Stav. 61. 1. marca 1916. Letnik XII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. l;fedm&vo: Ulic* Sv. Frančiška Asiikeg* SL 20, L n*dstr. — Vsi dopisi naj se poJUJajo uredništvu liita. Nefranklraaa pisma se n« sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik k oa sorti j lista .Edinoct*. — Tisk tiskarne ,Edinosti*, vpisane zadruge s emejenim poroitvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsUkega ft. 201 Telefon uredništva in uprave *ev. 11-67. Naročnina znala: Za cdo leto ....... K 21— Za pol leta . . . -............. lica tiri mesece................. J— ca nedeljsko Izdaj, za caio lato....... 120 za pol leta................. 2.60 F.aaatezae Številke .EđtftMd* k prodajaj. p» 5 vinarja*, zastarale Sevttke po 10 viaarfev. Oglasi ae računafo na milimetre v Strokosti ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za* vodov..............mm po 20 vfa Oglasi v tekstu Usta do pel vrat.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 2.— Mali oglasi po 4 vinari« beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema In se rat .1 oddelek .Edinosti*. Narofcrtfi« ta reklamacije se pošiljajo spravi lista. Plačuje se izključno I* opravi .Ediuaati*. — Plača in to& se v Trstu. Upnva in inseratni oddelek se nahajata v ulici 9r Fran?I%a Asiškega SL 20. - Po&Mbraoilnl&tf mtaa tt 84 i.65 i Presied najnovejših dogodkov. Zapadno bojišče. — Na raznih točkah fronte se nadaljujejo živahni topovski boji. Pri Verdunu Nemci zavzeli neko manjšo oklopno utrdbo severozapadno Douaumonta. V nižini Woevre zavzele nemške čete Manheulles in Champion. Dosedaj ujetih 228 oficirjev in 16.575 inoz in uplenjenih 78 topov. 86 strojnih pušk tn nepregleden vojni materijal. Rusko, turško In balkansko bojišče. — Nobenih važnih dogodkov. Italijanska fronta. — Živahnejše italijanske topovske akcije proti goriškemu predmostju in doberdobski planoti. IMs uredno poročilo. BERLIN, 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. februarja 1916. Zapadno bojišče. — Ojačeno topovsko delovanje se je nadaljevalo na raznlii točkah. Vzhodno Moze smo zavzeli z naskokom neko majhno oklopno utrdbo tik severozapadno vasi Douau-mont. Novi sovražni napadni poizkusi v tem ozemlju so bili zadušeni že v razvoju. V nižini VVoevre so prekoračile naše čete Dieppe, Abacourt in Blanzee in očistile obsežno gozdovje severovzhodno VVatro-vllla in Haudiomonta in zavzele s krepkim naskokom Manheulles in Champion. Do včeraj zvečer je bilo, kar se tiče neranjenih ujetnikov, naštetih: 228 oficirjev in 16.575 mož; dalje 78 topov, med njimi mnogo težkih najnovejše vrste, 86 strojnih pušk in uplenjen nepregleden vojni materijal. Pri gozdarski koči Thia-ville (severovzhodno Badonvillersa) smo napadli in zavzeli najsprednejši del francoske postojanke. Ujeli smo večje število mol Vzhodno in balkansko bo-j j § £ e. — Položaj le neizpreinenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Bitka pil Verduau. ROTTERDAM, 26. iKor.) »Rotterdam-sche Courant« i>oroča iz Londona: Listi . e ne strinjajo v izvajanjih glede bitke pri Verdunu. Nekateri smatrajo izgubo o-ze.nlja za resnejšo kakor drugi. »Times« pišejo v uvodnem članku: Kakor so poročali Francozi včeraj, je bila utrdba l>ouau-mont v prvih vojnih mesecih razorožena. V utrdbi ni bilo nobenih topov in nobenega moštva. Nemci so našli torej le zapuščeno utrdbo. »Times« poizkušajo nato predstavljati osvojitev utrdbe kot brez pomena. Vojaški octrudnik tega lista obžaluje, da vsled letnega časa in stanja teritorija Rusi in Italijani še ne morejo izvrševati pritiska. Vse, kar se je dosedaj zgodilo, bi bilo, da je posebno naprej štrleči del fronte vtisnjen, kakor se ie zgodilo to poprej že na raznih drugih točkah. BERN, 28. (Kor.) Pariško časopisje se krčevito trudi, da ne pokaže nobenega vznemirjenja radi bitke pri Verdunu. Vsi listi razširjajo verzijo, da so Francozi zopet zavzeli Douaumont. »Temps« se ic povspei celo do drzne trditve, da je pruski polk, ki je prodrl spočetka v utrdbo, sedaj tamkaj obkoljen, ker je francoska pehota že preko utrdbe pridobila na prostoru. Vsi kritiki poudarjajo veliko silovitost nemškega napada. .Jeklena toča, ki se je vsipala na utrdbo, je bila najstrašnejša, kar jih je bilo kedaj na kakem koščku zemlje. Enako poroča polkovnik Rousset v »Petit Parisienu*, toda vsi kritiki soglašajo v svarilu, da se ni treba vznemirjati, ampak ohraniti zaupanje. U-vodni članek »Matina« pravi med drugim: 2e več kakor šest mesecev je Verdun izločen kot trdnjava; Douaumont je bil že tako dolgo brez topov in posadke in že tako dolgo je bivša trdnjava Verdun samo kup praznih hiš. (Vsebina tega članka se nikakor ne strinja s pred kratkim obnovljenimi nazirauji n. pr. Herveja, da je Verdun glavno torišče za vojni materija! vseh vrst itd.) BERN, 28. (Kor.) Razpr - ijajoč o sedanjem vojnem položaju.i io Angležih in Francozih; noben škandal pa ni, ako obstreljuje velika Rusija ne-7avarovano mesto Varna. Vlada mora nastopati tako, da bo zamogla Bolgarska po vojni ostati v pravni posesti vseli o-svojenih ozemelj in da ne bo nobenega povoda za kake očitke. Po Malinovu je govoril voditelj socijalistov Sakazov, ki je med drugim poudarjal, da sme Bolgarska v očigled splošnemu položaju zasledovati !e tako politiko, ki bo odgovarjala bodočemu razvoju in sosedskemu življenju balkanskih narodov. Posebno se ne sme z zahtevami po provincah, ki jih je dobila Rumunija, ogrožati osvojeno ozemlje Ma-cedonije. _ Italija in poslanci iz Epira v grški zbornici. RIM, 28. (Kor.) Nacijonalistični poslanec Federzoni je vložil na ministra za \nanje zadeve interpelacijo s sledečimi vprašanji: 1. Če in pod kakimi pogoji je privolila italijanska vlada v dopustitev severoepirskih poslancev v grško zbornico. 