St. 125 PoMsa (Masa v solmi jzhaja, Izv2fcrašl pondeljek, vsak dan zjutraj. Aslškega št. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se j pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost anaSa za mesec L 7. —,3 mesece I* 19-50, po! leta Za Inozemstvo mesečno 4 Ure vet — Telefon uredništva la gosta) FrančiSka V frstu, v soboto 27. mala 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik KLVSI - Licejstot T*nJi»ica t.JUBIJANA,- Jugoslavija Posamezne števttke v Trstu ln okolici po 20 stolink. — Oglasi se računajo v1 Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent • osmrtnice, in zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, raajnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.1 „Advokatska vsiljivost cc «Advokatska vsiljivost» na slovanski strani bi bila po mnenju laških listov edino kriva, da še ni prišlo do pomirjenja in mirnega sožitja med obema plemenoma v Julijski Krajini* Če bi ne bilo teh «advo-katov», ki se vsiljujejo slovenskemu ljudstvu za voditelje, bi se s slovenske strani ne stavile zahteve, ki ogrožajo narodne in gospodarske koristi italijanskega prebivalstva, ki žalijo italijanska čustva in razburjajo duhove med Italijani! »Advokatska vsiljivost® na slovenski strani je lorej v prvi vrsti kriva, da ne more priti ne med Italijani, ne med Slovani do pravega razpoloženja za mirno sožitje. Stara pesem «Piccoio» in sorodni mu ono plačevati?! Mari se ljudstvo ne strinja z zahtevo, naj se naš človek ne žali, ali celo dejanski napada zato, ker je Slovan in ker se noče izneveriti svojemu rojstvu?! Mari se ne strinja z zahtevo, naj se na ozemlju tega ljudstva nastavljajo uradniki, ki bodo razumeli to ljudstvo, ki ga bodo spoštovali in ki bodo imeli zmisla in srca za njegove telesne in duševne potrebe?! Mari se ljudstvo ne strinja z zahtevo, naj ga nikdo, ne zavratno, ne z nasiljem, ne ovira na svobodnem izvrševanju državljanskih pravic?! Mari se ljudstvo ne strinja z zahtevo, naj državne in deželne avtonomne oblasti z enako mero merijo tudi našemu prebivalstvu, ko gre za gospodar- IJsti nam jo prepevajo* že od davna dan za sko blaginjo in povzdigo?! Mari se ljudstvo dnem. Tudi v svojih spisih in razmišljanjih ne strinja z zahtevo, naj mu bo zagotovljena varnost osebe, imetja in njegovih gospodarskih in kulturnih naprav?! Mari se pa naše ljudstvo ne strinja z zahtevo, naj se mu dado vsa sredstva in pogoji za njegov kulturni napredek: naj se mu da zadostno šolstva, naj se mu zopet odprejo šole, zaprte s pretvezami ali pa nasiljem?! Vse te in take zahteve ne stavlja »advokatska vsiljivost«, temveč naše ljudstvo. Nasprotni nam listi naj nam povedo sedaj jasno in konkretno, s katerimi teh zahtev se naše ljudstvo ne strinja, katere odklanja! In povedo naj nam nadalje, katere teh zahtev niso opravičene, katere morejo ogrožati kak resnični interes italijanskega prebivalstva, ali pa žaliti njegovo legitimno čustvovanje! Z besedo na dan, če vam je res na tem, da pride do narodnega miru v deželi in do mirnega sodelovanja! Da, z besedo na dan! Dokažite nam določno, s katerimi zahtevami se naše ljud- povodom obiska kraljeve dvojice so nam jo zapeli, četudi ne z navadnim povdar-kora, ampak bolj «sottc? voce». — Kake učinke hočejo izzivati s takimi zvoki svoej muzike? Jasno je: vladni krogi in italijansko prebivalstvo naj bo uverje-no, da zahteve kričave «advokatske vsiljivosti« na slovenski strani v resnici niso zahteve slovenskega prebivalstva! Včasih se «Piccolo» in družba zaletajo še dalje z cirzno trditvijo, da velika večina našega ljudstva obsoja postcpanje in vso politiko «narin jenih mu voditeljev«. Poglejmo malo bližje v lice gospodom, pa bomo videli, kakega kova je to »prijateljstvo« do našega ljudstva in kak bi bil tisti mir, tisto «mirno sožitje« med obema plemenoma, kakor bi ga hoteli oni tu ustanoviti! Naj nam ne govcrre le o svoji želji po sporazumu! Povedati bi nam morali že enkrat — odkrito, določno in jasno —, na kakih podlagah naj bi se zgradila ta baje od njih , , - - . . stvo ne strinja! Če ne storite tega, bomo tako vroče zazelieni mir m .. ....' A „ t__Jj ' „ ~ i-- ___«n \t i morali misliti, da so vse vase besede o želji po sporazumu le hinavsko slepomišenje, ki naj zavaja italijansko javnost v krive domneve in neosnovane sodbe, v slepoto, da bi ne videla — resnice! Označite enkrat določno, na kakih podlagah bi hoteli vi zgraditi mir! Sicer bo naš zaključek ta, da kričite le z namenom, da bi varali tudi naše ljudstvo, ker bi se mu vi sami hoteli cariniti! ln sicer ne za voditelje, ampak za absolutne gospodarje nad; njm! Hoteli bi mir med mogotcem in helotom! A to bi bil za nas mir — na grobovih! Te načrte bo znalo naše ljudstvo prečrtati. Vendar pa je neomajno prepričano, da bo prišlo in da mora prej ali slej priti do poštenega sporazuma s poštenim italijan- kljub vsem mirno sožitje med obema