t gotovini Leto LXXL, Seslja Ljubljana, petek 23* septembra 1*18 Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit mt a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenaki Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DFRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 81-25 in 81-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 _ CELJE, celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1, telefon AL 65; ppfladsMBs uprave; Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 10L Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.361 gcdesberških rezultatov detskih Nemcih še ni izrečena zadnia beseda Praga, 23. sept. br. Razvoj dogodkov, ki so v zvezi s češkoslovaškim vprašanjem, prehaja, kakor vse kaže v odločilno fazo. Včerajšnji dogodki so bili v tem pogledu prav značilni ne samo za notra-nje-politični položaj na Češkoslovaškem, temveč tudi za občo mednarodno politično situacijo. Ogromne patriotične manifestacije, ki so jim nasprotniki zaman poskušali dati značaj komunističnega rovarjenja in razsula javnega reda na Češkoslovaškem, so pokazale baš nasprotno, kako mogočno je razvit državljanski čut med češkoslovaškim ljudstvom, ki se je kljub katastrofi disciplinirano tesno navezalo na stvar republike, na prezidenta dr. BeneŽa in na svojo narodno vojsko. Konsolidacija narodnih sil Kriza vlade, ki se je rešila v nekaj urah na način, ki kaže, da dogodki odgovornih politikov niso pognali v ekstreme, priča, kako so najvišje oblasti na Češkoslovaškem ohranile do skrajnosti mirno kri in razsodnost, česar v kaki drugi državi v nobenem primeru ne bi bilo pričakovati. Češkoslovaška je dobila vlado močne roke, kar je bilo v danih primerih nujno potrebno, a hkratu delovno vlado, ki si je zagotovila podporo nele vseh političnih strank na Češkoslovaškem, nego tudi vseh ostalih velikih organizacij in korporacij, katerih vlo^a postane v državi baš v takih trenutkih odločilnega pomena. Hkratu ima vlada značaj kabineta strokovnjakov, ki dajejo vsa jamstva, da si bodo država, njena uprava in njeni organi kmalu spet opomogli in se reorganizirali v skladu z novimi razmerami. Tudi v obmejnih nemških krajih se je včeraj spočetka pojavilo pomirjen je, spričo katerega so se vojaštvo, policija in orožniki skoraj že povsod umaknili s cest. Toda že so se v teh krajih spet pojavili sudetsko-nemški reditelji, obenem pa protidržavne demonstracije in nemške narodno-socialistične zastave. Oblasti so vse to tolerirale, dokler niso nemški reditelji v popoldanskih urah začeli raz-oroževari orožnikov in policijskih organov. Zaradi absolutne nujnosti, da se ohrani pravni red, vse dokler se z mednarodnim sporazumom definitivno ne reši ves problem, je morala zopet intervenirati vojska, ki pa nikjer ni nastopila agresivno. Nemške radijske postaje poročajo že o 50 človeških žrtvah neštetih izmišljenih spopadov. V resnici je le v bližini Cheba oddelek narodno-sociali- Vlada narodne solidarnosti pod vodstvom popularnega generala Sirovega |e utrdila notranjepolitični položaj na češkoslovaškem Nove Hitlerjeve zahteve Poleg radetsko-nemškega vprašanja naj M se na enak način uredili tudi vprašanji poljske in madžarske manjšine, nova razdelitev surovin in obči evropski položaj stičnih rediteljev z orožjem napadel motorizirano četo vojaštva, ki je bila prisiljena braniti se z orožjem. Pri tem spopadu so bili štirje reditelji ubiti. Nov moment v razvoju notranje politične situacije je pritegnitev slovaške ljudske stranke v vlado. Zastopniki te stranke so bili snoči nujno pozvani v Prago. V novi vladi generala Sirovega jim je bilo rezervirano mesto ministra brez portfelja. Vsekakor je pričakovati v smislu zadnjega komunikeja predsedstva stranke, da se bodo pogajanja za ureditev slovaškega vprašanja najkasneje pričet-kom prihodnjega tedna dokončno in uspešno zaključila. Pesimizem v Godesbergu V zunanje-političnem pogledu je odločilnega pomena vsekakor godesberški sestanek Chamberlaina in Hitlerja Ze včeraj sta državnika meritorno razpravljala o sudetsko-nemškem problemu. Zvečer so se pojavile govorice, da je bil o tem vprašanju že dosežen sporazum. Toda Chamberlain je odklonil nove Hitlerjeve zahteve, ki jih je stavil kancelar v imenu Poljakov in Madžarov, da bi se tudi vprašanje poljske in madžarske manjšine na Češkoslovaškem uredilo na podoben način kakor sudetsko-nemško, torej brez plebiscita, z enostavno aneksijo. Rečeno je bilo, da se bodo razgovori danes nadaljevali in da se bodo nanašali na druge probleme, kakor na konferenco štirih velesil, ki naj bi omogočila novo ureditev položaja interesov v Evropi in dodobra zagotovila mir. Poročila, ki so davi prispela iz Kolna, pa kažejo, da stvar nikakor ni stekla tako gladko. Položaj je izredno napet. V Godesbergu niti o sudetsko-nemškem vprašanju še ni bila izrečena zadnja beseda. V krogih angleške delegacije je zavladal pesimizem. Nihče ne ve, ali se v zadnjem hipu ves položaj spet ne bo postavil na glavo. Jasno je, da je bil glede na to nastop češkoslovaških oboroženih sil v obmejnih krajih snoči tudi s tega vidika popolnoma utemeljen. Vsekakor se lahko reče, da je vlada generala Sirovega v Pragi in po vsej Češkoslovaški gospodar položaja. Prvi po-plah, ki je nastal po usodni odločitvi vlade dr. Milana