderne tehnikum (gépipari tech- avtone redijo. Tak nikum), depa s tau šaulov brodim, ka na svejbi dja tü samo ključavničar ta nejga tašoga avleko béjo. Zatok sam pa té tomehanika, steri Aj dé lagvo, če more! Gda se tejlo pa düša leko pá üšo v eno drügo šaulo na bi se na vsakši avto vöspočineta tri lejta, tak sam té grato av- razmo. Pri avtosertomehanik. Eno leto sam pa vizi je ovak, ka vsakše fele vo, ka sem dja sploj nauri, ka gora odo zatok, aj leko bau- avto ma svoj serviz, méj pri- tau töj zéjdam, ka mena tau dem majster avtomehanik, vatniki pa vsakšafela avtone nikdar ne préjde nota, ka bi ka je samo tak leko delo, stoj moramo popravlati, ovak bi dja töj v tau maloj vesi zavolé osem vör privatno pa mlaj še nej meli zavole dela. Zatok dela emo. Na tau sem telko v praksi včéjo tü.« se nam pa neprestanoma pravo, dja tak brodim, sto - Gde si začno delati z av- trbej včiti pa döjn ne more- dobro dela pa gvüšno, téjsti toni? mo prajti, ka méj vse vejmo. de zatok emo telko dela, tjel- ko de ma trbelo. Ne morem prajti, ka bi nej emo dela. Leko povejm, ka sem v devetdeseti lejtaj – te mi je šlau najbola – telko dela emo, ka bi leko emo 5-6 delavcov. Ne tü. Ka človek sam dobro napravi, téjstoma je leko rad. Buma bilau je, ka sam štje po paunauči pri posvejti zéjdo. Nej se štelo, kakoli velka vročéjna je béjla, néjsterni so se smejali z mene, ka sem dja kak nauri, depa dja sem rad, ka sem tau sam napravo.« - Joži, téj mnaugo drüdji mašinov tü maš. Ka vse delaš? »Dja v gauštja rad delam, drva rad žagam pa kalam, mašéjne sam si spravo. Ka sam napraviš, téjsto je najbola fal. Dja dosta tašni mašinov tü mam, ka sem ji sam napravo, aj ležejšo delo mam. Rad pomaga vesi Števanovci tü kak zdaj, gda Gnesden ranč ne se je kanalizacija zateknila dobéjš več delavca pravim zatok, ka bi se s tejm za tašo delo. Dobro bi bilau, gora neso pa hvalo, depa če bi nej samo 24 vör emo en tau je té tak bilau. Tau tü den. Tau nej istina, ka v dela leko povejm, ka sam v svo- nejga radost.« joj vesi malo avtonov emo - Joži, ka te veža na teltja v popravlati, depa od Senika, tau tvojo malo rojstno ves? Monoštra, Kradenovec, Rá- »Gde se je človek naraudo, bagyarmatadoSlovenije,Avst- gorazraso, taum se rad drrije sam dosta emo. Steri so žéj, se dobro pozna (počuti). odli s Sombotela nas gledat, Mena se fejs véjdi ta ves. Eno, kak delamo (inšpekcija), ka se mi ne véjdi, ka pomaoni so prajli, ka v cejloj kra- lek slovensko lüstvo nede, za jini kaulak Kermedina nejga 30-40 lejt več slovenstji ništje tak vözozidane delavnice pa nede vedo, dosta tajincov telko fele mašinov, kak sam préjde sé, steri ne vejo slodja emo. Pa delo sam tü tašo venstji.« dau vö z rauk, ka so me po- - Kak vse včinéjš z dobre hvalili.« volé za svojo ves? - Kak si se pa potjöjso svoj »Dostavse, kakoli trbej. Lani raum gora zozidati na go- na konca leta smo tü vtjüp tovo? prišli pa smo pri poštiji z dva »Ja, raum sam z dvöma roka- kraja dolazrezali drevdja, v ma sam gorazozéjdo, za štiri zéjma snejg dola téjskam v lejta smo se leko nota spatji- Otkauvca. Če kaj povejo, provali. Kak zidarsko delo tak sijo, dja rad pomagam, ranč vodau nota vlejčti ali elektri- tak drüdji tü pa nej samo v ko, farbanje pa dosta drügo vesi, litji v Števanovci tü. Pa sem sam napravo. Dostavse gda zgotovimo, se malo vesesem se navčo na prvom de- limo, pripovejdamo, se smelovnom mesti, gda sem malo jemo, se dobro poznamo pa časa emo, sem zéjdo, tak tü kaj spidjemo tü, tau se vcuj bilau, ka sem na glavej več držéj.« majtera emo kak na stenej. Klara Fodor Volo sam emo pa me brigalo Kejpi: iz arhiva družine Porabje, 28. julija 2022 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 29.07.