plemenoma!! V tem je jedro vprašanja; lepe fraze, ki se jim zdijo primerne in potrebne le ob gotovih prilikah, so pa le prazne pene. Pred vsem pa naj bi nam že enkrat konkretno povedali in našteti tiste naše zahteve, s katerimi da se ljudstvo ne strinja?! AH se morda ljudstvo ne strinja z zahtevo, naj oblasti in sodeželani druge narodnosti spoštujejo maše ljudstvo, njegova čustva, njegove običaje, njegovo narodnost? Mari se slovensko ljudstvo ne strinja z zahtevo, naj se naš jezik ne goni iz sodnih dvoran, marveč naj se mu zagotovi mesto enakovrednega in enakoveljav-nerfa na vseh državnih oblastvih?! Mari se ne strinja z zahtevo po taki uredbi, da bo moglo v svojem jeziku občevati z obla- J skim narodom — preko in stvi in govoriti z uradniki, ki jih mora tudi I *Piccolom«„ Italija Po izgredih v Rimu. — Stavka končana RIM, 26. Stavka, proglašena vsled zadnjih izgredov tekom pogreba padlega vojaka Totija, traja še vedno. Oblastva so sicer poskrbela za omejeno poslovanje javnih obratov s pomočjo fašistovskih uradnikov in vojakov, toda drugače je stavka popolna. Tudi listi niso izšli. Predvčerajšnji krvavi dogodki so imeli odmev tudi v zbornici. Toliko socialistiški kolikor nacionalistiški in fašistovski poslanci so predložili vladi interpelacije zaradi teh dogodkov. Socialistiški in komu-nstiški poslanci so protestirali proti trpinčenju aretirancev, ki je vzbudilo zgražanje celo pri nekaterih častnikih. Neki major je baje izjavil, da se ni tako okrutno postopalo niti z avstrijskimi ujetniki. Streljalo je proti posameznim poslopjem kar se vprek iz pušek, samokresov in strojnic. Okraj San Lorenzo, kjer so se vršili boji, je bil nekoliko ur popolnoma zaprt. Nihče se mu ni smel približati. Medtem pa so se vršili spcpadi tudi po ostalih delih mesta. Socialistiški in komunistiški poslanci so protestirali proti obdolžitvi, da je bil napad na sprevod pripravljen, poudarjajoč, da so nasprotniki že zdavnaj pripravljali napad na delavski c prišla davi iz Zagreba in o katere resničnosti in točnost smo se hoteli takoj informirati. Toliko na generalnem civilnem komisa-riatu, kolikor pri poveljništvu armadnega zbora so nam izjavili, da je vest jugoslo-venskih listov neutemeljena in da gre k večjemu za kako prasko, ki ninrS. niti od daleč takega pomena, kakor ga ji pripisujejo jugosovenski isti. Na drugi strani je razvidno iz nadaljnih vesti, prispelih iz Belgrada, da je jugoslavenski epravnik poslov v Rimu g. Anto-nijević dobil ukaz, da vloži energičen protest pri naši vladi.« —' Bolgarska Posianiška konferenca odobrila ukrepe bolgarske vlade proti Vranglovim četam SOFIJA, 24. Bolgarska vlada z uspehom nadaljuje akcijo proti Vranglovim četam, posebno kar se tiče razorožitve oborožene Vranglove vojske. Posianiška konferenca v Parizu je odobrila v načelu vse ukrepe bolgarske vlade proti Vranglovim vojakom in ruskim beguncem. Posianiška konferenca je zlasti odobrila sklep, da se morajo Vranglove vojne edinice v Bolgariji popolnoma razorožiti Ta sklep poslaničke kon-sofijski medzavezniški ferenče je bfl po vojaški misiji objavljen bolgarski vladi. Po razširjene deloma tudi po oficiozni a gen- \ nalogu poslaniške konference ima Bolgar- /-»lit «>tofnn!« t>n .t In«. ---Z__________ • 1 t __- 1 ll ■■ ■ ail«mm n 4« 1 f w r» ciji «Stefani» so v tem oziru preuranjene. Mala ententa in Poljska na genovski konferenci BELGRAD, 25. O stališču Male entente na konferenci in uspehih konference je dal zunanji minister dr. M. Ninčić novinarjem daljše poročilo. Mi smo odšli na genovsko konferenco — je izjavil Ninčić — zelo rezervirano in v bojazni« da se v Genovi rešijo problemi, ki bi bili izvršeni na naš račun, osobito v našo ekonomsko in finančno škodo. V Bukarešti, Bratislavi in Berl-gradu je bilo sklenjeno, da Mala ententa in Poljska nastopajo na tej konferenci v vseh vprašanjih solidarno. Na konferenci je Mala ententa na podlagi tega sporazuma mogla doseči uspehe. Niti eden predlog oziroma resolucija ni bila sprejeta v načn škodo. V vseh političnih in ekonomskih vprašanjih smo pričakovali, da genovska ska popolnoma likvidirati vprašanje Vran-glovih čet in ruskih beguncev, ima razpustiti vse Vranglove vojne organizacije in institucije. To ima izvršiti Bolgarska na podlagi miranme pogodbe. lv- Anglija Lloyd George poroča t dolnji zbornici o genovski konferenci . LONDON, 26. Dolnja zbornica. Čim je Lloyd George vstopil v avlo, ga je mini-sterijalna večina sprejela t živim aplavzom. Ministrski predsednik je izjavil predvsem sledeče: «0 vprašanju reparacij in o vprašanju naših odnosajev do Francije ne bom govoril, kajti s tema vprašanjema se bo morala dolnja zbornica pečati prihodnji teden.