Poštnina plaćana t gotovini. Leto LXVm., št, 88 a Ljubljana, sreda 17« aprila 1935 Cena Din L- LOfENSKI iznaja vsaK dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. — inaeratl do 30 petit rrst & Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, već jI inseraU pettt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO tN UPRAVNI 8TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica »tov. 5 Telefon: 3122. 3123, 3124, 3125 ln 8126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3o. — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon' 81- 26 — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon 61. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JTCSEN1CE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Po Stresi in ženevi: Popolna izolacija Nemčije Vsi nemški manevri za razbitje enotne fronte velesil in za odcepitev Anglije so se izjalovili — Nemčija je ostala docela osamljena in prepuščena sama sebi, ako se noče priključiti fronti miroljubnih držav Berlin, 17. aprila, r. Vsa nemška javnost z največjo napetostjo zavjeduje potek razprave pred svetom Društva narodov o nemškem oboroževanju. Že prvi dan je izzval v nemških političnih krogih precejšnje razočaranje. Nemci so vse do zadnjega upali, da se jim je posrečilo omajati enotno fronto Francije, Anglije in Italije ter kolikor toliko pridobiti Anglijo za svoje stališče. Nejasni komunike o sklepih konference v Stresi je te npe še povečal. V Berlinu so bili prepričani, da se bo Anglija protivila obsodbi Nemčije ter da se bo na zase- danju sveta Društva narodov zavzela za to, da bo ženevska ustanova kot vrhovna politična instanca Evrope enostavno sankcionirala ponovno oborožitev Nemčije in šla mirno preko kršitev ver-sajske pogodbe. Skupni predlog resolucije, ki ga je na včerajšnji seji sveta Društva narodov stavil v imenu Francijo, Anglije in Italije francoski zunanji minister Laval, pa je vse te upe podrl. Resolucija predlaga obsodbo postopanja Nemčije in sklenitev gospodarskih in finančnih sankcij za vsako kršitev mednarodnih obveznosti v bodoče. S tem, da je pristala Anglija na ta predlog in da ga je angleški zunanji minister Simon v svojem govoru še posebej podprl, vidijo v Uerlinu dokaz, da so ostali vsi nemški manevri brezuspešni ter da je Nemčija docela izolirana. Na podporo Poljske v Berlinu niso polagali posebne važnosti, a še ta vsaj delna moralna podpora vedno bolj gine in zdi se, da se Poljska polagoma a stalno približuje stališču zapadnih velesil. Ker je že prvi dan izrednega zasedanja sveta Društva narodov pokazal, da se dogodki v Ženevi ne bodo razvijali po željah Berlina, je usmeril nemški tisk vso svojo kampanjo proti Franciji in skušal zlasti oslabiti spomenico francoske vlade, ki utemeljuje pritožbo Francije na Društvo narodov. Listi pišejo, da je Francija tista, ki je kršila pogodbo. V ostalem pa smatra nemški tisk, da predstavlja predlog resolucije, ki so ga stavile Francije, Anglija in Italija, prejudic sklepom sveta Društva narodov, ki mu v ostalem sploh odrekajo po tem, ko je docela odpovedala v pogledu razorožitve, vsako legitimacijo, da bi sodil Nemčijo zaradi njenega oboroževanja. »Berliner Tageblat« prikazuje položaj tako, kakor da je bila v Stresi sklenjena veriga cele serije vojaških zvez in paktov. Značilno je, da Ust odkrito priznava, da je za Nemčijo izgubljena nele vsaka nadaljnja podpora s strani Italije,- marveč da so razpršeni tudi vsi upi, ki so si jih delali v Berlinu glede Anglije. Ženevski dopisnik lista piše med drugim: Nihče v Ženevi ne dvomi, da so bili med Italijo in Francijo, odnosno med generalnima štaboma obeh držav obširni razgovori o tem, kako bi se vse formule o nevmešavanju in o bodočih teritorijalnih konfliktih v Podunavju avtomatično podredile vojaškim klavzulam in proglasile za povod oborožene intervencije. Tudi letalski pakt, ki je bil predlagan z londonskim sporazumom, se pretvarja vedno bolj iz defenzivne v ofenzivno pogodbo. Iz tega se po mnenju Bata vidi, kako malo važnosti pri- daje j o zapadne velesile prijateljskim in nenapadalnim pogodbam. Dejstvo, da je tudi Anglija pristala na militarizacijo ideje paktov, dokazuje, kako velika na-petost vlada na kontinentu. V Stresi se je veliko govorilo o tem, da so ostala vrata za Nemčijo odprta. Zaključni komunike s treske konference in ženevska resolucija pa dokazujeta baš nasprotno. Vse kaže, da se je Franciji in Italiji naposled posrečilo skovati okrog Nemči- je železen obroč vojaških pogodb in Nemčija je danes bolj ko kdaj poprej navezana sama nase. V nemški javnosti je to priznanje popolne izoliranosti Nemčije napravilo silno globok vtis. V javnosti se tudi opaža, da dopušča nemška vlada zelo skromna poročila o najnovejš?m razvoju mednarodnega položaja ter da skuša z raznimi akcijami odvrniti pozornost široke javnosti od zunanje politike. Razprava v ženevi V skupni resoluciji predlagajo Francija, Anglija in Italija obsodbo Nemčije in uspešne ukrepe proti kršitvam mednarodnih obveznosti v bodoče Ženeva, 17. aprila. A A- Svet Društva narodov je po tajni seji, ki je trajala komaj nekaj minut, imel včeraj popoldne javno s. jo, na kateri so začeli razpravljati o francoski pritožbi proti Nemčiji. Turski zunanji minister Ruzdi Arae je kot predsednik ©veta podelil besedo francoskemu zunanjemu ministru Lavalu, ki je v imenu Francije, Velike Britanije in Italije predlagal načrt resolucije. Laval je med drugim izjavil: Sklep Nemčije od 16 marca je treba obsoditi. Hkratu pa je treba določiti ukrepe, ki naj v bodoče poglobe učinkovitost pakta o Društvu narodov, glede organizacije kolektivne varnosti. Svet Društva napadov mora prevzeti odgovornost in ker mora skrbeti m ohranitev miru. adaj ne bo molčal in bo storil svojo dolžnost-Ni mi do tega, je nadaljeval Laval, da bi tu prešel v podrobno dokazovanje. Dejstva so itak dobro znana, saj jih navaja francoska spomenica. Vsa naša prizadevanja Ea organizacijo varnosti in miru je prekrižal aklep nemške vlade. Države, ki so v svetu Društva narodov, morajo sprejeti primarne sklepe. Med narodi ne delamo nobene razlike. Z vsemi je treba ravnati enako in vsem priznavamo enakost. Neša politika ni naperjena proti nobeni državi. Varnost, ki jo predlagamo, zahtevamo za vse. S tem potrjujemo, da se nismo odpovedali svojim idealom o miru. Po tem se bomo ravnali tudi v bodoče. Predlog resolucije, ki so jo predložili zastopniki Francije, Velike Britanije in Italije, pravi med drugim: Svet Društva narodov je mnenja, da je vestno izpolnjevanje prevzetih obrez osnovno pravilo mednarodnega življenja in pogoj za ohranitev miru. Priznano načelo mednarodnega prava jc. da se nobena država ne more razvezati prevzetih določb in jih izpremeniti brez prejšnjega pristanka druge pogodbene stranke. Ponovna uvedba splošne vojaške dolžnosti r Nemčiji od 16. marca 1935. leta je zaradi tega v nasprotju s temi načeli. Ta enostranski ukrep, ki je povzročil novo zmešnjavo v mednarodnem položaju, pomeni ograianje evropske varnosti. Angleška in francoska vlada sta B pristankom italijanske vlade pojasnili nemški vladi načrt splošne ureditve miru na ta način, da bi na podlagi svobodnih pogajanj v okviru ravnopravnosti pristopila k organizaciji miru v Evropi in k splošni razorožitvi. Pri teh pogajanjih so hoteli tudi omogočiti aktivno sodelovanje Nemčije ▼ Društvu narodov. Po Lavalu je govoril angleški zunanji minister Simon. Potrdil je. da so predlog resolucije stavile Franc'-ja, Velika Britanija in Italija soglasno. Simon je nato izjavil, da s svojimi tovariši s konference v Stresi ne prihajajo kot zastopniki svojih vlad. marveč kot Sani sveta Društva na- rodov. Svet Društva narodov bo s sprejetjem resolucije dokazal, da je v njegovih vrstah sloga in da hoče z odločno voljo okrepiti mir in varnost. Poljski zunanji minister Beck je analiziral francosko spomenico in pojasnil stališče poljske vlade o ponovni oborožitvi Nemčije. GJede razširštvt. obvez v paktu Društva narodov in okrepitve varnosti z novim paktom je minister Beck izrasil svoje oomieleke. £8£ * . J Pierre Laval V imenu Italije je baron Aloiei izjavil, da se v celoti pridružuje Lavalovemu in Simonovemu govoru. Češkoslovaški minister dr. Beneš je sprejel resolucijo, ker je treba pogodbe spoštovati. Zastopnik Španije Madariaga je s svoje strani zahteval svobodno razprave in pravico do izpreminj ovalni h predlogov. Zatem so govorili še nekateri drugi zastopniki. Danski minister Munch je izjavil, da bo zahteval od svoje vlade novi-h navodil. Seja je bila nato zaključena in se bo razprava danes nadaljevala. Nemčija bo protestirala Berlin, 17. aprila, AA. »Volkischcr Beobachter« napoveduje, da bo nemška vlada protestirala pri vseh v svetu DN zastopanih državah proti načrtu resolucije, ki so jo predložile Francija, Velika Britanija in Italija, če svet DN to resolucijo, ki Nemčijo moralno obsoja, sprejme, bo Nemčiji težko vrniti v Ženevo. Odmev v Parizu in Londonu Pričakujejo skoraj soglasno obsodbo Nemčije — Oklevanje Poljske izziva ostro kritiko London, 17. aprila, r. Listi objavljajo obširna poročila iz Ženeve ter se bavi jo zlasti s predlogom resolucije, ki ga je stavil v imenu vseh treh zapadnih velesil francoski zunanji minister Laval. Pri tem prihajajo do soglasnega sklepa, da zasluži postopanje Nemčije javno obsodbo s strani Društva narodov, da pa s tem niso zaprta vsa vrata za Nemčijo. »News Chronicle« piše, da se francoska spomenica in predlog resolucije