poklicne orientacije Vprašanja Vzgoja, december 2022, letnik XXIV/4, številka 96 11 Dijaki Dijakinje Nizek SES Visok SES % SE % SE % SE % SE Načrti, ki jih imajo moji dobri prijatelji glede svoje prihodnosti. 30 0,72 21 0,6 27 1,82 22 1,27 Pričakovanja mojih staršev ali skrbnikov glede mojega poklica. 38 0,82 35 0,83 40 2,15 37 1,95 Družbeni položaj poklica, ki si ga želim opravljati. 61 1,06 63 0,99 64 3,06 61 2,01 Denarna podpora za izobraževanje ali usposabljanje. 59 1,07 65 0,96 64 5,67 64 1,93 Moji hobiji. 63 1,11 64 1,02 53 2,49 75 2,26 Moji posebni talenti. 68 1,02 73 1,22 57 2,94 84 2,26 Možnosti za izobraževanje ali usposabljanje za poklic, ki si ga želim opravljati. 65 0,87 78 1,04 67 2,87 77 2,15 Šolski predmeti, ki mi gredo dobro. 68 1,00 79 1,12 61 2,75 81 1,20 Moje šolske ocene. 67 1,11 80 0,58 66 2,46 77 2,06 Pričakovana plača za poklic, ki si ga želim opravljati. 71 2,23 74 1,05 73 2,69 75 2,06 Zaposlitvene možnosti za poklic, ki si ga želim opravljati. 70 1,06 79 1,09 72 2,70 78 2,34 Opombe: % – delež dijakov in dijakinj, ki so postavko ocenili kot pomembno in zelo pomembno; SE – standardna napaka. Tabela 1: Delež dijakov in dijakinj, ki so ocenili, da se jim zdi posamezen dejavnik pomemben pri njihovi odločitvi za poklic: razlike po spolu in socialno-ekonomskem statusu. V prispevku ugotavljamo, kateri dejavniki so v družbi 21. stoletja, ki ga zaznamuje globalna ekonomija, pomembni pri izbiri poklica mladih. Izpostavljen je pomen nekaterih okoljskih dejavnikov (zaposlitvene možnosti, pričakovano plačilo) v splošni populaciji, pa tudi zapostavljenost individualnih dejavnikov (ocene, talenti, hobiji) pri skupini mladih z nizkim socialno-ekonomskim statusom, kar kaže na pomembnost usklajenosti osebnega, socialnega in kariernega razvoja v družbi in izobraževalnih praks slovenskih šol. Klaudija Šterman Ivančič, dr., znanstvena sodelavka, je zaposlena na Pedagoškem inštitutu. Raziskovalno se ukvarja s preučevanjem osebnostnih, motivacijskih in socialno-čustvenih dejavnikov učnega vedenja in dosežkov mladostnikov. Je nacionalna koordinatorica mednarodne raziskave PISA. Urška Štremfel, dr., znanstvena sodelavka, je zaposlena na Pedagoškem inštitutu. Raziskovalno se ukvarja s preučevanjem nacionalnih in evropskih izobraževalnih politik, pri tem pa posebno pozornost namenja socialnim vidikom izobraževanja. Dejavniki izbire poklica Podatki raziskave PISA 2018 Individualni in okoljski dejavniki kariernega razvoja in odločanja mladih Razvoj kariere je eden od pomembnih vi- dikov posameznikovega življenja, izbira poklica pa ena od pomembnejših odloči- tev mladih. Na podlagi izsledkov medna- rodnih raziskav znanja in drugih raziskav izobraževanja se z njima povezujejo šte- vilni individualni dejavniki ter dejavniki v družinskem, šolskem in širšem družbe- nem okolju (Štremfel in Lovšin, 2015). Le-te pojasnjujejo teorije kariernega razvoja in odločanja. Dvanajst identifi- ciranih teorij (Zagoričnik, 2016) primar- no delimo na psihološke, ki v središče postavljajo posameznika, in sociološke, ki v središče postavljajo okolje (družino, šolo, družbo, svet dela) (Lovšin, 2017). Dejavniki na ravni posameznika poleg demografskih dejavnikov (npr. starosti, spola) in telesnih značilnosti vključujejo tudi številne psihološke dejavnike, kot so interesi, sposobnosti, samoučinkovi- tost, vrednote, osebnostne poteze, učne navade, karierna prilagodljivost in druž- bene vloge ter druge osebne okoliščine posameznika (npr. socialno-ekonomski status (SES)). Okoljski dejavniki vklju- čujejo posamezniku pomembne druge osebe, izobraževalni