LJubljana, nedelja 28. maja 1939
Cena 2 Din
Upravništvo. ujuDijana, Knafijeva o — Telefon àt. 3122, 3123, 3124, 3125, 312Ö. Inseratm oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Teleton št. 2455. Podružnica Cel.ie: Kocenova ulica 2.
Telefon àt 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št_ 11.842, Praga Clslo 78.180. Wien §t 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št- 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Zaradi binkoštnih praznikov izide ponedeljska izdaja »Jutra« v torek, prihodnja redna številka pa v sredo zjutraj.
Današnja številka ima 24 strani.
mater ~ 1200 otrok
Razvoj svetovnih dogodkov je dvignil v ospredje najširšega javnega zanimanja mnoga vprašanja, spadajoča v skupni okvir in sklop naravne in živ-Ijenske sile posameznih narodov. Na tem mestu smo posvetili že par člankov tem vprašanjem, na drugih straneh našega lista pa smo obravnavali zaključke glede na sedanjost in najbližjo bodočnost jugoslovenskega naroda in slovanskega plemena vobče. Pokazali smo našim čitateljem s statističnimi številkami, da imajo ravno Slovani med vsemi evropskimi rasami največjo naravno življensko silo in da se njihova rodnost le na zapadu nekoliko približuje in prienačuje splošnemu zastoju, ki v temelju ograža napredek nekaterih romanskih in germanskih narodov. To opasno približevanje se pri Slovanih opaža v večji meri pri Čehih, v manjši meri pa tudi nri Slovencih in Hrvatih, dasi je prirastek v slovenskih in hrvatskih krajih v primeri s prirastkom zapad-njakov še vedno znaten, čeprav ne več takšen, da bi opra\ričeval brezskrbnost.
Nedavno je naš list razpisal natečaj ter pozval podeželske javne delavce, naj nam pošljejo vsak iz svojega kraja poročila o najštevilnejših rodbinah, ki jih po naših vaseh na vso srečo še ni malo. Pri tem nismo imeli namena, da pribavimo nekak zaključni material o našem populacijskem problemu, r:ti nismo nameravali z objavo takih poročil dvigniti populacijsko kampanjo, kakršno se že nekoliko let izvaja v nekaterih drugih državah. Imeli smo čred očmi le to, da opozorimo našo Javnost, da je v našem ljudstvu še mnogo požrtvovalnih mater, ki dajejo jamstvo za naš obstoj, da so te matere cesto prave junakinje v požrtvovaniu za svojo deco in da zaslužijo hvaležnost vsega naroda.
Prijetno nss je presenetila ustrežlji-vost krajevnih činiteljev, županov, učiteljev in duhovnikov, ki so se radi odzvali naši pobudi, da se da na ta n* čin počaščenje. priznanje in v meiah možnosti tudi skromen dar onim blagoslovljenim ženam, ki so si neokrnjena ohranile žlshtni čut in ljubezen do materinstva. Časi so hudi in po splošnem nezdravem pojmovanju naj bi bil obilen ci roški blagoslov skoro elementarna nesreča. Iz poslanih dopisov pa veje toliko vedrine, poguma in junaške ljubezni do otrok, iz izjav posameznih mater s številno rodbino je videti to!":ko vrlega ponosa, da se za hip umakne vsak pesimizem v tem pogledu. Čudežna stvar: ravno pri teh z otroki obilno oblagodarjenih materah ni črnogledosti, ni sence one zagrenje-nosti, ki je skoro tipična za jadikova-nje v premnogih rodbinah s pičlim številom dečjega drobiža.
Naš razpis je stavil visoko zahtevo, naj se natečaju odzovejo le matere, ki so rodile najmanj 10 otrok. Ta zahteva bi bila v zapadnjaških državah, kjer se začno državne premije že pri četrtem. petem ali vsaj šestem detetu, gotovo gorostasnost, v naših prilikah pa ta omejitev ni kar nič nesmiselna. Med našimi materami imamo rekord, da je neka mati rodila štiriindvajsetkrat in ima še 15 živih otrok. Naslednja je rodila devetnajstkrat in ima še 16 živih sinov in hčera, dve pa sta jih imeli po 18, od katerih jih živi še po 16. To so naše največje številke., ki so tembolj razveseljive, ker kažejo tudi umrljivost globoko pod našim običajnim povprečjem.
Še ne sto mater, ki so se javile na šemu uredništvu je dalo narodu in državi skoraj 1200 danes živih otrok! Mnogo mater je s ponosom napisalo, da so dale državi po deset vojakov in bi naša hrabra vojska po 15 let zaporedoma imela v svojih vrstah po enega čla-n anjihove rodbine, ako bi nekateri po zakonu ne bili oproščeni vojaške službe. Zdrav je ta ponos naših mater in domoljubu se ogreje srce pri misli, da naše zibelke še dolgo ne bodo prazne in da tudi »naše kuce puste ostat ne-če«. Med številnimi rodbinami z mno-gobrojnim naraščajem jih je lepo število mlajših, ki so si ustanovile družinsko ognjišče že v Jugoslaviji, mnogi otroci naših mater so očetje in matere in število vnukov naše materske stotice tvori še cel rod in množi silo našega naroda.
Naš natečaj odpira tudi globok vpogled v socialno stanje in imovinske prilike onih slojev,, ki na njih slonita obstoj in naravna življenska sila našega ljudstva. Mnenja smo, da bi se ravno v tem pravcu morala prvenstveno uveljaviti socialna skrb in da bi poklicani činitelji ravno v tem pogledu morali storiti daleko več, nego se
KAKO BO ZGRAJENA VOJAŠKA ZVEZA
MED FRANCIJO, ANGLIJO IN RUSIJO
Zveza bo podpisana prihodnji teden - Po angleško-Srancoskih predlogih naj bi jamčila pomoč vsaki državi, ki bi bila napadena in bi tako pomoč zahtevala
Pariz, 27. maja. AA. (Havas) V zvezi s francosko-angleškim predlogom o trojnem sporazumu med Francijo, Anglijo in Sovjetsko Rusijo smatrajo londonski dopisniki francoskih listov, da bo sporazum podpisan vsekakor pred novim sestankom angleškega parlamenta, to je pred 5. junijem. Istotako smatrajo v Londonu, da se bodo vojaška posvetovanja začela sredi junija ter je verjetno, da bo vojni minister Hore Belisha navzlic demantijem odpotoval na velike manevre v Rusijo.
Londonski dopisnik »Matina« sporoča svojemu listu, da je po vesteh iz dobro obveščenega vira francosko - angleški predlog, ki je bil predan Moskvi, sledeči:
Vsaka evropska država, ki bi se s silo uprla napadu na svojo neodvisnost, ima pravico zahtevati podporo Francije, Anglije in Rusije. V primeru, da ena od teh velesil ugodi apelu, morata obe drugi velesili takoj avtomatično priteči na pomoč. Jasno je ugotovljeno načelo vzajemnosti trojnega sporazuma. Anglija je ugodila Sovjetski Rusiji tudi glede garancij baltiškim državam v primeru neizzvanega napada. Na drugi strani se naglasa, da je Francija zagarantirala integriteto nizozemskega in švicarskega ozemlja pod pogojem, da ti dve nevtralni državi v primeru, da bosta ogroženi, raje prevzameta riziko, da bi bili lahko prisiljeni udeležiti se splošnega spopada, kakor pa da se odrečeta svoji neodvisnosti.
»Journal« piše: Ako Rusija sprejme predloženo formulo, potem bi bilo treba i urediti samo še nekoliko posebnih vpra- ' šen način.
šanj. Istotako bo potrebno določiti de-finitivni tekst za sporazum s Poljsko, Rumunijo in Turčijo. Francosko-turški sporazum bo verjetno sklenjen v začetku prihodnjega tedna, v torek ali sredo.
»Petit Parisien« piše, da bo sedanji sporazum imel mnogo večji pomen kakor sporazum, sklenjen leta 1914. Takrat je obstajala francosko-ruska zveza, Anglija pa ni bila vezana. Zdaj bo obrambni mehanizem Anglije, Francije in Rusije pripravljen že za časa miru ter bo stopil v akcijo brez oklevanja. Poleg tega bo četrta velika sila, to je Poljska brez dvoma ponudila svojo pomoč državam, ki sklepajo ta sporazum. Dasi ni direktno zvezana z Rusijo, je Poljska zaveznik Francije ter tesno zvezana z Anglijo na osnovi pakta o medsebojni pomoči.. Rumunija je s svoje strani zaveznik Poljske ter je tudi ona zvezana z Anglijo in Francijo potom garancij, ki jih je dobila od omenjenih dveh držav. Končno bo z nami tudi Turčija, ki je bila leta 1914. na strani centralnih sil. To je zelo pomembno zaradi svobodnega prometa skozi Darda-nele ter varnosti na vsem bližnjem Vzhodu.
»Excelsior« naglasa čisto obrambni značaj angleško-francosko-sovjetskega sporazuma, kar jasno sledi iz dejstva, da bi te tri velesile stopile v akcijo šele na poziv ene izmed držav, ki bi se uprla napadu na svoje ozemlje in svojo politično neodvisnost.
»Populaire« pravi: Pričakujemo z velikim optimizmom kopec zadnjih pogajanj. Anglija in Francija sta sklenili sodelovati s Sovjetsko Rusijo na uspe-
Draga etapa zapadne
diplomatske borbe
Anglija in Francija bosta poskušali pridobiti države, ki se nočejo pridružiti njunemu bloku, vsaj za strogo nevtralnost — Gre predvsem za Japonsko in Španijo
Pariz, 27. maja. d. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da bo s podpisom angleško-francosko-ruske zvezne pogodbe zaključeno šele prvo poglavje angleško-franc. akcije. Zunanji minister Georges Bonnet je sicer mnenja, da bo pač komaj možnp še kako drugo državo vključiti v angleško-francosko skupino, da pa bi bilo mogoče diplomatsko pozicijo te skupine bistveno ojačiti, ako bi se posrečilo razčistiti odnošaje z nekaterimi državami, ki so sedaj več ali manj pod vplivom osi Rim-Berlin. Te države naj bi se pridobile vsaj za politiko stroge nevtralnosti.
Kolikor je dosedaj znano, zaenkrat konkretnega delovnega načrta za to novo fazo diplomatskega boja še ni mogoče ugotoviti. Zdi se, da bosta Pariz in London stremela k temu cilju sicer v paralelnih, toda v medsebojno neodvisnih akcijah. Naj-brže bo sledila vsakokratnemu položaju prilagodena razdelitev dela med Francijo in Anglijo. Akcijo v Tokiu bo potemtakem kem vodil tamkajšnji francoski veleposlanik, ker so francosko-japonski odnošaji brez one napetosti, ki se je v zadnjih mesecih često pojavila v angleško-japonskem razmerju. Na drugi strani bi bila Anglija primerna za pogajanja s Španijo in v nadaljnjem razvoju te akcije bodo morda tudi poskusili kovati kapital iz angleško-italijanskega dogovora z dne 11. aprila 1938. Kdo naj bi vodil to akcijo v ostalih državah, ki še pridejo v poštev, zaenkrat še ni znano in niti ne odločeno. Odvisno bo to največ od momentanih razmer.
Pariz, 27. maja. o. Francosko-turški pakt bo, kakor zatrjujejo poučeni krogi, defi-
nitivno sklenjen v začetku prihodnjega tedna. Pogajanja so v glavnem že zaključena.
Seja francoske vlade
Pariz, 27. maja. AA. (Havas) Današnja seja ministrskega sveta se je začela ob 10. Po končani seji je minister Sarraut prebral zastopnikom časopisja tole kratko uradno poročilo: »Seja vlade je bila vsa posvečena zunanjepolitičnemu poročilu, ki ga je podal minister Bonnet.«
Obsežno zunanjepolitično poročilo, ki ga je podal Bonnet na seji, se je v glavnem nanašalo na francosko-ruska in angleško-ruska pogajanja. Minister Bonnet je obvestil svoje tovariše o skupnih francosko-angleških predlogih, ki so bili izročeni vladi v Moskvi za sklenitev trojnega sporazuma. Obvestil je ministre tudi o pogajanjih, ki zdaj potekajo s Turčijo in Poljsko in ki se zadovoljivo razvijajo. Vlada je soglasno odobrila poročilo zunanjega ministra Bonneta.
Politično zatišje v Londonu
London, 27. maja. br. Ministrski predsednik Chamberlain se je snoči vmil iz Škotske v London. O pozni uri se je na Downing-Streetu sestal z zunanjim ministrom Halifaxom in finančnim ministrom Simonom. Davi na vse zgodaj se je odpeljal v Chequers, kjer bo ostal do torka.
je delalo doslej. Materialna podpora, ki bi jo morale dobivati z deco obla-godarjene rodbine, bi imela v tem področju velik moralni pomen. Te vrle matere bi morale občutiti, da vsa javnost daje njihovi požrtvovalnosti polno priznanje, da se najširša splošnost zaveda važnosti truda, niuk in dela teh mater pri vzgoji, negi in preskrbi mladega naraščaja, kajti zdravo in dobro vzgojeno potomstvo je največje narodno bogastvo.
Ni morda le slučaj, da žive mnoge teh blagoslovljenih rodbin na naši meji, da tedaj dvakrat skrbe za našo zemljo: da ne ostane brez onega življa, ki govori našo sladko besedo in poje našo lepo pesem ter daje tudi neposredno vrle branitelje naše meje za primer potrebe in opasnosti. Čast tem materam; one podpirajo več ko tri vogle naše narodne hiše, njihova blagoslovljena rodovitnost je jamstvo našega obstoja. One so prve in naj odličnejše narodne delavke. Iz tega spoznanja pa mora slediti zavest, koliko smo jim dolžni ter trdna volja, da jih učinkoviteje podpremo in jim olajšamo .veliko skrb pri negi in vzgoji mlade*
! Tudi zunanji minister Halifax je že ponoči odpotoval na svoje posestvo v York-shiru, kjer namerava ostati tri ali štiri dni. I Tudi več drugih članov vlade je že včeraj , takoj po zaključku zasedanj zgornje in ! spodnje zbornice zapustilo London. Tako ; je nastal v političnem življenju kratek odmor.
Ogromno angleško posojilo Rusiji?
Rim, 27. maja. AA. (Stefani) Berlinski dopisnik dnevnika »Giornale d'Italia« objavlja vesti iz Londona, po katerih je Velika Britanija dala Sovjetski Rusiji tajno posojilo 500 milijonov funtov šterlingov (okoli 130 milijard din). To posojilo je namenjeno za pokritje stroškov pri sovjetskem oboroževanju.
Bonnet o pripravljenosti Francozov
Pariz, 27. maja. br. Na nekem zborovanju je imel danes francoski zunanji minister Bonnet govor, v katerem je najprej govoril o nerazrušnosti francosko-an-gleškc zveze in o pomenu uvedbe splošne
vojaške dolžnosti v Angliji. Poročal jo nato o ugodnem poteku pogajanj z Rusijo in Turčijo, na koncu pa. dejal: »Francija ljubi mir in ga ceni kot najvišjo človeško dobrino. Če bi pa kdo Franciji vsilil orožje v roke. lahko v imenu vseh Francozov izjavim, da je sleherni med njimi- pripravljen na največje žrtve. V:-ak Francoz se bo kakor pred 25 leti brez oklevanja odzval najvišjemu pozivu in služil domovini z vsemi svojimi močmi.«
Konferenca pri Molotovu
London, 27. maja. AA. (Reuter). Angleški veleposlanik v Moskvi sir William Seads in odpravnik poslov francoskega veleposlaništva sta obiskala danes popoldne sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. Obisk je trajal nad eno uro.
Chamberlainova poslanica portugalskemu prezidentu
Lizbona, 27. maja. A A. (Havas): Angleški veleposlanik je izročil predsedniku Sa-j lazarju Chamberlainovo poslanico, v kateri i izraža zadovoljstvo nad izjavo, ki jo je po-I dal pred narodno skupščino 22. maja v zve-' zi z angleško-portugalsko zvezo.
Odnošaji Poljske
z velesilami trozveze
Poljska se novi trozvezi Anglije, Francije in Rusije ne
bo direktno pridružila, temveč bo uredila svoje odnošaje z vsako velesilo posebej
Varšava, 27. maja. z. Stališče Poljske glede najnovejših predlogov, ki sta jih stavili Anglija in Francija Rusiji, je bilo predmet dolge in skrbne diplomatske izmenjave misli med Varšavo in Londonom. Po informacijah z dobro poučene strani, je bil rezultat teh posvetovanj naslednji:
Poljska sama ne bo pristopila k trojni vojaški zvezi Anglije, Francije in Rusije, marveč bo uredila svoje odnošaje z vsako izmed teh treh velesil na osnovi svojih že obstoječih pogodb, s Francijo na podlagi že stare vojaške zveze, z Anglijo na podlagi pakta o vzajemni pomoči in z Rusijo na podlagi obstoječega nenapadalnega pakta. V ostalem pa Poljska ni izrazila nobenih pridržkov glede sporazuma zapadnih velesil z Rusijo, ker je dobila vsa potrebna zagotovila, da se v pogledu Poljske ne bo storilo ničesar brez njenega izrecnega pristanka.
Beck poseti Moskvo
London, 27. maja. o. Moskovska vlada je po svojem novem poslaniku v Varšavi povabila poljskega zunanjega ministra Becka na obisk v Moskvo. Beck je to vabilo spre-
Rim in Berlin o zvezi
med Anglijo in Rusijo
Ostri napadi na Anglijo * „Divji zakon z boljševiki" Ugibanja o nadaljnjih ukrepih osi
jel in bo v najkrajšem času odpotoval v i rusko prestolnico. Pri tej priliki bodo v ! Moskvi zelo važni razgovori, ki se bodo nanašali na praktično izvedbo zaščite, ki naj jo Poljski nudi vojaška zveza Anglije, Francije in Rusije. Rusija bo predvsem oskrbela Poljsko z vojnimi potrebščinami, obenem pa bodo razpravljali tudi o takojšnji zgraditvi novih železniških prog, ki bi ustvarile najkrajšo zvezo med Rusijo in vsemi pokrajinami Poljske. Rusija je sta« vila Poljski tudi predlog, naj bi se 1. 1932. sklenjeni nenapadalni pakt pretvoril v nov pakt o vzajemni pomoči kot dopolnilo vojaške zveze Anglije, Francije in Rusije.
Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Poljsko
Berlin, 27. maja. AA. Delo mešanega odbora. sestavljenega iz zastopnikov nemške in poljske vlade, ki ima namen določiti kontingente trgovinske zamenjave za prihodnje tri mesece, se bliža koncu. Prevladuje prepričanje, da bodo razgovori končani še pred binkoštnimi prazniki.
ži, ki bo za nami stopila na branik domovine.
Ako bi naš razpis imel v-tem ozira blagodejne posledice in dal iniciativo za katerokoli sistematično akcijo na tem polju bi bilo »Jutro« srečno. Ko smo svoj čas dvignili glas »deco na morje« in organizirali prve kolonije Jutrovčkov ob Jadranu, je bila ta naša gesta pričetek velikopotezne splošne akcije za naše obmorske otroške počitniške kolonije. Pobrigajmo se tudi za matere, ki so izvor in zatočišče mladega rodu, ki je v njih ljubečih rokah usoda otrok in naroda ...
NE BODITE ZADNJI!
Okoristite se tudi Vi z Jfltrovim malim oglasnikom, ki posreduje med mestom in deželo.
DANES
529
ponudb in povpraševanj!
Berlin, 27. maja. r. K sklepu angleško-francosko-ruske vojaške pogodbe piše pol-uradna »Deutsche Diplomatische Korrespondenz«: »Zadnji dogodki in incidenti na Poljskem so bili povod za novo gonjo in hujskanje proti Nemčiji v zapadnih demokratskih državah in za skonstruiranje njihove politike obkroževanja. Zapadne drža» ve so zdaj pripravljene vdati se na vsak pritisk Moskve. Ustvarjena in skr pa na je bila pisana koalicija in vse zatrjevanje, da ne gre za obkoljevanje Nemčije, je samo pesek v oči. Italija in Nemčija sta si tega popolnoma svesti in mirno gledata vsem bodočim dogodkom v oči.
Rim. 27. maja. AA. (Stefani): »Corriere della Sera« naglaéa, da Anglija finamsira z velikimi posojili napadalce in to v prvi vrsti Sovjetsko Rusijo, medtem ko Francija podpira nepopustljivo stališče Varšave glede Gdanska. Pakt s Sovjetsko Rusijo ima nalogo prestrašiti male države. »Gazetta del Popolo« ugotavlja, da London plačuje z zlatom svojo zvezo s Sovjetsko Rusijo. London bo Sovjetski Rusiji dal posojilo v znesku 50 milijonov funtov (13 milijard din). Ta znesek bo torej plutokracija plačala za divji zakon z boljševiki.
London, 27. maja. d. Diplomatski so-trudnik Reuterjevega urada piše, da je za angleške uradne kroge namiga vanje nemške izjave na »zadnje povabilo osovinskih držav demokracijam k skupni ureditvi evropskih vprašanj« popolnoma nerazumljivo. Angleška vlada je naziranja, da bo vsaka obveznost, katero je prevzela ali jo še bo prevzela, stopila v veljavo le v primeru. da bi grozil napad na neodvisnost katerekoli suverene države. Dokler ne bi bil izvršen tak napad, tudi ne more priti do iapolnitve te obveznosti, in zato tudi «ti mogoče govoriti o kakem obkoljen ju. Angleška vlada je nasprotno vedno in dosledno silila k ureditvi vseh odprtih problemov potom pogajanj in je tudi še nadalje vsak čas pripravljena, sodelovati v U namen,
Nemška izjava, da bodo oso vinske države primerno odgovorile na obkoljevalne poizkuse, zamore po Reuterju predstavljati le namigavanje na eventualno vojaško pogodbo, ki bi se sklenila z Japonsko. Japonski veleposlanik v Berlinu, ki je pristaš take zveze, je v zadnjem času ponovno posetil nemškega zunanjega ministra Ribbentropa in mu izrazil svoje mnenje, da težave, na katere bi naletel ta načrt na Japonskem, nikakor niso nepremostljive. V japonskih krogih v Berlinu se vori, da Japonska v primeru evropsKe vojne ne bi mogla ostati nevtralna.
Za manj verjetno se smatra, da bo os Rim-Berlin sklenila s Španijo zvezo, v katere ospredju bi bili Gibraltar, Maroko in Pireneji, izven vsakega dvoma pa je, da se je načelo tudi to vprašanje.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
od 3. do 12. junija 1939
(45. RAZSTAVNA PRIREDITEV)
600 RAZSTAVLJALCEV IZ 12 DRŽAV
NAJRAZNOVRSTNEJŠE BT ' CO Posebne razstave:
Pohištvo Avtomobili Narodne vezenine
Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za 2 din. — žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din 100.000.—
Berlin, 27. maja. o. Nemško-poljska napetost stopa ponovno v ono prehodno kritično fazo, ki drži javnost v stalni napetosti. Za enkrat smatrajo, da se ni bati kakih resnih zapletljajev. Berlin ne namerava izzvati kakega resnega spora zaradi incidentov, o katerih toliko piše nemški tisk. Nemški listi se zadnje dni rme-jujejo na nadaljevanje kampanje proti Poljski in si prizadevajo napraviti vtis, kakor da gre dejansko zgolj za napetost med Gdanskom in Varšavo. Problem tako zvanega poljskega koridorja stopa bolj v czadje in vse kaže na to, da se je nemška diplomacija odločila ločiti gdanski problem od problema koridorja. V Berlinu so prišli do prepričanja, da bo na ta način lažje rešiti gdanski problem brez resnejših mednarodnih komplikacij, kakor pa če bi se ta problem urejeval skupno z vprašanjem tako zvanega poljskega koridorja.
Pariz, 27. maja. AA. (DNB) »Temps« piše v zvezi z vprašanjem Gdanska, ki se smatra za nevralgično točko sedanjega evropskega položaja, da je težko misliti, da se problem Gdanska ne bi mogel rešiti ča^no in z miroljubnimi sredstvi. List naglasa, da tako angleško-poljska kakor fran-ccsko-poljska zveza puščata široko odprta vrata za pogajanja, ki naj bi imela namen, urediti vprašanje Gdanska mirnim potom.
H erlin, 27. maja. AA. Nemški poročevalski urad javlja, da mora pisanje »Tem-p-a« glede vprašanja Gdanska iznenaditi samo v toliko, v kolikor je samo po sebi razumljivo, da se vprašanje Gdanska z malo d~bre volje lahko uredi mirnim potom. Nemčija ni samo predložila Poljski mirno rešitev, temveč je s sporazumom, sklenjenim z Litvo glede svobodnega pristanišča
Scfija, 27. maja. d. Bivši ministrski predsednik in zunanji minister ter sedanji predsednik bolgarskega parlamenta Mu-šanov, je podal sofijskemu dopisniku pariškega »Le Petit Parisien« o položaju, stremljenjih in zunanji politiki Bolgarije sledeče zanimive izjave:
L. 1919. smo v Neullyju podpisali mirovno pogodbo, ki so nam jo vsilili. Od tedaj je preteklo 20 let in v tem času so razpadle vse mirovne pogodbe pariške okolice, razen nam vsiljene pogodbe. Velikim, močnim in energičnim državam so bile priznane vse koncesije, dočim so slabotni, miroljubni in majhni Bolgariji vse odklonili. Bolgari hočemo tudi v sedanjem težavnem mednarodnem ozračju ohraniti hladno kri. Spuščati se nočemo v nobeno vo jno in hočemo v miru čakati, da se nam priznajo naše pravice. Mi nič več ne zahtevamo, da se nam vrne Macedonia in fmo mnenja, da bo vprašanje Tracije, za katero sedaj čas ni primeren, urejeno pozneje mirnim potom. Nikakor pa se ne moremo odpovedati svojim zahtevam, v kolikor se tičejo Dobrudže. Mi želimo samo, da se nam vrnejo oni deli našega bivšega ozemlja, ki so nam bili priznani leta 1377. v Berlinu. Bolgarski narod čuti instinktivno, da je vrnitev južnega dela Do-b.udže s stališča eksistenčnih interesov
Budimpešta, 27. maja. o. Na Madžarskem
bodo jutri in pojutrišnjem parlamentarne volitve. Z današnjim dnem se je končal tako zvani tihi teden, v katerem so bila zabranjena vsa javna zborovanja, da se ne bi duhovi tik pred volitvami preveč vznemirjali in da bi se na ta način preprečili vsi incidenti. Tembolj živahna pa je bila ves teden agitacija od moža do moža. V vseh srezih, razen Budimpešti, se je bila ogorčena borba med vladno stranko, stranko malih kmetov ter madžarskimi narodnimi socialisti. Kakor kaže, bodo v mnogih srezih zaradi enakega števila glasov potrebne še ožje volitve.
Minister Tomič \ pri pariškem županu
Pariz, 27. maja. a. Pariški župan je v imenu pariške občine sprejel sinoči jugo-siovenskega ministra za trgovino in industrijo Jevrema Tomiča, ki ga je spremljal jugoslovenski poslanik v Parizu Purič. Župan je zaželel ministru Tomiču dobrodošlico, za kar se mu je Tomič zahvalil ter izrazil svoje zadovoljstvo, da lahko ponovno vidi Francijo, ki jo je imel priliko občudovati za časa pariške svetovne razstave, ko se je pokazal francoski genij v vsem veličastvu. Minister Tomič je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je imel priliko razpravljati s francoskimi predstavniki o sred stvih za okrepitev gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Francijo.
Novi pomočnik trgovinskega ministra
Beograd, 27. maja. a. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog trgovinskega ministra postavljen za pomočnika ministra za trgovino in industrijo v 2-2 dr. Sava Obradovič, načelnik oddelka za zunanjo trgovino in trgovinske sporazume v tem ministrstvu.
Dr. Obradovič se je rodil leta 1900 v Beogradu. Pravno fakulteto je končal v Parizu. V trgovinsko ministrstvo je stopil 1. 1922. Sodeloval je pri mnogih trgovinskih pogajanjih z drugimi državami. Leta 1937 je postal upravnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, kmalu nato pa načelnik oddelka za zunanjo trgovino.
Angleška kraljica-mati okrevala
London, 27. maja. AA. Zdravstveno stanje kraljice Mary se je že tako zbolj-šalo] da od ponedeljka dalje ne bodo izdajali več zdravniških poročil.
države neprecenljive važnosti. Produkcija te pokrajine znaša 16% naše pšenične produkcije, dočim pomeni le 1% pšenične produkcije Rumunije.
Naša zunanja politika je v tesni zvezi z zahtevami našega gospodarskega položaja. Mi smo prisiljeni sprejeti gotovo odvisnost, ker nimamo možnosti ostati neodvisni. Govorimo odkrito! 80% našega izvoza je prevzel nemški trg. Nismo krivi mi, da se nam ni posrečilo za naše izdelke najti drugega trga. Govorim kot bivši kmetijski minister na podlagi izkušenj. Naše ponudbe so, izvzemši Nemčije, povsod odbili. Anglija bi z lahkoto nakupila in konsumirala vse, kar prodajamo Nemčiji. Zdi pa se, da London ničesar ne ve o nas. Angleška gospodarska delegacija, ki je napravila informacijsko potovanje po Balkanu, je obiskala vse državne prestolnice, v Sofijo pa je ni bilo. Razen Nemčije nam je nudila svoj trg le še Italija. Toda Pariz in London sta nas pognala v sankcij sko politiko in od tedaj nam je zaprt tudi italijanski trg.
Iz tesne povezanosti gospodarskih faktorjev in vodstva zunanje politike pa naj se ne izvajajo zaključki, da bi Bolgarska nastopila proti Angliji in Franciji, ako bi prišlo do težjih dogodkov. Naša mirovna volja je očitna.«
Značilno je, da n. pr. v Mohaču agi tiraj o madžarski narodni socialisti proti nemškim kandidatom na vladni listi s parolo: Mohač je naša zemlja. Vladna stranka pa nastopa proti narodnim socialistom s parolo: Tuje ideje, tuj denar. V Segedinu je prišlo do sodelovanja med liberalci in socialisti, kar je zbudilo v političnih krogih največjo pozornost. »Maggyar Orszag« poroča, da na osnovi židovskega zakona okrog 75 odstotkov madžarskih Zidov ne bo imelo glasovalne pravice. V Budimpešti bo lahko glasovalo le okrog 19.000 Zidov, dočim jih 55.000 ne bo moglo sodelovati pri volitvah.
Vatikan o svoji
mirovni akciji
Vatikan, 27. maja. AA. (Havas). Vatikanski krogi so z ozirom na veti, da bi bil papež pripravljen sklicati mirovno konferenco, snoči dali tale pojasnila:
Sveta stolica ni ukrenila v tej smeri doslej ničesar ter se je omejila na normalne diplomatske zveze, da pozove zainteresira, ne vlade, naj v mirnem duhu razpravljajo o svetovnem položaju. Sv. stolica se ni na noben način udeležila razprave o mednarodnih problemih samih, temveč je vztrajala edino na moralnih načelih, da je treba za v®ako ceno ln z vsemi sredstvi izogniti «e vojni. Sveta stolica je pri tem naglasila, da se lahko glede vseh vprašanj doseže miroljubna rešitev ali potom konference zainteresiranih sil ali pa z direktnimi pogajanji.
Zaroka vojvode Spoletske-ga z grško princeso Ireno
Rim, 27. maja. A A. (Stefani) Italijanski kralj in cesar je dal svoj pristanek za zaroko vojvode Spoletskega z grško princeso Ireno.
Vest, ki je bila že sinoči objavljena po radiu, je povzročila veliko veselje v vsej državi. Listi upajo, da bo našel ljubavni roman srečen epilog ter izražajo zadovoljstvo, ker se s to zaroko obnavljajo rodbinske zveze med grškim vladarskim domom in slavno savojsko dinastijo.
Princesa Irena je druga hčerka kralja Konstantina ter sestra kralja Jurija. Princesa vodi več človekoljubnih institucij, katerih vodstvo je prevzela po smrti svoje matere Sofije.
V sredo važna seja
italijanske vlade
Rim, 27. maja o. V sredo 31. t. m. bo v palači Viminale važna seja italijanske vlade, na kateri bodo razpravljali o vseh perečih notranje- in zunanjepolitičnih vprašanjih,
Sodni odmev lanskih demonstracij v Splitu
Splitska »Nova doba« poroča o sodni razpravi, ki je bila v torek pred splitskim okrožnim sodiščem proti 12 demonstrantom Obtoženi so bili, da so demonstrirali 27. junija lanskega leta proti takratnemu predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinovi-ču, ko je obiskal dalmatinsko prestolnico. Pri demonstracijah je bil ubit neki policijski nadzornik. Razprave so se udeležili vsi obtoženci s svojimi zagovorniki, predsednik senata pa je ugotovil, da ni prišla nobena povabljenih prič, ne glede na to, ali so bile predlagane od obrambe ali od obtožbe. Zato je bila razprava preložena na 26. junij ,to je na dan pred obletnico lanskih krvavih demonstracij.
Medsebojni očitki Nemcev in Madžarov
Novosadski nemški dnevnik »Deutsches Volksblatt« objavlja članek svojega bu-dimpeštanskega dopisnika, ki se pritožuje zaradi nerazpoloženja madžarske javnosti in madžarskega časopisja proti nemški narodni manjšini na Madžarskem. Dopisnik se čudi madžarski vladi, da dopušča tak način pisanja proti Nemcem v času, ko se sama trudi na vse načine, da bi se čim bolj približala Berlinu. Posebno ostro zavrača novosadsko nemško glasilo pisanje madžarskega književnika Ivana Kodolla-nya, ki je objavil v nekem budimpeštan-skem dnevniku opis svojega pota vzdolž madžarsko-nemške meje. V tem potopisu je med drugim napisal:
»Ob vsej meji je čutiti silen pritisk vse-jiemške propagande, ki se je razbohotila, kakor sedmeroglavi zmaj. Preko meje se vlivajo cele reke vsenemških agitatorjev, ki krepe nemško orebivalstvo v veri, da bo skoraj napočil čas priključitve k Veliki Nemčiji. V celi vrsti obmejnih občin ura-dujejo samo še v nemškem jeziku. Madžari so potisnjeni povsem v defenzivo. Nemški gospodarji načrtoma odpuščajo madžarske nameščence in nastavljajo namesto njih izključno samo Nemce.«
»Deutsches Volksblatt« ostro zavrača te trditve in pravi, da so v celoti izmišljene, dočim je res ravno nasprotno, da Madžari povsod sovražno nastopajo proti pripadnikom nemške narodne manjšine.
Iz državne službe
Beograd, 27. maja. p. Računski kontrolor Branko Rade j je bil premeščen iz beograjske finančne direkcije k računovodskem odseku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Pri Sumski direkciji v Ljubljani je napredoval za pristava v 8. položajni skupini inž. Milan Klinar.
V prometni službi je bil upokojen Janez Rus, oficial pri železniški direkc'ji v Ljubljani.
Indijanski poglavarji pri kralju Juriju
Ottawa, 27. maja. AA. Angleški kraljevski par je sprejel v Callgaryju v pokrajini Alberta poklonit šefov indijanskih plemen, ki so prispeli iz svojih rezervatov, da pozdravijo angleško vladarsko dvojico. Poklo-nitve se je udeležilo 1.800 šetcev indijanskih plemen v narodnih nošah. Kralj Jurij je nato s posebnim vlakom odpotoval v znano letovišče Balfour, kjer bo ostal do nedelje dopoldne na oddihu.
Tekme za Davisov pokal
Milan, 27. maja
V	nadaljevanju tekmovanja za Davisov pokal med Jugoslavijo in Italijo je bil danes na sporedu double, v katerem sta za goste igrala včerajšnja igralca Punčec in Mitič, Italijani pa so postavili dvojico Tar-roni-Cucoeli. Za današnjo igro v dvoje je bilo zanimanje še večje kakor včeraj, tembolj, ker so se domačini dobro zavedali, da je od današnjega izida odvisen skoraj tudi izid srečanja v celoti.
Jugoslovena sta že v prvem setu začela s silovitimi napadi in sta po komaj 20 minutni igri zmagala 6:2.
Tudi drugi set se ni mnogo razlikoval od prvega, kajti domača igralca sta le po prvih napadih Jugoslovenov prešla v majhno ofenzivo, ki pa sta jo Punčec in Mitič z lahkoto odbila, tako da se je nazadnje tudi ta set končal s 6:2 v njuno korist.
V	tretjem setu sta Italijana kapitulirala že od vsega začetka in proti koncu nista nudila nobenega resnega odpora več, tako da sta set gosta dobila celo s 6:0.
Stanje po današnjem doublu je 2:1 za Jugoslavijo.
Jutri bosta odigrana še zadnja dva sin-gla, v katerih igrata Mitič z de Stefani-jem, Punčec pa z Canapeleom. Po formi jutrišnjih nasprotnikov skoraj ni treba biti v dvomu, da bo končna zmaga pripadla Jugoslovenoma, in sicer bodisi s 3:2 (po morebitnem Mitičevem porazu (ali pa — kar je še bolj verjetno — s 4:1) po zmagi v obeh jutrišnjih singlih.
Po zmagi nad Italijo bodo naši mušketirji dobili naslednjega nasprotnika v zmagovalcu srečanja med Belgijo in Norveško, in sicer od 3. do 5. junija v Zagrebu.
Komisija sestavljena iz strokovnjakov državnega prava, je dobila od odbora Narodne zajednice nalog, naj pripravi načrt za novo ustavo. Kolikor se doslej ve o načrtu, bo nova ustava izdelana na temelju stanovskega načela. Do takrat bo pri zakonodaji sodeloval glavni odbor »Narodne zajednice«, edine češke politične stranke. Češki parlament sicer še ni razpuščen, toda se ne bo več sestal.
»Prager Zeitungsdienst« je objavil članek, v katerem zavrača češko tolmačenje o položaju protektorata. List, ki je službeno glasilo Nemcev na Češkem, pravi, m. dr.: »Ako se predstavlja češko tolmačenje uredbe o protektoratu kot dokument, ki je obvezen tudi za Nemce, je to netaktnost. Predvsem je treba v češkem narodu vzbuditi razumevanje za to, kar se je zgodilo, in vsem slojem naroda temeljito pojasniti nove prilike ter izvesti prilagoditev češkega ljudstva novim razmeram.« — »Ceske Slovo« v svojem petkovem uvodniku zavrača taka priporočila neodgovornih nemških mest in se sklicuje na izjave odličnih nemških činiteljev, ki so priznali češkemu narodu polno pravico do samouprave in do lastnega narodnega življenja. »Mi nismo manjšina, marveč narod«, pravi list in dokazuje nevzdržnost nazorov neodgovornih nemških krogov.
Narodna zajednica, edina češka politična stranka, je izdala letak, s katerim obvešča svoje člane, kako se imajo vesti, da ne bodo prišli v nasprotje z nazrimi novimi zakoni in odredbami. Vsakdo mora razumeti, pravi letak, da je priklopitev k Nemčiji prinesla znatne spremembe tudi v raznih zunanjostih, javnih napisih, amble-mih in okraskih. Kjer bivajo Cehi pomešani z Nemci, morajo lojalno priznati izpre-menjene vloge in se omejiti na dostojno manifestacijo svoje češke narodnosti. Ce pride kje do nesporazumov, je treba to javiti pristojnim mestom protektoratne oblasti ali pa nemškim oblastem, obenem pa je treba o tem obvestiti tudi odbor Narodne zajednice.
Po časopisih opozarjajo češka oblastva vsa društva, da morajo prositi za dovoljenje nadaljnjega delovanja do 31. maja sre-ska načelstva ali policijske urade. Društva, ki ne bi tega storila, in ona. ki ne bodo dobila dovoljenja za nadaljnje delovanje se morajo takoj raziti.
Vodstvo Narodne zajednice, je praški vladi izročilo spomenico o cenzurnih posegih v kulturno življenje češkega naroda. Vloga se sklicuje na to, da sta po izjavah merodajnih činiteljev rajha češkemu narodu zajamčena narodna samobitnost in svoboden kulturni razvoj. Ta pravica je zdru-
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek.
Anglija : Francija 3 :1 !
London, 27. maja. br. Teniško srečanje za Davisov pokal v tretjem kolu evropskega pasu med Anglijo in Francijo je tik pred zaključkom. Trenotno stanje je 3:1 v korist Anglije, kar je vsekakor precejšnje presenečenje. V vodstvo so prišli Angleži po včerajšnjem doublu, v katerem sta Hare-Wilde v petil setih uklonila oba odlična Francoza Petra in Pelizzo s 6:3, 6:3, 3:6, 4:6, 6:3.
Danes se je tekmovanje nadaljevalo z obema poslednjima singloma, med katerima je prvega dobil Anglež Hare proti Francozu Destremeauu v štirih setih 6:3, 4:6, 6:4, 7:5. Zadnji single za vstop v naslednje kolo, kjer bodo Angleži igrali z
Nemci, ni več pomemben.
★
Po peti etapi na dirki okoli Srbije
Beograd. 27. maja. p. Na kolesarskem tekmovanju okrog Srbije je bil danes prevožen prvi del 5. etape, iz Niša v Paračin. Na cilju so bili: 1. Prosenik, 2. Grgac, 3. Tudose, 4. Chri&tea, 5. Lavnh, 6. Peternei itd. Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo v smeri preko Jagodine v Kragujevac.
V Kragujevcu so tekmovalcem proti večeru pripravili veličasten sprejem in se je na cilju zbralo nad 10.000 ljudi, med njimi tudi vsi tamkajšnji odličniki. Kakor se je splošno pričakovalo, je tudi v tej etapi skupno privozil prvi na ciij veliki favorit in jutrišnji zmagovalec vse dirke, Avgust Prosenik, ki je potreboval za okoli 140 km dolgo progo od Niša do Kragujevca 5:20:43.
žena z dolžnostjo, da se vsakdo s ponosom prijavlja k narodu, njegovi zgodovini in kulturi, ki je pravi izraz sile češke narodne duše. Spomenica Narodne zajednice smatra zato za potrebno, da se prekličejo zaplembe raznih knjig češke literature, ki so bile izrečene v zadnjem času, in da se v šolske knjižnice zopet vrnejo iz njih odstranjena ■ Jiraskova, Raisova in Medkova dela.
Vodstvo češkega Sokola je izdalo navodila o nošnji sokolskega znaka. Znak se ne sme nositi niti pri opravljanju pridooit-nih poslov, niti pri političnem delu. Za onega, ki nosi znak, veljajo glede obnašanja v javnosti isti predpisi, kakor za Sokola, ki je v slavnostnem kroju.
Nemška politična policija (Gestapo) je ob asistenci češke policije izvedla hiène preiskave pri Sokolskih voditeljih. Razlog ni znan, domneva pa se, da je šlo za preiskavo, ali Sokol še vzdržuje zveze z inozemskimi sokolskimi in drugimi telovadnimi organizacijami, kar je po nemških zakonih prepovedano.
Ravno tako so bile hišne preiskave pri uradnikih agrarne reforme, ki so pr«d leti izvedli agrarno reformo na nemških ve-leposestvih. Baje nemška državna policija sumi, da se je pri tem vršila velika korupcija.
Češki listi objavljajo pozive, naj letošnje počitnice noben čeh ne potuje v tuja leto. višča. Geslo je: »Cehi ostanemo doma«. V ostalem so potovanja izven mej silno otež-kočena tudi zaradi strogih deviznih predpisov.
škof češke pravoslavne cerkve dr. Go-razd je v petek proslavil svojo 601etnico. Škof Gorazd je bil posvečen za pravoslavnega vladiko 1. 1923 v Beogradu in je bil prvi pravoslavni vladika v bivši CSR.
Upokojitve
Beograd, 27. maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja sta upokojena višji kontrolor France Megušar in višji nadzornik France Traven pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Postopno se bo zjasnilo v zahodni polovici države. Na vzhodu po večini oblačno in ponekod od časa do časa celo dež. Toplina se ne bo dosti spremenila.
Dunajska: Porast temperature, nagnjenost k lokalnim nevihtam, v splošnem pa jasno.
			
	J	Umrla nam je blaga žena, nepozabna in ljubljena mati, . hči, sestra, svakinja in teta, gospa — Jerman Marija rojena MEVŽELJ i soproga starešine okrajnega sodišča v Ljubljani 1 Pogreb naše ljubljene pokojne bo v ponedeljek ob 4. v i Ljubljani izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče 1 pri Sv. Križu. ' LJUBLJANA, 27. maja 1939. Soprog: JAKOB; otroci: MARJAN, STANE, MILAN, SAŠEK in rodbine: JERMAN, MEVŽELJ, MAJCEN, TROJE in KOVACIC.	
			