2. Zakaj je bila italijanska misija v svrho reorganizacije grškega orožništva, kljub temu da jo je Venizelosov kabinet potrdil v njenih funkcijah, nenadoma odpoklicana v Italijo. 3. Ali je bila grška vlada zaprošena za pojasnilo in kako pojasnilo je dala radi brezprimerne pripustitve nizkotnih psovanj in nedostojnih obrekovanj, s katerimi je neki grški poslanec v Atenah brez kazni žalil vzvišeno :>sebo kralja Italije, hrabro italijansko armado in ves italijanski narod. Italijanski ministrski svet LUOANO, 28. (Kot.) Ministrski predsednik Salandra je sklical včeraj drugi in danes tretji ministrski svet v svrho r azmotrivanja o položaju v Albaniji in pri Verdunu, v svrho boljše obrambe italijanskega obrežja v smislu zadnjih opazovanj mornariškega ministra in v svrho razprav gospodarskega in upravnega značaja. Gospodarska vprašanja so postala zopet vznemirljiva, ker so ladijski tovornin-ski tarifi v Newcastlu in Cardiffu postali sedaj Še večji, kakor so bili pred pri-četkom pogajanj italijanskega posebnega odposlanca v Londonu. Vrh tega sploh ni mogoče dobiti potrebnih tovornih ladij. Potovanje srbskega prestolonaslednika. PARIZ. 28. (Kor.) »Agence Havas« javlja iz Aten: V začetku meseca marca odpotuje srbski prestolonaslednik v spremstvu ministrskega predsednika Pašića v Rim, Pariz in London, da se ententnim vlastim zahvali na vsem, kar so storile za Srbijo.__ Amerika in postopanje z oboroženimi trgovskimi ladjami WASHINOTON, 28. (Kor.) Grof Bern-storff je naznanil vladi, da nima Nemčija nobenega povoda, da bi izpremenila ali odložila veljavnost navodil za potapljanje oboroženih trgovskih ladij brez svarila. Zastopnik Avstrije je podal vladi podobno noročilo. WASH!NGTON, 28. (Kor.) Nemčija je j naročila poslaniku grofu Benisrorffu. da! naj sporoči Združenim državam, da so zagotovila, podana pri zadevah Lusita-nija in Arabic še vedno veljavna, da pa se nanašajo samo na mirovne trgovske ladje. Kakor se zatrjuje, vztraja Nemčija pri tem, da je treba oborožene trgovske ladje, najsibo njihova oborožitev kakršnakoli, uničiti brez poprejšnjega svarila. Potopljeni par niti. LONDON, 28. (Kor.) Angleški parnik »Southford« je bil potopljen. Dva moža sta zgubila življenje. Pri potopitvi ruskega parnika »Pečenga« je utonilo 7 mož posadke. STOCKHOLM, 29. (Kor.) Parnik »Knyppla« iz Ofitheborga, s sladkorjem na potu iz Trelleborga v Gotheborg, je južno Falaterbo zadel na mino m se potopil. Posadka je rešena. LONDON, 28. (Kor.) Uradno se poroča, da se je rešilo 72 potnikov »Majole«, 49 se jih pogreša. Od domače posadke je bilo rešenih 137 mož. 86 se jih pogreša. Novo francosko posojilo v Ameriki. LONDON, 28. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Newyorka, da so se pričela pogajanja radi najetja 5% francoskega posojila v znesku 200 milijonov dolarjev. Nizozemski državni zbor. HAAG, 28. (Kor.) V drugi zbornici je bil predložen Izreden mornariški kredit v znesku 1,200.000 goldinarjev za pokritje izdatkov v prvi Četrti leta 1916. ter zakonski načrt za podaljšanje obsednega stanja v posameznih občinah v svrho pre-prečenja tihotapstva. Norveška v varstvo nevtralnosti. KRISTIJANIJA, 28. (Kor.) V zadnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se predloži predloga, ki zahteva deset milijonov kron v varstvo nevtralnosti. Bolgarski krali odpotoval te Koburga. KOBURO, 29. (Kor.) Kralj Bolgarov ie s prestolonaslednikom in princem Cirilom odpotoval iz Koburga. Grof Stflrtkh v avdUeoct DUNAJ, 29. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne ministrskega predsednika grofa StUrgkha v daljši posebni avdi-jenci. _ Vprašanje otvoritve dunaiske borze. DUNAJ, 28. (Kor.) Na današnji sklepčni konferenci v finančnem ministrstvu v zadevi zopetne otvoritve omejenega privatnega prometa na dunajski borzi je bilo doseženo popolno soglasje v vseh v po-štev prihajajočih točkah. Otvoritev privatnega prometa se prične najbrže že v najkrajšem času. V varstvo gozdarstvenih proizvodov. DUNAJ, 29. (Kor.) »Wiener Zeitungc objavlja naredbo poljedelskega ministrstva, sporazumno z ministrstvom notranjih stvari, trgovinskim in justičnim ministrstvom, izdano 23. februarja t. L, s katero se za čas po vojni povzročenih izrednih razmer odreja potrebno glede o-brata gozdarstvenih in obrtnih, s pode-lavanjem gozdarstvenih proizvodov zaposlenih podjetij. Pogreb grofa Rexa. LIPSKO, 28. (Kor.) V navzočnosti saškega kralja in Številnih pogrebcev se je vršil danes popoldne na pokopališču v Zedlitzu pri Borni pogreb na Dunaju u-mrlega saškega poslanika grofa Rexa. Med Številnimi venci so se nahajali venec Nj. Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa, cesarja Viljema, saškega kralja Friderika Avgusta itd. Podraženje sladkorja na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 28. (Kor.) Vlada je od 1. marca t L dalje zvišala ceno sladkorja za 14 K pri meterskem stotu._ Zavzetje Drob. Iz c. in kr. vojnega tiskovnega stana poročajo: Po zadnjem Ijutem boju za draško zemeljsko stegno se je odločila usoda mesta. Do zadnjega so se Italijani z veliko energijo poizkušali vzdržati, z obupno silo so si prizadevali« da bi si ohranili zadnji važni kos severne Albanije. Na vrhovih vzhodno lagune Kneta durs nameščena avstro-ogrska težka artiljerija je obstreljevala pristanišče, toda tudi italijansko brodovje ni bilo nedelavno. Postavilo se je v najskrajnejšem delu zunanjega pristanišča in je branitelje podpiralo z besnim bombardiranjem bojnega ozemlja napadalcev. Od obeh strani so tako letele krogfie tudi v mesto in v popoldanskih urah je izbruhnil ogromen požar v mestu. Toda tudi srditi ogenj italijanskih oklopnic ni mogel prepoditi napadalcev, ki so videli, da so že tako blizu enega glavnih ciljev. Neumorno prodirajoč so se od severa in vzhoda prihajajoče kolone ugnezdile tik ob morju in zemeljskem stegnu. Da bi naskočile jez. se je zdelo skoraj nemogoče, tako ozka je bila utrjena napadna fronta, ki se je nudila vzhodni skuoini. Vendar pa je bil zapovedan napad in izveden je bil na res junaški način. En oddelek je s kopnega sem zaposloval branitelje zemeljskega stegna, drugi je pa skočil v morje. Puške držeč nad glavami so bredli ljudje po močvirnati laguni in so v najhujšem ognju zavzeli leseni most pri Meti. Tako je postal položaj Italijanov na zemeljskem stegnu nevzdržen. Toda bilo je treba še naporov, preden se je zavzelo mesto. Moštvo Je zopet poska-* kalo v morje in plavaje so dospele patrulje do mesta ter vdrle vanje. Vedno več ladijskih krogelj je nato začelo padati na mesto in nastajalo je vedno več požarjev. Toda ne oziraje se na to strašno obstreljevanje, so prednje straže vdrle v mesto in sledil jim je na to cel bataljon na splavih. Italijanski listi sicer slave izpraznitev Drača in prevoz čet v Vaiono kot nepre-kosljiv mojstrski Čin italijanske mornarice. Seveda pa italijansko časopisje popolnoma zamoičuje velike izgube Italijanov pri umikanju in vkrcavanju. Generala Ber-tozzija, voditelja operacij v Draču slave kot novega nacijonalnega junaka. Včeraj-štje naše uradno poročilo pa je pokazalo v pravi luči ta italijanska bahanja. Italijani so morali pustiti v Draču svoje težke topove, ki so jih v obrambo mesta proti morski strani vzidali že pred več meseci, poleg tega pa še 17 poljskih in gorskih topov, torej znaten del artiljerije svojih bojnih sil. Naše čete so našle v Draču poleg tega še v več velikih skladiščih ogromne množine ročnega orožja, municije in bogate zaloge živil. V pristanišču je bik> zajetih 17 trgovinskih ladij, ki deloma zaradi pomanjkanja premoga, deloma pa zaradi našega zapornega ognja niso mogle več pobegniti iz pristanišča. Italijani so se umeknili beže in veliko znakov kaže, da je bil ta beg paničen. Tako so pač ovržene trditve o mojstrskem činu italijanske mornarice, s katero pač poizkuša italijansko časopisje osladiti italijanski javnosti grenko dejstvo izgube Drača. »Corrfere della Sera« poudarja, da ie bil vedno nasprotnik albanskega podjetja in je zastopal mnenje, da se interesi Italije v Albaniji ne odločijo v majhnih krajevnih bojih, temveč po splošni veliki vojni. Italijanska brigada je samo zato šla v Drač, da zbere srbske, črnogorske in albanske čete. Ko je rešila to nalogo, bi Italijani ne bili imeli povoda, da bi bili ostali še dalje časa tam. Vsekakor pa da je težavno umeti, zakaj operacije v Albaniji niso odvisne od vrhovnega armad-nega poveljnika, temveč od vojnega ministra. Kdor ima namen, da povede armado do zmage, mora neomejeno razpolagati z vsemi bojnimi silami. Italija pa da je trdno odločena, da napne vse svoje sile za vzdržanje posesti Valone, kamor so bile odpravljene italijanske čete iz Drača. »Giornale dT Italia« bi bil imel rajši, da bi Italijani ne bili zapustili Drača. »Secolo« se tolaži, da v kratkem 150.000 Srbov zopet pograbi za orožje in osvobodi domovino. Valona da je sedaj utrjena tako, da se more vzdržati brezpogojno. V zvezi z izpraznitvijo Drača se bavi italijansko časopisje tudi s prihodom Esad paše v Rim. Esad paša je takoj po svojem prihodu posetil Sonnina in se je dalje časa razgovarjal žnjim. Zanimivo je, kar poročajo iz Aten o ulogi, ki jo je igral Esad paša v zadnjem času. Pravijo namreč, da si je bil že zdavnaj popolnoma na jasnem o položaju v Albaniji in da je Ie še toliko časa vodil za nos entento, dokler mu ni francoska vlada nakazala dvajset milijonov frankov za vzdrževanje njegovih čet. Ko je prejel ta denar, je poslal svojo rodbino z denarjem v Italijo in je sedaj tudi sam odšel tjakaj. Del Esad pašinih čet se je v zadnjem času razkropil v albanskem gorovju in ustavil sovražnosti. Draški in valonski obrambni vojski se je priključilo komaj 10.000 Albancev. Tako sta torej sedaj z italijansko glorijo v Draču pri kraju menda tudi Esad pašina vlada in pustolovstvo.