« Nato je prišel h genovski konferenci in nadaljeval: «Sestanek držav v Genovi je. bil najbrž največji fzmed vseh£ kar jih je videla zgodovina sveta. V konferenčni dvorani so se nahajali zastopniki držav, kateri so, čim jim je bila dana beseda, že razodeli nasprotstva in nesoglasja, ki so vladala med njimi. In vendar se je konferenca razvijala povsem mirno in ubrano. Konferenca ni razpravljala vseh načelnih vprašanj, kajti mnogo izmed njih je bilo predloženih drugim forumom, vštev-ši Zvezo narodov, toda pretresovala jih je veliko v najlepšem prijateljstvu, ki se ni skalilo do zadnjega hipa. Prepričan sem — je dostavil Lloyd George — da bi se bila, ako bi se bila sklicala konferenca take narave v letu 1914., odvrnila od sveta žalostna vojna. . - Štiri poglavitne ovire proti ozdravljenju Evrope Kaj je bila pravzaprav naloga konference? Podati Vam hočem edinole poročilo o dejstvih ter prepuščam poslancem, da bodo sodili o delu angleške delegacije. To delo bom lojalno obrazložil in pričakujem, da bodo tudi poslanci sodili o njem lojalno. Udejstvitev normalnih pogojev v Evropi naletava na številne ovire. In ravno odstranitev teh ovir je bil namen konference. Prvo zapreko tvorijo težkeče valute in nestalnost denarnega kurza. Drugo oviro tvorijo carinske in trgovinske omejitve, tretjo pa transportne težave. Četrto oviro tvori končno okolščina, da se nihče ne čuti varnega pred vojno. Ustanovile so se štiri komisije, katerim je bila poverjena naloga, da proučujejo ta štiri vprašanja.« Nato je obrazložil Lloyd George žalostni gospodarstveni položaj, v katerem se nahaja Evropa po vojni. Rusko vprašanje. — Zasluge Rusije za zaveznike. — Merodajna je edi nole sedanja ruska vlada Lloyd George je nadaljeval: « Vojna je pokazala, da manjka našemu času dobra volja. Upam, da se bo) zastopnikom na konferenci, pri kateri je sodeloval večji del držav, posrečilo prav izdatno zboljšati sedanji položaj. Vprašanje, kateremu se je posvetilo največ interesa in katero je izzvalo najbolj živahna nasprotovanja, je bilo seveda rusko vprašanje.« Tedaj je Lloyd George obrazložil, kako se je predložilo v Genovi rusko vprašanje. Nato pa je naštel lastnosti ruskega naroda in spominjal, da se je ruski narod v prvih treh letih vojne žrtvoval, da pomaga zaveznikom. V Genovi so se nahajali možje, ki predstavljajo današnje gospodarje tega ogromnega ljudstva, in edinole potom njih bo mogoče razpravljati z milj oni ljudi, kakor je tudi miljonotm Rusov edinole potom teh mož mogoče stopiti v stik z zunanjim svetom, da se rešijo lakote in smrti. Edinole od teh mož je odvisno, ali dobi zunanji svet dostop do ruskih zakladov ali ne. Ali bo Rusija s svojim miljonom vojakov napredovala ali nazadovala? To je odvisno od njenih vladarjev. Rusko - nemška rapallska pogodba je bila strela z jasnega ter je pokazala, da se Rusija ne sme prepustiti sama sebi. «Ta pogodba tvori težko zmoto s strani Nemčije. Nemčija i?? Rusija sta z ozirom na ozemlje, prebivalstvo in neizrabljene sile dve izmed največjih držav vesoljnega sveta.« Lloyd George je poudarjal, da se je sicer ta pogodba potrdila v Genovi, da pa je bila pripravljena že pred konferenco. Odnošaji do Francije. — Udeležba Zedinjenih držav Na to je odgovarjal Lloyd George na razne kritike o njegovi politiki glede udeležbe Zedinjenih držav in glede odnošajev do Francije. Izjavil je: «Resen nesporazum s Francijo bi* bil gotovo nesreča za evropski mir. Sodelovanje Francije je, kakor sem imel prilika se izraziti v Genovi, steber svetišča evropskega miru. Zedinje-ne države so l/ile povabljene na konferenco, pa niso prišle. Francija se je protivila, da bi se razpravljalo o reparacijah. Kaj bi bil naredil Asquith, ko bi bil na našem mestu? Treba je vedeti, da ima Francija v tem pogledu popolnoma določeno politiko. Jaz sem sistemizaciji reparacij naklonjen, toda to vprašanje se ne more rešiti brez Francije in pristop Francije se nikakor ne more doseči, ako se ne upošteva versailleska pogodba.« Llcyd George je zaključil: «Delati hočem sporazumno s francosko demokracijo, iskreno želim, da bi videl, kako Anglija in Francija sodelujete, toda sodelovati moramo za evropski mir. Zvesti tem načelom moramo napredovati s francosko demokracijo, da dosežemo visoki cilj, kakor smo sodelovali z njo, ko je šlo za to, da se brani Evropa pred nemškim napadom.