Hodže, je v 24 urah izginil. V takih okoliščinah lahko češkoslovaški narod, ki je pokazal pripravljenost doprinesti velike žrtve za ohranitev evropskega miru, mirno gleda v bodočnost in čaka na godesberške rezultate. Vlada generala Sirovega Delovni kabinet strokovnjakov, ki se bo opiral na vse stranke, vojsko in narodne organizacije Praga, 23. septembra, br. Vlada dr. Milana Hodže je včeraj dopoldne podala ostavko. Predsednik republike se je tedaj odločil, da glede na dani položaj poveri mandat za sestavo novega kabineta generalnemu inšpektorju češkoslovške vojske generalu Sirovemu, ki naj bi sestavil vlado strokovnjakov, katero bi podpirale vse stranke in vojska, da bi bila v vsakem primeru kos ogromnim nalogam v sedanjem kritičnem trenutku. Ze v popoldanskih urah je bila vlada sestavljena. V njej so: general Jan Sirovv predsednik vlade in minister za narodno obrambo, dr. Kanil Krof ta zunanji minister, dr. Jan Cer-ny notranji, dr. Kalfus finančni, E. Su-bert prosvetni, dr. Fajnor pravosodni, Ja- naček trgovinski, dr. Kaminskv železniški minister, general Nosal minister za javna dela, inž. dr. Reich za kmetijstvo, dr. Horak za socialno skrbstvo, dr. Mentl za zdravstvo, dr. Dunovskv za pošte, dr. Josip Fritz za unifikacijo, starosta ČOS dr. Stanislav Bukovsky, praški primator dr. Peter Zenkl in dosedanji minister Hugo Vavrečka pa ministri brez portfelja. Naknadno bo imenovan še en minister brez portfelja iz vrst slovaške ljudske stranke. Nova vlada je imela že snoči takoj po zaprisegi svojo prvo delovno sejo. Eno njenih prvih dejanj je bilo, da je potrdila pristanek prejšnje vlade na angleške in francoske načrte. Proglas prezidenta republike Govor po radiu — Poziv k disciplini PRAGA, 23. sept. d. Prezideat dr. Be-ceš je imel smoči po radiu govor, za katerega, je vladalo v javnosti ogromno zani. manje in ki je učinkoval na razgibane množice v Pragi in drugih češkoslovaških mestih v smislu dokončnega pomirjenja. Dr. Ben š je v svojem govoru med drugim poudaril, da se bo moralo v Srednji Evropi urediti se marsikatero vprašanje, preden s? bo dosegel pravi mir. v vsakem primeru je sedaj treba ohraniti hladno kri in slogo naroda. Ko bi nas premagala strast, bi pokazali, da nismo dorasli dogodkom. Kmalu se bo videlo, kaj se bo zgodilo v bližnji bodočnosti. Na razvoj gledani trdno in brez bojazni. Pripravljen imam načrt za vse primere in nič mi ne more pomagati, želim sporazum, ki se pripravlja med največjimi narodi sveta. Ker bo po svoji sedanji zasnovi pomenil pomirjen je vsega ove ta, želim, da ohranimo nase sodelovanje z vsemi državami, a posebno z drža/vami v Srednji Evropi. Po. stopali smo častno. Ne izgubit3 optimiz- ma in zdravega smisla za življenje, ki je za češkoslovaško tako značilen. Naši sovražniki čakajo na nase razsulo. Zato je prav v trenutku mednarodnih pogajanj potreben mir, je potrebno, da si prihranimo svoje sile, ker jih bomo še rabili, časi so bili že slavni in mi smo v kratkih dneh ponovno doživeli te slavne čase. Ne bojte se za narod in državo. Naš narod ne bo propadel nego bo slavno premagal vse težave. Varnostni ukrepi okrog Praga, 23. sept br. (Reuter) Nova vlada se je danes z vso silo posvetil« organizaciji češkoslovaške voune pripravljenosti. Okrog Prage so pričela razpostaviti protiletalske tonove. Vojska se na novo razmešča. Na poziv britanskega poslanika so danes svojci britanskih diplomatskih uradnikov odpotovali jz Prage. V ostalem pa vlada popoln red. Prebivalstvo se disciplinirano posveča svojim postom. Beograd, 23. sept. e. Posebni poročevalec »Politike« javlja zanimivo podrobnost iz Godesberga o prihodu Chamberlaina v Koln. Novinarji so takoj po prihodu opazili, da je bil Chamberlain precej razburjen, celo tako, da je svoj neizogibni dežnik pozabil v letalu. Podrobnejših podatkov o današnjem posvetovanju med Chamberlainom in Hitlerjem še ni in bodo znani šele po Chamberlaino-vem povratku v London. To bo, kakor se predvideva kmalu, ker je rok, ki ga je Hitler postavil svetovni diplomaciji, da reši češkoslovaško vprašanje, zelo kratek Seveda pa to vprašanje še ni popolnoma rešeno z odstopom sudetsko-nemških krajev niti z odstopom češkoslovaške vlade. Pojavili so se novi elementi, ki otežkoča-jo rešitev vprašanja To so predvsem madžarske in poljske zahteve, ki jih nemški tisk postavlja zmerom bolj v ospredje. V svojih inspiriranih člankih zahtevajo, da se reši vprašanje poljske in madžarske manjšine na enak način, kakor vprašanje sudetskih Nemcev. Pravijo, da je Hitler te zahteve predložil Chamber-lainu že včeraj popoldne. Poleg tega je ponudil jamstvo za 251etni pakt o nenapadanju, če bodo obenem ugodno rešena še nekatera odprta vprašanja med Anglijo in Nemčijo, tako zlasti problem surovin. Vse to bo, kakor računajo, rešeno v najkrajšem času. Morda bo Chamberlain že davi zaključil svoj drugi sestanek in se jutri vrnil v London, da bi si iz-posloval pristanek in soglasje vlade za nove predloge za ohranitev miru v Evropi. Hitlerjev posvet s sodelavci Godesberg, 23. sept AA. (DNB). Razgovori med Chamberlainom in Hitlerjem se nadaljujejo danes dopoldne ob 11. Razgovori so zopet v hotelu »Dresden« v Godesbergu. Snoči se je Hitler na terasi hotela »Dresden« dolgo pogovarjal z vodilnimi osebnostmi stranke in državnega upravnega življenja, ki so v Godesbergu. Hitler se je z njimi pogovarjal več ur. Chamberlainovi predlogi London, 23. sept. br. Današnji listi poročajo, da je Chamberlain na včerajšnjem prvem sestanku Hitlerju stavil naslednjih šest predlogov: 1. Češke oblasti naj zapuste sudetsko - nemško ozemlje, katerega naj prevzamejo sudetsko-nemški reditelji. 