____ Draf. Naše čete so zavzele Drač, drugo glavno oporišče Italijanov v Albaniji, in je tako torej tudi glavno pristanišče Albanije v naših rokah. Drač se amfiteatralično dviguje nad morsko obaljo. Mesto ima svojo zgodovino, da, celo slavno zgodovino. Nahaja se na mestu starega, v grški in rimski zgodovini znanega Dyrrhachiona In Epi-damnusa in je bilo že od nekdaj eno najvažnejših mest ob vzhodni jadranski obali. Caesar in Pompejus sta tu dobojevala dve odločilni bitki. Po razdelitvi rimskega cesarstva je Drač imel različne gospodarje. Nekaj Časa, in sicer v 11. m 14. stoletju je bil samostojna vojvodina. Danes Drač niti oddaleč nima več tiste svoje nekdanje veličine. Kdor pride sedaj prvikrat v Drač, ne najde na mestu prav ničesar, po čemer bi mogel smatrati to gnezdo za prestolnico. Po svoji ubožnosti in umazan osti se ne razlikuje skoraj čisto nič od navadnih turških provincijalnih mestec. Vsega skupai Drač nc šteic dosti nad 250 hiš s približno 7000 prebivalci, med katerimi je kakih 1500 ciganov, 600 pravoslavnih in 650 mohaniedancev. Utrdbe so bile pred sedanjo vojno zelo slabe. Ni bilo drugega kot razpadlo obzidje, ki je bilo zgrajeno iz ruševin starega mesta. V tem obzidju se namreč vidijo vzidani kameni s starorimskimi in tudi bizantinskimi napisi in kiparskimi deJi. V mestu se nahaja več starih cerkev, ki so pa večinoma iz-premenjene .v mošeje. Katoličani imajo svojo župno cerkeV. Njihov nadškof pa ne prebiva v Draču, temveč daleč na severu, v bližni reke Mat, v DelbiniŠtu. Tudi pravoslavni imajo svojo cerkev. Sedanje mesto ima obliko z visokim zidovjem obdanega, v severnem delu v hrib pomaknjenega trikotnika. Glavna ulica, bazarska ulica, vodi od obmorskih vrat pri pristanišču skozi mesto do nasprotnih mestnih vrat, ki so obrnjena proti notranjosti dežele in pred katerimi se nahajata bazar in predmestje. Ostale ulice so ozke, zavite in umazane. Severno od mesta se nahaja gričevje, ki z rtom Pali sega precej daleč v morje, klikih 8 kilo metrov preko prave obali. Velika laguna na severni strani mesta je bila baje v prejšnjih časih zvezana z morjem po dveh globokih prekopih in so lahko vozile po njej velike ladje. Te lagune so pravo leglo mrzlice. Južni zaton sega v širokem loku do 8 kilometrov oddaljenega rta Sagi in tvori v svojem severnem delu mestni pristan, ki je vkljub temu, da je odprt proti jugu, varen pred južnimi viharji. Drač je bil v starih časih znamenito mesto. Ostanki Dyrrhachiona kažejo še dandanes, kako veliko je bilo to tedaj svetovno trgovsko mesto. Odtod je izhajala ona velika, preko vsega Balkana v Carigrad vodeča via Egnatia. Drač je bil tedaj pravi odsev sijaja, moči in velikosti Rima. Cicero je živel tu v pregnanstvu. Kot vojskovodje }e med drugimi videl Drač Caesarja, Pompeja in Avgusta. Ju-stinijan, prvi vzhodnorimski cesar slovanskega pokolenja, je olepšal mesto in gotska kraljica Amalasunta, hči Teodorika Velikega, je bivala tu v krasni palači. Potem pa je začela temneti slava Dyrr-hachiona. Sredi sedmega sto-lcja so zavzeli Drač Slovani, v enajstem stoletju potem pa Normani. Mesto, ki ga ie branil Ciior-gios Palaiologos, je napadel Robert Guis-card in je tudi zavzel po hudih bojih 14. februarja leta 1083. Po nesrečni bitki pri Larisi leta 1084. so mesto zopet dobili Bizantinci. Sto let pozneje so Normani zopet zavzeli mesto. Leta 1205. so Benečani vzeli Drač in ga obdržali do leta 1214., ko je osvojil mesto epirski despot Theo-doros. Drač je bil tedaj drugo glavno mesto Epira. Leta 1259. je di>bii Nonnanec Manfred Drač kot doto svoje žene, ki je bila hči epirskega despota Mihaela II. Pozneje so mesto zavzeli Anžuviuci, leta 1296. pa se ga ie polastil srbski car Milju-tin. Leta 1305. je bilo mesto zopet aniu-vinsko, 1319. pa zopet srbsko. Po treli letih so Srbi izročili Drač zopet Anžuvinčem. Leta 1333. je bilo z c*kolico vred povišano v vojvodino. Leta 1368. je prešlo v roke Albancev. Od leta 1392. da!je Je bil Drač benečanski. Turki so se poizkušali polastiti in so ga oblegali,večkrat, a brez uspeha. Končno je Drač leta 1503. prišel v turške roke in je ostal turški vse do zadnjih časov. Danes je Drač — avstrijski. Položaj. 29. februarja. Napetost med Severno Ameriko in Nemčijo radi potopljenja »Lusltanije« se zopet poojstruje in irnamo celo vtis, da postaja akutna. Radi »Lusitanije«? Odkrito rečeno: mi ne verujemo. Če malo pregledujemo historijat tega konflikta, vidimo, da je vse njega razvijanje, vse njega peripetije, valovenje od ostrosti do ublažerrja in potem zopet do ostrosti — da je vse to posledica proračunjenesra manevriranja vlade Zedinjenih držav v gotove in znane — amerikanske namene. Le poglejmo, kako se je to začelo. Šlo in se razvijalo! Po tistem tragičnem dogodku s parnikom »Lusitanijo« je završčalo v Ameriki, a burja je kmalu odnehala, ker se je Nemčija na najkoncilijantneji način izjavila pripravljena za vsako opravičeno zadoščenje Ameriki in se je*res dozdevalo, da je nevarnost ostrejega konflikta odstranjena. Cez nekoliko Časa so zopet prihajali glasovi o poojstrenju. Zopet je vzvalovilo in potem, zopet odnehalo. Zopet smo mislili, da je nesrečni incident poravnan. In sedaj brije zopet ostra sapa iz Amerike. Ali ne napravlja to vtisa, kakor da Amerika noče mirne poravnave in da hoče izrabljati ta spor za nadaljno vznemirjanje v gotove namene?! Za to domnevo je klasičen dokument pismo, ki je je pisal predsednik Zedinjenih držav, Wilson, senatorju Sto-eju. Tenor tega pisma je tak. da mu je očiviL n namen: podžiganje ponosa Ame-rikancev proti Nemčiji. »Ne morem dopuščati — pravi Wilson v tem pismu — nikakega žaljenja pravic ameriških državljanov. V igri sta čast in samospoštovanje našega naroda.« Seveda je Wilson toliko previden, da naglaša svojo željo po ohranitvi miru za vsako ceno; razun — Bfran D. »EDINOM* Štev. 61 ▼ Trsta, dne 1. marca 1916, in tu je zopet očividen £ori označeni namen — za ceno »naše časti«! »Ako bi — nadaljuje — odnehali od svojega dosedanjega ponosnega vedenja kot braniteljev prava in zakonitosti sredi valovenja vojne, postalo bi vse, kar smo dosegli dosedaj, nevažno in nevredno!