100. številka. Ljubljana, četrtek 2. maja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. '»l!«Ju »nak da.i, iivirmiHl M ■ .'. 1 m ?<• pi s.ro?<< 1 jrld. 10 Ur. Za po Ailj anj*« a« tam so raouu.h 10 kr. sh innioo, **0 kr. tts lotft leta. — &a Laje doJolo toliko 70*, kolikor poštnina iitiiaftiu — Za goapodo ućitelje na ljudskih Aoiah m i» dijake velja iniiant t m in jir* . Z s Ljcbljatio »a Aetrt, lota 'J rM. ih) kr., p > podtl prejoinan ta cVn leta :i — Za otaanlll ho plaAnjo ud cotiriatopne (**tit-vflt£ ti kr., we ;«« ctuutntio »ukrat C-a^a. 5 ar., će bo dvakrat in 4 kr. ta so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se »AVole \: tatkimit — Rokopisi so b6 'tacajo. — U Mrotafae i-kk.uouNjrt. rann.nila, t. j. administrativno ro^i, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovnj Mfti. Telogrami. Budapešt 30. aprila. Senyey je gvoj mandant položil. Spodnja zbornica je izrekla svojo obžalovanje ob odstopu tako izvrstnega uda. Carigrad HO. aprila. Veliki knez Kikolaj obišče jutri sultana in odpotuje potem proč. Včeraj je bil blizu Carigrada tepe/ mej ruskimi in turškimi vojaki; na obeli straneh je 80 ranjenih. Seraskienvt je prepovedal ruskim vojakom prestopiti demarkacijsko linijo. Grob dualizmu naznanjati denes dvo vesti, ki stasi jako različni, ali vendar morila v ozkej zvezi: namreč zopetne gotove vesti da bode A v s t r i j a vendar le IJosno v naslednjih dnevih zasedla, in pa nenadejuni izstop barona Sennyoyja iz ogcrskega zbora. Kazen „Pcster Llovda", kateri jo zvedel, da ima general It o »lic užu ukaz, da pojde kot voj >ški poveljnik avstrijske vojne v llosno jn Hercegovino, imajo tudi prodvčerujšni BD gleški vladni časopis' iz Dunaju telegrame ki zanesljivo poročujo, da je uže trden sklep stor jen, da naša monarhija anektira v naslednjih dnevih llosno. Dunajski „N. Kr. Pri*1 te vesti potrjuje, pa imenuje tudi uzo dalmatinskega poulaneu gosp. F lučka, kateri je v zadnjej budget-nej debati nnraviiost za Slovane in za njih ravnopravnot govoril, kot načelnika prihodnje avstrijska civilnu vlado v Posni. Ker so ta vest iz Pošta, Dunaja in Lon dona zopet tuko pozitivno raznaša, verjamemo Listek. Leon Brossy. (Povest, \n »lovonil Kr. Kr.) (Daljo.) Jola Br0B8Y ni j le eelo noc, tenuič Se drugi duu pri Karli ostala. Deklice ste hišico obiskale in šetalo, pomenjkovaje so o prihodnje j sreči, po gričih. Vsaj nijsto prav nič sen-nor Knrnarja vidile, in M o rut in je bil pa tudi tako nenavadno |>ii;n/,eu. Tako je ir;nul mej veseljem in krntkočusenjem dan. Ptuja hidija, katero sta Karnar in Mo-ratin vidiki, ho je na iztočji zaliva ustavila, in kapitan je poslul slugo na obrežje, da bi povprašal po Leon IJrossvju. Ko se mu je odgovorilo, da se je omenjeni poteg obrežja Odpeljal, in da se še le v dveh ali treh dneh vrne, se je vrnil sluga na ladijo, in nihče nij več o tej reči vedel. Ta reč pak je dala Karnarju in Moratinu v njo tudi mi, ker baft v teh treh mestih so glavni nasprotniki poštenega in pametnega OHvojenja teh slovanskih dežel. Tudi mej avstrijskimi Slovani, ki so bili iz najčistejšega avstrijskega patrijotizma prej za osvojenje — zmanjšalo se jo Število onih, ki žele tega anektiranju. Doje se namreč, da ne bi magjurizem in protislovanska struja tudi v Itoani svojih jajc zalegla in rajši vidijo, da te dežele še potrpe na Slovanom ugodne čase. Ali na vse zadnje morda imajo pa oni prav, ki trdijo, da kakor brž Avstrija prestopi Savo in Uno in dalmatinsko bosensko mejo, stori prvi glavni korak iz specifično inugjarsko - nemš ke k slovanskoj ali Slovanom pravičnoj Avstriji. In kdo od nas bi tega živo ne želel? To pa bi bilo grob dualizmu, kateri je dal vrhovno vlast Magjarom in Nemcem, s Slovani je pa narediti poskušal