« (Živahno odobravanje.) Zaupnica vladi j Konečno je zbornica z 235 glasovi proti 26 glasovom zavrnila resolucijo, ki je vsebovala nezaupnico vladi. Angleške stroške za genovsko konferenco plača Italija Odgovarjajoč na neko interpelacijo je izjavil podtajnik vnanjega ministrstva sledeče: «Ker je bila italijanska vlada tako velikodušna, da je raztegnila svojo gostoi ljubnost na vse člane angleške delegacije, ne padejo stroški za imenovano konferenco na angleški zakiacL* Avstrija Konflikt med Avstrijo in Madžarsko DUNAJ, 25. Včeraj so se pričela med zastopniki madžarske in avstrijske vlade pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Pogajanja pa so naletela na velike težkoče, ki so povzročile oster konflikt med delegati! Madžarska zahteva, oziroma predlaga, da je pripravljena izvoziti v Avstrijo samo eno osmin-ko dosedanjega kontingenta živine in da zahteva 20% znižanje uvozne carine za vino. Madžarska dalje zahteva, da sme uvažati v Avstrijo svoja vina v poljubni količini. Avstrijski delegatje na te zahteve niso mogli odgovoriti, na kar so se pogajanja razbila. Odstop Avstrijske vlade. DUNAJ, 25. Pri včerajšnji seji odseka za zunanje zadeve je naznanil zvezni kancelar dr. Schober koncem poročila o mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, da je zvezna vlada z ozirom na izid glasovanja o poobla-ščenju glede kreditov sklenila podati zveznemu predsedniku ostavko celokupnega kabineta. Zvezni kancelar je v izvrševanju tega sklepa izročil zveznemu predsedniku tozadevno vlogo. DUNAJ, 26. Vsled demisije Schcberje-vega kabineta se predvideva, da se bo vladna kriza zavlekla za ves prihodnji teden. Vsi krščansko socijalni poslanci bodo namreč odsotni radi pogreba bivšega kan-oelarja Mayerja, dočim se vsenemci mudijo na kongresu v Salzburgu. Listi imenujejo ime poslanca prelata Seipela kot bodočega kancelarja kabineta meščanske koalicije. Eksplozija v smodnišnici v Blumanu DUNAJ, 26. Včeraj popoldne so eksplodirala skladišča municije v državnih skladiščih dinamita v Blumanu blizu Dunajskega novega mesta. Eksplozijo je povzročil požar, ki je izbruhnil v enem skladišču. Tekom eksplozije je bilo 19 oseb smrtno ranjenih, na stotine pa težko ranjenih. Velik del prebivalstva je ostal brez strehe. Škoda presega eno miljardo. Vzrok eksplozije v Blumanu DUNAJ,.26. Eksplozija v Blumanu ni nastala vsled razpočenja bomb, temveč vsled požara v tovarni municije, ki je nastal v nekem recipijentu z nitroglicerino. Materijalna škoda je znatna. fea^-^TObTOB^Mo —a—i—aa—b Politično imm „Edinost" Podpisani vabi člane na ki se bo vršil v četrtek, 1. jurJja t. 1. na Opčlnah pri Trstu, v prostorih, KI se posebej naznanijo Začetek točno ob 9.30. Na dnevnem redu so: 1. Naša politična organizacija, pokrajinska in osrednja. 2. Volitev odbora. \ Slučajnosti. V TRSTU, 20. maja 1922. ODBOR Političnega društva „Edinost* Dnevne vesti Kraljev obisk v Lošinju in v Zadru. Dne 25. t. m. je kraljevska dvojica s kraljičino Jolando poselila Lošinj, kjer je bila navdušeno sprejeta od meščanstva in okoličanov. Po uradnih predstavah so visoki gostje odpluli dalje pro'* Zadru. Tu je čajkal kraljevsko dvojico isti sprejem, kralj se je mudil v Zadru kake štiri ure. Spustil se je v pogovor z različnimi domačimi dostojanstveniki. Včeraj zjutraj je oddelek mornarice s kraljevo družino priplul v Pesca-ro, odkoder so kralj, kraljica in kraljičina odpotovali z vlakom proti Rimu. Naše poročilo o obisku kralja v Poreču popravljamo v toliko, da je kraljica govorila v hrvatskem jeziku z gosp. Franjom Flego, ki.)e zastopnik Hrvatov v začasnem istrskem deželnem sosvetu. Odhod čehoslovaškega konzula Sebe iz Trsta. Včeraj je odpotoval čehoslovaški konzul Šeba iz Trsta. Polkovnik Šeba je imnovan za konzula v Hamburgu. Na postaji so ga pozdravili zastopniki #konzulskega zbora v Trstu in zastopniki oblastev. Konzulski zbor je bil priredil odhajajočemu konzulu odhodnico v hotelu «Savoja». Ali se vračajo časi «cikorije»? Različni udruženi in neudruženi elementi, ki so si postavili kot cilj raznarodovanje naših ljudi, posebno šolske dece, ne mirujejo, kakor bi bilo pričakovati sedaj, iko so se Italijanom izpolnile vse aspiracije. Z mogočnimi sredstvi delujejo naprej, da naš narod asimilirajo. Seveda poskušajo to v prvi vrsti pri šolski deci. Otroci, ki obiskujejo italijanske šole v naši okolici, dobivajo čevlje in obleko. V teh težkih časih časih je to dobra špekulacija. In prihajajo nam na uho glasovi, ikako mnogi stariši nameravajo vpisati svojo deco v italijansko šolo le, da bodo deležni omenjenih daril. To nam mora biti resen opomin na dve strani. Pred vsem opomin starišem, da ne prodajajo svoje krvi za par čevljev. Vemo za slučaje, kjer se deca brani obiskovati italijansko šolo, ker se boji pouka v tujem jeziku, kjer pa stariši kljub temu silijo otroke. Tako ne sme brti. Otroku priborite res par čevljev, toda na drugi strani mu1 škodite vsekakor v večji meri. Zakaj samo pouk v materinščini dovede .i?