			
Gdansk — evropski vozel
Položaj med Nemčijo in Poljsko je slej ko prej napet Ločitev gdanskega problema od problema koridorja
v Memelu praktično dokazala, da je pri-j pravi j ena računati z interesi druge poga-j jajoče se stranke. Mussolini je v svojem govoru v Turinu jasno povedal, da obstoje vozli v evropski politiki, da pa ni nobeno vprašanje tako, da bi moralo dovesti do vojne. Toda »Temps« se zdaj pretvarja, kakor da bi bil on znašel možnost miroljubne rešitve. Gre ali za pozabljivost ali za zlobo, ki se pogosto pojavlja v francoskih listih in ki ima namen oporekati osi stremljenja za dosega pravičnega miru. Francoski listi se poslužujejo za dosego svojih ciljev najzahrbtnejših sredstev.
Gdanski posvet v Varšavi
Varšava, 27. maja. 'br. Komisar Društva narodov v Gdansku dr. Burghardt je danes prispel iz Ženeve v Varšava Dopoldne se je sestal z zunanjim ministrom Beckom. Imela sta daljši razgovor. Beck ga je podrobno informiral o zadnjih incidentih med Nemci in Poljaki nad gdanskem področju. Popoldne je dr. Burghardt odpotoval nazaj v Ženevo.
Bojazen švicarskega novinarja
Curih, 27. maja. z. Italijanski politični krogi posvečajo, kakor poročajo iz Rima, največjo pozornost ponovni poostritvi odnošajev med Nemčijo in Poljsko in z enako pozornostjo spremljajo pogajanja za sklenitev vojaške trozveze Anglije, Francije in Rusije. Rimski dopisnik »Neue Züricher Zeitung« izraža bojazen, da je že v prihodnjih dneh možen zelo vznemirljiv razvoj evropskega položaja.
lolgarska zunan ja politika
Važne izjave predsednika sobranja — Bolgarija ne zalitega nobenega drugega ozemlja razen Dobrudže — Gospodarska odvisnost od Nemčije in Italije
na
Beležke
Volitve delavskih zaupnikov razveljavljene
Delavska zbornica v Ljubljani razglaša, da je minister socialne politike in narodnega zdravja z odlokom od 12. maja ponovno odložil volitve delavskih in name-ščenskih obratnih zaupnikov in določil kot nov volilni termin dobo od 15. julija do 15. avgusta. Kr. banska uprava je o tem 15. maja obvestila Delavsko zbornico. Ta obvešča o ministrskem ukrepu z okrožnico z dne 25. maja vse registrirane strokovne organizacije s sporočilom, da smatra kr. banska uprava eventualno že izvedene volitve obratnih zaupnikov za neveljavne in se morajo te volitve zaradi tega ponoviti v dneh, ki jih bo ona določila.
Novo vodstvo beograjskih organizacij JRZ
Akcija za odstranitev osebnih pristašev doktor Milana Stojadinoviča iz vodstva organizacij Jugoslovenske radikalne zajednice se sistematično nadaljuje. Za Novim Sadom je prišel sedaj na vrsto Beograd, kjer je bil doslej predsednik centralnega mestnega odbora JRZ bivši predsednik vlade in šef stranke dr. Milan Sto-jadinovič, poslevodeči podpredsednik pa bivši minister Djura Jankovič. Kakor poroča agencija Avala se je v četrtek zvečer sestal centralni odbor JRZ za Beograd, Zemun in Pančevo k izredni seji, na kateri je poročal o političnem položaju predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Po njegovem govoru je bilo sklenjeno pričeti takoj z reorganizacijo vseh krajevnih organizacij JRZ v Beogradu, Zemunu in Pančevu Namesto dosedanjega predsednika centralnega odbora dr. Milan Stojadinoviča je bil izvoljen za novega predsednika narodni poslanec Mihailo Stojadinovič. Poleg njega je bilo izvoljeno tudi celotno novo predsedništvo, ki bo pričelo takoj z reorganizacijo strankinih organizacij v prestolnici.
JRZ in narodne manjšine
»Samouprava« glavni organ JRZ posveča poseben članek	odnošajem, ki vladajo med JRZ in narodnimi manjšinami v Jugoslaviji. List pravi:
»Narodne manjšine so se z nam največjim zaupanjem oklenile JRZ, ker jim je dala garancije za nemoteni politični razvoj. Zaupanje, ki ga goje narodne manjšine do JRZ, je na celi črti upravičeno. JRZ se je vedno ozirala na želje in mišljenje narodnih manjšin pri vseh svojih političnih manifestacijah in akcijah ter jih je tudi vedno primerno upoštevala. Zato priznavajo pripadniki vseh narodnih manjšin v Jugoslaviji, da je JRZ edina stranka, ki ni zlorabila njihovega zaupanja in ki je vedno postopala z njimi prav tako, kakor z vsemi ostalimi člani stranke. Z velikim zadovoljstvom more vodstvo JRZ ugotoviti tudi dejstvo, da igrajo ravno predstavniki narodnih manjšin pri strankarskih manifestacijah prav posebno vidno vlogo.«
Resnici na ljubo
Sestra nedavno umnega bivšega predsednika Akademske zVeze gdč. Cita Poto-kar je objavila v zvezi s smrtjo svojega brata v listih sledečo zanimivo pojasnilo:
»Ob smrti svojega brata Mirka Potokar-ja ugotavljam nasproti izjavam, ki so se nahajale v dnevniku »Slovencu« ob priliki njegove smrti: Ni res, da so ga »prejšnji nasilni režimi« pregnali v službo v Južno Srbijo in da bi mu to »strio živce, tako da je moral izstopiti iz sodne službe ter si poiskati drugih zaslužkov.« Res je, da je sam prosil za mesto v Južni Srbiji. In res je tudi, da je ni dobil ne od prejšnjega in ne od sedanjega režima,
Jugoslavi IS %
9
Včeraj sta Punčec in Mific brez težav zmagala nad Italijanoma in priborila odločilno drugo točko za zmago
To In m® Ii ceslce
Težkoče pri prilagojevanju snovi m razmeram — Nova prijava vseh društev — Kriza v tiskarski stroki
našim materam
S pomočjo nekaterih dobrotnikov razdeli »Jutro« nad 10.000 din med matere najštevilnejših družin, petnajst mater pa bo obdaro-
vanih z blagom
- Ljubljana, 27. maja Ko smo v lctoSnjem velikonočnem »Jutru« razpisali nagradni natečaj za matere najštevilnejših slovenskih družin, nas je pri tem vodila misel, da po 20 letih Jugoslavije izkažemo priznanje vsem tistim slovenskim materam, ki se zgledno žrtvujejo za svojo obilno družino. Naj drugod izbirajo različne miss in kraljice lepote — smo rekli — pri nas pa je vendar že enkrat potrebno, da pogledamo resnici v oči in da spoznamo matere, ki lahko z velikim požrtvovanjem in z vneto ljubeznijo nudijo vsemu svetu svetle zglede. To zaupanje nas ni varalo, samo eno nas je pre-
senetilo. Nismo mogli verjeti, da bomo na naš razpis prejeli tako visoko število opisov. Povsod, kjerkoli živi mati številne slovenske družine, so se domačini zavzeli, da jo po »Jutru« predstavijo slovenski javnosti, vsi so smatrali za častno dolžnost, da se preko »Jutra« izkaže tudi njihovi rojakinji zasluženo priznanje. Kajti kaj je odlikovanje? Svetinja, pripeta na prsi ? Ne, marveč zasluženo spoštovanje javnosti, uvaževanje resničnih zaslug, počastitev lepega značaja in plemenite požrtvovalnosti. Vse to pa je v najlepši meri združeno v materinstvu.
Komisija je prebirala in izbirala.. .
Bele nedelje dalje so se v našem •redništvu dan za dnem vrstili dopisi, da se jih je vsega skupaj nabralo nekaj malega manj kakor 100. Celo vrsto teh dopisov smo že objavili v nedeljskih številkah in so zbudili splošno pozornost. Seveda pa bomo objavili še vrsto dopisov, ki jih še imamo zbrane. Tako bo — kakor smo rekli v velikonočnem razpisu — dosežen naš drugi namen, da po življenju najštevilnejših slovenskih družin spoznamo domala celotno slovensko življenje.
Komisija, ki ji je direkcija »Jutra« poverila presojo dopisov, je imela pri razdelitvi nagrad precej težavno nalogo. V komisijo je bila predvsem povabljena kot zastopnica slovenskih mater gospa Elizabeta Gnezda, vdova železniškega inšpektorja in mati bivšega jugoslovenskega do-brovoljca, zdravnika dr. Milka Gnezde, ki je srečno šel skozi vojne viharje pa ga je potem pri pionirskem zdravniškem delu v Srbiji ugrabil pegaški legar, in zdaj počiva pri Sv. Križu. Nadalje sta bila v komisiji g. Josip Reisner, upokojeni direktor Tehnične srednje šole in pa ravnatelj Ra-sto Piistoslemšek. Delo komisije je bilo v toliko oslajeno. ker so se že v teku natečaja prijavljali posamezni gospodje, ki so v globokem razumevanju naše akcije bili voljni prispevati večje ali manjše zneske, da dobi čim večje število mater obilnih
slovenskih družin tudi priznanje v obliki denarnega darilca. Med prvimi, ki se je odločil k temu plemenitemu sodelovanju je bil lastnik tovarne volnenih in bombažnih tkanin g. Adolf Prah v Kranju. Sklenil je obdarovati 10 slovenskih družin, vsako z 30 metri blaga za obleko in perilo. Ravno tako se je javil g. Franjo Sire s sporočilom, da obdaruje pet mater z izdelki svoje znane tekstilne tovarne. Kolo ju-goslovenskih sester pa nam javlja, da bo eno izmed mater povabilo kot svojega gosta za tri tedne na morje. Oglasila se je banka »Slavija« z večjim prispevkom, ravno tako Zedinjena zavarovalnica in njen ravnatelj g. dr. Lajovic. Od mnogih zasebnikov se je javil senator g. Ivan Pu-eelj, ki nam je poslal 500 din, da počasti spomin svoje nedavno umrle drage matere. Bivši poslanec g. Rajko Türk je priložil 500 (.in z željo, da jih dobi mati, ki ima sokolsko deco. Dva gospoda, ki nočeta biti imenovana, sta prispevala po 1000 din. drugi so nam dali na razpolago po 600, 500, 200 in 100 din.
S posebnim zadoščenjem smo še danes popoldne prejeli poročilo neke gospodične iz zavedne tržaške slovenske družine, da je nakazala 200 din k povečanju zneska za obdaritev mater najštevilnejših slovenskih družin.
Prve tri nagrade in vrsta drugih
S tremi nagradami, ki jih je bilo razpisalo »Jutro«, se je tako nabralo nekaj nad 10.000 din. Komisija, ki je pretekli četrtek odločala o razdelitvi, je naposled odločila takole:
Prvo nagrado v znesku 1.500 din prejme gospa Marija Verbančičeva iz Radomer-ščaka pri Ljutomeru, ki je rodila 19 otrok in jih živi še 16.
Marija Verbančičeva, ko je bila devet-najstletna nevesta. Iz današnje dobe, ko je že dala življenje devetnajstim otrokom, pa nimamo slike
Drugo nagrado v znesku 1.000 din prejme Marija Luknerjeva, po domače Glažer-jeva, ki prebiva v Gaveah nad Šmartnim ob Paki. Rodila je 18 otrok, živi jih takisto še 16.
Tretjo nagrado v znesku 1.000 din prejme Alojzija Ceferinova v Ljubnem št. 31 na Gorenjskem, ki je tudi rodila 18 otrok in jih ima še 16 živih.
Nagrado Rajka Turka — bankovec za 500 din — prejme Ivana Kovačeva iz Pod-gorice pri Beričevem ob SavL Rodila je 16 otrok, zraslo pa jih je 11. Otroci so pridni telovadci pri Sokolu.
Iz ostalega sklada so bila podeljena naslednja denarna darilca:
Marija Kraljičeva iz Kremence št. 6 pri Igu, ki je rodila 24 otrok, največ izmed vseh prijavljenih, od katerih pa jih živi še 15, prejme 250 din.
Marija Kozole iz Rožnega pri Blanci, ki je rodila 17 otrok in jih živi še 16, prejme 200 din.
Sledi 11 nagrad po 150 din, ki jih prejmejo:
Antonija Novakova, Rudnik Rtanj, Ti-močka Krajina (15 rojenih* 13 živih otrok), k temu je prispeval še neki dobrotnik 100 din, da torej prejme ta družina, ki ima boinega očeta rudarja, skupno 250 din.
Ana Funtek, Sv. Anton nad Lučami (16, 13),
Antonija Dečmanova, Celje (17,11), Marija Preskarjeva v Krškem (13, 12), Mati Pavličeva v Dolu pri Hrastniku (20, 12),
Amalija Kranjčeva, Strgarjevo na Pohorju (16. 15),
Magdalena Lackovičeva, Hotiza v Prek-murju (19, 12),
Mati Ilčeva, vas Gorca, Haloze (14, 11), Ančka Dovjakova, Maribor, Betnavska (11, ID,
Ivana Rajnerjeva, Črnomelj št. 56 '(16,
11),
Antonija Pfeiferjeva, Lajše št. 16, pošta Selca (15, 11).
Nadalje prejmejo po 100 din naslednje matere:
Frančiška Ramšakova, Strmec na Koz-jaku pri Velenju (21 rojenih, 13 živih),
Marija Ivanuša, na Topolem nad Rogaško Slatino (16, 15),
Neža Tomaževa v Stražišču nad Gušta-njem (12, 12),
Marija Irmančnikova, Vrhe nad šmart-nem ob Dreti (16, 15),
Mati Dolenčeva, Rovte na Notranjskem (14, 14),
Ana Ribnikarjeva, Senično nad Golnikom (16, 15),
Ivana Kramerjeva, Rožna dolina c. V. v Ljubljani (14, 12),
Marija Doma, Gornja Bistrica v Prek-murju (19, 14),
Frančiška Menhartova, Hrastje-Mota (14. 13),
Marija Hačeva, Knezdol nad Trbovljami (17, 15),
Matilda Gajštova (11, 10 fantov), Mati Kosova, Pondor pri št. Jurju ob Taboru (14, 12).
Mati Starmanova, Gabrijele pri Krme-lju (12, 12),
Ivana Bukovec, Brezovica nad Medvodami (12, 12),
Marija černosa, Vrhi nad Rogaško Slatino (17, 15),
Marija Mavsarjeva, Vič, Cesta na Brdo (12, H),
Amalija šuštarjeva, Hrastnik (18, 12), Angela Tominškova, Bočna pri Gornjem gradu (16, 14),
Slika Glažarievih jc bil! posnela, Ko se Je Se«a prvofojenec Ivan. Mati in oče
sedila few* oü neyesto
Marija Rihtarjeva, Cirje pri Raki na Dolenjskem' (15, 141,
Marija Dobravčcnra. Vojsko 25 pri Pod-sredi (19, 14),
Marjeta Petrovič, Bukovci 140, pri Sv. niže Ptuja (16, 13),
Neža Funda, Grahovo pri Cerkn ci (18. 9),
Ana šepetavc, Globoko pri Brežicah (13, 10),
Marija Močnik, Dvorje 35, Cerklje pri Kranju (12, 12),
Marija žager, podpeca-črna (18, 9), Marija Okeršlar, žlebe pri Medvodah (18, 13),
Frančiška Počes, Studenec pri Trebnjem (15, 12),
Marjeta Gertlej, Onkraj Mcže 9. pri Mežici (17, 14),
Terezija Ograjenšek. Gradiše 3 pri Voj-niku (10, 10),
Marija župevc, Boršt pri Dvoru (11,11) Terezija Malešič, želebej št. 12, pri Metliki (13, 11),
Terezija Prešiček, Kozje (14. 12), Ana Korenčič, Sujavca št. 4, Dobrova pri Ljubljani (17, 15),
Ivana Suhadolc, Podsmreka. Dobrova pri Ljubljani (15, 13),
Ivana Primožičeva, Železniki (12, 12), Marjeta Košenina, Goričane 49 pri Medvodah (10, 10),
Marija Mariničeva, Sodinci 67, p. Velika Nedelja (14, 13),
Marija šantej, Podgorica 15 pri Sevnici (14. 13),
Neža Viternik, šmihel pri Pliberku (15, 11).
Antonija Eržen, Sovodenj v Poljanski dolini (12, 11),
Josipina Kukec, Pavlovci 17 pri Ormožu (11, 11),
Tudi tale slika Alojzije Ceferfnove je iz nekoliko mlajše dobe, ko je bila mlada mati še polna življenja
Deset družin obdarovanih od tovarne Adolfa Praha
Naslednje matere številnih družin so dobile vsaka po 30 m blaga za obleko in perilo iz tovarne volnenih in bombažnih tkanin Adolf Prah v Kranju:
Jera Rifel v Gornjem gradu (13 rojenih, 11 živih).
Mati Brangerjeva v Dolnjem Logatcu (12, 11),
Ana žoharjeva, Zagorje ob Savi (16, 15), Rozali ja Hrastnikova, Sv. Križ nad Mariborom (15, 14),
||l»*|f|lr*
iHiiiiini
fi
il»!"1"!
pr jj
r
jmm i!
m um1 mi F H'
Varuj svoje zobe
Mislile, da tenka plasf za zobmi nič ne škoduje? Motile se! Če se pretvori v zobni kamen, razmaja lahko s časom tudi zdravezobe in pospeši njihovo izpadanje»
Uporabljajte zato vedno Sargov Kalo-doni! Ta izvrstna zobna pasta, z dodatkom sultoricin oleata, razkraja polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči, da bi se zopet napravil. Samo zobje brez zobnega kamna, ostanejo vedno zdravi in lepi!
SARGOV
Marija Polenšakova, Kozjak št. 89, Zg. Sv. Kungota (14, 12),
Ivana Likovičeva, Tomišelj pri Ljubljani (19, 13),
Marija Stoparjeva, šmarjeta pri Rimskih Toplicah (17, 15).
Jožefa Klemen, Lehen na Pohorju (14, 14),
Rozali j a Oblak, Radgonca, p. Sv. Križ pri Litiji (16, 14),
Marija Strmljan, Hotič nad Kresnicami (17, 12).
Pet družin obdaruje tovarnar Franjo Sire
Nagrade iz darila tekstilne tovarne F. Sirca v Kranju dobijo: Ivana Gliha, žužemberk (10. 10), Terezija Jakob, Komnac nad Ljubnim ob Savinji (16, 13),
Apolonija Papier, Dobravca pri Podnar-tu (12, 12),
Ivana Repanšek, Sovinja peč 11, Sela pri Kamniku (14, 13),
Marjana Türk, Rovte nad Logatcem (13, 12).
Tako so torej zaenkrat nagrade odpravljene in če bo še kaj padlo, se bomo pa še spomnili na nekatere, ki darilce takisto zaslužijo, pa jih žal tokrat nismo mogli upoštevati.
Bister natakar pravi: Gost je naročil oranžado! — Torej gotovo želi pomarančni bonbon 505 s črte!
daj prebiva v hišici z eno sobo 11 ljudi. Kar zasluži mož kot progovni delavec, to je za življenje. Zet pa je moral odriniti k vojakom. Zaradi bolezni v nogi je bila Alojzija Ceferinova zadnjo zimo v bolnišnici, vendar je ni bilo mogoče ozdraviti. Poleg vse nesreče je mož tudi 25% invalid, bil je ranjen v roko. a ne dobiva invalidnine. Ob takem stanju si lahko predstavljamo, kako dobro došla bo tej materi nagrada celebra tisočaka.
s»*" "V
I
ZA OKO - ČRTA ZAOKUS-AROMA
Izdeluje »UNION«, Zagreb
Tri matere so rodile SS otrok
Kakor rečeno, bomo vrsto dopisov še objavili, da bo slika o naših materah č.m bolj zaokrožena. Ponovno porabljamo priliko, da se toplo zahvalimo vsem, ki so s svojimi lepimi dopisi in vobče z zgledno skrbjo za matere številnih slovenskih družin pripomogli k tako lepemu, da naravnost častnemu uspehu našega nagradnega natečaja. Da smo ravnali prav, kaže zlasti to, da nas — drugod že posnemajo.
Zdaj pa samo še dovol.te, da vam predstavimo tiste tri matere, ki so dobile Ju-trove nagrade.
Marija Verbančičeva
Življenje gospe Marije Verbančičeve smo opisali v nedeljskem »Jutru« 7. t. m. pod naslovom »Verbančičeva sokolska četa rešuje čast Prlekije«. Naslov sam je povedal mnogo. Gospa Marija Vei-bančičeva, doma od Sv. Bolfenka na Kogu je soproga gospodarskega oskrbnika v Radomeščaku pri Ljutomeru. V 35 letih zakona sta vzorno skrbela za vzgojo svojih otrok. Kakor v šolo sta jih pridno pošiljala tudi k Sokolu. še leta 1919 je kar 9-članska skupina Verbančičev vsak dan odhajala družno v šolo. V meščansko šolo jih je hodilo v celem 11 dovršili so jo doslej št:rje. Kadrovski rok je za enkrat odslužilo 7 bratov, in prav vsi so bili od mladih nog pripadniki sokolskega društva v Ljutomeru, ki se ponaša s svojo lastno župo Verbančičev. Kakor rečeno, se jih je rodilo 19. umrli so hčerka Helena in dva sina, lepemu številu ostalih pa sta skrbna roditelja že uravnala pot v življenje, nekaj pa jih je še doma, mati zdravega slovenskega rodu je po pra-dva sta še šoloobvezna. Skrbna in pridna vici dobila prvo nagrado, ki naj bo v čast njej in vsej družini.
Marija Luknerjeva
Tudi Glažarjevo mater, ki je prejela dru go nagrado v znesku 1000 din, smo vam predstavili v isti nedeljski številki 7. t»
m. Po domače se pravi skromni domačiji v Gaveah nad Paško kotlino pri Glažarje-vih, piše pa se nagrajenka Marija Luknerjeva. Rodila se je 1. 1890 v skalah pri Velenju. že z 18. letom se je poročila z Ivanom Luknerjem, ki je rojen leta 1887. Prvorojenec Ivan, ki je star 30 let, ima že svojo družino. Umrla sta dva fanta, ostali — 16 — pa so vsi krepki in zdravi. Mož hodi že dolga leta v Vošnjakovo usnjarno v šoštanj, vsako jutro in ob vsakem vremenu peš poldrugo uro hoda. Sedem otrok je še doma in so pridni, kar pa jih je v službah, jih imajo povsod radi, da je Gla-žarjeva mati res lahko ponosna nanje. Vemo. da bo tudi ta nagrada zbudila splošno odobravanje ne samo v domačem kraju, temveč tudi daleč naokoli po Savinjski in šaleški dolini.
Alojzija Ceferinova
Tretjo nagrado v znesku 1000 din je dobila ga. Alojzija Ceferinova iz Zaliloga, zdaj stanujoča v Ljubnem štev. 31 na Gorenjskem. Po rodu je iz vasi Potoka, župnije ZaMlog, iz revne družine, v kateri je bilo 12 otrok.
Omožila se je s 24 letom z delavcem Francetom Ceferinom, ter se jima je rodilo 18 otrok: 6 sinov in 14 deklic. Dva sta umrla. Najstarejši šteje 25 let. najmlajši 2 leti. Zdaj imata v lastni oskrbi še 6 mlajših, ostali so v službah po razrnh kmetijah. Starejša hči se je primožila tu v Ljubno in poročila prožnega delavca s hišico.
Po vojni sta si Ceferina sezidala v Zalem logu hišico v nad:, da se jima posreči ohraniti vsaj lastno stanovanje. Toda kriza je zadela tudi njuno družino, zmanjkalo je zaslužka in nista mogla odrajtovati obrokov. Tako je bila tudi nada na lastno stanovanje zgubljena. Hišico so jima prodali in sta bila primor3na oditi iz rodne-I ga kraja k svoji hčeri v Ljuboo, kjer se-
Slovenskim
pisateljem !
V počastitev spomina svojega ustanovnega člana Nj. Veličanstva blago= pokojnega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja, ob petletnici njegove mučeni-ške smrti, razpisuje »Vodnikova družba«: književno nagrado v znesku 5000 din za najboljše leposlovno delo, ustrezajoče njenemu programu in namenu.
Povest naj obsega 7 do 8 tiskanih pol in naj bo pisana na stroju. Rok za predložitev je 9. oktober t. 1. Družba bo seveda poleg imenovane književne nagrade pisatelju izplačala tudi običajni honorar 1000 din za tiskano polo. Dobre, nenagrajene povesti bo izdala proti običajnemu honorarju.
Obveščamo gospode pisatelje o tem razpisu in jih vabimo v krog svojih sotrudnikov.
Ljubljani, maja 1939. »VODNIKOVA D RU Ž B A« Rasto Pustoslemšek, predsednik Dr. Pavel Karlin, tajnik.
T et do \odé 60 letnik
Na binkoštni ponedeljek bo praznoval v prijazni Komendi pri Kamniku 60-letnico daleč okoli poznani g. ter do Vode, posestnik. gostilničar in trgovec z vinom. Ni malo ljudi, ki ne bi pri Vodetu v Komendi preživeli pri kozarcu dobre kapljice nekaj veselih in vedrih uric. G. Vode je dočakal svoj 60-letni jubilej po telesu in duhu še čvrst in zdrav. Po svojem značaju vedno trden in odločen naprednjak in iskren Sokol. je že dolgo vrsto let starosta komenske-ga Sokola, ki ima v njegovi hiši varno zavetje. kjer mu je omogočeno vršiti sokolsko delo.
Poleg teh vrlin je znan g. Vode tudi kot vzoren gospodar, kar vse dokazuje njegova vzorno upravljana domačija. Zelena bratovščina ga tudi prišteva med svoje sodelavce, in ni redko, da se zbere v njegovi hiši vesel krog lovcev. Ko se bodo ob tej priliki spominjali jubilanta njcgo\n mnogoštevilni znanci in prijatelji, mu vsi kličemo: Še na mnoga leta!	*
MOŠKI!
Pri spolni slabosti
(impotenci) poskusite hormonske püule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Lan-gov trg 3.
Ogl. reg. S. br. 5846-39.
Gospodar s t to
Naše devizne težkoče
Že od lanskega decembra se mora našo gospodarstvo boriti z deviznimi težkočami, ki v zadnjem času v zvezi z omejitvami pri uvozu surovin tudi že občutno ovirajo našo gospodarsko delavnost. Kakor smo na tem mestu že ponovno poudarili, so sedanje deviane težkoče posledica prejšnjih pogrešk v naši trgovinski in devizni politiku Ena izmed teh pogrešk je med drugim naaira-nje, da je treba forai rati uvoz iz klirinških držav in omejevati uvoz iz deviznih držav. Taka politika omejevanja uvoza iz deviznih držav je utemeljena, dokler gre za to, prisiliti posamezne države, da povečajo uvoz blaga iz naše države, "e je naša trgovinska bilanca z d etično državo pasivna.
Nikakor pa ne gre, da bi se na splošno
uveljavilo načelo, da je bolje uvažati blago iz klirinških držav kakor iz deviznih držav, češ da se mora blago Lz deviznih držav plačati takoj v devizah, medtem ko se obveznosti za uvoz blaga iz deviznih držav obračunajo v kliringu. Tako naziranje pa je docela pogrešno, kajti tako uvoz iz klirinških kakor iz deviznih držav moramo plačati z našim izvozom. Razlika je ie v tem, da se v prvem primeru obveznosti in terjatve obračunajo na zbiralnem računu, v drugem primeru pa na ta način, da izvoznik neposredno ali posredno proda svoje devize uvozniku. Klirinškemu sistemu pripisujejo tudi prednost, da pri pasivni trgovinski bilanci ostanemo lahko dolžni oni znesek, za katerega je uvoz iz dotične države večji nego izvoz. Tej navidezni prednosti pa stoji nasproti škoda, ki jo utrpi-rao v nasprotnem primeru, če je trgovinska bilanca aktivna odnosno če je izvoz večji nego uvoz in nam dotična država ostane kupnino dolžna. Prav ta polednji primer pa je pri nas najpogostejši. Opažamo namreč, da smo v prometu s klirinškimi državami pogosto aktivni in da nam zamrejo v teh državah klirinške terjatve za izvoženo blago, kar nas pozneje prisili, da moramo zaradi vnovčenja teh terjatev forai rati uvoz iz dotične države, četudi bi potrebno blago lahko ceneje in bolje uvozili iz drugih držav. Končni račun nam pozneje pokaže, da bi bilo za izvoznika in za državo bolje izvoziti blago v devizne države po nižji ceni, toda proti takojšnjemu plačilu v devizah.
Če država foraira nakup blaga v klirinških državah, prav tako slabo gospodari kakor oni, ki po višji ceni kupuje na kredit, samo da mu ni treba plačati v gotovini, ker ' ne zna svojega privatnega gospodarstva tako urediti, da bi imel na razpolago gotovino, kadar mora kaj kupiti.
Res je, da nam nekatere klirinške države pogosto nudijo ugodnejše cene. Račun pa plačamo največkrat mi sami, kajti naši izvozniki so pri tečajnih izpremembah, ki nastanejo, kadar naraste klirinški saldo, izgubili že ogromne vsote; prav tako pa so se že hudo zaračunali uvozniki, ki so kupovali v klirinških državah ob času nizkega tečaja, ko pa je prišel čas za plačilo
je bil tečaj mnogo višji in je ovrgel vso prvotno kalkulacijo.
Na nedavnem zboru centrale industrijskih korporacij je tudi naša industrija zavzela pravilno stališče, da je treba za uvoz surovin rezervirati potrebne devize. Da se poveča dotok deviz, je treba z obračunavanjem izvozniških deviz po pravi vrednosti povečati izvoz v neklirinške države.
Tečaj klirinške marke
Tudi stalna delegacija lesnega gospodar, stva, ki je imela te dni v Zagrebu plenarno sejo, je zavzela pravilno stališče, ko se •je izrekla proti povišanja tečaja klirinške marke nad današnjo višino. Na prvi pogled se zdi tako stališče nelogično, kajti pri višjem tečaju klirinške marke bi lažje prodajali les v Nemčijo, ker bi dobili za izvozniške marke več dinarjev. Toda stalna delegacija lesnega gospodarstva pravilno poudarja, da bi povišanje tečaja nepo-voljno vplivalo na funkcioniranje kliringa in bi bili izvozniki končno izpostavljeni nevarnosti, da ponovno utrpijo izgube na tečaju, kakor se je to že večkrat zgodilo. S povišanjem tečaja pa bi se vrhu tega skvaril odnos cen napram drugim relacijam.
Kakor je znano, zahteva Nemčija povišanje tečaja klirinške marke. O tem razpravlja prav sedaj v Kölnu nemško-jugoslo-venski stalni gospodarski odbor. Vest, da bo Nemčija zahtevala povišanje tečaja, je v zadnjih tednih pri nas izzvala na trgu klirinške marke precejšnjo zmedo. Izvozniki so zadrževali klirinške marke v pričakovanju višjega tečaja, uvozniki pa so pohiteli, da bi še pri nizkem tečaju poravnali čim več obveznosti, čeprav morda njihove fakture še niso zapadle v plačilo. Tako je prišlo do velikega povpraševanja po markah, ki pa ni izraz trenutnega stanja. Narodna banka ima sicer za več milijonov dinarjev klirinških mark, ki jih je morala odkupiti na trgu, da ni marka še nižje padla, sedaj pa tudi sama nima interesa v večjem obsegu prodajati te marke, kajti če se tečaj dejansko poviša, bo lahko nakupi j ene marke dražje prodala. Tudi Prizad zadržuje po beograjskih informacijah svoje marke. Kupuje pa marke na trgu predvsem državno podjetje Zenica za plačilo uvoženih strojnih naprav. Tako dobe v zadnjem času naši uvozniki le za okrog 20% zahtevanih klirinških mark.
Da prepreči špekulacijo izvoznikov na povišanje tečaja klirinške marke, je Narodna banka zadnje dni pričela izstavljati klirinške čeke z označbo vrednosti v markah in dinarjih po sedanjem tečaju 13.80 in izvozniki teh čekov ne bodo mogli prodati po višjem tečaju, tudi če bi v Kölnu določili povišanje klirinškega tečaja. Na drugi strani poročajo iz Beograda, da ni izključeno, da bo Nar. banka uvedla strožjo evidenco obveznosti naših uvoznikov nasproti Nemčiji in je pričakovati, da bo izdan predpis, po katerem uvozniki za svoja plačila v Nemčiji ne bodo mogli kupovati klirinških mark prej nego 15 dni pred zapadlostjo plačila.
Resolucija Centrale industrijskih
korporacij
Na XXIII. zboru Centrale industrijskih korporacij, ki je bil 24. t. m. v Beogradu, je bila sprejeta naslednja resolucija:
I.	Hitrejšo industrializacijo države zahteva ne samo njena obramba, temveč tudi potreba zaposlitve vedno večjega prirastka kmetijskega prebivalstva in potreba ustvarjanja novih konsumentov za naše kmetijske proizvode. Zato smatramo za potrebno, da se čimprej postavijo direktive za bodočo izgraditev naše industrije, da se ne bi usmerjala v pogrešnem prav-cu. Predvsem je treba usmeriti razpoložljivi kapital v one panoge industrije, ki s svojo produkcijo ne krijejo domače potrošnje in ki po možnosti predelujejo domače surovine. Prosimo kraljevsko vlado, da čim prej pozove industrijo in njene predstavnike na sodelovanje zaradi določitve industrijskega programa v gornjem smislu.
II.	Za nabavo surovin, ki jih doma sploh nimamo ali nimamo v dovoljni količini, se morajo potrebne devize prvenstveno rezervirati. Da se poveča Jzvoz v neklirinške države pa je treba obračunati izvozniške devize po njihovi polni vrednosti, kar bi izzvalo večji dotok deviz. Prav ta-
ko je potrebno, da se zaradi oskrbe industrije s surovinami dovolijo kompenzacije na široki osnovi. Omogočiti je treba oskrbo s potrebnimi surovinami tudi novo ustanovljenim podjetjem, kakor tudi podjetjem, ki lani niso neposredno uvažala potrebnih surovin, temveč so te surovine dobivala po posrednikih.
III.	Ne moremo se strinjati s pretiranim etatizmom, ki v zadnjem času zavzema vedno večji obseg in prosimo kraljevsko vlado, da v sporazumu z gospodarskimi organizacijami izda uredbo, s katero naj se razširjenje obstoječih državnih in samoupravnih podjetij ter delavnic spravi v sklad 8 interesi privatne iniciative.
IV.	Prosimo kraljevsko vlado, da prične reševati vprašanje industrijskih kreditov
v sodelovanju z industrijskimi korporaci-jami. V ta namen naj se uporabijo sredstva iz javnopravnega zavarovanja, ki v največji meri izvirajo od industrije.
V.	Prosimo kraljevsko vlado, da izda v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami in na osnovi § 113. finančnega zakona za tekoče leto uredbo o vršenju javnih nabavk, ki naj omogoči neposredno in
enakomerno dodeljevanje podov vsem Interesi ranim domačim podjetjem.
VI.	Zavedajoč se svojih dolžnosti nasproti državi je industrija pripravljena prevzeti na sebe vse materialne žrtve, ki se od nje zahtevajo v obliki javnih dajatev, vendar prosi, da bi bila ta bremena znosi j iva, enakomerno razdeljena in racionalno razporejena, da ne bodo ogražala in ovirala delo in razvoj. Sklicujoč se na elaborat o obremenitvi industrije in produkcijskega procesa, ki je bil predložen kraljevski vladi skupaj z resolucijo 22. zbora, ponavlja industrija prošnjo, ki je bila iznešena že v tej resoluciji, naj bi se v finančnem ministrstvu s sodelovanjem trgovinskega ministrstva in drugih resor-jev sklicala konferenca s predstavniki industrijskih organizacij.
VII.	Glede socialnega zavarovanja predlagamo: 1) da se izvrši revizija predpisov socialnega zavarovanja z namenom znižati administrativne stroške in bremena, ki jih nosi gospodarstvo; 2) da se čimprej izvede načelo samouprave pri postavljanju članov ravnateljstva delavskega zavarovanja; postavitev je treba izvršiti po predlogih gospodarskih korporacij in za-sigurati sorazmerno sodelovanje industrije; 3) da se vzame v proučevanje vprašanje reforme zdravniške službe socialnega zavarovanja v smislu predlogov industrij cev, namreč da se ekspozituram okrožnih uradov pri večjih podjetjih prizna širša avtonomija in prouči možnost eventualne izbire zdravnikov od strani zavarovancev; 4) da bi borze dela posvetile svojo delavnost v prvi vrsti posredovanju zaposlitve, ker ne more biti glavna skrb borz dela dajati denarne pomoči brezposelnim.
Danes je bolj kakor kdaj prej potreben
Obiščite svetovno
znano zdravilišče !