sistem in institucije, množične medije, gospodarsko okolje in nepričakovane dogodke. Nezanemarljivo pri tem je, da je za celostno razumevanje kariernega razvoja in odločitev mladih treba upoštevati preplet individualnih in okoljskih dejavnikov. Raziskava PISA (Program mednarodne primerjave dosežkov učencev) (PISA, 2022) zbira in analizira podatke o kompe- tencah učencev, ki jih potrebujejo za svoje poklicno in zasebno življenje in ki so po- membne tako za posameznika kot za ce- lotno družbo. Poleg bralne, matematične, naravoslovne in drugih pismenosti omo- goča vpoglede tudi v druge pomembne vidike razvoja mladih. V prispevku pred- stavljamo dejavnike, ki jih slovenski 15-le- tniki, sodelujoči v raziskavi PISA 2018, izpostavljajo kot pomembne pri odločitvi za poklic. Posebno pozornost namenjamo razlikam glede na spol in SES. poklicne orientacije Vprašanja 12 Vzgoja, december 2022, letnik XXIV/4, številka 96 Metoda V pričujoče analize je vključen vzorec 6401 15-letnika, ki je sodeloval v raziskavi PISA 2018. Od tega je vključenih 2993 (49 %) di- jakinj in 3408 (51 %) dijakov. Izmed vseh vključenih dijakov in dijakinj se jih 454 (7 %) umešča v zgornjo četrtino porazdelitve vrednosti indeksa SES in 546 (9 %) v spo- dnjo četrtino porazdelitve vrednosti inde- ksa za Slovenijo. V okviru raziskave PISA 2018 so dijaki in dijakinje med drugim odgovorili na vprašanje, kako pomembni se jim zdijo določeni dejavniki pri njihovi odločitvi za poklic. Dejavnike, ki so jih ocenili, na- vajava v Tabeli 1 spodaj, ocenili pa so jih na 4-stopenjski lestvici Likertovega tipa (1 – ni pomemben; 4 – zelo pomemben). V Tabeli 1 so navedeni deleži dijakov in dija- kinj, ki so ocenili, da se jim zdi posamezen dejavnik pomemben ali zelo pomemben, deleži pa so navedeni ločeno po spolu in SES-u dijaka. Rezultati Rezultati (Tabela 1) kažejo, da so dijaki- nje v primerjavi z dijaki večino navedenih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na njihovo odločitev glede poklica, ocenile kot neko- liko pomembnejše. Kot manj pomembne so, v primerjavi s fanti, ocenile le načrte, ki jih imajo dobri prijatelji glede svoje pri- hodnosti. Kot najpomembnejše dejavnike pri odločitvi za poklic so dijakinje oceni- le svoje šolske ocene, šolske predmete, ki jim gredo dobro, zaposlitvene možnosti za poklic, ki ga želijo opravljati, in možnosti za izobraževanje ali usposabljanje za želeni poklic. Kot najmanj pomemben dejavnik so dijakinje navedle načrte, ki jih imajo njihovi dobri prijatelji za prihodnost, in pričakovanja svojih staršev ter skrbnikov. Omenjena dejavnika so kot najmanj po- membna ocenili tudi dijaki, kot najbolj pomembne pa so ocenili pričakovano pla- čo za poklic, ki ga želijo opravljati, zaposli- tvene možnosti za želeni poklic in šolske predmete, ki jim gredo dobro, ter svoje posebne talente. Dijaki, ki so v raziskavi PISA 2018 poroča- li o višjem SES-u, so v primerjavi z dijaki, ki so poročali o nižjem SES-u, v povprečju poročali tudi o večji pomembnosti svojih šolskih ocen, šolskih predmetov, talentov in hobijev pri odločanju za želeni poklic. Dijaki in dijakinje z visokim SES so kot najbolj pomembne dejavnike pri odloča- nju za poklic ocenili svoje posebne talente, šolske predmete, ki jim gredo dobro, zapo- slitvene možnosti za želeni poklic in svoje šolske ocene. Dijaki in dijakinje z nižjim SES pa so kot najpomembnejše dejavnike pri odločitvi za poklic ocenili pričakovano plačo za poklic, ki ga želijo opravljati, za- poslitvene možnosti, možnosti za izobra- ževanje in usposabljanje za želeni poklic ter svoje šolske ocene. Diskusija