2. V mešanih pokrajinah naj se izmenja češkoslovaško-nemško prebivalstvo. 3. Posebna mednarodna komisija naj določi nove češkoslovaške meje ter po možnosti vpo števa tudi poljske in madžarske zahteve. 4. Generalna demobilizacija vseh evropskih sil. 5. Jamstva za nove češkoslovaške meje. 6. Obči sklep o mirnem sodelovanju evropskih držav. Dr. Stanislav Bukovsky V Londonu računajo s preobratom položaja Odločna odklonitev poljskih zahtev — Nujne posledice event. Chainberlainovega neuspeha London, 23. sept. e. V Foreign Officeu je bila sinoči konferenca članov vlade. Na konferenci so proučevali situacijo, nastalo po prvem razgovoru med Chamberlamom in Hitlerjem. Po seji je imel lord Halifax dolg telefonski razgovor s Chamberlainom. O dosedanjih pogajanjih v Godesbergu ni bilo izdano nikako službeno obvestilo in ga tudi ne pričakujejo, dokler pogajanja ne bodo zaključena. V Foreign Officeu so bili danes ves dan sproti obveščeni po posebnih angleških opazovalcih o položaju v sudetsko-nemških in drugih obmejnih krajih Češkoslovaške. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, so na včerajšnjem sestanku v Godesbergu razpravljali samo o sudetsko-nemSkem vprašanju. Današnja konferenca bo odločilnega pomena za uspeh ali neuspeh a n g!eško-f rane epskega načrta. Ni izključeno, da se bo na današnji konferenci ponovno obravnavalo tudi poljsko in madžarsko manjšinsko vprašanje. Kakor znano, je bil poljski poslanik v Foreign Officeu obveščen, da angleška vlada ne more dovoliti, da bi zahteve Poljske in Madžarske v tem trenutku komplicirale sudetsko-nemški problem, in da se bo o teh zahtevah moralo eventuelno pozneje razpravljati. Poljaki poslanik je bil tudi opozorjen na to, da polaga Anglija veliko važnost, da na rajsko-češkoslovaški meji ne pride do incidentov, ki bi lahko otežkočili pogajanja v Godesbergu. Angleški apel na Poljsko ni ostal brez odmeva. Snoči je bilo objavljeno, da je poljski minister notranjih del izdal strog ukaz, da se na meji ohrani popoln mir. Po službenih vesteh iz Varšave je meja od snoči dalje praktično zaprta Stališče poljske vlade je izzvalo ogorčenje v angleškem tisku. Listi opozarjajo na manjšinske razmere v Poljski in naglasa j o, da se nekega dne, ko prid.3 ona na vrsto, ne bo mogla sklicevati na naklonjenost angleške javnosti. Pričakuje se, da bo parlament sklican takoj po Chamberlainovi vrnitvi iz Godesberga. Razpoloženje je še vedno precej pesimistično. Smatrajo, da je današnji dan odločilen za rešitev krize. Če Hitler ne sprejme načrta, potem je računati, da bodo nemške čete ali dobrovoljski odredi že danes vkorakali na Češkoslovaško. V takem primeru predvidevajo, da bo prišlo do energičnega odpora od češkoslovaške strani. V celoti pa bo položaj potem odvisen od stališča francoske m angleške vlade. Tu prevladuje vrisk, da bo Francija priskočila Češkoslovaški na pomoč, če pride do odkritih sovražnosti in da tudi Anglija ne bo stala ob strani. Po vsem tem, kar se je dogodilo, bi odklonitev predloženega načrta m napad na Češkoslovaško izzval v angleški javnosti vihar ogorčenja, da tudi vlada ne bi mogla ustaviti tega razpoloženja. To je bil tudi glavni Cbamberlainov argument v razgovoru s Hitlerjem. Demonstracije v Londonu London, 22. sept. AA (Reuter) Snoči se je okoli predsedstva vlade zbralo mnogo ljudi, da bi protestirali proti angleškemu in francoskemu načrtu o odcepitvi sudetskih nemških pokrajin Nemčiji. Ogromna množica ljudi je vzklikala glasno »Bodimo ob strani Češkoslovaške! Chamberlain naj gre!« Deputacija bi morala izročiti v zunanjem uradu resolucijo, ki protestira proti angleškemu in francoskemu načrtu. Močni kordoni policije so ji preprečili vhod v poslopje. Množica, ki je tedaj štela nad 10.000 ljudi, je zopet začela vzklikati »Bodimo s Čehi! Sklicati je treba parlament!« Naval množice je postal tolik, da se je zdelo, da policija ne bo mogla vzdržati pritiska in da bo morala poklicati pomoč. .Nazadnje so vendarle dovolili deputaciji, da je izročila svojo resolucijo proti sklepom, ki sta jih Francija in Angnja vsilili Češkoslovaški. London, 20. sept. br. Davi so se demonstracije v Londonu in zlasti v VThitehallu ponovile. Zavzele so ogromen obseg. Položaj je bil davi splošno tako napet in negotov, da so angleške oblasti izdale obsežne varnostne ukrepe. pri kralju f ili polni čeških družin. Včeraj so «e ves dan vračali sudetski Nemci, ki so bili pred dnevi zbežali v Nemčijo. Na tisoče sudetskih Nemer v je že včeraj čakalo prihoda nemških čet. Ljudstvo je paepričano, da so nemške čete že pripravljene na meji, da bd vkorakale v kraje, kjer žive sudetski Nemci. Bolgarski kralj Berlinu SOFIJA, 23. eep*. e. Bolgarska telegrafska agencija javlja: Včeraj je prispel v Berlin bolgarski kralj Boris ITT. na poti iz Švice, ko je mimogrede posetil tudi svojega očeta kralja Ferdinanda v Koburgu. Na železniški postaji so bolgarskega kralja sprejeli državni tajnik We-rner, generalni konzul Press, bolgarski poslanik Draganov, konzul Brandfenstein, predsednik kabineta nemškega ministrstva zunanjih del Schubert, predsednik nemško-bolgarskega društva von M asov in predstavniki bolgarske kolonije. zapadu New York, 23. sept br. Vihar na vzhodni obali Zedinjenih držav je povzročil strašno razdejanje. Samo v Cotroecticutu je poru-8%1 okrog tisoč haS. Ves železniški promet je prekinjen. Vse telefonske in brzojavne zveze so razdejane. Orkan 'je po dosedanjih pddatkih zahteval 440 človeških žrtev. -,-4 Sorzna poročila. Curih, 23. septembra. Beograd 10, Pariz 11.895, London 21.25, New York 441.375 Bruselj 74.40, Milan 23.25, Amsterdam 238.15, Berlin 176.15, Praga 15.15, Varšava 83, Bukarešta >gLOTENSKI lf A ROD«, petek, 23. septembra 1938. 