po znanih Deustovih besedah. Da sta imenovana za na čelo te ekspedicije baš dva Slovana za načelnika, Rod 18 in K I u c k — to nas tolaži, da bodo ta ko rak v zvezi in sporu/umu z bratovsko nam It u sij o storjen, a ne s Slovanom sovražno Anglijo. Druga važna novica je, dajeogerski slo veti poslanec baron Sonnyey svoj poslanski mandat položil. Zakaj ravno zdaj v tem veli kem hipu? Spodnja ogersku zbornica jo izrekla svoje obžalovanje nad odstopom tako „izvrstnega" uda. — Kaj ta odstop po menja V Baron Sennvev jo bil zmiroin imenovan kot mož konservativne „pri hodn josti" na Ogerskem. On nij poseben čestilec zdanje uredbe monarhije. Mar misli, da uže njegov mnogo dela. Radovednost prvega je bila večja in večja. Vpraševal je svojega prijatelja go tovo stokrat, na dan, kuj hoče kapitan tuje ladije BrOBfcVJU. Spremljan od Morat ina jo večkrat obiskal zalvonuco, da bi se prepričal, da nijsta Karlin oče in brat ušla ali vsaj po skušala. Tako je prešel dan. Nastal je uže mrak, ko sto stopale Karla in Jola po griči navzdol iz severne struni proti Loretti. Obiskali sto razvaline cerkvice, katera jo bila ob času tlačenja Spancev v Mehiki sezidana, in katero so sedaj ljudje pogosto obiskovali. Ko tto vse ogledale, sto se napotile domov skozi gozd, tu pa tam malo počivalo in se prav ?ivo pogovarjale. „Kako je ta kraj samoten!" reče Jola okrog sebe gledaje, „li veruješ, da so strahovi?" — „Kako bi to vedla V Menim, da so za ouo, kateri mi nje verujejo," odvrne Karla. n Zakaj Vprašaš V — „Mislila sem ravno, kuko bi se vstrašila......" Nij dokončala, temuč poskočila s tal, trepetajo po vsem životu. — „Kaj Bi rekla V Zakaj nijsi dokon- čaš prihaja in zato neče niti s Tiszo niti z opozicijo glasovati? Mar je i on „podgana, ki zapušča utapljajočo so ladijo" V Telegram nam tegu še ne pojasnjuje, mogoče pa je. Politični razgled« Rolr&iiiJ«* «IV>.4*IV. V Ljubljani 1. maja. ,F#*###.*f *» konference so nailalju jejo. Včeraj jo bila zopet skupna seja pod predsedstvom cesarjevim. Provizorij so namreč izteče 31. maja, vnanja situvacija je krvavo-oblačna, naša monarhija pa vsled Ueustovega dualizma notranje razprti in negotova. Viitaiij«' držuve. Knez f*t>š'€uwki>v je sicer užo bolj z trav, vendar slabost in prikazni podagro mu delajo vsako delo nemožno. Iz C«rit/rte ci<* se 22. apr. piše : Po vsem je novo ministerstvo vsakako Rusom prijazno, po duhu Mahinud Nedimovein, in zdi se, da je ministerdtvo Sadik prehodno ministor-BtVO. Sultan sam baje u?.e meni, da ga llusi umrejo varovati no le proti vminjim sovražnikom iiuipak tudi proti lastnim podložnikom. Zaroto proti njemu so bile jako resne. Vojaška stranka je vsa protiruska. Za to bi sultana odstavila, ko bi le mogla. Iz itv.lt/»•*%ci** se javlja: Vse baterijo so odšle na mejo. Prvi razred milico je dobil ukaz marširati, drugi da naj bode pripravljen. Cel štab in minister I listič spremljajo kneza v Niš. itif/lf-ii stavijo haj o sledeče uvete za Kongres : Nova bolgarska država razteza nij so ud Donava le do Dalkana' v Korneliji in Macedoniji naj se samo reforme upeljejo; Tc-salija in Kpir odstopiti se morati G rs kej; Srbski se ne pripozna za neodvisno; Des-arablja ostane pri Humuniji in Datum pri Turškej. — S kratka: llusi naj so zastonj vojevali, ali prav za prav za strahopetno (Irke ! čala V" Trpelo jo nekaj trenutkov, prodno jo Joti bila v moči govoriti. — ,,Nijsi nič slišala?" vpraša. — „Kaj, slišala?" — „Slab, votel f»las....." — n(ilas? Kaj je dejal? Od kod jo prišel? Ali še slišiš?" — Glas, ki je klical: Pomagajte — pomagajte! ('lakaj, sedaj zopet, ali ne slišiš?" Obe ste skrbno poslušalo, in glas, ki jo Jolo tako vstrašil, se je ponavljal. Gotovo jo bil to jjjlas kakega moža, kateremu se je kaj