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 9:00 Otroški program, 10:15 Ugriznimo znanost, 10:45 TV-izložba, 11:00 Čarokuhinja pri atu: Šaleška dolina, 11:20 Moji, tvoji, najini, 11:45 TV-izložba, 12:00 Po sledeh fatamorgane, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Velika Britanija z Joanno Lumley, 14:15 TV-izložba, 14:35 Prisluhnimo tišini: Tudi to je slovenščina! 14:50 TV-izložba, 15:05 Mostovi – Hidak, 15:40 Otroški program, 16:20 Infodrom, poletje 2022, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Čarokuhinja pri atu: Savinjska dolina, 18:25 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 6. Festival pod Pohorjem: Oplotnica 2022, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Kinoteka: Strogo nadzorovani vlaki, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:30 Napovedujemo PETEK, 29.07.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:10 Videotrak, 12:20 Dobro jutro, poletni izbor, 14:15 Slovenec po izbiri, 15:20 O živalih in ljudeh, 16:00 Na vrtu, 16:30 Migaj z nami, 17:20 Aritmični koncert: Prismojeni profesorji bluesa, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:30 Magnet, 20:45 Zvesti moški, 22:00 Železne stopinje, 0:05 Videonoč SOBOTA, 30.07.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Otroški program, 10:55 Infodrom, poletje 2022, 11:05 Osvežilna fronta: Koncentracija, 11:30 TV-izložba, 11:50 Ah, ta leta! 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:55 TV-izložba, 14:10 Na lepše: Kolesarski turizem, 14:45 Prisluhnimo tišini, 15:00 Otroški program, 15:35 Obrazi naših rojakov: Odlikovanje Slovenski izseljenski matici, 16:00 Free spirits - Samosvoji: Juul, Raneš, Dora, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Ambienti, 18:00 Sobotno popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:05 Rop stoletja, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:25 Krvava dežela, 23:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 0:55 Napovedujemo SOBOTA, 30.07.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 7:50 Pričevalci, 9:20 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, svetovno prvenstvo, polfinali, 10:00 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, svetovno prvenstvo, finali, 11:30 Hotel poldruga zvezdica, 13:00 Tone, javi se! 14:15 André Rieu: Ljubezen v Benetkah, 17:10 Raj 89, 18:40 Avtomobilnost, 19:10 Specialna enota Dunaj: Ribolov, 20:05 The Beatles: Osem dni na teden, 21:50 OdBita pot: Mehika, 22:20 Jackie, 0:00 Izštekanih 10 - Big Foot Mama, 1:05 Videonoč NEDELJA, 31.07.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:30 Nezmotljivi detektivi, 10:50 TV-izložba, 11:15 Ozare, 11:20 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 6. Festival pod Pohorjem: Oplotnica 2022, 15:20 Oče štirih, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali: Benetke in Burano, 17:55 Joker, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Letovišče, 20:55 Intervju: Linn Julijan Koletnik, 21:50 Poročila, Šport, Vreme, 22:20 Kapital v 21. stoletju, 0:00 Za lahko noč: Avdo in Meira Smailović: Metamorfoze, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1:35 Napove- dujemo NEDELJA, 31.07.