-, dobrih uspehov, V slovenska šoli se otrok! r*iuči slovenščini in vsled modernega učnega! načrta in sistematičnega poučevanja itscS ▼ Italijanščini, tako da je otrok že po lfucFski Soli primerno izobražen, V italijanski šoli pa otrok Vgubi mnogo let predno se pmadi jeziku, slovenščino pa pri tem pozabi, kar fe navsezadnje, tudi če se gleda le na praktično stran, v Trstu za Človeka škodljivo. Trst ima veliko slovansko zaledje in Tržatfan, ki dobro obvladuje slovenščino ima v življenju korak naprej pred Tržačanom, /ki zna le italijanščino- In tudi z moralne strani je treba dejstvo upoštevati- Naš narod ima dovolj moralne sile, da bo tisti, ki svojo deco upiše v italijansko šolo, gotovo zgubil na ugledu. Pa tudi z druge strani je zadeva opomin. Opomin namreč našim udruženjem, da tu storijo, kar je v njihovih močeh. Treba po mogočnosti blažiti bedo in pomagati revni šolski deci. Lanska barkovljanska božićnica je pokazala, da se z resno voljo in s primeroma malimi žrtvami da mnogo doseči. Velika naloga čaka tu pred vsem nase žens&o udruženje. Na delo torej Že sedaj ob koncu šolskega leta! ^Slovensko prerekanje radi krajevnih imen. V valovenju dogodkov zadnjih dni nismo mogli zasledovati vseh zaletavanj proti nam v raz. nih tržaških listih. Tako je n, pc «Nazione» skušala tirati v smešnost borbo za veljavo našega jezika na naših poštah, oziroma naše proteste proti tisti sicer tajni, vendar za že pro-sluli okrožnici, ki nalaga uradnikom, naj ne sprejemajo, oziroma naj vračajo pisma, če je v naslovu označba kraja v našem jeziku. «Na-zione* si je za podlago svojemu smešenju izbrala dopis v našem listu, kjer je dopisnik pripovedoval, kako je neki uradnik v času avstrijske vladovine hotel neko pismo, naslovljeno v Bovec, odklonil zato, ker je bila krajevna označba slovenska; kako da se je bil 011 temu odločno, uprl in ni hoićl napisati nemške označbe Flitsch; in kako da je tudi slednjič — zmagal. — To ugotovitev iz prejšnjih časov hoče «Nazione» smeš'.ti in pravi, da so to Pi pralna »slovenska prerekanja*, ki da ti jih *liuir.Gst» hotela «zop:t uvesti v naše življenje.* Mesto Flitscha da bi mogel dopisnik sedaj prav lahko zapisati -> Bovec, ampak je hotel s svojim dopdscm le podati značilen prispevek k splošnemu načelnemu vprašanju, k borbi za pravico vse naše narodne skupnosti! — Tržaški list govori o praktični potrebi, o potrebnem <* poenostavljenju« poštnega poslovanja! Kako vražje »poenostavljenje« je -to, če se n. pr. pisma, ki so že dospela v Trst, pošiljajo nazaj na kraj oddaje, da se potem morda vračajo sem črez kakih 14 dni!! O škodi, ki s takim poslovanjem lahko nastane ali za odpošiljate-lja, ali pa za naslovljenca — morda tudi laškega trgovca, ko je vendar znan angleški rek, da°je v trgovini čas zlato — o tem nrli ne govorimo! In bi tudi zastonj govorili ljudem, ki se zagrajajo sicer za »praktično potrebo«, v resnici pa je to za njih le zaseda, izza katere bi hoteli izpodkopati eno temelnjih pravic vsakega državljana brez razlike narodnosti: pravico, da državne ustanove spoštujejo njegov jezik in da državljanu ne povzročajo škode le radi njegove narodnosti! Namera poitalijan-čevanje — to je tista pretvezna »praktična potreba^, ki pa si jo Nazione« v svoji — iskrenosti« ne upa na glas povedati! Mari pa ta < praktična potreba« izhaja od tod, da poštni uradniki ne poznajo našega jezika? In to naj ti bil argument, ki naj bi' se mu mi uklonili?! j Ne, ne! Će ni poštnih uradnikov, ki bi bili sposobni za poslovanje v jezikovno mešanih krajih — nt to naša krivda! Tu je naloga in dolžnost države! Le ljudje, ki nimajo niti najprvot-nej-šega pojma o pravici državljanov, morejo zahtevati, naj se ljudstvo le racJi nesposobnosti uradnikov odreče eni svojih temeljnih pravic! Ne gre tu za kake svojeglavosti in kaprice, ampak naš boj gre za vzvišeno načelo • svobode in enake pravice za vse državljane! V tem ravno je celo morje navzkrižja med našim naziranjem in onim lista »Nazione«i Tako se dela n poadrjenje! Deželni odbor za južni Tirol je v eni zadnjih svojih sej z večino glasov odklonil predlog nemškega člana, naj deželni odbor odneha od italijanskega do. pisovanja nemškim občinam, in naj se referati razdeljujejo v skladu z željami občin. Popolna upravičenost tega predloga je na dlani. Vendar ga je večina odklonila, aasi fe nemški odbornik dokazal, da se z uvedbo italijanskega dopisovanja nemškim občinam posega v avtonomne pravice teh poslednjih, da se jim povzročajo sitnosti m brezpotrebrri troski, ker občine nimajo uradnikov, ki bi mogli italijanski dopisovati, oziroma prevajati ljudstvu laske dopise. — Nič ni koristilo. Odklonili so — menda v imenu pomirjenja med obema plemenoma in pa v ta namen, da se nemški državljani sprijaznijo 8 svojim novim državljanstvom. — To pol pa je »Der Tiroler« tako hudoben, da se — ne huduje, marveč ironično zahvaljuje. Piše namreč: Še je nesebičnih ljudi! To je razveseljivo, Poseb®o Se, če sovražnik sam pravočasno opozarja ogroženca na pretečo mu nevarnost! Zato moramo biti to pot brez pridržka hvaležni Trentrncem za njihov nesebični idealizem, ko svarijo ogrožene Nemce pred — Trentinci samimi! — Nemci vidijo torej v Trentincih sovražnike. To spoznanje je pač lep korak do — pomirjenja! Dobrodelni odbor slovenskih žena v Trstu priredi v soboto 27. t. m. ob 18. uri v prostorih »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu otroško veselico s sledečim sporedom; 1. Deklamacija; 2. Petje: Zupančič: »Božji volek«, Logar: »Jezdec«, Zupančič: »Ciciban cicifuj«*, 3. Gosli: Tarantella za gosli s prein-ljevanjem glasovirja; 4. Igra; Ribičič: «Vraže«, mladinska igra v treh dejanjih. Sedeži z vstopnino vred prve tri vrste L 5, druge tri vrste L 4, ostali sedeži po L 3, stojišče L 1.