213 (poCW&sd e4$**nl& stranke in asiuittim asonaML dr. fcmm i ii, ki se /e udeležil kaiohalcega fantovskega tabora v Ljubljani, priobčajejo na uvodnem mestu to-te rodotfobno moBtev: »Bdimo, sv. Vactavf V fah dneh. ko padajo senca na našo usodo, bdimo m motimo k tebi, kralj Vactav, sveti češki patron! Situacija, v kateri si ti pred tisoč teti snoval svoje ukrepe in odločitve, se je tapet zavrtela v koloteku zgodovina, se pomama in sadaj stojimo pred isto odločitvijo — da hočemo živeti častno v popotni neodvisnosti. Tako, kakor tL strto tudi mi paziti na vse, na notranjo svojo silo, na nar m red v čeških zemljah, na močne mtrdbe na mejah in vzidali smo tam beton in jeklo, da bi bili naši stari očetje, naše matere, naše žene in otroci zavarovani. Sveta vera v državi, nad katero držiš svojo močno roko, je bila svobodna, graditi smo nove božje hrame m motW smo za odpuščanje onih grehov, ki smo jih morda zakrivili v burnem vata prvm tet, A vendar verujemo v tebe. kralj Vadav, aveti Češki patron, in krepko zaupamo, da bo sloga, mir in red med češkoslovaškim plemenom in da bo odločitev o naši usodi trdno in neomajno v rokah nas, ki te, sv, Vadav, kličemo na pomoč?« — Na isti strani objavljajo »Lidove listy« še ta-te poziv: »Velečastiti duhovščinil V teh dneh se bo odločevalo o celotnosti češkoslovaške republike in o miru, O življenjskem vprašanju našega naroda! Odredimo z jutrišnjim dnem po cerkvah molitve k sv. Vactavu. Češkoslovaška duhovščina je bila od nekdaj globoko rodoljubna m današnji časi so tako bolestno težki U — Tako patriotska je češka duhovščina! O ham gre tvoja pat? Rene Pinon piše v znani francoski reviji »Revue de deux mondes« o sedanjem mednarodnem položaju in izvaja glede Poljske med drugim: »Poljska je hotela organizirati nekako zvezo nevtralcev. Toda kaj pomaga v velikem spopadu skupina, katere člani niso oboroženi? Samo Poljska s svojo dobro armado, s svojim narodnim dina-mizmom in s svojo zemljepisno lego bi lahko igrala odločilno vlogo. Bo-Ii pra\*očasno razumela, da je obstoj in odpor češkoslovaškega bastiona pogoj njene lastne neodvisnosti? Trenutek ni prikladen za malenkostne prepirčke in za izbalansirano skopost. Po taki poti stopa Evropa v vojno, Poljska pa k četrti delitvi!« SvetovoctovsHe kraljevske insignije Praška »Samostatnost« piše: »Sedaj zares je zopet prišel čas, ko bi bilo potreba postaviti našemu narodu znova pred oči svetovaclavsko krono, da bi vžgala vsa srca in misel in zavest vsega naroda dvignila na višino situacije, ki se bliža po svoji veličini onim usodnim trenutkom, ko je cesar Žiga sklical državni zbor v Vratislavo in grozil s papežem Martinom V. s splošno križarsko vojno proti Čehom (4. februarja 1420.), ako se ne odpovedo krivim naukom in ne priznajo njega za svojega kralja.« „Samouprava" izhaja dvakrat dnevno »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, objavlja, da bo odslej izhajala dvakrat na dan in sicer ob 9. dopoldne in ob 16. popoldne. Pripominja, da bo tako edini list v Beogradu, ki bo izhajal tudi popoldne. Preje je v Beogradu izhajala popoldne »Pravda«, katere izhajanje pa je bilo, kakor je znano, oblastveno ustavljeno. Na njeno mesto stopi sedaj »Samouprava«. Propadanje naše industrije m Tovarna »Indus«, ki je bila tast »Mestne hranilnice ljubljanske«, je bila prodana tovarnarju Adolfu Mergenthalerju v Mostah. »Delavska politika« razpravlja o tej prodaji in pravi: »Imamo ustanove, med prvimi Mestno hranilnico ljubljansko, ki je zbrala za naše razmere razmeroma mnogo kapitala. Imamo koncem koncev Banovinsko hranilnico, imamo tu socialne ustanove, kakor na primer Pokojninski zavod za nameščence, ki so zbrale ogromne, direktno ogromne socialne fonde, ki bi s primernim, če še tako opreznim posegom v gospodarstvo, lahko pospešile njegov napredek in procvit... A te tovarne in gospodarske ustanove propadajo ali pa prehajajo v last tujega kapitala. Kje so gospodarski strokovnjaki, ki bi izdelali načrt in posegli z energično roko v ta labirint opotekajočega tavanja in postavili vse na svoje mesto?« — Izvajanja »Delavske politike« so prav umestna in vsega uvaževanja vredna. Razžaljena ZZD .Va katoliški tabor v Kamniku je bila povabljena tudi Križmanova Z\"eza združenega delavstva s posebnim pismom, v katerem je bil tudi poziv, naj sporoči pripravljalnemu odboru ime svojega zastopnika, ki bo na zboru govoril, ZZD je sporočila predsednika pripravljalnega odbora kamniškemu županu Nandu Novaku, da jo bo zastopal njen predsednik Preželj, »ki bo tabor pozdravil v imenu slovenskega katoliškega delavstva.