o o,

MINERALNI VRELCI: Tempel — Stiri» — DO-oat. ZDRAVIJO: vse bolezni želodca, črevesja, ledvic, žolčnih kamnov itd. — Dietna kuhinja. Poceni bivališča. — Moderen komfort. — V pred in posezoni znižane cene. — Krasen športni bazen za kopanje in sončenje. — Zabave, ples, dnevni koncerti — izleti. — Najlepša zdraviliška dvorana v državi — čitalnica. — Vse informacije in rezerviranje sob pri zdraviliški direkciji.
socialni mir v podjetjih. Zato prosimo, da se onemogoči hujskanje na stavke in da državna oblast va zavarujejo vsem onim, ki hočejo delati, svobodo dela, ki je z zakonom zajamčena.
VIII.	Industrijska podjetja dobivajo polno zahtev, da dostavijo oblastvom razne statistične podatke. Prosimo, da bi se zbiranje teh podatkov koncentriralo pri trgovinskem ministrstvu in njegovih organih. Za obdelavo statistike o potrošnji električne energije prosimo finančno ministrstvo, da stavi strokovnim organizacijam na razpolago podatke, ki jih ima.
IX.	Tudi ob tej priliki moramo poudariti, da se navzlic našim rednim prošnjam še vedno izdajajo zakoni, uredbe, naredbe in pravilniki, ki neposredno tangirajo industrijo, brez predhodnega sodelovanja z njenimi predstavniku Zato odločno ponavljamo našo zahtevo, da se ne bi odklanjalo to sodelovanje, ker je samo ob takem sodelovanju mogoče dobiti rešitve težavnih vprašanj, ki bodo ustrezale našim razmeram in našim potrebam.
Naša trgovina s posameznimi državami
v marcu
Pred dnevi smo objavili podatke o naši zunanji trgovini v mesecu aprilu, iz katerih je razvidno, da se je vrednost našega izvoza v tem mesecu izboljšala in je prekoračila lansko vrednost za skoro 10%.
V	preteklem mesecu smo tudi prvikrat letos zabeležili aktivno trgovinsko bilanco, in sicer za 14.5 milijona din. Vrednost izvoza je znašala 433.3 milijona din, vrednost uvoza pa 418.8 milijona din.
Pasivna bilanca z Nemčijo
Sedaj objavlja carinski oddelek finančnega ministrstva podatke o gibanju trgovine s posameznimi državami v tem mesecu. Kakor običajno smo tudi v aprilu največ izvozili v Nemčijo, vendar je bil izvoz razmeroma slab; znašal je 109.5 milijona din, medtem ko je lani dosegel (skupaj z Avstrijo) 128.2 milijona din. Znaten pa je bil tudi v aprilu uvoz iz Nemčije, ki je dosegel 194.4 milijona din nasproti lanskemu uvozu v višini 183.5 milijona din.
V	aprilu smo imeli torej z Nemčijo za 84.9 milijona din pasivno bilanco, kar je deloma pripomoglo k zmanjšanju salda naših terjatev. Delež Nemčije v našem celotnem izvozu je znašal v aprilu 25.3%, v celotnem uvozu pa 46.4%.
V	prvem letošnjem četrtletju smo izvozili v Nemčijo za 419.9 milijona din, medtem ko je uvoz dosegel vrednost 711.0 milijona din. Pasivnost trgovinske bilance z Nemčijo je znašala torej v teh Štirih mesecih 291 milijonov din. To je mnogo več, kakor znaša zmanjšanje salda naših klirinških terjatev.
Povečanje našega Izvoza v Italijo
V	zadnjih mesecih se je naš izvoz v Italijo precej povečal. V januarju smo izvozili v Italijo le za 19.9 milijona din, v februarju se je izvoz dvignil na 34.5 milijona din, v marcu na 53.0 milijona din in v aprilu na 54.9 milijona din (lani 23.0). Uvoz iz Italije se je v preteklem mesecu gibal približno na dosedanji višini in je dosegel vrednost 48.8 milijona din (lani 35.0). V prometu z Italijo smo bili v aprilu za malenkost aktivni.
V	prvih štirih mesecih letošnjega leta
smo izvozili v Italijo za. 162.3 milijona din (lani 114.4), medtem ko je znašal uvoz 203.1 milijona din (142.0).
Znatno povečan izvoz v Češkoslovaško
V izrednem obsegu se je v aprilu povečal naš izvoz v Češkoslovaško, ki je bil v tem mesecu navzlic teritorijalni okrnitvi trikrat večji nego lani. V aprilu smo izvozili v Češkoslovaško za 63.9 milijona din (lani 20.3) in je Češkoslovaška zabeležena v izvozni statistiki za april na drugem mestu takoj za Nemčijo. Uvoz iz Češkoslovaške pa je bil v aprilu razmeroma manjši nego v prejšnjih mesecih in je znašal le 26.9 milijona din (lani 56.5). Naša trgovinska bilanca s Češkoslovaško je bila torej v aprilu za 37 milijonov din aktivna, kar je povzročilo naglo nazadovanje salda našega klirinškega dolga, ki je dovedlo v maju do popolne likvidacije tega dolga. V prvih štirih mesecih tekočega leta smo izvozili v Češkoslovaško za 179.0 milijona din (lani 82.2), uvoz pa je dosegel le vrednost 117.7 milijona din (lani 200.5).
Izvoz v devizne države
Izvoz v devizne države je bil v aprilu le pri Angliji in Nizozemski manjši kakor lani, pri čemer pa je treba upoštevati, da smo imeli lani v aprilu enkratni izredno velik izvoz koruze v Anglijo, ki je povzročil, da se je vrednost celotnega izvoza v Anglijo v lanskem aprilu povečala na 117 milijonov din. Letos smo v aprilu izvozili v Anglijo za 22.4 milijona din (lani 117.0), v Belgijo za 54.2 milijona din (lani 26.8), v Zedinjene države za 37.7 milijona din (27.7), v Svico za 6.6 milijona din (5.4), v Francijo za 5.2 milijona din (3.6), v Nizozemsko za 4.6 milijona din (12.6), v Egipt za 4.2 milijona din (4.0) itd.
Statistika uvoza iz neklirinških držav pa nam kaže, da smo v preteklem mesecu uvozili iz Anglije za 22.8 milijona din (26.6), iz Zedinjenih držav za 16.2 milijona din (27.7), iz Francije za 11.9 milijona din (9.7), iz Nizozemske za 6.9 milijona din (4.5), iz Svice za 3.4 milijona din (8.4) itd. Uvoz iz glavnih klirinških držav se je torej po večini zmanjšal.
Povečanje izvoza lesa
2e prejšnji mesec smo lahko ugotovili, da se je pričel izvoz lesa zopet dvigati. Že v marcu je bil naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov za 15 milijonov din večji nego v lanskem marcu, v aprilu pa se je po najnovejših podatkih še bolj dvignil in je prekoračil vrednost lanskega izvoza lesa v aprilu za 27 milijonov. Celotni naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov se je v aprilu zadnjih let gibal takole:
vagonov mili j. din april 1937	11.630 109.2
april 1938	7.488	62.2
april 1939	11359	89.2
železnica mora skrbeti za varnost Sr izstopajočih potnikov
-.!"' Važna odločba stola sedmorice v Zagrebu
Na večjem kolodvoru v Jugoslaviji je bil med 4. in 5. tirom napravljen jašek za svetilni plin v obliki kvadrata s stranico 43 cm; ina vrhu je bil pokrit z železno ploščo. Prirejen je bil iz cementa tako, da so vse 4 stranice s pokrovom vred štrlele za 6 om iz zemlje oziroma iz medtirja, ki je bilo popolnoma ravno. Od daleč je bilo videti, kakor da bi tamkaj ležal kak 6 cm visok trd predmet Robovi tega jaška so bili precej obrabljeni in okrušeni, iz česar se da sklepati, da so se ob nje spotikali ljudje ali pa uslužbenci in postreščki zadevali z vozički. Nočna razsvetljava na kolodvoru je bila tako močna, da je bil jašek pri navadni pazljivosti viden, če sta bila tretji in četrti tir prazna. Če pa je na tretjem tiru stal vlak, je bil jašek do dve tretjini zasenčen in samo do ene tretjine razsvetljen.
Nekoč po noči je stal na tretjem tiru vlak tako, da je zasenčil predmetni jašek dve tretjini; po petem tiru pa je pripeljal na postajo potniški vlak. Potniki so začeli izstopati. Med njimi je bil tudi neki gospod, ki je izvrševal prost poklic. Vagon, v katerem 6© je on pripeljal, 6e je ustavil tako, da so bila sprednja izhodna vrata nasproti jašku. Potnik je izstopil ter a spodnje stopnice, ki je bila 48 om od tal, krenil pravokotno na medtirje. Tu je z desno nogo zadel ofc jašek, se spotaknil, padel in se znatno poškodoval na telesu. Pripomniti je še, da je bil severni rob jaška oddaljen od igtodaje stopnice vagona 52 cm.
Potnik je zaradi telesne poškodbe čutil intenzivne bolečine, imel je velike stroške z zdravljenjem, poleg tega pa tudi dalj časa ni mogel izvrševati svojega poklica. Zahteval je odškodnino od železnice, ki je pa kratkomalo odklanjala vsako plačilo. Poškodovanec je nastopil pravdno pot. Železnica je trdila, da nje ne zadene nobena odgovornost. Kolodvor je bil zadostno razsvetljen. Ne gre za nezgodo v prometu, ker je vlak ob izstopu tožnika že stal. Tiste noči je bila frekvenca na vlaku zelo majhna, da o kakšni gneči ni bilo govora. Toži t e-lju bi bila morala že običajna previdnost narekovati, da izstopa iz voza s potrebno Opreznostjo, ne bi bil pa smel prekomerno hiteti tako, da niti pogledal ni, kam stopi. Tožnik je zakrivil nezgodo sam, ker ni uporabil pri izstopu one previdnosti, ki jo je pričakovati od razumnega človeka.
Sodišče je na podlagi opisanega položaja izreklo, da je bilo na tako prometnem kolodvoru za varnost potnikov premalo po-fekrbljeno. Dnevna skušnja namreč kaže, da je pozornost potnikov na kolodvorih osredotočena največ na vlak in na osebje, manj pa na tla. Dejstvo, da je jašek štrlel iz nivoja medtirja za več cm in bil raszvetljen le do ene tretjine, je ogražalo hitro kreta-nje potnikov, ko je sanano, da stremi pri izstopu iz vlaka vsak potnik za tem, da pride čianiprej do izhoda m iz območja nevarnosti, ki ji je mod vlaki izpostavljen na yečr
jih kolodvorih in ne polaga pri tem glavne važnosti na mesto kamor stopi.
Tožnikovo nezgodo je smatrati za dogodek v železniškem prometu, za katerega jamči železnica po železniško-jamstvenem zakonu z dne 5. marca 1869. Promet v smislu navedenega zakona ni namreč podan le tedaj, če se vlak premika. Ne more biti dvoma, da je smatrati tudi nezgode, ki se pripetijo potnikom pri vstopanju ali izstopanju pri vlakih, za nezgode v prometu, ker so iste le posledice nevarnosti, ki izvirajo iz obrata železnic.
Del krivde na nezgodi pa zadene tudi tožnika samega, ker ni stopil iz vagona s potrebno opreznostjo. Kajti jašek je bil ote času nezgode že toliko razsvetljen, da ye moral zbuditi pozornost vsakega potnika, ki je izstopil iz vagona. Stvar najobičajnejše previdnosti je bila, da je tožnik pri izstopu pogledal na tla, kamor je stopil. Če bi bil to storil, bi bil moral opaziti jašek, ki je bil do ene tretjine obsvetljen in se je kot tak gotovo vidno ločil od svoje okolice. Ker tožnik te previdnosti, ki jo je pričakovati od vsakega razumnega človeka, ni uporabil, je na nezgodi delno tudi sam kriv.
Prej navedeni jamstveni zakon se sklicuje v § 1 glede obsega odškodnine na § 1325 o. d. z, na podlagi katerega pritičejo poškodovancu stroški zdravljenja, povrnitev zamujenega zaslužka in plačilo primerne odškodnine. Sodišče je vbc te tožnikove zahtevke določilo z gotovim zneskom; od teh pa je naložilo v plačilo železnici saano dve tretjini, dočim trpi ostalo tretjino tožnik sam, pri čemer je predstavljalo, da zadene krivda vsako stranko v tem razmerju.
Prizivno sodišče kakor tudi Stol sedmorice sta potrdila to godba
Po količini je bil naš izvoz lesa v aprilu za 51.6% večji nego lani in skoro tako velik kakor leta 1937., po vrednosti pa znaša povečanje nasproti lanskemu letu 27 milijonov din ali 43.4%, medtem ko je vrednost nasproti letu 1937. zaostajala za skoro 20 milijonov.
Za prve štiri mesece zadnjih treh let pa nam kaže statistika naslednje gibanje:
vagonov mili j. din
jan.—april 1937 37.281 357.0 jan,—april 1938	29.866 257.5
jan.—april 1939 38.123 309.6
Po količini je bil letos v štirih mesecih naš izvoz lesa za 27.6% večji in je tudi prekoračil količino izvoza v istem razdobju leta 1937. Po vrednosti pa se je izvoz lesa v primeri z lanskim letom povečal za 52.1 milijona din (od tega odpade samo na april 27 milijonov) ali za 20.2%; v primeri s prvimi štirimi meseci leta 1937. pa je vrednost izvoza še zaostajala za 47.4 milijona din.
Spremenjene smeri našega lesnega izvoza
Tudi smo že prejšnji mesec poročali o spremembah, ki so letos nastopile glede usmeritve našega izvoza lesa. Za letošnjo sezono je značilno povečanje izvoza na italijansko in madžarsko tržišče; tu se po razmeroma dolgem času kažejo posledice priklopitve Avstrije k Nemčiji. Prej je Avstrija v znatni meri oskrbovala madžarsko in italijansko tržišče. Lani so po priključitvi Avstrije k Nemčiji te dobave znatno reducirali, letos pa so se menda docela ustavile, ker je Nemčija rezervirala vso avstrijsko produkcijo zase. Naš izvoz lesa v Nemčijo "pa je bil letos v splošnem nekoliko manjši, prav tako izvoz v Anglijo in Nizozemsko.
V najnovejših podatkih za mesec april prihaja ta preusmeritev izvoza Se bolj do veljave. V Italijo no ▼ aprilu izvozili 3491 vagonov lesa in gozdnih proizvodov (lani 1528) v vrednosti 23.1 milijona din (lani 9.2). Izvcfe v Italijo se je torej nasproti lanskemu letu več nego podvojil. Izvoz v Madžarsko je bil ie letos v prvem četrtletju Se enkrat večji nego v lanskem prvem četrtletju. V aprilu smo sicer izvozili na madžarski trg več nego lani, vendar odstotno povečanje ni tako veliko kakor v prvem četrtletju, v marcu «no
izvozili v Madžarsko 1987 vagonov (lani 1466) v vrednosti 10.2 milijona din (7.9).
Izvoz v Nemčijo, ki je bil v prvem četrtletju manjši nego lani, je tudi še v marcu nekoliko zaostajal. V Nemčijo smo v tem mesecu izvozili 1205 vagonov (1233) v vrednosti 10.8 milijona din (13.4). Prav tako je nadalje zaostajal izvoz v Anglijo, ki je znašal 672 vagonov (831) v vrednosti 9.6 milijona din (10.4).
Povečanje opažamo nadalje pri izvozu v Grčijo, kamor smo letos v aprilu izvozili 695 vagonov (481) v vrednosti 5.2 milijona din (3.2). Enaki razlogi kakor pri Italiji in Madžarski so bili merodajni za povečanje izvoza v Svico, kamor se je pričel naš izvoz zlasti v zadnjih mesecih dvigati. V Svico smo v aprilu izvozili 246 vagonov (lani 73) v vrednosti 1.7 milijona din (0.8).
Manjši je bil izvoz v Nizozemsko, ki je dosegel le 183 vagonov (lani 391) v vrednosti 1.8 milijona din (2.9). Nova trgovinska pogodba s Francijo prihaja le počasi do veljave. V aprilu smo izvozili v Francijo samo 165 vagonov lesa (lani 185) V vrednosti 1.9 milijona din (1.5). Pričakovati pa je, da se bo že v mesecu maju izvoz na francoski trg precej povečal. Glede na novo pogodbo s Francijo se opaža povečanje pri izvozu lesa v Alžir; ta izvoz se je povečal na 177 vagonov (lani 51) v vrednosti 1.5 milijona din (lani 0.4).
Medtem ko se je v prvem četrtletju naš izvoz v Belgijo gibal približno na lanski višini, se je v aprilu nepričakovano naglo dvignil. Dosegel je 745 vagonov (lani 25) v vrednosti 5.8 milijona din (0.4). Za malenkost se je v primeri z lanskim letom povečal naš izvoz v Argentino, Egipt in Malto; znatno dvignil pa se je izvoz v Maroko, kamor smo izvozili 159 vagonov (12) v vrednosti 1.5 milijona din (0.1). Tudi v Palestino smo izvozili mnogo več, namreč 96 vagonov (55) v vrednosti 0.8 milijona din (0.4).
Stanje klirinških računov z inozemstvom
Narodna banka objavlja izkaz o stanju klirinških računov na dan 22. t. m. Med aktivnimi kliringi je zabeleženo ponovno zmanjšanje salda naših terjatev v Nemčiji, in sicer za 0.99 na 14.98 milijona mark. V kliringu s Turčijo se je saldo naših terjatev nebistveno povečal in je znašal 15. t. m. 17.2 milijona din. Naše terjatve v kliringu z Bolgarijo pa so se zmanjšale za 0.05 na 1.55 milijona din.
Med pasivnimi kliringi je najprej omeniti češbo-moravski kliring, kjer smo 15-maja prvikrat zabeležili saldo našega dolga v višini 1.3 milijona Kč; ta saldo se je v tretji četrtini maja naglo povečal na 9.1 milijona Kč.
Saldo našega klirinškega dolga v Italiji, ki se je v drugi četrtini maja naglo dvignil za 13.6 na 49.2 milijona din, je v tretji četrtini maja zopet nazadoval za 8.4 na 40.8 milijona din. Saldo našega klirinškega dolga v Madžarski, ki je v prejšnjem tednu občutno nazadoval, se je zopet povečal za 5.3 na 7.3 milijona din, saldo našega dolga v Rumuniji za 6.1 na 9-6 milijona din in saldo našega dolga v Poljski za 0.7 na 12.5 milijona din. Likvidacijski kliring s Svico pa je le nebistveno nazadoval za 0.03 na 1.83 milijona švicarskih frankov in likvidacijski kliring z Belgijo za 0.14 na 1.84 milijona belg.
Zahteve izvoznikov živine
Pred dnevi je bila v Beogradu redna skupščina Udruženja izvoznikov živine kraljevine Jugoslavije. Skupščine se je udeležilo veliko število članov. Navzoči pa so bili tudi delegati trgovinskega ministrstva in Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Predsednik združenja senator g. Ugrin Jok-sirrtovič je poročal o delovanju udruženja od lanske ustanovitve. V tem času se je znatno spremenil zemljevid Evrope, kar je neugodno vplivalo na našo zunanjo trgovino. Udruženje sd je predvsem prizadevalo ublažiti izvoznikom izgube, ki so nistale v zvezi z mednarodnimi političnimi spremembami. Upravni odbor, ki je imel nalogo razdeliti razpoložljive kontingente med članstvo, je pri tem poslu vedno sodeloval z nadzorstvenim odborom. Pri dodelitvi kontingentov je posvečal posebno pozornost onim izvoznikom, ki so pogosto brez lastne krivde utrpeli znatne izgube.
Poročilo tajnika g. Samukoviča navaja vse težkoče. s katerimi se morajo boriti izvozniki živine v zadnjem času. Med drugim tudi navaja, da so izvozniki mnogo izgubili zaradi tega, ker je bil kontingent za izvoz suhega mesa odstopljen izključno Sa-vezu industrijcev za predelavo mesa. Ta pogreška se mora popraviti. Tudi v debati je bilo o tem vprašanju mnogo govora, ker ne gre, da izvozniki, ki so doslej vedno izvažali meso, ne bi imeli več te pravice. Na skupščini so končno še razpravljali o novi uredbi za izvoz živine. Ta uredba se pripravlja že dve leti. Udruženje si prizadeva, da se uredba čim prej izda in da se s to uredbo odpravijo vse one težkoče, ki sedaj ovirajo naš izvoz mesa.
Pred spremembo sistema izvoza Svine
Iz Beograda poročajo, da se v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine pripravlja gradivo za revizijo pravilnika o kontroli izvoza živine in živinskih proizvodov. Zavod je sam uvidel, da je sedanji način izvoza kvaren in da ovira uspešno trgovino z inozemstvom, zato naj se z novim pravilnikom radikalno spremeni sedanji sistem kontrole izvoza živine in živinskih proizvodov. Zaradi revizije tega pravilnika je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poslal posebno delegacijo v Madžarsko, da na mestu samem prouči način dirigiranja izvoza živine v Madžarsko, Ta delegacija se je že vrnila s potovanja.
KNSERIRAJTE X „JUTRU"!
Spominsko pismo mCademu (haCju
Ljubljana, 27. maja Ob priliki potovanja na Oplenac so ponesli Cirilmetodarji nocoj s seboj tudi spominsko pismo za mladega kralja Petra II. Spominsko pismo je grafično izgotovil slikar g. Elo Justin, ki je tudi napravil osnutek za škatlo, v kaferi bo pismo shranjeno. Posvetilo
je napisano na več Ustih, ki so zloženi v škatli, oblikovani kakor starinska rokopisna knjiga, vezana v sinje modro usnje z zlatim okvirjem ter inicialami Cirilmetodove družbe na platnicah.
Vsa izdelava in oprema pisma je res svojevrstno zamišljena ter dela čast tudi Bonačevi knjižnici, ki je izvršila pod
vodstvom ravnatelja g. Mačka vso opremo. Na sliki je v sredi škatla v obliki starinske bogato vezane knjige, na desni naslovni, na levi pa nekaj drugih listov pisma. Spominsko pismo je bilo danes razstavljeno v izložbi Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici in Je zbujalo splošno pozornost.
Nj. VeL kralj Peter II. in Nj. Vis. kneas-namestnik Pavle na slavi kraljeve garde
Nj. Vis. kneginja Olga je obiskala »Dom srbske majke« v Beogradu
(pteßmutje dvajset tet &vo(scdno
Bilo je dvakrat osvobojeno za Jugoslavijo — Na župnem zletu 18. junija bodo v Murski Soboti počaščeni padli
Pogled na Mursko Soboto, središče Prekmurja
Murska Sobota, konec maja
Malo komu je znano, da je bila Murska Sobota in z njo precejšnji del tega sreza in ves dolnjelendavski srez dvakrat osvobojena Jugoslavijo. Veliko se o tem ni pisalo, zato ne bo odveč, če si spomin nekoliko osvežimo in se poklonimo spominu junakov, ki so si v tistih dneh upali mnogo več, kakor bi človek pričakoval v onih razburkanih časih.
Med četami, ki so na predbožični dan leta 1918 zasedle Prekmurje s Cakovcem, je sodelovala tudi hrvaška sokolska legija. Na dan Sv. Štefana pa se je od njih odcepil na lastno pest na čelu Sokolov kapetan Jurišič, doma iz Kaštela pri Splitu, in začel prodirati preko mostu v Murskem Središču ter je še istega dne zasedel Dolnjo Lendavo, kjer skoraj ni bilo odpora. Od tega dne je Dolnja Lendava naša. Dobro je došel zaplenjeni vojni material, to pa je najbrž Sokole podžgalo, da so šli še dalje.
Kajti Sokoli so dobro vedeli, da njihova naroga še ni končana, saj je ječalo pod madžarsko knuto še preko 100.000 Slovencev izven Lendave proti Murski Soboti in Monoštru ter severno in vzhodno od teh krajev. Zato je kapetan Jurišič po posvetovanju s Sokoli ukazal prodiranje proti Murski Soboti, kar se je pričelo 27. decembra 1918 zjutraj.
V istem času pa je prodirala v Prekmurje od štrigove gor prekmurska dobrovolj-ska četa pod vodstvom študenta Godine. Bili so to domači fantje iz Dolnje Bistrice, ki jih je bilo prekmursko slovensko za-vedništvo prebudilo k narodni zavesti in samozavesti. Morah pa so se pod vasjo Me-linci ob Muri umakniti pred madžarsko premočjo. Večina teh fantov se je po hudem boju umaknila na štajerski breg Mure, nekaj jih je bilo ujetih, nekaj pa ubitih. Madžari so v slovenskih vaseh ujetnike streljali, po domovih pa ropali. Med drugim so izropali tudi hišo Godinovih staršev, njegovega očeta pa odpeljali s seboj v ujetništvo.
Jurišič in Godina pa med seboj nista imela nobene zveze. Drug za drugega nista vedela. Ko bi prodirala po skupnem načrtu, bi izostali poznejši žalostni dogodki. Sicer so Madžari po porazu Godinove čete in po izvršenem plenjenju jadrno pobegnili proti Murski Soboti, ko so zvedeli za Jurišičev pohod, pustivši plen in jetnike, toda Godinova četa sà ni več opomogla. Jurišič bi bil Madžare dohitel z lahkoto, a se je tega dne ustavil zaradi odpočitka in prenočevanja v Beltincih, med potjo *e
mu je pridružilo mnogo zavednih Prekmur-cev, pozneje v Murski Soboti še več.
Madžaronstvo v Murski Soboti je bilo iznenadeno. Pri nujnem posvetu v občinski hiši je bilo sklenjeno, odposlati k Juri-šičevi četi odposlanstvo, ki naj bi izprosilo reden umik madžarskega vojaštva ter za red in mir. Odposlali so oficirje. Jurišič pa je bil samozavesten in odločen, saj se mu do takrat na vsej njegovi poti od Murskega Središča do Beltincev ni pokazala nobena vojaška kapa nasproti. Madžarski oficirji so privolili v vse njegove pogoje, celo na to, da bodo haslednjega dne pred njim in njegovo četo defilirali z razoroženimi vojaki, nato pa odšli. Priznali so zasedbo Prekmurja za Jugoslavijo ter se mu odpovedali.
V kočiji se je naslednjega dne odpeljal Jurišič v Mursko Soboto, za njim njegova navdušenja polna četa, pred njimi pa izvidnica. Smehljal se je zadovoljno, saj mu je šlo vse kakor po vrvici. Pričakoval je z veseljem predajo glavnega mesta Prekmurja in sklepal, da je s tem vse Prekmurje zasedeno po jugoslovenski vojski, kar so storili on in njegovi Sokoli, saj drugje izven Murske Sobote ni bilo nobene garnizije, razen po večjih naseljih po nekaj orožnikov.
Toda madžarsko vojaštvo je tako po po. vratku odposlanstva odšlo proti Hodošu.
To je povedalo Jurišiču mestno odposlanstvo, ki ga je pričakalo na Bakovski cesti pred mestom in ga prosilo za vzdrževanje reda in miru. Bil je z vso četo gostoljubno sprejet, zahteval pa je takoj prehrano za vse svoje oficirje in prostovoljce, sam se je z nekaj oficirji nastanil v gradu.
GILLETTE
APARATI IN BRITVICE
Tako je na dan nedolžnih otročičev leta 1918 prvič stopila v Mursko Soboto noga jugoslovenskega vojaka-junaka, Sokola, dobrovoljca, da bi tam ostala za vse veke. Zasijalo je sonce svobode pridnemu prekmurskemu kmetu in njegovi družini, tisoč let zatiranemu in omalovaževanemu malemu človeku, da je lahko v svojem rodnem jeziku nastopal vsepovsod, ko se je prej skrival za svojimi domačimi durmi.
Kakor ni Godina ničesar vedel o Juriši-čevih Sokolih, tako je bila iznenadena tudi jugoslovenska vojska generala Maistra na štajerskem bregu Mure. General Maister se je ravno tiste dni pripravljal na zased-



ril fS:
e
ff
xfff '
taküftetine eteronimi žena
RaJU manj oblek — zato pa izbrane in iepe. Sicer jih nosite bolj pogosto — vendar kako hitro jih lahko zopet operete !
Tudi na potovanju je pranje oblek zelo preprosto, če upo-rabljate Lux! Obilna, blaga pena Luxa barve poživi in oh rani ter obenem neguje tudi najbolj nežne tkanine.
LUX
iodi
za
.«v* »-'
S*E R A,ZJO P I TU DI V MRZLI VODI
bo Prekmurja, a hotel je biti dobro pri. pravljen, da bi se dalo izvršiti vse z gotovostjo in da bi se tudi srečno končalo. Tako rekoč pred nosom so mu Sokoli odvzeli Prekmurje. Toda kljub temu je postal Ju-riševiču na pomoč 100 svojih konjenikov, saj je z gotovostjo računal, da bo prišel odpor in da bo madžaronstvo skušalo Mursko Soboto spet zasesti.
Za narodno zavedne Slovence je prišel čas dela. Organiziran je bil Narodni svet, v vseh uradih se je začelo uradovati slovensko. šlo je težko, ker je primanjkovalo zmožnih ljudi. Prihajali so na povabila s sosednje Prlekije in od drugod, za predsednika Narodnega sveta je bil postavljen štajerski Slovenec Božidar Sever.
Sokolska prostovoljska četa in slovenski vojaki so bili nastanjeni v gimnaziji. Straže so zasedle črto nekaj km. severno od Murske Sobote in jo zastražile. Prosti vojaki pa so s trobojnicami na čepicah ponosno hodili po mestu. Ljudstvo, ki je bilo delno nasprotno zasedbi, se je vdalo v usodo. življenje je potekalo normalno, saj so bili vojaki dobro preskrbljeni z živežem, ki ga je ljudstvo prostovoljno odrajtovalo; bilo jim je bolje nego na fronti, kjer so vsega tako zelo pogrešali in stradali, kajti madžarska je bila z živežem še vedno dobro preskrbljena.
Grad v Murski Soboti, zdaj okrožno sodišče
Spomenik padlim Sokolom
Narodni svet ni dovolil nikomur brez dovoljenja zapustiti zasedeno ozemlje. Tako dovoljenje pa je bilo lahko dobiti v svrho izselitve, saj so bili člani narodnega sveta veseli, da se iznebijo nevšečnih in nezanesljivih elementov. Kar je bilo zavednih Slovencev, so v veseljem pozdravili zasedbo, odhajali so le Madžari in nekateri židje s slovenskimi odpadniki vred.
Kakor so z odhodom vojaštva Madžari prevarili Jurišiča, tako so ga tudi s temi dovoljenji. Prosili so ponižno in so ponižno odhajali, onkraj zasedene črte pa so ponižnost odvrgli in se vpisovali v madžarsko vojsko v 38. polk v Sobotišču, kjer so moledovali za zopetno zasedbo Prekmurja po Madžari. To se jim je deloma posrečilo.
Ponoči dne 3. januarja 1919 se je pripeljal do Puconcev, prvo postajo pred Mursko Soboto, od severa poln vlak madžarskega vojaštva. V jutranjih urah so brez težave zajeli in razorožili dobrovoljske straže ter se napotili proti Murski Soboti in jo z lahkoto zasedli. Iz spanja so zbudili vse častnike ter ugledne civiliste in jih zajeli. Le v gradu je bilo nekaj odpora, enako iz gimnazije, toda zastonj. V gradu je padel Sokol dobrovoljec dr. Di-movič iz Dubrovnika, za njim pa še Per-gar Rudolf iz Varaždina in Cerovac Ciril iz Pazina, v ostalem pa še dva nepoznana dobrovoljca. Sedem oficirjev in predsednik Narodnega sveta Sever, več dobrovoljcev in mornarjev iz Jurišičeve čete je bilo uje-teh, Jurišič sam pa ranjen. Čudo je, da tudi on ni prišel v ujetništvo. Večina te vojske pa je ušla preko broda v Petanjcih proti Radgoni, delno pa tudi skozi Beltince nazaj v Medžimurje.
V Murski Soboti je ostalo sedem mrtvih junakov. Madžari so zaplenili vse orožje, med drugim dva kanona in tri strojnice. Prekmurje, namreč: osvobojeni del mursko soboškega sreza in del dolnjelendavskega, je bilo izgubljeno. Madžari so ponovno začeli pleniti, celo mrtvim so odvzeli osebne listine, da ni mogoče niti danes še ne ugotoviti njihove identitete.
Začela so se pregajanja Slovencev. Zlasti so trpeli Godinovi dobrovoljci, črenšov-ski in bistriški fantje. Vlačili so jih po sombateljskih in soboških ječah po domovih pa ropali in odnašali vse, kar se je od-
nesti dalo. Mladina je bežala v Slovenijo, da se je tam vpisovala v redno vojsko, ali pa v štrigovo, kjer se je ponovno sestala legija Sokolov-dobrovoljcev, da je tam mir no in disciplinirano dočakala 9. avgusta 1919 vest, da je mirovna konferenca v Parizu Prekmurje priznala Jugoslaviji in aa bo zasedeno po naših četah.
Spet je napočil dan zarje, Jurjev dan v življenju zavednega Prekmurca. Dne 12. avgusta 1919 se je izvršila zasedba, ki jo je vodil poveljnik ljubljanske garnizije general Smiljanič po temeljitih pripravah. Zopet so Sokoli šli z veseljem na trdo delo, v prepričanju, da ne bodo pustili, da bi jim svobodo še kdo odnesel in uplenil osvobojeno zemljo, saj so se zanašali tudi na določila mirovne konference.
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz - Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
Reg. po min. soc. pol. in n. «dr. S-br. 15.485 25 V 55.
Nepopisno navdušenje je zavladalo po vsem Prekmurju. Tiste dni je delo počivalo. Praznično se je oblekel naš mali človek in z veseljem pozdravljal vojake Srbe, Hrvate in Slovence, posebno pa domačine in Sokole dobrovoljce, ki jih je pravilno cenil nad one, ki so iz dolžnosti morali slu-šati povelje. Ogromna množica je vsa navdušena pozdravljala generala Smiljaniča, ki je še istega dne pohvalil svoje čete sredi Murske Sobote.
Sokolstvo se je oddolžilo spominu padlih junakov dr. Dimoviča, Cerovca, Pergerja in dveh neznanih bratov s tem, da je njihova trupla dalo spraviti v skupen grob na soboškem pokopališču in postavilo krasen spomenik ob lOletnici osvoboditve Prekmurja. Temu činu pietete je prisostvovalo po takratnih časopisnih vesteh nad 6.000 ljudi, ki so se dostojno poklonili spominu mladih življenj dobrovoljcev, danih na oltar domovine, saj so žrtvovali vse, kar so imeli. Prekmursko ljudstvo zna ceniti žrtve, ko je samo živelo v robstvu celo tisočletje, in ponavlja v duhu prisego tistega dne, da bo Prekmurje ostalo jugo-slovensko, dokler se bomo zaklinjali, kakor se zaklinjamo danes, da nočemo domovini samo služiti in za njo delati, ampak tudi umreti.
Ko bo letos na župnem zletu v Murski Soboti dne 18. junija praznovalo prekmursko in z njim vso ostalo sokolstvo 201etni-co osvobojenja Prekmurja, se bomo ponovno oddolžili našim pokojnim bratom, s tem, da jim bomo njihov grob dostojno okrasili in bo sokolska deputacija položila zlat venec padlim za svobodo tako bomo zopet manifestirali svojo hvaležnost, ljubezen in spoštovanje do njih, ki z nami več ne morejo uživati sadov svojega trpljenja.
Da, mi se vsi poslužujemo zobne paste »KOLYNOS« Povsem naravno je, da rabi vsa rodbina KOLYNOS in ga ceni. Tisoči zobozdravnikov Vam bodo rekli, da nima nobena druga običajna pasta toliko izrazitih lastnosti, da dela zobe bleščeče, osvežuje usta ln jamči, daje njena poraba prijetna ln ekonomična. KOLYNOS ne ohranjuje samo zobe čiste in bleščeče, on uničuje tudi vse škodljive klice, ki so začetek zobne gnilobe.
OSVEŽITE VAS OSMEH S KOLYNOS-om Kupite veliko tubo. ki je še bolj ekonomična! KOLYNOS antiseptična zobna pasta.
-i mm® ^
«V

Potaiki v Italijo OBIŠČITE

ostojnsko jamo
pri Trstu — Abbazia
Največje podzemsko naravno čudo na svetu. — Odprta vse leto.
Terme
Italija — pri Padui. Na liniji Benetke-Bologna.
Pojasnila: Azienda di Cura — Abano Terme.
Vrelci
87°
toplote
KOPELI, MOČVIRNE KOPELI - ENHAJLA-CIJE zoper revmati-zem v členkih, artritis in druge bolezni.
HIŠNA ZDRAVLJENJA V VSAKEM HOTELU.
Reale Orologio: Pensione Lit. 45-50 — Trieste e Vittoria L. 40-55 — Savoia Todeschini L. 36-44 — Cortesi Meggiorato L. 29-36 — Due Torri L. 23-32 — Giacon Monteortone L. 23-28 — Massaggio L. 22-27 — Salus L. 22-25 — Terme Littore L. 20-29 — Aurora L. 20-27 — Roma L. 20-26 — Terme Menegolli L. 20-25 — Belvedere L. 18-27 — Mioni Pezzato L. 18-27 — Sorelle Mioni L. 18-27 — Alba L. 18-24 — Buia Monteortone L. 18-24 — Casino Nuovo L. 18-24 — Formentin L. 18-23 — Vena d'Oro L. 18-22 — Sole L. 18-21 — Morosini L. 16-21.
SALSOMAGGIORE
OHRANI VAŠEMU ORGANIZMU VEČNO MLADOSTNO SVEŽOST Normalna sezona: 1. aprila do 30. nov. — Zimska sezona: 1. dee. do 31. marca. Svetovno znano zdravilišče za ženske bolezni, obolenja presnove, protin in limfa-tična obolenja. Jodove slane kure v Salsomaggiore se lahko združijo z žveplenimi Kurami, če je to potrebno, v bližnjem TABIANO, kjer obstoja nacionalna pomožna postaja za bolne na bronhijalni astmi in pljučnem emfizemu. Leta 1938. se je tu opravilo cca 2 milijona kur. Kral. terme Beržieri ih Mänaghi (pod mèstno upravo). Veliki hoteli razpolagajo z lastnimi termalnimi napravam1 pod stalnim zdravniškim nadzorstvom in nudijo tako veliko udobnost za kure v hiši. Hoteli vsake kategorije. Pensijoni-apartmani in opremljene sobe. Športne in družabne prireditve_
lepi izleti v okolico.
Pojasnila: Brošure in vse drugo pri Ente provinciale per il turismo PARMA in Azienda di Cura, SALSOMAGGIORE.
eca tini
»u
(Italija)
Najslovitejše italijansko zdravilišče za motnje prebave in preosnove — tropične bolezni revmatizem.
E-; Kure s pijačo — kopalne kure, močvirne kure — fizioterapija.
WW
Sezosta 1. aprila —» 30. novembra
250 hotelov in pensionov vsake kategorije.
Vse atrakcije svetovnih zdravilišč.
Popusti na železnicah.
r Pojasnila: UFFICIO PROPAGANDA — MONTECATINI TERME (Pistpia) Italia.
»>'---:_
I ? ©fa iella: ENIT, Teraiife 16, Beograd
m
L- laaaBfflBBBggaBHBMBnBHBI
-V-iSB
K-S3? ____
M
Dva dni
bi z: , cijo binkoštnih praznikov ostali odrezani cd sveta, če Vam ne bi ponedelj-ska izdaja »Jutra« ki izide v torek, prinesla najnovejših poročil iz domovine in od drugod. Živimo tako resen čas. da ne smemo pripustiti nobene ure, da ne bi bili na tekočem. Ponedeljsko »Jutro«, edini tednik te vrste pri nas, Vam je neizogiben uva-ja'ec v redno, delavno življenje vsakega tedna. številka, ki izide v torek, bo spet bogata mnogovrstne vsebine. V stare čase Vas popelje slika nekdanje Ljubljane, a priliko razmišljanja o resnobi današnjih dni Vam bo nudil članek o obrambnih možnostih Nizozemske, ki utegne v bodoči svetovni vojni doživeti podobno usodo, kakor jo je zadnjič Be'gija. Za zaključek dečjega tedna bo vreden branja članek o dejanju in ne-hanju maloletnih zločincev v poboljševal-nici. Dobro so založene vse redne rubrike, a posebna atrakcija vsakega ponedeljskega »Jutra« je njegova športna stran. Nikar ne odlašajte, temveč pišite še danes upravi »Jutra« v Ljubljano Knafljeva ulica 5. Ponedeljsko »Jutro« velja po raznašalcu na dom dostavljeno 5, po pošti pa samo 4 din na mesec.
Grob n ice in spornen Ike
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
Cranio (innovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 49-09.
*	Vodnikova družba sporoča vsem svo-j ;n poverjenikom in članom, da bo letošnjo jesen poleg že najavljenih knjig, to je poleg Vodnikove pratke za leto 1940, Ivana Albrehta koroške povesti »Nebo žari« in dr. Janka Hafnerja poljudno-znanstvene-ga spisa »O boleznih vratu, ušes in grla« izdala kot četrto knjigo redne izdaje malomeščansko kriminalno povest pisateljice Ljube Prennerjeve: Neznani storilec. Spretno in izredno živahno pisano delo mlade avtorice, ki živi sedaj kot konci-pier.tka v Ljubljani, bo po svoji zapleteni vsebini in lagodnem pripovedovanju zbudilo splošno pozornost, na kar že danes opozarjamo vse tiste, ki se letos še niso včlanili v našo ljudsko književno matico Vodnikovo družbo.
*	Smrt uglednega rojaka na Dunaju. Te
dni je umrl na Dunaju naš bivši poslaniški zdravnik med. svetnik g. dr. IvanMilavec, po rodu iz Planine pri Rakeku. Zapušča sina edinca odvetnika na Dunaju. Bodi rajnkemu blag spomin, žalujočim naše so-žalje!
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
in pri vseh uradih »Putnika«.
*	Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Anton Arhar iz Cerknice, Anton Jesenko iz Ljubljane in Ludvik Pegan iz Dev. Mar. v Polju. Čestitamo!
» Delo proti tuberkulozi. Izšla je tretja letošnja številka glasila Protituberkulozne zveze, ki opozarja na uvodnem mestu, da bomo prihodnje leto praznovali lOletnico obstoja organizirane protituberkulozne borbe v Sloveniji. Počasi je raztegovala zveza svoje roke preko Slovenije in si ustvarjala svojo organizacijo, ki obsega danes že 44 krajevnih lig. Zveza pa je ustanovila tudi 16 protituberkuloznih dispanzerjev. Vsako leto, tako tudi letos od 4. do 11. junija, prireja protituberkulozna zveza veliko akcijo, ki je znana pod imenom protituberkulozni teden. Skoraj bi mogli reči, da je to edina akcija, o kateri se more trditi, da pri njej sodeluje vsa Slovenija. V tem tednu se zbirajo prepo-trebni denarni prispevki, akcija pa sega v vsako slovensko vas ter jo vprašuje, kako se briga za svoje jetične bolnike. Protituberkulozna akcija izvira namreč iz etičnih globin zavesti skupne narodne usode. V dneh od 4. do 11. junija bomo postavljeni na preizkušnjo: da-li nam je narodna skupnost postala tako sveta, da so žrtve zanjo same od sebe razumljive.
*	Pol stoletja tržiškega Bralnega društva. Letos poleti bo minilo že 50 let, odkar se je v takratnem ponemčenem Tržiču zbralo nekaj zavednih sinov slovenskih mater ter ustanovilo Bralno društvo, ki je kmalu organiziralo tudi svoj pevski odsek. Ustanovitev slovenskega društva takrat ni bila lahka, toda volja in zavednost ustanoviteljev je premagala vse velike ovire. L. 1889. požrtvovalni idealisti pri ustanovitvi Bralnega društva niso mislili na kako gmotno korist, temveč so ustanovili izrazito slovensko kulturno društvo, ki naj vzgaja staro in mlado v slovenskem duhu. Vsi rojaki, ki jim je bilo društvo namenjeno, tega cilja in namena pod pritiskom tujcev sicer niso razumeli in so nekateri društvu tudi močno nasprotovali. Spomini na te žalostne čase so v društvenem arhivu in naj skriti tam tudi ostanejo. Društvo je še vedno zvesto svojim idealnim namenom, za nje se je borilo častno, bile so tudi žrtve, a volja in ideja sta vodili do uspehov in zmage. Tudi današnja doba ima vsega požrtvovanja vredne kulturne cilje in tako nadaljuje društvo nesebično svoje, pred 50. leti začeto delo. Vsem, ki so ta idealizem razumeli in ga podpirali, je hvaležno in bo ob svojem lepem jubileju izrazilo to hvaležnost tudi s prireditvijo slavnostnega koncerta, pri katerem bo sodelovalo več pevskih društev Hubadove župe. Tudi ta proslava bo dokaz, da gre društvo po stopinjah prednikov in da je zvesto svoji stari tradiciji.
*	Ornitološki observatorij v Ljubljani se je preselil iz Majke Jugoviča ul. 6 na Blèiweisovo cesto št. 48 — dvorišče.
*	Uvedba brzojavne in telefonske Službe. Dne 21. t. m. je bila pri pošti Selnica ob Dravi uvedena brzojavna in telefonska služba, dan pozneje pa pri. pošti Jarenina.
Svetovni tenorist
BENJAMIN GIGLI
poje
izbrane najlepše arije iz glasbene literature v svojem najnovejšem filmu
KINO UNION — Tel. 22-21
M A
ONIT T E
V glavni vlogi tega filma poleže Gigli sopel ono čustveno igro, s katero si je poleg svojega petja, pridobil toliko simpatij. Za zdrav in prisrčen humor pa skrbijo najboljši komiki: Theo Lingen, Paul Kemp. Lucie Englisch in Rihard Romanovsky. Predstave v nedeljo in na praznik ob 10.30 dopoldne po znižanih cenah, cb 15., 17., 19. in 21. uri!
*	Kongres esperantistov iz vse države
bo danes in jutri v Karlovcu. Kongresa se bodo udeležili tudi številni delegati es-perantskih organizacij iz inozemstva, med njimi pa bodo najštevilneje zastopani bolgarski esperantisti. Na kongres so povabljeni tudi predstavniki vseh kulturnih društev Karlovca. Glasilo esperantistov je posvetilo Karlovcu več lepih ilustriranih člankov. V časopisu so tudi članki o krajih, kamor bodo prirejali esperantisti izlete po zaključku kongresa.
♦	501etnico gasilske čete v Gradacu. Gradaška gasilska četa je sklenila, da proslavi 4. "junija letos 501etnico obstoja. Dnevni red: ob 9. pohod na pokopališče v Kloster, kjer se položi venec na grob umrlih članov; ob 14. počastitev zaslužnih članov na glavnem trgu, govori, mimohod in odhod na veselični prostor pod praporom, kateremu je kumoval blagopokojni kralj Aleksander I. Zedinitelj. Na veseličnem prostoru pester program z dobro postrežbo, belokrajinsko kapljico, odojčki, jančki na ražnju. Ker je udobna veza z izletniškim vlakom, četa vljudno vabi tovariše in prijatelje neprisiljene zabave, da prihitite v lepi Gradac.
PREJELI SMO NOVO POŠILJKO KRASNIH
AMATEUR ALBUMOV
PO NIZKIH CENAH.
TRGOVINA IV. BONAČ
LJUBLJANA — SELENBURGOVA UL. 5
* Posnemajte! H.a razred klasične gimnazije v Ljubljani je nakazal osrednjemu odboru društva »Bran-i-bor« znesek din 42.75, ki ga je razred nabral ob priliki majniškega izleta. Domoljubni mladini se osrednji odbor iskreno zahvaljuje z željo, da bi ta lepa gesta našla čim več posne-malcev.
KONZULTACIJE
Elizabete Arden 1
ki vam jih nudi po svoji strokovni	|
asistentki, so zastonj in neobvezne.	|
Na ta način ste deležni iste pomoči	|
glede nege kože in Make-upa kakor	\
bi je bili v londonskem salonu Miss	|
Ardenove — Asistentka konzuitira	§
samo od 30- maja do 3. junija. —	|
Prijavite se pravočasno v drogeriji	|
„ADRIJA", Mr. Borčic |
LJUBLJANA — Selenburgova ul. 1 |
*	Nenavadna sreča pri hudi avtomobil, ski nezgodi. Na državni cesti Radeče — Krško pod Impolskim gradom se je v petek popoldne pripetila avtomobilska nesreča, ki pa po čudovito srečnem naključju ni terjala dveh človeških žrtev. Ivan Fe-dran, uslužbenec nekega gornjegrajskega trgovca, je vozil s tovornim avtomobilom moko in bencin, a baš na ovinku pod gra-drom je zapazil, da mu prihaja nasproti tovorni avto nekega trgovca iz Krškega. Boječ se karambola, sta oba vozača zavila vsak na svojo stran ceste, pri tem pa je Fedran zavozil preveč na rob ter se je avtomobil prevrnil kakih 12 m glokobo. Med padcem se je dvakrat obrnil, a obstal tik Save spet na kolesih. Le malo je manjkalo, pa bi bil padel v Savo, ki je baš tam zelo globoka in deroča. Vse se je odigralo zelo naglo in nista Fedran in njegov sopotnik Ivan Krajnc niti utegnila pomisliti na skok iz padajočega avtomobila. Ko sta se v njem znašla na vznožju brega, je bil Fedran nepoškodovan, Krajnc pa je dobil manjšo rano na glavi. Tovorni avtomobil je precej poškodovan. Nezgode je gotovo v največji meri kriva cesta, ki je zelo ozka in nezavarovana na ostrih ovinkih proti gradu.
*	Nevarnost večjih poplav Mure je mi. nila. Iz Ljutomera nam pišejo: Poročali smo že o močno narasli Muri in njenih pritokih. Do četrtka je voda že povsod močno naraščala, tako da je preplavila bano-vinsko cesto v Pristavi, s čimer je bil promet onemogočen, ščavnica, Globetka in Suhača so preplavile razsežno zemljišče. V petek pa se je voda začela počasi umikati v struge. Največjo škodo pri tej poplavi trpijo travniki, medtem ko druge škode zaenkrat m bilo, ker je voda začela pravočasno padati.
•	Nemški poletni tečaj za inozemce prireja institut za nemški jezik Andler-Rog-de, Graz, Lessingstrasse 19, s svojim internatom za dekleta. Interesentom pošilja institut svoje prospekte. (—)
*	Izjava. Podpisana Marija Vidalijeva iz Domžal obžalujem, kar sem dne 24. apri, la t. 1. izjavila napram g. Kosu Avgustu, mesar, mojstru v Sred. Gameljnah, v zvezi s smrtjo njegovega vajenca Ogrinca Janeza in se zahvaljujem, da je g. Kos odstopil od kazenskega pregona. — Marija Vidalijeva. (—)
•	Maturantke bivšega Mestnega dekli, škega liceja iz leta 1918-19 bodo imele sestanek v Ljubljani v soboto 10. junija ob 19. uri v restavraciji »Slamič«. Tozadevne informacije dobite pri Danici Kuralt, 2abnica 56, p. Skofja Loka. (—)
•	S Smartnega na Pohorju. V idiličnem Smartnem na Pohorju sva prevzela prenovljeno znano »Korenovo« gostilno in se priporočava. Zelo pripravna točka za šolske izlete. Tujske sobe. Cene zmerne, postrežba točna. Bivša oskrbnika z Boča, Pavla in Martin Jerman. —1 ___
■ ■ • »■■■■ —— UHI «II Ft E L /-S VS i PREDSTAVE ob 10!t1517J9:	j|p. Francoski glasbeni YàIUJE» VAI sfiffl velefilm čarobna, razkošni gfpt STRAUSSOVIH	LČK1 i opereti melodi	5K23
			