pripetilo, katerega, dasiravno slabo ga, sto de -klice Čule, kakor iz daljave. Ko so je glas večkrat ponavljal, reče Karla : „Nij li to vendar čudno — zdi se mi, da tfl glas iz zemljo pride." — „Meni se je tudi tako zdelo, p.i mislila sem, da se mi bodeš smijola, ko bi ti bila to povedala. Slišiš, uže zopet? Ali bučo bežati, ali odgovoriti?" Karla je zrla proti vasi, nij bila prestrašena, temuČ le nekoliko oplašena. Akoravno je neutrudeno poslušala, je vendar preteklo nekaj časa, predno je mogla vedeti od kod prihaja glas. Naenkrat veselja vsklikne ter To so pogoji judovske nesramne pasme, iz katere je Beacnnsfield. "Ve pruska vlada skuša z Kimom po raz ometi se alt kak „ modus v i vetu li" najti. Vnanje in notranje polnženje jo na to sili. — Siti bo „kulturkampfa." — Ali pa bodo želeni pogovori imeli kakov vspeh, to se bodo videlo. Na obeh straneh bi bilo popustlivosti treba za to. #'»■#• ttcnski , Journal des Debata" daje, kakor sitna stara baba, povsod svete kjer jih nihče ne^ prosi in ne mara. Zdaj svetuje ta časopis Ornogorčeni in Srbom, naj se udajo Avstriji t. j. naj sklenejo trgovinske in vojaške pogodbe tako, da jim bode vse te stvari An-drassy vodil. Izmej oiii*r/fr«H*Mi7» ladij, katere so uže znane, da bodo zoper angleške trgov sko ladije pod rusko ilago na lov šle, ako do vojsko pride, znane so te-le: „IIawe„Oarlea-town", Freedom" in „Simrock". Poslednja ladija je bila nekdaj nemška. Dopisi, I k ("('lovcu 30. aprila. |Izv. dopis. | Brali ste gotovo po nemških časnikih, kako se bodo pri nas liberalci letos pri mestnih vo litvah napeli, da ne bode več voljen znani narodni naš trgovec gospod Đ. C. Roaabaeher v mestni zbor. Res so se bili naši psevdo liberalci, reete prosijani ali Veliko-Nemci na vse kriplje na rnoge postavili, da bi zbrisali ta „madež" koroškemu mestu. A vse njih prizadevanje je bilo zastonj. Zvezda nemškega liberalizma pada. Propala je tedaj tudi letos v tem razredu takozvana „liberalna" stranka, katere kandidat je dobil 20 glasov. — Tudi pri nas bi se povrnil bolj toleranten, bolj patri jotičen avstrijsk duh, ko bi se — Biatema in njeni ljudje i/premen ili. Iz I* t M J ti 30. aprila. [Izviren dopis.] Pogreb Andreja Kranerja je bil denea veličasten, kakoršnega naše mesto uže dolgo nij imelo. Ljudstvo je privrelo od vseh stranij, znamenje, da je bil umrli zelo čislan. Po dokončanih ceremonijah zapeli so mu pevci slovensko nagrebnico „lilagor mu". Pelo seje izvrstno. Slovenske pesni na našem miro dvoru čuti, je žalibog le redka prikazen bila do sedaj. Zatorej pa naj bode pevcem za njih trud presrčna zahvala izrečena. Ob enem imam poročati, da napravijo 4. maja t. I. mariborski ginemzijsti v naše me Btice izlet. Program veselice je jako zanimiv. Po dnevi se bodo dijaki v bližnjem jelševem gozdu tako zvanem „Eichenwaldchenu zabavali. Zvečer ob pol osmej uri pa napravijo na strelišči" (Schiesstiltte) veselico se sledečim programom: 1. Festrede, 2. Hunte ve tri v. D. Jenko, 3. „Slovenski govor", 4. Clavierpiece, 5. Nor mantis Sang, V tihe j noči v. A. Hajdrich, 6. Komischer Vortrag, 7 Na straži, 8. Clavierpiece, 0. Potno vina v. A. Nedved, „I.iedesfreiheit" v. II. Marschner, 10. Kdo je mar? Potem ples. Ne spominjam se. da bi se slovenski na našej „Sehiesstatti" toliko pelo in govorilo, kakor se bode imenovani dan. Udeležili se ga bodo gotovo vsi domoljubi. Oft ^t«l<» ll«*ito|f«3 29. aprila. (Izv. dop. I Denea nas zapušča naš spoštovani uči-tel g. Zorman, da bo preseli v drug odločen mu kraj — Jurklošter. Mi obžalujemo odhod tega gospoda, kateri si je bil pridobil pri nas ljubezen otrok in spoštovanje staršev, Tem več nam je žal po odhajajočem učitelju, ker so ga nam odvzele intrige malonarodnih mož in ker smemo po vsej pravici