« Ker je bil le-ta zadržan, je kasneje ZZD sporočila, da jo bo na prireditvi zastopal podpredsednik Pirih. Ko se je le-ta še pred začetkom zborovanja prijavil kot govornik, mu je župan Novak odgovoril, da pozdravnih govorov na taboru sploh ne bo, in ni hotel njegove prijave sprejeti. Nemalo pa je bil Pirih presenečen, ko so se na zborovanju vrstiti zastopniki raznih organizacij s svojimi pozdravnimi govori, med njimi celo zastopnik Gosti n-čarjeve Jugoslov. strokovne zveze, s katero je Križmanova organizacija v najljutej-h borbi. Tunjiški prerok je zaradi tega dogodka hudo razžaljen in je o njem napisal v zelenem »Slovenskem delavcu« dolgo fi-lipiko. Zaključuje jo s stavkom: »Pripominjamo še, da se je med odličnik i na tribuni nahajal tudi urednik »Slovenca* g. dr. Ahčm, ki je na vprašanje, zakaj med pozdravnimi govori ni zastopnika katoliške- Mariborski kovinarji so zborovali Obrtništvo si no odjedati koffčlia Krnila MariLor. 22. septembra V Povoinflorm vestavra< i Ji »Novi svete v JorScev; ulici so imaU murrborski kovinarji. Člani Združenja kovinarjev, v sredo zvečer važen jo izredno dobro obiskan sestanek. Težke priliko in vse prej kakor rožnato gmotoo stanje obmejnega obrtništva ter ▼ mnosrrh primerih v prav obupen boj, ki ca za svoj obstanek bije jo posamezne panoge in stroke nasoga obrtništva, narekujejo oianom te organizacije čim tesnejšo medsebojno povezanost in atrnjeoost vrst Gre za stanovske pravice, za katere biijejo trd boj. Mariborsko Združenje kovinarjev pod veščam nxis»vom dolgoletnega neumorno delavnega predsednika g. Franja Ku-rneffca se v polni meri zaveda te svoje težke naloee, te jo združenju nalagajo današnje prilike, ki so potisnile naše delavne obrtnike z one višine, ki jo ta stan po svojem deiu ki prizadevnosti povsem upravičeno zashiži. Sinoćnji sestanek kovinarjev je združenje sklicalo z namenom informirati Članstvo o važnih in perečih zadevah, ki režejo v meso obrtniškega stanu Zborovanje, ki je po številu udeležencev spominjalo na manifestacijo naših kovinarjev, ie otvori 1 in vodil predsednik združenja 2. F. Kumerc ki ie naslovil tople pozdravne fceeede na v tako častnem številu zastopano članstvo, imenoma pa je pozdravil navzočega zhoraičnega svetnika, kiparja Miloša Hobmjeea iz Celja ter predsednika Slov. obrtnesra društva g. Ivana Sojča. Po izčrpnem referatu, ki ga je podal g. Kumerc o minimalnih mezdah za vajene* ter odnosih obrtništva do teya vprašanja ter po tozadevnem pojasnilu zbornične«a zastopnika g. Hohnjeca se ie med na vroči ni i vnela živetrna debata, v katero so po-sesij £. Veber, Gustinčič, Unsrer. Dolenc ji drugi. Dnura točka dnevnega reda na snočnjem sestanku JB bila državna in obrtniška razstava v Beosrradu, katero naj bi obiskalo čim več mariborskih obrtnikov. Dasiravno ie ta razstava samo pokrajinskega značaja in je obrtništvo o obsegu m pomenu *rte premalo poučeno, je želeti, da bi bila udeležba tudi iz Slovenije čim številnejša. Obrtnikom se priporoča obisk prvenstveno radi konstatacije stanja posameznih tržrsč, k; še niso prenatrpana z obrtniškimi izdelki. Ob priliki letošnjega obiska rjeograjčke razstave se bodo obrtniki poklonili na groba Viteškega kralja Aleksandra Zedinite-lja in bo ministrstvu trgovine in industrije istočasno predložena obširna spomenica z vsemi pojasnil j upravičenih teženj in zahtev našega domačega obrtništva. V letu 1939 bo praznovalo obrtništvo lOletni obstoj svoj;th stanovskih združenj in bo ob tej priliki velika obrtniška razstava ki ^aj javnosti pokaže, kaj naše obrtništvo zmore. Zatem je povzel besedo g. Sojč. ki se je v svojih izvajanjih dotaknil perečega vpra-šamia. to je izvrševanja obrtniških del P° mariborski mestni občini, poudarjajoč pri tem okolnost, da ta dela ne spadajo v de-Iokrog mariborske mestne občine, temveč v delokrog obrtnikov. Mnogo truda bo potrebno, da ^e to končno uredi, borba pa bo uspešna le tedaj, Če bodo obrtniki solidarni! in se bodo vsaj odslej s pravim obrtniškim ponosom strnili k skupni obrambi svojih pravic. Iz naslednja točke dnevnega reda, to je vdelokrog obrtnega roda in prekoračen ie istega«, posnemamo, da so bile v zadnji dobi ustanovljene v stanovskem gibanju naših obrtnikov razne sokol!«, tako na pr. kotlar ji. kleparji, ključavničarji itd., katerih naloga je točna opredelitev dela po posameznih strokah. Te sekcij« pazijo na to. da v prevBemu m izvrševanju dela ne posega ena stroka v drugo. Da se obrtniki izognejo nepotrebni anarhiji ali kakor bi lahko rekii >šušmaretvu v lastnih vrstah«, morajo za obrtniške izdelke veljati takšne cone, ki bodo obrtnikom omogočile soliden in dostojen zaslužek. Korporativan nastop obrtništva najj prepreči pretečo uevarnost, da bo obrtnik dobil na stara leta mesto pokojnine beraško palico v roke. Delokrog obrtnega reda je zadeva, ki naj jo urede obrtniki sami med seboj, docim naj organizacije obrtniških »druženj povečajo prvenstveno pozornost vsem onim ustanovam (državnim, banovinskim in občinskim), ki odjedajo našemu obrtništvu njegov vsakdanji košček kruha. Tehtne so bile besede podpredsednika združena kovinarjev g. J. Gustinčiea, ki je spregovoril v imenu mehaničkih obratov, ki v novejši dobi sploh ne pridejo več do večjrh