« Karakteristična in za našo sodbo merodajna pasaža pa je ta-le: »Ako bi sedaj dopustili, da namesto načel pride do veljave koristnost, bi bila vrata odprta za še nadaljne koncesije. Ako bi napravili eno koncesijo od pravice, bi sledila gotovo dr ga ponižanja, in vsa lepa zgradba mednarodnega prava bi se rušila kos za kosom pod našimi rokami. Amerika ne more odnehali, ne da bi priznala svoje lastne obnemoglosti in da ne bi v resnici odnehala od neodvisnega položaja med narodi sveta?« Klasičen dokument je to zato, ker nosi na čelu pečat neiskrenosti. Predsednik \Vitson naglasa neodvisnost in odklanja koristnost momenta, v resnici pa ga vodi — to je naše uverjenje —misel na čim dalje izkoriščanje ie vojne po Ameriki. Za to mu gre, da ne pride do pomirjenja. Cim dalje, tem bolje za — Ameriko, tem dalje se bodo stekali tam milijoni za vojna naročila. In zraven ne smemo pozabiti, da je v amerikanskih vodah vse polno nemških parnikov. Zato išče Amerika pretveze, da bi jih mogla zapleniti. Zopet — milijoni! Namen je ta, da izpodbuja in podžiga sovražnike Nemčije. To je amerikansko mednarodno pravo, amerikanska nesebičnost in amerikanski — ponos, ki ga ima Wilson vsa usta polna. Pri vsem tem pa ne verujemo, da bi Amerika mi-sJiia resno na konflikt z orožjem. Le netiti hoče plamen in greti pri njem — svoj lonček! Zato smemo biti pripravljeni, da bomo zopet čuli, da je napetost ponehala! Poleg dogodkov na zapadnem bojišču in v Albaniji je solunsko vprašanje, ki obrača neprestano pozornost nase. To vprašanje je vprašanje Grške, je znak nevrednega položaja, ki je zašla vanj ta kraljevina, izgubivši popolnoma svojo neodvisnost. Razmere v Solunu kažejo, kako je Grška postala za entento stvar, s katero se ne računa. Solunski dopisnik milanskega »Corriera« podaja nazorno sliko o tem. Položaj grških oblasti v Solunu nima primere na svetu. Grška ima tam svoje redarstvo, svojo vojsko, pošto, brzojav. Ali nihče se niti ne briga ne za grške vojaške, ne za civilne oblasti, ne za vrhovno vojno zapovedništvo. Angleži so aretirali konzule sovražnih jim držav, ne da bi bili vprašali žive duše, najmanje pa grške oblasti, smejo li to na grški zemlji?! Zasedli so pošto in brzojav in niti ena brzojavka ne prihaja in ne odhaja, da ne bi je videli uradniki entente. Razpršili so mostove v zrak, vzeli železniško službo v svoje roke, ne da bi koga kaj vprašali! Ko se je nekega dne grški ravnatelj železniške proge Solun—Carigrad osmeiil, da je prišel na kolodvor in povprašal glede uredbe vlakov, mu niti odgovora niso dali in so lepo z rokami v žepu — žvižgali marseljezo. Mesto Solun in grška Makedonija sta — da se to niti opažalo ni — popolnoma prešla v gospodstvo errtente. Potemtakem je lahko razumeti, da se je zadnji konflikt Grške in Italije tako hitro in gladko poravnal in da se je mo-^Ia Italija celo postaviti v pozo dobričine, Vi noče porabiti skrajnih sredstev, ker . . no, ker — tu začenja krvava ironija za Grško — je italijanska vlada vedela, da bi Grška končno sprejela vsak pogoj . . .! In res je Grška hitro odnehala, se s par lepimi besedami poklonila pred Italijo — m spor je bil rešen brez radkalnih sredstev. Ali Italiji je že tako usojeno, da se re more vsaj par dni veseliti nobenega uspeha ,(Če smemo nasilje proti Grški označiti kot uspeh.) Z Grško se je mogla Italija igrati, boj z avstrijskimi četami v Albaniji pa je krvavo-resna igra, ki boli tem bolj, če se končuje s porazom. Padec Drača je predzadnje dejanje v italijanski žaloigri v Albaniji. Solnce, ki je skozi leta ožarjalo italijansko propagando v Albaniji, zahaja in — skoro za rgoro bo šlo.« »La nave.« »Mare nostrum'« Gabriele d' An-nunzio je sicer velik, ali vendar — slab prorok. Ali Italijani so teatralični ljudje v velikih in tudi žalostnih časih. Tudi v časih, ko bi vsakdo drugi klonil glavo v žalosti in v zavesti mizerne uloge, ki jo igra, tudi v takih časih se skušajo Italijani inscenirati kot ljudstvo — herojev. Ne verjamete? Iz Lugana poročajo, kako italijanski listi slave izpraznjenje Drača in transport čet v Valono kot mojstrski čin vojne umetnosti in vrline mornarice. Generala Bertozzija, ki je vodil te operacije, slave kot narodnega junaka . . .! Naj imajo to veselje! Saj je nedolžno — otroško. Dobro jim teknilo! štetje je bilo namerovano za leto 1915 v vsej Rusiji, ali vojna je je preprečila. Zadnje številke so iz leta 1897 in služijo še danes v podlago. Tedaj je imela ruska Poljska 9'4 milijona prebivalcev. Od teh je bilo 407'249 Nemcev, 6'8 milijona Poljakov, 1*3 Židov, 631.844 Rusov. Največ Nemcev je živelo v gtiberniji Petrikov. Bilo jih je 148.765 duš, torej več nego desetina skupnega prebivalstva. Potem v guberniji Varšavski in Kališki. Ruski pisatelji na Angleškem. Angleška vlada je povabila več ruskih pisateljev v obiske na Angleško, kamor so odpotovali dne 14. februarja iz Petrograda. Med njimi je posebno omenjati Dančenka, starega vojnega poročevalca lista »Ru-skoje Slovo«, zastopnika vnanie politike pri listu »Novoje Vremja«, Bašmakova, grofa romanopisca Aleksija Tolstega, spisatelja knjige Tonimy Aktins in Nabako-va, vojnega pisatelja. Njihova naloga je seveda, da bodo po svojem povratku živo opisovali ruskemu narodu vojno delo Anglije. Londonske »Times« zatrjajo sicer, da ima to poslanstvo bistveno privaten značaj, ali po dejstvu, da je člani vlade toplo priporočajo, ne bo to čista resnica. Proti temu govori tudi dejstvo, da