reči, da mu jo tudi njegova narodna zavest in značajnost škodovala. Zakaj se pa nekaterim drugim učiteljem v tem okraji, katerih obnašanje je celo večkrat prav škandalozno, nič zalega ne učini? Ali jih mar njih nemšku-tarenje brani vsega hudega? G. Zormanu pa si jaz v imenn večine farmanov dovoljujem javno izreči prisrčno zahvalo za njegovo zaslužno dolovanie pri nas. Izootl Orlovu«' 30. aprila. [Izv. dopis.] Pretečeno nedeljo 28. aprila je nam napravila Kroparska čitalnica, še komaj dobro ustanovljena, uže prav mikavno veselico, katera ae je izvrstno vršila in okoličanom, kakor tudi domačinom, zopet dala priložnost sniti in zabavati ae v miru in narodnem duhu. Ob pol osmih na večer, ko se je zbralo nad 70 udov in gostov v čitalničnih prostorih, pričela se je veselica / lepo ubrano pesnijo „Ilirija oživljena", potem ae je vršila igra „ Vdova in vdovec". Igralo Be je nepričakovano dobro. Pokazale bo ae kot izvrstne igralke gospica Ana Varlnova (vdova), še le prvikrat na odru, kakor prav izvrstna čmerna vdova, in gospica Lizika Zupanova (Milka) se svojo naivnostjo in veselim prostim obnašanjem — pravi kontrast prvej. Živku bi priporočali prihodnjič bolj glasen in razločen govor, vendar sta z baronom popolnem zadostovala svojim nalogam Po dokončanoj igri pelo ae je ie m no po narodnih pesnil, katere je gospod Tom. Suster-šič se svojim lepim tenorjem izvrstno podpiral. Vendar je mej vsem najbolj dopadal duet ,Šahlenka brusna", ki sta ga peli gospici Lizika Zupanova in M>cika Petrovna tako korektno in izvrstno, da ate ga morali ponavljati. Konečno še omenim tombole, katero bo gospodje in gospice iz Kamnegorice in Krope z dobitki preskrbeli, katera nas je tudi dobro zabavala. Po končauem programu se je mla-doBt kratkočasila s plesom in se sukala do ranega jutra. Želeti bilo, da ae nam še večkrat poda taka priložnost, zabavati in zbirati se v narodnem smislu, in da bi se tudi bližnji Itadovljičani v večjem številu udeležili takih veselic, kakor ao ae sedaj. Is lo?ri»fck«»ii*f* okraju 24. apr. [Izv. dop] V „Laibacher Schulzeitung" od 10. aprila St. 7, kakor tudi v ,, Slovenskem Narodu" od 20. m. m. št. 91 na ha jejo se dopisi iz logaškega šolskega okraja. Oba ta dopisa govorita o zidanji novih šolskih posloprj, o povekšanji sedanjih šol in pomnožitvi razredov na Šolah v tem okraji, itd. itd.; vse to delovanje da se je pa pričelo, odkar imamo novega g. predsednika v okrajnem šolskem svetu in druge nove ude te šolske oblasti. Mnogo mnogo ae hvali v teh dopisih delovanje novega okrajnega šolskega sveta nasproti onim, kateri je preje posloval. Dokler je ona notica stala le v 1/iib, Schlz.", katero tako le nekateri nemškuturski, in učitelji, kateri ae pri vladajočem vetru me* rajo takove kazati, bero, mislili smo dopisu se le smehljati ali ga popolnem igu rovati, ker v resnici ne bi bilo vredno o tem dopisu omenj ti, posebno, ker nij bilo v njem imen in osobnosti j. To naše mnenje predrugačil je jednak dopis v »Slovenskem Narodu", kateri prešnjega okrnjnona glavarja Ogrinca, ter celi okrajni šol ki svet z besedami napada, da bode šolstvo „ vendar" boljše napredovalo, kakor podprojšnjim znanim „Ogrineem" itd. Na to sledi vse drugo nuvejaujo v šoli kakor v dopisu „Laib. Scblz." NeČemo zaslug sedanjega okrajnega glavarja, barona Gu uha manjšovati. Zmožnosti njegove so povsod i, posebno v uradniških krogih dobro znane; a odločno moramo trditev odbijati, kakor da bi od času, odkar je pričel poklekne samo nekoliko korakov od kraja, kjer Bte sedele. „Tukaj je tisti kraj!" reče polna veselja, „gotovo je kaka jama. Ali ne Blišiš bolj razločno Bedaj kot prej. Tukaj mora biti," reče, oziraje se skrbno okrog sebe. „Ko bi vsaj tako tema ne bila, bi se nama uže posrečilo