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 6:45 Duhovni utrip, 7:00 Ugriznimo znanost, 7:30 Glasbena matineja: Mozartine: Primož Zalaznik, Simfoniki RTV Slovenija in Günter Pichler (L. van Beethoven, J. Haydn), 8:50 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, svetovno prvenstvo, 9:30 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, svetovno prvenstvo, finali, 10:45 Glasbena matineja: 21. revija pevskih zborov društev invalidov ZDIS, 11:15 Hotel poldruga zvezdica, 12:30 Odpotovanja: Mongolija: plemenski izzivi, 13:20 #Zelena generacija - Generation Renewal/YVF: Martin, 14:00 Kajak-kanu: Slalom na divjih vodah, ekstremni slalom, svetovno prvenstvo, 15:30 OdBita pot: Mehika, 16:00 Ambienti, 16:45 Skrivnost ledenodobnih orjakov, 17:50 Nogomet (Ž): Finale, evropsko prvenstvo, 20:20 Starodavni gradbeni podvigi: Machu Picchu, 21:15 Žrebanje Lota, 21:25 Umor na otoku, 22:20 Joker, kviz, 23:20 Videonoč PONEDELJEK, 01.08.2022, I. spored TVS 6:25 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 9:00 Otroški program, 10:15 Obzorja duha, 10:55 TV-izložba, 11:10 Čarokuhinja pri atu: Savinjska dolina, 11:30 Moji, tvoji, najini, 12:00 Intervju: Linn Julijan Koletnik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, 14:20 TV-izložba, 14:40 S-prehodi: Kulturni center Lojze Bratuž, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 New neighbours Novi sosedje: Dovolite mi sanjati, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:05 Čarokuhinja pri atu: Idrijsko, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:00 Sod smodnika, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Hudičeve igre, 23:30 Glasbeni večer: Koncert simfoničnega cikla SNG Maribor in Festivala Maribor, Zborovska fantazija (A. Lajovic in L. van Beethoven), 0:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:15 Napovedujemo PONEDELJEK, 01.08.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:50 Videotrak, 13:00 Dobro jutro, poletni izbor, 15:15 Prisluhnimo tišini: Slovenska ustava za vse ljudi! 15:45 Geopark Karavanke, 16:30 Ljudje in zemlja, 17:40 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali: Benetke in Burano, 18:05 Sobotno popoldne: Poletni izbor, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:30 Magnet, 20:45 Odpotovanja: Mongolija: plemenski izzivi, 21:35 Starodavno nebo: Iskanje središča, 22:35 Eda - zgodba bratov Rusjan, 0:00 Videonoč TOREK, 02.08.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 9:00 Otroški program, 10:10 Umetnost igre: To noč sem jo videl, 10:40 TV-izložba, 10:55 Čarokuhinja pri atu: Idrijsko, 11:15 Moji, tvoji, najini, 11:40 TV-izložba, 11:55 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Šoko Takanaši, odvetnica brez licence, 14:35 TV-izložba, 14:55 Duhovni utrip: Svetovni molitveni dan, 15:15 Potepanja - Barangolások: A Dráva mentén és Somogyország/Ob Dravi in Županija Somogy, 15:45 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Mestne promenade: Slovenska Bistrica, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Čarokuhinja pri atu: Dolina Soče, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Bolnišnica dobre karme, 20:50 Vračanje afriške kulturne dediščine, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Spomini: Maja Semenič, por. Miletić, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo Porabje, 28. julija 2022 OD 29. julija DO 4. avgusta TOREK, 02.08.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 12:00 Videotrak, 13:15 Dobro jutro, poletni izbor, 15:30 Avtomobilnost, 16:15 Strast do letenja, 17:30 Čuki legende, koncert ob 30-letnici skupine, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:30 Magnet, 20:45 Donbas, 22:45 Kaj govoriš? = So vakeres? 23:15 Videonoč SREDA, 03.08.