je te gospode pred njihovim odhodom na Angleško sprejel angleški veleposlanik v Petrogradu, Sir George Buchanau. Odredba c. k. primorskega namestništva dne 24. februarja 1916, št. Pr. 65/6 o obveznosti dodavanja primesi pri obrtnem pripravljanju kruha. Na podlagi ces. odredbe, izdane dne 21. junija 1915, drž. zak. št. 167, se odre- j u je: § 1. Pri obrtnem pripravljanju kruha, ki se izdeluje iz čiste pšenične, ali krušne pšenične, aH ržene moke, ali pa poljubne mešanice teh vrst moke, se smejo uporabljati te vrste moke samo v toliki množini, da v testu ni več kakor 80% vseh gori menovanih vrst moke. Ostalih 20% morajo tvoriti nadomestilne tvarine. Politična oblastva 1. inštance imajo pravico odrediti, da se nadomestilne tvarine uporabljajo še v večji množini. V trgovinah se mora označiti z napisom, da se prodaja kruh, za kojega izdelovanje so se uporabljale primesne, nadomestilne tvarine. § 2. Namestništvo more dovoliti v posebno Izrednih slučajih izjeme predpisa 1. odstavka § 1; to posebno ondi, kjer se ne morejo dobiti potrebne nadomestilne tvarine. §3. Prestopke te odredbe kaznuje, ako ne zapadejo sodno - kazenskemu preganjanju, na podlagi § 35. ces. odredbe, izdane 21. junija 1915, drž. zak. Št. 167, politično z zaporom do 3 mesecev, pri obteževalnih okrajvto oblastvo z globo do 2000 K, ali okoliščinah pa z globo do 5000 K, ali z zaporom do 6 mesecev. Ako zakrivi prestopek obrtnik, se more odrediti poleg tega tudi odvzetje o-brtne pravice, to pa na podlagi § 36. ces. odredbe, izdane dne 21. junija 1915, drž. zak. št 167, ako nastopijo predpogoji § 133 b, odstavek 1, točka a) obrtnega reda. § 4. Odredba se ne tiče izdelovanja kruha vojaške uprave. § 5. Odredba stopi v veljavo 1. dne meseca marca L 1916. Za c. k. namestnika: A 41 e m s m. p. Hm mil. kazne politična vesli. Car v <■< mi. Car ie prišel v dumo povodom otvoritve zasedanja. Vpisal je svoje ime v zlato knjigo častnih gostov. Imel je tudi kratek nagovor do poslancev. To je senzacij on al en dogodek, ker je prvi tak slučaj v- mladi ustavni zgodovini Rusije Prvikrat je stopil car v dvorano dume. Sicer car ni čital svojih govorov v dumi! marveč v svoji palači, kjer so sel poslanci. No, to pot ni čital car pre-! ^a govora, ker se ni otvorilo novoj ?je, .iiarveo nadaljevanje poletnega v-l Omenjaj to posebno dejstvo, 'o listi, da je hotel car na tak pa-v...alieen in idiličen način učinkovati na dumo, da ne bi poslanci govorili — neprijetnih stvari. Piebivalstvo ruske Poljske. Ako bi ho-te.'i prav poznati sestavo prebivalstva ms :e Poljske po narodnosti in jeziku, bi trebalo izvršiti novo ljudsko štetje. Tako sami. zbrali stolne zased zased; na-Ja; trija Poroka. Poročil se je 28. februarja g. Andrej C o k, mestni učitelj, z g.co Zoro Draščkovo iz znane openske narodne rodbine Draščkove. Naše iskrene čestitke! Odlikovanje domačinov. Korporal prostovoljnih strslcev na • Franc Furlan, iz Sv. Križa in c. in kr. strelec Karel Slavik iz Kontovelja sta bila odlikovana dne 27. II. t. I. v strelskih jarkih vojna pošta št. 157 vsak s srebrno svetinjo na traku hrabrostne svetinje za zasluge ob priliki izbruha požara dne 21. sept. 1915. v jarkih, ko sta z zaničevanjem smrtne nevarnosti lokalizirala požar in dva tovariša rešila gotove smrti. Poleg odlikovanja sta junaka dobila še druge darove. Slavnost se je vršila preteklo nedeljo. Komandant bataljona stotnik 1 je imel slavnostni nagovor v nemškem jeziku, ki ga je slovensko raztol-mačil poveljnik stotnije c. k. stotnik Odlikovancema čast in priznanje. Vojna in časopisje. Tudi do izdajateljev časopisja stavlja svetovna vojna izredno težke zahteve. Vsi dohodki se neprestano manjšajo, a izdatki — naraščajo. K temu prihaja še, da je velik del uredniškega in tiskarskega osebja na bojišču in da je zelo težko dobivati snovi, potrebne za izdelovanje papirja in za tiskarski obrat. Tudi tu mora vsak posameznik zelo na- tančno računati in varčiti, ako naj se varujejo interesi skupnosti. Centralno društvo časniških podjetij je zato sklenilo, da naprosi svoje ude, naj bi se v bodoče glede obsega svojih tiskopisov omejali na najpotrebneje. Centralno društvo o-znača tako omejevanje za patrijotično — dolžnost, da bomo mogli vzdržati tudi na tem polju in da se izognemo resnih moteni gospodarskega življenja. Smatra pa tudi za patrijotično dolžnost občinstva, da uvažuje težave teh razmer in da ostane zvesto svojim časopisom, tudi če bodo v bodoče izhajali v manjem obsegu. Osa ml jenec na bojišču. Gospodična Mila Radaković v Gradcu, Naglerggasse 14. nas prosi, da priobčimo nastopno: Že dlje mi je pri srcu skrb za osamljence, nahajajoče se na bojišču, t. j. junake, ki nimajo nikogar, s katerim bi gojili stik z ožjo domovino, ki bi jih bodril in razveseli J z domovinskim pozdravom in prijetnim darom. Pri tem človekoljubnem prizadevanju so me doslej blage volje podpirali razni dobrotniki. Hvala jim iskrena! In takih zapuščenih borilcev je mnogo več, nego se v obče misli. Mnogim med njimi so stariši že dolgo pod zemljo, raznim so svojci med vojno umrli, in, ako še živi — maisikatera mamica ne zna, ali ne more pisati — vsled revščine in pomanjkanja ne more ljubljencu nič poslati. Pa tudi razne težkoče ovirajo marsikoga, da bi si pri poslatvi znal pomagati, vsled česar takim bojujocim se rojakom nehuje vsak stik s svojci in ožjo domovino. Četudi se čestokrat javlja tovarištvo v meisebojni ljubezni