JEAN ROGERS MONTE BLUE SCOTT KOLK
Tajni ageat 1
Sloga Kino
Veliki kriminalni film v dveh delih po istoimenskem strip romanu. L:redno napeta vsebina, polna nevstrašenih podvigov in senzacijonalne režije. I. DEL: MODERNI GUSARJI	DANES ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri
H. DEL: LAŽNI BARON	JUTRI" ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri
*	Sejem na Igu. Uprava občine Ig pri Ljubljani razglaša, da bo v četrtek po binkoštih. 1. junija, na Igu redni letni živinski jn kramarski sejem. Dogon živine pa je prepovedan iz sledečih občin: Medvode, Dev. Marija Polje. Dcbrunje, Šmarje, Slivnica — žalna. Del in Dolsko. Kupci vabljeni!
*	Poizvedba, že lani avgusta je v Jastre-barskem 171etni krojaški vojanec Peter Vučinič, doma iz Goljaka, občina Kalje, srez Jastrebanski, zapustil svojega mojstra g. Stjepana Krsnika, krojaškega obrtnika v Jastrebarskem, in so do danes ostale vse oblastne in mojstrove poizvedbe za njim brezuspešne. V svojem poizvedovalnem prizadevanju razpisuje mojster Krsnik nagrado 1000 din za osebo, ki mu takoj sporoči bivališče pobeglega vajenca ali Kake druge točne podatke o njemu. (—)
Iz LJublfane
u— Poslednja pot Jožka Sedeja. Včeraj ob 16.30 je množica prijateljev in znancev spremila Jožka Sedeja, strojnega stavca v p., na njegovi poslednji poti do Sv. Križa. Pred hišo žalosti v Krakovski ulici se je zbrala množica pogrebcev, ki je izpričala, kako priljubljen je bil pokojnik ne samo v stanovskih vrstah, temveč v vsej naši jav. nosti. Združeni pevci Grafike in pevskega društva Krakovo—Trnovo so zapeli ubrano »človek glej...«, nato pa se je začel proti pokopališču pomikati žalni sprevod, v katerem smo videli zlasti mnogo pripadnikov starejše generacije, ki je Jožka Sedeja poznala kot neustrašnega nacionalnega borca, njegovih stanovskih tovarišev, dalje zastopnike Narodne tiskarne, uredništev »Jutra« in »Slovenskega naroda« in predstavnike številnih nacionalnih organizacij. Jožku Sedeju ohranimo časten spomin.
Z A	BIRMO
FOTO	
HOLT]	» S K !
ALEKSANDROVA	CESTA št. 5.
u— Priporočamo ogled umetnostne razstave najnovejših umetnin Fr. Kralja v Jakopičevem paviljonu. Pn blagajni se dobi katalog z uvodom dr. Fr. Steleta in lepimi ilustracijami.
u— Angleško društvo v Ljubljani vabi svoje člane in ljubljansko občinstvo na večer škotskih narodnih pesmi, na katerem bo lektorica na ljubljanski univerzi ga. Fanny S. Ccpelandova predvajala škotske narodne pesmi. Večer bo v četrtek ob 20. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice.
ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79.
REMEK DELO SLOVANSKE UMETNOSTI
Ta film je na slovaškem jeziku in so besede popolnoma slične našemu jugoslovanskemu jeziku, tako da se govor igralcev povsem razume.
Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri ter jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri
Prihodnji spored:
MATERINSTVO
u— Nenadna smrt pokopališkega 'vratarja. Včeraj kmalu po polnoči so bili mest. ni reševalci nujno klicani v Ciglarjevo ulico 30., kjer je 511etnemu pokopališkemu vratarju Antonu Vidmarju iznenada prišlo slabo. Reševalci so ga brž naložili na avto in odhiteli proti bolnici, a med prevozom je Vidmar po nekaj minutah umrl. Truplo so prepeljali v Mestni dom, kamor je zjutraj prispela policijska komisija, v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Lu-žar in dežurni uradnik Kette. Zdravnik je ugotovil, da je Anton Vidmar umrl zadet od srčne kapi. Na odredbo komisije so truplo prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Nenadna smrt znanega priljubljenega moža, ki je bil po rodu iz Rihenber-ka, je vzbudila splošno sočutje.
SPECIALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO
je otvoril zdravniško prakso. Ordinira od
1. do 3. ure. Tavčarjeva ul. 11	Telefon 25-45
u— Izlet na Rakek-Cerknico pripravlja ženski odsek Soče za 11. junija. Odhod iz Ljubljane ob 9. iz Tavčarjeve ulice. Cena tja in nazaj 35 din za osebo. Prijave sprejemajo do 3. junija trgovec Jurčič na Tyr-ševi cesti, dr. Ražem na Kralja Petra trgu in društvena pisarna Soče istotam. Vabimo k obilni udeležbi prijatelje društva!
u— Za mestne reveže je neimenovan dobrotnik daroval 400 din, a ga. Fani Sku-movec in podružnica, Gallusovo nabrežje 25., je namesto venca na krsto ge. Mohor, jeve darovala 100 din, mestna vrtnarija je pa v znamenje tega darila položila na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem iskreno zahvalo tudi v imenu podpira, nih.
i Otroški vozički. S. Kebol i & dry olju, nioira is
u— Rezervnim podoficirjem! Ker je banska uprava dravske banovine odobrila pravila Udruženja rezervnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije, pododbor, v Ljubljani, je sklicana za 31. t. m. ob 20. v stranski sobi Mrakove gostilne, Cesta 29. oktobra, širša seja pripravljalnega odbora, na kateri se bo določil dan ustanovnega občnega zbora. Na sejo se vabijo tudi vsi ostali, ki so doslej pismeno ali ustno prijavili svoj pristop in ki jim do danes iz tehtnih razlogov ni bilo mogoče potrditi njihovega pri. stopa v združenje. Za člane združenja se sprejemajo vsi od rez. kaplarja djaka do rez. narednika vodnika. Zato se pozivajo vsi še vojnoobvezni kakor tudi upokojeni rez. podoficirji in kaplarji, da prijavijo svoj pristop v združenje še pred ustanovnim občnim zborom na naslov: Loboda Vinko, Cesta v Rožno dolino 9. Po ustanovnem občnem zboru pododbora se bodo takoj pričela redna predavanja o oboroženju naše vojske in spoznavanju modernega orožja. Po ustanovnem zboru v Ljubljani se bodo tudi začeli ustanavljati nadaljni odbori v vseh mestih in večjih krajih naše banovine.
p30
Danes in Jutri ob 1430, 173 , SO30 „Beli Jcrgcvan", „črna Maska".	Kino Moste.
u— Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana bo imelo redni društveni občni zbor v nedeljo 11. junija ob 10. dopoldne v veliki razpravni dvorani okrožnega sodišča v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Člani vljudno vabljeni.
u— Tombola poštarjev. Pismonoše in ostali poštni uslužbenci so tako zavzeti v svoji naporni službi, da le redkokdaj stopijo pred javnost drugače, kakor pri izvrševanju svojega težkega poklica. Kadar pa le stopijo, skušajo javnosti tudi koristiti. Tako je javnosti namenjena velika tombola, ki jo poštni uslužbenci prirejajo v socialne namene članov svoje organizacije, pri tem pa občinstvu ponujajo dragocene dobitke. Prireditev tombole je v nedeljo 14. t. m. preprečil dež, upanje na lepe dobitke pa se bo uresničilo v nedeljo 4. junija ob istem času in na istem kraju, to je ob 3. popoldne na Kongresnem trgu. Segajte zato pridno po zadnjih še razpoložljivih tablicah. Za 5 din vam ponuja sreča avtomobil, motor, kolesa, balo itd. Ne zamudite zadnje priložnosti, zakaj sreča je muhasta in je morda baš največje debitke zvezala z zadnjimi še razpoložljivimi tombolskimi tablicami. Sreča išče vse, velika udeležba pri tomboli pa bo organizaciji poštnih uslužbencev pomagala izvesti veliko in zelo potrebno socialno akcijo.
Botri? botrice !
svojim birmancem in birmankam pripravite veliko veselje, če jih odpeljete na izlet na Polževo. Tam boste za mal denar dobro postreženi. Z avtomobilom je od Ljubljane do Polževega pičle tričetrt ure.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o
u— P. S. K. vabi članstvo, da se polno-številno udeleži pogreba pokojnega klubo-vega tovariša Zorka Jamnikarja, ki bo danes ob 17. izpred mrliške veže splošne bolnice. (—)
Tudi prelepa
Dolenjska vas vaM!
Izletnikom na Dolenjsko
se priporoča znana gostilna Karlovšek v Šmarjeti, oddaljena 2 km od »«anili šmarjeških toplic.
Toči se pristni dolenjski cviček in druga prvovrstna vina iz lastnih vinogradov. — Ob vsakem času so gostom na razpolago vsakovrstna topla in mrzla jedila. — Izborna kuhinja, solidna postrežba. V bližini so krasne izletne točke. Gozdni sprehodi, tujske sobe na razpolago, penzija. Avtobusna zveza z Novim mestom in Krškim. Cene zmerne!
f
P U €
PHÄ!
BfA
CENE KOLES ZNIŽANE
NA UGODNA MESEČNA ODPLAČILA
IGN. VOK, Ljubljana
Tavčarjeva 7.
KVALITETNA KOLESA DOSPELA

u— Pevsko društvo »Slavec« vabi na svoj koncert, ki ga priredi v petek 2. junija ob 20. v frančiškanski dvorani zbor bo na tem koncertu izvajal skladbe Pre-lovca, Adamiča, Vodopivca, Schwaba, Venturiniia in drugih slovenskih skladateljev. Na koncertu sodeluje kot solistka gospa Tomšič-Dolenčeva, ki jo spremlja na klavirju gdč. Vejketova. Artistično vodstvo je v rokah društvenega pevovodje g. Venturinija. »Slavec« je uverjen. da ga bo koncertna publika s svojim obilnim posetom podprla gmotno in moralno, kar kot najstarejše slovensko pevsko društvo v polni meri zasluži.
Motrice - botri
Birmanska darila
najceneje v veliki izbiri pri stari tvrdki
J©§o Eberle
švicarske ure, zlatnina, srebrnina Itd.
Tyrševa 2
(Palača hotela »Slone)
OPOZORILO !
Vsem cenj. železničarjem, financarjem, orožnikom, oficirjem in cenj. občinstvu naznanjam, da se je
KROJAŠTVO
AVGUST PETROVČIČ,
Slomškova 12 — PRESELIL na
TABOR 4.
Naznanjam, da sem otvoril damski salon.
Cenjemu občinstvu se vljudno priporočam še za nadaljnji obisk.
civilno in vojaško krojaštvo
Avgust Petrovčič,
damski salon — TABOR 4. •—-—-- ■-
KOPALIŠČE SK ILIRIJE
bo ob povoljnem vremenu od danes naprej
ODPRTO
■»t.,: • i1 • ! : 11 ! - : i r 11. i •., 11 n 111 J' ! i ' ' i, : t :iHiniilllMilllilt(lllilllltlltl«ltlli>lilllllll1Hi>lll!UlillllllinillltIUtlllllilHlllit£
I VI FOTOGRAFIRATE,
mi vam izdelamo slike lepo in poceni 1
FOTO-HERMES
I LJUBLJANA — Miklošičeva c. 30. 1
-, j : ; 11 • r i f : ; m • 11 » il ini il unir»; i: i »i»iitiiii triiti iii i r ( ; »i r i i i u»#ii nt «»um i n r r < i u • i » mi ti it l'tillttlirtiH il«Hf»ii»«ili»trtt»mii. 111 : m : 11 • : i < 111 m ; t : 1111 ii'Mr;iiiii'iitiM;ii'iriiiitii'ii»'ii'iiiii'uiiiiiit'tiiiitiiiii!i'iiiiiiiiii'iniiiniiiiiiiiiiniuiniiuih
anc
špf-pršmarij v pokoju
ne ordinira do preklica
i:!iiuiiitiiimiiii!:miiHMUim:iii!tirsiMiiir!"iiii
iiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
<ef®amaferji
Filme bomo razvijali že o praznikih v lastnem ateljeju — poleg trgovine na Aleksandrovi cesti 10. Atelje bo oba dneva odprt cel dan. tako, da kdor bo oddal film v ateljeju bo dobil že zgotovljene slike v torek opolcine.
V torek prineseni filmi do 11. ure, pa bedo zgotovljeni do 18. ure isti dan.
Amaterjem izven Ljubljane, bomo odposlali še isti dan. ko prejmemo.
Zagotavljamo vsem našo priznano najboljšo izdelavo. Se priporoča:
Foto Tourist — Lojze Šmuc,
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 8.
Da zaslužiš milijone, žveči slastne Čik-bonb&ne!
FOTOAMATERJI !
če hočete imeti res lepe kopije in povečave, Vam za iste garantira v dovršeni kvaliteti edina specialna fototrgovina
JANKO POGAČNIK
LJUBLJANA — TYRSEVA CESTA 20
onGanaanaaaaDDDnDDDcanDaDDDn
u— Sokol Ljubljana II. priredi na letnem telovadišču v Trnovem 7. junija ob 20. telovadno akademijo z vsemi oddelki, dne 8. junija ob 16 pa javno telovadbo, kateri sledi ljudska zabava s plesom, sre-čolovom, nagradnim streljanjem itd. Vabimo vse zavedno občinstvo na poset (—)
u— Brezplačno si lahko ogledate zanimiv baletni pouk v studiu Maksa Kürbo-sa, ki se nahaja v prostorih bivšega kina Tivoli, vs^k dan ob pol 4. popoldne. Vse informacije istotam dnevno od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Vsi začetniki en teden na poskušnjo! Sprejema se mladina od 7. leta dalje. (—)
u— Pozor! Za 12dnevno (od 6. do 17. avgusta) poučno avtobusno ekskurzijo iz Ljubljane v Dolomite, Ženevo, Zürich, Schaffhausen, Innsbruck in preko Glock-nerstrasse in .Jezerskega v Ljubljano, je še nekaj sedežev prostih. Vožnja, prehrana. prenočišča, takse in vse drugo samo 2.300 din. Prijave: Aloma Company, Aleksandrova 2/1; prof. Jos. Bučar, Privoz 20 in Fran Medica, Tržaška cesta 4/1, Ljubljana. (—)
Iz Cd|3
e— Občni zbor krajevnih organizacij
JNS in O JNS za mesto Celje bo v petek 2. junija ob 20. v Celjskem domu. Na občnem zboru bo poročal senator g. dr. Albert Kramer. Občni zbor sreskih organizacij JNS in OJNS za celjski srez pa bo v nedeljo 11. junija v Celjskem domu. Na zboru bo poročal senator g. Ivan Pucelj.
Ljudska posojilnica v Celju
r. z. z n. z. ne bo poslovala v torek po binkoštih dne 30. maja 1939 radi slikanja in čiščenja uradniških prostorov.
e— poikovna slava. Koroški borci se bodo udeležili danes žalne službe božje za padle tovariše, ki se bo pričela ob 8.45 v opatijski cerkvi. Po službi božji bc lo krenili z vojaško godbo in zastavo junaka Franja Malgaja na dvorišče vojašnice kralja Petra, kjer bo pred spomenikom padlim koroškim borcem spominska svečanost ob slavi 39. p. p. Celjski polk slavi svojo slavo v spomin na zavzetje črne v koroških bojih 1. 1919. Po spominski svečanosti bodo obred rezanja slavskega kolača in katoliški obred ter govor poveljnika polka. Nato bo vojaška parada na Dečkovem trgu. Popoldne bo vojaška zabava na Glaziji. Med dopoldansko svečanostjo bo de-putacija Legije koroških borcev iz Gušta-nja izročila Malgajevo zastavo 39. pehotnemu polku v varstvo.
Teden ugodnega NAKUPA
DAMSKEGA MODNEGA BLAGA pri
P. Magdič
LJUBLJANA,
ALEKSANDROVA CESTA 12, v trgovini.
Svilene bluze . . . .	.	od	Din	19	dalje
šarmes svilene bluze .		od	Din	45	dalje
Svileni robčki ...	»	od	Din	2	dalje
Svilene nogavice .	.	od	Din	12	dalje
Otročji slamniki . . .	.	od Din		9	dalje
Damske trikot maje .	.	od	Din	12	dalje
Vol. puloverji....		od	Din	55	dalje
Baretke ......	.	od	Din	9	dalje
Mouslin rutke ...	.	od	Din	12	dalje
Trikot rokavice . . .	.	od	Din	12	dalje
Rokavice, prava svila		od	Din	18	dalje
Kopalne čepice . .	.	od	Din	5	dalje
Kopalne obleke, volnene		od	Din	49	dalje
Frotir rokavice . . .		od	Din	2	dalje
Rokavice, jelenova koža		od Din		39	dalje
Kopalne torbice . . .	.	od	Din	8	dalje
Kopalni pasi ....		od	Din	5	dalje
Ostanki svile ....	.	od	Din	15	dalje
Moške izgotovljene obleke		od Din		350	dalje
Neverjetno znižane cene !
e— Zborovanje hišnih posestnikov. Društvo hišnih posestnikov za Celje in celjski srez je imelo pred dnevi občni zbor, ki se ga je udeležilo samo 29 članov izmed 299. Predsednik je poročal, da društvo skrbno ščiti koristi svojih članov in da je tudi v preteklem poslovnem letu doseglo lepe uspehe. Na seji davčnega odbora so bili doseženi uspehi pri odpisu zgradarine v primerih, ko je bil dohodek previsoko ocenjen. Društvo je storilo potrebne korake proti katastrofalnemu onesnaževanju Savinje po odpadnih vodah iz nekaterih rudnikov in industrijskih podjetij. Društvo bo nadaljevalo svoja prizadevanja, da se 20 odstotna občinska doklada za regulacijo Savinje odpravi in namesto nje najame večje dolgoročno posojilo, ki ga bo odplačevala tudi prihodnja generacija. Gradnja športnega stadiona bo stala poldrug milijon dinarjev. Občina bo skušala dobiti v to svrho državno podporo. Hišni posestnika si želijo zvišanja dohodkov, kar pa je zaradi nizkih prejemkov uradništva in delavstva, ki ne more plačevati višjih najemnin nemogoče. Po poročilih tajnika g. Blažona in blagajnika g. Gamsa ter po kratkih slučajnostih je bil občni zbor zaključen.
ŠE VEDNO SAMO DIN 50.—
KOMPLETNA TRAJNA!
BARVANJE LAS — PRIZNANO LEPO STROKOVNO DELO
R. GROBELNIK — CELJE
e— Huda prometna nesreča. Ko se je
peljal 4Sletni dninar Anton Grosek iz Pod. gorja pri št. Juriju ob južni železnici v četrtek zvečer z vezom v št. Jurij, je pridrvel po cesti z zaboji kisle vode naložen tovorni avto in zadel v voz. Grosek je padel pod voz. Kolesa so šla čezenj ter mu zlomila levo nogo v kolenu in stopalu in mu tudi poškodovala levo roko. Groska so prepeljali v celjsko bolnišnico.	J,
ZDRAVNIK
Dr. LOVŠIN JANEZ
JE OTVORIL PRIVATNO ZDRAVNIŠKO PRAKSO
V ŠTORAH
e— Uboj pri Rogaški Slatini. Pred dne-vi zvečer se je 2lletni delavec Ivan Črešnar iz Brestovca pri Rogaški Slatini pri nekem posestniku na Brezju pri Rogaški Slatini spri z delavcem Ivanom Dimcem. V prepiru je navalil Dimec z nožem na črešnarja in ga zabodel v levo stran hrbta, pri čemer mu je ranil pljuča, črešnarja so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v petek umrl. Dimca so aretirali in izročili sodišču.
e— Obnovite srečke drž. razredne lote- i rije čim prej v podružnici » Jutra« v Celju!
Iz Ptuja
j— APZ — Velik koncert Akademskega pevskega ;.bora iz Ljubljane bo v petek zvečer, 2. junija poti visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Koncert bo vodil zborov dirigent g. France Marolt. Program : »Pesem slovenskega preporoda«. (—)
i— ScKolsk0 društvo priredi 25. junija veliko tombolo, katere čisti debiček je namenjen zgradbi letnega telovadišča. Glavni dobitek bo krasno motorno kolo, dalje lepo rejen voliček. kompletna kuhinjska oprava, več koles in še na stotine diugili lepih in praktičnih dobitkov. Tablice so že v prodaji v trgovinah in trafikah po 3 din.
j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes ob pol 19. in pol 21. uri film »Bregovi kličejo«. Dodatek Foxov žurnal in kulturni film. (—)
l/H \\

t IV«
Bolezni ledvic, žolča m ledvične ^kamene in sečna peščena1 zrncä kakor tudi bolezni
čreve^j^ in želodca zdravile z zdravilnim pitjem pri vrelcu termalnega kopališča
LIPIK
Dober svet
aospocKniam,
ne pereto
Perilo kupujete vendar same-zato naj bi kupovale tudi milo same! Ne samo vonj perila,—temveč tudi njegova trajnost je odvisna od mila. S Scfikhfovim terperstinovim milom prati se pravi: perilo tako negovati, kakor si želi vsaka dobra gospodinja.
Sreča je razdelila
306 „Jutrovih" nagrad
Včeraj je prišel v Ljubljano, da prevzame svoj delež, tudi njen mladi izvoljenec, dijak Leon Hvala iz Celja
Ljubljana, 27. maja.
-Razdelitev »Jutrovih« nagrad, ki so še zmerom predmet največjega zanimanja po vsej Sloveniji, je zahteval od uprave našega lista organizacijo posebnega aparata. Kar je bilo med nagrajenci Ljubljančanov in okoličanov, so že takoj v ponedeljek zjutraj navalili na naš inseratni oddelek. Razdeljevanje je bilo dobro pripravljeno, da osebje ni prišlo v zadrego.
čeprav je takšnole razdeljevanje nagrad, ki se v svoji skupni vrednosti sučejo okrog stotisočaka, precej težaven, odgovoren posel, pa je ž njim vendar združeno tudi mnogo veselja. Kdo izmed vas ne bi bil rad izbran, da raznaša srečo ljudem! Težko pa je tudi reči, kdo je užil več sreče, ali celjski študent, ki je zaael avtomobil, ali oni fantek s Posavja, ki mu je žreb naklonil zavitek potrebščin za zobno nego znamke Si-stom. Vsi so bili pač veseli, da jih je sreča enkrat objela, čeprav jim jt prinesla za zdaj samo katero izmed tolažilnih nagrad. Vsi, ki so bili takrat izžrebani, smejo pač upati. da bo sreča še v bodoče rada prihajala k njim na obisk — saj veste, kako je: kogar sreča enkrat objame, ga izlepa ne izpusti.
Po pošti dobivamo prisrčne, iskrene zahvale od vseh. še celo od onih naših prijateljev, ki jim usoda ni bila naklonjena. Ti se nam zahvaljujejo za zabavo, ki so jo imeli z reševanjem nalog, in prosijo nas, na kmalu spet razpišemo kako nagradno tekmovanje. Reševali bodo, pravijo, dokler tudi oni ne pridejo na vrsto. Nekateri se oglašajo z reklamacijami za nagrade. Tem sporočamo, da jih bodo prejeli še danes ali jutri, ker smo včeraj zadnje pošiljke oddali na pošto.
V »Jutrovi« garaži je ostal samo šs avtomobil, ki ga je usoda naklonila študentu Leonu Hvali iz Celja. Kakor jc bila pred žrebanjem vsa poizornost osredotočena na glavni dobitek, tako so se tudi po objavi rezultata vre razprave med radovedneži, ki bi s svojimi ugibanji naira\ši prehiteli čas. vrtele okrog avtomobila. V enc.m so s>i bili vsi sol lasni: da jc prav. -da ga je dobil Etüden*. Davi pa sc je mladi izvoljenec sreče s svojo gospo mamo, soprogo podravnate-Ija celjske podružnice Ljubljanske kreditne banke, pripeljal v Ljubljano, cla uredi formalnosti. V upravi in v uredništvu »Jutra« smo z veseljem sprejeli oba: v mladem dobitniku smo spoznali sijajnega, vrlega fanta, ki si ne da diktirati od presenečenj
v življenju — zadeti takle moderen, razkošen Škodov avtomobil, vreden nefkaj nad 40.000 din, se mu zdi majhna, enostavna reč. Fanta, ki po nepotrebnem ne izgublja besed, a čigar oči razodevajo jasen pogled v &vet. V njegovi gospe mami pa smo spoznali lepo, mlado, iskreno slovensko ženo. rojakinjo iz Trsta, pa ponosno, da jo je življenjska usoda zanesla iz velemesta v eno izmed majhnih, pa vendar najlepših slovenskih mest.
Tistim, ki so hoteli vedeti, de bo mladi bančnikov sin iz Celja — v nasprotju od njegove bližnje sosede, učiteljice iz Vitanja, ki je lani zadela »Jutrov« avtomobil — avto obdržal zase in da se bp z njim popeljal v kariero, v življenje, je mladi Leon Hvala pripravil majhno razočaranje. V Ljubljano se nam je prišel samo zahvalit in sporočit, da je kupčijo že sklenil — avto je prodal. Takoj ko smo v »Jutru« objavili rezultate žre banja, so se od vseh strani jeli javljati interesenti za odkup glavnega dobitka. Ponudbe so prihajale na upravo našega lista, z njimi so tisti lovci sreče, ki imajo navado, da svoje mreže vržejo zadnji, obsipali mladega izbranca in njegovo rodbino doma. Bile so same praktične. konkretne ponudbe, a vsakdo izmed ponudnikov je želel, da bi dobršen delež Leonove sreče pripadel njemu. Pa Leon je imel dovolj izbire, da je napravil razmeroma dobro kupčijo. Pri tem je bil najbolj vesel, da bo avto ostal v Celju. Izgovoril pa si je pravico, da 6e bo kdaj pa kdij — kot njega prvi. legendarni, od sreče izbrani lastnik — popeljal z njim.
— Samo to mi je nerodno, nam je pripovedoval. ko' smo v restavraciji Zvezdi s člani komisije posedeli pri obedu, da zdaj ne bi;m mogel izpolniti želja, s katerimi so me cbsuli moji tovariši pa znanci in prijatelji, ko se jc po Celju raznesel glas., da sem zadel »Jutrov« avtomobil. Vsakomur, ki mi je prišel čestitat, sem moral obljubiti, da bomo z avtom napravili skupen izlet.,Ne morete si misliti, ko ik.šno navdušenje je zavladalo na šoli takoj naslednji dan. Hura, so kričali fantje in dekleta, celjska gimnazija je zadela avtomobil. Vsi so mi ga privoščili iz srca. jaz pa se jim zdaj ne bom mogel oddolžiti z izletom. Pa upam, da mi ne bodo zamerili tega.
Tudi mi upamo, da mu ne bodo! Kakor je pokazala izkušnja, je Celje z okolico za »Jutrove« dobitke zelo privlačen magnet. Tistim, ki se tokrat ne bodo peljali, še zme-
rom ostane upanje, da se bodo peljali prihodnjič. A če se bodo — potem nam od Kranjcev gorje!
Za zaščito otrok
Ljubljana. 27. maja Naša poštna uprava je v zadnjem času zelo radodarna z izdajanjem novih znamk. Priznati ji moramo, da nam je dala v letošnjem in lanskem letu nekaj znamk, ki se nam jih pred drugimi državami ni treba sramovati. Zlasti moramo to reči za najnovejše dobrodelne znamke, katerih prebitek poj de za zaščito otrok.
Serija obsega štiri vrednote. Na najnižji, zeleni po 1 +. 1 dinar vidimo otroka za mizo, ko sreblje juho. Na rožnati in rjavi po 1.50 -f 1_50 dinarja se igrata dva otroka na morski obali. Izvedba je prav lepa. le barvi sta slabo izbrani. Na vinsko rdeči in rjavo rdeči znamki po 2 .+2 dinarja je otrok pri mizarskem delu, na svetlo in temno sinji po 4 -K 4 dinarje pa dva otroka ob ograji v pogovoru.
OTVORITEV
Znamke:
specialne urarske delavnice za žepne in zapestne ure — Popravila le z originalnimi deli
Znamke:
GLASHÜTTE	DOXA
SCHAFF- Bogdan Mihelič, urar zenith
WATTS™ LJUBLJANA	MESTNI TRG 17 LONGINES
STALNA ZALOGA PRVOVRSTNIH ŠVICARSKIH US IN ZLATNINE
HAUSEN OMEGA
Le majhen nedostatek imajo še te Mamice, ned osta tek, ki smo ga grajali že pri vseh zadnjih serijah znamk. Prevelike so. Če bi bile vsaj za tretjino manjše, bi bile dosti okusnejše. V naši znamkarnici so se zdaj že odvadili delati plakatske napise na znamkah in to pot so napisi res že tako majhni, da ne motijo več.
Nekaj pa pri teh znamkah ni v redu. Njihov pribitek. ki znaša prav toliko kakor frankaturna nominala, je dosti prevelik. Naš povprečen človek ne bo za zmaJnko po 4 dinarje žrtvoval še štiri dinar je za dobrodelen namen. Ce bi bil na primer pribitek pri vsflki znamki samo 30 par. bi bil finančni efekt znamk dosti večji, kakor pa bo zdaj, ko bo sipet vsa prodaja bolj ali manj odvisna od dobre volje že tako obremenjenih filatelistov in od njihove denarnice, ki tudi ni zmercni polna. Prav zaradi visokih pribitkov bodo te zna mke p; a v malo prišle med ljudi, čeprav je naklada menda 150.000 serij — kar visoka za naše razmere.
B. R.
VELIKA TOMBOLA
v Slovenjem Graden
dne 4. junija 1939.
Glavni dobitek nov avto »Opel Kadet« šivalni stroj, 10 koles, moška in ženska obleka in še 485 lepih dobitkov. Vse to samo za din 4.— ! |
Najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove
stole, vrtno in pisarniško pohištvo Vam najceneje nudi
REIÌ1EC - Co
Duplica pri Kamniku
LJUBLJANA, Kersnikova ulica poleg SLAMIČA
Iz Maribora
a— Proslava Golarjeve 60-letnice je bila V petek zvečer v dvorani Ljudske univerze. Prosdave se je udeležil tudi slavljenec Cvetko Golar, ki je bil deležen prisrčnega aplavza. Žal ni bil obisk takšen, kakor bi bilo želeti. Najprej so matičarji ubrano odpeli Ravnik ovo »Poljsko pesem« in Adamičevo »Mlad junak po vasi jezdi«, nakar je gdč. E. Kraljeva z globokim občutjem recitirala izbrane Golarjeve pesmi. Nanosovci so zapeli Jerebovo »O kresu«, nakar je prof. dr. Dornik očrtal pomen Go-larjevega pesniškega in pisateljskega snovanja. Prisrčen večer so zaključili Nanosovci z Juvančičevim »Slovanskim rodoan« in Devovo »Soči«,
a— Počastitev Marije Maistrove. V pe-tok zvečer so se zbrale v lepem številu ob grobu ge. M. Maistrove, nepozabne ustanoviteljice Ženskega društva, ob 20-letnici društvenega Obstoja in delovanja društvene članice in druge čestilke veHke pokojni-ce. Prisrčne besede je spregovorila društvena predsednica ga. Ivanka dr. Lipoldova, ki je omenjala velike zashige pok, Maistrove za organizacijo narodnega ženstva v Mariboru ter položila na pokojnički groib krasen .venec. Slava spominu Marije Maistrove!
a— Narodni Maribor A. Tomšiču. Ob Tomšičevem grobu na starem mestnem pokopališču so se zbrali v petek ob 18. številni častilci zaslužnega narodnega borca in prvega sloven. poklicnega novinarja A. Tomšiča, da se oddolžijo njegovemu spominu ob obletnici njegove smrti. Tople spominske besede je spregovoril ravnatelj dr. J. Tominšek, iskrene zahvalne besede pa je izrekel v imenu Tomšičeve družine g. Fra-/ljo Pire. Zastopstvo »Jutra« in »Sloven. Naroda« je položilo na Tomšičev grob krasen venec, ovit v narodno trobojmico. Prisrčne počastitvene slovesnosti so se med drugim udeležili bivša župana dT. Lipoid in V. Grčar, ravnatelji srednjih šol M. Mastnak, dr. Heric in Kadunec, ga. Lipoldova kot zasitopnica narodnega ženstva, pesnik C. Go'lar ter drugi številni mariborski kulturni in javini delavci ter novinarji.
a— Danes razvitje sokPlskih praporov in telovadni nastop Sokola Maribora L Sprevod izpred Sokolskega doma na Aleksandrovi cesti točno ob 14.30. Na letnem telovadišču nastop in razvitje ob 15.30. Po nastopu velika narodna veselica.
a— V korist sklada gledaliških igralcev se vprizori na binkoštni ponedeljek zvečer zadnjič izvrstna Shawova komedija »Pygmalion«. — Danes pop. »Utopljenca«, zvečer »Dijak prosjak«. Binkoštni ponedeljek pop. »Potopljeni svet.«
a— Skavt8Iti zbor v limbuškem gozdu. Kakor lansko leto tako bodo izkoristili naši vrh skavti tudi letošnje binkoštne praznike za taborjenje. Kdor si je lani ogledal tabor sam in taborske zabave, bo prav tako gotovo tudi letos prihitel v limbuški gozd in si bo ponovno ogledal taborsko življenje. Letošnje taborjenje bo toliko pomembnejše in svečane jše, ker se bo na njem razvil in blagoslovil prapor Sa-move čete. Kumovala mu bo g. Angela Novakova iz Maribora, blagoslovil ga pa bo prof. Potokar. Drevi bo velika taborska zabava, kjer se bodo polagale obljube in potrjevala gozdna imena. Na binkoštni ponedeljek ob pol 10. bo sprejem kumice, starešine stega dr. Mariniča in drugi odličnih gostov, nato sledi služba božja na prostoru. PoDoldne bodo taborske igre in tekme, ob 18. pa zaključek taborjenja in odhod taborečih z novim praporom v mesto.
a— Okrožni zlet mariborskega sokol-stva. v nedeljo 4. junija priredi mariborsko sokolstvo svoj okrožni zlet. Na sporedu bo dopoldne ob 11. sprevod po mestu, popoldne pa javni nastop na letnem telovadišču Sokola Maribora Matice in veselica, Ker bo to največja letošnja sokolska prireditev v Mariboru, se je bo gotovo udeležil ves sokolski Maribor.
a— Okradeni dijak. Na igrišču SK Maratona je izginila dijaku Maksu Peu iz Gledališke 10 moška žepna ura, vredna okoli 300 dinarjev.
Dom
ia v Planici
vabi za Binkošti v Planico na oddih.
Posezijska cena Din 50.— za kompletno penzijo. — Polovična železniška vožnja.
BAŠKA NA KRKU
okoli 2 km peščene plaže. 15 komf. hotelov in pensionov. Električna razsvetljava, vodovod, kop. zdravnik, lekarna. Kompl. pension z vsemi taksami od din 55.— do 75.—.
ČATEŽKE TOPLICE,
najbolj vroči (59° C) radioaktivni vrelci dravske banovine, pošta Brežice ob Savi, postaja Brežice in Dobova. Začetek sezone dne 1. maja, v pred- ln posezoni znatni popusti.
Zdravljp se z neprekosljivim uspehom bolezni: Visoki krvni pritisk (hipertonija), revmatizem sklepov in mišičevja, vnetje, protin, nevralgično trganje ter predvsem išias, nevrastenija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, ohromelost, kronični eksudati
ln vnet?*, ženske bolezni in drugo. Rekonvalesčenti, slabotni in slabokrvni najdejo tu svoje izgubljeno zdravje.
MEDIJSKE TOPLICE
pri Zagorju, termalno kopališče 28 stopinj C. Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sončenje. — Idealno letovišče. — Lep nedeljski Izlet. — Penzion din 45. — Pojasnila pri upravi toplic
p. Medija-Izlake. .............................
Sezonske delavce za Francijo so
sprejeli pri tukajšnji borzi dela. Prijavili so se največ iz Slovenskih goric in iz ptujskega in šmarskega sreza. Prijavilo se jih je več sto, sprejeli pa so jih samo 80, ki pojdejo 1. junija v Francijo.
a— Matičarji ne pojdejo v Beograd. Za binkoštne praznike je bil napovedan v Beogradu pevski festival, ki se ga naj bi udeležili tudi mariborski matičarji, ki so se hoteli ob tej priliki pokloniti na grobu nepozabnega kralja Mučenika na Oplencu. Festival pa je bil odložen in tako je izostalo tudi binkoštno potovanje naših matičarjev v prestolnico.
POZOR! — OTVORITEV!
1. junija prevzamem vsa tapetniška in de-koracijska dela po najnižjih cenah in jamstvom za solidno postrežbo.
ŠMAJGERT JOŽE — tapetnik Maribor, Trubarjeva nI, 2 — Stanovanje:
Aljaževa ulica 4
a— Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi tudi letos v okviru Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta veliko obrtno razstavo in vabi obrtništvo v Mariboru in okolici, da že zdaj prijavi svojo udeležbo v pisarni Slovenskega obrtnega društva v Mariboru, Vetrinjska ulica Ufi, in si zagotovi primerne razstavne prostore.
a— Dijaško letovišče v Martinščici organizira tudi letos higienski zavod iz Zagreba od 1. do 28. julija in od 30. jul. do 26. avgusta. Kdor »e želi udeležiti letovanja, se mora javiti najkasneje do 15. junija v Zdravstvenem domu v Korošcev! ulici. Toč-nejša pojasnila daje vodja marib. skup. na-stavnik g. Ivan Lavrenčič, Smetanova 32.
at- Zdravniška dežurna služba. Namesto obolelega dr. A. Wankmüllerja ima danes zdravniško dežurno službo g. dr. Ivan Turin, Linhartova 12, binkoštni ponedeljek pa dr. Hugo Velker, Pobreška 2.
a— Meščansko šolski ravnatelj pod avtomobilom. Na vogalu Aleksandrove ceste in Sodne ulice je povozil avto vpok. meščansko šolskega ravnatelja Friderika Ledineka iz Lipnice, ki stanuje v Rad vanju. G. Ledi-nek je dobil težke poškodbe na glavi in po vsem telesu.
a— S prašiči naložen voz v obcestnem jarku. Konji so se splašili 56-Ietni posestnici Mariji Dajčmanovi iz Partinja pri Sv. Lenartu v Sloven. goricah. Voz, ki je bil naložen s prašiči, se je prekucnil in je zgrmel v obcestni jarek. Dajčmanova je obležala pod vozom z zlomljeno hrbtenico. Njeno stanje je zelo resno.
a— Z razbito čeljustjo se je zatekel v bolnišnico 14-letni posestnikov sin Ivan Krampi iz VeL Boča pri Selnici. Konj ga je brcnil s takšno silo v spodnjo čeljust, da se je revček onesvestil in obležal z razlbito čeljustjo.
Iz Kamnika
ka— Te dni sie lahko videli po Kamniku in okolici voz, v katerega je bil vprežen par iskrih vramcev, ki jih je vodil predsednik prostovoljne gasilske čete v Kamniku g. Cerer Anton. Ti konjiči bodo prvi dobitek na veliki gasilski tomboli danes 28. t m. Konjiči so stari po 4 leta in vredni 14.000 din.
Z Jesenic
s— Zvočni kino »Radio« predvaja ob 15. in pol 21. velefilm »Koncert v Tirolah«.V glavnih vlogah Heli Finkenzeller in dunajski deški pevski zbor. — Na binkoštni ponedeljek ob 15. in 21. uri bo zvočni film »Dih smrti«. Boris Karlov. Med dodatki Paramountov zvočni tednik in risana šala. — Sledi: »žena na razpotju«. (—)
Iz Hrastnika
h— Izlet na morje. 50 članov in članic Delavskega pevskega društva pri steklarni je napravilo za tri dni izlet na naš Jadran. Želimo jim mnogo zabave!
h— Zadnji hudi nalivi «o povzročili, da je naš potok Boben hudo narasel in naredil po dolini precej škode. Na več krajih je izpodjedel oporne zidove ob banovinski cesti in ogrožal s tem cesto. Najhuje je pa prizadet slepi posestnik g. Žane Dioksler, kateremu je narasli potok odnesel velik kos rodovitnega vrta. V nevarnosti je bila tudi njegova hišica, kjer ima trafiko. Pod to trafiko je namreč bil že ves breg od vode iz-podjeden. Ob tej povodmji se je pokazalo, kako potrebna bi bila regulacija Bobna še od Roševe kovačnice pa do Lukmajerjeve-ga jeza. Na ta vijugasti del Bobnove sitru-ge se je pa pred leti čisito pozabilo. Hudo prizadet je tudi krojaški mojster g. Dominik Voučko, kateremu se je oplazil skoro ves na novo naloženi vrt v Boben.
h— Razstava vajenskih izdelkov. Ob sklepu 15. šolskega leta na tukajšnji obrtni nadaljevalni šoli bo v nedeljo 4. junija v deški šoli v Hrastniku razstava šolskih in obrtniških izdelkov vajencev. Najboljši izdelki vajencev bodo nagrajeni. Razstava bo odprta od 8. do 16. Pridite si ogledat! Vstopnine ne bo!
h— Birma. Na praznik vneboihoda je bilo na Dolu birmanih okrog 500 otrok.
h— Prostovoljno v smrt je šei 20-1 etni rudar Martin Kovač z Dola. V ponedeljek zvečer si je sezul na Starem Hrastniku čevlje ter splezal po drogu falskega daljnovoda do žic. Našli so mrtvega šele drugi dan. To je v naši okolici že drugi tok primer v enem tednu — in baje obakrat brez tehtnega vzroka. Današnja mladina prehitro obupa nad svojimi gotovo ne prevelikimi križi in težavami Naj bi si vtzela za zgled starše, ki so morali za časa svetovne vojne prestati še hujše nadloge, a niso obupali Naj mladenič Martin v miru počiva! Preostalim naše sožalje!
h— Število delavskih stanovanj se bo povečalo. Kemična tovarna gradi v Možinovi koloniji 18-stamovanjsko hišo, rudnik pa povečava neko staro pritlično hišo v 16-stanovanjsko. Torej bo število delavskih stanovanj letos spet nekoliko zraslo. — Te dni smo citali, da je med drugimi kraji tudi v Hrastniku dovoljen razred za defektno de-co, kar je pohvalno. Torej bo v jeseni spet en učitelj več v Hrastniku. Žal pa pri nas zelo manjka učiteljskih stanovanj, h— Tombola. Tukajšnja gasilska četa bo 18. junija »eliko tombolo,
Iz Kranf a
r— Ovčanov most na Rupi zaprt. Te dni je komisija ugotovila, da je most čez Rup-niščico (Ovčanov most) v skrajno slabem stanju. Zaradi tega je komisija odredila, da se most za vsak vozni promet zapre, dovoljen je pa prehod za pešce.
Predno se odločite za nakup pohištva, si oglejte mojo zalogo — od preprostih do najelegantnejših, nedosegljivih v kvaliteti, le pri
KOS ANTON
strojno mizarstvo, KRANJ — KLANC
Zaloga: Jezerska cesta 16, nasproti hotela »Kranjski dvor«.
r— Kino Narodni dom prikazuje danes in jutri dvojni spored: Luis Trenker v krasnem zimskosportnem filmu »Lavina ljubezni« in Magda Schneider v veseli komediji »Punčka«. Zaradi dolžine filma predstave samo ob 4. in pol 9. uri. (—)
Iz življenja na
BOROVNIC Ai. Opozarjamo na zanimivo gostovanje, ki bo na binkoštni ponedeljek ob 20. v Sokolskem domu. Gostovala bo Mrakova igralska skupina iz Ljubljane s tragedijo »Grohar«, ki so jo z velikim uspehom uprizorili že na mnogih odrih.
DRAVOGRAD. Dela za našo lekarno hitro napredujejo. Obveščeni smo, da bo otvoritev lekarne sredi meseca julija. Zanimanje za njo je splošno in pozdravljamo podjetnost kakor hišnega lastnika tako tudi lekarnarja, ki nam bo s svojo strokovno izobrazbo mnogo pomagal z nasve-
ti. Ker bo lekarna urejena po najnovejših predpisih, se bodo oddajala res le prvovrstna zdravila. Dolgoletna praksa po raznih velikomestnih in podeželskih lekarnah jamči, da dobimo vsestransko preizkušenega lekarnarja. Novemu podjetju želimo, da bi se ugodno razvijalo v procvit našega kraja ter bližnje in daljne okolice, novemu lekarnarju pa, da bi se počutil domačega med nami. (—)
GORNJI LOGATEC. Drevi nastopi v Sokolskem domu Mrakova igralska skupina s tragedijo »Grohar«, ki jo je doslej uprizorila že v Ljubljani, Mariboru, Celju itd. z odličnim uspehom. Začetek ofo 20.
MURSKA SOBOTA. APZ — Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane bo v soboto 3. junija zvečer v dvorani Sokolskega doma. Koncert, ki bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, bo vodil g. France Marolt. Program: »Pesem slovenskega preporoda«. (—)
POUANSKA DOLINA. Sokol Gorenja vas—Poljane priredi danes ob pol 16. vese-
sprehajališča in z ohupavajočimi občutki zre za nami. ki mnogokrat brez sočutja in zdravi drvimo mimo tega žalostnega doma. dokler mu ne bomo mogli nuditi priložnosti, da z raznimi ročnimi deli zaposlimo njegove telesne in duševne zmožnosti, dokler mu ne bomo dali čutiti, da je človek med ljudmi itd., tako dolgo se bo tak siromak še nadalje vdajal svojim težkim premišljevanjem in se še globlje pogrezal v duševno brezupnoit človeka^ ki čaka smrti...
Slovenska javnost je vse premalo poučena o potrebah duševno bolnih. S strahom v srcih hodimo mimo teh žalostnih domov in bežimo od teh. ki so lepe besede, primernega daru in razvedrila morda najbolj potrebni. In vendar često le ena plemenita gesta pomiri razbesnelega bolnika. »Proč z nasiljem, proč s srednjeVešKimi metodami v zdravljenju umobolnih«, to je geslo modernih psihiatrov. Izclirno celico na našem zavodu so odpravili in si jo mo. rejo obiskovalci zavoda ogledati le še kot
logro »Zadrega nad zadrego« in nato pro- | nekako žalostno zgodovinsko pričo težkih
sto zabavo. Naši požrtvovalni igralci pod spretnim vodstvom br. Varli bodo gotovo odlično igrali. Pridite!
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes in jutri obakrat ob 15.15 in 20. film »Nesmrtna pesem« »Sveta noč blažena noč). Za dodatek Paramountov zvočni tednik. S tem zaključimo redno sezono.
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes popoldne film »Sirota mala milijonarka« s Shirley Tempie, drevi ter jutri popoldne in zvečer velefilm »Cikago v plamenih«. Pri vseh predstavah se predvaja tudi velik modni film v naravnih barvah. (—)
Mednarodni pregled
I>va tedna od petka, It• maja, dio petka 26. maja
Podpis in objava angleško-turške zvezne pogodbe sta bila dogodek, ki je pred štirinajstimi dnevi prijetno presenetil države iz angleško-francoskega tabora, dočim je v Nemčiji in Italiji naletel na ostro kritiko. Angleško prizadevanje, strniti čim več držav v tako zvano »fronto miru«, je storilo s pridobitvijo Turčije velik korak naprej. Pač pa se angleška pogajanja z Rusijo niso premaknila z mesta. V Londonu so bili ne samo presenečeni, marveč celo neprijetno dirnjeni, ko so spoznali trdovratni namen Rusov, da si hočejo za vso bližnjo bodočnost zavarovati proste roke glede poseganja v mednarodna dogajanja.
V tako razpoloženje je prinesel nekoliko spremembe Mussolinijev turinski govor v nedeljo, 14. t. m. Italijanski ministrski predsednik je takrat naglasil dvoje: prvič, da nasprotstva v Evropi niso takega značaja, da bi se morala reševati z novo svetovno vojno, drugič pa, da bo Italija poslej še tesneje združena korakala z Nemčijo. Ti dve pomembni izjavi vendar nista bistveno spremenili položaja. Napetost je ostala enako velika, mrzlično oboroževanje se je nadaljevalo, diplomatska borba za novimi zavezniki pa se je še stopnjevala.
Isto nedeljo, ko je Mussolini govoril v Turinu in je Hitler posetil nemško obrambno črto ob francoski meji, je Rusija izročila Angliji nove predloge za sklenitev tesne vojaške zveze, ki se je je Anglija doslej branila. Med obema velesilama je začela posredovati Francija, ki je zaveznica Rusije že mnogo let. Na pospešitev pogajanj je vplivala tudi objava, da bosta Italija in Nemčija v najkrajšem času podpisali tesno vojaško in politično zvezo. Obe velesili tako zvane osi Rim-Berlin sta s tem pokazali, da vlada v njunem taboru večja enotnost v pogledih na zahteve položaja, kakor pa v nasprotnem taboru. Ta napoved je seveda vplivala, da sta Anglija in Francija še podvojili svoje napore za sporazum z Rusijo. Toda tudi ta je izrabila za njo ugodni položaj za nov pritisk na Anglijo. Objavila je, da v Ženevo, kjer naj bi se pogajanja nadaljevala in zaključila, ne bo ne ruskega zunanjega ministra Molotova, ne njegovega namestnika Potemkina. To je bil hud ruski udarec, ki naj bi prepričal Anglijo, da Moskva v ničemer ne odstopa od svojih zahtev.
Pogajanja z Rusijo so na ta način skoro popolnoma zastala. Ko so ob zasedanju sveta Društva narodov prišli v Ženevo angleški in francoski zunanji minister ter ruski veleposlanik v Londonu, so se sicer dan za dnem posvetovali, a o povoljnem napredku pogajanj ni bilo slišati Pretekli ponedeljek, 22. t. m. je medtem prišel v Berlin italijanski zunanji minister grof Ciano in svečano podpisal pogodbo o tesni vojaški in politični zvezi med Italijo in Nemčijo. Bržčas je bil ta zgodovinski dogodek nov pritisk na Francijo in Anglijo, kajti dan kasneje so prišla iz Ženeve poročila, da je Anglija v glavnem popustila ter v načelu sprejela ruske pogoje. V sredo, 24. t m je te vesti uradno potrdil tudi angleški ministrski predsednik Chamberlain v parlamentu. Na osnovi v Ženevi doseženega sporazuma je angleška vlada v petek izročila ruski vladi svoje zaključne predloge. Ako jih bo ruska vlada odobrila, bo vojaška zveza med Rusijo ter Anglijo in Francijo že prihodnje dni sklenjena in objavljena. V Londonu so prepričani, da ne more priti nobena nova resna ovira in listi že napovedujejo, da bo angleški vojni minister obiskal Rusijo, vrhovni poveljnik ruske vojske pa Anglijo.
V nedeljo, 21. t. m. sta se v Oršovi ob Dunavu sestala naš in rumunski zunanji minister. Iz objavljenih poročil je razvidno, da sta Jugoslavija in Rumunija slej ko prej istih naziranj v vseh zadevah, ki se tičejo obeh zavezniških držav.
Dne 19. maja je bila v Madridu velika vojaška parada. Bila je izrednega političnega pomena zaradi tega, ker so tako španska kakor italijanska in nemška vlada že mesece prej izjavljale, da bo takoj po tej paradi izvršen umik tujih prostovoljcev iz Španije. Najnovejša poročila res potrjujejo, da nemški in italijanski prostovoljci že odhajajo.
Dne 17. t. m je z dvodnevno zakasnitvijo zaradi megle na morju prispela v Kanado angleška kraljevska dvojica. Bila je sprejeta s silnim navdušenjem, ki se pokaže tudi od takrat ves čas povsod, kjerkoli se kralj in kraljica pojavita. Obisk je močno utrdil vezi med Kanado in Anglijo, kar je v sedanjih razmerah velikega pomena za vso mednarodno politiko. Enakega pomena bo obisk angleške vladarske dvojice v Zedinjenih državah, kamor se bo napotila iz Kanade.
Društvo za socialno pomoč bolnikom
v Novem Celju
Novo Celje. 27. maja V prvi polovici maja se je ustanovilo v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju na pobudo ljudi, ki sočustvujejo s temi najfoednejšimi člani človeške družbe, gori omenjeno društvo. Namen tega članka je, da seznani našo javnost s plemenitimi cilji te ustanove.
Društvo tvori nekako vez med javnostjo in upravo bolnice, ki često ne more zbrati o sprejetih bolnikih niti najnujnejših podatkov o socialnem položaju teh, ki pridejo iskat v zavod zdravje in pomoč.
Po novodobnih izsledkih moderne psihiatrije je duševno oziroma živčno bolnemu človeku potrebno razvedrilo, zaposlitev in gibanje v prosti naravi. To so činjeni-ce, ki jako ugodno vplivajo na te bolnike, katerih jim pa uprava bolnice spričo uradnega značaja in zakonitih predpisov ne more nuditi.
Društvo hoče torej nuditi tem bolnikom pod vodstvom zavodnih strokovnjakov-psihiatrov primerno zabavo s prirejanjem gledaliških predstav, s predavanjem filmov, ki ugodno vplivajo na razpoloženje in zdravstveno stanje teh ljudi, nuditi jim hoče priliko primerne in poživljajoče za>-poslitve v zavodu samem, pa tudi izven ograje bolnice. Mnogi bolniki prosijo za knjige in časopise, drugi zopet za papir, svinčnike in ePčno. Kako blagodejno vpliva nate siromake prireditev kake božične ali velikonočne proslave z obdarovanjem, ve le tisti, ki je imel priliko opazovati te, sicer tako tope fe mnogokrat na-
ravnost brezizrazne obraze. Med najbolj žalostna, poglavja zavodne kronike pa vsekakor spadajo primeri, ko uprava bolnice ne more odpustiti ozdravelega ali izboljšanega bolnika, ker niti sorodniki, niti druigi za to poklicani često ne marajo poslati obleke ali denarja za povratek v njihov rojstni kraj. Da spadajo tudi pravilno organizirani izleti bolnikov med poživljajoče pogoje teh siromakov, je pač jasno.
Kakor že rečeno, uprava bolnice vsega tega bolnikom ne more nuditi, še tako preprost čitatelj tega članka pa bo mogel razumeti, da gori našteti cilji tega društva vsekakor blagodejno vplivajo na zdravstveno stanje umobolnih odnosno živčnobolnih. Dokler se čuti bolnik jetnika za zamreženimi okni, dokler kakor mrtev stroj brezizrazno prestopa ob ograji
dni v razvoju naše psihiatrije.
Tako prehajamo v tem pogledu v čisto nove prilike. In s takimi cilji stopa pred javnost tudi naše novo ustanovljeno društvo. Stopa pred vas, cenjeni čitatelji, s prošnjo, da se priključite krogu teh. .ki imajo srce do sirot, ki jih je usoda zaznamovala že od rojstva in so od zunanjega sveta najčešče pozabljeni, zapostavljeni in p rezi rani .. .
Prosimo vse, ki bodo čitaH ta naš apel na uvidevno javnost, vse, ki bodo v bližnji bodočnosti prejeli od našega društva prošnjo za sodelovanje in pristop v članstvo, naj ne vržejo pisma v koš. ampak naj prijavijo svoj pristop in podpro društvo z nakazilom članarine — letnih 12 din in tudi pri zbiranju članstva in prostovoljnih darov v dobro naših bolnikov.
Podprite društvo in pomagajte bolnim do boljših socialnih priliki
Aleksander Kotaclo
večletni solist naše opere, bo gostoval na binkoštno nedeljo zvečer v Čajkovskega krasni operi »Evgenij Onjegin«. Pel bo naslovno vlogo, s katero je že prej dosegel pri našem občinstvu in kritiki velik uspeh. Nepozabnega pevca, ki je prav na deskah naše opere dozorel v prikupnega umetnika, pozdravljamo kot gosta in priporočamo občinstvu, da si ogleda mojstrovino Čajkovskega s Kolaciem.
Ogorčeni nudistki
V Novem Sadu sta se sončili na nekem dvorišču dve deklici, kakor ju je Bog ustvaril. Obe sta prav čedni in sta razumljivo vzbujali posebno med moškim prebivalstvom hiše, kjer sta se sončili, mnogo pozornosti. S tem pa niso bile zadovoljne starejše, poročene dame, ki so obe Evici. prijavile policiji, da sta osnovali nudistični klub. Policija je posredovala in prijela obe sonca željni mladenki
Pri zaslišanju na policiji je pobaral komisar deklici, ali sta v resnici članici in ustanoviteljici nudističnega kluba.
»Gospodična Radojka je ogorčeno dvignila roki ter zaklicala: »Nikomur se nisva nudili, gospod komisar. Oprostite! Res sva siromašni deklici, toda ne nudiva se nikomur in paziva na svoje poštenje in svojo dekliško čast.«
Orožje za meso in slanino
Obisk poljiskega vojnega ministra generala Kalspryòkega v Parizu ima namen urediti formalnosti angleško-francoskega pakta v prilog Poljsflci. Francoska vojaška pomoč Poljski bo obstojala predvsem v dobavi orožja. Težave pa vladajo glede vprašanja, kako naj Poljaki plačajo Franciji njeno orožje, kajti Poljska zaenkrat ne razpolaga z velikimi denarnimi rezervami, ki bi zadostovale za vojaške dobave.
Zaradi tega je odpotoval v Pariz te dni tudi poljski trgovinrki minister, ki ima nalogo urediti s Francijo vprašanje plačil vojaškega materiata. Ker ne gre drugače, se bosta Poljska in Francija najbrž pogodili na ta način, da bo Francija dobavljala Poljakom orožje, Poljaki pa bodo te dobave plačali v obliki mesa in slanine.
Kopališče nfluflewl
Bolezni srca, krvnega toka, reume, živcev, katari dihalnih organov
Informacije:
40 minat od ppankfafta na JVIajni
NEMAČKl 8A0BRAČAJNI BIRO, BEOGRAD, Knežev Spomenik 5, ZAGREB, Zrinjskt trg 18 in potniški uradi.
---
Sfa O
>T. iC. >