ne sme razlagati tako. kakor da so vse pogodbe trajno nespremenljive. Nepravične in one pogodbe, ki predstavljajo nevzdrž- no breme za poedine narode, a med te spada po mnenju lista tudi versajska pogodba, se morajo izpremeniti. seveda pa ne tako enostransko, kakor je to storila Nemčija, marveč v sporazumu z vsemi pogodbeniki. Postopanje Francije je docela v skladu z londonskim sporazumom. »Dailv Telegraph« opozarja na to, da niti resolucija, niti Spomenica Francije ne zahteva nobenih sankcij proti Nemčiji. Zato so Nemčiji še vedno odprta vrata in če ima berlinska vlada resno voljo do mednarodnega sodelovanja pri organizacij)? varnosti in miru, ji Lista gospe Bogoljuba Jevtica vložena Ljubljanske kandidature Beograd, 17. aprila, r. Na sinočni seji vlade, Id je trajala od 5. popoldne do polnoči, je bila definitivno redigirana kandidatna lista z nosilcem g. B. Jev-tieem. Lista je bila danes dopoldne ob 10.30 vložena pri kasacijskem sodišču v Beogradu. Na tej listi kandidirajo za mesto Ljubljana gg. Ivan M o h o r i č in dr. Riko F u k s kot kandidata in gg Rajko T u r k in Drago K o s em kot nw mestnika. je pot v Ženevo vedno odprta. Proti francoskim predlogom ne more biti nobenega ugovora. Pariz, 17. aprila, r. Oficiozni »Petit Parisien« in drugi francoski listi v zvezi z ženevsko razpravo posebno podčrtava-jo solidarno* Francije, Anglije in Italije in smatrajo, da je ta solidarnost porok miru v Evropi. Po splošni sodbi bodo vsi člani sveta Društva narodov glasovali za predlog resolucije velesil z izjemo dveh do treh nevtralcev in morda Poljske, ki se bo najbrž vzdržala glasovanja. »Matin« ostro kritizira izvajanja poljskega zunanjega ministra Becka in pravi, da vodi poljsko zunanjo politiko tako, kakor so jo vodili njegovi davni predniki, politiko, ki je dvakrat dovedla do razdelitve Poljske. Francija je bila Poljski vedno naklonjena in jo je reševala iz najneprijetnejših položajev. Oe pa bo Poljska sedaj nadaljevala tako politiko, kakor jo je pričela pred dvema letoma, se ne bo nihče čudil, če bo tudi Francija izpremenila svoje stališče do Poljske. >Pertinax€ v zvezi s tem ponovno kritizira Lavala in mu očita, da je premalo energičen. Vse poljsko oklevanje pripisuje >Pertinax« omahljivosti Lavala in zahteva, naj se končno otrese raznih neutemeljenih pomislekov. V ostalem pa pričakujejo vsi listi, da bo v Ženevi zmagalo stališče Francije in da bo svet Društva narodov obsodil Nemčijo in sklenil primerne sankcije za v bodoče. Avgust Kelnarič je danes umrl Polnili 7* ur je bil živ v grobu, danes ob 10. dopoldne je pa dotrpel Maribor, 17. aprila (zjutraj). 2c tri dni in tri noči je zasut ne* srečni Avgust Kelnarič, katerega i:so da je še vedno negotova, a po zadnjih vesteh je tudi vsako upanje, da bi nesrečneža rešili, zaman. Ves Mari* bor je pod vtisom te čudne tragedije, ljudje se pogovarjajo samo o Kelna* riču. Kako globok vtis je napravila nesreča na vso našo javnost, dokazuje rudi zanimanje prebivalcev Ljub* ljane in drugih krajev, ki so vse dopoldne telefonično klicali naše ured* ništvo in vpraševali, kako je z ubo* gim Kelnaričem. Včeraj popoldne so začeli odko* pavati rov od vzhodne strani. Delo je zelo napredovalo in že so bili delavci 6 m globoko, a snoči okrog 23. je Kelnariča snet močno zasulo, zasut je bil tudi rov. Nato so morah vse reševalno delo ustaviti in se lotiti cd* kopavanja Kelnariča, ki je bil popol* noma zasut. Osvobodili so ga »oliko, da je ime! prost obraz in da lahko gibal vsaj z eno roko. Zopet so mu morali dovajati zrak. Od severne strani so začeli kopati nov rov. da bi vsaj od te strani prišli do njega. Ob 12. je zahteval ponesrečenec zdravnika. Dr. Kac mu je zopet dal injekcijo v levo roko. Kopanje nove ga rova pa spet ogroža njegovo živ* ljenje, kajti pri vsakem udarcu kram* pa se strese zemlja in ga zasipava. Upanja, da ty ga rešili živega, ni več. Vse kaže. da je pri reševalni akciji zaposlenih premalo delavcev. Ljudje ne razumejo, kako je m ^go-če. da odkopavajo živega človeka že četrti dan, pa ga ne morejo odkopat!. Požrtvovalni reševalci so storili sicer vse. kar je bilo v njihovih močeh, vendar so pa ljudje mnenja, da pri reševanju niso ubrali prave metode in da bi bili morali takoj poklicati strokovnjake iz Trbovelj, zlasti ko so videli, da se zemlja sproti useda. Ob 3. zjutraj je Kelnariča spet zasulo, ob 4. pa že tretjič v današnji noči. Do polnoči je bil sicer nesrečni delavec še pri zavesti, a davi ob 7. je že nezavesten. Sodijo, da bo lahko vzdržal samo še nekaj ur. Njegov obraz je voščeno bel. Nesrečnež je moral pretrpeti nepopisne muke n strašno trpljenje se mu zrcali tudi na obrazu. Novi rov so kopali že 6 metrov globoko fn imajo samo še 3 m do njega, seveda mu pa preti ista ne* varnost, kakor pri usodnem rovu. ki se je sesul, predno so prišli do Kelnariča. Okrog 2. zjutraj je Kemarič ves obupan prosil: »Rešite, za božjo voljo, rešite meU Neki delavec ga je tolažil, češ: .»Gusti, če si že toliko pretrpel, potrpi šc ma» lo, te bomo že rešili.« Zopet je ne* srečnež kriknil: »Rešite me, rešite me. ali pa me kar ubijte!« Maribor, 17. aprila (ob 11.) Od 4. ure naprej so dajali nesrečnemu Kelnariču ves čas kavo, čaj in konjak, zadnjo rano je pa zavžil okoli pol 5. zjutraj, in sicer nekoliko tople juhe. Nato so mu spet dajali kavo, čaj in konjak. Ob 7. je bil že onesvesčen, vendar se je spet malo zavedel, a ob 8. zjutraj je omedlel. Ko so ga nekoliko pozneje vprašali, kako mu gre, ni več odgovoril in tudi ni reagiral, ko so mu pritisnili žarnico na obraz. Ob tričetrt na 10. se je spusti-1 v globino zdravnik dr. Turin, ki je ugotovil, da nesrečnež umira in ob 10. je nesrečni Kelnarič omr!. Smrt ga je rešila strašnega duševnega in telesnega trpljenja, saj je bil živ v grobu polnih 76 ur. Tako je torej dotrpel mučenik, kakršnega menda še ni bilo na svetu. Vpričo velike množice gledalcev, ki jih je prignalo na kraj nesreče deloma sočutje, deloma pa tudi gola radovednost, je trpel nepopisne muke, tri dni in tri noči je gledal smrti v obraz, nad seboj je pa videl in slišal ljudi, klica1 jih jc na pomoč in jih za božjo voljo prosil, naj ga rešijo. 2e je bila rešitev blizu, že je nesrečnež mislil, da bo zdaj zdaj rešen groznega objema, pa se je zopet podsula zemlja in strašne duševne muke so se znova začele, da je postalo telesno trpljenje še strašnejše. Zdaj je Kelna riče v a čaša trpljenja izpita do dna. Če je kdo na svetu zaslužil kot mučenik spomenik, ga je zaslužil on. Naj mu bo zemlja lahka vsaj zdaj, ko je v njenem krutem objemu dotrpel. Vremenska nanoved Dunajska opoldanska vremenska na-poved za četrtek: Predhodno poslabšanje vremena s padavinami hladno Sorzna poročila. Ljubljanska borza Devize (z všteto premijo 283%). Amsterdam 2961.80—2976.40, Berlin * 756.08— 1760.95. Bruselj 743.2—748.08. London 212L65--214.71. Newvork 4355 43—4391 74, Pariz 289 60—291.03. Praga 183.35—1S4 46, Trst 364.30—367.29 Avstrijski "Hing v privatnem kliringu 8.70—8.80 INOZEMSKE BORZE. CuHh. 17 aprila Beograd 7-20, Pari« 20.28. London 16.—. Newyork 80«.—. Bruselj 52.35. MIlan 26.S75, Madrid 42.236. Amsterdam 208.425. Berlin 124.». Dunaj 58.—, Piaga 12.91, Varšava 58.25, Btika- / »gEOTBlf 5K1 If AROtk, dne 17. aprila 1935 Stev. 8h Proslava dr. Marnovega jubileja Zasluženo priznanje plodoaosnega jubilantovega dela in velikih zaslug za razvoj našega tujskega prometa I .illhl sirili 17 Bnrila I Tva-ra nion nrorl;flHni I- <-r /!• T n M A i i Ljubljana, 17. aprila že dolgo Ljubljana ni videla tako lepe in intimne proslave, kakor včeraj popoldne v svečani sejni dvorani Zbornice za TOI. Ljubljanska Zveza za tujski promet za Slovenijo, ki je po vojni prevzela delo prejšnje Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem, je namreč praznovala 30-let-nico svojega obstoja, 30-letnico turističnega udejstvovanja svojega zaslužnega predsednika dr. Rudolfa Marna in obenem tudi GO-letnico njegovega rojstva. Slavnostne seje so se udeležili najvišji predstavniki naših oblastev in ustanov in tako dali najlepše priznanje plodonosnemu delu, ki ga je opravila naša zveza na čelu s predsednikom dr. Marnom Slavnostno sejo jc otvoril sam jubilant in v jedrnatih besedah očrtal pomen zvezdnega obstoja in njeno dosedanje delo. Takoj po njegovem govoru je povzel besedo namestnik bana in njegov pomočnik g. dr Otmar Pirkmajer, ki se je v imenu banske uprave zahvalil zvezi in njenemu predsedniku za požrtvovalno to naporno delo ter obenem obema izrekel priznanje. Predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Je-lačin je v imenu naše najvišje gospodarske ustanove izrekel dr. Marnu in zvezi zbornične to svoje čestitke ter poudarjal veliko važnost tega dela za naše narodno gospodarstvo. V imenu ljubljanske sekcije Avtokluba je spregovoril g. dr. Ciril Pavlin, v imenu Zveze industrijcev glavni tajnik tož. šuklje, v imenu Jadranske straže njen predsednik g. Pogačnik, v imenu zdravilišč naše banovine g. dr. Fran ster, ▼ imenu osrednjega SPD njegov predsednik g. dr. Pretnar, a tudi zastopniki drugih odličnih ustanov so izrekli svoje priznanje to čestitke. Takoj po proslavi 30-letnega udejstvovanja naše Zveze za tujski promet je imel na predsednika in jubilanta g. dr. Marna svečan nagovor član odbora to predsednik gostinskega odseka Zbornice za TOI g. Ciril Majcen, ki je v izbranih besedah naglasi!, da delo Zveze za tujski promet pomeni obenem tudi delo samega jubilanta, ki nikdar ni omagal to ki mu nikdar