naročil in popravil. Razprava o razpisih mestnih del ie dala povod razeibani iieHat!. ki jo je zaključil predsedujoči s prošnjo in apelom, da se vse sporne točke iu pritožbe iznese jo pred me-rodajni forum, to Je pred strokovni od srk obrtniških združenj, ki bo ukrenil vse potrebno. Borba celokupnega obrtništva gre za tem, da se zatre en vsaj omeji šušmar-stvo. Vest. da bo v kratkem izdana naredba za pobijanje šnšmarstva v okviru pooblastil, da se bo šušmarjem zaplenilo blago in orodje je zbudila pr? vseh navzočih vihar navdušenega odobravanja, šušmarstvo je rak rana vsega obrtništva. Proti šušmar-stvu ie vodilo doklej in bo vod.Mo tudi v naprej obrtništvo n« jod 1 oda ejao in neizprosno borbo. G. Zeleznik je v svojem govoru orisal težko stanje instalaterjev, \c bi morali zlasti v Mariboru Kvoti od industrij«; je pa ravno narobe. Pril-jke so take. da imajo danes tovarne 50°/c več pomočnikov kakor mojstri. Tovarnar plača za električno strujo 35 par po kilovatu, dočim odšteje obrtnik 2 din. Tudi na tem polju čaka strokovni odbor mnogo dg&a Pri slučajnostih je zbornični svetnik g. Hohnjec informira1, članstvo o raznih perečih 7taidevah. Poroča! je o bortSlovenfl!ri Narod«, darilo nase uprave. Kdor se hoe.. udeležiti našega nagradnega tekmovanja, naj izpoOni kupon st. 4. ter ga naj pošlje najkasneje do nedelje 25. t. m. do 12. ure na naslov našega uredništva v Mariboru, Grajski trg 7. Kupon lahko pošljete po pošti aH pa ga tudi lahko vri-te v nabiralnik v veži hlse Grajski trg 7. Najboljše napovedi pridejo pred ga delavstva, odgovoril, da ZZD — ni • • .* — Pomislite, kako jezen in ogorčen je moral biti Andrej Križman ob trditvi, da Zveze združenih delavcev ni, in to še od take strani! Sicer pa ali ni več »Slovenec« zaščitnik »zelencev«, ali je zakopal sekiro, ki jo je še nedavno tega tako neusmiljeno vihtel proti Gortinčarjevi J S Z? I žreb, ki bo potem odločil, kdo dobi nagrado. KUPON ST. 4 SK že'ezničar : SK Mura ISSK Maribor : SK Slavija CSK : SK Rapid.....«.......• Ime Stanovanje Maribor, 23. septembra. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obravnaval tatvine v mariborskem vojaškem skladišču, ki so se vršile od 20. maja pa do 20. junija t L Štirje vojaki, ki so služili pri pekovskem oddelku pri tukajšnjem intendantskem skladišču, so v omenjenem času odnesli iz skladišča 12 škatel po 25 kg masti in sicer v vrednosti okoli 3600 din. Ukradeno mast so vojaki s pomočjo dveh delavcev vnovčili pri neki trgovki na Fobrežju. Zadeva pa je kmalu prišla na dan. Trgovka je v celoti vrnila vojaški upravi ukradeno mast, tako da država ne trpi nobene škode. Vojake so aretirali, prav tako delavce. Epilog je bil danes dopoldne v razprav« ni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča, kjer so sedeli na zatožni klopi 24-letni pekovski pomočnik Peter Laslo iz Bačke Topole, 241etni pekovski pomočnik Josip Petarčič iz Sombora. 241etni Janez Balas iz Sombora, 23letni Ekrem Sarajlič iz Zenice, 211etni delavec Leopold Zbo-gar, 231etni delavec Stanko Hala in neka trgovka, vsi iz Pobrežja pri Mariboru. Vsi obtoženi v glavnem priznajo svoje grehe. Mariborska beležnica KINO UNION: Vzorni soprog. GRAJSKI KINO: Gospodarji viharja. Dežurni lekarni Albanežejeva na Pran-kopanovi in Konigova na Aleksandrovi j cesti I Mariborske in okoliške novice — Živahna grad besa akcija se nam obeta ie to jesen, Mestni gradbeni urad je v zadajem času izdal naslednja gradbena dovoljenja: Jas*pu .\ledweteku. upek. voj. godbeniku za gradnjo visokopritiivno stanovanjske hiše v Beograjski udici 27 (gradbeni stroški 77.342 din); upok. ministru in odvetniku dr. Vek. Kukovcu za gradnjo prizidka k hiii Beograjska ulica 9 (stroški 10 tiso* dui); Ivanu Zaver^iku, sinu meha-ničarja is Ptuja, za gradnjo euwnadstropne stanovanjske hiše na Tržaški cesti 4o (gradbeni Stroški 230.000 din); uradniku drž. žel. E. HuUu za gradnjo eoonadatropne stanovanjske hiše v Beograjski ulici 40 (stroški 150.000 din); poslovodji dri. žel. v pok. Francu G^elnianu za gradnjo viso-*oj>r i, «tne stanovanjske hiše v Gozdni ulici 12 (stroški 90.000 din); dr. Tomšiču za gradnjo 4 nadstropje stanovanjske hiše v Gregorčiče/vi ulici 1 (gradbeni stroški milijon 200.000 din); Ljudski samopomoči za gradnjo dveh trinadstropnih stanovanjskih hiš v Kolodvorski ulici 4 (ijradbeai stroški 1,300.000 din); Mirku Zelezniku, davčnemu inšpektorju za gradnjo visokopritlične stanovanjske hiše v Beograjski uJioi 32 (stroški 90.000 din): gospodarski zavarovalni zadrugi >l)rava< za gradnjo trinadstropne stanovanjske in pisarniške hiee v ^lni uiici 1 do 3 (gradbeni stroški 1,150.000 din); Alojziju in Antoni M Majcen, restavraterju in posestniku za gradnjo tri nadstropne stanovanjske hiše v trregorcieevi uljo* 3 (gradbeni stroški bOO.OOO din). Razen omenjenih gradbenih dovoljenj pa je mestni gradbeni urad izdal celo vrsto adaptacijskih dovoljenj ter dovoljenja za razne manjše ; -~ zidke. preureditev hišnih portalov itd. — Posestno gibanje. Posestnica Terezija Kogl je prodala upokojenemu železničarju Francu Golu 1011 kv. m veliko parcelo v maudakmskem predmestju za 15.000 «iin. — Zvaničnik državnih žel. Ivan 2ivLo je kupil od !»oses?tnika in kaznilp^keju paznika v pok. Franca Gulica 815 kv. ni veliko parcelo v magdalenskem predmestju u\ 15.4S5 din. — Uradnik drž. žel. Ruiolt* Stei^bU-cher je kupil od Franca Guliča 734 kv. m veliko paiceJo v magdalenskem predmestju za 13.940 din. — Posestnik Vinko Las.