LVV^



fcSŽSl
«3
5>
-
i r^'

» \
* ^ Tj

(fyinkciti
Z ognjenimi jeziki skrivno zbrane zaznamoval si stare učenike — na mah so razumeli vse jezike. In gnal si jih po svetu razposlane
besedo božjo širit med pogane, posvetne nisi jim dajal odlike, z močjo duha krepil si mučenike, v kraljestvo svoje zbiral si pregnane.
Razpel nad našo jdvorovo mizo in nad družino bele si peroti, ravnaš razum in voljo ln besede.
Hinavcev, šepetavcev — teh ne blizo! Obvaruj nas pred troti in fatati, odvračaj vse sosede črnoglede!
> N
1» ». s
v ' \
'«M
o


o
s?
\
Ležim na kirurškem oddelku in nareku-;fem usmiljenki svojo dogodivščino. »Trpi in ne toži!« je učil filozof — ime je postranska reč, pozabil sem ga kakor že marsikaj, odkar me je bilo vrglo iz tistih nesrečnih kolavt. Trpi in ne toži! Piši humoreske, kadar te bije usoda ...
»Odkritosrčen narodnjak, oče številne družine, išče plemenitega gospoda, ki bi hotel birmo vezati njegovemu po-stružniku. Ponudbe... «
Ta zanimivi oglas sem čital prekrasnega majniškega dne, ko mi je opojno dišeče kostanjevo cvetje iz našega nabrežja mamilo dušo. Odložil sem časopis. Nagnil sem se čez okno. S toplim pogledom sem pobožal bele dišeče svečke, ki so se nalahno pozibavale na sočno zelenem listju. In tedaj sem začutil, kako plemenitost leze vame. Zakaj bi ne bil jaz tisti plemeniti človek, po katerem hrepeni neznani oglasnik? Svet je tako lep! In še veliko lepši bo v prijetni zavesti, da si storil dobro delo, ko si v sili priskočil svojemu bližnjemu na pomoč.
Presneto cvetje, kako mi je bilo tistega dne otajalo in raznežilo sicer tako trdo srcc !
Odprl sem predal. Da! Tukaj leži tisti stari francoski zlatnik, lepi spominek na nekdanje srečne dni. Devetnajst let sva si ga z ženico drug drugemu podarjala za god. Koliko skrbi je bilo nama prihranjenih! Saj je tako težko najti primernih daril. Tako sva pa že dvanajst mesecev naprej vedela, kaj bo nama prinesel god. Letos mi je pa rekla:
»Tukaj ga imaš, napravi z njim, kar hočeš. Jaz ga ne maram več videti.«
Kakor otrok sem se razjokal. Potem sem pa lepo rumeno stvarco zaklenil v predal. Preveč lepih spominov patina se je zlatnika držala, da bi ga mogel spremeniti v alkohol in nikotin.
Sedaj sem se pa odločil: Kakor nalašč za birmansko darilo. Cekin dobi moj birma-nec...
Pred nizkimi durmi v podstrešju sem obstal in potrkal.
»Kar zunaj ostani!« je zagrmel iz sobe debel bas.
Presenečen sem se še enkrat ozrl na vizitko.
»Florijan Korobačnik, privatni uradnik.«
Tedaj so se pn le odprle duri. Pred mano je zrasla sloka postavica z dolgim kljukastim nosom.
»O-o-oprostite.« je zajecljal.
»Mislil sem, da je potrkal Lojzek. Odkar smo dali oglas radi botrnije v list. vedno norčije uganja s trkanjem. Kaj pa če bi vi bili tisti plemeniti gospod, ki ga fant tako nestrpno pričakuje?«
»Birmanskega botra mislite? Niste se zmotili.«
Ko mi je rnožiček stresal desnico, je tako prijetno zadišalo po dobrem, pristnem brinovčku, da sem se komaj otepe.1 skušnjave in vprašanja: »V katero destilacijo pa zahajate, prijatelj?« Poznam može pe-
resa, ki bi na tem mestu zapisali: »Zasmrdelo je po žganju,« dasiravno jim je bri-novčkova izhlapovina v kakem skritem kotičku zelo simpatična. Bodimo odkriti in pošteni! česen in čebula imata neblag vonj, pravi, pristni brinovček pa diši.
Ko sva stopila čez prag, me je z globokimi pokloni in glasnim vreščanjem pozdravila najprej že priletna papiga. Takoj sem odkril veliko podobnost med njenim kljunom in nosom gopoda Korobačnika.
»To je naš papa-gaj,« je začel predstavljati gospod Florijan, »ta dama tukaj je pa naš mama-gaj«. Tukaj vidite Maričko, njeno prvo in najbolj posrečeno darilo. Kje se pa potepata Markee in Lojzek?«
»Najbrže nosita propagandne tablice po mestu.«