nobena žrtev ni bila prevelika, kadar je bilo treba delati za povzdigo te važne panoge našega narodnega gospodarstva. Z živahnim aplavzom so navzoči pozdravili jubilanta in mu želeli še mnogo let v delu za povzdigo našeg-a tujskega prometa to našega narodnega gospodarstva. Zvečer ob 20. je Zveze za tujski promet priredila v dvorani hotela Metropol časten večer, da se dr. Marnu za njegove zasluge oddolži in mu izrazi iskrene čestitke. Številna udeležba najuglednejših predstavnikov naše javnosti je dokazala, kako risoko cenimo jubilantovo delo to kako ve-tike simpatije uživa med nami dr. Mam. Na večeru je bila izrečena cela vrsta prisrčnih napitnic to zdravic. Prvi je spregovoril v imenu mariborske Tujsko-prometne Komedija z zamenjanim konjem Litija, 16. aprila. Včeraj zjutraj smo imeLi pri nas kinematografsko senzacijo. Posestnik Tič je kupil pred dnevi tretjega konja, za katerega ni imel več prostora v Lastnem hlevu, čez noč ga je imel pri sosedu. Sosed pa je prejšnji večer prodal drugega konja nekemu kmetu v okolici. Domenila sta se, da bo poslal kanet po konja že na vse zgodaj. Kmetov sto je prišel po konja v času. ko so odhajali hlapci k zajtrku. Vptrašal je enega izmed njih, katerega konja, naj vzame. Hlapec je menil, da je prišel po Tlčevega konja in mu je pokazal tistega, ki je vsako noč gostoval v njihovem hlevu. Fant je ros odvezai konja, ga zajahal ter veselo pognal proti domu. Ko so hlapci odSll s konji na vožnje, pa je prišla po domačega konja tudi Ti-čeva hčerka, ki bi ga napojila in odgnala domov. Prestrašila pa se je, ko je zvedela, da je njihovega konja že nekdo odgnal. Stekla s to novico brž domov, domači pa so pohiteli takoj na orožniško postajo povedat, da jim je bil ukraden konj. Orožniki so zasedli kolesa in odhiteli na vse strani za tatom. Ena izmed patrulj je zvedela, da je zgodnji jahač krenil v Koetrevniško dolino. Ko so dospeli h kmetu orožniki in pa okradeni litijski posestnik, se je pa izkazala resnica in so se seveda prisrčno nasmejali, ker so iskali ukradenega konja, ki sploh ni bil ukraden, temveč samo zamenjan. VII. javna produkcija Ljubljana, 17. aprila Na predzadnji izmed stilno zaokroženih produkcij, na včerajšnji sedmi, smo slišali pod naslovom »Predklasika in klasika« v prvem delu po eno arijo Gior-danija, Orlandinija, Caldare in Pergole-sija. Prvi del je pel Žagar Drago (VI. 1. sr. šV) učenec prof. Preglja, drugi dve Rudolf Vida (VL 1. sr. š.) iz šole prof. \Vistinghausnove. Pevski stil arij orato-rijev, oziroma oper te dobe zahteva poseben študij, posebno nego tona, širino melodičnih in dinamičnih linij, umerje-nost in smiselno ubranost, je v sredini med cerkvenim in svetnim slogom .n se tudi najboljšim pevcem ne udaja rad. Drugi del produkcije je bil posvečen H.ndlu in Bachu, čijih rojstvo 230 letnico praznujemo leto«. Lubec Roza (VI. r srč. š.) iz komorne šole prof. Šlaisa je lepo izglajeno igrala Handlovo »Sonato« v f-duru, izredno nadarjeni Turšič Ivan (III. 1. sr. sL) učenec prof. Janka Ravnika Bachov »Preludij in fugo« v f-molu, Pe-trovčič Tone (V. 1. sr. š.) gojenec prof Foedranspergove je zapel s prav izklesanim tonom po eno Bachovo in Handlovo arijo, Hrašovec Silva (m. 1. vis. šole) ena izmed najodličnejših učenk prof, J. Ravnika pa Bachovo »Kromaticno fantazijo in fugo« za klavir. Zelo mnogoštevilno obiskano produkcijo je sklenil konserva-torijski godalni orkester pod vodstvom zveze njen predsednik g. dr. Jancič Takoj za njim je povzel besedo pomočnik bana g. dr. P i r k m a j e r, ki je zlasti naglasa! zasluge dr. Mama pri ustanavljanju tujsko-prometnih ustanov na področju bivše mariborske oblasti to ponovno izrekel njegovemu delu priznanje, a k življenjskemu jubileju iskrene čestitke, v klenih besedah je poudarjal pomen zvezinega to dr. Marnovega dela ljubljanski župan g. dr. Ravnihar, naglašujoč, da Ljubljana ni niti industrijsko, niti trgovsko mesto, nego predvsem središče tujskega prometa velike to lepe Slovenije, pa je tedaj dolžna jubilantu to zvezi največjo zahvalo. Obenem je izrazil željo, da bi tudi odslej naša mestna občina delala skupno s to našo najvišjo tujsko-prometno ustanovo, ki jo bo tudi z vsemi silami podpirala. Predsednik ljubljanske sekcije JNTJ g. Virant je naglaSal, da je časopisje vedno z razumevanjem podpiralo naša tujsko-prometna stremljenja, a obenem s čestitkami je izrekel jubilantu zagotovilo, da bo tudi odslej časopisje v polni meri zastopalo nase turistične težnje. V iskrenih besedah so čestitali jubilantu še predsednik občine Kranjske gore g. Lavtižar, postni direktor g. dr. T a v z e s, predsednik Zbornice za TOI g. J e 1 a č i n, ki se je jubilantu zlasti zahvalil v imenu slovenskega trgovstva, bivši narodni poslanec g. C e -r a r v imenu kamniške mestne občine to kamniškega Tujsko-prometnega društva, podpredsednik g. Smerkolj v imenu trgovskega društva 2>Merkur«, predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI g. R e -b e k v imenu slovenskega obrtništva, predsednik g. Pogačnik v imenu Jadranske straže to Aerokluba, podpredsednik g. dr. Pavlin v imenu JZSS, predsednik gosp. Praprotnlk v imenu Avtokluba, Zveze industrijcev to predsedstva ljubljanskega velesejma, predsednik g. inž. Bar ti v imenu centrale to ljubljanske sekcije Ju-goslovenskega touring kluba, predsednik g. tož. šuklje v imenu SK Polža, predsednik g. Majcen v imenu gostilničarjev dravske banovine, predsednik g. dr. Stare v imenu JC lige to svojem lastnem kot eden najstarejših prijateljev dr. Marna, ravnatelj to banski svetnik g. dr. g t e r v imenu odbora Zveze za tujski promet, načelnik g. Deržič v imenu zveztoe ekse-kutive in končno ravnatelj g. Pintar v imenu zvezinega uradništva. Za čestitke se je kratkih besedah zahvalil vedno skromni jubilant, češ, da ni zaslužil tolikega prizmanja. Naglašal je, da je storil le svojo dolžnost to to. kar mu je velevala ljubezen do širše in ožje domovine. Na prošnjo, ki so jo izrekli vsi govorniki, in po svojem lastnem nagibu je izjavil, da bo tudi odslej vso svojo ljubezen in vse svoje izvenuradno delo posvečal po-vzdigi našega tujskega prometa, ki naj napreduje iz leta v leto to tako zboljSa naš splošni gospodarski položaj. prof. L. M- Skerjanca z znamenito »Air« rz Bachove d-dur suite in s 3. »Concerto grosso« ali »brandenburskim« koncertom, ki jih je Bach komponiral šest za mejnega grofa Ludviga Brandenburškega. Za brezhibno izvajanje teh svojevrstno kompliciranih del je treba seveda izčrpnih vaj, ki jih obsežna šola ne more imeti poljubno število na razpolago. Kljub temu sta bila oba Bacha izvajana kar moč dostojno in zaokroženo. Klavirsko spremi je van je pri pevskih in pri solo-violinski točki so smiselno oskrbeli Vodušek Valens, Menardi Pija in Osterc Marta. —č. Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri cowboyski film Prerijski volk Senzacija zapada Vstopnina 4.50 i n 6.50 Din. Obrtniški počitniški dom Ljubljana, 17. aprila. že lani se je osnoval pod okriljem Društva jugosloveLskih obrtnikov, podružnica Ljubljana — mesto, poseben odsek, ki je imel nalogo poiskati primerno zemljišče za zgraditev obrtniškega počitniškega doma. Tako je odsek na čelu z g M. Mucom, krojaškim mojstrom in pisateljem, pregledal več terenov v Kamniških planinah to drugod, ki bi prišli v poštev za zgradbo doma. Toda preostri pogoji to prevelika oddaljenost, ki bi bila zvezana s prevelikimi stroški, so odsek odvrnili, da bi iskal terene dalje drugod, temveč se je omejil na čim bližje terene. Tako se je odseku ponudila prilika proti koncu lanskega leta, da je bilo naprodaj kmetsko posestvo v bližini Medvod, ki je odgovarjalo namenom. Ustanovljena je bila posebna zadruga >Dom jugoslovanskih obrtnikov«, r. z z o. z. v Ljubljani, v katero je vstopilo takoj veliko ljubljanskih in okoliških obrtnikov kot članov ter je zadruga kupila po sklepu ustanovnega občnega zbora omenjeno posestvo na Govejku, ki meri aron-dirano skupno 380.000 kv. metrov, sveta. Načelstvo zadruge je takoj po nakupu pričelo s pripravami, da kmetsko hišo preuredi zaenkrat zaradi pomanjkanja denarja v skromnem obsegu za dom. Počitniški dom je zaenkrat urejen tako, da v njem prebiva oskrbnik, ki bo tudi nadalje obdeloval kmetsko posestvo in ga izholjšal, ker hoče zadruga obdržati značaj, kakršen je bil doslej. Poleg tega pa bo velika soba v pritličju za krčmo ter zaenkrat dve sobi za prenočevanje gostov. Akcija obrtništva v tem pogledu je našla tudi povsod razumevanje ter uživa zadruga razne ugodnosti. Ker je posestvo tudi gozdno, je banska uprava že brezplačno naklonila večje število sadik za pogozditev, kar je že deloma storjeno, nadaljevalo se pa bo prihodnje leto. Svečana otvoritev doma bo na velika ponedeljek ob 11. uri dopoldne s službo božjo to blagoslovitvijo doma ter posestva, kar bo opravil g. knezoskof dr. Gregor!j Rozman. Dostop na posestvo je mogoč vsakomur po izredno zložni poti od Sv. Katarine, Medvod to škofje Loke. Prvi dve poti sta iz naznačenih smeri že tudi markirani, na križiščih pa so postavljene potrebne označne table. Z otvoritvijo tega prvega obrtniškega počitniškega doma, ki je prva izrazito obrtniško-socialna ustanova, je podan zadrugi »Dom jugoslovanskih obrtnikove temelj za nadaljnje uspešno delo to razvoj v tej smeri. Obrtništvo pa si je pridobilo s tem prepotrebno lastno zatočišče ter smo uverjeni, da bo obrtništvo to svojo ustanovo tudi podpiralo to izpopolnilo. Prepričani smo tudi, da bodo merodajni činitelji, kakor