vbod dobiti." Preiskala je varno površje tal, odmetala veje in velo listje in zagledala je luknjo, raz katere je bila ne-dolgo i usnja vzeta. Ko zemljo prebrska, vidi zdajci konec neko deske. „Kaj jo to V" mrmra bč soboj. „Tukaj je nekaj na tleh." — „Rodi previdna!" reče Jola, „morebiti jo kdo tukaj jamo skopal in to jo štoln." — „To je," odvrne Karla iu pomajo desko. „Tuknj!" Posrečilo so jej jo desko malo premakniti, in zdajci čujeti zemljo in kamenje, katero je v jamo padalo, črez katero jo bila deska položena Deklici ste se še bolj čudili, videvsi veliko luknjo in čuvši glasove razloč-neje in glasneje iz nje. „ Pomagajte, pomagajte! vi tu zgoraj, bodite uže kdor koli hočete!" reče glas. „V veli U u j revi sva Rešite naju grozovite smrti po lakoti in zmrznonji!" — Pomagajte! Pomagajte !w Deklice so bile, slišavši ta strašni glas. zelo prestrašeno. „Kako je strašno in grozno," vsklikne Johi, „kaj nama je začeti ?a —■ „Uže vem kaj je," odvrne Karla, „uboga moža sta rudarja, katerima se je ponesrečilo. Pomagati jima niorave iz luknjo." — „0 B>»g!" reče Jola, „vsaj jo užo skoraj noč. Mene je uže groza, nko mislim, da bodem morala po noči tukaj biti. Kako jima morovo pomagati ?" — „Te lo desko motave odnesti. To se ve da nij po naključji. Verjeti bi se moralo, da jih jo kdo nalašč noter pahnil; pomagaj mi to df sko držati, in ktnalu bodeve tako lul njo naredile, da jih inoreve viditi." „Hvala Bogu! to je prava pomoč. Veseli so oče, to nijso sovražniki, marveč prijatelji Jaz jih slišim. To BO ženske." Karla je šla bliže iu zrla v jamo, da bi vidila globokost iu širokost jume ter jetnika, a nič nij mogla razločiti, bila je spodaj gosta tema. Vse deske bodeve morale proč vzeti, ljuba Jola," reče Karla. „Hitro, da ne izgubive časa." Hitro ste so postopile dela, in toliko desk proč zmetale, da ste vsaj vidilo ši-rokost jame in dve črni osobi na dnu, katerih je ena stala in kvišku gledala, druga pa na tleh ležala. „0, tukaj sta!" vsklikne Karla. „Kako nama morete pomagati?" vpraša Palo Marino, — kajti on je h I, ki je stal, „imate li vrv?" — „No, sennor.0 — ,,Tudi nobenega kola, ki bi mirna mesto lestve služil?— „Ne, ali bi pa desko no mogle služ.ti," vpraša Karla, jih no morete porabiti ?'' — Marino je malo pivu l rjal in vprašal J „Kako SO pa dolge?" — „Malo daljše, kakor je jama široka." — „Ravno lake bi potrebovali" odvrne Marino rn/.veselivši so, „spustite eno k meni, dobre ženske, in poskusil bom, uko bo slo." — Karla stori kar jej je on rekel ter vrže v jamo jedno desko, katero jo Marino pobral iu jo tako nastavil, da mu je potem nov okrajni šolski svet v L"»gatci poslovati, odkar je Sel prešnjl okrajni glavar, r. Ogrinee v pokoj, da se je pričelo še le v istem času veselo gibati na šolskem polji, in di je ta VBpeh edino le novo imenovani okrajni šolski svet dosegel. To je neresnica. Kajn' od početka aprila 1877 do dene8 bilo je mesto postavno ukazanih 12 sej okrajnega šolskegi sveta, le cele — 8, mej tem, ko so bilo preje pod „znanim" Ogrineem skoraj vsaki meste sej i. Naj nam bode dovoljeno izreči, da so to vedenje Bedanjega okrajnega šolskega sveta ne tolmači za pri Inost. Kar so pa liče projektiranih šolskih poslopij, o katorerih pravi dopisnik „Liib. Schlz." da jih je sedanji okrajni svot projektiral, moramo konstatirati faktom, da je vsa nova po alopja uže g. Ogrin-'C projekt ral; a ne le to, tudi načrte je delal, in za nekatera teh poslopij celo denarja nabral, kateri mora še v to porabo pripravljen biti; ako tedaj o zaslugah govori, ima takove v prvej vrsti g. Ogri nec, v drugej pa g. Stegnar, bivši okrajni šol ski ogleda, in v obče ima zasluge prešu;i okrajni šolski svet V resnici je sedanji okrajni šol. ogleda, g. Kppich predlagal