blagodušnosti, ki vzbuja čut enakosti in deli tudi poslednje s tovariši — vendar ne more popolnoma vdušiti bolesti in britkega čuta v onih, katerim ni dano, da bi bili deležni pozdrava in spomina iz ožje domovine. Niso deležni ojačujoče tolažbe: doma se spominjajo name, priznavajo in so hvaležni za napore in bolesti, požrtvovalnost in vztrajnost v očigled smrti in pogibelji, doina čutijo srca za vsakega posameznika. To pa bi ne smelo biti. Mnoga, premnoga srca so polna hvaležnosti in priznanja napram hrabrim, zvestim boril-cem, in nemalo jih je, ki bi radi osebno žrtvovali v ta plemeniti namen, samo da bi vedeli, kako! V to svrho nabiram s posredovanjem sorodnih in znanih gg. častnikov in oseb, ki so jim razmere na bojnem polju znane, imena osamljenih vojakov. Ta imena pa javljam dobrosrčnim darovateljem, ki se zavežejo, da bodo neznanemu jim — osamljencu — pošiljali redna mala darila: dobro vzpodbudno besedo, par smotk, nekaj čokolade, časopisov, čtiva ali raznih malenkosti. Marsikateri teh človekoljubov, ki je v zahvalo za vposiatev prejel od prejemnika-osa-melca dopisnico, mi je zatrjeval, da bi je ne dal iz rok za nobeno ceno, tudi ne za zlato. Iz lastne izkušnje vem, kako priznanje In zahvala junakov na bojnem polju, njihovi izrazi zavestne zmage človeka v britkih trenutkih vzpodbujajo in ja-čijo ter utrjajo vez na domaČo grudo navezanih s požrtvovalnimi, hrabrimi voj-niki. Sodim, da se s takim delovanjem pospešuje in vzbuja gorak vir sočutja in blagodušnosti med ljudmi, ki so si sicer tuji in se celo nikdar videli niso. Trajen, dobrodejen blagoslov med tako delujočimi sodržavljani ne more izostati. Pred nedavnim sem prejela mnogo imen osam-Ijcncev z zatrdilom, kako vzpodbujajoče vpliva in je potrebno iz ožje domovine dohajajoče sočutstvovanje, ki znači svetel žarek v temnih, britkih trenutkih, ki podvoja bojno moč junakov in jih utrjuje v zavesti, da so deležni znaka priznanja in hvaležnosti onih, ki s svojo velikodušnostjo povzdigujejo pogum in zavest voj-nikov. Ljudje dobrega, plemenitega srca, ki jim razmere dopuščajo, da se udeležujejo tega človekoljubnega dejanja, ki vsebuje po sebi najobilnejši blagoslov, prosim uljudno, da me podpirajo pri tem. Naslovi osamljencev v vojni se ustno ali pismeno poizvedo pri meni. Vem, da majhna žrtev časa, denarja in misli povzroča mnogo veselja; vem pa tudi, da lastno sodelovanje mnogo vpliva na ubla-ženje sedanje grozne svetovne vojne. V nedeljo, 5. marca priredi »Ženska podružnica družbe sv. Cirila -in Metoda v Trstu« v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu JAVNO PRI-, REDITEV na korist revnim učencem i v Trstu. Spored: 1. E. Adamič: Slovenski! dom, venček narodnih pesmi s sprem, j klavirja in harmonija. 2. O. Dev: Slo-j venske koroške narodne pesmi: a) Kam j pa pobandraš ti, bandručič moj ? b) Tička | je zaprta bva ... c) Jaz 'mam pa konjča belega . . . (mešani zbori). 3. O. Zupančič: Razgovor, dramatski prizor. 4. E. Adamič: Enoglasni zbori za mladino s spremljanjem j klavirja: a) Zapihaj južec. b) Padajo sne-j žinke. c) Molitev, d) Tepežna pesem. 5. Utva: »Mala prostovoljca«, igra s petjem v 2 dejanjih. Osebe: Mati; oče; Zvonko, Jelica, njuna otroka; Lanček, učenec, prijatelj Zvonkov; Tinče, učenec; Gozdar. Vojaka, učenci in učenke. Godi se v tržaški okolici. Spored izvajajo učenci Ciril-Metodovih šol v Trstu. Začetek ob 5. popoldne. Vstopnice so v predpro-daji pri vratarici Nar. doma. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve, se prepla- čila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi odbor ženske podružnice CMD. Podružnica v Vrdelci priredi na občno željo dne 5. t. m. ob 5. uri pop. obširno veselico z družinskim večerom, ki obeta mnogo zabave in veselja. Učenci ljudske šole na OpČinah prirede v nedeljo, dne 5. marca ob 4 in pol popoldne veselico v Mičelovi dvorani v prid fondu za sirote in vdove na bojišču padlih junakov in slovenskim narodnim šolam. Spored velezanimiv. Rojanski Sokol vabi na prireditev, ki jo priredi v nedeljo 5. marca, ob 4. popoldne v dvorani Konsumnega društva v Rojanu. Na sporedu je burka dvodejanka, kuplet in razni šaljivi prizori. Po končani prireditvi bo prosta zabava. Ker je polovica čistega dobička namenjena našim hrabrim braniteljem ob Soči, polovica pa za vzdrževanje telovadnice, se odbor nadeja obilne udeležbe od strani občinstva, ki je že tolikokrat pokazalo svojo požrtvovalnost za narodno stvar. Vstopnina znaša 40 v, sedeži 20 v. iJ' 1*1 VnfAl deček-zaSetnik se sprejme z 61 1*19 mJ lCldl tedenske plače Predstaviti se ; roditelji. Znati mora slovensko in če mogoče ;*plf-jausko in nemško — Jakob Levi. ulica S. Nicolo ?'ev 1». loo Darovi. Zlatarnica MICHELE NOK&A, Trst, Corso št. 37. Kupuje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in briljante po najvišjih cenah. 68 Dffff bi se seznanil z temperamentnim, okolo 20 Kuli let starim tržaškim dekletom. Ponudbe s sliko pod Samo enkrat se živi ' na Ina. oddelek Edinosti. — Tajnost zajamčena. 102 Za nabavo harmonike a naše vojake domobranskega pešpolka št. 5, vojna pošta 353 so dalje darovali: g. Jakob Tomi c K 1. ga. Zofija Viš-njevec K 1, ga. Marija Gram K 1, ga.. Ana Godina 40 vin., gdč. Josi pio a Pahor K 1, gdč. Dorotea Potok 40 vin., ga. Marija Kberhart 40 vin. Darovi, doSIi ces. komisarju. Tvrdka Kugv 30 K in njeni uradniki 30 K za Bdeči križ. Jakob Debelaco 10 K za vdove in sirote padlih v vojn?. Odbor za dobrodelne prireditve v Trstu 1504' K 23 v. k<->t doF'ičrk prireditve v gledališču Fenice dne 1. februarja 1< 15 na k' rLst na-im junakom nu soški fronti. Komite za prireditev, ki se je vršila 2. februaij:«. 