tudi ostala javnost stremljenje našega obrtništva podprli, da se bodo počitniški domovi obrtništva gradili, obrtništvo pa bo s tem pridobilo važne socialne ustanove. Akademija pomladka RK na Viču Vič, 15. aprila. V proslavo praznika pomladka Rdečega križa je priredil naš pomladek na Viču v soboto to včeraj popoldne v dvorani So-kolskega doma lepo akademijo, ki je delala čast prirediteljem to izvajalcem, v soboto je šolska mladina napolnila sokoLsko dvorano do zadnjega kotička, včeraj pa je bila udeležba občinstva sramotno majhna — saj se je zbralo v dvorani komaj 60 ljudi. Navzoči so bili sreski šolski nadzornik g. Ivan Mihler, starosta Sokola br. Borštnik s člani uprave, pogrešali pa smo zastopnike občine, krajevnega šolskega odbora to obč. org. Rdečega križa. Mladina je zaslužila več pozornosti to večjega obiska. Spored akademije je bil zelo pester to dobro pripravljen. Uvodoma je učenka Podgorska lepo govorila o nalogah to ciljih Rdečega križa, posebej pomladka, ki mu je glavna dolžnost pomagati svojemu bližnjemu v stiski. Spomnila se je blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedtoitelja, čigar spomin so navzoči počastili b slava klici to nato mladega kralja Petra n. z zdravo klici. Po govoru sta dva pomladkarja deklamirala Albrehtovo >Podmladkarji< in Neubauerjevo »Rojakom tam preko«. Pod vodstvom učitelja g. Berceta je mladinski pevski zbor lepo to ubrano zapel Adamičevo »Molitev«, Pregljevo >Neka živi Jugoslavija« to državno himno, ki so jo vsi stoje poslušali. V režiji učiteljice gdč, Kaligerjeve je šolska mladina uprizorila igrico »šola v nebesih«, ki je bila prav dobro nastudirana ter so bili mladi igralci deležni navdušene pohvale. Akademija je dosegla lep moralen uspeh, gmotni pa bi bil lahko večji, saj je bil čisti dobiček namenjen revnim učencem. Občni zbor ,Zvona* Trbovlje, 16. aprila. V petek zvečer se je zbrala v mali dvorani tukajšnjega Sokolskega doma naša najstarejša pevska družina, trboveljski »Zvon«, da položi obračun svojega delovanja v preteklem poslovnem letu. Občni zbor je vodil predsednik g. inž. VrbiČ, ki je uvodoma v lepih besedah slavil spomin velikega kralja mučenika, ki nam ga je pred 6 meseci v Marseilleu ugrabila zločinska roka brezsrčnega atentatorja. Zbrana pevska družina je počastila spomin velikega kralja s trikratnim »slava« klicem. V svojem poročilu je predsednik g. inž. Vrbič poudarjal, da je bilo delovanje »Zvona« tudi v preteklem letu pod vplivom splošne gospodarske depresije. Pevska družina je pričela v začetku letošnjega leta živahno delovati. Vse vaje po novem letu so ■bile polnoštevilno obiskane. To je dalo vodstvu zbora pogum, da se je pričelo baviti z mislijo večje pevske prireditve. Naštudiran ta organiziran je bil koncert, na katerem m sodeloval le kompleten zbor. marveč tudi močan orkester najboljših godbenikov. Prireditev je vsestransko dobro izpadla, kar je pripisati predvsem požrtvovalnosti pevcev, kakor tudi organizaciji r/rireditve, ki je bila v dobrih rokah. V zastopstvu tajnika, ki se je med letom preselil v Maribor, je podal tajniško poročilo g. Pran Ravnikar Društvo šteje 71 rednih članov to članic ^r 94 podpornih članov. Zbor je sodelovaT na »Slavčevi« proslavi v Ljubljani ter sodeloval pri proslavi 25-letnice trboveljskega Sokola ter vseh žalnih svečanostih ob smrti blago-pokojnega kralja. Največja prireditev društva, letošnji koncert, je bila tudi največji uspeh društva. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo društvo čez 6000 Din dohodkov to nič manj izdatkov. Pregledovalec računov g. Ličar je našel blagajno v polnem redu, zato je predlagal zahvalo to razreš-nico. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika učitelj g. Jesih Adolf, ker je stari predsednik prosil pevsko družino, da ga z ozirom. na preobilico dela reši te dolžnosti. V odbor pa so bili izvoljeni gg. Hvala, Ravnikar, Peterca, Saje Alojz, Abram, Dolin ar, Delničar, ga. Plevčak, Moli, Se-livšek in Medvešek M^"**, pregledovalcem računov pa gg. Saje Prane to Mesko Milan. Pri raznoterostih se je razpravljalo o raznih internih društvenih zadevah, zlasti tudi o vprašanju, da-li naj bi zbor tudi v tekočem letu priredil sličen koncert, kot je bil zadnji, ki je bil eden največjih in najuspelejših v zadnjih letih v trboveljski kotlini. To so res skrajno nizke cene! Prima športni suknjiči po 98 Dir VELIKA IZBIRA oblek, Tranichouthov, pumparic, modnih hlač I. t. d. — Res poceni kupite le pri PRESKERJU v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. l.i I Amalija Magdić J ■■■■■^■■■■■■■■Bbi Ljubljana, 17. aprila. V ponedeljek zjutraj je bila znana in ugledna ljubljanska trgovka ga, Amalija Magdi če va še v svoji trgovini na Aleksandrovi cesti in prav živahno je kramljala s tremi potniki. Tudi pri kosilu je bila dobre* volje, okrog 14.15 ji je pa nenadoma postalo slabo in tesno pri srcu. Domači so morali pozvati zdravnike, ki so si zelo prizadevali, da bi gospe rešili življenje, toda vsa njihova pomoč je bila zaman in okrog opolnoči je po kratkem trpljenju izdihnila Pokojna ga, Amalija Magdičeva je bila rojena L 1886 v Novem mestu kot hčerka znane Korničeve rodbine. Leta i°09 se je poročila s pokojnim Pavlom Magdičem, s katerim sta skupno otvorila modno trgovino z damskimi potrebščinami na vogalu Aleksandrove in Selenburgove ulice, kjer je še zdaj. Podjetje je lepo uspavalo in trgovina si je kmalu pridobila sloves solidne tvrdke. Po moževi smrti 1. 1918 je ga, Magdičeva sama vodila trgovino in čeprav so bile takrat razmere težke, se ji je posrečilo, da si je trgovina ohranila svoj sloves in si pridobila še večji ualed. Leta 1936 se je drugič poročila in sicer s podpolk. Milivojevičem. Pokojna je bila ljubezniva in značajna žena rudi v zasebnem življenju, vzorna mati svojim štirim otrokom, a pogrešali jo bodo rudi mnogi siromaki, ki jim je bila prava do-brotnica. Naklonjena je bila tudi mnogim našim društvom. Za pokojno žalujejo poleg soproga podpolkovnika Milivojevića sin Pavel, ki ji je bil v zadnjem času močna opora v trgovini, ter hčerke Slavka, por. Koser, Meta in Jelka. Vzorni trgovki in zlati materi bodi ohranjen časten spomin, bridko prizadetim svojcem naše iskreno so-žaljel I Marija Kokaljeva I Ljubljana, 17. aprila. Jutri sprejme slovenska zemlja v svoje okrilje ženo, ki je svoj čas z veliko vnemo nacionalno in socijalno delovala v javnosti ter v raznih ženskih dmštvih — Marijo Kokaljevo, vdovo odvetnika drja. Al. Kokalja. Mnogo let je predsedovala ženskemu društvu »Gospodinjska šola«, ustanovljenemu 1. 1897 v Ljubljani. Kot vestna predsednica je skrbela, da so dobivala dekleta iz manj imovitih krogov — večinoma tvorniške delavke — v obliki večernih tečajev praktičen 'poduk v kuhanju, šivanju in drugih gospodinjskih poslih. Bila je tudi odbomica Splošnega ženskega društva, ki je imelo spočetka svoje prostore skupno z gospodinjsko šolo na Rimski c. 9. Dalje je delovala v Ciril Metodovi družbi in je bila tudi član kuratorija višje mestne dekliške šole. Predvsem pa je bila pokojnica vzorna gospodinja, energična in dalekovidna, predobra žena, nadvse skrbna in blaga mati, požrtvovalna ter mila babica ter vedno vneta rodoljubka. Ustvarila je svoji obitelji v Marmontovi ulici lep dom, ki ostane vnukom trajen spomenik na energično podjetno babico. Ena izmed njenih hčerka je ugledna zdravnica v Varšavi, druga profesorica v Ljubljani, sin pa inženjer v Vevčah. Dokler ni bolezen zlomila včasih toli odpornega telesa in železne volje, se je udejstvovala pri vseh narodnih in karitativnih prireditvah. Bodi vzgledni ženi, hčeri znane delavne In nadarjene rodbine Omerzovc v Kranju, ohranjen blag spomin! M Elitni kino Matica m Telefon 21.24 Samo še danes ob 4., 7.9. Vi PESEM POMLADI v katerem poje slavni tenor RICHARD TAUBER Glasba: FRAN SCHUBERT. Rezervirajte vstopnice« 1 mHSHHB Dve smrtni nesreči Celje, 17. aprila. Včeraj popoldne se je peljal iz Celja proti Laškemu 26 letni delavec Ivan Roj-ko, doma iz Krčevine pri Mariboru. Mož si je hotel menda skrajšati pot in je blizu čuvajnice v Premerjjih vrgel z vlaka najprej svojo prtljago, nato pa je še sam tvegal skok iz drvečega vlaka. Svojo drznost je pa plačal z življenjem. Priletel je namreč tako nesrečno, da si je prebil levo sence in nezavesten obležal. Takoj so ga prepeljali v celjsko bolnico, kjer je pa snoči ob 19.30 podlegel poškodbam. Pri Rojku so našli vozni listek za progo Sušak—Ptuj in domnevajo, da je morda vstopil v napačni vlak ni da je zato med vožnjo skočil iz njega. Pokojni je bil v službi pri trgovcu pohištva Erazmu Segi na Sušaku. V ponedeljek zvečer so pa našli na progi blizu Levca razmesarjenega nekega moškega, v katerem so spoznali 20 letne- ga delavca Franca TevŽa iz Mozirja. rte-srečnel je menda v obupu sam skočil pod vlak. Truplo so prepeljali v celjsko mrtvašnico. 48 eca KOLEDAR. Danes: Sreda dne 17. aprila k atoli ta nI: Rudolf. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pisem pomladi. Kino ldea»: Quick. Kino Dvor: Prerijski volk. Kino Šiška: Solnčni žarki. DEURNE LEKARNE. Danes: Mr. I^eustek Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komo tar, Vič, Tržaika cesta. Pride smeh in veselje »Ljubezen cigana" Georg Aleksander R. A. Roberts Iz Celja —c Napad z vilami. V št. rvtru \ Savinjski dolini je v nederjo neki hlapec- v nropiru napadel 241etnega hlap. Martina Provina z vilami in ga močno poškodoval po desnem ramenu. Provi n se acrravl v cerjFkl bolnici. —~c Nesreča v Soli. Te din: |a nek! učenec v šoli sunil lOletno poseatnJkovo hčerko Antonijo Frecetovo. Deklica je pa dfla in si hudo poškodovala dfsno roko —c Tatovi koles so se začeli zopet gibati. V torek med 9. in 9.16 je nekd< ukradel g. Božidaru Zgoneu, kontrolorju mestnega avtobusnega podjetja, rz nek. veže na Trgu kralja Aleksandra 14)00 Din vredno črno pleskano moško kol' znamke »Special Meteor«, tov. štev 198394. evid. stev. 2-11.013-3. Kolo Je bi V last mestnega poglavarstva. —c Brivnice v Celju bodo na velik nočno nedeljo zaprte, na velikonočni ponedeljek pa odprte od pol 8. do 11. dr. poldne. Iz Litije — Preložen obisk g. bar«. Veeraj j« bila napovedana inspekcija g. bana, ki pa je svoj obisk v Litijo zaradi nujnili državnih poslov preložil na čas po praz nikih. Po prvotnem razpored« bi e< udeležili budi Višnjegorci sprejema v I. taji, na njih utemeljeno prošnjo pa jo c ban odredil, da bo obiskal višnjegorek Okraj posebej, kamor je krenil že dnn< popoldne. — Drevi zanimivo predavanje o Bolgariji. Današnji dan posvooa naša Ljubaka univerza naši bratski sosedi Bol^a riji. Predavatelj ZKD g. dr. Amošt Rrilrj. ljubljanski magistratni svetnik in giavn< tajnik osrednjega odbora SPD. nas br povedel v Bolgarijo in nas bo seznanil z običaji, razmerami in domovino bratov na vzhodu. Popoldanska predavanje, ki Je namenjeno za mladino iz Litije, šmart-na in Ponovi, se bo pričelo ob 16. uri. predavanje za odrasle pa bo ob 20. uri. Zanimivi predavanji bo tolmačilo 100 diapozitivov, zato se bosta vršili v našem kinu Draga. Predavanje odličnega gosta bo obenem zaključek letošnjega eflđlrl i predavanj naše Ljudske univerze. — Pred zaključkom šahovskega turnirja. Razvidnlca o rezultatih šahovskega turnirja, ki se odigrava v igralnem lokalu pri Urški, je že skoro vsa izpopolnjena. Od 14 igralcev Je odstopil zaradi službene odsotnosti g. Zapusek. Na prva mesta 60 se povzpeli dentist g. Glavič E5do, ki je dobil 10 partij in le 1 izgubil, visokošolec g. Zdravko FI1« ima 10 toč/k brez izgubljene partije ter g. Obračune Drago, ki ima 7 točk in 1 negativno Igro Med dobro plaši ranimi so tuđi g. Rotar Lado, Nace Ahlin ter Nadlfcar Nace, ki Je odnesel na ljubljanskem turnirju eno prrvih mest ter nagrado. Turnir bo na slovesen način zaključen o veliki noči. Nase gledališče * DRAMA. Začetek ob 30. url Sreda, 17. aprila: Malotnescani. Red Sreda. Četrtek, lfi. aprila: Slehernik. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Petek, 19. aprila: ob 15. uri Slehernik. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Sobota, 20. aprila: zaprto. Nedelja, 21. aprila: ob 15. uri Slehernik, ■izven. Znižane cene od 20 Din na-vsdol. Oh 20. uri: MaJotmeščani. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 22. aprila: Bunbury. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. uri. Srede, 17. aprila: zaprto. Četrtek, 18 aprila: zaprto. Petek, 19. aprila: ob 18. uri Parsifal. Izven. Sobota, 20. aprila: zaprto. Nedelja. 21. aprila: oh 20. url Traviata. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol. Ponedeljek, 22. aprila; ob 15. uri Parsifal. Izven. Taki so moški. — Na vse kriplje si prizadevam, pa ne morem odpreti te konserve. — Da te le sram ni, pa še praviš, da si kanaervatorist! \ POMOČ V SI L I ^tev. 88 DNEVNE VESTI "— te Brna na Oplenac. V nedeljo popoldne so se odpeljali členi 6J lige lx Brna v Beograd, odkoder so odpotovali na Oplenac da se poklonijo manom kralja Aleksandra in polože na grob venec. Is Beograda odpotujejo skupno s pevskim zborom Opuse v Skoplje, na Ohridsko jezero, na Kosovsko polje Ibd. Ialetnike vodita jugoslo venski konzul v Brnu prof. inl. FiEkuka In tajnik ČJ lige Stanislav Janek. — Letošnji kongres naših pravnikov. Po sklepu stalnega odbora kongresa pravnikov bo letošnji, po vrsti sedmi kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije od 8. do 10. septembra v Beogradu. Na dnevnem redu je vprašanje jamstev sodniške neodvisnosti, izenačenje prava pogodbenega zavarovanja, kazensko pravna odgovornost organov in uradnikov denarnih zavodov ter pravice zagovornikov med pripravljalnim postopanjem. Kongresu bo predsedoval finančni minister dr. Milan Stojadlno-vić. — Graditev jadranske turistične ceste. Prvi obrok v znesku 5 milijonov Din za zgraditev jadranske turistične ceste od Velebita do Rogoznice in Gradca pri Metkoviću je že nakazan splitski podružnici Državne hipotekarne banke in tehnični oddelek banske uprave ima ta denar na razpolago, da bodo lahko takoj začeli graditi cesto. — Zagreb dobi novo bolnico. Včeraj dopoMtne je imel odigos4oven&kih poljoprivrednih Btručnjaka s sedežem v Beogradra«. Nase društvo bo pristopilo v isto na občnem zooru, ki se bo vršil v Izbijani M Časa velesejima (polovična voznlna) dme 9. Junija (hinkošti). Zato je važno, da se občnega zbora udeleži vsak član ter interesent kot opazovalec. Vabljen je tudi predsednik našega novega »Udruženja poljuprivrednih stručnjaka za kraljevinu Jugoslavijo« univerzitetni profesor dr. J. Joeipovič iz Beograda, Kot delegat pri ustanovni skupščini tega novega Udruženja je zastopal naše društvo višji insipektor v pokoju Franc Gombač. Isti bo imel tozadeven referat na občnem zboru. Kolike važnosti je novo ndo-uženje, se bo videlo v kratkem. Zato vse članstvo Že sedaj oposarjamo na ta zgodovinski dogodek v razvoju in okrepitvi nas vseh. Razpravljalo se bo nadalje tudi o »Posmrtni pomoči D. K. S.c, ki jo bo treba popolnoma reorganizirati ali pa likvidirati. Člani tega odseka se na to posebno opozarjajo. Jeseni bo društvo priredilo izlet na Oplenac na grob ViteSkega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja in dalje v Južno Srbijo, Ohrid itd. Kdor se misli tega izleta udeležiti, naj se ne vete na druge temu sFrčne Izlete. — Tajništvo D. K. S. Pride smeh In veselje »Ljubezen cigana" Georg Aleksander R. A. Roberte skrila v omaro. BorSčak je potegnil revolver in ker ni mogel odpreti omare, da bi ustrelil Amalijo, je pognal sebi kroglo v glavo. — Ob Ionska še zdaj niso naili. Zagrebška policija še vedno zaman išče Ambroža Oblonška. ki je zaklal Ano Pekšić in težko ranil svojo ljubico Korenovo. W policajev Je priredilo včeraj nočno racijo po severovzhodnem delu mesta, toda o mordlcu ni duha ne sluha. 100 odst. vaših želja bo izpolnjenih, ako boste inserirali v velikonočni številki »Slovenskega Naroda«, Id izide posebno pestra In v povečani nakladi. Zlasti trgovci, gostilničarji in obrtniki naj ne zamude ugodne priložnosti. — Oglase sprejema uprava do 19. t. BL do 18. ure. Iz Ljubljane —lj Gajevo ulico urejujemo vaako leto, vendar bo treba še čakati nekaj let, da bo primerna za parkiranje avtomobilov, za kar so jo namenili in da bo tudi ustrezala za vozni promet. Tlakovali je baje ne bodo prej, dokler ne bo povsem izzidana, čeprav bi jo že lahko, ker so robniki položeni na obeh straneh. Te dmi So cestišče zopet utrdili začasno s parnim valjarjem, da bo cesta vsaj prevozna. —Ij Posebno veselje in posebne navade imajo nekateri mestni škropilci, da skrope tudi po ljudeh, ne le po cestah. Včasih jo meščan izkupi seveda le po nesreči, ker delavec ni mogel dovolj hitro zapreti vode, a mnogi se tudi pritožujejo, da ta ali oni škropilec rad ošvrkne po ljudeh. Dame jokajo nad uničenimi oblekami, ki ne prenese mešanice prahu in vode in si ne znajo pomagati Neka nesrečnica si je sicer zapisala številko škropilnega avtomobila, vendar je bila tako velikodušna, da ni ovadila mnogo manj velikodušnega delavca. Pred dnevi so jo ljudje izkupili pred pošto. G-ruča ljudi se je stisnila k zidu, vendar jih je dosegel curek vode, ker je delavec zelo temeljito spiral cesto. Obleke so zdaj poceni in se pač meščani lahko žrtvujejo za dobro mesta. —lj 5. maja bo otvoritev Magoličeve razstave v Jakopičevem paviljonu. Ma-golič je slavil pred tednom 751etnico rojstva in ob tem lepem jubileju se nam bo predstavil s 150 novimi oljnatimi slikami, ki Jih je izdelal v zadnjih petih letih. Motivi so Magoliču kraji in naravne lepote naše lepe domovine, ki jih z veščo roko mojstrsko upodablja. Razstava, ki jo organizira za svojega člana »Podporno društvo grafičnih faktorjev v Ljubljani«, bo odprta do 2. Junija vsak dan in bo za vodstvo vedno na razpolago g. Magolič sam. Še na veliki petek opoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov TOVARNA JOS. REICH — Za velikonočna voščila priporočamo Ciril Metodove razglednice, ki se dobe v trgovinah, trafikah in C. M. pisarni, Beethovnova ulica štev. S. Podpirajte nase obrambno šolsko društvo! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno vreme, dež v presledkih Včeraj je deževalo v Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Zagrebu 16, v Ljubljani 15.7, v Sarajevu 14, v Beogradu in Skoplju 13, v Mariboru in Rogaški Slatini 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.7. temperatura je znašala S.4. _ V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Sremski Mitrovici se je odigrala včeraj dopoldne ljubavna tragedija. Ustrelil se je 28-letni strojnik kaznilnice Franjo Bor-ščak, lepa kavarniška pevka Amalija Jan-drovic, v katero je bil do ušes zaljubljen, je pa slučajno ušla smrti. Prišel jo je iskat 3£i v kavarno, pa je dejala, da se mora preobleči. Komaj se je v svoji sobi slekla, je rilomastil Borščak. Ker je bila naga, ae je —lj živilski trg je zdaj osrednja točka akrbj In zanimanja naših gospodinj. Danes je vladalo na njem že povsem pred-praznično razpoloženje. Gospodinje so začele kupovati s polno paro ter imajo toliko skrbi, da ne utegnejo več niti baran-tati. Posebno hud naval je bil danes pri prodajalkah mlečnih izdelkov. Tu in tam so se gospodinje doslovno trgale za presno maslo, a je bilo kmalu razprodano. Maslo se bo podražilo. Tud»i smetane bo kmalu začelo primanjkovati, kar se je danes že poznalo pri ceni. Vseh drugih živil pa je na trgu na Izbiro ter je epk>h čudno, da vedno primanjkuje pred prazniki samo mlečnih izdelkov. Izredno mnogo je jajc in prodajalke se morajo boriti za prostore Jajc pospodinje ne kupujejo posebno mnogo, kajti za prave pi-ruhe se prilezejo tudi druge dobrote, zlasti perutnina je zelo v Časteh. Tudi z njo je trg dovolj založen. Jajca so poceni. Najdražja so po 18 komadov za 10 Din, najcenejša pa 25 komadov za 10 Din. Med mesarskimi stojnicami še ni pravepa vrvenja. Zdaj se ljudje postijo ter ne kupujejo mnogo svežega mesa, gnjat so si pa že mnogi preskrbeli, razen onih. ki bodo na njo mislili do zadnjega s pobožnimi željami. Letos je nekakšen dumping pre-kajenega mesa, kar se pozna pri cenah, saj je gnjat tu in tam celo po 15 Din kg. Pri mesarjih je najdražje prekajeno meso po 2 Din kg. Razen mlečnih izdelkov so se podražila tudi jabolka na 8 Din kg, ker so prodajalci zdaj izpraznili zaloge. Zelenjava je pa poceni, na njo ne vpliva praznična konjunktura. —lj V kapeli staro-katotiške cerkve v Ljubljani na Gosposvetski cesti at 9 bo na veliki četrtek ob 7. zvečer maša s pridigo s pkupnim velikonočnim obhajilom v spomin Kristusove zadnje večerje. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek bo služba božja vsakokrat ob 9. Interesenti se tem potom opozarjajo, da g. župnik Ferdo Lavrinc ni več v službi pri zav. družbi »Feniks« ter je zato vsak čas vsakomur rad brezplačno na razpolago za informacije v verskih in zakonskih zadevah v svojem stanovanju. Ulica na grad štev. S. _lj Lastniki grobov na pokopališču Sv. Krištofa, na prostoru med mrtvašnico in Pobbovo ulico, se pozivajo, da odstranijo grobove do 27. aprila. Po 27. aprilu se bodo vsi ti grobovi zaravnali in spomeniki odstranili. Vsa pojasnila daje župni urad sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. _lj vse prijatelje zbocovega petja opozarjamo na koncert češkega zbora OPUS, ki bo v soboto dne 7. t. m v ve- • liki kazinski dvorani. Natančni spored j priobčimo. i —t' Bluze, žemperje, damako perilo, torbica, trpežne nogavica In rokavice V«m nudi v naj no vej« modi tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg S. —lj Motke srajce, modne • pooobnfcn ovratnikom, modorrU vzorci, že pjo D4n 32.—, svilene samo veznice po Din 8-— Vam nudi v veliki izbiri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 in Poljanska ceeta 1 (Peglezon). —Ig Ne pozabite! Za praznike bo ZKD predvajala filme, namenjene našim malčkom v razvedrilo in zabavo. Na sporedu bo nekaj risanih šal. Odavno vlogo bo igral pač »Tarzan« In »M!cfcy - Ml9ka« kakor tudi »Lutke«. —U Lastniki konj in voz se opozarjajo, da morajo vsako nastalo spremembo kakor: nakup, prodajo, pogin, poškodCbo itd. vedno sproti prijavljati mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št 7, sicer J1h zadene kazen. Vse ie neprijavljene konje in vozove Je treba v svrho letošnjega vojaškega pregleda Ja-viti najkasneje do 20. t. m. —lj Kolesa kradejo. V zadnjem času so se pričeli spet uveljavljati drzni tatovi koles. Policija domneva, da se je pojavila nova dobro organizirana družba, najbrž mlajših tatov, ki ukradena kolesa razdira in jih spravlja v denar na deželi. V zadnjih dveh dneh so tatovi odipe-ljali lastnikom v Ljubljani pet koles v skupni vrednosti 7000 Din. Policija ae trudi na vse kri pije, da izsledi tatove, kar pa se ji za enkrat se nI posrečilo. —Ij Očala, daljnogledi, barometri, fotograf ični aparati itd. najugcfcJnej&i nakup pri Fr« P. Zajcu, izprašanem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. 17. Maribora — Harmonikarji PRK v > Malem Beogradu«. V nedeljo popoldne so mali mariborski harmonikarji pomladka Rdečega križa pohiteli pod vodstvom svojega vodje g. Vilka šusteršiča v Ruše, da tudi tam ponovno utrdijo svoj sloves, ki ga po pravici zaslužijo. Držeč 3e svojega programa, ne samo delovati v Mariboru, marveč s svojimi nastopi pomagati tudi bratskim nacionalnim in humanitarnim društvom izven Maribora, so se harmonikarji PRK prav radi odzvali povabilu Sokola v Rušah. Rušani, ki so poznali sloves malih godbenikov pod zastavo RK, so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano v Sokolske m domu. Koncerta se je med drugimi odličniki udeležil tudi bivši narodni poslanec g. ravnatelj Krejči. ki se je o malčkih nad vse laskavo izrazil. Harmonikarji PRK so kakor povsod tudi v Rušah osvojili s svojim instrumentom in pesmijo vse poslušalce, katerih navdušenje se kar ni moglo poleči. V drugem delu pestrega in obsežnega programa, ki nosi naslov »Potovanje po domovini«, so zelo zadovoljile posrečene deklamacije Povodnikove Mi-lenke in male Lavrenčičeve, ki sta v stihih prikazale pomen nastopov malih harmonikarjev PRK in izrazile gorečo ljubezen mladih src do naše mile domovine. Koncert, ki je nad vse sijajno uspel, bodi ponos malih harmonikarjev PRK! _ Prvi obisk Celja v Mariboru. Ljubljana je dala lani s svojim obiskom pobudo, da se je tudi Celje odločilo za svoj prvi oficijelni obisk v naši obdravski prestolnici. Tako bo imel Maribor 11. avgusta priliko pozdraviti v svoji sredi Celjane. Za prvi obisk Celja v Mariboru je že zagotovljen poseben vlak. Ob tej priliki se bo vršilo med Celjem in Mariborom tekmovanje v lahki atletiki, nogometu, tenisu tn table tenisu. Vse prireditve se bodo vršile pod pokroviteljstvom Mariborskega tedna, ki ee bo prav takrat vršil. — Mestni avtobusni promet javlja, da bodo vozili na podeželskih progah v petek avtobusi po voznem redu kakor ob sobotah. _ Nasilen zet. V mariborsko bolnico so pripeljali vdovo Marijo Goršnikovo iz Bukovca z zlomljeno roko. Med poskodovanko in njenim zetom se je razvil prepir, ki ga je zet končal s tem, da je udaril Goršnikovo s kolom po desni roki tako močno, da si jo je zlomil. Nasilni zet se bo za svoje dejanje zagovarjal pred sodiščem. _ Razstava Stjepana Bakovića v Mariboru. Za veliko noč bo imel Maribor velik umetniški užitek. V naše mesto bo namreč prispel naš odlični akademski slikar Stjepan Bakovič iz Splita in razstavil svoja dela. Umetnik je lani razstavljal tudi v Ljubljani in dosegel velik uspeh. Bakovič je znan po svojih izvrstnih portretih in folklorisrtičnem tipu ljudstva. _ Občni zbor »Ljudske samopomoči« v Mariboru. V nedeljo se je vršil občni zbor reg. pom. blag. 2>Ljuđska samopomoč* v Mariboru, ki je pokazal, da zavarovalnica dobro uspeva. Zborovanje je vodil predsednik g. dr. Ivo šorli, udeležila pa sta se ga tudi vladni komisar in banovinski tajnik g. dr. Josip Lavrič ter tukajšnji policijski nadzornik g. Canjko. Tudi letos se je vršil občni zbor potom delegatov. Koncem poslovnega leta 1934 je štela »Ljudska samopomoč* 10.727 članov in je beležila 40-milijonski promet. Rezervni fond »Ljudske samopomocic znaša sedaj 3,546.761 Din, prebitek pa 2,481.382.81 Din. Na pogrebninah za umrlimi člani je zavarovalnica lani izplačala 5,338.556 Din. Na občnem zboru so deloma spremenili pravila, tako da se mesečni prispevki nekoliko zvišajo, dajatve ob priliki smrti pa procentu e In o znižajo, _ Mariborske učiteljišč niče na Oplen- cu. V torek zvečer so se odpeljale zastopnice mariborskega državnega učiteljišča na Oplenac, da se poklonijo blagopokojnemu kralju Zedinitelju. Pod vodstvom direktorja g Kadunca se je udeležilo poklonit-venega potovanja na kraljev grob 47 go-jenk, ki bodo položile na grofe kralja mučenika lep lovorov venec in z narodnimi motivi bogato okrašeno svečo z napisom. Mariborske učiteljiščnice se bodo v imenu svojih tovarišic in tovarišev dostojno poklonile njemu, ki je žrtvoval življenje za svojo ljubljeno domovino. _, Občni zbor Nabavljalne zadruge. V nedeljo dopoldne se je vršil v Narodnem domu občni zbor Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Mariboru. Vodil ga je večletni agilni predsednik g. Anton Re-her. Poročila funkcijonarjev so pokazala viden uspeh zadruge, članstvo je z velikim zadovoljstvom odobravalo ustanovitev zadružne podružnice v Celju. Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Mariboru šteje 3726 članov. Tem se je izplačalo na običajnih odstotkih 940.557 Din. v članske namene pa se Je votirala vsote 180.660 Din. v smislu pravil se Je odbor Izpopolnil z naslednjimi člani: Kudelka, Mulan, La-harner in Maherl. V nadzorni odbor sta bila sprejeta Cotič in Ko/on. VIM čisti prizanesljivo ne praska in je tako varčen! V. 11-35 cisti vse! — Koliko čevljarjev ima Maribor. Iz statistike, podane na nedeljskem občnem zboru Združenja čevljarskih mojstrov v Mariboru, posnemamo, da je včlanjenih 238 čevljarskih mojstrov, 118 pomočnikov in 57 vajencev. Zaradi bede, ki vlada v čevljarski stroki, ne izvršuje svoje obrti 21 kvalificiranih mojstrov. • — Krstna predstava domače operete. Za veliko noč bo prva uprizoritev doslej še neizvajane izvirne operete »Prebrisani amori. Opereto je napisal in u glasbil režiser mariborskega gledališča gosp. Pavel Rasberger. Muzikalno je to delo zelo melodično, pisano-solidno; vsebinsko spominja na romantične operete in zabava po mnogih komičnih zapletljajih. Režira glavni režiser g. KoviČ, dirigira Herzog, koreograf je Harastovič. Sodelujejo TJdovičeva, Barbičeva, I>ragutinovioeva, Sancin, Grom, P. KoviČ, Verdonik, Harastovič, Nakrat. "Purijan in Blaž. — Obsodba junakov kola. Rasprava proti junakom kola, ki so pobili 66-letnega upokojenega rudarja Jakoba Ovsen eka, j)e bila končana včeraj okrog 13. tn so boi obsojeni: Alojzij Kukovec na 6 let robije tn trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Janez Nikolič na 5 let robije in izgubo častnih državljanskih pravic za 6 let, Jože škoda na 3 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let, 19-letni K. pa na 2 leti strogega zapora. Vsi obsojenci morajo tudi plačati stroške procesa. bolniSke stroške, prevoz m pogreb ubitega Jakoba Ovsenka ter pokojnikovi ženi Mariji mesečno rento po 100 Trni Vlomilec s strupeno kačo V Bombayu je strahoval ljudi slikar, ki ga je spremljala pri vlomih kobra tutsan Angleški listi opisujejo grozo, ki so jo preživeli zadnje čase Evropci v Bom-bayu. Več tednov so se tresli od strahu in čakali, kdaj pride ta ali oni na vrsto. V Bombavu je strahoval ljudi zagoneten zločinec, in sicer na kaj čuden način. Ponoči se je splazil v stanovanje žensk bodisi samostojno živečih ali pa orno žen ih, čijih možje so bili na potovanju. Z eno je vedno prebudilo čudno sikanje. Prižgala je luč in že je v smrtnem strahu kriknila. Po spalnici se je namreč plazila strupena kača kobra. Seveda je začela vsaka žena obupno klicati na pomoč. Navadno so prihiteli stanovalci dotične hiše in ubili kačo. Ko se je pa prestrašena žena nekoliko pomirila, jo je čakala nova groza. Vse dragocenosti so bile namreč ta čas izginile. Zločinec je porabil paniko v hiši in odnesel, kar se je dalo. Izginil je navadno, kakor je bil prišel, ne da bi ga kdo opazil, ker je znal spretno izkoristiti splošno zmedo in strah v hiši. Primeri s strupeno kačo so se množili, toda policija zločincu ni mogla do živega. Njegovi vlomi po bili tem bolj nevarni, ker si je pomagal s kobro-tut-san, M je tako strupena, da je človek zapisan neizogibni smrti, če ga piči. Nekega dne je poskusil skrivnostni zločinec vlomiti v stanovanje mlade vdove Ane Shidow Willens, črje mož je bil izgubil na lovu življenje. To pot pa vlomilec ni imel sreče. Moral ga je nekdo zmotiti, kajti kače v hiši niso našli. Drugo jutro je vdova policiji povedala, da je videla moža s strupeno kačo in da gre za indijskega parija. Točno ga pa ni mogla opisati. To je bil prvi primer, da so vlomilca s strupeno kačo videli. Policija se pa ni zadovoljila s tem, da se vlomi s strupeno kačo niso več ponavljali. Nekemu policijskemu komisarju je priSlo na misel, da bi se o tem posvetoval s svojim dobrim znancem slikarjem Favbernom. Slikar Favbern namreč že več let navdušeno redi strupene kače. Med njimi ima tudi nekaj redkih eksemplarjev tutsan-kobre. Med pogovorom s slikarjem je policijski komisar omenil^ da si pomaga zagonetni vlomilec vedno s temi kačami. Favbern je naenkrat prebledel in prosil komisarja, naj ga za hip opraviči Stopil je v sosedno sobo m Se sta potila tam dva strela, Favbern si je končni žrvijearje. Policijski komisar je bil prvi hip tako presenečen, da ni vedel kaj početi. Slikarjev samomor mn je bil zagonetka, Saj vendar mož ni mogel biti sam zločinec, kajti vdova Shidow Willens je videla v svojem stanovanju indijskega parija. Policijski komisar se je takoj napotil k nji, da bi zadevo pojasnil. In tu se je zgodilo nekaj nepričakovanega. V hipu, ko je komisar povedal vdovi, da si je slikar Faybern končal življenje, je skočila vdova skozi okno. K sreči je njeno stanovanje v prpsn nadstropju in ostala je živa. Težko ranjeno so prepeljali v bolnico. Čez nekaj dni se je pa zadeva pojasnila, Parij, ki se je takrat pojavil v njeni spalnici, ni bil nihče drugi nego slikar Favbern, Vdove ni hotel oropati, temveč je iskal pri nji samo skrrvaiiŠfic pred policijo. To je storila zato, ker je bila z njim skrivaj zaročena in v kratkem sta se hotela poročiti Favbern js veljal povsod za premožnega moža, t resnici je bil pa obubožal in z vlomi si je hotel pomagati na noge, da bi se mogel oženiti. Preoblekel se je v indijskega parija, si preskrbed kobro-tutsan m krenil na vlomilsko pot. Ljubezen mlade vdove do slikarja je bila tako veKka, da ga kljub vsem razočaranjem ni hotela izdati, temveč ga je še denarno podpirala. Večni strah pred aretacijo je pa slikarju zrahljal živce in v trenutku, ko je mislil, da ga je prišel policijski komisar aretirat, si je končal življenje. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOMc v sifikL — Telefon 33-87 G. Frohlich, Annabella v ljuba vnem filmu »SONČNI ŽARKI" Film prikazuje Dunaj tak, kakršnega doživljajo pravi Dunajčani Predstave danes ob 7. in 9. url V dopolnilo nov Foiov zvočni tednik Za veliko noč premiera »S KRIŽEM IN MEČEM« Stran 4. SLOVENSKI N ARO D«, dne 17. aprfia 1935 Stev. 88 t »eorgij Si lin: 4!3 1 — Počasna smrt Roman. Toda niti po Vlasovu ni opazila nobenih znakov nosečnosti. Znova je molila, znova je pila zeliščni čaj. Se večkrat je prišla k Vlasovu, končno je pa spoznala, da ji kakor njen mož tudi Vlasov ne nudi nobenega upanja. Potem ni več hodila k njemu. Čez nekaj mesecev je začutila, da je noseča. Prosila je Protasova, naj opravi zahvalno službo božjo in Protasov je uslišal njeno prošnjo. Opravil je službo božjo brez duhovniškega oblačila in kadila pred ikono, visečo v Frosjini spalnici. Frosji se je izpolnila najfcolj vroča želja. Tako se je rodila Ariša, druga Fros-jina hči. Deklica je bila zdrava in roditelja sta hotela verovati, da njuna druga hčerka ne bo zbolela. Dovolj je, da je bolna prva. Drugi otrok jima mora vrniti izgubljeno radost. Ariša do-raste in bo prav tako kakor Ljubočka Utkinova. Cez nekaj let jo začneta oblačiti prav tako, kakor oblačijo Utkinovi Ljubočko. Zdrava bo, vsi jo bodo imeli radi. Frosja se niti za hip ni ganila od Ariše. Od jutra do večera jo je nosila na rokah in če je srečala Ljubočko, jo je iz zavisti dolgo gledala. — Ti boš prav tako čista in zdrava, — je govorila Ariši, kakor da bi mogla Ariša razumeti njene besede. Vsi gobavci so živeli v posebnem prepričanju: Če je Ljubočka srečno preživela šest let, ostane zdrava tudi v bodoče, gobavost se je ne bo prijela. In kakor da stražijo njeno čistost, so gobavci pazili, da bi se Ljubočke niti ne dotakniti. Ljubočka sama se pa ni izogibala nežnosti nobenega gobavca. Ni še razumela pomena gobavosti, ni še vedela, med kakšnimi ljudmi živi. Kar jo je začelo zanimati, zakaj bi se ne smela igrati z Lizo ali z Andrju-sko. Zakaj se mati jezi, če jo vidi skupaj z Lizo in Andrjuško ? Čudno se ji je zdelo materino svarilo, naj se izogiblje otrok in gobavcev, naj čim pogosteje zahaja na dvor zdravih k Veri Maksimov-ni. Ljubočka je stanovala v skupni sobi s svojimi starši. Imela je svoj kotiček, svojo posteljo, svoj nož in vilice, svojo posodo, svoje perilo. Mati je upala, da bo obvarovala hčerko pred gobavostjo in verovala je, da bo Ljubočka rešena, če jo reši od skupne mize in od vseh bolnih. Ni hotela vpraševati doktorja Tur-kejeva, ali ostane njena hčerkica vedno zdrava ali ne. Nekoč, ko je Turkejev kakor običajno pregledoval barake, je privedla Ljubočko k njemu. No, zdravstvuj po redni ca, zdravstvu j ! .. . Saj si pravi fantek. Mati se je zasmejala, rekoč: — Samo, če bo dolgo tak fantek, gospod doktor. Hm... če bo dolgo... Kdo hi to vedel? Nič gotovega vam ne morem povedati. Mislim, da ostane nedotaknjena, če boste dobro pazili na njo. Da, taki primeri so mogočL Doktor Turkejev se je Često zamislil nad tem otrokom. Čuden pojav: Ze šest let živi Ljubočka med gobavci, pa je popolnoma zdrava. Toda zakaj živi tu? Treba bi jo bilo poslati v otroško zavetišče. Ali se pa da to storiti? Ali je mogoče prepričati Utlrinove, da je to neobhodno potrebno? Sicer pa, če deklica že šest let živi v tako nevarnem okolju in je ostala nedotaknjena, pomeni to, da je v visoki meri imuna. Sama narava noče, da bi obolela. Turkejev je imel rad otroke. Bilo je prijetno videti Ljubočko na dvoru zdravih, kadar je prišla obiskat Vero Mak-simovno. Vero Maks imovno je ljubila deklica iz vsega srca. Vera Maks imovna jo je naučila raznih iger, naučila jo je čitati, pisati in vezati, deklamirati pesmi in pogosto ji je pripeli al a iz mesta darila. Doktorju Turkejevu je bila prijetna zavest, da se je našel med podrejenim zdravniškim osobjem človek, ki se ni bal tako tesnih stikov z dvorom bolnih in prostovoljnega dela. Vera Maks imovna z deklico nikoli ni govorila o gobavosti. Sploh je skušala izogibati se pogovorov o dvoru bolnih. Nekoč je pa le vprašala Ljubočko: — Ali bi hotela z menoj v mesto, toda za vedno? Ljubočka je brez premisleka odkimala z glavo. — Koga imaš pa rajši, mene ali mamico? Ljubočka je dvignila k nji svoje velike oči in Vera Maksimovna je preči-tala v njih zadrego. — Mamico in vas, — je odgovorila Ljubočka prostodušno. — Kaj pa če za vedno odidem odtod, ali ti bo kaj hudo? — Da, toda saj ne boste odšli. Ne pustim vas. Iz tega pogovora je Vera Maks imovna spoznala, da deklica noče zapustiti svojih roditeljev. Spomnila se je prvega dne po svojem prihodu v naselbino gobavcev. Kolika groza jo je obšla, ko je zvedela, da žive med gobavci zdravi otroci. To je zločin. Zakaj ta deklica še zdaj ni bila ločena od svojih bolnih roditeljev? Odšla je k doktorju Turke jevu in mu razložila svoje rx>misleke o tem, da bi bii!o treba nemudoma poslati Ljubočko v mesto, v dečji dom. Turkejev je poslušal Vero