»Kakšne tablice?«
»Abstinentnega društva Voda, z napisom: Takole so oblečeni otroci zakrknjenih pijancev. AJi bi se ne pogreznil od sramu, če bi ju kje srečal?«
Gospod Korobačnik je z iskrečimi se očmi zastrmel v ženo. »Ali že spet začenjaš? Ti se pogrezni... ti, da ne bo gospod poslušal tvojih duhovitosti!«
»Ali boste res zavezali birmo našemu Lojzku?« je zasukala gospa pogovor v prijaznejšo smer.
»Seveda bom. Zato sem danes prišel k vam.«
»Hvala vam! Veliko skrb nam boste odvzeli. Saj si lahko mislite, kakšne težave so glede botrov. Sleherni, ki ga naprosiš, se hoče otresti, ker misli.. ; «
»Da špekuliramo z birmo,« je vzrojil gospod Florijan. »Pa verjemite, gospod Sko-be, odkritosrčen narodnjak sem — moj značaj tega ne prenese.«
»Iskreno me veseli vaša izjava. Tudi jaz sem odkrit narodnjak; zato vam po pravici povem, da bi se špekulacija z mojo denarnico ne obnesla. Nisem imovit človek. Službeni prejemki agenta za kislo mleko in mlečne izdelke so precej skromni. Bojim se, da bo vaš Lojzek razočaran.«
»Prazna bojazen, gospod! Hvala Bogu, da ima tako prijaznega botrčka! Kako srečni smo vsi, da je strahota lova za bo-
trom končana! Veste, ta lov je tisto zlo, ki krči število rojstva otrok... Kje boš ujel krstnega, kje birmanskega botra? Prijatelj, to so današnji dan zelo pereča vprašanja, zlasti če imaš ambicije postati oče najštevilnejše družine in prejeti časopisno nagrado za svoje prizadevanje.«
»Povej gospodu, zakaj ni Lojzek že lansko leto šel k birmi.«
»Zakaj ni šel? Zato ker nI imel botra! Ko sem zaprosil našega hišnega gospodarja, mi je rekel: človek božji, ali ste še pri zdravi pameti? Kako morete pričakovati od mene, da se bom radi vašega paglavca potil pet ur v cerkvi! Tukaj imate stotak, pa mi dajte mir! Boste že našli kakega idijota, da vam bo ustregel... Veste, mislil sem, da me bo kap — tako sem se razburil. In kaj sem naredil z bankovcem?«
»Vrgli ste ga poganu v obraz?«
»Nisem.«
»Pri vašem ogorčenju ni izključeno, da ste ga raztrgali na tisoč koščkov?«
»Nisem ... Zapil sem ga. Boga mi, tako sem bil besen, da sem tekel kakor podivjan bik k »zeleni opici« in nisem vstal od mize, dokler ni bil tisti umazani stotak zapit do zadnje pare!«
»Zdaj pa še tisto povej, kako je bilo zvečer, ko so te pripeljali domov,« je zopet positnarila gospa Korobačnikova. Gospod Florijan jo je prebodel s pogledom. Odgovoriti pa žal ni utegnil, zakaj v tistem trenutku je krepko potrkalo na duri. Kakor ris je skočil, pritisnil na kljuko — in že je za ušesa privlekel nebogljeno človeško bitje v sobo.
»Zdaj te pa imam, paglavec!« je zarohnel nad obupno zvijajočim se dečkom. »Tukaj čaka gospod boter, ti pa rokovnjačiš po mestu!«
»Rokovnjačiš? Kaj vem. kako se rokov-njači! Vsaj tako me zmerjaj, da te bom
razumel!«
»Ha ha/; je očka bušnil v smeh. -»Ste ga slikali, kako se je odrezal? Nekaj genijal-n^ga se skriva v tem fantu. Poglejte njegovo lobanjo, poglejte njegov nos in brado! To je zunanjost rojenega umetnika. Samo da bi jih ne imel tako debelih za ušesi!«
»Jo, jo,« je iznad šivanja »mama-gaj« dvignila glavo. »Der opfel folt nit vajt fom ros!« (Figa ne pade daleč od konja.)
Gospod Korobačnik se ni dal pretentati.
»To bo naš Rihard Wagner! Saj mu je podoben. Kot mladostnik je imel mojster ravno take poteze. Videl sem njegovo sliko. Kar je glavno, je pa talent. Poznate koračnico iz Lohengrina? Tisfo: Tram — tamtamtam — tram — tamtamtam ? Pomislite: Enkrat jo je slišal v operi, pa vam jo brezhibno zaigra na klavir z dvema prstoma. škoda, da ni sosedovih doma ... Tja hodi igrat. Pa da bi slišali njegove originalne simfonije, z enim, dvema in tremi prsti! Seveda, poštenega fokstrotlna sedaj še ne zmore; to je pa tudi dosti težje kom-ponirati. Rečem vam, gospod Skobe, še ponosni boste nekoč na svojega birmanca. Ni izključeno, da bi ne doživeli velikega za-
y
doščenja: Sključen, siv starček boste na pozni večer svojega življenja lezli ob palici skozi park naših glasbenikov, pa se boste ozrli na spomenik z najdebelejšo bronasto glavo in boste dvignili desnico, rekoč: Temu geniju je moja roka zavezala birmo!«
Ko sem v prijetnem jutranjem hladu velikega praznika Korakal proti skromnemu domu svojega prvega birmanca, nisem niti malo slutil, da bom ta dan doživel toliko presenečenj. Tisti elegantni gospod v dolgi črni salonski suknji, z »melono« na glavi, v gumbnici šopek ali je to res gospod Florijan? Stal sem pred hišo, in mi je že od daleč mahal v pozdrav z orokovičeno desnico. Presenetilo me je, da ni zadišalo po brinovčku, ko sva se pozdravila. Bil je popolnoma trezen in resen.
f/MiT"
»Gospod Skobe,« je povzel besedo, »ne vem, kako se naj opravičim. Nekaj sem napravil za vašim hrbtom, kar bi utegnilo vzbuditi vašo nevoljo.«
Začudeno sem ga pogledal. »Kar z besedo na dan! Beseda ni konj!«
»Ampak konj je beseda. Veste, kaj sem zagrešil ? še enega birmanca sem vam obe-sil na vrat. Ne morete se ga otresti. Sem že vse formalnosti uredil v župnišču.«
»Strela božja, pa kje ga imate?«
Gospod Korobačnik je skrivil ustnice v droben nasmešek. »Pred vami stoji... Ta birmanec sem jaz.«
»Slišite, prijatelj, kakšno drogo ste pa vzeli, da ste tako imenitno zabrisali izdajalsko vonjavo vašega brinovčka?«
»Prisegam ... niti kapljice ga nisem srknil. Malokdaj grem v cerkev. Kadar pa stopim v svetišče, imam trezno glavo, snažno obleko in čisto srce, ker se zavedam. da bom v avdienci pri visokem gospodu. Zmolim pa samo en očenaš, toda tistega počasi in zbranih misli.«
»Potem se pa šalite?«
»Gospod, moje življenje je tako težko in revno, da se pošalim samo takrat, kadar mi dahne alkohol v srce. Pravijo, da je strup in prokletstvo — zame je blagoslov. So trenutki, ko mi je izbirati med pišto-lico — s smodnikom in medono z brinov-čkom. Mislim, da je manjše zlo, ako sežem po slednji. Seveda, ako bi ne imel družine, ki jo blazno ljubim. Ako bi ne bilo Lojzka. Glejte ta paglavec je kriv, da boste tudi
z mano imeli sitnosti. Toliko časa Je sitnaril. da sem moral privoliti.«
»Toda človek božji, kako da še niste bili pri birmi? Kar verjeti ne morem.«
»To je zagrešil moj oče. Bog mu daj dobro na onem svetu! Ne vem, kakšne je imel razloge, da me je ogoljufal za najlepši otročji praznik. Mogoče ga je tudi trapila kakšna špekulacija, da smo odlašali z birmo leto za letom. 3irmancu v moji starosti ni težko dobiti odličnega botra, ki da za darilo avtomobil, mogoče še celo vilo. Srečni birmanec in velikodušni boter vzbujata senzacijo, prideta v liste in postaneta predmet splošnega občudovanja in spoštovanja.«	,	...
»če je pa taka, bi pa poiskali in naprosili
kakega odličnika. Ali res ne marate izrabiti tako lepe prilike?«
Možičku so jezno zažarele oči.
jSaj sem vam že zadnjič povedal svoje mnenje. ?irma je zame resna cerkvena zadeva. ki ne «ne hiti predmet svetske špekulacije. Da mC- boste bolje poznali, vam moram povedati, da sem tisti zapiti stotak lansko leto že takoj drugi dan vrnil hišnemu gospodarju. Izposodil sem si ga in ga poslal po 'pošti... Taki možakarji so krivi, da vera peša. Ali ni žalostno, da mora časopisje posredovati, ako hoče uboga družina zadostiti verskim dolžnostim? Torej ni prav, da sem vas izbral za svojega botra?«
»Seveda je prav,« sem se nasmehnil. »Ponosen bom na takega birmanca.«
»Hvala!« mi je stisnil desnico. »Toda vašo ljubeznivost morem sprejeti le pod gotovim pogojem: Nobenih stroškov od vaše strani! Danes ste moj gost. žena bo pripravila skromno kosilo: potem se pa odpeljemo v Medno. Moj prijatelj Nace ima stare kolavte s pnevmatiko in volanom, ki jih v slepem optimizmu imenuje: limuzina. Počastili ga bomo, ako jih obtežimo s svojimi dragocenimi telesi.«
Ubogi Lojzek! Pri birmi je bil, pa je na tega lepega praznika dan trikrat prelival solze.
Prvič se je razjokal, ko sem mu po cerkvenem opravilu stisnil tisti legendarni zlatnik v roke.
»Saj ga ne bom smel zapraviti,« je za-javkal.
Drugič so mu svetli biseri polzeli po licih, ko je njegov skrbni očka v medenski gostilni izrabil mojo začasno odsotnost in fantu odvzel zlato breme.
»Cekin ni igrača za otroke!« je dejal.
Tretjič gre rado. Ko sva pri tistem nesrečnem kantonu zletela iz Nacetovih kolavt, so pa bile Lojzkove solze najdebelejše in največje sočutje vzbujajoče. Razen raztrganih hlač in velikega strahu ni družina Florijana Korobačnika utrpela hujše nesreče. Boter je obležal s polomljenimi »rebre-si«, vozača Načeta je pa volan malo pritisnil. Mož je imel srečo, zakaj eventualna obdukcija bi bila jasno spravila na dan, da nesreče ni bil kriv kanton, pač pa njegov z nesrečnim alkoholom prenapolnjeni tank!
Josip Korban
ANEKDOTE
Biilow je rad bil dobre volje in je v takšnem razpoloženju pripovedoval šale. Nekoč, ko je imel pred seboj slabega tenorja. je rekel:
»Ta pevec je bil čudežni otrok.«
»Kako? Zakaj?« so vpraševali navzoö-ni.
»Zato. ker je že tri leta «rtat pel prav tako kakor da«»...« je «dvrnil Bülow«
Verdi je preživljal nekoč počitnice v Montecatiniju, kjer je imel v najemu celo hišo. Ko ga je tam obiskal neki prijatelj, kateremu je Verdi razkazal stanova^ nje, se je gost zelo čudil, kako ima Verdi tako malo prostorov. Tedaj je Verdi odprl vrata dveh sob, ki sta bili polni lajn in je rekel:
»Vidite, v teh prostorih je nad 100 lajn, katere sem kupil za tisoč pet sto lir. Ko so lajna rji zvedeli, da sem tu na počitnicah. so mi od jutra do večera lajnali arije iz »Trubadurja« in »Traviate«. Da sem si zasig-ural mir, sena moral pokupiti od njih vse instrumente ... «
Ko je bil Zogu še kralj Albanije, je hotel nekoč nepoznan prisostvovati predstavi v kinematografu. Kupil si je ložni sedež in čakal na začetek predstave.
Program se je začel z žurnalom. Za uvod se je prikazala Zogova slika v nadnaravni velikosti. Gledalci so takoj vstali in ploskali, godba je udarila albansko narodno himno. Samo Zogu ni vstal. Mogoče se mu je zdelo neumestno ploskati samemu sebi. Tedajci so se prav tiho odprla vrata lože, v kateri je sedel kralj in direktor podjetja je šepnil nepoznanemu gostu na uho:
»Mladi prijatelj, to, kar ste pravkar videli in slišali, naj vas nikar ne vznemirja! Tudi mi bi radi storili tako kakor vi —■ ampak kdo je dandanašnji gospodar samega sebe?«
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Neka balerina je stopila v najsvetejše upravnika dvornega gledališča. »Prositi moram za svoj dopust,« se je nasmehnila. — »Zakaj neki, dete?« je vprašal Intendant. — »Zato ker se poročim z grofom X.« je odgovorila ponosno. — »Z grofom X.?« je odvrnil Intendant. »Nu, dal vam bom za sedaj štiri tedne dopusta, to bo zadostovalo.«
Učitelj: Koliko let ti je bilo ob zadnjem rojstnem dnevu, Tonček?
Učenec: Osem let.
Učitelj: In koliko jiih boš štel ob naslednjem rojstnem dnevu?
ločenec: Deset.
Učitelj: Neumnost! Ali ne znaš računati?
Učenec: Pač, gospod učitelj. Danes je namreč moj rojstni dan.
»In kje ste se seznanili z vašo soprogo?«
»Na nekem izletu v Alpah.«
«Torej ste prav za prav postali žrtev planin...«
★
»Ali imate na zalogi knjigo »Kako postanem mlada in lepa?«
Na žalost vam trenutno ne morem po* ©treči. če pridete jutri, pa jo dobite«.
»Jutri bo že prepozno, kajti ples, lri so ga nameravam udeležiti, je že nocoj.«
JUTRO VA" POSVETOVALNICA
Davčna
F. C., L j. Davčna uprava vam zaradi davčnih zaostankov zarublja vašo terjatev, ki jo zaradi dobave gramoza uveljavljate proti bansKi upravi. Na kakšen način bi izposlovaij uKinftev izvršbe? — V kratkem povedano: samo s plačilom davčnega zaostanka! Ako pa imate kljub temu kakšne stvarne pomJsieke, vam na^ vajamo čl. 47 izvršilne uredbe, ki se glasi: če je treba zarubiti denarno terjatev, ki jo ima davčni dolžnik proti državi, javnopravnemu telesu proti fondu, ki je pod javno upravo, se mora vročiti dopis o prepovedi plačila tudi obfcustvu, ki je poklicano, nakazati dotično plačilo, in organu odnosno računovodstvu, ki je poklicno, zaračunati dolžniku pripadajoče plačilo! Ce se zdi oblastvu, ki je obv^^Q 0 taki prepovedi, da nasprotuj, izvršba na dotično terjatev veljavnj,^ zakonskim predpisom, sme op oživiti izfvnšilno oblastvo, da izvršba na iotično terjatev ni dovoljena; sme pa. tudi s pritožbo izpodbijati prepoved plačila. Ako je torej v vašem primeru nastopil kak moment v smislu pravkar navedene določbe, intervenirajte pri bans ki upravi.
x>Sameo«. — Kot uslužbencu Industrijskega podjetja vam je yag šef ob izplačilu -vaših službenih prejemkov za mesec maj t. 1. odtegnil P°ieg uslužbensKega davka tudi samski davek. Kakor pravite, 3TCS niste oženjenl, vendar pa niste d°slej plačevali samskega davita. Ali je postopek vagega šefa pravilen? — Kar je za presojo tega vprašanja najbolj važno, tega nam ne poveste. Ali niste morda do 1. maja prejemali iz naslova službenega razmerja na mesec 2.500 din ali morda še manj? Ali niste morda prejeli za mesec maj več nego 2.500 din? ' 3 zak. o davku na neožeaijene osebe oprošča namreč plačila samskega davka med drugimi tudi ■osebe v službenem razmerju, katerih prejemki ne znašajo več nego 2.500 din na mesec. Brž ko se prejemki znižajo na mesečni kosmati dohodek 2.500 din ali manj, nastopi takoj oprostitev od tega davka, če pa ie zvišajo nad 2.500 din mesečno, je takoj odmeriti samski davek in ga skupno z uslužbenskim davkom odtegniti in posebej izkazati. Iz povedanega boste sedaj lahko sklepali, ali je bil vaš šef za mesec maj upravičen do odtegljaja samčke ga davka.
P. A. — T. — S 1. majem t. I. ste otvo-rili dvoje obratov oziroma izvršujete dvO-js poklicev. Ali morate za vsak, obrat posebej predložiti pridobninsko prijaivo ? _
Pravilnik k čl. 44. zak. o nepcsr. damkih veli v posebnih pripombah, da mora davčni zavezanec, ki opravlja več obratov podjetij in poklicev, ki spadajo po čl. 42 tega zakona bodisi pod isto skupino ali ne, in za katere ei je treba .po obrtnem zakonu pribaviti posebna dovoljenja, predložiti za vsak obrat (podjetje ali poklic) p°sebno davčno prijavo. Samo eno davčno prijavo pa la^tko predloži davčni zaive-zaaetc, ki iStaöasno opravlja več raznih obratov (podjetij ali poklicev) v istem lokalu ali po isto streho, vendar pa morajo b'ti v^i ti obrati po svoji stroki sorodni in se smejo po obrtnem zakonu opravljati 'na osnovi enega dovolila ali pooblastila.
D. ž. — P — Na sličrta vprašanja smo v naši rubriki že ponovno odgovorili. Da pa si boste na jal:nem, vzemite na znanje, da postane v smislu pravilnika k čl. Si zak. o nsposr. davkih zgra/diba davčni predmet, ko se zgradi. Obveznost, plačevati za njo davek pa se začne z mesecem, ki nastopi po izdaji uporabnega do-vrlila; če te porabi zgradba prej, .z mesecem, ki nastopi po začetku upora,be; če je bila oproščena, z mesecem, ki nastopi takrat, ko oprostitev prestane (n. pr. : če se je začela zgradba uporabljati dne 1. maja ali v mesecu maju, ,se začne obveznost plačevati davek <kte 1. junija istega leta).
K. L. — C. — Davčna uprava vas je za-
nepravočasne prijave v p°novni uporabi \a§e hiše kaznovala z dvakratnim zneskom osnovne zgradarine ter s© pri trm sklicuje ni d°ločbo čl. 140 zak. o ne-pf!sr. davkih. Zamudili pa ste prijaviti ponovno uporabo samo vsled tega, ker ste menili, da se taKe prijave vlagajo začetku leta. Kaj vam je ukreniti, da vam b° davčna upraVa kazen odpisala? — Ako menite, da boste s pritožbo uspeli, jo morate vložiti na Dravsko finančno direkcijo v petnajstih dneh od dne, ko se vam je sodba vročila. Kazen iz čl. 140 zak. zaradi opuščene prijajve o ponovnem uporabljanju zgradbe ima namreč značaj kazni zaradi nerednosti in se m°ra predpisati v vsakem primeru opuščene prijav© v višini dvojnega zneska osnovnega davka, ki ostane zaradi ponovnega uporabljanja zgradbe v zadolžitvi v odnosnem letu.
Pravna
J. Z. Z. ste upnik dolžnika, ki je na scdišču dosegel potrditev prisilne poravnave izven konkurza samo zato, ker je nekemu upniku z visoko terjatvijo, nudil posebne ugodnosti. — Dolžnikov dogovor z okoriščenim upnikom ni smatrati za pravnoveljaven, ker je sklenjen v času pred pravomočno odločbo, s katero se je poravnava potrdila. Ker ste tudi Vi upnik, smete zahtevati, ako še niso potekla tri leta od dneva, ko je postala odločba o potrditvi poravnave pravomočna, s po-£jbno tožbo zoper dolžnika, da Vam mora povrniti primanjkljaj, ki Vam je bil povzročen s poravnavo. Taka tožba bo uspešna le v primeru, da ste zvedeli za činjenice, na katere se bo opirala tožba, šele po sklenjeni poravnavi. Ce bi dolžnik dokazal, da ste vedeli za okoriščenje glavnega upnika že v poravnalnem postopanju, pa ste to zamolčali, bi Vam sodišče odreklo pravico do tožbe.
S. J. T. Ali je OUZD dolžan plačati hra-narino tudi, če je bil delavec zavarovan le nekaj dni. — Zakon pravi, da ima zavarovanec v primeru obolenja pravico tudi do hranarine, ako je bolezen združena s pridobitno nesposobnostjo in ako traja dalje, nego tri dni, za čas pridobitne nesposobnosti od dne obolenja dalje, odnosno od dne nesposobnosti za delo največ za dobo 26 tedov. Hranarina se daje zavarovancu v višini % zavarovane mezde na dan in mu pripada tudi, če je bil šele nekaj dni zavarovan, samo da je bila od pristojnega zdravnika ugotovljena njegova bolezen. Samo na vlogo, ki jo odpošijite OUZD, Vam bodo tam mogli točno odgovoriti, zakaj zavarovancu niso hranarine izplačali.
»Nadloga. Zavarovali st» pil zavarovalnici hišo, katero sta Šele nameravali zgraditi. Pozneje ste si pa premislili. Kako je s premijo. — Tudi bodoči interes, ki bi ga imeli na bodoči zgradbi, katero ste v zavarovalni ponudbi že točno opisali, je bilo možno zavarovati. Ker je sedaj odpadel interes, oz. tak interes sploh ni nastopil, je zavarovalna pogodba ugasnila, ker ste to s priporočenim pismom sporočili zavarovalnici. Zavarovalni zavod pa ima kljub temu pravico do izterjanja zavarovalne premije do konca zavarovalne periode. Ako ste Vaš primer prijavili zavarovalnici in zapadle premije niste plačali, Vas more k ten3^t prisiliti potom tožbe. Ako zvarovalne periode niso bile ugotovljene v pogodbi sami za krajšo dobo, velja po zakonu enoletna.
Z. C. D. S. Zarobljeno kolo nI Vaša last.
— Lastnik mora to pravočasno, to je pred dražbo, sporočiti zahtevajočemu upniku svoje pravice in mu nuditi glede zatrje-vane svoje lastnine tudi dokaze, če kljub temu upnik vztraja pri sodni prodaji za-rubljenega kolesa, mora lastnik še pred dnevom razpisane dražbe vložiti proti upniku izločitveno tožbo. Tožbo more dati pri izvršilnem sodišču na uradni dan tudi na zapisnik.
P. M. M. Mož — trgovec, s katerim sta bila le nekaj mesecev v zakonu, je umrl brez otrok in brez oporoke. Kako dedujete. — Poleg zapustnikovih roditeljev in njihovih potomcev ali poleg dedov in babic deduje preživeči zapustnikov zakonec do % celotne zapuščine. Ako ste vložili ob otvoritvi moževe trgovine v trgovino svoj denar, katerega bi Vam bil mož vrnil, prijavite dotični znesek kot terjatev proti njegovi zapuščini in, ker pravite, da so tudi moževi sorodniki za mirno poravnavo, Vam te terjatve gotovo ne bodo ospo-rovali. Točnejšega pojasnila ne moremo dati, ker nam niste sporočili, kakšne sorodnike je zapustil Vaš mož.
»Edvard« štore. Lastn?kl časopisov Vam dolgujejo pogojeno plačilo za razna&mje. Kako bi dosegli plačilo. — Opomnite lastnike v pismu na plačilo v gotovem roku in če plačila ni, vložite zoper nje tožbo na plačilo Vaše terjatve, če ste siromašni, si oskrbite na Vaši občini ubožni list, da boste mogli vložiti tožbo takse prosto in pri domačem sodišču, ki jo bo poslalo v poslovanje sodišču, ki je pristojno za Vaše dolžnike. šele s pravomočno sodbo boste mogli predlagati prisilno izterjavo potom rubeži.
»Sezija«. — Brez točnih podatkov, v kakšnem svojstvu ste pri podjetju uslužbeni, ali delavec, ali preddelavec, ali pisarniški, ali tehnični, ali stalni, ali nestalni uslužbenec, Vam ne moremo točno odgovoriti na Vaše vprašanje.
Zdravniška
S. P. Ljubljana. Preboleli ste kožno je-tiko, perilo ste dobili kasno in neredno, močno se redite, srce ne funkcionira kot treba. — Da bi izčrpno podal sliko vašega stanja, je nemogoče. V ostalem je to storil itak že vaš zdravnik. Z vašim dosedanjim zdravljenjem soglašam. Dvomim pa, da bi doma mogli doseči večje uspehe. Zato svetujem, da greste za nekaj časa v bolnico in sicer na oddelek za živčne bolezni, ali pa na interni oddelek. V vašem primeru so potrebne obsežne preiskave, ki so možne edinole v zdravstvenem zavodu. Kasneje boste lahko nadaljevali z zdravljenjem doma po navodilih, ki jih prejmete v bolnici.
K. F. Ljubljana: Pri vsaki hoji v breg vam primanjkuje zraka. — Po mojem mnenju imate srčno napako. Potreben je zdravniški pregled in zdravljenje, in sicer čimprej e.
S. J. Sv. Lenart: Bradavičaste tvorbe, ki jih opisujete nastanejo zaradi premočnega mehaničnega draženja ali zaradi izcedka. Po mojem mnenju verjetno ni nič nevarnega. Svetujem pa vendar, da greste k zdravniku.
Janja: V zakajenih prostorih vam postane kar slabo, tako da morate na zrak. Domnevam, da imate mogoče kroničen bronhijalen katar, zaradi česar je vsa sluznica močno vzdražljiva. Glavni pogoj zdravljenja istega je čist zrak, poleg zdravljenja seveda. Treba bo torej premeniti službo.
Nesrečna A: Sumite, da ste se okužili. Opažate beli tok in voda vas peče. — Na podlagi znakov, ki jih opisujete, ne morem z gotovostjo reči, da ste se res okužili, dasi seveda po drugi strani tudi ne morem te možnosti izključiti. Pri ženski odloča v prvi vrsti preiskava z drobnogledom na kužne klice. Svetujem zdravniški pregled.
Slovenec v Beogradu: Imate zelo mastno kožo po obrazu. — Dosedanja vaša sredstva, ki jih navajate, niso uspešna in podesna proti tej nadlogi. Priporočam 10 do 20% alkohol.
P. Potok: Stari ste 36 let. Do 27 leta niste imeli nobenih motenj. Sedaj pa imate neprilike s prebavo. Vedno ste zaprti. Imate bolečine v trebuhu in želodcu, posebno kadar se nabirajo vetrovi. Tudi sicer ste zelo občutljivi. Vsak majhen prehlad vam že škoduje. — Po mojem mnenju je verjetno vzrok vaših težav obolenje želodca, ki se manifestira na ta način. Zaprtje je samo znak, ne pa glavna bolezen. Priporočam najprej točen pregled želodca, nakar vam bo zdravnik odredil nadaljnje zdravljenje. Omeniti moram še, da se mi ne zdi pravilno, da ste popolnoma opustili vsako telovadbo in šport. Verjetno je tudi to od svoje strani pripomoglo, da ste še bolj zaprti, kot bi sicer bili.
E. K. Celje: 3 leta se poročeni in ne zanosite. Po ugotovitvi zdravnika, imate slabo razvite jajčnike. Uživate neke tablete, pa brez uspeha. — Samo uživanje tablet verjetno ne bo dovoljno. Bolje bi bilo, da bi namesto tablet dobivali injekcije, ker je pričakovati večjega uspeha, tako glede razvoja jajčnikov in maternice, kakor tudi z ozirom na možnost zanositve. Posvetujte se tozadevno z vašim zdravnikom!
Mati: Vaš 13-letni sin tehta 71 kg, visok je 155 cm. Maščoba se mu nabira posebno okoli trebuha in stegen. Vzrok abnormalni debelosti je verjetno motnja v delovanju gotovih žlez. Sama dieta ne bo uspešna. Peljite dečka v kako večjo bolnico v svrho natančnejše preiskave in zdravljenja.
Vodovodna: Sumite, da ste noseči 3 mesece in pol in vprašujete kakšne znake ima taka ženska? — Ako vam je izostalo mesečno perilo, ako so vam nabrekla prša, — da naštejem samo glavne znake —
je nosečnost zelo verjetna. Ostale znake bo ugotovil zdravnik, h kateremu svetujem, da greste.
Posvetovalnica : Že dalj časa opažate, da Imate belkast jezik. Sicer se počutite zmožnega za delo, le apetita imate manj ko prej. — Belkast jezik opažamo predvsem pri ljudeh, ki trpe na prebavnih motnjah. Svetujem lahko hrano, brez ostrih začimb ln ne preveč mesa. Dobro bi tudi bilo, da se od časa do časa temeljito iztrebite. Ako ste kadilec, svetujem, da zmanjšate število cigaret vsaj za polovico. Pred jedjo vzemite 20 do 30 kapljic tinkture amare, kar vam bo povečalo apetit.
Via mala: Svetujem, da ne uporabljate več dotične posode, ker je temeljita desin-fekcija težko izvedljiva.
Pomlad: Perilo imate redno. Trpite pa tudi precej vsled belega toka. 4 leta sem imate neverjetno velik trebuh. — Ako ne gre za običajno debelost, sumim, da imate mogoče kako novotvorbo v trebuhu in sicer najbrže na jajčnikih. Priporočam, da greste k zdravniku. Ako je moja domneva pravilna, pride v poštev samo operacija.
Kmetijska
Srbež pri žrebetu
S. V. M. Imate mesec dni staro žrebe, ki ima v repu neki srbež, zaradi tega se žrebe stalno čoha ob zid. Pravite, da mu je zato izpadla že skoraj vsa žima iz repa.
Izpadanje dlake ali žime je posledica kožne bolezni — garij in najbrž ne bo zaradi drgnenja ob zid. če so se na srbečih mestih pojavile hraste, bo ta bolezen verjetno garje. Te pa so nalezljive, zaradi tega vam svetujemo, da se obrnete na veterinarja. Potrebna je desinfekcija hleva in orodja v hlevu, ker se garje prenašajo tudi na ljudi. Obolenje na garjah se mora prijaviti oblastem. Začasno lahko poskusite zdraviti z 10% ihtiolom, ki ga dobro vri-bate v kožo, še prej pa umijte srbeče mesto s terovim milom. Oboje dobite poceni v lekarni.
Gosenice na jablanah
Z. B. Lj. Okoli postaje Mačinec med Središčem in čakovcem ste opazili, da so gosenice objedle jablane do golega, pojavile so se pa tudi na Murskem polju. Zanima vas sredstvo proti tej golazni.
Z gotovostjo je težko reči, kateri škodljivec je povzročil to ogromno škodo, zelò verjetno pa je, da so to gosenice zimskega pedica (Cheimatolia bramata), ki spada k prvim letnim škodljivcem in ogloda spomladi listje in cvetje često do golega, če se je letos pojavil v takih množinah, potem bo drugo leto še silnejši, zato vam v kratkem popišemo način pokončavanja. Nekako v oktobru prilezejo iz zemlje brez-krile samice in plezajo po deblu in vejah proti vrhovom, kjer jih oplodijo krilati samci. Samica nato znese neposredno ob popkih do 250 jajčec, ki prezimijo, v aprilu
a prvim zelenjem pa se iz njih zležejo zelenkaste gosenice. Te žro vse, kar je zelenega, do junija, ko se po nitih spuste v zemljo, kjer se zabubijo. Jeseni iz bub prilezejo samci in samice. Krilati samci poletijo k vrhovom dreves iskat samic, ki so plezale do listja, da tam razmnože svoj zarod. Zatiramo tega škodljivca na ta način, da okrog drevesnega debla v višini prs ovijemo lepljive pasove, na katere se samica prilepi. Pasove je treba oviti tudi na kole, ki so ev. ob drevju. Vdrtine na deblu je treba zamazati z ilovico, da se pas popolnoma prilega. To opravite v začetku ali sredi oktobra, ko začno prvi nočni mrazi. Pasove je treba večkrat pregledati proti koncu zime jih pobrati in takoj sežgati. Jajčeta pa uničiti z zimskim škropljenjem na jablanah in hruškah z 8% ar-borinom. na češpljah, črešnjah itd. z 4— 6%. Ali so v omenjenih krajih, kjer so nastale take velike škode, uporabljali katero teh sredstev?
Pasterizirano mleko
K. C. Lj. Kupujem pasterizirano mleko, za katerega pravijo, da ga ni treba več prevretL Moji sosedi prinaša mlekarica surovo mleko. Na njenem mleku se nabere mnogo smetane, na mojem pa le malo. Ali je kriva pasterizacija, da se smetana izgubi?
Pasterizirano in navadno prekuhano mie ko ima lahko enako množino tolšče. Na prvem izstopa tolšča zelo počasi in plast čiste smetane bo vedno tanjša kot na pre-vretem mleku. To pa zaradi tega, ker je v pasteriziranem mleku mast bolj razlita, čista in sladka ter se počasneje dviga proti vrhu. Na prekuhanem mleku izstopa tolšča hitreje, v bolj pretopljenem stanju in pomešana z albuminom (beljakovino) daje večjo množino slabše smetane.
Krompir za govejo živino
ž. V. Pr. Preostalo mi je mnogo krompirja, ki ga ne morem prodati. Ali je vredno krompir pokrmiti goveji živini in koliko na glavo?
Krompir lahko pokrmite govedu in to najbolje čimprej, dokler ne požene klic, ali pa se ne začne kako drugače kvariti. Nagnit in sploh pokvarjen krompir zaradi katerekoli bolezni je silno nezdrav za živino. Posebno se varajte krompirja, ki je že pognal klice. Tak krompir ima mnogo solanina, ki je pravi strup. Po takem krompirju dobi živina drisko in še druge bolezni. Krave po takem krompirju rade povržejo, mleko je neprijetnega okusa itd.
Pokrmite torej krompir zdrav in dobro opran v surovem stanju, če so klice pognale, jih odstranite in dajte živalim manjše porcije. Kravam n. pr. zadostuje do 10 kg dnevno in to ob precejšnji množini suhe krme. Mešanica zelene krme s krompirjem ni dobra, ker preveč poslabša kakovost mleka. Dalje pa tudi krave same oslabijo po taki vodeni krmi. Volom in jalovi živini daste dnevno lahko do 30 kg. Mladi živini seveda mnogo manjše porcije ali pa sploh nič. Tudi tej živini mešajte krompir s suho krmo. Za delavno govedo je še boljše krompir pokuhati.
!
& A H
S turnirja v Stuttgartu so bila poročila o posameznih rezultatih zelo težko dostopna. Celo nemški časopisi včasih po več dni niso dajali vesti in poročila, ki jih je dajala Agencija Avala, so bila pogosto netočna. Zato v naslednjem podajem pregled rezultatov še od 4. kola dalje. 4. kolo: Bogoljubov je porazil Szilyja, Grob Hes-sa; remis so bile partije Eliskases - O' Kelly, Kieninger - Engels, Foltys - Staldi in Richter - dr. Vidmar. 5. kolo: dr. Vidmar je porazil Foltysa, Engels Hessa, Eliskases Staldija; remis so bile partije Bogoljubov - Richter, Grob - Szily in O' Kelly -Kieninger. 6. kolo: Foltys je premagal Bogoljubova, Richter Groba, Kieninger Staldija, Hess Szilyja; remis so končale partije Eliskases - dr. Vidmar, O' Kelly - Engels. 7. kolo: Staldi je porazil O' Kellyja, Engels Szilyja, Foltys - Gröba; remizira-li so Bogoljubov - Eliskases, dr. Vidmar -Kieninger, Hess-Richter 8. kolo: Staldi je porazil Engelsa, Richter Szilyja, remizi-rali so Kieninger - Bogoljubov, Eliskases
-	Grob, Foltys - Hess in O' Kelly - dr. Vidmar. 9. kolo: Bogoljubov je premagal O'Kellyja, remizirali so Hess - Eliskases, Grob - Kieninger, Engels - Richter, Szily
-	Foltys in dr. Vidmar - Staldi. 10. kolo: Kieninger je porazil Hessa, Bogoljubov Staldija, Eliskases Szilyja, Grob O'Kellyja, Richter Foltysa. Remis je končala partija dr. Vidmar - Engels. Stanje pred zadnjim kolom je bilo: Bogoljubov 7, Richter 6V2, Eliskases, Engels, Kieninger, dr. Vidmar 6, Foltys 5, O' Kelly 4'/», Staldi 4, Grob. Hess 3V*. Szily 2.
V	zadnjem kolu, v četrtek, je Grob porazil Staldija, vse druge partije so bile remis: Bogoljubov - dr. Vidmar, Richter -Eliskases, Engels - Foltys, Szily Kieninger in Hess - O* Kelly. Končno stanje je torej: I. Bogoljubov Vit (iz 11), II. Richter 7, III.—VI. Eliskases, Engels, Kieninger, dr. Vidmar 6V2, Foltys 5l/2, O'Kelly 5,
Grob 4V*. Hess, Staldi 4, Szily 2Vi. ★
V	nadaljevanju izrednega občnega zbora je Ljubljanski šahovski klub dne 19. t m. izvolil sledeči novi odbor: predsednik g. univ. prof. dr. Miroslav Kasal, 1. podpredsednik g. učitelj Alojz Hreščak, 2. podpredsednik g. knjigotržec Ciril Vidmar, blagajnik g. Gerzinič, tajnik g. M. Slokan, gospodar g. Mlinar, odbornika gg, A. Uršič in prof. Vadnal, revizorja gg. Iskra in Preinfalk, člana razsodišča gg. dr. Sever in dr. Valentinčič. — Del članov je iz kluba izstopil. Med njimi sta tudi bivši predsednik g. prof. Osterc in podpredsednik g. Bolha. Izmed igralcev prvega razreda so se jim pridružili Furlani, Šiška in Sorli. Izstopivši člani snujejo nov klub. Doslej se je v Ljubljani vedno več ali manj posrečilo držati načelo, da je en klub združeval vse močnejše šahiste. Sedaj pa torej izgleda, da se bodo ti razdelili v dve skupini. Ali bo novi sistem dveh močnih klubov šahovskemu življenju v Ljubljani koristil ali Škodoval, bo pač praksa kmalu pokazala.
Prva finalna tekma za prvenstvo Slovenske šahovske zveze med drugim moštvom Ljubljanskega š. k.-a. in Celjskim š. k.-om je končala 3V»:2V» za prvega. Ostali dve partiji sta prekinjeni in bosta doigrani ob priliki revanžne tekme, ki se
vrši prihodnjo nedeljo v Ljubljani ★
Na Holandskem je bil zopet odigran močan šesteroboj, v različnih mestih. Re-
zultat turnirja je svojevrsten: dr. Euwe, Flohr in Szabo so dosegli po 3Vi točke, ostali trije, Cortlever, Fontein in Landau pa po IV2. — Flohr je vodil do zadnjega
kola, tu pa ga je porazil dr. Euwe. ★
O olimpiadi v Buenos Airesu menda še ni zanesljivih informacij. Zadnja poročila
zopet govorijo o odložitvi za mesec dni. ★
Turnir za rusko prvenstvo v Ljeningra-du je imel naslednji rezulat: I. Botvinnik 12Vt (iz 17), II. Kotov li1/*, II. Bjelavjenec 11, IV.—V. Cehover in Makagonov IO1/*, VI. Bondarevski 10, VII. Lisičin 9, VIII.— X. Dubinin, Levenfiš in Ragozin 8V2. Slede Panov, Rabinovič 8, Judovič, Kan 7V2, Pogrebijski, Toluš 6'/2, Cistakov 5, Roma-novski 3V2. Med presenečenji turnirja je največji uspeh najmlajšega udeleženca Kotova, ki je skupno z Botvinnikom vodil do zadnjega kola. Slučaj je hotel, da sta se ravno v zadnjem kolu sestala oba vodeča, pa si je Botvinnik z zmago le še zagotovil prvenstvo. Pozornost vzbujajo tudi uspehi Bjelavjenca, Cehovera in Maka-gonova ter slabši rezultati Levenfiša in Ragozina. — S turnirja je naslednja partija.
Damski gambit Beli: Kotov.	Črni: Jud o vi č.
1.	d2—d4	d7—d5
2.	Sgl—f3	Sg8—f6
3.	c2—c4	e7—e6
4.	Lcl—g5	Lf8—b4 +
5.	Sbl—c3	d5:c4
Torej zopet slovita »dunajska varianta«.
6.	e2—e4	c7—c5
7.	Lf 1 :c4
Običaineje je 7. e5, cd4:, 8. Da4+" Sc6, 9. 0—0—0 itd. Poteza v partiji je doslej veljala kot slaba. Beli pa ima pripravljeno važno ojačenje.
7.—	c5:d4
8.	Sf3:d4	Dd8—a5
9.	Lg5:f6!
Dosle je veljalo mnenje, da mora beli tu vleči 9. Ld2, nakar pa črni z Dc5, 10. Lb5+, Ld7, 11. Sb3, Db6 doseže prednost. Komplikacije, ki nastanejo po novi potezi v partiji pa menda na vsak način vodijo do prednosti za belega.
9. —	Lb4:c3-f
10.	b2:c3	g7:f6
Po Dc3:+ je bilo nameravano enostavno 11. Kfl (ne 11. Dd2 radi Dd2:+ ter nato gf6: z boljšo končnico), 12. Dc4:+, Kgl in črni radi grožnje 13. Tel ne sme igrati gf6:, pa tudi ne 0—0, radi 13.Dg4.
11.	0—0	Sb8—d7
12.	Kgl—hI	Sd7—b6
13.	Lc4—b3	Lc8—d7
14.	Ddl—f3	Ke8—e7?
Beli stoji vsekakor bolje: je bolje razvit
in črno kraljevo krilo je oslabljeno. S tem, da se odreče dokončno rohadi, pa črni svojega kralja še bolj izpostavi nevarnosti. Potrebno je bilo vsekakor De5 in nato event. 0—0—0.
15.	Df3—e3	Ta8—c8
16.	Tal—cl	Sb6—c4
17.	De3—e2	Sc4—b6
18.	De2—d3	Tc8—c5
19.	f2—f4
Logični načrt je začetek napada z otvoritvijo f-linije.
19- —	Th8—c8
20.	c3—C4	Ld7—e8
21.	e4—e5!
Za napad beli rade volje žrtvuje kmeta.
21.	—	f6:e5
22.	f4:e5	Tc5:e5
23.	Tel—dl
Grozi ob priliki odskok skakača In šah na d6. Črni kralj se ne more nikamor umakniti, na Kf8 sledi smrtonosno Dh7:.
23.	—	Da5—c3
24.	De3—g3	„ Te5—e4 Grožnja je bila Dh4+~.
25.	Tfl—£51!
Krasna zaključna kombinacija. Beli žrtvuje trdnjavo in figuro za neubranljiv
matni napad.	_
25.	—	eG^
Na Dd6 bi šlo 26. Dg5 + Kf8, 27. Dh6+, Ke7, 28. Df6+, Kf8, 29. c5! in nato event.
Se6:'+.	—
26.	Sd4:f5 + !	Ke7—« Seveda ne Df5:, radi 27. Dd6 mat, ali
Kf8, 27. Dg7 mat. Na Ke€ bi sledilo isto nadaljevanje kakor v partiji.
27.	Tdl—d6+	Kf6:f5 Nekaj več odpora Je bik) možno z Dd6:,
čeprav sledi 28. Sd6: ter nato Sc8: ali Se4:.
28.	Dg3—f3 +	Te4—:f4
Ali Kg5, 29. Df6+, Kh5, 30. Ldl+, Tg4, 31. Dh6 mat.
29 Df3—h5 +	Kf5—e4
30.	Lb3—c24-	Ke4—e3
31.	Td6—d3 +'	črni se vda . Tako na Ke4, kakor tudi na Kf2 sledi
32 Td2+ ter v naslednji potezi mat z De2.	Vasja Pire.
R A D I 0
Nedelja, 28. maja LJubljana 8: Vesel jutranji pozdrav (plošče). — 8.45: Napovedi, poročila. — 9" Cerkvena glasba iz stolnice. — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). — 10: Zt>or čeških učiteljev (plošče). — 18-30: Koncert ruske glasbe; klavir (dr. Roman Klavrne) in ojačeni radijski orkester. — 12: Plošče po željah. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Trio za flavto, violino in čelo. — 14: Pesmice iz zvočnih filmov (plošče). 17- Prizori za birm an ce in birmanke (Radijski orkester in plošče). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura: Bmkoštm narodni običaji (g. Rudolf Dostal). — 19.50: Prenos šmarnic. — 20 30: Violinski koncert gdč. Francke Ornikove. — 21.15: Plošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.lo::
Kitare in klavir.
Beograd 17.20: Lahka glasba. — 18.3D: Plošče. — 20: Simf. koncert. — 22.15: Ples. — Zagreb 16.45: Lahka godba in plošče. — 20: Komorne skladbe. — 20.30'; Recitacije. — 20.45: Orgelske skladbe. — 2115: Petje. — 22.15: Ples. — Praga 19.15: Godba na pihala. — 20: Zvočna igra. — 21.35: Pester glasbeni spored. — Varšava 21.10: Petje in ples. — 22.20: Lahka glasba. — 23.15: Plesi s plošč. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 19.30: Petje. — 20: Komorni koncert. — 21: Odlomki iz operet. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: Popotniške pesmi. — 16: Vesela muzika. — 18.25: Godalni kvartet in solisti. — 20.16: Večer velikega optimizma. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin 19.20: Lepe melodije. — 20.15: Iz berlinskih operet. — 22.30: Lahka godba.
—	24: Nočni koncert. — München 20.15: Virtuozne klavirske skladbe. — 20.30: We-berjeva opera »Oberon«. — 23.30: Mali kabaret s plošč. — 24: Nočni koncert. — Pariz 19.30: Plošče. — 20.30: Zvočna igra. — 22.45: Plošče in plesi.
Ponedeljek, 29. maJa Ljubljana 9: Napovedi, poročila. —• 9.15: Plošče. — 9.45: Verski govor (dr. G. Rant). — 10: Prenos pontifikalne maše z Rakovnika. — 11: Plošče. — 11.30: Koncert vojaške godbe. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Vesel koncert radijskega orkestra. — 17: Kmet. ura: Zatiranje vra-ničnega in šumečega prisada pri živalstvu (dr. šimen žibert). — 17.30: Trboveljski pevski jazzkvartet in duet harmonik (brata Goloba). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Domoljubje je osnova poezije in umetnosti. — 19.50: Operetni napevi: g. Ado Darian, ga. Dragica Sokova in radijski orkester. — 21.30: Plošče.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citra-ški duet (gg. E. Mezgolits in M. Hebein).
Beograd 17: Orkester. — 18.20: Petje in plošče. — 20: Pesmi in sonate. — 21.50: Narodni napevi in plošče. — Zagreb 17.15: Pesmi in violinske skladbe. — 20: Orkester. — 21: Nabožna glasba. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19: Prenos Smetanove opere »Libuša. — 22.30: Opereta in film. — Varšava 21.10: Plesi s plošč. — 22.05: »Rapsodija v sinjini«. — SofUa 18.30: Lahka godba in ples. — 19.15: Bolgarske pesmi. — 19.45: Simf. koncert. — 21: Pester glasbeni spored. — 21.40: Lahka glasba in ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.10: Petje. — 16: Vesela muzika. — 19.30: Prenos Smetanove opere »Prodana nevesta«. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin 19.20: Balet in donski kozaki. — 20.15: Pomladni plesni večer. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Ples.
—	München 19: Veselo rajanje. — 22.35: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert. — Pariz 19.45: Rousselova glasba. — 20.40; Zvočne slike. — 21: Komorne skladbe.
Torek, 30. maja Ljubljana 11: šolska ura: Pokrajinska oddaja iz škofje Loke. — 12.45: Daljne dežele v glasbenih slikah (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Cimermanov kvartet. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Od Gdinje do Gdanska (prof. E. Boje). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Slovenska kmečka hiša (dr. Ivan Simonič). — 19.50: Deset minut zabave.
—	20: Koncert angleške glasbe (plošče).
—	21.10: Akademski pevski kvintet — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester.
Beograd 17: Lahka godba. — 18.15: Plošče. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Simfonični koncert. — 22.15: Lahka godba. — Zagreto 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz gledališča — 22.20: Ples. — Praga 19.15: Pester glasbeni spored. — 20: Vesela mladost. — 21.10: češka glasba. — 22.10: Plošče. — Varšava 21: Mo-niuszkove skladbe. — 22.15: Skladbe za violino in klavir. — 22.45: Plošče. — Sofija 18 : Lahka godba in ples. — 19.30: Bolgarske pesmi. — 20: Haydnov godalni kvartet. — 21: Ruske romance. — 21.40: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Lahka glasba. — 15.30: Plošče. — 16: Orkester. — 20.15: Haydnov spominski koncert. — 22.35: Nočni koncert in ples. — Berlin 19: Plošče po željah. — 20: Prenos Mozartove opere »Don Juan«. — 23: Nočni koncert in ples. — München 19: Glasba za delopust. — 20.15: Konjeniške koračnice. — 21: Pokrajinske slike. — 22.35: Koncert solistov in orkestra. — 24: Nočni koncert. — Parli 19.30: PloSče. — 19.45: Humor. — 20.30: Stare popevke. — 22.45: PloSče.
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Nagradni natečaj »Jutra« za letošnji materinski dan :
Kje
najštevilnejše sloven
Materine roké kleklfajo čipke
Sovodenj, v maju.
Ko sem prečital v »Jutru« razpis nagrad za matere številnih otrok, sem takoj pomislil na družino, ki prebiva pri nas na Sovodnju in ki bi jo vsaj majhna nagrada prav razveselila.
Sovodenj leži v dolini, ki se na Fužinah blizu Zirov odcepi od Poljanske doline. Le malo hiš opaziš, pa vendar obiskuje šolo 160 otrok, kar je znak, da so one redke koče toliko bolj blagoslovljene z otroki. Razen nekaj izjem so prebivalci po večini hi-šarji. Eni imajo toliko zemlje, da jim muka v hlevu kak rep, drugi pa niti tega ne premorejo. Tak »posestnik« je tudi Franc Eržen iz Sovodnja.
Ima svojo hišico pa nekaj zemlje, na kateri mu zraste nekoliko krompirja pa zelja, a krme pridela toliko, da bi mogel kravico imeti le nekaj mesecev. Sam hodi delat na žago, dočim ženi Antoniji ostane vse domače delo in poleg tega še enajst nebog-ljencev. Bilo bi jih že dvanajst, pa je enega poklical Bog med svoje krilatce. Najstarejša je Fanika s 17 leti, nato se vrstijo ostali kakor stopnice do najmanjšega, ki šteje šele nekaj mesecev. Povprečno je vsakih 17 mesecev zavekal nov »jedež« v borni kočici. In mati Antonija še ni v letih. Pravi, da jih ima 43, mož pa je 6 let 6tarejši.
»Kaj pa postavite vsak dan tolikim želodcem na mizo?« sem jo vprašal.
Posmeje se nekoliko: »Koruzni sok in zelje sta jim bila vsakodnevna hrana do sedaj in ob njima bodo rasli še v naprej, dokler ne bodo stopili na lastne noge.«
— Kako jih moreta z očetom preživljati, me še zanima. Da mož dela na žagi, ona pa kleklja čipke, mi odgovori.
To o čipkah je nekaj posebnega. Od zgodnjega jutra do poznih ponočnih ur sedijo klekljarice ob svojih »punkljih«. Ne-, vajeno oko ne bi moglo slediti hitrim gibom prstov izurjene klekljarice. Tisoč in tisočkrat mora premetati lesene kline iz roke v roko. da je vsaj za majhen košček kruha in skledo koruznega močnika. Tudi mati Antonija sedi ves dan za mizo in kleklja, a na otroke ne pozabi. Izmed naj-siromašnejših so njeni otroci v mojem razredu, pa nikdar jih ni treba opominjati, da je treba v šolo prihajati zašit in snažen. Enajstim služiti kruha, paziti na red v hiši, kuhati, prati, pa še nebogljence umivati in šivati je delo. ki ga zmore le mati, ki je ni ničesar pretežkega, kadar gre za njene otroke. In taka je mati Antonija s svojim možem. Nič dobrega nista imela v življenju, nič dobrega tudi sedaj ne uživata. Največje veselje jima je delo in najvišja radost. ko vidita, da hitro zmanjkuje zelja v skledi. O, da! Rada bi jim postavila za mizo vse kaj boljšega. Pa hvala bogu, da je vsaj sok in zelje. Se zdravja naj jim bog dà. da bo oče še dolgo lahko premetaval hlode in zlagal deske, mati še vrsto let klekljala, otroci pa vedno radi praznili sklede — in družina bo kljub temu zadovoljna.
Ob slovesu bi še rada vedela, kako je z njenimi v šoli. Da bi bili le vsi taki. kakršni so Vaši, mati Antonija, pa bi bil prav vesel.
Ko sem šel mimo sokolskega doma. sem se spomnil, da moram pripisati še to, da hčer Faniko šteje naš Sokol med svoje naj-pridnejše in najpožrtvovalnejše naraščaj-nice.	Vidmar Franc.
učitelj
Ema cenaoša na Vrheh je po 17 porodih krepka
Rogaška slatina, maja
Nobena številka »Jutra« še ni v okolici Rogaške Slatine poromala toliko v kmei-sek hiše in koče, kakor ona na Belo nedeljo, ko je biio v »Jutru« poročilo o Ivanu-ševi materi s Topol in njeni rodbini. Abstraktni razpis nagrad za matere z največjim številom živih otrok je dobi konkretno obliko, ki je mnogo bolj pojmljiva razumevanju Širokih mas podeželja. Pojmovanja so se čistila- vendar enkrat ne delila. S kopico otrok blagoslovljene matere so bile doslej ljudem mnogokrat v zasmeh, njihovo trpljenje in skrbi pa drugim v svarilo. Kar nenadoma, kar čez noč pa se oglasi uredništvo uglednega dnevnika, postavfi vse to na glavo in pravi, da je treba dobre matere nagraditi in resnično požrtvovalne postaviti drugim za zgled.
Nedeljo potem sem po prvi maši odpravljal običajne stranke, v lepem jutru večkrat pogledal skozi okno ter opazil možakarja, ki je očitno namenjen k meni 5n si vendar ne upa. Bil je Cemoša z Vrhov, s katerim sva nekajkrat orala zaradi neopravičenih zamud njegovih otrok. To ga je menda skrbelo in si je najbrž sestavljal uvod za pogovor. Stare spore je treba pozabiti in naravnost sem ga vprašal: Koliko jih je že pri vas?
Kar zdrdral je, da jih je bilo 17, živih je 15, potem je še pristavil o trpljenju in delu, skrbeh in težavah.
Pojasnil sem mu. da se bova o tem zmenila z »njo«.
Sedaj je 60 let stara, krepka iin zdrava. Marsikateremu mlademu moškemu bi ne svetoval, da jo užali in razkači. kajti njene roke so videti kakor jeklene. Sposobna je za vsako moško delo. Je čvrsta kakor dren.
15 otrok še živi, dva sta umrla na pre-hlajenju v prešolski dobi. Jožefa je poročena v Jurgu, Anton v št. Jurju, Alojz in Ivan v Jurkloštru, Jožef v Belgiji, Marija v Ljubljani. Kari v Podčetrtku, Vinko v Skrabniku, Neža pri Sv. Emi. Od samskih je Ana v samostanu na. Rabu, Jerčka v Celju, Franc, Florijan, Štefan in Ema so Se doma.
Kako je teklo življenje? Poročila se je stara 17 let. Ima 37 nečakov, saj je njena mati imela 14 otrok, vnukov pa ima že 18. Mož je kmet In po navadi Vrhovljanov sej-mar. Na sejmih si nekateri napravijo premoženje, ostali pač narobe. Posestvo ni ravno majhno, pa njive so strme, rodovit-aaplast zemlje plitka, spodaj je rumen lapor. Ce je dosti sonca čez leto, suša požge, kadar je pa dosti dežja, pa zemljo odnese.
Mož ni hodil v šolo, ona samo do desetega leta. Ona je hotela, da gredo otroci v šolo, on je mnenja, da je več koristi, če delajo doma. Zaradi tega sta. se največ prepirala. Skoraj ves čas vojne je bil mož vojak. Hudomušno pripomni mati, da bi jih bilo sicer gotovo še več. Delati je morala sama in se dela ni bala. Najhujše je bilo, ko ji je sredi trdega dela spodrsnilo in je prišla pod plug ter ji je razklalo nogo. Zdravnik ji je moral rano zašiti. Drugače ni imela opravkov z zdravniki.
Stradali niso nikoli, štediti pa je bilo treba pri vsem, če so hoteli zriniti do nove žetve. Pota in ceste do cerkve in šole so strašne. V deževnem vremenu ne spraviš praznega voza nikamor. Kakor praščeki, blatni do temena, so prihajali otroci iz šole. Oprati je bilo treba vse, obleko čevlje in — otroke, drugače bi vse segnilo. S krtačo ne opraviš pri naši ilovici nič. čez noč se je vse skupaj na peči posušilo. Likati seveda ni utegnila, saj jih je po navadi hodilo 6 v šolo in drugega dela tudu ni manjkalo.
— Kadar se kateri poroči, dobi od doma že kako pomoč — pravi mati —, veliko ne moremo, nimamo in preveč jih ie. Rada vidim, če pridejo ob posebn'lh prilikah domov. Pridejo tudi zetje, snahe, vnuki. Po 30 in več jih pride, dva dni prej moram peči kruh. Na noč pa zopet odidejo. Kje naj spijo, če še sedeti in stati nimajo prav kje! So me tudi ljudje ogovarjali, mnogokrat sem povesila oči zaradi števila otrok pa je minilo . . . Boter in botra sta bila vsem sedemnajstim Roškarjeva iz Rajnkovc. Ta dva M imela pravico godrnjati, a sta mi vendar vedno z veseljem ustregla. Reveža nista imela svojih otrok. . . Otroci so vsi zdravi in dobri z menoj in, kaj sem že hotela reči, nekaj malega tistega denarja iz Ljubljane mi bo prišlo res zelo prav.
Miloš Verk šolski upravitelj
Mati Jerlahova ima od 18 rojenih še 12 živih
Gospod urednik! citala sem v »Jutru« o materah, katere so rodile mnogo otrok. Med nje je gotovo treba uvrstiti tudi mater 18 otrok .katere pa doslej ni še nihče omenil. Je to ga. Frančiška jerlahova, vas Dobrava, pošta št. Vid pri Stični.
Mati Francka Jerlahova ima danes od 18 rojenih še 12 živih in sicer 8 sinov in 4 hčerke. Sedem fantov je že služilo vojake in najmlajšemu je sedaj 18 let pa
družine
je tudi krepak ln zdrav, črudno se mi zdi, da je ta mati tako pozabljena in, da jo nobeden v tamkajšnjem okraju ne najde, da bi vedel tudi o njej kaj lefpega povedati. Toliko, kolikor je ona pretrpela ta še danes trpi, je prestala malokatera mati in žena.
želim, da greste, gosp. urednik, kdaj k njej, rada Vam bo marsikaj povedala in potožila, saj tako potrebuje kake dobre duše. Naj bo tudi ta mati prišteta med ene, ki jih »Jutro« kot požrtvovalne predstavlja vsej slovenski javnosti.
Pranja Kumrova.
Mati čehinja, oče Slovenec — is njunih 19 otrok
pOniKva pri Celju, v rnaju Zakonca Martin in Marija Gorjanc, Uni-še 8, občina Ponikva, sta imela 19 otrok. Od teh jih živi še deset. O em dečkov in ena deklica pa so unirli. Med umrlimi sta bila dva odrsisla, ki sta po nesreči pri de. lu izgubila življenje.
Martin Gorjanc star 75 let, je Pomkov-ljan, a žena je čehinja, stara 57 let in je seveda naša državljanka. Bil je Gorjanc zaposlen v neki tovarni na češkem in je do sedaj prejemal 150 din mesečne rente. Zadnje mesece pa ne dobiva niti pare m živi v bednih razmerah v stari mežnariji pri Sv. Ožbaltu. Skupne slike nimajo, ker so otroci razkropljeni po svetu. Najmlajša hčerka živi pri starših in je vrla članica tukajšnjega Sokola na Ponikvi.
Za razpisano nagrado rodbino Gorjanc toplo priporoča Franja Vo6njaKov», učiteljica v pokoju.
PSajSarjevi pod Jelovico niso med najsrečnejšimi
Selca, v maju V Lajšah nad Selško dolino, prijazni vasici, prislonjeni na zeleno Jelovico, živi mati, ki je rodila 15 otrok, od katerih jih živi še 11. Je to Antonija Pfajfarjeva, žena gozdnega delavca Janeza Pfajfarja, ki pa poškodovan Jež?: doma in nima nobenega zaslužka.
žena Antonija je stara komaj 42 let, pa je že dala življenje 8 fantom in 7 deklicam, od katerih sla 2 fanta in 2 deklici umrli. Najstarejši fant je šel služit vojake, najmlajša Verica, stara šele 3 mesece, pa joka v zibelki in prosi. . .
Večkrat je mami v Brinju hudo, ko prosi toliko lačnih kljunčkov, ona pa nima vzeti kaj v roke in potolažiti največje kri-čače. Velike so materine skrbi, preden otroci dorastejo, in skrbi bodo še, saj so izmed vseh samo trije prosti šole, dva hodita v ljudsko šolo, vsi ostaci pa še čakajo. . . Kje so še leta, da si bodo služili vsak sam svoj kruh in razbremenili očeta težke odgovornosti in skrbi za tolikšno družino.
Janez Pfajfar je drugič poročen ta je imel s svojo prvo ženo 6 otrok, od katerih jih živi še pet. Skupno šteje torej ta družina 16 članov, vendar so otroci iz prvega zakona že vsi preskrbljeni.	Z. J.
Gorenčeva mati je rodila sedem sinov in sedem hčera
št. Jernej, v maju Tudi pri nas so mnoge družine s številnimi otroki, v nedeljo se je oglasila pri meni preprosta kmečka ženica Jožefa G°-renč«va, po domače Kranjčeva iz Grobelj (tu je bilo nekoč staro rimsko mesto), iz prijazne vasice, pol ure hoda od št. Jerneja, Mamka mi je pripovedovala:
Slišala sem, da bodo dali pri »Jutru« nagrade za družine z mnogimi otroki. Dajte, napišite še zame prijazno pismo. Rodila sem 14 otrok 7 fantov in 7 deklet, od katerih mi je pa ena že umrla. Dva fanta imam v samostanu v Banjaluki, ostali pa so. razen enega, ki je še doma. po raznih službah od Sarajeva, preko Zagreba do Ljubljane. Mož je že 20 let bolan in ni za nobeno delo. tako da sem prisiljena, da sama vod m skromno posestvo, ki nam ne nudi toliko, da bi se vsi preživeli. Prav lepo se priporočam.«
S temi besedami se je poslovila od mene, ko sem ji obljubil, da bom srčno rad sporočil njene želje uredništvu »Jutra«. Slike pa nima mati Gorenčeva nobene, ker so vse, kar jih je bilo, pobrali otroci, ko so šli po svetu za kruhom.
Viktor švigelj, učitelj.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Pri »Porta« se je rodilo 18 otrok
Bočna pri Gornjem gradu, v maju. Oj lépo je res na deželi, kjer hiš'ca na samem stoji.
Res je tako, zdajle spomladi, ko je vse v cvetju in zelenju. Kamorkoli pogledaš, vsepovsod klije novo življenje. Vsaka vasica, vsak kotiček ima na deželi svojo lepoto. Na prijaznem gričku, le malo oddaljenem od Bočne, stoji na Slatini skromna Portova hišica. Tujec ne bi mislil, da je to dom 18 otrok. Oče, gospodar Alojz Tominšek, star 57 let, je imel s prvo ženo dve hčerki. Drugič se je poročil z Angelo, ki je zdaj stara 44 let. V tem zakonu je bilo rojenih 16 otrok in sicer 8 dečkov in 8 deklic. Prva dva sinova, ki sta bila dvojčka, sta umrla.
Izmed 14 živih otrok je najstarejši sin Lojze pri vojakih .drugi sin Francelj se uči čevljarstva. Franca in Gela služita, vsi drugi ostali so še doma navezani le na pomoč staršev. Portovi imajo manjše posestvo, na katerem rede dve kravi in konja. Za tako številno družino pridelajo na svojem gričastem in slabo rodovitnem posestvu vse premalo živeža, več ko polovico ga morajo kupiti. Oče Lojze je pameten, trezen, preudaren, varčen in priden možak, ki se peha od ranega jutra do poznega večera, da komaj in težko nasiti toliko
lačnih želodčkov. Mati Je žeto zgovorna, razumna, živahna, marljiva in skrbna, kar je posebna dika naših slovenskih kmečkih mater, ki vkljub neprestanemu trpljenju in skrbem za življenjski obstanek svoje mnogoštevilne družine pokaže vedno svoj prijazni obraz in dobro voljo.
In kako Portova mati skrbi za snago! Dom je čist in vzoren, otroci so skromni, pohlevni, a zelo snažno oblečeni. Štirje obiskujejo še tukajšnjo šolo in so vsi zelo pridni, vljudni in ubogljivi ter vredni vse pohvale. Pa niso pridni samo v šoli, ampak tudi doma, kjer morajo prijeti za vsako delo. Vasovanja niso vajeni in izogibajo se vsake slabe družbe, tudi starejši otroci so vedno doma. Skrbna in vzorna mati jih vedno navaja na vsako delo in jih tudi lepo vzgaja. Starejše hčerke uporabijo prosti čas za šivanje in drugo ročno delo, odrasli sinovi pa čitajo časopise in kmetijsko-go-spodarske knjige in liste. Trdo in težko je njihovo delo. polna veriga samih skrbi in truda. Zadovoljna bo Portova mama, če bo deležna ene izmed nagrad razpisanih od »Jutra«. Vsi vaščani ji želimo sreče!
Stanko Vičič šolski upravitelj
Dobravčeva mati se ni hranila otrok
Podsreda, v maju
Vas Vojsko. zaselje Drča, leži kakih 550 m nad morsko gladino v pragozdu (kozjanski sodni okraj, občina in župnija Podsreda) Po precej strmih klancih in kozjih stezah se dospe do Dobravca. po domače Mežnarca, do tesne koče. v kateri je zagledalo luč sveta 19 jugoslovenskih državljanov. od katerih so štirje umrli v nežni detinski dobi. ena hčerka pa v starosti 33 let: torej jih še živi 14 Hišni oče je že izpolnil 77. leto svoje dobe in seveda se mu na vsem telesu pozna dolgo zemeljsko življenje. Mati Marija, rojena Kovačičeva, je dopolnila 64 let in je še zelo krepka in čila.. Od živečih otrok sta dve hčerki v Ameriki, šest sinov je služilo vojake, sedmi še ni prišel na vrsto.
»Revno so bih oblečeni, včasih tudi v hudi zimi bosi a, je dejala mati, »kajti pri takem številu obitelji je bila pač moja in moževa skrb, da deca ne bo stradala. Kravico smo vedno imeli pri hiši, da nas je zalagala z mlekom, ki je bilo zraven koruznih žgancev naša in naših otrok glavna
hrana. Majhen vinograd nam je v dobrih letih donašail toliko, da smo se za sd!o obu-li in oblekli. Seveda sem morala imeti vsak dan šivan,k o v rokah, da je bila obleka pravočasno zakrpana, ker nova oblačila so bila redka, in odrasli otroci so prepuščali svojim mlajšim hlačice in krilca. V dobi po vojni nam je boljše, ker dve hčerki iz Amerike sta nam v izdatno podporo. Pošiljata nam nele dolarje, tudi obleke smo obilo dobili od njiju. Za veliko noč sem dobila od Jožefe pismo, v katerem nam želi srečne praznike in se mi — kakor skoraj v vsakem pismu — zahvaljuje za lepo vzgojo, in pravi, kako srečna se počuti, da še ima svoje starše in da jim lahko povra-ča vse obilne dobrote, ki so ji jih starši izkazovali v otroški dobi. Vsi otroci so pošteni in v dobrih silužbah. Če bi bila še sposobna, bi se prav nič ne branila nadaljne-ga materinstva, da bi naša obitelj štela 24 otrok. Moji porodi so bili tako lahki, da ml jc bi! porod tako, kakor Vam izpiti liter vina.«	»
Ante Potočnik, učitelj v pokoja.
Kraljevi v Rožni dolini pri Celju
Šmartno v Rožni dolini, v ma ju
Ko sem čital v »Jutru« članke »Kje živi mati najštevilnejše slovenske družine?«. je rahlo potrkala boječa roka na vrata. Na moj odziv je vstopila postavna žena in pred mano razgrnila oni del »Jutra«. ki je pisal o nagradah materam številnih družin, želela je, naj ji pripomorem. da se tudi ena udeleži nagradnega natečaja »Jutra«. Tej upravičeni prošnji ni bilo mogoče odreči. Sramežljivo mi pripoveduje, da je mati trinajst,h mladoletnih otrok. Na prvi pogled bi človek prisoail tej čvrsti materi 30 let, ne 37, kolikor jih v resnici šteje. Tole mi je povedala:
»Stanujemo v Brezovi št. 31. kakor veste. Mož Anton se ubija kot tesar da preživi vso številno družino, ki je razen najstarejše 17-letne Frančiške še vsa navezana na domačo skledo. Druga hčerka Jožefa mi pomaga pri š.vanju, v kuhinji in na polju. Sedem pa sem jih zaupala vam, gosjpod šolski upravitelj. O, saj jih poznate; našo Tončko, Rudolfa. Tončeka, Lojzko, Reziko, Tinčeka in Jožeka, saj sta jih sami pri popisovanju odrajtali za šolo. Ali se kaj pridno učijo?«
Ko ji pritrdim, da vsi Kraljevi (tako se namreč reče pri hiši) s prav dobrim uspe. hom sledijo pouku, nadaljuje: »Minek. Franček, Marija ta leto stara Angela pa še varujejo domači prag1. Gospod, sitnosti
in skrbi so z otroki! Mnogokrat že kaže ura 11., pa še ne vem, kaj bi dala v lonec. Posestvo, veliko 5 oralov, daje kruha le za 4 do 5 mesecev, ostali čas pa smo navezani le na očetov zaslužek. Težko je, težko, a rada jih pa le imam — svoje otroke. Hvala bogu, da aa zdravi. Bo že kako. Da bi le mož imel stalni zaslužek!«
Občudoval sem življenjsko silo šmarutinske Kraljeve matere in sem ji rad obljubil, da jo bodem priporočal za nagrado pri vašem nagradnem natečaju. Rad bi priložil sliko številne družinioe, a je žal nimajo; je pač fotografiranje luksuz, ki si ga ne more vsakdo privoščiti. K temu naj še navežem tole svojo misel: V teh razburkanih časih, ko veliki narodi z zaskrbljenostjo gledajo v bodočnost zaradi pomanjkanja naraščaja in s strahom ugotavljajo porazne statistike rojstev, bodi nam Slovencem pri srcu druga skrb; kako našemu mnogoštevilnemu zarodu pre&krbeti človeka vredno življenje?
Vinko Požar šolski upravitelj
ZÜNDAPP, ažuiEK
KVALITETNI
MOTO CIKLI
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11