č je prodal Zdenku Pipušu hi^o in parcelo na Tržaški cesti 5Sa za 200.0CO din. — Posestnik Pasko Zorić iz Šibenika je prodal posestn. ženi Perini Zorićevi v Marsboru polovico hiše na Meljski 1 za 550.000 din. — Gimnazijski ravnatelj v pok. Ivan Br-srič je prodal Frančiški Celeč in Mariji Ba-b.cev- hišo v Prisojni ulici 2 za 150.000 din. — Polic, stražnik v pok. Štefan Le^tan je kupil od npok. železničarja Ivana Kranerja niso v Koseškega ulic! 28 za 100.000 din. — Miloš Rodner je kupil od Jerneja školca 800 kv. m veliko parcelo v magJalenskem predmestju za 38.500 din. — Omladina juposlovenske nacionalne stranke za mesto Maribor sklicuje za soboto 24. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma filsUMiri sestanek. Politično poročilo bo podaj narodni poslanec Milan Mravlje iz Ljub!j«ine. Vabljeni vsi pripadniki nacionalne misli. Za odbor 0JXS v Mariboru: Zkrer, podpredsednik. — Kam ...? BOletna duševno bolna Ivanka Majer ie neznano kam izginLla. Je srednje postave, precej močne rasti, oblečena v bek> športno bluzo z lilastimi črtami ter modrim krilom. Oni, ki jim je kaj znanega, se naprošajo, da obve^te o tem g. Franca Majer i a na Pohrežju. Neotpna ulica 9. — Nov grob. V starosti 70 let je umrl upokojeni železniški uslužbenec Benedikt Vivat. Žalujočim naše toplo sožalje! — Posebnost letošnje seaone Orodnega gledališča sta med drugim novo angažirana odrska umetnika, v drami g. VL Skrbinšek kot režiser in igralec, v operi in opereti pa g. Anatol ManoševskL — Abonma sedež za 8 din na mesec. Teh naučenejših in za vsakogar možnih ©edežev je v Narodnem gledališču še nekaj na razpolago. Ker velja abonma povprečno za tri predstave, stane abonenta ena predstava niti ne cele 3 din. — Dramatska šola. Tudi letos bo dramatska šola pod vodstvom glavnega režiserja J. Kovica, če se bo priglasilo dovolj interesentov. Predavanja bodo teoretičnega in praktičnega značaja. Prijave spregema dnevno gledališka blagajna, ali pa J. Kovic, Gregorčičeva 26, od 13. do 15. ure. Prvi sestanek prijavljencev bo v nedeljo 25. t. m. ob 9. uri v gledališču. Ta dan se lahko priglase še novj udeleženci. — Iz mariborske splošne bolnice. Po odredbi kr. banske uprave dravske ta^ovine v Ljubljani VI No. 1954o-l od 12. septembra 1938 se kirurški oddelek tukajšnje bolnice & 1. oktobrom 1938 razdeli na dva administrativno in strokovno popolnoma ločena oddelka za kirurgijo. Na I. kirurškem oddolku je šef pri-marij dr Černič Mirko, na II. kirurškem oddelku je šef primarij dr. Brezovuik Vladimir. Sprejem boUiiikov na oba oddelka bo v vsakem mesecu tako, da se sprejeinaoo bolniki na lihe dneve (to je: 1., 3., 5. itd.) na I. kiruraki oddefek, na sode dneve (to je: 2., 4.. 6. itd.) na IL kirurški oddedek. Izjeme tvorijo ne glede na sodi ailii lihi dan oni bolniki, ki so na potoni izrecno na en ali drugi oddelek. — G. Poljanec Taras, naš priljubljeni virtuoz na violini, bo igral dane* 23. t. m. ob 18.20 v beograjskem radiu. Izvajal bo skladbe Bacha. Dvoraka, Brahmsa in Paga- nfoiija.. , _ — V Kamnico! Za skupen odhod k nastopu telovadnega odseka matičnega Sokola v Kamnici v nedeljo 25. t. m. bo zbor vsega članstva in naraščaja pred Narodnim domom ob 13.15, od koder se razvije povorka. Članstvo ki ima kroje, v kroju, ostali v civilu a znakom. Predelava skupnih prostih vaj za Prago bo za naraščaj in članstvo na letnem telovadi-šču matičnega Sokola 25. t. m. ob 10. uri. Zbor aa vse člane jezdnega odseka 25. t. m. pred Narodnim domom ob 13.15, od kader bo odhod v povorki v Kamnico k nastopu. Zbor je obvezen za vse. — Krče vinsko šolo so prenoviti in preuredili. Izdatki znašajo 50.000 din. _ Is sdravniške službe. Sekundarij tukajšnje splošne bolnice g. dr. Viktor To-minšek je premeščen v celjsko bolnico. _ Košaške novice. Na svoji zadnji seji so naši košaški občinski odborniki izvolili vpok. prof. Gabrijela Maj ena za častnega občana. Razpravljali so tudi o davščinah Rosnerjeve tekstilne tvornice. Davčna uprava v Mariboru je sicer prisodila davščine tvornic na košaškem področju košaški občini, vendar pa bo o zadevi odločila Ljubljana. Tudi so sklenili, da se v Tomšičevem drevoredu uredi lastna košaška tržnica in so prodajalci že pričeli prodajati svoje pridelke. Niso pa občinski očetje razpravljali o akciji za priključitev dela košaške občine k borski mestni občini, ker sedanji večini občinskega odbora to menda ni ljubo. — Prodaja sadja in grezaj*. Mestno poglavarstvo mariborsko opozarja prodajalce sadja in grozdja na določbo § 10. mestnega tržnega reda in na odredbo kr. banske uprave dtav>kt l.\novine z dne 81. VII. 1937 III.