Rezultati kažejo, da imajo individualni de- javniki (šolske ocene, predmeti, ki jim gredo dobro, posebni talenti, hobiji) pomembno vlogo pri odločitvi slovenskih 15-letnikov za poklic. Kot še pomembnejši se izkazu- jejo okoljski dejavniki oziroma razmere na trgu dela in v širši družbi (družbeni polo- žaj poklica, denarna podpora, možnosti za izobraževanje, zaposlitvene možnosti, pri- čakovana plača). Pričakovanja družine in izbira prijateljev nimajo pomembnejše vlo- ge pri odločitvi za poklic. Čeprav je treba upoštevati, da nobeden od dejavnikov ne vpliva na odločanje mladostnikov v izola- ciji in determinirajoče, rezultati nakazujejo na usmerjenost kariernega razvoja in odlo- čanja slovenskih 15-letnikov. Iz podatkov je mogoče sklepati o racionalnem odločanju slovenskih 15-letnikov glede zaposlitvenih možnosti in pričakovane plače za poklic, pri čemer je morda nekoliko zanemarjen vidik osebne izpopolnjenosti pri opravlja- nju poklicnega poslanstva, ki ga pričako- vani visok zaslužek sam po sebi ne prinaša. Hkrati pa podatek izpostavlja potrebo tako po večji usklajenosti osebnostnega in kari- ernega razvoja mladostnikov v izobraževal- nih praksah slovenskih šol kot tudi percep- cije karierne uspešnosti v širši družbi. Kot še posebej pomembno velja izposta- viti, da rezultati kažejo, da dijaki z nizkim SES kot manj pomembne pri odločitvi za poklic ocenjujejo individualne dejavni- ke (šolske ocene, predmete, ki jim gredo dobro, posebne talente, hobije), kar lahko kaže na določene zunanje omejitve pri izbiri poklica. Ko temu pridružimo še po- datke drugih raziskav (npr. OECD, 2020), da ti dijaki ne glede na svoje dosežke izka- zujejo nižje izobrazbene/karierne aspiraci- je kot njihovi vrstniki, spoznamo, da je tej skupini mladih pri opolnomočenju za ka- rierni razvoj in odločitve treba namenjati še posebno pozornost. Zaključek Za osebno izpolnjujoče poklicno poslan- stvo je pomembno, da mladi odločitev o svojem poklicu sprejmejo sami (Kozina, 2018), pri tem pa je pomembno, da jih čim bolj spodbudno podpirajo tudi različ- nih okoljski dejavniki, med katerimi ima- jo poleg družine, gospodarstva in družbe izjemno pomembno vlogo izobraževalne prakse šol. Za te je pomembno, da ustre- zen poudarek namenjajo usklajenosti po- sameznikovega osebnega in socialnega ter kariernega razvoja. V družbi 21. stoletja globalna ekonomija in hiter tehnološki napredek generirata visoko frekvenco prehajanja delovne sile. Utemeljenost ka- rierne orientacije na osebnem in social- nem razvoju posameznikov predstavlja pomemben temelj, da bodo mladi brez izgube stika s samim seboj in s svojo so- cialno identiteto opolnomočeni sledili so- dobnim gospodarskim trendom in jih, še pomembnejše, tudi aktivno (so)kreirali. Literatura • Kozina, Ana (2018): Uspešnejši bodo mladi, ki sami izberejo šolo. Intervju. Delo, 8. 2. 2018. • Lovšin, Miha (2017): Karierna odločitev mladih v socialnem in kulturnem kontekstu. Doktorska disertacija. Ljubljana: Peda- goška fakulteta, Univerza v Ljubljani. • OECD (2020): Dream Jobs? Teenagers’ Career Aspirations and the Future of Work. Paris: OECD. • PISA (2022). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno (11. 11. 2022) s spletne strani: https://www.pei.si/raziskovalna-de- javnost/mednarodne-raziskave/pisa/. • Štremfel, Urška; Lovšin, Miha (ur.) (2015): Karierni ter oseb- nostni in socialni razvoj mladih: pogledi, pristopi, izzivi. Lju- bljana: Pedagoški inštitut. • Zagoričnik, Miha (2016): Celostni pogled na odločanje srednje- šolcev za študij. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Foto: Matej Hozjan