Tudi Ministrovi jih imajo lepo število
A -1
EV^t ì iy ......m
Šmartno ob Paki, v maju.
Kar tako se pa v šmartnem res ne damo! Zvesto čitamo vsako nedeljo »Jutrovo« stran o slovenskih materah in smo zadnji čas morali na žalost ugotoviti, da nimamo v naši občini matere, ki je rodila največ otrok na Slovenskem, čeprav jih je Gla-žerjeva mama imela osemnajst. Toda eno moramo le povedati: družine z osmimi, desetimi, dvanajstimi otroci niso pri nas nič redkega. Zato tudi nismo pisali o njih. Ampak ministrove mame res ne moremo in ne smemo prezreti. Saj jih je rodila Štirinajst in ji je samo eden umrl, tako da
se jih sedaj še včasih trinajst zgrne okrog nje.
Ministrovi žive v Rečici ob Paki. Posestva nimajo veliko. Se tri hektare ga ni. Nekaj zaslužka jim daje mlin, ki so ga postavili leta 1920. A Ministrovi so pridni in žilavi. Vedo, da je treba na tako majhnem koščku zemlje trdo delati za košček kruha. Tudi v ponedeljek so bili na njivi. Oče Minister je bil vesel, da smo se spomnili tudi njegove družine.
»Stavim, da v vsej Sloveniji nimajo takega domačega imena, kakor ga imate pri vas«, sem dejal. »So Papeži, Cesarji, Kralji,
Knezi, a Ministra gotovo ni med njimi. Ali bi mi ne hoteli povedati, kako ste prišli do tega znamenitega hišnega imena?«
Oče Minister se hudomušno nasmehne:
»To ime še ni staro. Poprej so naši hiši rekli pri Goljašu. Kot fant je moj rajnki oče služil pri cesarskih lovcih. Okrog leta 1865. je v paradni uniformi prišel na dopust. Bil je zal dečko in ljudje so ga kar zijali. S prijateljem Meklavovim Jurjem sta šla na božjo pot k Sv. Križu pri Belih vodah. Tam so zbrani romarji spraševali Jurja, kdo je ta gospod v uniformi. Jur, ki je bil vseh muh poln, je takoj našel primeren odgovor. Povedal je začudenim romarjem, da je to sam minister, ki ga je cesar poslal z daljnega Dunaja, da se namesto njega zahvali Bogu v romarski cerkvi svetokriški za čudežno ozdravljenje. Cesar da je še pred kratkim bil zelo bolan in nadušljiv. Sam bi se prišel zahvalit k Sv. Križu, a da res ne utegne. Zato je poslal kar svojega ministra, da on opravi to pobožno opravilo. Ljudem je še Jur priporočil, naj okrog gospoda ministra lepo hodijo, ker bi jim lahko še pri štibri kaj popustil. Pobožni romarji so Jurju verjeli vse do zadnje dlake. Povabili so njega in gospoda ministra v oštarijo. Tam so mu predložili svoje prošnje in pritožbe. Pridno so plačevali pijačo, da bi se gospod minister omehčal. Vso noč so pili. Pozneje je Jur to reč raztrobental po vasi in od tedaj mojemu očetu nihče ni drugače rekel ko minister.«
»In od tedaj se je ime oprijelo tudi hiše?«	,.. ............... ..........
I »Seveda. Samo, da nam ne nese toliko
1 ko ministrom. Razen otrok. Teh imamo več, kakor jih navadno imajo taki gospodje«
»O teh se bomo pa z mamo pomenili.« Ministrova mama je skromna. Nič ji ni do samohvale. Mnogo je pretrpela, a o tem ne toži rada. Morda je tudi že pozabila. Matere rade, prerade pozabijo na trpljenje, ki so ga imele z otroki.
»Dva in dvajset let sem bila stara, on pa ena in trideset, ko sva se poročila I. 1901. 2e drugo leto sva dobila hčerko Miciko. Potem pa so sledili: Justika, Lizika, Malčka, Franc, Ivan, Ivanka, Tinček, Nežika, Gusti, Anica, Stanko, Lojzka in Viktor. Viktor je v petnajstem letu. Malka nam je umrla tisto leto, ko smo postavljali mlin. Po vse dni je bila v vodi in se je prehladi-la. Micika, Justika in Lizika so poročene, Justika je prav za prav že vdova. Vsaka ima po dva otroka. Tudi Gusti je že ože-njen in ima enega otroka. Kaj naj vam še povem? Težko sem jih vzredila. Posebno hudo je bilo med vojno. Doma nismo dovolj pridelali. Od vseh strani sem vlačila skupaj, da mi niso stradali. Nekoč sem šla celo pod Sveti Križ po krompir. Ves dan sem hodila s težkim tovorom in še vlak sem zamudila v Šoštanju. Pot sem morala nadaljevati peš. Trpela in skrbela sem tem bolj, ker me je doma čakalo dete, ki sem ga imela pri prsih. Tega dne ne bom zlepa pozabila. Tik pred vojno si je mož hudo zlomil nogo in radi tega ni bil vojak. Tudi njega je zajela skrb za prehrano družine. Nekoč je radi tega prestal
..«• - -">—	-J.: .
hud strah. V naši vasi smo imeli majhno vojaško taborišče. Ujeti Rusi so v njem skrbeli za konje. Tem so kradli oves in ga na skrivaj prodajali. Neke noči je šel tudi moj mož k njim po oves. Ko si je naložil vrečo v koš in si ga zadel na rame, mu je vreča padla nazaj. Hudo se je ustrašil, da ga je v temi zalotila straža in ga potegnila za koš. Ves trd od strahu se je ozrl in šele tedaj je opazil, kaj ga je prestrašilo. Odkar imamo mlin, je boljše. Otroci so tudi pridni. Vsi se trudijo da kaj zaslužijo in nama pomagajo. Sedem jih je sedaj doma. Stanka smo dali v Maribor v orglarsko šolo. Če sem bila kdaj bolna? Se ne spominjam. Kaj malega že. Le od lani mi je začel nagajati želodec.«
»Skrbi in materinske žrtve so Ministrovi mami zapustile na obrazu vidne sledove. A vselej, kadar ji otroci zapojejo, se ji razvedri lice. Kajti pevci so vsL In kaki pevci! Kadar zapojejo rečiški fantje, vedi Ministrov Francelj s svojim tenorjem. Ni težko uganiti, kaj si tedaj misli Ministrova mama. Oče Minister pa je nepoboljšljiv šaljivec. Ko ga je nekoč vprašal domači, kaplan, koliko je star njegov najmlajši, se mu je kratko odrezal:
»Tistega pa še ni, gospod kaplan.«
Treba se je posloviti. Ministrova mama nima časa. Zopet zapoje motika v njenih rokah. Bogve kolikokrat je v teta svojega življenja že zamahnila z njo. In vsak tak udarec je posvetila svojim štirinajstim otrokom Nase pri tem gotovo ni mislila.
Oskar Hndalez
šMm&u skensUu
Kako si ohraniš otrokovo ljubezen
IVoštevaj nasledil j« nasvete: Zdrav otrok težko miruje, zato n« zahtevaj, naj bo doma popolnoma miren in tih, ker mu boš oso vraži la dom.
Ne vpij nad njim: »Že spet m nisd očistil čevljev!« marveč mu pomagaj, da si jih lepo obriše, preden stopi ▼ hišo. Tako ga boš najprej navadila, da ne bo vstopal z umazanimi čevlju
Ko ga predstavljaš gostom, ne gonrori, da je sramežljiv, marveč ga prijateljsko po-trepljaj po ramenu.
Če je prevrnil kakšno TWBO sli razffl črnilo, ga ne kregaj, ker gotovo nd napravil tega namenoma.
Ne govori mu: »Nisi za nobeno rabo«, če ni prav opravi! tvojega naročila, marveč mu le reci »hvala« in pristavi: «drugič pa boljše opravi«.
Ne brani m« črtanja, kajti knjige so prvo, kar otrok resnično vzljubi. Ne obljubljaj mu ničesar, »če bo priden«, ker bo čutil, da to ni res. Ce se igra, mu ne skri-
vaj boljših igrač, češ da jih bo dobil ▼ nedeljo, ker mu s tem vzameš v&e veselje do igranja. Zlasti pa ne poskušaj citati pisma, ki ga je napisal svojemu prijatelju, razen če ti sam dovoli. Spomni se, da si tudi ti sama bila nekoč majhna in večkrat mu pripoveduj kaj iz svojih otroških let — kako si si strgala krilo, aih zagrešila kako drugo nerodnost. Tako mu boš postala najboljša prijateljica.
Morda si zelo žeffi drsalk« aH kako drago malenkost. Če le moreš, mu jo kupi in ga pri zajtrku preseneti z njo. Napravila ga boš neizmerno srečnega. Če ti kaj pripoveduje, ga poslušaj z vso pazljivostjo, kajti otroci imajo radi, da jih starejši poslušajo resno in z zanimanjem.
Če ga moraš peljati k zobnem« zdravnika, mu nikar ne govori: »Ne bo te bolelo«, marveč: »Malo korajže, pa bo vse prav!«
Nihče ni srečnejši od človeka, ki lahko reče: »Moja najboljša prijateljica mi je bila mati.«
Kakšne igračke bomo dali otrokom
Odgovor je enostaven: čim preprostejše. Otrok je skromen, vsako malenkost sprejme s hvaležnostjo. V vsem, kar ga obdaja, bo našel košček igračke.
Toda otrok v 20. stoletju se lahko pohvali, da so vse sodobne tehnične pridobitve v njegovi službi. Ljudje kar tekmujejo, kako bi mu nudili čim izb rane jše, dragocenejše, čim bolj komplicirane in drage igračke.
V igračkah se močno odraža miselnost in usmerjenost odraslih. Danes je ves svet v psihozi votine. Nič čudnega torej, da je ponekod osrednja igračka otročičkov do zob oborožen vojak in morilno orožje vseh vrat V velikih tovarnah izdelujejo dnevno tisoče tankov, bombnih letal, vojnih ladij. Prav takšna živahna vojna industrija — seveda v miniaturi — pa se razvija po to-
varnah igračk: vojna industrija za naše nadebudne sinčke.
Starši, ne pozabite, da je vsafca igračka, lei jo nudite svojemu otroku, odločilnega •pomena zanj. In ne pozabite tudi tega: otroku je treba dati čim enostavnejših, preprostejših igračk, ki imi bodo razumljive. Kaj pomaga lepa punčka s fino pričesko in z modnim krilcem, ko pa mu ga bo njena mala mamica kaj kmalu strgala iz gole radovednosti, da bi pogledala, kakšna je njena punčka pod krilcem. Kaj pomagajo dragocene igračke s kompliciranim mehanizmom, ko jim bo pa radoveden sinček kaj kmalu odprl drobovje in jih prikrojil po svoje.
Predvsem pa: od igračk, ki jih dajete otrokom, je v veliki meri odvisno, kakšnega sina in kakšno hčer boste imeli.
te razodeva
Tudi način, kako se sme ješ, izdaja tvoj značaj. Človek, ki se smeje z dolgim in bučnim »ha-has, je ponavadi uravnovešen in dobrodušen. Kratek in oster j*a* izdaja slab značaj, z guturalnim »a« pa se smejejo ljudje, ki so sanjači. Tisti, ki se ne morejo pohvaliti z močno voljo, se smejejo s *hi-hi« sarkastični ljudje pa s »he-he*. Urok »ho-ho* pa izraža dobro voljo ljubiteljev dobrega vina in veselih pesmi.
Dve krilatici gospe
*Naj te ne skrbi, kaj drugi mislijo ali govorijo o tebi!« je najboij pogosta krilatica gospe Rooseveltove.
In druga: »Osvobodi se večnega strahu tn spoznal boš pravo življenjsko radosti Nikoli ne boš mogel prav razviti svoje osebnosti, če si neprestano razbijaš glavo s tem, kakšne nevšečnosti te lahko doletijo. Če se ti je posrečilo skriti svoje skrbi, je tvoja bitka s strahom že napol dobljena. Če se pa lahko pokažeš hrabrega, si že hraberU
Praktična gospodinja
Mastna koža
Nič boäj ne kazi obraza kakor mastna
koža, ki se sveti že od daleč. Pozimi se to zlo še nekako prikrije s pomočjo pudra, ki pa poleti le malo pomaga. Izvrstno sredstvo proti tej nadlogi je četrt litra vode, v kateri si prekuhala bezgovo cvetje, ji dodala čajno žličko glicerina, noževo konico boraksa in četrt litra kafrine vode. Umi j si obraz z vročo vodo, ga mrzlo izplakni, nato pa ga natri z gorenjo mešanico in obriši z mehko brisačo. Prav tako izredno sredstvo proti mastmi koži je paradižnikov sok. l'usti ga deset minut na koži, potlej pa si jo izmij s toplo vodo in obriši.
Če imaš velike moj niče, uporabljaj parne kop sii, takoj po kopeli pa izmij obraz z mrzlo vedo.
Kislo mleko, citrona, sveži kuimarčm sok ali sok surovega krompirja izredno dobro delujejo na kožo, da postane gladka in sveža, treba je le, da se sok na koži posuši, žele nato ga izpereš z vodo.
Jajca kot zdravilo
Jajca nimajo samo v kuhinji vsestranske uporabe, temveč so v nekaterih slučajih tudi izborno zdravilo. Če smo n. pr-požrli ribjo kost, je treba takoj izpiti surovo jajce, ki bo kost splavilo s sabo. Be-Ijakovec je odlično zdravilo za opekline, pomešan s sladkorjem in limonovim sokom pa je odlično sredstvo proti hripa-vemu glasu, in sicer se jemlje po ena čajna žlička na uro. Nadalje je priporočljivo surovo jajce pomešano z vinom za ljudi, ki začno okrevati po kaki težki bolezni
in sploh za slabotne ljudi.
★
Svilene robce opereš. Namili jih suhe, samo milo nekoliko zmoči. Potem jih pre-mečkaj v mehki vodi, najbolje v deževnici, kateri si primešala nekoliko čistega špirita. Izplaikni takisto v mehki vodi. oz. deževnici, iztisni vodo, poleži robec med suhe
platnene kipe, da se svCa ne dotika svÖe ter po preteku čert ure zlikaj robec.
Rokavice iz pralnega u&nja (jelenje, srnine antilopne) osnažiš: Zmoči jih v mlačni vodi in jih na debelo namili. Take pusti 24 ur v skledi brez vode. Nato jih izpiraj v mlačni vodi tako dolgo, da so popolnoma či&ite. Ako niso čiste, jih izmova namili in pusti kakor prej spet 24 ur; nadalje postopaj kakor prvikrat Potem jih še enkrat namili, zvij jih trdo v platneno krpo. tako da krpa vsrka vlago; menjaj v presledkih krpo. Ko so rokavice napol suhe, jih posuši na zraiku, a ne pri peči. Še vlažnim daj pravo obliko s tem, da jih natakneš na roke.
Ako poči plinska cev, je treba takoj poklicati delavca iz plinarne. Dotlej pa pove-ži cev s krpo, ki si jo namočila v olje ali mast, da ti plin ne bo uhajal.
Da blazine ne propuščajo perja. Razpro-stri vrečo za blazino (inlet ali nanking) narobe po mizi ali jo natakni na likalno desko in jo drgni progo za progo z navadnim suhim milom. Obrni vreoo na lice in šele potem jo napolni s perjem.
Stekla od očal se ne oro&e, ako zmešaš nekoliko glicerina in mazavega mila, namaz eš s tem stekla in jih z usnjeno krpico do čistega izbrišeš.
Nalivno pero. Njegovo držalo Sisti samo s hladno vodo. Vroča voda ga napravi sivega in krhkega.
Povoščeno platno čedi samo z mlekom, nikoli z vodo. Na ta način se dalje ča&a ohrani.
Marmorne plošče umijemo s toplim lu-gom in obrišemo s flanelo. Ako je marmor zelo umazan, ga očistimo tako, da zmešamo gašeno apno z gosto milnico, da dobimo redko kašo. To kašo namažemo na marmor ter pustimo, da stoji na njem pol dneva. Potem odstranimo apno, izmijemo ploščo z mlačno vodo ter ga osušimo z volneno krpo.
Krompirjevi olupki in jajčne lupine so izborno sredstvo za umivanje umazanih steklenic.
Ivan čaka mamo
»Ivan, pridi sem!« KBče dekletce In se potuhnjeno smeje. Z njo vred se smeje vseh petero ali šeetero fantov in deklic, ki sede in čepe na klopi za dolgo golo mizo.
»Ivan, pridi sem!«
Toda Ivan ne sliši, da ga kHCeJo. Dekletce ga prime za roko in ga vleče k mizi-	~
»Glej Ivan, tvoja marna jé prišla!«
Tam stoji gospa v temnem plašču in se pogovarja s Cestito sestro. Otroci se pritajeno ©mehljajo. Ivan se molče Obrne in se znova vrne k oknu. Na dvorišču hlapec z bičem pretepa konja, ki ne moreta potegniti težkega voza. Ivan se spominja svojega gospodarja, ki je prav tako vpil nanj in ga pretepal, ko je bil še pri njem Nekoč je na paši izgubil dve ovci. Vedel je, kaj ga čaka. In... splazil se je na podstrešje, vzel izpod trama svetel deset-dinarski novec in pobegnil.
Teden dni ®e je potikal okoli, potem ga je ujel stražnik in poslali so ga v zavetišča Vprašali so ga po očetu in materi. Ivan še nikoli ni videa svojega očeta, ne matere. Otroci, ld so tu z njim ,imajo starše. — Eden ima očeta, drugi mater. Nekateri tudi oba: očeta in ma&rr. On pa uè tese* le gxp&ìaprfr-
Otroci pripovedujejo o svojih materah in očetih. In Ivan si je zaželel, da bi tudi on imel mamo. Izmišlja si cele povesti o svoji neznani mami. Vse se končajo enako: z mamo živita nekje v svetli sobi, marma se tako rada smeje in poje. Oba pojeta, se Igrata in lepo jima je. Njegova marna ni kakor ona mama, ki je udarila svoje dekletce, ko je v lepih belih čeveljčkih stopilo v blato. Tudi taka ni, kakor je mama male Tinice. Včeraj je prišla po njo in komaj sta stopili na cesto, že jo je začela lasatl
»Ali se nisi vedela izogniti policaju, ko si prodajala rože?« Ne, njegova mama... »Ivan, pridi sem! Tvoja mama je prišla!«
Ivan se ne gane. Ve, da ga le dražijo. Zlasti ta Minka, ki ima doma še osem bratcev in sestric in je hodila na ulico prosit, ko niso imeli kruha.
Otroci se smejejo. Bolj iz dolgočasja kakor iz zlobe. Toda Ivanu je danes že vsega preveč. Stisne se v kot in joče. V rokah mečka droban list časopisnega papirja, v katerem je neka dobrosrčna gospa prinesla otrokom potice.
stran
Slovenske pisateljice v Ameriki
Prebivalcem Clevelanda, tega daljnega ameriškega mesta, ni neznana slovenska govorica. Tam živi velik krog slovenskih družin, ki goje svojo materno besedo z vso ljubeznijo, kakršne je zmožen le Usti, ki ga je usoda zanesla med tuje ljudi, daleč od domovine, od prijateljev in rodne hiše.
Slovenci v Clevelanda imajo svojo čitalnico, v kateri ao zbrana tudi številna dela slovenskih pisateljic. Naš ameriški rojak J. Klančar je nedavno sestavil seznam vseh del slovenskih pisateljic, ki jih ima elevelandska čitalnica. To so dela: »Ruska moderna« — Minka Govekarjeva, »Spomini na Prešerna«, Ernestina Jelov-škova, »Pesmi« — Vida Jerajeva, »Bilko«, »Heiena«, »Kristusove legende« — Marija Kmetova, »Narodne pravljice ln legende«, »Pod mečem«, »Šopek samotarke« — Manica Komanova, » Am etri kan ci «, »Iz naših krajev«, »Njeno življenje«, »Vladka in Mitka« — Zofka Kvedrova, »Zbrani »piši« — Pavlina Pajkova, »Beatin dnevnik« — Lulza Pesjakova, »Poezije« — Ljudmila Poljanec, »Rdeči nageljčJd« — Marica Strnad-Cizerlj, Zbrano delo Josipine Tur-nograjske, »Pravljice« — Utva in Mira, »Mejaši« in »Pravljico« — lika Vaštetova.
Jedilni list
Kako bi kuhala, če ..,
PONEDELJEK. Obed: Z rumenjakom legirana sago-juha. Telečji frikando s svežim grahom in novim krompirjem Biškot-na rulada. — Večerja: Faširani goveji zrezki. Solata.
TOREK. Obed: Vrvice z omako od sočne pečenke. Sočna pečenka. Solata. Trijet. Večerja: špinača. Zakrknjena jajca.
SREDA. Obed: Na Juhi žemljevi krap-ki, nadevani z jetrnim nadevom. Garnira-na govedina z različnimi prikuhami: ko-lerabice, dušeno korenje, pražen krompir, redkvice. Zdrobov narastek z razredčeno marelično marmelado. — Večerja: Telečji ragù s svežim grahom. Solata.
ČETRTEK. Obed: Na juhi fritatni rezanci. Goveji tički v omaki. Dušen riž s svežim grahom črešnjev kuh. — Večerja: Možgani z jajcem. Beluši v solati.
PETEK. Obed: Grahova juha. Zakrknjena jajca v smetani. Osje gnezdo. — Večerja: Pečene skuše. Solata.
SOBOTA- Obed: Na juhi vraniCni pon-vičnik. Govedina z različnimi prikuhami: špinača, grah, pesa, krompirjev plré. Jabolčna pita. — Večerja: Rižoto z jagnje-tino.
NEDELJA. Obed: Na Juhi ocvrti bobW
z gnjatjo. Beluši z maslom. Ocvrte telečje ruladice s špinačo ln grahom Pofeze. Vinski šodo. — Večerja: Mrzla plošča. čaj. Čajno pecivo.
Kako moram kuhati, ker...
PONEDELJEK. Obed: Paradižnikova juha z rižem. Faširani goveji zrezki, špinača. — Večerja: Polentni praženec z ocvirki. Solata,
TOREK. Obed: Grahova juha. Golaž s krompirjem. — Večerja: špinačne omlete. Solata.
SREDA. Obed: Na juhi rezanci. Govedina s fižolico v omaki. — Večerja: Pražen krompir. Solata,
ČETRTEK. Obed: Golaž iz svinjine. Ajdovi žgancl — Večerja: Leča v omaki, žličniki.
PETEK. Obed: Fižolova juha s korenjem. Zdrobovi cmoki s sirom, prepečeni v prepraženih drobtinicah.— Večerja: Koruzni žganci z mlekom.
SOBOTA. Obed: Na juhi žemljevi emoč-ki. Govedina s praženim krompirjem in limonino omako. — Večerja: Pljučka v kisli omaki. Krompirjevi vložki.
NEDELJA. Obed: Na juhi fritatni rezanci. Nadevana telečja prša, garnirana s pečenim krompirčkom in svežim grahom. Sirov kolač iz kvasnega testa. — Večerja: Makaronovo meso. Solata.
Heeepti
čokoladni puding
10 dkg čokolatde zmehčaj na štedilniku s primerno količino mleka, da dobiš precej gostljato snov. Odstavi in mešaj, da se olhadi, dodaj 4 dkg presnega masla, 8 dkg sladkorja in 4 rumenjake. Nazadnje primešaj še sneg. od 4 beljakov. Zmes vloži v dobro s presnim maslom namazan pudingov model s pokrovom, ga zapri, pa latita j v sopari 1 uro. Kuhanega in nekoliko ohlajenega zvrni na krožnik in obloži ob robu s stepeno sladko smetano.
Krompirjeva polenta
! kg krompirjev skuhaj, olupi in pretlači dodaj približno pol kg moke, 2 žlici parmezana. 5 dkg presnega masla, 2 jajci in soL Dobro pogneti in naredi štruco, jo zavij v moker prtič in kuhaj v slanem kropu pol ure. Kuhano zreži na primerne rezine, polagaj na pogret oval, potresi s parmezanom in zabeli s presnim maslom in drobtinami .
Varšavska torta
Vmešaj 14 dikg presnega masla, 3 rumenjake, 7 dkg sladkorja. Ko se speni, dodaj 7 dkg neoLupljenih, zmletih mandljev, 14 dkg make in limonine lupinice. Vloži v tortni model in daj v pečico. Medtem ko se peče, stepi iz treh beljakov sneg, med katerega stepi 2 žlici sladkorja ter stepaj toliko časa, da se zgosti, kakor led. Potem pa dodaj še eno pest zmletih madljev in 1 žlico moke. Skoro pečeno torto namazi z marelično marmelado, nato pa namazi še pripravljeni sneg z mandlji, postavi spet v pečico in speci popolnoma.
Gospodinjske modrosti
Mauk o moderni prehrani priporoča
mnogo zelenjave, sočivja, surove in kuhane solate in obilo sadja, jajca, manj moč- i
«tfA jedi, mafifahn flkfls» flflmmfonfr JUr 1
Poslužfte se rdečfla za ustnice samo enkrat dnevno. •.
bledim, nagubanim ln debelim ustnicam recite sa vedno »zbogami« »K3SSTFTX« pomešan, a kremo pronta« v sestavi z rdečilom »GUITARE«, ki Je zaradi tega neizbrisen ln brez sledov. Drži se na ustnicah ves dan, kljub Jelu, pijači, plavanju ln drugim kontaktom Poskusite š« danes rdečilo »GUITARE«, pa se boste prepričali, kako ae ta razlikuje od običajnih rdečJ, napravljenih po starih tonnulah. Ugotovili boste, da se izvrstno lepi ln da se « lahkoto namaže. Videli boste, kako so prekrasne nianse, v katerih obstoji to rdečilo; teh 16 nlans. Jamčimo Vam za uspeh a v primeru nezadovoljstva Vam vrnemo Vaše Izdatke. RdečUo »GUITARE« ee dobiva v vseh strokovnih trgovinah po naslednjih cenah: Din 48.—, 24,— ln 16.—: poskusni ^mad, zadosten za enomesečno rabo, stane Din 9— Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: L j ude vit __Schön, Zagreb, Jelačlčev trg 1-
mesto svinjske masti, premo maslo ln olje.
Malo ali nič mesa.
Gospodinja pomni: Izbira in priprava
hrane je zelo važna. Važna zato, ker je od nje odvisno zdravje in dobro ali slabo razpoloženje tvoje družine.
V kuhinji predvsem pazi na snago. Posode v kateri se začne luščiti lošč, ne uporabljaj za pripravo živil. Ostankov od jedi ne hrani v aluminjasti posodi, ampak v lončenii ali porcelanasti.
Jajca ubijaj vedno z enim mahom z ostrino noža in pazi, da ne pride drobec lupine med jed, ker ta lahko povzroči
vnetje slepiča, prsr tako kakor drobec tašča od posode.
V malaričnih pokrajinah se priporoča pri kuhi zvišana poraba paprike.
Prerezana dtran se v poletnem časa hitro pokvari, ker doM plesen. To preprečiš, da ohraniš prerezano limono za na-daljno porabo Se po nekoliko dneh. če jo na prerezani strani povezneš na kozarec ki ga napolniš prej do polovice s kisom.
Gorčico ohraniš svežo, če naliješ nanjo nekoliko kisa, da je površina gorčice z njim pokrita. Kadar zo potrebuješ kis prej odlij, površino zravnaj ln zopet zali j.
Moda za starejše gospe
Po pravici velja letošnja moda za najbolj mladostno modo zadnjih desetih let. Njena kratka, široka krila, tesno se prilegajoči životici, zabavno okrasje, vesele barve, koketni klobučki vihrajoči pajčo-lani — vse to daje ženskim postavam čar deviške razgibanosti in lahkotnosti Toda nova moda je vzbudila mnogo vznemirjenja in tudi odpora pri tistih ki nimajo več svežega obraza dvajsetletnega dekleta niti mladostno Vitkega pasu in ki so se vselej rade oblačile »po modi«, čutijo se zapostavljene, kajti niti pomisliti ne morejo, da bi se mogle pokazati svojim znancem v širokem in kratkem krilu balerine.


In vendar padajo po krivem očitki po novi modi, da skrbi samo za mlade. Moda je letos v vseh svojih podrobnostih in tudi v krojih novih oblek tako raznofstran-ska in tako bogata zanimivih in okusnih domislekov, da lahko vsaka dama najde v modnih zbirkah prav tisto, kar odgovarja njenim letom in njeni postavi Seveda morajo starejše dame prepustiti mladim vsa izredno kratka in široka krila, obrobljena z volani in podložena s spodnjimi krili. Toda lahko zvončasto krilo si lahko privošči tudi starejša gospa, prav tako krilo s poredkoma vstavljenimi, nagubanimi deli Starejši gospé se lepo poda dra-piran život, svež, eerpentinasto krojen podbradnik, lepi, široki reverji, dolg niz gumbov ki ji podaljša postavo. Kratka, ravna jopica in ohlapen ne prekratek bolero, prideta posebno prav tistim ki hočejo skriti širino svojim bokov ali pasu. Dostikrat zadostuje samo malenkost — malo več zmernosti v širini krila in v okrasju, —■ da izpremenimo ljubek mladostni model v okusno obleko starejše dame. Tudi o novih impriméjih je treba povedati, da so s svojimi drobnimi vzorci in temnimi barvami tako diskretni, da se podajo starejšim gospem prav tako lepo, kakor mladim damam.
Na naši skici vidite lahko obleko iz takšnega droihnovzončattega, temnomodnega impriméja. Obleka ima pri starejših go-speh tako priljubljeno, postrani zapeto »plaščno« Obliko in je prevezana z ozkim pasom, ki je postrani 25a vezan v majhno pentljo. Na tej obleki učinkuje posebno sveže pokončno prišit, nabran volan, iz belega organdija, okrogli gumbi ao prevlečeni z impriméjem (1. skica).
Krilo naslednje obleke je razšli Jenu po novi modi: z vstavljenimi, trikotnimi go-detjl ki pa 6© zmerno krojeni ter učinkuje zato vsa obleka j ako decentno. Vložek pod vratom, ki ga oibdajajo podolgovati ozki reverji, je iz bele svile ln je okrašen z belo pentljo (2. skica).
Imenitno se podajo starejšim damam letos modemi kompleti itz impriméja z dolgim, ohlapnim paletojetm, kakor ga, predočuje naša skica. Paletot je navadno ravno in ohlapno krojen ter i Trm, male zar-vihane reverje. Izdelamo ga v dolžini obleke ali nekoliko krajšega, v tako rraml sedem osminski dolžini (S. skica).
Obleko Iz impriméja lahko «predaj n&-0*UDXI gtft» GA »lesu*» A> jgoftoifeeJB
jth spodaj raapueämo, ne da fcd J!h zalik».
le. Za starejšo damo je posebno primeren lahno drapiran život, kakor ga vidite na naši skici, ker uspešno zakrije vse nedo statke postave (4.skica).
i v^u>yV£—-
PQHUASA VEDNO NAJNOVEJßE,.
Na zadnjem mestu naše skice pa vam pokažemo prekrasen, eleganten kostum, ki bo v njena vsaka starejša dama učinkovala posebno elegantno, črno, ne prekratko krilo je na obeh straneh drobno plisi-rano, dočim je črno-belo progasta jopica povsem gladko in ^klasično» krojena. Bluza iz bele svile ima obliko malega telovnika ter Je po vsej dolžini zapeta z drobnimi gumibki iz istega tvoriva (zadnja skica).
P&9z&r> !
Darmol, sredstvo za odvajanja sa testo potvarja. Radi tega
E azite pri nakupu, da nosi vsa-a fableta besedo Darmol in zarezo v obliki 6ke T. Zahtevajte samo originalni Darmol«
_ 10SES»
Nazobčane vzorčaste obleke
Leto® so poleg drugih v modi tnefi zobčana krila, pa tudi nekatere nove ob* leike je opremila moda s tem starim lit vedno ljubkim okrasjem. Na mnogih ira» prime oblekah vidimo nazobčana sedla, te-pod katerih je obleka nabrana v drobna gube. Naaobčami mamšeti na kratkih: ro-kav&dh in istotako nazobčani ovratniki izpopolnjujejo potem, mladostni tfdeg tafe»
v Evropi
Velik razmah belega plemena - Razmerje med Slovani, Germani in Romani - Upadek Francozov - Slovanska kri poživlja tuje
bo številčno stanje 1. I960.
Devetnajsti vek pomeni za belo pleme razdobje silovitega razmaha, kakršnega doslej ni mogla zabeležiti svetovna zgodovina. Belci so v tem času dosegli stopnjo
svoje največje plodnosti.
Vzrok temu so zboljšane življenjske in osobito zdravstvene prilike v Evropi. Tudi dvajseti vek poteka v znamenju množitve belcev, le da se je največja plodnost pokazala na vzhodu naše ceiine, kamor tudi polagoma, toda z neizprosno doslednostjo prehaja težišče belega plemena.
V začetku 19. veka je bilo razmerje med Germani, Romani in Slovani naslednje: 59 : 63 : 65 milijonov. Slovani so že tedaj imeli
relativno večino
v prebivalstvu Evrope, toda ta večina ni mogla priti do vidnejšega izraza, ker razen Rusije in Poljske ni bilo nobene druge svobodne slovanske države. Poleg tega je Poljska bila na robu propada svoje stoletne državnosti, Rusija pa zaradi svoje reakcionarne notranje uredbe ni mogla uspešno tekmovati z Germani in Romani.
Zaradi te politične slabosti slovanskega živi ja je bilo težišče evropskega dogajanja na zapadu naše celine. V tem razdobju se je razigrala velika
populacijska bitka
med Nemci in Francozi, ki se je končala tudi z vojaškim porazom Francozov pri ■Sedanti, kot neizogibno posledico številčnega upadka Galcev. Nemška porodna .številka dosega rekordno višino in ima l^.-i tem velik pomen brezobzirna germa-nizacija poljskega življa, ki je nemški 'industriji in rudnikom dobavljal stotisoče
delavskega proletariata.
Ta poljski priliv v nemška industrijska
središča se je do malega ponemčil in znatno podprl življenjsko silo nemškega naroda. Ob boku Nemčije je poslovala Avstrija kot ponemčevalno velepodjetje. Industrija Sudetov in mesto Dunaj sta požirala na tisoče češkega življa, dočim smo Slovenci dobavljali svojo silo nemški industriji Avstrije ter posveževali
s svojo krvjo
izumirajoče nemško meščanstvo. Koroško in štajersko nemštvo je napredovalo izključno zaradi raznarodovanja naših ljudi. Veliko vlogo je pri tem igrala avstrijska civilna in vojaška uprava, ki sta bili popolnoma v službi ponemčevanja. Habsburška monarhija je z uspehom vršila svojo nalogo raznarodovanja in prirodni prirastek slovanskih narodov je po pretežnem delu množil nemške in madžarske vrste.
Vkljub vsemu temu pa je slovanski živel j
rastel iz leta v leto
ter je na najboljšem potu, da že v par desetletjih doseže absolutno večino prebivalstva v Evropi. Dasi je v populacijski bitki Francija podlegla Nemčiji in se je Italija močno približala svoji latinski sestri, se je vendar že pred svetovno vojno kazalo, da je pravi zmagovalec v tej tekmi biološke sile raznih narodov
nekdo drugi.
Od vsakih 1000 evropskega prebivalstva je odpadalo
1. 1801 1. 1905 1. 1936 na Anglijo	93 105	89
na Francijo	158	94	79
na Rusijo	200 285 328
na Nemčijo	160 145 127
Ogromni porast ruskega prebivalstva se razvidi iz gornje tabele, še bolj pa to dejstvo podčrtava primer z Nemčijo. Evropska Rusija je imela 1. 1800 šele 39 milijonov ljudi, Nemčija pa nad 24 milijonov. Sto let kasneje (1900) jih ima Rusija že
110 milijonov,
Nemčija pa 56 milijonov, danes pa stoji 173 milijonov prebivalcev vse Rusije, nasproti 80 milijonom Nemčije pred priklo-pitvijo Avstrije in Češke. Razumljiv je tedaj vzdih nekega vplivnega Nemca, ki je še pred letom dni nagovarjal angleškega lorda Londonderryja na vojno proti Rusiji: »Cez trideset let bo že prepozno, ker bo
večina Evrope že slovanska.
Vrhutega smo mi na upadku, slovansko pleme pa še vedno raste.«
Da se Nemci zavedajo pomembnosti ta-
kega razvoja v bližnji bodočnosti, dokazuje n. pr delo znanega nemškega statistika prof. F. Burgdörferja, ki ugotavlja premaknitev težišča v Evropi: »Zapadna, srednja in severna Evropa je že stopila v znamenje populacijskega zaostajanja. Juž-noromanski, osobito pa vzhodnoevropski narodi pa so nasprotno v dobi
silnega porasta.
Od L 1930. do 1960. so pričakuje še prirastek okoli 100 milijonov. Od teh bo odpadlo 80 milijonov na vzhodno slovanske narode, dočim bodo romanski in germanski narodi deležni na tem prirastku le s kakimi 10 milijoni. Tako bo L 1960. od predvidoma 600 milijonov Evropcev odpadlo na Slovane
preko 300 milijonov ljudi,
na romanske in germanske narode pa komaj po 150 milijonov. V številkah se oči-tuje ta premaknitev težišča z zapada na vzhod Evrope takole:
1.1800. L1910. L1930. 1.1960. milj. °/o milj. •/• milj. «/o milj. °/o Germani 59,31 152,34 144,30 160,30 Romani 63,33 108,24 121,24 133,22 Slovani 65,34 187,41 226,45 303,51 Danes je pritisk populacije v Nemčiji in Italiji največji, je pa vsaj za Nemčijo nekoliko umeten, ker vidimo, da se Nemci ne samo ne izseljujejo, marveč rabijo celo doma na tisoče in tisoče
tujih delavcev,
ki nadomeščajo v poljedelstvu one delovne roke, ki se danes porabljajo v drugih odsekih narodne delavnosti. Vendar je populacijska tekma obeh držav že izgubljena, kar se vidi iz starostne sestave ljudskih množic, osobito v Nemčiji, kjer je največji izpadek ravno pri letnikih, ki bodo v letih 1950—60
nosilci vsega javnega življenja.
S priklopitvijo Avstrije in sudetskega ozemlja se je Nemčija pač številčno oja-čila, populacijsko pa sta ti dve pokrajini obremenili nemško statistiko, ker je znano, da sta imeli najnižji prirodni prirastek in najmanjšo porodno številko v Evropi.
Rada bi postala moški.