pomnožitev nekaterih šol na več razredov, kar je okrajni šol. svet potrdil. A to je tudi vse, kar je novi okraju Sol. svet pokazal, in videli baletno, se bodo mogli Kppichovi pre Uogi praktično izvesti. Naglašati mora se pa še, da je bivši okr. š. ogleda g. Stegnnr to predlogo radi razširjenja šol itd. zato ob svojom času opustil izreči, ker se mu n j praktično dozdtvalo kakor tudi drugim okrajnim S. svetom, da bi deželni šolski zalog preveč n; trpel. Itodnčnost bode pokazala, je li imel pravo ali ne. Nij uio hoteli denes logatski okr. S. svet grajati, nego le resnico povedati, iu čast možu varovati, ki je vedno le na knrist narodu de lal in katori ne zasluži zdaj psovk, ko je v pokoji. Ali se pa morebiti hočejo zdaj zato nadnjim iznositi, ker se ga jim nij več bati, — ali ker ne more nobenemu več koristiti V Domače stvari. — (Razglas obligacij kranjske zemljišč.ne odveze), ki so bile 150. aprila 1. 1878 izsrečkane: s kuponi po 50 gld. Št. 151, 180, 190, 222, .1(17; 8 kuponi po 1()0 gkl. št. 29, 109, 201, (120, 039, 705, 759. za stopnjico služila. Ko se prepriča, da stoji deska dosta trdna, stopi na njo in reče: „Glej ljubi oče, le šest tucih stopnjic, pn bi nama bilo pomagano." Pri teh besedah je vstal stari Marino, koji so je pri včerajšnjem padu v jamo ranil „Hvala liogu!" vsklikne Karla, „kmalu boste pri nama. — „Ša deske!" znkličo Marino, „oprostite, da sem tako zarobljen. fje hočete vso desko doli spustiti, se bodeva kmalu pomagala in so vam zahvalila za življenje in prostost. Karla in Jola sto spustilo tleske v jamo, in pazile, da se nij kdo izmej nesrečo ■>.< v ranil. Pulo je delal dulje. Pilo je to jako težavno delo, kajti zemlja na stranih jame jo bila jako trda, da sj je mnogo trn lil predno je naredil eno stopnjico, na kojo je položil eno stran deske. Dolgo ste ga deklici opazovali. Ko jo 1'alo v tretjo stopnjico desko dejal in truden prenehal, da bi se odpočil, vpraša Karla: „Ali nas sedaj lehko razumite?" — „Da, da." — „Povejte nama tedaj, kako sto 8fi7, 928, 967, 986, 1047, 1111, 1138, 1143, 1200, 1481, 1495, 148$, 1488, 1490, 1544, 1751, 1794, 1967, 20.19, 2127, 2218, «51, 2.'549, 2360, 2379, 2417, 2500, 2573, 2736 2764, 2771, 2815, 2853, 2929, 3044. 3046, 3056; a kuponi po 500 gl l. št. 17, 179. 196. 219, 220, 233, 389, 571, 598. 739, 742, 793. hio; s knponi po 1000 kM. št. 3. 36, 808 506, 534, 540, 508. 627, 705, 732, 9 10, 976. 1250, 1259. 14t:i. 1508, 1520, 1849, 1595, 1604, 1013, 1022, 1632, 1635, 1943, 2009, 2218, 2289, 2344, 2440. 2003, 2605, '2624, 2026, 2068, 2703, 2804, 2K14, 2*19, 2840, 2845, 3848, 2881, 2891. 2922. 2923; a kuponi po 5O0O gld. št. 73, '2X0, 885, 594 ; lit. A. št. 219 a 210 gld.; 708 a 1250 gld.; 1273 a. IO0O0 gld.; 1588 a 200 gld.; 1024 u 500O gld.; 1635 a 5000 gld.; 1630 a 5000 slii.; 1038 a, 5000 gld; 1648 a 8000 n'd.: 1055 :\ 5O0O gld.; 1755 a 100 gld.; 1764 h 150 gld.; od obligacijo s kuponi št. 951 pr 1000 g'd. z deželnmi zneskom 940 gld. Omenjene obligacije se bodo v izsrečkanih kapitalnih zneskih v nvstr. vel j. po šestih mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji pri kranjskoj de želni blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani znesek 00 gld. obligacijo št. 951. za 1000 gld. novo obligacije izdala Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontirn) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkane obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odvoze proti 5%netn natančno po dnevih izračuojenem odbitku na korist zaklada kranjsko zemliiškc odveze, llazun omenjenega se še to na manje daje, da so lastniki s'edečih uže poprej izsrečkanih obligacij še nijso oglasili za plačilo s kuponi št. 74, 200, 327, 448, po 50 gld.; št. 137, 494, 601, 