Maksimo vno, dolgo je molčal, potem je pa dejal: — Vse to je zelo lepo in prav, nič nimam proti, toda vi razmišljate kakor mesar, ki mu je vseeno, kaj čuti krava .. . Bilo mu je naročeno zaklati teleta. — Dovolite, Sergej Pavlovič, kako to___ Spominjajte se CMD' Izlet z novim avtobusom Neznano kam — Prijetna vožnja iz Ljubljane preko Celja, Rimskih toplic, Kostanjevice in Mokronoga Ljubljana, 17. aprila. Kam? tako smo se v soboto vpraševali, študirali smo oblake in prečitali vsa vremenska poročila. Neznano kam! smo si odgovorili in ugibali. Nekam pač — toda kam — to vedo samo trije ali štirje. In tako smo se zbrali v nedeljo zjutraj pred »Putnikom«, dobro prespani in vedrih lic Prvo vprašanje, ko smo se seznanili, je bilo: kam? Da, da, je že tako, če •e človek napoti neznano kam. Brez govoranc tudi ni šlo in p redno je Pasja noga, si mislim, kaj pa, če tudi ona ne ve kam. Ali pa, Če je naš avto zamenjala z rednim avtobusom. In mi ne vemo, kam nas vodi poti Počakajmo! V Celju smo se ustavili pred »Evropo«. Prvo fotografiranje, golaž, pivo. dva nova gosta iz Celja in sopotnica je izginila. Govorilo se je pri predsedstvu, da bo ob 1. kosilo v Dravogradu! Zunaj okoli avta vse polno Celjanov, ki so ogledovali lepo vozilo. Pristopi krepak očanec iz okolice in nov avtobus g. Jošta nastopil prvo oficijelno pot, je nam prijazni ravnatelj g. Pintar pojasnil kako in kaj — samo smeri vožnje nam ni izdal. Dobili smo Badiu-rovo knjižico »Zasavje« in nov zemljevid. »Aha — torej v Zasavje« je dejal nekdo. Preko Trojan smo vozili v lepo jutro, vso pot smo občudovati ogromne butare, zelene in ovite s pestrimi trakovi, ki jih je mladina nesla v cerkev. Slikovit pogled! Cvetna nedelja. Pregled čez ves avto so imeli novinarji, čeravno so jim dejali, da zadaj najbolj poskakuje! Pa ni res! Lepo udobno je bilo vso pot Malo pred Vranskim je prijatelj Pepe iz sprednjih vrst začul, kako je nekaj za-piskalo. Kaj je? Defekt? Saj ni mogoče! Ampak — zapiskalo je in to smo potrdili že štirje. Ustavijo, g. Jošt pregleda — nič, vse v redu, lahko krenemo naprej. Hitro smo zopet zasedli svoja mesta in med pogovorom o »piskanju« smo prispeli na Vransko, kjer smo dobili poleg štrukljev, ogromnih žemelj in onega »pristnega« še edino žensko sopotnico. In zopet vprašanje: kam? Hm, kam? Sopotnica je vprašala. če smo iz Ljubljane. ogleduje avto, pa povpraša odkod in kam. Samo na odkod je dobil odgovor. Kam — sami ne vemo in gospoda mu pojasnjuje ta način vožnje. Ej, si je mislil očanec, mene že ne boste. Ko so mu ob splošni veselosti skušali vendar pojasniti, zakaj ne vemo kam, je pogledal avto, pomislil in dejal: »Potem se vam pa godi kakor tistemu kmetu, ki mu je krava zbezljala, pa je moral za njo, ker si jo je privezal za roge k roki. Prijatelj ga sreča in vpraša: Kam pa? »Kravo vprašaj!« je odvrnil in poskakoval z njo naprej. Vi pa avtomobil vprašajte.« Smeh! Hitro nam je rešil problem. Ck! Leica je pridržala razgovor, še enkrat smo ga hoteli ujeti na film, pa je nas že opazil in ušel! Skoda! Z Dravogradom ne bo nič, smo dejali, ko smo se bližali Rimskim toplicam. Nekaj oficijelnosti je dalo slutiti, da so obveščeni o našem prihodu. Tedaj smo zvedeli, da bo tam kosilo. Ogledali smo si vse naprave, ki se čistijo in tudi na zunaj pripravljajo na sezono. Ob bazenu s toplo vodo smo se solnčili. Tudi kopalno sezono smo oficijelno otvorili. Pred komisijo se je pognal v tople »va- love« najpogumnejsi izmed nas. Tudi Lu junaški čin je Leica ovekovećila. Kopal ne hlačke in pižamo smo imeli s seboj — za vsak slučaj, ker človek res ne ve, kam in kako. . . Eni so občudovali rdeče in zlate ribice, drugi so iskali motive pri žabah, tretji se pa poglobili v študij i/ marmora izklesane, kadi kraljice Murat, čudovite flore itd. Ob eni smo sledili kli cu želodca in se po črni kavi kmalu poslovili z zagotovilom, da se še povrnemo. Potem Laško. Zidani most, Kostanjevica, kjer je bila zadnja postaja pri g. županu Bučarju. Tu je minila zopet prijetna urica in ob prijetnih govorih in pogovorih smo se ob rahlem dežju odpeljali v Mu kronog in dalje do Ljubljane, kamor smo z malim vmesnim pristankom dospeli ob pol 10. zvečer. Prevozili smo blizu 300 km ob rahlem dežju, si hitro še zadnjič stisnili roke in se poslovili z veselo zavestjo, da je bil izlet zelo lep. — R. K. | Zvočni kino Ideal pil Samo se danes ob 4., 7. in i)" , url Hans Albers Lilian Harwey v filmu QUICK Vstopriina 4.50, 6.50 in 10.— Din Pesek pustoši Ameriko Del Zedmjenih držav so zopet pustošili silni peščeni meteži. Viharji so nastali v državah Kansas, Colorado, Wyo-ming, v zapadni Oklohami, Texasu in Novi Mehiki, razširili so se pa tudi na Ohio in Tennessee. Veliko škodo trpi zlasti poljedelstvo. Samo na pšenici cenijo škodo nad 30 milijonov. Množice farmarjev zapuščajo uničena polja in beže proti zapadu, da bi se rešili peska, ki ljudi duši. Otroci, ki srečno prestanejo peščene meteže, dobe navadno težko pljučnico. Pesek prodira tudi skozi okna in v nekaterih hišah se ga je nabrala do 15 cm debela plast, V mnogih krajih počiva vsa trgovina in vse šole so zaprte, V nekaterih krajih je padalo med peščenim metežem na zemljo blato. Vlaki, ki so prispeli z zapada in juga v Chicago, so imeli do šest ur zamude, pokriti so bili s prahom in blatom. Promet je zelo otežkočen, ker so tudi signalne luči pokrite s peskom in blatom. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da je dospela nova pošiljka raznih prvovrstnih dalmatinskih vin. Točim specialni dingač. Vino čez ulico Din 8. — Priporočam svojo dobro kuhinjo, morske ribe, pršut, paski sir. — Postrežba solidna. GOSTILNA „DALMATINSKI BISER44, LJUBLJANA, Tvrševa cesta št. 34 (pri mladi Slovenki) Se priporoča JIJRLIC JOžEFlN A. MORSKE RIBE Danes in vse postne dneve v veliki izbiri, pripravljene na poljuben način. — Vina prvovrstna, posebno viški opolo. — Se priporoča MAGDA LOZIC. „OPERNA KLET* HITITE PO ČEVLJE! HITITE PO ČEVLJE! IZRABITE UGODNO PRILIKO IN SI NABAVITE IZVRSTNE JARA čevlje p« 20™30 °/o znižanih cenah POHITITE, DOKLER &E TRAJA ZALOGA! prodajalne : „JARA", LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. ZO MARIBOR, Gosposka ulica št. 18 pri firmi MARTTNC — ZAGREB, Ilica br. 60 NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. Z, kjer vam jih tudi strokovnja-Sko izvrši. 26/L POHIŠTVO smo ponovno znižali. Moderne spalnice od Dm 2000, kuhinjske oprave Din 750. Vse drugo pohištvo dobite na obroke in Hranilne knjižice. — Mizarstvo »SAVA«. PLESKARSKA DELA izvršujem po konurenčnih cenah in solidno. Vzamem v račun za pleskanje pohištva tudi hranilne knjižice. — Mekin-da, Miklošičeva 12. Naše zlate in skrbne mamice 0b6in» Ljubljana Mestni D'>CT*bnJ mvo<1 ni vec. Bogu udano je zatisnila svoje trudne oči dne Vj. aprila L 1935- Pogreb nepozabne mamice bo v četrtek, dne 18. aprila L 1935 ob 5« uri popoldne iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta št. 16 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. aprila 1935* DRAGOLJUB MILIVOJEVIĆ, ppolk. v pok., soprog PAVEL, SLA VICA, METKA, JELICA, otroci TONČEK in ROZKA, brat in sestra in OSTALO SORODSTVO KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 27/L Tvrdka A. & E. SKABERN E Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJI2ICE prvovrstnih ljubljanskih denar-nih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd. — Istočasno opozarjamo na velikonočno razprodajo zastorov, prtov, preprog, garnitur itd. 24/L ZA MAL' denarja DOST MTJZKE: Plošče, gramofone, iz-x>sojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo. — ELEK-troton d. z o. z-oasaža nebotičnika Velikonočna darila po znatno znižanih cenah v največji izberi in najboljši kakovosti — priporoča svojim cenj. odjemalcem tvrđka F. Me Schmitt LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO ŠT. 2 LINGERJEVA ST. 4 Ogled blaga brezobvezen! Točna in solidna postrežba! POZOR! Razprodajam poceni najnovejše vrtnice, lepotično grmičje, zelenjadne sadike. — Rožna dolina, Cesta X, št. 12. 1402 Da se sigurno obvarujete proti moljem, shranite svoje krznene predmete pri I. WANER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 9, kjer se jih čez poletje tudi popravlja po izredno nizkih cenah. 1403 50 PAR ENTLANJE, ažuriranje, pUsiranje, vezenje zaves, monogramov, izdeloval-nica perila — >JTJLJANA« Ljubljana. Gosposvetska cesta (v bližini Slamiča> 2l/L izjavljam da nisem plačnik za kakršnekoli dolgove, ki bi jih napravila moja žena. — Anton Brecelj, Vodovodna cesta št. 5. 1406 JAFFA pomaranče sveža pošiljka, sladke in sočne, na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI MODERNE SPALNICE iz orehove korenine, pleskane % najnovejši orehovi imitaciji tu kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovtc. Komen-skega ulica §L 34 33/L sTAnoranjA Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din SAMSKO STANOVANJE v ali blizu centra, v novejši zgradbi, obstoječe iz velike sobe, predsobe in kopalnice z umivalnico, po možnosti s centralno kurjavo — iščem za takoj ali pozneje. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Lepo in sončno 1408«. SLUŽBE Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem v stalno službo. — Stravs, Šoštanj. FRIZERKO sprejme takoj — Salon Jurman, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18 1412 Urejuje Josip 7furmn^ifl, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inaeratiu del usta Oton Chrlstot, — Val ? Ljubljani. 5278