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 9:00 Otroški program, 10:15 Mestne promenade: Slovenska Bistrica, 10:40 TV-izložba, 10:55 Čarokuhinja pri atu: Dolina Soče, 11:15 Moji, tvoji, najini, 11:45 TV-izložba, 12:00 Skrivnost ledenodobnih orjakov, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Ogroženi Amsterdam, 14:20 TV-izložba, 14:40 Obrazi naših rojakov: Odlikovanje Slovenski izseljenski matici, 15:00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Hetiška narodna noša/A hetési népviselet, 15:30 TV-izložba, 15:55 Male sive celice, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Družbeni fenomeni: Evtanazija, 17:50 Bela in Sebastijan, risanka, 18:05 Čarokuhinja pri atu: Brda, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Uspavanka za megafon, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Z druge strani Atlantika, 23:45 Družbeni fenomeni: Evtanazija, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, 1:05 Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo SREDA, 03.08.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:45 Videotrak, 13:00 Dobro jutro, poletni izbor, 15:10 Čarli Novak in Čarlijevi angeli, 15:45 Zvoki dvanajstih strun: Jerko Novak in Žarko Ignjatović, 16:20 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali: Benetke in Burano, 16:50 Ambienti, 17:40 Nedeljsko popoldne, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:30 Magnet, 20:45 Žrebanje Lota, 20:55 Hauser: Sami, skupaj – Pulj, 21:20 Nova Shakespearova pesmarica, 22:00 Kako je Solidarnost spremenila Evropo, 22:55 Videonoč ČETRTEK, 04.08.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, poletni izbor, 9:00 Otroški program, 10:10 Družbeni fenomeni: Evtanazija, 10:40 TV-izložba, 10:55 Čarokuhinja pri atu: Brda, 11:15 Moji, tvoji, najini, 11:45 TV-izložba, 12:00 Literarno-vertikalno, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu, 14:20 TV-izložba, 14:35 Slovenci v Italiji, 15:05 TV-izložba, 15:20 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: Geza Dora ml./ ifj. Dora Géza, 15:55 Krompir: Klasična glasba, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:05 Čarokuhinja pri atu: Vipavska dolina, 18:25 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Velika Britanija z Joanno Lumley, 20:50 Fortuna, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Dediščina Evrope: Veliki slikarji na malem zaslonu, 23:30 Ugriznimo znanost: Most na Pelješac, 0:05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:25 Napovedujemo ČETRTEK, 04.08.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 12:40 Videotrak, 13:50 Dobro jutro, poletni izbor, 16:00 Hiške, 17:10 6. Festival pod Pohorjem: Oplotnica 2022, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:30 Magnet, 20:45 Avtomobilnost, 21:15 Ambienti, 21:45 Katarski dokumenti, 22:50 Poletje z baletom: Mednarodni poletni baletni seminar Danc's – Piran, 23:00 Slovenska jazz scena: Imago Sloveniae 2013 - 25. Noči v Stari Ljubljani: Šalša (Kuba, Slovenija), 23:50 Videonoč Državna sekretarka Vesna Humar v Porabju RAZPIS DELOVNEGA MESTA 21. in 22 julija je Porabje obiskala državna sekretarka Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je v četrtek zvečer v okviru delovne večerje pogovarjala s širšim vodstvom porabske skupnosti. Na pogovorih so bili ob predsednikih krovnih organizacij in slovenske zagovornice tudi župani, ravnateljici dvojezičnih šol in predstavniki medijev. Največ govora je bilo o tem, kako pametno uporabiti razvojna sredstva, ki jih skupnosti ponujata obe državi. Ugotavljali so, da se ob vseh naložbah mora dati večji poudarek tudi razvoju človeških virov. V petek si je državna sekretarka ogledala posamezne pridobitve, ki ohranjajo kulturo in dediščino slovenske skupnosti v Porabju, ter obiskala lokacije, na katerih že snujejo nove projekte. Ob tem je bila opravljena tudi poglobljena razprava z vodilnimi porab- Državna sekretarka na Gornjem Seniku pri Kuharjevi spominski hiši ske skupnosti – s predsednico ZSM Andreo Kovács, zagovornico Eriko Köleš Kiss in predsednikom