-4 No 5113-1, gOaaoiu katere »c ra vsak prodajaU»c grozdja in sadja aa zahtevo tržnih organov ali policije hAazati z uradnim potni:.o m pristojne občine, da >e prodajalec posestnik vmogriKta ali sado-nosnika in tako upravičen prodajati grozdjo ali sadie lastnega priMfca. Na potrdilo, ki je koieka prosto in vetjavna me^'c ani* mora biti natančno navedena vrsta in količina sadja oziroma grozdja. Producentom ni dovoljeno najemati ljudi, da bi zai «> prodajali sadje ali irrozdie ^ mar bor-skem trgu. Končno «^ opozarjajo prodajalci sadja na določbe Mena 105 pravilnika k zakonu o nadzorstvu nad živil:, glasom katerega je prepovedano prodaiati nagnito ia plesnivo &adje. Nezrelo sad-;« se sme prodajati samo z označbo >Sadje za vk uha val Proti Osebam, ki ee ne bodo moirlf iakazati s predpisanimi potrdil, u i ki ho!o prodajale nagnito in nezrelo sadje, se bo kazensko poitopnlo po predpisu »ena 241 pravilnika k živilskemu zakonu in i*> diiločl>ah 68 in 00 zakona o notni nji upravi | kas-iiijo od din 10 do 500 povrhu pa se jim bo osporavano adje za _ Pomenki pod lip«». K.. Frankopa- nova: Huda, ^elo hud« trenja. Ml rudne-ca. Kandidatov je vt !;ko. že -sveto pi>mo pravi: Veliko poklir^tiih, malo livotieoJk. — D. P.. Dravsko polje: Pisma nism > pn-jčli. S* bomo pozaji iu:l'kam je zaroinaio. — Rad vanjski paberki. Pišejo nam: O.ii dan stw doživel nekaj, kar je ibudi-lo v meni globoko ogorosnje. Kaj smo zares že tako daJee? Tam U i;t-ke ^oatUa* so prihajali čudni rvoki. Disonanca glasov in akordov. Toda kaj bi govoril o di**>muivatL, č-e se ie to ek^tič-no bruhanje glasov prelivalo v hrešC-anve, tuk-ž in \?i valno za*!^-nost? Mimo je prihajal mlajši človek. IV i-vii ae je pred gostilno, poslušal nekaj easa to rjovenje, brez hc<- iiee in le narahlo sko- at! i rameni in £el mirn>. t:ho svoio pot. Trenutek za tem. sc je pojavi iz gostilne nekdo od t»t:h tulcŽev. V rokab je imel nož. Zakadil se ie v istega mirnega fanta in (ra ranil z nožem, tako :;» ie n**" ral v bolnico. Se iaj pa me *a:iim-a. kaj r8 s tistim napadalcem, ki nn-ni. da lahko kar takole na.r«ia slovenske i'ui z nožem Izvedel sem. da mislijo v«> iadevW«o spraviti v slepi tir. Pa ne todo. — Očividec. Iz Celja —c Regulacija Savinje v četrti etapi je sedaj v polnem teku. Ta etapa »ega do Kranjčeve jroetilne na Polulah pri Celju. Pri regulaciji je sedaj zaposlenih okrog 180 delavcev. Dola v tej etapi bodo dovršena predvidoma do avgusta prihodnjega leta.. Banovinsko cesto v tem pred lu in še dalje do Brccpa namoravaio dvigniti in omiliti ovinke. Peta e'apa bo segala do drugega ž lezniškega mostu, nato pa bo priS'a na vrsto Septa, glavna etapa, v karteri bodo preložili strugo Savinje pod Starim gradom, premestili železniško progo in odstranili oba železniška mostova. —c 12 let »e bo pokoril v j c'- Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarja! v četrtek 43 letni Rudolf černevsek, artist br iz posla in stalnega bivališča, ki je izvršil v laškem in gornje. grajskem sreeu več goljufij In v noči od 13. na 14. Julija umoril v Velik "m širju nad Zidanim most< m posestnika Franca Zajca. Kakor smo takoj po umoru poročali, je prišel Cernevšek, ki je že 1 Škrat predkaznovan, 13. julija k posestniku Ft. Zajcu v Velikem širju in mu začel pripovedovati, da zna ponarejati denar. Zaje si je nato izposodil dva bankovca po 500 dinarjev in ju izročil černevskn, ki je bil dejal, da potrebuje bankovca kot vzorec za ponarejanje denarja, ćermvšek je nekaj risal na papir, pot'em pa je nesel oba bankovca in papir v Zajčevem spremstvu v Zajčevo stiskalnico in izjavil, da mora ostati denar najmanj &est ur v stiskalnici. Pozneje pa je teraevšek ukradel oba bankovca iz stiskalnice in izginil. Zaje je začel sumiti, da ni vse v redu, ter je vstal in stopil v stiskalnico. Ugotovil je, da je denar izginil, z njim pa tudi Cernevšek. Zaje je takoj pohitel za <5ernevško m in ga kmalu dohiti na nekem travniku ob cesti blizu cerkve v širju. Cernevšek je Zajca napadel ter ga z nožem zabodel dvakrat v vrat in enkrat v prsi, nato pa pobegi Ji. Ko so Zajca drugo jutro našli, jt. bil že mrtev, čemevseik je bil obsojen na 12 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. —c Usoden padec z motornega kolesa. V ar.do se je ponesrečil 19 letni mehanik Frčita^ a Sp. Hudinje pri Celju. Ko se je peljal z motornim kolesom po cesti na Zg. Hud in ji, mu je odpovedal motor. Motorno kolo se je prevrnilo. Pri padcu «e je Prei_ tag hudo poškodoval po glavi in rokah. Zdravi se v celjski bolnici. —c Obveznike °l>veane telesu© vzgoje, njih starše in vse. ki se zanimajo za telesno vzgojo, vabi mestno jx>gLafvarstvo, da se udeleže etrokovnejza predavanja, ki bo v torek 27. t. m. ob 20. v telovadnici okofc-ške narodne £ole. Oče in sin sta se spoprijela Maribor, 23. septembra. 561etni kočar Josip Terglavčnik iz Oglen-ščaka pri Zgornji Polskavi se že del j časa ni razumel s svojim 321etnim sinom Francem, ki je bil nedavno zaradi neke tatvine obsojen na 4 mesece zapora. Tedaj se je oče odločil, da ne pusti več sina domov. Sedaj pa se je sin vrnil iz slovenj ebistriških zaporov. Pred tem je stari Terglavčnik bil pri polskavskih orožnikih in jih vprašal, kaj naj napravi, če se sin vrne. Orožniki so mu svetovali, naj po možnosti prepreči vsak spor, a stari je odgovoril, da se bo pač branil, če ga bo sin napadel. Res sta se oče In sin kmalu po sinovi vrnitvi iz zaporov spoprijela. Sin je zgrabil nož, oče pa je zbežal iz hiše. Ko ga je sin dohitel, pa je stari Terglavčnik dvakrat ustrelil iz samokresa kalibra 9 mm, vendar pa prva dva strela nista zadela. Nato je še tretjič ustrelil in zadel sina v levo rame, tako da se je sin France ves okrvavljen zgrudil. Orožniki so očeta in sina aretirali ter ju prepeljali v slovenjbistrižke sodne zapore.