—. Otroci plačajo eno liro manj. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Ker je čisti dobiček namenjen naši revni deci, se prosi mnogoštevilne udeležbe. • V nedeljo vsi v Štoifel Kakor je bilo že javljeno, priredi tukajšnje «Kmetsko> izobraževalno društvo« v nedeljo 28. t. m. ob 14 in pol Narodni Tabor v hladni senci prijaznega vrta g. Majcena s sledečim sporedom: 1. V. Vodopsvec: «Naročilo», poje mešan zbor »Kmetsk. izobraževalnega društva Štorje». 2. Iv. pL Zajec: »Slava delu«, poje cioški zbor društva »Solnca žar», Dane. 3. J. Laharnar: «Kadar mlado letev«, poje mešan zbor društva «Dneva žar«, Ka-zlje. 4. J. Aljaž: «Zaostali ptič«, poje mešan zbor društva «Tomaj» iz T omaja. 5. *** «Venček narodnih pesmi«, poje mešani zbor društva «Solnca žar«, Dane. 6. Dr. G. Ipavec: «Lahko ncč», poje mešani zbor «Kmet. izobraževalnega društva Štorje«. 7. R. Dob o višek; «Rodcljub iz Amerike«, vesela igra s petjem v treh dejanjih. Med sporedom in pri plesu igra godbeno društvo «Kraška vila« iz Sežane. V slučaju slabega vremena se vrši Tabor v nedeljo 4. junija t. L Cene: Sedeži I. vrste L 7, II. vrste L 5.40, stojišča 2.60. Ker je čisti dobiček določen v narodne namene, se pričakuje obilne udeležbe. Društvena vesti * Skedenj. Dramatični krožek uprizori jutri v nedeljo 28. t. m. ob 8. uri zvečer v gledališki dvorani v Skednju Novačanovo dramo v treh dejanjih «Veleja» kot zaključno predstavo letošnje sezone. Vstopnice so v predprodaji v nedeljo zjutraj na dvorani v gledališki blagajni od 10.—12. in eno uro pred predstavo. K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor. M. D. P. Magdalena priredi skupno s pev. društvom «Slava», pev. društva «Kcrto», god-benim društvom «Lira», M. D. P. Sv. Jakob, M. D. P. Draga veliko vrtno veselico v korist Dijaške Matice in glasbenega odseka društva. Poleg pevskih točk sta na sporedu še dve buriti.. Ker ima prireditev skoz in skoz dSobro-dcien namen, se nadejamo, da se je občinstvo v čim večjem številu udeleži. Prireditev se vrši na vrtu Konsumnega aruitva na Kolon-kovcu dne 28. t m. točno ob 4. uri popoL Odbor. Tržaška sokolska župa sklicuje vse načelnike, vaditelje in telovadce Julijske Krajine na skupne vaje, ki se bodo vršile v nedeljo, 28 t m. ob 9. zjutraj v Prvačind (Sokolaki dom). Dijaška Matica. Danes ob 15 seja pripravljalnega odbora. »Tržaško podporno in bralno društvo« vabi svoje člane na 42. redni občni zbor, ki se bo vrši jutri v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih ulica Torre hianca štev. 39. _ Bs tržaškega življenja Posledice fašistovskega d as koks na Delavsko zbornico. Komunist Ivan Gheriisa, o kate- rem smo poročali ▼ včerajšnji Številki našega Ksta, da je bil težko ranjen o priliki fašistovskega naskoka na Delavsko zbornico v ulici della Madonnina, je umrl Se istega dne okoli polnoči v mestni bolnišnici. Težka nesreča v ulici Molino grande. Včeraj popoldne se je odigrala v ulici Molino grande, in siceT nedaleč od glavnega vhoda v ljudski vrt, težka nesreča. Bilo je okoli 3. ure: na obeh straneh gori-omenjene ulice se je nahajalo mnogo meščanov: gledali so mimoleteče dirkače na kolesih. Na nasprotni strani ljudskega vrta je bil zelež-ničar Ferruccio Veronese, star 25 let. Kmalu je začelo deževati. Tedaj je hotel iti zeležničar na onkraj ulice, da bi našel pod drevesom ljudskega vrta zavetišče pred dežjem. Šel je čez cesto. V tem hipu je priletel kolesar-mesar Bruno Marusich, star okoli 25 let — in trčil z vso silo ob železničarja. Bil je pretresljiv prizor: železničar je treščil ob tla: pri tej priliki si je razbil Črepmjo; mesar je pa zletel s kolesom vred par metrov v stran m si istotako razbil črepinjo. Ranjenca sta bila odpeljana z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico. Njuno stanje je zelo težko. Druga težka nesreča. Narcizij Božič, star 17 let, stanuječ pri Sv. Andreju, se je peljal včeraj popoldne okoli 4. ure s kolesom po predoru ♦Montuzza«. Za njim je drvel avtomobil. Mladenič se je hotel pred časom izogniti vozilu, a je prišel pod drug avtomobil, ki nosi številko 107. Pri tem si je Jomil kost na čelu in močno pretresel možgane. Božič je bil odpeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Ranjeni fašist Fašist Guido Desckmann, mehanik, star 28 let, rojen v Trstu, stanujoč v uL Alessandro Vittoria št. 3, je sedel včeraj popoldne okolo 4. ure pred gostilno Ragazzoni v ulici Donato Bramante. Mimo njega sta orisla dva neznanca. Eden izmed niju je potegnil iz žepa samokres in pognal Deschmannu kroglo v desno stran prsi. Neznanca sta se nato spustila v divji beg. Zasledovali so ju nekateri kr. stražniki, a brez uspeha. Ranjeni fašist je bil odpeljan v mestno bolnišnico. Zdravniki ne morejo še soditi, ali je njegovo stanje nevarno, ali ne. Nesreča pri delu. Delavcu Jajkobu Paleseju, stanujočemu v ulici della Giulia št. 15, je zašla včeraj pri delu v tovarni testenin v ulici Milano roka v neko kolo. Odneslo mu je dva prsta. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v X. oddelek. Vesti Iz Istre Popravek. Z ozirom na dopis v «Edino-sti» z dne 18. t. m. smo dobili pojasnilo, da Apolonija P. iz Pasjaka že nekaj let boluje in da že kake štiri mesece ni zapustila postelje. Izključeno je torej, da bi bila razgrajala ali žugala. Vedno se je vedla mirno in pametno. Ricmanje. Dne 11. junija priredi riemanjska šolska mladina prireditev v korist šolarski knjižnici in sicer v konsumnem društvu v Ricmanijih. Pričetek ob 5.30 popoldne. Na sporedu sta dve igri našega najboljšega mladinskega pisatelja Ribičiča: «Cudodelna srajca« in »Škrati«. V začetku predstave kakor tudi na koncu zapojejo otroci iz višje skupine več troglasnih zborčkov. Bližnja ikulturna društva se prosijo, da opustijo omenjenega dne vsakršno zabavo. Vodstvo riemanjske ljudske šole. Borzna poroiila* Trst, dne 26. maja 1922. Jadranski ban*« *29 265 »•«•«••••••• 1270 • ••».*•••*•** 3/0 • •••»»»••*•• 238 592 • 310 ............270 Cosullcb . Dalmatia Gerolimich Libera Triestina •• LIoyd •• ••«»»»•••#•••»' Lussino • • Jiartinolich Oceania • Premuda Tripcovich A m pele a Cement Dalmatia Cement Spalato ,........... Taja valuta na tržaškem trgu Trst, dne 24. maja 1922. ogrske krone avstrijsko-nemŠke krone .... češkoslovaške krone • • • . • dinarji .. le j i ..*•*»*••#»•• marke dolarji francoski franki....... švicarski franki . ...... j angleški funti papirnati • . . . I angleški funti, zlati..... ' napoleonl —. 2.23 2.35 —.20.--.23 36.80.— 37.50 27.25.— 27.75 13-25.— 14.25 6 60.— 7.35 18.80.— 19.-173.50.-174.— 362.—.—36^3.— 84.35— 84.75 93 75.— S5 75 75.- 75.50 PODLISTEK t S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.) (3) Konstantina Diomidiča je očividno navdajala velika zadovoljnost voditi pod pazduho Aleksandro Pavlovno; stopal je z majhnimi korakr, se smehljal, a njegave orientalske oči so postale celo vlažne, kar pa ni bilo sicer pri njem nič nenavadnega: Konstantin Dkimidič se je prav lahko raznežil in prelil kako solzo. Sicer pa komu bi ne bilo prijetno voditi pod pazduho brhko in mlado žensko lepe postave? O Aleksandri Pavlovni je trdila vsa... guber-nija enoglasno, da je razkošne lepote, in gu-bernija ... se ni motila. 2e samo njen ravni, za spoznanje zavihani nosek, je zamogel spraviti iz ravnotežja vsakega smrtnika, ne da bi govorili o njenih žametastih, rujavih očesih, zla t no plav ih lasih, o njenih jamicah na okroglih Učečih in drugih krasotah. Toda najlepše na njej je bil vendar izraz njnega ljubkega obličja: zaupnost, dobrodušnost in Jcrotkost je si-jala iz njega ter vznemirjala in privlačevala. Aleksandra Pavlovna je gledala in se smejala kakor otrok; gospe so jo imele, da je priprosta .. - Ali si je mogoče želeti ie kaj več? — Darja Mihajlovna vas je poslala k meni, pravite? — je vprašala Pandalevskega. — Da, milostiva, pcslala me je, — je odgovoril, izgovarjajoč črko s kakor angleški th; — na vsak način želijo in so mi naročili, da vas prepričevalno prosim, da bi blagovolili obedovati danes pri njih... Oni (ko je Panda-levski govoril o tretji osebi, zlasti o damah, se je strogo držal maožine): — oni pričakujejo novega gosta, s katerim bi vas radi na vsak načfa seznanili. — Kdo je to? «_ _ ■ — — Neki Muffel, baron, dvorni plemič. Darja Mihajlovna so se seznanili ž njim nedavno pri knezu Garinu m so se izrazili o njem zelo laskavo, da je to ljubezniv in izobražen mladenič. Gospod baron se pečajo z literaturo, ali bolje rečeno... ah, kakina čedna starka! izvolite obrnili svojo pozornost... bolje rečeno s politično ekonomijo. Napisal je članek o nekem zanimivem vprašanju — ki ga želi podvreči sodbi Darje Mihajlovne. — Politično-ekonomaki Članek? — Toda Ie, v kolikor se tiče jezika, milostiva Aleksandra Pavlovna, le v kolikor se tiče jezika. Mislim, da vam je znano, da ie Darja Mihajlovna tudi v tem ozira strokov, njakinja. 