1175, 1354, 1409, 1485, 1848, 1855, 1861, 1937, 1939, 2013, 2011, 2051, 2144, 2191, 2309, 2488, 2&?6, 2577, 2581, 2740, 2823, 2928, 3030 po 100 gld.; št. 203, 211, 218, 446, 553, 569, 055, 672 802 po 50O ghh; št. 125, 234, 244, 290, 401, 507, 850, 987, 1291, 1590,1717,2087, 2160, 2254, 2295, 2302, 2569, 2592, 2594, 2056, 2830 po 1000 gld.; št. 2 is, za 50Ć0 gld ; št. 1301 lit. A. po 90 gld. Ker po nastopu za izplačanje i/.srečkanih obligacij odio (enega časa pravica na plačevanje obresti odpade, toraj se lastniki navedenih obligacij opo m inja j o, naj se oglasijo za izplačanjo kapital* nib zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih priviligirana c. kr. avst. narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločnega časa izplačala, pri izplačanji kapitalnega zneska obligacij odtegnili. — (Umrl) je včeraj Ale* Sajovic, obČespoštovan naroden mož v Jezici blizu Ljubljane. — (Priznanje.) Vfded loletnega službovanja v deželnoj hiši, dobil je deželni vra« tar g. Jakob Zitko od deželnega glavarja pismo, v katerem mu čestita k redkej uje-govej slovesnosti in priznaje njegovo pošteno in prijazno službovanje. Tudi deželni uradniki in mnogi prijatelji g. Žitka so mu čestitali ob njegovem jubileji. — (Pri zadnjem vojaškem a v a n-cementu) je bil tudi ljubljansko realke profesor A. Sončkov ič za rezervnega lajtnnnta pri polku llartung imenovan. — (Obesi l) ae je na ljubljanskem gradu predvčeranjern po noči ujetnik AVilfan, kateri je bil občeznani tat. Prosil je še prej, naj ae mu da posebna celica, in ko jo je dobil, storil je malovrednemu svojemu življenju konec. — (Iz ljutomerske okolice) se nam piše: Z vremenom uijsmo bili pri nas niinoli teden nič zadovoljni, kajti drevje jo bilo v cvetji, n deževalo je skoro brez prenehanja, tudi drobna toča jo nekoliko padalu. Pa upamo, da vse to ne bode slabih nasledkov imelo, kajti v nedelje se jo zopet zjasnilo. Sove mraza ne sinemo imeti in slane ne. Dve ali tri (5 u y Ot O v 8 tAl* 06 kapsulo, po- ulito pri viakdnevnem obedu, I srodno naglo olajsujo iu ho «l m-_j Jtinii ia/.inrrami pri«'a ko vat i. Tega popularnega zdravilu nij umri dovolj toplo priporočiti in to glede nJega delovanja kakor eledo nir;;:i ni/.ko eone. Kor 'omi \ suka »klenim po (SO ter-uih kapsul, no Btojl vso /Ora\ljenje na dan prav za prav ver od 10- 20 kr. in m<> porom vsa druga lot'-ilu, jermenov ko, pustile iu sirupi popolnem nepotrebna. Ma đopoUel gotovo pravo Guyotovo teme, kapsulo, pa/.i natanko na naslov, katori ima imeti podpis gospoda (iuvota v troliarvenem tisku. (8l>—1) SMoffO r lJiihtjuni: t*i4'v*tti, hkunun; l.irl|iala to stoti. — ,,1/ipa pvala! ravno BOtu vama mislil nekaj svetovati. Ali blizu stanuiele ?u — „ I>», komaj deset minut o i tod." — »Ker ne budno mogel kmalu iz luknje priti, še manj |ui moj Oče, mislim, da bi ena, :'li pa še bolj" Ob i le nomov in nama kaj živeža priuisb', da se podava nasitila, ko gori prideva. Tema je le bolj iu bolj, tudi zemlja je zmiraj bolj pusta in trda. To je zelo težavno delo, posebno za tucega človeka, pri takoj moči kot sem jaz in ker bodem zelo paziti mogel, ko bom desko položuval, da so šo enkrat ne prekucneva nazaj.'' — »Vse bovo storile, kar koli zaptivesto," odvrne Karla, „ker zelo rade vama po moči postreževe." — nTedaj prinesite, kekor hitro je mogoče, jedi iu pijačo in pripeljite še kaj vaših prijateljev, na koje se smete zanesti, Skrbite pa najprvo, d-i Karnar in njegov prijatelj no prideta. Nekaterekrati je prišel z možem, kojega pa nij sva videla, in bati se je, «l.t BO ne vrne ravne takrat, ko ga bodemo najmenj potrebovali..