1916 v dvorani g edališča ,Fenice" K 50*4<> v kor st skladu za vdove in sirote v vojn. padlih Tržačanov; komite za patrijotično priredi- ^ iev v Rojanu kot čisti dobiček prireditve, ki se je X vršila 2. febr. v obč. zabavišču v Rojanu K 866 (>0 ♦ za vdovinski in sirotinski sklad. * Delavci občinske plinarne K 10-T0 kot tedenski prispevek skladu za brezposelne. Za istrsko CMD je daroval g. inž. Kobi na fronti ob priliki izgubljene stave K 10. — Denar hrani uprava. Za nabavo harmonike za južno fronto polka so darovali; gdč. Valerija G >dina 40 vin., g, Jakob Tommc K 1, ga. Zofija Viš^jevec K 1, ga. Toučka Godina 40 vin., ga. Alojzija Če.njava 60 vin. Srčna hvala vsem! ZAHVALA. Podpisana se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem onim, ki so počastili zadnji spomin mojega nepozabnega soproga Jemej-a ¥enutfi Posebno se zahvaljujem č. g. Jurizza, slav. ravnateljstvu in gg. uradnik om ter usluž sencem javnih skladišč. TRST, dne 29. februarja 1916. Ivanka vdova 1/enuttl. I Umetni zobje * 2 In Brez CeDustt, zlate Krone in ofiroMi VILJEM TUSCHER konces. zobotehnfk TRST, uL Cassrma St. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Vesti IZ Gori!i& Gospod Blazij Grča, župnik v Šempasu in bivši goriški deželni poslanec, je slavil dne 3. februarja svojo 70-Ietnico. Jubilant je znana oseba v javnem življenju dežele goriške. Ne le, da je bil deželni poslanec skozi dolgo dobo 15 let, marveč je bil vedno marljiv na narodnem in gospodarskem polju. Posebno se zanima za sadjarstvo in vinogradništvo. Tudi politični nasprotniki mu ne odrekajo zaslug. Tudi v visoki starosti je še čvrst in krepak. Naj izvoli g. jubilant sprejeti tudi naše čestitke. ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici cSelle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorsio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni lisfi. >i 9« MALI OGLAS 1 aa □□ I m raiunaj o po 4 sto t. besedo. I Jfiastno tiakane besede se rača- [ najo enkrat vež. — Najmanjša ] : pristojbina znaža 40 stotini«. • I □ □ □□ Kupujem žaklje vsake vrate po najvišjih cenah. J. Stebel Trst, ul Torrente 86. 105 m diSče. se d* deklico ali žensko za otroke, če mo. oče zna kuhati. Ulica Scorzeria št. 12, skla- 104 Ces. kr. priv. Mijli Mi za trgovino in obrt (I. r. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Commercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju Vil. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3*751 /0 (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi. Blagajna je odprla od 9-12 in od 3-5 dol?. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. SlAPlirN *ma Tese\je do kmetijstva, z malo uLsUIii(Uy družino sprejme t brezplačno sta n o vanje Janko Rudolf, nadučitelj v Št. Vidu pri T pavi in sicer takoj. 101 lasfa^Sla^® dragulje, zlato in srebro rešim brezplačno in plačam za iste najvišje cene. Kupujem zastavne listke novega p. ' biaga ter plačam za 13 umetnih zebo v nom 10 K. Ulica Barrfera veccnla ši. : , drugo nad. stropje. Vsak dan od 9—; : in cd 3—5. Ha debelo samo za preprodajalce. Dr. HORVAT Noeavice. sukanec, pipe, milo, firumiieve podpet B B B M sir ^a EJ Kogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet n ke, razni gnn-bi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetilke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežico za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala ustnike, razne glavnike, zaponke Patent Knopfe' in drugo prodaja JAK03? LEVI, ulica S. Nicolo št* v. 19. • 62 TRST, Vid Car^s^a 39 Specijalist mm KOŽNB In SPOLNI BOLćZ*l! ktBKOST fin NERVGZttOSI «3 BOLEZNI v NOGAH in SKLKPUf, Sprejema od 10-2 pop* In 4*7 zvet«. ob nedeljah od 10 - 1. li^iKB^U Sišgg»ll Ljubljanska kreditna banka podružnica v Trstu ullcfl Cassrma štev. 11 ^ Bingajna Je odurla od 9—1 s Izvršuje najbolje ose v bančno široko spadajoče tmiizsKclja. Centrala: Lfufcljana. Podružnice: Spat, Celovec, Sarajevo, Gori ca in Celje. Celniška erlavrtlca K t7CS3.6GO.— Rezervni zakladi: K 1,030.009.— ircite l Vloge na knjižice obrestuje 4% (rentni davek plača banka iz svojega) tiloge na tekoči in žirs-Mun nsjfcoljs po dogovoru. Sprejema borzna nmM m vss tu- in inozemske Sorzg Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. I1EESHI II1S1II fcglflf 59 Tržaška posoliEnica in hranilnica registruvana zadvuga z omejenim poroštvom TRST - detla Caserma štv. 2, t= nad. - TRST J (v lastni p*.Ia?l) vhod po glavnih atopnjlcah. POSOJILA D&IE ta vknjižbo 5 na menice po na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po ESKOMPTUJE TRGOVSKE HENBc£ HRANILNE VLOGE od veefeega, črn tudi ni ud in jih obrestuje po Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. i Blatna urad ■*■ - Vlwn me lahko po eno krono. - ODDAJA domaČe nabiralnike (hranilpusice«. Poštno hranilnirui račun lt> CH>4. TEGEFON *t 962 Ima varnostne ceSSco (s^fe deposits) za ahm-nbo j-rođnost-nih listin, dotrum^tov in raznih dragih Trednot, popolnoma varno proti nlonu in poš-im, tuvj-no po najnovejAom akfiLnn te>* jo oddaja strankam v najem po najnižjih £enah. STANJE VLOG KiD 10 H;LS1wNOV XfcON. fofo src: 9i 5 'a ti »poli is od 3 ie 5 M9°ii Upiitija s» lui itavfr ift «rai«h urib