2ukovski %e je posvetoval 2 njimi, a moj dobrotnik, blagodužni Starec Roksolan Mediarovič Ksandrika... Gotovo vam je znano ime te osebe? — Nikakor n«. nisem ie riiialn. — Niste še slišali o tem možu? Čudno I Hotel sem le povedati, da je imel tudi Roksolan Meciarovič vedno zelo visoko mnenje o znanju Darje Mihajlovne v ruskem jeziku. — Ali ni pedant ta baron? — je vprašala Aldksandra Pavlovna. — Nikakor ne, milostiva. Darja Mihajlovna pravijo, da baš nasprotno, ona vidi v njem Človeka svetovnega obzorja. O Beethovnu je govoril tako krasno, da je celo starega kneza navdušil... To bd tudi Jaz rad poslušal: saj je to moja stroka. Dovolite, da vam poklonim to krasno poljsko cvetico. Aleksandra Pavlovna je vzela cvetko in jo vrgla po nekolikih korakih na pot... Do dama je bilo še kakih dvesto korakov, nič več. Pred kratkim popravljena in pobeljena stavba je vabljivo gledala s svojimi Širokimi, svetlimi okni iz gostega zelenca starodavnih lip in javorov. . — Torej, kaj ukažete, da sporočim Darji Mihajlovni? — je izpregovoril Pandekvski nekoliko užaljen zaradi usode poklonjene cvetice: — ali prftkte k obedu? .Tudi vašega brata so povabili. — De, prideva, prav gotovo. Kaj pa Nataša? — Natalija Aleksijejevna so hvala Bogu zdravi, milostiva... Toda »reifc smo ie ovinek, ki obrne k posestvu Darje Mihajlovne. Dovolite, da sc poslovim. Aleksandra Pavlovna se fe ustavila. — In vi ne stopite k nam? — ga je vprašala z neodločnim glasom. Hali oglasi PETSTO lir nagrade dobi oni, komur se posreči dobiti moja konja, ki sta mi bila ukradena v noči dne 25. maja. Prvi, 3 leta star, je svetločrne barve, z belo liso na glavi, na levi nogi zadaj ima bunko. Drugi 8 let star, rjaveč, na hrbtu ima madež brez dlake, prva noga na kolenu nekoliko odrsana. Kdor kaj ve, naj sporoči na naslov: Anton Suša, Dolenja vas-Senožeče. 1048 PRODAJA SE po izredno nizkih cenah: popolne poročne sobe, z mizico in dvema stolicama L 1100 poročne sobe, krasne od 2000 lir naprej, jedilne sobe s stolicami s pravim usnjem od L 3000 naprej, pohištvo za vrt, kuhinjo, predsobo, urad, tudi posamezni kosi, stolice in naslanjači. Preprodajalcem m hotelirjem se da popust. Via Geppa 17, skladišče. 1046 italijanska tovarna m\m na fsžks eije, priirMiii premakljivi!!. MKaa - Piazza Ferrari 3 - MSSan Specijaliteta: Lokomobili za mlatilnice in mline-Stroji in potrebščine za mline. (273) Največji prihranek. Največja izdatnost. Zastopnik: P. Concato, Trst, Via Mercariante 1 ZM02NA služkinja, se sprejme za štiri jutranje -ure. Via Giulia 32, III, levo. 1047 KLOBUKI elegantni, za birmo iz pajčolana L 35.— oblike iz tagala L 20.— iz slame L 6.—. Viale XX Settembre 85, L 1042 POMOČNIKA sprejme čevljar Kosič, via Udine 65. 1043 HIŠA na Prošeku št. 1, z vsemi postranskimi poslopji in zraven spadajočim zemljiščem, primerna za gostilno, se proda. Naslov glede nadaljnih informaciji daje Emil Obereigner, Ljubljana št. 15. _1044 TRGOVSKI POMOČNIK, boljša moč, se sprej-me v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe: na upravništvo pod «1887». 1045' PRSNI SIRUP za kašelj, «Reumazan», švedske kapljice in vsakovrstna domača zdravila ima vedno lekarna v II. Bistrici. 28 TRGOVSKI POMOČNIK star 23 let, vešč mešane stroke, želi primerne službe v mestu ali na deželi. Milan Bručič, Slavina št. 6, p. Prestranek.__1034 SPALNA SOBA, hrastova, masivna, popolno j slavonsiko delo, krasna psina, 3 brušena ogledala, reklamna cena L 1350. Velika iz-bera. Pošiljatve na deželo. Turk, Via Ros-sini 20. 1039 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16 sprejme županstvo občine Renče. Pogoji: Treznost, vestnost, znanje slovenskega In italijanskega jezika v govoru in pisavi. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo do 15. junija. RENČE^ 19. 5. 1922. (363) Županstvo Renče. Srebrne Krone In zlato plačujem po naMi cenah Alojzij mm Trst Piazza Garlbaldl šl. Z (prej Barriera) SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-nich & Snidersich, Trst, via della Tesa 16 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena nepozabna soproga, ozir, mati, stara mati in teta, gospa Fra sil a Prem r d po mučni bolezni, previđena t svetimi zakramenti za umirajoče, v 63. letu svoje starosti, danes mirno ▼ Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne ranjke bo v soboto, dne 27. maja ob 4 pop. iz hi3e žalosti na tukajano pokopališče. Preblago ranjko priporočamo v blag spomin in molitev. OREHEK, 25. maja 1922. 367 ŽALUJOČI OSTALI. Trakovi, moške In ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Eda, Lift. različni glavniki, Spaga, dišeča mila, krtače, vzmetne zaponke, Igle In sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnih cenah. 71 G1AC0M0 LEVI, Trst, Via S. Hicolo 13 ;i um fflra za ijoli io mm reg. zadruga z o. z. Trst, Via tfeir Cimo štev. 6. PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibaldi It. 20 Via Friuli &t. 614 ZdloSD In ćelcunicti tnajoiižnlh peč! In štedilnikov. Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. Prevzema se delo v okolici. BBBHB Edina zaloga drobnarije na debelo m®, Mm tt Ma 24, Telefon interurUt. 188 najstarejša sofiste MM o tel Priporoča se trgovcem in kramarjem, 70 Razna usnju nojUollših tovarn. Velika izbera kopit. Gumijev! poMniKi „Pirelli". Čistilo za čevlje „BriIIAiIn„Cr@a Vse po najnižjih cenah. Za preprodajalce pni osposti. 49VlaUdine(pre]BelveM49TeI.34-75Ms 12 fti ZALOGA VSAKOVRSTNEGA USNJAIHKOŽTERVSEH (EVUAKKIH-POTfiEBktl! IZDELOVANJE 2G0RHJIH DELOV IN VSAKOVRSTNO ŠT E PANJE.