* — „Ostanite /dravi, teh par minut," reče Karla. ..Jola pojdi'!14 Deklici Bte hitale v Moratiuovo pristavo in Palo se je spravil zopel na delo. — »Le delaj m »J sin !" reče njegov oče, ko so bolečine na nOgi malo ponehale. nVse moči bodem zbral, da pridem gori." (Dalju prdi.) Dunajska borza 1. maja. (Izvirno telografično poročilo.) Enotni drl dni« v bankovcib . C0 gld. 70 Enotni drž. dolg v Biobru . . 64 „ 20 Zlata renta........ 11 „ 55 1860 ■!•/.. posojilo . . 110. f.O kr Akcija nirodne banke .... 784 . — Kreditne akcije...... 204 . — London ......... HI n W Sapol.......... 9 ■ ?3 . kr. cr»kini....... B » ~H Irebro ........ lfti „ BO M-zavui' mark« ...... 60 n M Viajcl. 30. aprila-. Prt siinui : Martin iz Dunaja. — Conrndm iz Gradca, — I.engvel i* Kanile. — Lupujni) iz ldrijti. — Derbi t seli it Kranj i. -Weber \t Dunaja. — For.d it Gradca. Pri flMlkl: Matirer Fetscbo, Sila iz Gradca. — Freudeutbal iz Dunaja. — pl. Vostencek iz Litijo. — IBckstein iz Dunaja. — Uorst fl Borilna. Razprodaja. Velika zaloga raznegA nirnberškega iu železnega h I aga gosp. Andrej Schreyerjeve konkmzne mase v »pit a I« kili ulleali v ljubi Jani, se bode od zdaj za naprej dan za dnevom po znižanih cenah na debelo in na drobno razprodajalo. (135—2) Opravništvo. vzajemno-zavarovalna banka v Pragi. desetega rednega občnega zbora, ki bodo dne 14. maja 1*47* ob fl. uri dopoludne v vlustnej hiši banke „SLAVIJE" na Sonovažnem namesti pop. štev. 978—II. v Pragi. 1. 2. 3. 4. 5. Sklep o poročilu za leto 1877 in o predlogih opravilnega sveta. Poročilo računskih pregledovaleov. Volitve: o) petih členov in treh namestnikov v opravilno svetovalstvo; b) treh računskih pregledovalcev in dveh namestnikov; o) osmero razpravnih sodnikov; di poverjenikov za ozemlja glavnih zastopov. Ustanovljenje nagrade računskim pregledovalcem. Predlogi členov na podlagi §. 31. I—f) splošnih pravil. Izpisek iz: prarvll. §. 31. III. Občnega zbora udeležiti se, glasovati in voliti imajo pravico: a) UHtanovniki; b) členi in sicor, v oddelkih L, II. in III. tisti, ki so pri „Slaviji" v jednom teh oddelkov zavarovani za najmanje 1000 gld., ali pa za dohodek, ki jo temu kapitalu jednak in so najmanje jedno celo leto uže členi banke; v ostalih oddelkih pa tisti, ki so prt banki „Slaviji" v jednem teb oddelkov zavarovani za najmanje 10.000 gld. in so u/.o celo leto ban kini členi. IV. V občnem zboru ima vsak samo po jeden glas ; zastopati koga druzega je, — razen slučajev v §. 26. in 28. spi. pr. imenovanib — dovoljeno le, ako sa pooblaščeni ćlon, ki sam po § 31. spi. pr. nema pravice občnega zbora su udeležiti, izkaže v ta namon, da bi dobil izkazni listek, s Eosebnim pooblastilom, katerega mora člen izgotoviti in vlastnoročno podpisati. To pooblastilo mora iti tudi od pooblaščenca vlastnoročno podpisano in izgotovljeuo na blanketu, ki ga je glavno ravnateljstvo na člonovo zabtevanjo pooblaščencu poslalo. Potem ga glavno ravnateljstvo So jodonkrat pregleda, podpiše iu pooblaščencu izroči. V. Kdor bi su hotel občnega zbora udeležiti, naj to naznani osem dnij (tedaj letos do G. maja) prej glavnomu ravnateljstvu, kjer bo dob.l izkazni listek in program občnega zbora. tj. 23. IV. Koncem vsacega leta, — računajoč od jodnoga občnega zbora do druzega — i. utopijo Štirje členi iz opravilnega svotovalstva in sicer ti, ki so najdalje bili v njem. Pri jednakosti časa odločuje žreb. — Odstopivai členi morejo zopet voljeni biti. (Po starost i v izstopijo iz opravilnega svotovalstva gg. i Ivan grof Uarrach; dr. Ivan Jefabek, Dragotin Ž i U1 i c k y, J. V. Noviik in na podlagi tj. 32—11. spi. pr. g. A. G U ti ing.) Opravilno svetovalstvo (187) „SLAVLJE", vzajemno-zavarovalne banke v Pragi. SL&YSJ& 64 vzajemno-zavaro valna banka v Pragi. za skupščino členov odd. III. (društev za vzajemno podeclovanje) katera bode «lin> 11. maja 1*7* ob IO. uri «Io|m>1u