DSS konzulka Metka Lajnšček. Obisk je orgaKarlom Holcem – o načrtih in prednostnih nalogah niziral in koordiniral generalni konzulat slovenske skupnosti v podporo njenemu obstoju in R Slovenije v Monoštru. razvoju. Na pogovorih je sodelovala tudi generalna Uredništvo Zveza Slovencev na Madžarskem razpisuje prosto delovno mesto sodelavca/ ke. Trajanje delovnega razmerja: delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Delovni čas: polni delovni čas. Kraj opravljanja dela: Gardonyi u.1, 9970 Monošter. Pester program na števanovskem vaškem dnevu Lokalna samouprava (občina) Števanovci je 17. julija organizirala tradicionalni vaški dan, saj je na ta dan proščenje ali po porabsko buča v vasi. Navzoče je pozdravil župan Sándor Fodor, nakar se je začel zelo pester kulturni program, v katerem so nastopili Folklorna skupina upokojenk ZSM, glasbena skupina Porabski trio, ansambel Što ma čas z Goričkega, skupina modernih plesov PresiDance iz Monoštra ter otroška folklorna skupina DOŠ Števanovci. Otroke so pričakovala napihljiva igrala, zainteresirane traktorji starodobniki, gasilska in policijska vozila. Za dobro voljo je poskrbel Duo Klas. Dogodku so prisostvovali generalna konzulka Metka Lajnšček, slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, predsednika obeh porabskih krovnih organizacij Andrea Kovács in Karel Holec, župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber ter podžupan občine Monošter Béla Labritz. F. Sütő TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Folklorna skupina DOŠ Števanovci OPIS DEL IN NALOG SODELAVCA(M/Ž): Načrtovanje, organiziranje in izvajanje del Oblikovanje in izvajanje rednih letnih programov Zveze Slovencev na Madžarskem, oblikovanje in priprava vseh vrst promocijskih gradiv za izvajanje projektnih programov Zveze. Organizacija lastnih prireditev. Stiki s kulturnimi skupinami in koordinacija njihovega delovanja. Spremljanje skupin na nastope (tudi ob vikendih). Priprava projektne dokumentacije – strokovna pomoč pri pripravi projektne dokumentacije partnerjev. Vodenje različnih evidenc za potrebe spremljanja izvajanja programa, izdelava strokovnih in statističnih poročil o programih, sodelovanje pri načrtovanju in spremljanju realizacije letnega načrta, občasno nadomeščanje odsotnih programskih sodelavcev, opravljanje administrativnih del. Opravljanje drugih del po navodilih predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem. Razpisni pogoji: višješolska ali visokošolska izobrazba znanje slovenskega in madžarskega jezika potrdilo o nekaznovanosti opravilna sposobnost, znanje uporabe različnih programskih orodij. Zaželeno je, da ima kandidat: organizacijske sposobnosti veščine komuniciranja in pisanja besedil samostojnost, natančnost in kreativnost pri delu odgovoren odnos do delovnih sredstev sposobnost vodenja in ustvarjanja v timu obvladanje programov MS Office. Kandidat naj svoji prijavi na razpis priloži: življenjepis potrdilo o nekaznovanosti fotokopijo dokazila o izobrazbi potrdilo o znanju slovenskega jezika izjavo/fotokopijo o veljavnem vozniškem izpitu B-kategorije. Program se je odvijal v velikom šotoru, ki se je lepo napolnil z obiskovalci Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Datum nastopa delovnega razmerja: Delovno razmerje se lahko sklene s 1. septembrom 2022. Rok za oddajo vloge: 20. avgust 2022. Dodatne informacije o delovnem mestu dobite pri Biserki Bajzek, na telefonski številki 06-30-967 3696. Način oddaje vloge: Po pošti na naslov Zveza Slovencev na Madžarskem (9970 Monošter / Szentgotthárd, Gardonyi u.1). Razpis prostega delovnega mesta je objavljen tudi na spletni strani: www.zveza.hu