za staro železo
Dve lokomotivi, trideset vagonov — in še tračnice
povrhu !
Neko majhno mesto v Rumuniji je imelo zadnjih trideset let priključek na br-zo progo Bukarešta—Jassy v obliki lokalne železnice, ki je merila v dolžino štirideset kilometrov in je v ostalem prav dobro izpolnjevala svojo nalogo. Pred devetimi meseci pa je županu mesteca šinilo v možgane, da se je lokalna železnica preživela. v resnici pa je bilo drugače. Gospod župan je prišel na psa, ker so mu njegove galantne pustolovščine posušile jnošnjiček. v tej stiski se je porodila v županovi glavi misel, da bi se utegnil njegov žep okrepiti s prodajo lokalne želez, ilice.
Misel je dozorela v dejanje, župan je s pomočjo diveh mestnih svetnikov ciklenil pogodbo z nekim železni na r jem, kateremu je prodal dve lokomotivi in trideset vagonov — za staro železo. Ostali občinski svetniki so zijali, ko so to izvedeli, toda
župan jim je dopovedoval, da se lokalna železnica ne izplača več, ker bi bilo zaradi njenega vzdrževanja treba povišati občinske dajatve. S terni argumenti je še nekako prepričal občinske svetovalce, da je železnica tako pasivna in da je bilo treba /okalno progo opustiti.
Prišlo pa je še nekaj hujšega, županu ie je čez nekaj časa videlo potrebno,, da ei bilo dobro vnovčiti tudi tračnice opuščene železniške proge. Začel se je glede prodaje tračnic pogajati z železničarjem, toda tukaj je posegla vmes rcika državne oblasti. Občinski svetniki so s.e zaradi županovega postopanja pritožili na ministrstvo, ki je odredilo preiskavo. In glej: sleparija je prišla na dan v celoti, župana in njegova dva pomagača so zaiprli in vsi trije pridejo pred državno sodišče, kjer te bedo morali zagovarjati zaradi sleparske prilastitve občinskega denarja.
Holandski, angleški in ameriški tehniki so si zastavili vprašanje, kakšen bo obraz sveta danes čez sto let.
Odgovorili so, da se svet v sto letih ne bo posebno spremenil in da spremembe, kolikor jih bo, ne bodo večje od sprememb, ki jih je svet doživel med leti 1880 in 1939. 'To pa zategadelj, ker bo svet v naslednjih sto letih navezan na iste vire energije kakor je danes.
Petrolej bo po vsej priliki izčrpan že v petdesetih letih. V tem času pa bo predelovanje premoga doseglo takšno stopnjo, da bodo nova odkritja popolnoma nadomestila petrolej. Premogovni rudniki na svetu ne bodo izčrpani še najmanj tisoč let. Reke pa bodo čez sto let dajale mnogo več električne energije, ker bodo njih sile boljše izrabljene kakor so danes.
„Saj ne bo živela..
»Saj ne bo več dolgo živela...» so izjavili zdravniki in so zmajevali s svojimi sivolasimi in modrimi glavami. Dvajsetletno dekle, ki je sitalo pred njimi, je nedvomno trpelo na težki tuberkulozi, ki se po človeški sodbi ni dala več izlečiti.
To je bilo natančno letos pred osemdesetimi leti. Pred dnevi pa je mladenka, ki I so ji že v njenem dvajsetem letu napovedali smrt, obhajala pri najboljših telesnih in duševnih močeh svojo stoletnico. To je bilo v Ancyju sur Mo&elle v Franciji.
Lev (svojemu tovarišu) : »Nu, kaj ničem te trqcce imenitno zdresira.l?«
(»Ric et Rac«),
Trezni angleški mornarji
Neka statistika britsike vojne mornarice ugotavlja, da je 72 tisoč ali 60 odstotkov angleških mornarjev trezvenjakov — dokler opravljajo službo na ladji. Edina pijača, ki jo srkajo med službo na odprtem morju, je citronov sok s sikromnim pridat-kom ruma.
Ta abstinenca pa stane vodstvo angleške vojne mornarice težke denarje. Lansko leto so n. pr. na ta račun izdali 90 tisoč funtov več, kakor bi simeli znašati izdatki za ta patrošek. Če bi bili mornarji namesto citronovega soka pili rum. bi se dala ta vsota prihraniti.
Pošten grog stane n. pr. samo tri četrtine pennyja, mornar, ki se odpove allkoholu, pa prejme posebno nagrado, ki znaša tri pence dnevno. Ta nagrada služi siamo za odvračanje mornarjev od pijače. Dve tretjini mornarjev rajše vzame tri pence na dan in ne pije alkohola. Izplačevanje te nagrade znese na koncu prav čedno vsoto.
Kljub temu so Angleži zadovoljni, da je tako in ne drugače. In končno: kadar pristane angleška ladja v pristanišču, nihče ne brani mornarjem iti na kopno, kjer si lahko privoščijo vsega, v prvi vrsti alkohola. Žglanjekuharji torej zaradi abstinence angleških mornarjev ne bodo propadli.
INSEAIKAJTE V „JUTRU"!
IZREKI O 2ENSKAH
Kadar se ženska lepotiči, pomeni to namig, da se ji moški lahko približa.
Vsake ženske napake je kriv ženin.
Ženska vidi globoko, moški pa dalefi. Moškemu pomeni svet srce, ženski pa je srce svet.
Moški je delavnik, ženska je praznik.
Čimbolj študiraš žensko, tem manj Jo razumeš...
in nosila vojaško suknjo — Zgodba 19 letne francoske
pevke
Državni prezident Francije je pred kratkim dobil na svojo uradno mizo nenavadno prošnjo. Devotinajstletna francoska pevka Raymonde-Mauricette Latourjeva prosi najvišjega predstavnika Francije, naj izpo-s'.uje pri civilnem sodišču, da jo izbrišejo iz imenika za ženske in jo uvrste v seznam za moške. Prošnja je podprta z mnogimi zdravniškimi prilogami in izjavami.
Mlada Raymonds se jo dala že pred leti preiskati od zdravniških strokovnjakov, ki so potrdili, da se spreminja iz ženske v moškega. Toda zakon jc zakon in.ta je tudi v Franciji neizprosen. Medtem ko so zdravniški izvedenci izjavljali, da je Raymonds moški, je upravna in pravna ofolast ostala pri tem, da je pevka ženska. Ih ker velja pravo več nego medicina, je ostalo pri starem navzlic vsem zdravniškim spričevalom ...
Raymonda-Mauricette Latourjeva se zaradi tega čuti silno nesrečno in je sklenila v svoji zadevi apelirati na vrhovnega državnega poglavarja. V svoji vlogi navaja, da se je že v mladih letih navduševala z tehniko. Njen značaj ni niti najmanj podoben ženski, temveč moäkemu. Od štirinajstega Leta dalje pozdravlja, znance m pr-jatelje na cesti s snemanjem klobuka. Kljub temu jo imajo za žensko.
Bližnja prihodnost obeta Ravmondi marsikatero iznenadenje. V teku dveh let jo bodo zdravniki operirali, seveda pod pogojem, če pristane državni prezident na to, da se po operaciji popravi v matični knjigi, da je Ray monda moški, ne pa ženska. Kot moški pa se bo morala Raymonds podvreči uradni preiskavi in bo morala odslužiti kadrski rok. Pravijo, da se že zdaj veseli nositi puško...
Petorčlce v avdijenei
Otrokom so zlasti ugajali zlati gumbi, našivi in kolajne na admiralski uniformi angleškega kralja
Angleški listi VeCike Britanije, Kanade in Amerike so bili prošli torek polni novic in vesti o sprejemu kanadskih petorčic pri angleški kraljevi dvojici. Ženeva, svetovna napetost, Gdansk in koridor, vse je stopilo v ozadje, v prvi vrsti zanimanja so stale sestrice Dionnejeve in njihova avdijenca.
Slednja je potekla res nad vse ljubko in srečno, dasi se je zgodilo marsikaj, kar ni bilo v skladu s predpisi in določili strogega ceremoniala. Punčke so bile predstavljene angleškemu kralju in kraljici v naslednji
Tako mine
slava sveta . •.
V	avgustu 1936. je zapustil ameriški črnec Jesse Owens berlinski športni stadion kot trikratni zmagovalec na olimpijadi. Bil je najhitrejši človek na svetu in nihče ga ni mogel prekositi.
1937. je postal Owens profesijonal. Meril se je z dirkalnim konjem in hrtom v teku ter je tudi drugače zaslužil kopo denarja.
1938. se je Owens uvistil med milijone tistih, o katerih slavi ne izgubljajo ljudje niti besedice več.
V	letošnjem maju pa je predlagal Jesse Owens v Clevelandu, Ohio, naj ga sodišče proglasi za bankrotnega, ker ne more poravnati svojih denarnih obveznosti. Siromašen je kakor še nikoli v življenju.
Nekaj pa mu vendarle ostane navzlic vsej revščini: tri zlate kolajne od olimpijskih iger v L 1936. Toda z njimi se ne more nasititi...
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ombe, ki ne zadenejo
Izkustva iz japonsko-kitajske vojne
Moderna vojna znanost beleži že mnogo ugotovitev o razočaranjih, ki so jih dosegli napadalci, ko so metali bombe iz zraka bodisi na sovražne armade ali na objekte, kiso jih želeli pogoditi. Britska sekcija an-glesko-kitajske železnice med Hongkongom in Kantonom pravkar objavija svoje zadevno poročilo in prihaja do naslednjih zaključkov:
V devetih mesecih vojne do zavzetja Kantona so Japonci sistematično in brezobzirno bombardirali železniško progo Hong-kong.Kanton z letali iz zraka Toda navzlic temu, da niso imeli Kitajci skoro nobene obrambe pred takšnimi napadi — razpolagali niso ne z letali, ne s protiletalskimi topovi — je od vsakih sto odvrženih bomb učinkovalo komaj 17.
Japonci so napadli postojanke kitajske vojske 167 krat. Skupaj se je udeležilo teh napadov 718 letal, ki so vrgla 1490 bomb. Statistični podatki so zelo natančni. Navzlic temu pa je bila železniška zveza Hongkong-Kanton zaradi vseh teh napadov prekinjena samo deset dni.
Izkustva z japonskimi napadi torej potrjujejo naziranje, da letalski napadi bistveno ne morejo škodovati železniškim progam. Kažejo pa nekaj drugega — to, da škodujejo bombardiranja vojaških objektov v vojni ne tistim, ki so jim namenjena, t. j. vojskam, temveč pobijanju nedolžnega prebivalstva, a še to samo tedaj, če ni zadostno preskrbljeno za protiletalsko obrambo.
Tajna poroka
z mrtvo žensko
ZabSoda imo vitega Američana — Papiga v grobnici
Tožba, ki jo je naperil neki grobar proti pokopališki upravi cerkve sv. Trojice v Mil-waukeeju, ker ga je bila odpustila brez odpovednega roka in mu ni hotela plačevati starostne rente, je odkrila med drugim zablodo nekega bogatega Američana.
Anthony Hawthome, eden izmed najbogatejših Mihvaukeečanov, je bil po večletnem srečnem zakonu izgubil svojo ženo Florence. Tri dni je bila bolna in čeprav so se okrog nje trudile najboljše medicinske kapacitete, je umrla.
Dva dni je sedel milijonar, ne da bi jedel ali spal, ob svoji delovni mizi in strmel v praznino. Potem je dal truplo ljubljene žene bal za mira t i in položiti v stekleno krsto. To krsto so postavili v njegovo sobo, ki jo je dal prevleči s črnim blagom in v kateri na bilo druge opreme razen stola, v katerem je milijonar presedel vse dneve, z očmi uprtimi v lepo obličje pokojnice, kakor da upa, da jo more oživeti.
Po osmih dneh so Hawtäiornea zapustili vsi služabniki. Milijonarju je bilo to vseeno. Sam je šel odpirat, če je prišel kakšen obisk. Nekega dne je prišel policijski uradnik. Pogovor s tem gospodom je bil kratek, a je Hawthornea spravil v še večji obup. Policijski uradnik je prinesel oblastveno zapoved, da je treba pokojnico pokorpa-tL
Hawthorne je uradnika spremil do vrat, nato je hišo zabarikadiral in ni dal nikomur več noter. Toda že po nekoliko dneh se jo ta boj proti oblastvenim poveljem odločil proti njemu. Policisti so s silo vdirli v hišo in odnesli truplo na pokopališče. Hawthornea pa so zaradi besnosti spravili v neki sanatorij. Bivanje v zdravilišču je učinkovalo nanj na videz ugodno, postal je
miren, priznal je, da ni ravnal prav in po štirih tednih so ga izpustili.
Štirinajst mesecev pozneje se je morala uprava pokopališča pri cerkvi sv. Trojice pob a vi ti z neprijetno zgodbo. Grobar, 78-Ietni Mac Jepherson, je imel ni pokopališču mrtveca, o katerem ni noben človek ničesar vedel. Način, kako je priznal to stvar, je zadostoval, da so ga takoj odpustili. Uprava je določila komisijo, ki je zadevo preiskala. Šlo je za mavzolej družine Haw-thorneove, v katerem je po grobarjevem priznanju ležal neznani mrtvec.
Sredi okrogle zgradbe, ki je dobivala svetlobo le skozi nekoliko barvnih šip, je stala na lesenem podstavku steklena krsta, v nji pa truplo mlade ženske. Ob steni je stalo preprosto ležišče in na njegovih razmetanih odejah je ležalo truplo moža. Vsepovsod so bila raztresena načeta ročna dela in stvari, ki so pripadle očitno ženski. V nekem kotu je bil velika kletka 6 papigo, edinim živim bitjem v tem prostoru smrti. Bilo jo grozotno slišati, ko je ponavljala s hrešče-čim glasom besede »Florence« in »My dear Anthony«.
Stari grobar je končno priznal, da je hotel Anthony Hawthome iz prevelike ljubezni do mrtve žene bivati s papigo na vsak način v mavzoleju. Plačal mu je takoj 5000 dolarjev in je s tem kmalu stri odpor revnega gróharja, ki jo čudaku potem vsak dan ob mraku prinašal potrebni živež, štirinajst mesecev je šlo vse v redu, tujec ni nikoli zapustil mavzoleja, v katerem ga je sedaj nenadno zadela smrt S to grobar ni računal, saj si ni mogel misliti, da bi krepak mož v srednjih letih ne preživel 78Iet-nega starca, in tako je prišla vsa stvar končno na dan.
vrsti: Ivona, Marija, Cecilija, Aneta in Emilija. Zadnja, kot najbolj samostojna izmed petorčic je prisila na vrsto poslednja, kajti zanjo so se bali, da se gotovo ne bo držala reda in bi tudi svoje sestrice spravila v nered.
Prva je pristopila h kraljevi dvojici naj-krotkejša sestrica Ivona. Nekolikokrat se je prav dovršeno poklonila, nato pa je šla naravnost proti kralju in mu podala svojo malo ročico, ki jo je kralj dolgo podržail v svojih rokah. Alari ja je graciozno dvignila krilce in »e prav lepo poklonila kraljici po vseh pravilih dvorne umetnosti. Zato pa je Cecilija v hipu pozabila vsa pravila etikete. Stek'a je h kraljici, jo objela in jo začela poljubovati. Tudi Aneta in Emilija sta vnesli svojo osebne noto v to srečanje. Brez posebnih ceremonij sta poljubili kraljico na obe lici.
eralgen-Ag,g.zla.a bfskpz unr'hwy rdgov na
Kralj je bil v uniformi admirala. Zlati gumbi in zlati našivi ter redovi so posebno ugajali Ivoni in Mariji. Obtipavali sta zlasti kolajne in v navdušenju vzklikali: »To je res lepo!«
Avdijenca je trajala pol ure. tedaj znatno več, kakor dovoli čas a\dijence, kadar kak poslanik izroča sveje poverilne listine. Prisostvovala sta ji tudi roditelja, ki jima je kraljica čestitala na tako prelestnih otro-kih.
1-* pomlad — nova obleka !
Elegantne, moderne vzorce kvalitetnega blaga za obleke ln površnike dobavlja po nizki ceni tvrdka
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA O. 7.
Moška in deška konfekcija vedno v zalogi. Na željo prvovrstna izdelava po meri v lastnem modnem salonu.
a^e^iTd^TTE
Georges Clemenceau je 1. 1906. postal notranji minister, želel se je prepričati na lastne oči, kako je z uradniki pri delu in je v ta namen obi-ikal urade notranjega ministrstva v spremstvu kabinetnega šefa.
Bilo je ob desetih predpoldne, torej ne ravno prezgedaj, ko sta stopila s šefom kabineta v prvo pisarno. Zevajoča praznina! Tudi v drugi sobi ni bilo še nobenega uradnika. Tako sta hodila Clemenceau in šef kabineta iz sobe v eobo in sta naposled prišla v pisarno, kjer sta le našla uradnika. Toda ta je imel zajtrk pred sabo na mizi in je spal z glavo na rekah, šefa kabineta je pogled na spečega uradnika razsrdil, da je hotel dejansko napasti za spane ta. toda Clemenceau mu je to zabranil, rekoč:
»Nikarite se ga dotakniti, sicer nam Se ta edini — pobegne!«
Zaradi te inšpekcije je dal Clemenceau v svojstvu notranjega ministra v vseh uradih natopiti naslednje obvestilo;
>Go=pode uradmdke naprošam, da ne zapuščajo uradov še preden so nastopili službo.«
+
Angleški raziskovalec Južnega tečaja Robert Falcon Scott je prišel 1. 1911 k Lloydu Georgen s prošnjo za podporo odprave na Južni tečaj. Lloyd George je postopal kakor se je tisti čas spodobilo liberalnemu politiku. Poslal je Scota k nekemu zek> imo-vitemu veleposestniku, članu konservativne stranke ki je imel tri velike strasti: lov, zanimanje za raziskovanje tečajnih ozemelj in mržnjo proti liberalni stranki.
Scott se je naslednji dan zopet oglasil pri Lloydu Georgeu in ko ga je ta pobaral, če je kaj dosegel, mu je odvrnil:
»Na roko mi je izplačal tisoč funtov. Če se mi posreči, da ga pregovorim za udeležbo na moji ekspediciji. dobim gotovo še 50 tisoč funtov, a če uredim stvari tako, da lahko ostane na Južnem tečaju, podedujem po njem cel milijon ..«
VSAK DAN ENA
iJÄlfiÜE
»Da, da prijatelj, zdaj ste zopet shujšali za nekaj kilogramov. Se malo, pa se botete lahko obrnili na tehtnici ia sami prečitali lastno težo!«
(»Ric et Rac«)
Na pariš
Pogled po svetovni prestolnici
Med pariške znamenitosti socfi gotovo tudi njegov vel esejem, Foire de Paria, U vsako leto ,v drugI polovici maja odpira svoje duri prodajalcem in kupcem z vsega »veta, kar na eplošno zadovoljstvo vrši že nad trideset let. Po Obsežnosti, po številu razstavi jalcev, po raznovrstnosti in kakovosti blaga ter po vsestranskih stikih ga štejejo med največjo tovrstne gospodarske manifestacije. Ko je dve desetletji stalno menjal svoje mesto in je nekaj časa bil tudi na Ghamp-de-Marsu, kjer je predlanskim bila svetovna razstava, je sedaj že deset let ustaljen na Ju-gozapadmi periferiji mesta, pri Porte de Versailles-u,na valovitem področju nekda^ njih utrdb. Od širokega vhoda, ki je okrašen z dvema pilonoma, visokima 30 m, se odpira lep pogled po glavni aleji čez moni imen t alno stopnišče do vinskih salonov na drugem koncu velesejma. Od glavne aleje se razstavni prostor širi levo ln spredaj na višjem okolišu, desno pa na nižjem, kaj vse leži v pogozdenem parku. Najbolj reprezentativna zgradba je Palais de Congrés z ogromno restavracijo. Poleg upravnih zgradb je posebna zgradba za pošto in rdeči križ. S stalnim razširjenjem je letos dosegel prostor 400 tisoč štirijaških metrov, od katerih je že dobra četrtina pokrita z osmimi ogromnimi palačami in drugimi stalnimi stavba^ mi. število razstavljalcev raste od leta do leta in je že doseglo 8.500. Inozemski razstavi jalci so iz 35 držav, in so zastopani bodisi posamezno, bodisi v 12 službenih, kolektivnih oddelkih svojih držauv.
Bogastvo francoskega gospodarstva
Znano je, da je Pariz stalno mesto raznih razstav in .sejmov, a kljub temu si je pariški velesejem priboril prvo mesto med vsemi drugimi številnimi velesejmi Francije. V času stalnega napredka v vseh panogah blaga in potrebe po vsestranski reklami so velesejmi posebno koristni, in so zlasti taki svetovnega pomena, kakršen je pariški. Tukaj vidite res »le der-n:er cri« vsega, kar je ustvarjala industrijska sposobnost. Porebno letošnji velesejem je pokazal pomemben napredek na vseh tehničnih področjih, zlasti kar se tiče znamenitih »articles de Pari«, znanih in cenjenih po vsem svetu, ker so pravi izraz francoskega duha na gospodarskem področju. Posebni veliki oddelki razmeščeni v ogromnih palačah morajo nai-avnost miponirati vsakemu obiskovalcu.
Oddelek sloveče francoske prehranbene industrije je tako velik, da je že Pam podoben mestnemu okraju. Tukaj vidite vse dobrote, ki so prinesle francoski kuhinji svetovni sloves. Menda nikjer na svetu nimate takih specialitet in takih sladokuscev. In vse te dobrote so povrhu še razmeroma poceni. Saloni svetovno znanih francoskih vin in šampanjcev so edinstvena manifestacija na svetu, saj je Francija največja pridelovalka vina. Najboljša f ran coska vina in šampanjci eo tudi zelo poceni; čim pa prestopijo mejo, jih skoraj ni mogoče več plačati.
Tudi oddelek za stavbin-tvo je sezidal že celo mestno četrt. Tukaj vidite celo vr. sto modelov rodbinskih hiš do že solidno sezidanih poslopij, ki sluzjo za vzor Bogata razstava pohištva predstavlja najlepšo zbirko, ki se lahko vidi v Evropi. Naposled <?e lesketa s posebnim bleskom gradiozna francoska tehnika s svojimi oddelki: elektriciteta. mehanika, livarstvo, material javnih del. acetilen, stroji-orodje, tiskarnarstvo, radio, nožarstvo, hidrotera. pija, centralna kurjava, moderni urad, kinematografija, izdelovanje pletenin, tkanje, klobučarstvo. oblačilna stroka, umetni dragulji, industrija umetnin, razsvetljava, dekorativna umetnost, vlivanje, zlatarstvo, igrače, igre. šport, higiena, poljedelski stroji, regionalni produkti itd. Ta razstava pokriva skoraj 20 ha v poslopjih ali pod milim nebom. Znamenitost zase je tudi salon iznaj-Jb. v katerem se najnovejši izumi komaj borijo za priznanje v svetu. Na pariškem velesejmu vidite, da Francija ni samo dežela luksuza in turizma, temveč tudi dela in napredka. Tukaj kupujejo največ Zapadna in Severna Evropa. zlasti Švica. Belgija, Velika Britanija, Nizozemska, švedska, potem tudi Nemčija. Vzhodna Evropa pa bolj malo. živahna je tudi trgovina z Levantom in z vso Ameriko. Več ko polovica razstavljalcev je iz samega Pariza in iz dveh ekolišnih departmanov. ostali departmam in kolonije so zastopani z 35%, inozemstvo pa z 10%.
Prekomorska Francija in Inozemstvo
Posebno zanimiva za obiskovalca je raizstava »La France d" Outre-Mer«, ki je nekaka razstava kolonijalnega gospodarstva v malem. Na prvi pogled vidite ogromni pomen francoskega kolonialnega imperija, ki je 70 krat večji od materinske države in ji lahko dobavlja v©e suro-
i, Id m> tute weSBoega pomena v mirnem in vojnem času. Tukaj vidite nazorno, kako rastejo tooäonäalcd pridelki v naravi Vse je zastopano a svojim najboljšim : afriško podaljšanje Francije, . AlžLr, protektorski deželi Maroko tn Tunis, nadalje široka področja franeoteke zapadne in ekvatorialne Afrike, Madagaskar, In-dokina in vse ostale manjše kolonije, kakor tudi mandatni področji Kamenin ta Togo. Vse dobite tukaj: kavo, čaj, kakav, riž, bombaž, kavčuk, ananas, kokos, pa». proge kokos, svilo, krofeodilske ta tigro-v« tooSe, poganjke toteme, dragocenosti, Blonovo kost in še karkoBL
Poučne tn zanimive ao twfl razstave
ljudske umetnosti in turizma raznih držav. Posebno je bogata raizstava Nizozemske in Nizozemske Indije, ▼ kateri je zlasti vzorno urejena propaganda turizma. Veliki malajski otoki so razstavili svojo eksotično umetnost Tudi sicer majhna kneževina Luxembourg je znala pritegniti nase pozornost Parižanov. Japonska industrija, ki je že postala resen tekmec evropske je tudi dobro zastopana. Argentina propa gira ■svoje izborne sadje, Švica in Belgija seveda turizem. Poljska, švedska in Finska svoje narodne posebnosti. Od jugovzhodnih držav je zastopana samo Romunija, ki je znala v Parizu dobro namestiti svoje vezenine. Jugoslavija je med razstavljalci več ko skromno zastopana. Zato so pa tembolj podčrtali obisk ministra g. Tomiča, ker je prvi jugoslovanski trgovinski minister, ki je službeno obi-
sejmu
Skal pariški velesejem. Izrazil je upanje v poglobitev jugoslovansko-francoskih trgovskih odnošajev. Do te poglobitve bo nedvomno prišlo na podlagi nove pogodbe. ki s svojimi preferencami predvideva v našo korist znatno aktivno bilanco, katero bomo uporabili za ponovno ureditev službe naših posojil v Franciji. Največja težava pri zboljšanj« naših trgovinskih odnošajev s Francijo j e dejstvo, ki ga včasih pri na® pozabijo, da je Francija, za razliko od naših dveh velikih sosedov, tudi agrarna država (50%) in je v njej ravno poljedelstvo močno zaščiteno. Povrh tega so vsi francoski poljedelski pridelki cenejši kakor pri nas. Zato so nam Francozi napravili z novo trgovsko pogodbo veliko uslugo. Drugače imamo v Parizu lepo urejeno podružnico »Putnika*, blizu opere, v najstrožjem sredlšftu mesta. V svojih izložbah propagira zlasti Slovenijo in Dalmacijo. ZeQo so v Parizu priljubljene naše cigarete Drina in Vardar, na katere vas opozarjajo tudi številne svetlobne reklame. To pa je tudi vse, kar je v trgovskem pogledu od nas na sonaj vidnega v Parizu.
„Cité des affaires*
Na veleeejrrra je tudi bogata razstava fraasoockega tortam^ oteraßena ■ jibkiW. oo prekrasnih posnetkov in prospektov. Is Pariza se organizirajo ttifi hi manjSi
teleti ▼ vse mogoče kraje sveta za razmeroma skromen denar. Trefoa sj je ogledati to razstavo, da spoznate, koliko pri rodnih krasot krije Francija doma in v svojih kolonijah. Tudi franco ka železnice nudijo vel.ke popuste ob vsaki priliki, ki rastejo do 75o/o. Prosvetno ministrstvo, oddelek za telesno vzgojo naroda, je priredilo tudi posebno razstavo z namenom smotrne propagande športa v širokih slojih naroda. Izven velikih razstavnih palač zlasti zanimive številne reklamne zgradbe vseh mogočih oblik velikih francoskih tvrdk in ob tej priliki se je uveljavila vsa iznajdljivost francoskega reklamnega duha. ki je sicer v Parizu močno omejen s splošno prepovedjo afiširanja. da se ne bi kvarilo starinsko lice mesta. Za večjo udobnost obiskovalcev krožijo po razstavnem prostoru posebna električna vozila.
Povprečni obisk pariških veleseimov je dva milijona ljudi. Promet okrog je fantastično razgiban in večji kakor okrog opere. Vsako leto počasti velesejem s svojim obiskom tudi predsednik francoske republike in trgovinski ministri raznih držav. Doslej je odlikovanih s posebno ve-lesejm-sko medaljo že okrog 1300 velikih francoskih tvrdk, ki že deset let brez prekinitve razstavljajo. Seveda veseliönega prostora ni, ker je to ves Pariz Parižki velesejem je postal neobhoden posredovalec med francoskimi in inozemskimi prodajalci in kupci, splošno priznani >Cité dea affaires«. Kosem ga v osmih urah v hìItH gneči komaj bežno preletel, sem se öfeto raodbft spomnil našega prijetnega domačega ▼eiesejma v Tivoliju, ki vam v gtofl smotrnosti poč nodi v malem to, kar jtttoo tukaj) * «ökean.
O. A.
Oddelek, hi je vedno najbolj obiskan • • «
Dve leti sem zaman skušai doseči za navdušenega Nimroda tolikanj zaželeno redko lovsko trofejo — malega petelina ali ruševca. Pravijo, da gre v tretje rado.
Prvič sem se letos napotil na prijazno Mozirsko planino zgolj zaradi tega, da sem se na lastne oči prepričal o staležu teh prečudnih in navihanih gorskih trubadurjev, drugič, ko je šlo že zares, mi je nakano docela onemogočil vrhovni vreme-nar, ki je baš tisto jutro odprl vse svoje pipe, da je lilo kakor iz škafa; vmes pa ledeni piš in gosta megla, da smo zašli-Morali bi priti na Ovčjo loko v zaklonišče. Ali naš dični in vrli lovski čuvaj Janez je na moje in na mojih dveh lovskih prijateljev velikansko začudenje v gosti megli izgubil orientacijo in tako se je zgodilo, da smo bili le za dober streljaj od cilja, ki ga pa vzlic vsem naporom nismo mogli doseči. Vrnili smo se do kože premočeni v planinsko postojanko, kjer smo v toplo zakurjeni veliki izbi in ob vročem čaju za silo ogreli premrle ude.
Dva druga petelinarja. ki sta prišla na cilj, sta bila tisto viharno in ledeno jutro priči prekrasnim prizorom iz življenja malih petelinov. Do strela pa ni prišel nobeden.
Službena dolžnost me je v nedeljo klicala v dolino, sicer bi se ne bil vrnil, marveč pričakal prihodnjega jutra, ki je po vseh znakih sodeč obetalo biti krasno pomladansko jutro — najidealnejše za petelinji lov.
Čuvaj Janez je bil zaradi tega močno užaloščen, takisto pa tudi oba ostala paznika, Nande in Franc. Že naslednje dopoldne se je oglasil v dolini pri meni Janez in nji pripovedoval tako navdušene reči o vztrajnem jutrnjem pihanju in gru-lenju ruševcev, da je odločitev v meni takoj padla. Obljubil sem mu, da pridem zvečer v prijazno lovsko kočo — last mo-zirske lovske družbe.
Z dobrim prijateljem Poldetom sva krenila ob pol petih popoldne na pot. Po
I slabi uri hoda sva prispela v prijazni
Smihel k nad vse gostoljubnemu tovari-I šu Stanetu in vedno smehljajoči se tova-rišici Lojzki. Ob živahnem kramljanju ter okusni in izdatni južini je kaj kmalu minila ura. Na dehtečo pokrajino, s cvetjem obsuto, je legal prvi mrak, ko sva se poslovila od prijaznih gostiteljev, oprtala nahrbtnika in puški ter v spremstvu čuvaja Nandeta krenila proti planini. Pri Jesovniku sva se razstala, želeč drug drugemu dober pogled. Polde si je izbral za izhodno točko planinsko kočo na Golteh, jaz lovsko kočo na Konečki planini.
Mrak je že trdno legel na zemljo, ko sva se pozdravila z vedno šegavim očetom Goltnikom, pravo planinsko grčo in zadnjim kmetom pred vhodom v planino. Zadnji planinski kosi so se spreletavali po obširni, napol ozeleneli senožeti tik ob robu temnih gozdov in se z značilnim in prikupnim petjem poslavljali od toplega sončnega prvega majskega dne.
Gozd me je objel z vsem svojim veličastnim razkošjem. Seiest mladih bukovih listov, šepet vitkih smrek in zelenečih mecesnov ob luninem svitu te vsega omami in prevzame.
Po dokaj naporni hoji sem obstal tik nad strmo, z belim gruščem zasuto drčo in se zamaknil v osvetljeno, prelestno majsko noč. Proti vzhodu Šaleška, proti jugovzhodu prekrasna Savinjska dolina. Razkošno je razsvetljena velenjska elektrarna. Na levi pod menoj sredi črnih lis se svetlika zdravilišče Topolšica, nekoliko niže ponosni Šoštanj, po Savinjski dolini pa se vidno odraža daleč tja do St. Petra kakor biserni trak od blede lune osvetljena bistra Savinja. Daleč v ozadju pa je videti visoko pod nebo sij razsvetljene savinjske metropole Celja. Očarujoč pogled, ki vpliva na samotnega potnika, hribolazca in lovca nad vse močno.
Se bi bil užival opojnost te čudovite slike, da me ni vzdramil iz zamaknjenosti sumljiv šumot spodaj pod menoj. Tri skočne srnice so pravkar prečkale drčo in se izgubile bržkone na bližnjo poseko mu-lit zelenečo sladko travo. Krasno doživetje!
Ali je čuvaj Janez že v koči? Oknicl sta priprti, vse je tako tiho. Pritisk na kljuko in vrata se vdajo. Iz koče šinejo žarki petrolejke. Janez je tu v vlogi kuharja. Caj je pripravljen, prijetna toplota me opaja.
Po večerji pogovor o lovu, o srnah, gamsih, velikih in malih petelinih, belih zajcih, kotornah, kunah. Ura je že deseta. Čudovito hiti čas. Z Janezom leževa na gornji pograd. Se nekaj vprašanj ob ugasli petrolejki, in prijetna pesem goreče pečke naju zaziblje v globok sen.
Ob dveh zjutraj Janez že zopet kuri in pristavlja za čaj. Prekratka je bila noč.
Zunaj je nebo zastrto s sivimi visokimi oblaki. Po prekrasni lunini noči tako čemerno jutro!
Pot naju vodi po neprestrmlh posekah in drčah vedno više, dokler ne dospeva do rastišča. V zaklonu je na moč udobno. Požirek žganja tako blagodejno vpliva na splošno počutje.
Ali glej! Na vzhodu nebo že žari. Dolg rdečkah pramen se je nenadoma pojavil
na obzorju. V napetem pričakovanju se oglasi prvi ptiček — kos je. Zadnji se odpravlja k počitku, prvi s pesmijo pozdravlja porajajoče se pomladno jutro. Za njim se oglasi drugi, tretji, deseti... Nepozabni trenutki...
Janez me potihoma vpraša, če sem slišal.
»Kaj?«
»He, malega,« de moj zvesti spremljevalec.
Ničesar nisem slišal. Je menda le nekoliko prizadejala moj dober sluh lanska operacija na srednjem ušesu .
Ponovno sva se spogledala ...
Da, sedaj sem natanko slišal: »Cuuššš ..« in zopet znova in znova...
Napeto pričakovanje je za hip pretrgal strel, prihajajoč iz kakih 500 m oddaljenega Posraneka zgoraj nad nama.
Sentana reč! Moj predragi prijatelj Polde ga je že. Joj, ko bi ga še sv. Hubert meni naklonil. Ali kaj je to? Strel ni bil ponovljen. Ob razstanku sva se bila domenila, da bova drug drugega obvestila o uspehu na ta način, da bo prvemu strelu sledil takoj drugi... Torej zgrešen! Mogoče, saj je bilo še mračno...
Pihanje mojega ljubljenca je bilo medtem že bližje. Tudi Janez zapiha.
»Frrrr-klop» in že je bil tu, tako blizu nekje, da mi je začelo srce strašansko
nabijati. Togotno nekajkrat zapiha ln za-gruii. Iz nasprotnega brega prifrči v tem trenutku drugi — oni starec, ki ne trpi v tem delu revirja nobenega tekmeca
Treščila sta skupaj. Pretep, tleskanje s perutnicami, ali daljava, ta daljava! S šibrami je strel nemogoč, s kroglo tvegan-Zdaj odletita na bližnjo ; ravno« in pihata in gruiita, vmes pa je slišati kokanje zaljubljenih kur: »Khe, khe, khe .. .«.
O sv. Hubert! Kako si trd in neizprosen!
Spet odletita v spremstvu ljubic niadol. nekam, kdo ve, kam ...
Se vztrajava v zaklonu in ura bo kmalu pet. Ne bo jih več nazaj. »Greva Janez,« spregovorim. Nižje doli na desni zaslišiva vztràjno grulenje. Iščeva kritja. Previdno leževa v pravo smer, včasih kar po štirih.
Spet strel — tam nekje na O j strem vrhu, potem pa nič več. Ali ga je Polde ponovno zgrešil?
Naglih korakov se bližava pojočemu trubadurju, ki mora biti že na mecesnu ali pa na bližnji Jerebji peči.
Zdajci sfrči izza bližnjega ruševja kura, venomer ponavljajoč svoj »khe, khe ..« in takoj za njo jo ucvre vročekrvni ljubimec ...
Kaj sedaj? Vse tiho. Le ptički žgole tn se vesele božjega jutra.
Janez je žalosten. Tako rad bi mi pomagal, a nima moči. Toliko noči je že prečul, tolikokrat prelazil vse te »hrib re*, peči in kozje steze, pa nič ...
Po kratkem premoru se spustiva v strm breg, da bi nemara odondot slišala tolikanj mikavno pesem in doživela morda še kaj lepšega...
Nisva še bila prav na grebenu, ko nama udari v ušesa grulenje to pihanje kar dveh zaljubljenih tekmecev.
Na drugi strani svet strmo pada proti Praprotni dragi Tod bo treba. Goste smreke omogočajo zalazovanje. Kritja dovolj. In potem naprej. Janez je vedno pred menoj. Sokolje oči ima in izvrsten aluh.
Zdajci <*>stane in že ležL Z roko kaža navzdol, oči mu žare, upehan je. Previdno prilezem, drsajoč se po »spoštljivi pedagoški«, k njemu. Oprezno dvigam glavo. Da, zdaj ga vidim. Na vrhu smreke sedi, se šopiri in gruli, ne meneč se za nevarnost. Kakih 200 m na levo in više pfba in gruli drugi.
Mogoč je le strel s kroglo. Za Sbre }■ mnogo predaleč. V meni kri stoprav valovi. Naslona ni nikjer. Oklevam. Janez venomer tiho pripominja: »Umirite se-čakajte!«
Medtem, ko se pripravljam, odfrči v desno in sede na konec veje še golega me-cesna. Razdražen je.
Nepozabna slika. Sonce baš leze Izza obzorja in ožarja planino tako prelestno lepo, da pozabljam na lovsko strast. Petelin na mecesnu pa gruli in piha, se šopiri, klanja in se obrača zdaj sem zdaj tja Ali lovska strast se povrne. Ocenjujeva razdaljo. Kakih 100 korakov bo. Za kroglo prav primeren strel.
Pripravljeno puško naslonim na bližnjo smrekovo vejo. Precej sem umirjen. Natančno pomerim in ukrivim kazalec. Toda strel ne odjekne. Naboj bo gluh. Hitro ga zamenjam z drugim in ko zapiram puško, je vendarle slišati rahel tresk. Trubadur odleti na sosednjo smreko in takoj zopet odfrči dalje.
Konec lepih upov, ura pa je že pol šestih.
Po nekaj skokih sva v senci temnih smrek. Cisto blizu gruli, ali zagledati ga ne moreva. Puška je pripravljena za streL Za trenutek preneha, toda takoj spet ostro zapiha in še zasmeje se.
Srce močno udarja, oči previdno motre vso okolico, a zaman. Ne moreva ga zagledati. Oni spodaj mora biti do skrajnosti razdražen. Strastno piha in kliče na boj.
Kaj bo, če se mu odzove ta tukaj?
Zdajci prifrči oni iz Praprotne drage ta na moje veliko presenečenje sede na vrh bližnje smreke. Že je tudi puška pri licu-Rezek strel odjekne. Trubadur omahne. Janez je že pod smreko, jaz za njim. Tik ob majhni umazani krpi snega leži. Iz glave se mu cedi topla kri. Janez ga spoštljivo dvigne, utrga smrekovo vejico, kane nanjo nekaj kapelj krvi in mi jo ponudi. Ko je zataknjena za klobukom, zavriskam, da odmeva tja do Kramarce in Smrekovca. Pri Briožnikovih pod Smrekovcem zavriska domači sin, pri Zlebskem stanu nekdo drugi. Kdo bi bil To? Nemara sta prijatelj Polde in paznik Nande. Da, res sta. Z naglimi koraki se nama bližata. In vesela sta.
Poldetu žare oči. Ponosno nosi kapitalnega ruševca. Krepko si stisneva desnici. Čuvaja storita isto. Veselita se z nama.
Na poti v dolino nas spremlja ognjevit razgovor o nepopisno lepih doživetjih.
P. D.
tekme
Danes in jutri od 15.30 dalje na igrišču ob Tyrsevi cesti
Prva dva para: Maribor — reprezentanca Ljubljane, Rapid (Gradec) — Ljubljana. — V ponedeljek bosta igrala najprej oba premaganca, nato pa oba zmagovalca — Pokal za zmagovalca je daroval predsednik LNP dr. J. Kosti
Graška reprezentanca, ki nastopi pod imenom Rapida, bo odigrala danes prvo tekmo proti našemu ligašu. Tako bo že današnji dan turnirja nudil zanimivo borbo. Pravimo borbo zato, ker lahko smatramo binkoštni turnir za neke vrste prvenstveno tekmovanje, saj je za zmagovalca določeno lepo darilo. O inozemskih gostih vemo, da so lepo razviti igralci, ki igrajo zelo požrtvovalno, so borbeni in obvladajo v dovoljni meri tehnično znanje. Zato bo moral naš ligaš vložiti v igro vse znanje, pa tudi precejšnjo dozo volje in borbenosti, če bo hotel iziti kot zmagovalec.
Ena j storica podsaveznega prvaka bo zadela danes ob reprezentanco ljubljanskih prvorazrednih klubov. Tudi Mariborčani ne bodo imeli lahkega dela in nas morebitna zmaga reprezentance ne sme iznenaditi.
Res je sicer, da je moštvo Maribora sedaj v izvrstni kondiciji, toda tud<i izbranci se ne bodo dali tako zlahka ukloniti. Tako nam bo tudi ta tekma nudila prav gotovo zanimivo in napeto borbo.
Tekme se bodo odigrale v normalnem času t. j. po 2 krat 45 minut. V primeru neodločenega izida bo žreb določil zmagovalca..
Igralo se bo ob vsakem vremenu na igrišču ob Tyrsevi cesti.
če bi se katerakoli današnja tekma končala neodločeno, «e bo igralo 2x15 minutno podaljšanje; če bi tudi tedaj ostalo
brez odločitve, bo zmagovalca določil žreb. ★
pokala za zmagOvalca binkoštnega nogometnega turnirja sta razstavljena v izložbenem o^nu slaščičarne Petriček na Aleksandrovi cesti.

Pred plavalno sezono
. Ilirija m pojde v nacionalno ligo
Plavalna ekipa ljubljanske Ilirije letos iz finančnih in športnih razlogov ne bo nastopala v tekmah nacionalne lige — Kako misli z delom in sporedom?
Kakor smo pred dnevi že zabeležili v tej rubriki, je ljubljanska Ilirija letos odpovedala sodelovanje v tako imenovanem plavalnem tekmovanju klubov nacionalne lige, v katero so bili po sklepu zadnjega občnega zbora JPS razen nje določeni še trije obmorski klubi, in sicer sušaška Viktorija, splitski Jadran in dubrovniški Jug. Ta svoj sklep je klub na dan 13. t. m. sporočil vsem omenjenim klubom in tudi savezu v daljšem pismu, v katerem pravi med drugim, da si ne more zasigurati finančnih sredstev za to sodelovanje, tem manj pa še za penale, ki so jih klubi medsebojno dolžni plačati, če bi katerikoli izmed njih v teku tekmovanja ne mogel nastopiti. Dalje naglaša Ilirija, da onemogoča njeno sodelovanje tudi okolnost, da cela vrsta njenih najboljših plavalcev in plavačic zaradi študija. vojaške službe 'in podobnega ne bo mogla biti klubu na razpolago za serijo tekem, ki bi jih bilo treba absolvirati v letošnji sezoni.
Kaj plavijo o tem drugi ?
Razumljivo je, da ta odločitev enega najmočnejših plavalnih klubov v državi ni mogla ostati brez odmeva pri JNS niti pri klubih, ki so dozdaj imeli v njem močnega nasprotnika. Prve glasove o stališču, ki ga zavzemajo glede tega v Zagrebu, smo zasledili te dni v »Ilustrovanih sportskih novostih« in »Hrvatskem dnevniku«. V »Sportskih« je v obliki intervjuva izšla iz ust saveznega tehničnega referenta naslednja izjava:
»Nastale so nove težave. Slišal sem, da je plavalna sekcija enega najboljših iäanovi JPS ljubljanske Ilirije zašla v krizo, ki egreža tudi dogovorjeni pogon nacionalne plavalne lige. Ker je vsa konstrukcija lige sestavljena iz štirih nasprotnikov, bi začasni umik liirije imel za posledico trobo-je samo obmorskih ligašev iz Sušaka, Splita in Dubrovnika, toda to ni ono, kar smo zamišljali, ko smo želeli, da se v tej konkurenci najde res najboljši plavalni klub Jugoslavije. Ilirija navaja dva glavna vzroka, Iii mu otežkočata sodelovanje v ligi. To so posledice lanskih sporov med nekaterimi plavalci in upravo, deloma pa derfrrne težave, ki onemogočajo Iliriji, da bi začeli ligaško prvenstvo s serijo potovanj od 7. do 17. julija v Sušak, Split in Dubrovnik. Za to 10-dnevno potovanje za 20 tekmovalcev in tekmovalk do Dubrovnika in nazaj bi bilo treba v začetku sezone okoli 25.000 din. Od kod?...
Kaj Ilirija misli namesto sodelovanja v ligi, ni znano. Upam, da se bo kijub izgubi dr. Wilfana, Wernerjeve, Cererja in Ziherla pobrigala, da ne bo izgubila stika s silnim tempom, v katerem se razvijajo ostala plavalna središča, predvsem Zagreb in Beo grad ter razna mesta v Vojvodini.«
Obširen članek, ki ni napisan ravno z razumevanjem razmer, deloma pa tudi precej neobjektivno, je odsotnosti Ilirije pri tekmah v plavalni ligi posvetil »Hrvatski dnevnik«, ki piše med drugim takole:
»Z izstopom ljubljanske Ilirije je odprto vprašanje, ali se more Ilirija še dalje smatrati kot ligaški klub ali ne? Po eni verziji je logično, da klub, če ne sodeluje v ligi, avtomatično izpade iz nje ter bi imel pravico boriti se za vstop v ligo po propozicijah, ki veljajo za vse ostale neli-gaške klube, če pa se smatra, da je ljubljanska Ilirija bila na letnem občnem zboru imenovana in določena kot ligaški klub, s svojim sedanjim nastopom v pokrajinskem prvenstvu ( s svojo ligaško ekipo) ne more in ne sme onemogočati ostalim klubom vstopa v ligo, ki so po sklepu občnega zbora vse svoje delo osredotočili tako, da dosežejo enakopravno in vsaj deloma izenačeno borbo za vstop v ligo...
Ilirija si ie s svojevoljnim izstopom onemogočila za letos kakršenkoli nastop v prvenstvenih tekmovanjih.«
Kaj pravi o tem Ilirija ?
Ker so vsa ta vprašanja življenjskega pomena za obstoj in razvoj plavalne sekcije SK Ilirije, smo se glede njih obrnili na odločilne klubove funkcionarje, ki so nam svoje stališče obrazložili v glavnem takole:	„ .
Ilirija se strinja z onimi, ki naglašajo koristne strani novoga načina tekmovanja po klubih v nacionalni ligi in pokrajinah, vendar pa letos iz nepremostljivih finančnih in tehtnih športnih razlogov ne more sodelovati v tem tekmovanju. Tekme po tem sistemu so bile letos šele ustanovljene. Po sklepu občnega zbora so bili kot ligaški klubi določeni razen Ilirije še Viktorija, Jadran in Jug, ki pa so vsi po sklepih istega foruma imeli še do 15. t. m. možnost izjaviti, ali bodo sodelovali v ligi ali ne. Ilirija se je držala tega roka in pravočasno odpovedala svojo udeležbo iz prej omenjenih razlogov. Izven dvoma pa je4 da
bo Ilirija, ki zdaj v ligi ne bo sodelovala, nastopila v pokrajinskem (zapadnem) prvenstvu, ker ji to nalaga disciplina kot članu JPS.
V	ostalem pa obsega letošnji delovni načrt njene plavalne sekcije mimo prvenstvenih nastopov predvsem dve glavni nalogi, in sicer formiranje nove juniorske ekipe kot podlaga za temeljito poživljenje sekcije in pa ohranitev forme onih seniorjev — državnih reprozentantov, brez katerih JPS ne more sestaviti nobene popolne reprezentance. Za dosego teh dveh glavnih ciljev si je Ilirija preskrbela novega trenerja v osebi Madžara Köstnerja, ki bo še v teh dnevih nastopil svoje mesto.
Športni spored plavalne ekipe SK Ilirije zaradi nesodelovanja v nacionalni ligi, skoraj ne bo okrnjen, bo pa zato izvedljiv z mnogo manjšimi stroški in prav tako privlačno kakor je bil ostala leta. Ilirija namerava poslati svojo ekipo na pokrajinsko prvenstvo, dalje močno juniorsko ekipo na državno prvenstvo v Hercegnovi in pa ohraniti na sporedu prijateljska mednarodna srečanja s Triestino in Fiumano, ki so bila po dosedanjih izkustvih za naš plavalni sport v vseh pogledih najbolj povolj-na. Po vsem tem letošnja plavalna sezona za Ilirijo in njene prijatelje v nastopajoči sezoni ne bo mnogo zaostajala za lansko.
Iz gornjega se vidi, da Ilirija s tem, da je morala odpovedati sodelovanje v ligi, ni nehala misliti na vse, kar bo v korist vsega jugoslovenskega plavalnega sporta. Zato ni prav, če nekateri gledajo na njene sklepe kakor bi se bila kar tako in ne v svojo škodo izločila iz lige ter ne bi bila že dozdaj z največjimi žrtvami postavila neporušljive temelje za razvoj plavalnega sporta v vsem severnem delu naše države.
V nekaf vrstah
Občni zbor JASO
Dne 19. t. m. je bil občni zbor »Jugoslovanske akademske smučarske organizacije«. številna udeležba članstva na občnem zboru je pokazala, kako veliko je zanimanje naših akademikov za smučarski sport; temu se pa končno ni čuditi, saj je sigurno vsak drug akademik tudi navdušen smučar, ki mu je akademsko društvo pač najprikladnejši športni klub. V seznamu članstva JASO najdemo mnoga znana imena našega sporta, in trdno smo prepričani, da bodo tudi nekatera doslej še neznana imena v bodoči sezoni napisana na diplome. Tovariš Fux Miran in njegov odbor, kateremu gre polno priznanje za delo v preteklem letu, je društvene posle predal v roke novemu odboru, ki se je sestavil takole:
predsednik: Šalamun Boian, podpredsednik: dr. Ferenčak Aleksander, tajnik I.: Vodnik Srečko, tajnik n.: Mravljak Tatjana, blagajnik: Nagy Viktor, tehnični referent: Ferjančič Drago, gospodar: Linhart Božo, odbornik: Lenart Franko, nadzorni odbor: Fux Miran, Reicher Saša, Fr-lan Marko.
še glede prvaka v trboveljski skupini
Prejeli smo in objavljamo;
Glede na članek v »Jutru« št. 121 z dne 26- t. m. v športni rubriki pod naslovom; »Kdo je prvak v Zasavju« Vas prosimo, da objavite naslednje:
Obžalujemo pomoto, ki je nastala pri LNP z objavo v »Službenem Vestniku«, da je prvak v trboveljski skupini SK Litija in prijateljskem klubu Dasku k doseženemu uspehu iskreno čestitamo.
Viteški športnik priznava - sicer, da je napaka nastala pri LNP, vendar hoče SK Litijo okititi s pavovim perjem.
Pojasnjujemo, da je tajnik uprave SK Litije reklamiral napako pri LNP in odklanjamo nerealno prvenstvo v športni borbi v prepričanju, da bo naše nogometno moštvo pod vzornim vodstvom načelnika sekcije in trenerja gda. Avgusta špata napredovalo v započetem tempu.
Uprava SK Litije
Kolesarska dirka okoli Srbije
V	četrti etapi te 1100 km dolge dirke, ki je v četrtek vodila najdalj, od Skoplja do Niša in na kateri so se morali vozači boriti z velikimi ovirami na cesti, je pokazala prvo vidnejšo premoč domačih ležencev. Na cilju v Nišu so zasedli prvih pet mest sami Jugosloveni, in sicer kot prvi Prosinek s časom 7:05:30, ki mu slede Grgac z enakim časom, nato pa Lav-rih s 7:09, Pokupec s 7:10 in Peternel z enakim časom, šele šesto mesto je zasedel najboljši Rumun Tudose s časom 7:13:40.
V	skupnem plasmaju je ostal na čelu naš nedosegljivi Prosinek § časom 24:52
22, nato pa slede — prvi najboljši je skoraj 15 minut za njim — Grgac s 25:06:43, Tudose 25:14:10, Lavrih 25:17:13, Pokupec 25:22:37, Peternel 25:32:56, Jon Capu (R) 25:38:01 itd. Naš Peternel se torej lepo pomika v ospredje.
Dirka se je včeraj nadaljevala od Niša do Kragujevca in se bo danes v dopoldanskih urah končala na igrišču Jugoslavije v Beogradu.
Binkoštne športne proslave
Letošnje binkoštne praznike je cela vrsta klubov izrabila za proslavo raznih jubilejev. Tako proslavlja beograjska Jugoslavija 25 letnico obstoja že ves minuli teden z raznimi športnimi prireditvami, danes pa bo zaključila proslavo z velikim nogometnim sporedom, na katerem bo razen domačina igral tudi BSK in nemško moštvo iz Hannovra.
V Zagrebu slavijo 20-letnico železničarji, ki so za privlačnost sporeda povabili v goste razen Gradjanskega tudi dunajsko Vienno.
Na Sušaku bo velik nogometni turnir v znamenju jubilejnih svečanosti tamkajšnjega Orijenta (25 letnica), na katerem bodo razen slavlienca igrali še Hašk iz Zagreba in Hajduk iz Splita in Grion iz Pu-lja.	1
30 let obstoja bodo v teh dneh proslavljali tudi Varaždinci s svojim Varaždinskim SK, na katerem bodo nastopila vsa domača športna društva.
Dirka za veliko nagrado Jugoslavije
bo 11. junija na krožni progi okoli Sv. Nedelje pri Zagrebu
O tekmah za »velike nagrade« raznih držav smo že veliko slišali in so te dirke za avtomobile in motocikle danes prave športne senzacije vsake države. Na tekmah za »velike nagrade« (»Grand Prix«) se običajno pojavljajo v mednarodni konkurenci najboljši vozači sveta, a termine jim določa vrhovna svetovna federacija.
Jugoslavija je letos pri vrhovnem mo-tociklističnem forumu FICM, č;gar sedež je v Londonu prvič v evidenci kot redni član in ima zaradi tega tudi pravico do izvedbe takih prireditev. Prva taka dirka z vsemi pravicami in predpisi prave mednarodne prireditve bo letos 11. junija za »veliko nagrado Jugoslavije«, ki bo izvedena na krožni progi pri Sv. Nedelji blizu Zagreba, v izvedbi I. Hrv. Motokluba in za katero je pravkar izšel razpis. Druga taka večja motociklistična dirka bo letos na Ljubelju v izvedbi ljubljanskega Motokluba Ilirije, ki se tudi že z vso vnemo pripravlja nanjo.
Za zagrebško »veliko nagrado« vlada veliko zanimanje tudi pri nas, ker bo to obenem dirka za klasifikacijo v drž. prvenstvu.
Razpis
plavalnega prvenstva mariborskih srednjih šol, ki ga prireja Mariborski plavalni klub pod pokroviteljstvom ravnateljstev mariborskih srednjih šol v četrtek, dne 8. junija s pričetkom ob 15. na Mariborskem otoku.
Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JPS v sledečih disciplinah: 50 m prosto, 100 m prsno, 50 m hrbtno, mešana štafeta 3X50 m.
PraVlco tekmovanja imajo dijaki vseh mariborskih srednjih šol. Vsak zavod more za vsako točko tekmovanja postaviti 3 tekmovalce, za štafeto 2 moštvi. Vsak tekmovalec sme tekmovati v največ 3 disciplinah, vštevši štafeto. Za plasma se šteje: 1. mesto 6 točk; 2. mesto 5 točk; 3. mesto 4 točke; 4. mesto 3 točke; 5. mesto 2 točki in 6. mesto 1 točka. Zmago öl pridobi ono moštvo, ki skupno doseže največje število točk. V primeru enakega števila točk se
prizna zmaga moštvu, ki bo doseglo večje število prvih mest. V primeru, da bi bilo tudi glede tega enako, se pr zna zmaga moštvu, ki doseže boljši plasma v štafeti.
Zmagovalno moštvo prejme naslov: Prvak mariborskih srednjih šol za leto 1939 ter v stalno posest častno plaketo. Za zmagovalno moštvo je daroval g. Evgen Ber-gant, predsednik Mariborskega plavalnega kluba prehodno častno darilo, srebrnega plavača na mramornatem podstavku, ki preide v trajno last moštva ene mariborskih srednjih šol po dvakratni zaporedni ali trikratni zmagi v presledkih. Drugo in tretje plasirano moštvo prejme častne plakete. Ime vsakokratnega zmagovalca se gravira na prehodnem darilu.
21. nacionalno tekmovanje jadralnih letal
za prehodni pokal Mariborskega tedna 1939
Oblastni odbor Aerokluba t>Naša krila« v Mariboru razpisuje v času od 5. do 15. avgusta n. nacionalno tekmovanje jadralnih letal za prehodni pokal Mariborskega tedna 1939. Tekmovalo se bo na aerodromu v Mariboru in pri Mariborski koči na Pohorju.
Vsak tekmovalec je zavarovan proti nezgodi in smrti iz prijavnine. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za ev. škodo in nesrečo. Prijave je treba poslati najkasneje do 30. t. m. na naslov Stanka žgura, Maribor, AleK«.ancIr°va cesta 12, tel. 25-34 s prijavnino din 100. — Pravico tekmovanja imajo vsi C piloti, člani Aerokluba, z določenimi pogoji, ki so razvidni iz podrobnega razpisa.
Za najboljšega jadralnega letalca v vseh kombinacijah je določeno prehodno darilo Mariborskega tedna, ki ga trenutno hrani akademska skupina jadralne letalske skupine v Beogradu. Za vse ostale skupine so razpisane praktične nagrade in pokali. Tekmovalci bodo v času tekmovanja preskrbljeni s hrano in stanovanjem, transporti letal in tekmovalcev do Maribora in nazaj gredo na stroške udeležencev.
Tekmovanje ima namen dvigniti to naj-idealnejšo športno panogo, v kateri se bodo spet enkrat postavljali novi vekordi in primerjali z rekordi ostalih držav, ki nas v tej za obrambo države tako važni panogi žal tako daleč prekašajo.
Vse ostale podrobnosti se dobijo pri prireditelju. jadralno-letalski skupini Maribor 1 naprej omenjenem naslovu!
Celjski nogomet. Na binkoštni ponedeljek ob 17. se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med SK Amaterjem iz Trbovelj in SK Jugoslavijo. Tekma bo gotovo lepa in zanimiva.
SK Ilirija, plavalna Sekcija, — Zaradi otvoritve kopališča, sezon kega tekmovalnega programa in treninga ter izvolitve sekcijskega načelstva bo sestanek aktivnega članstva v torek, 30. t. m. ob 18. v klubskem tajništvu nad kavarno »Evropo«. Vsi in točno!
Abiturientom —
športnikom 2
Že dolga leta deluje na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani »Jugoslovanska akademska smučarska organizacija«, ki je poleg ASK-a edino izključno akademsko športno društvo. Doslej je JASO deloval samo na polju smučanja, odslej se pa namerava udejstvovati tudi na drugih športnih poljih. Glede na to pozivamo vse abituriente, ki se nameravajo v jeseni vpisati na našo univerzo, da se obenem vpišejo tudi v JASO, ki jim bo nudil možnosti treninga ter cenene nabave športnih potrebščin.
JASO.
Kopališče v Rogaški Slatini je eno najlepše ležečih in najmodemeje urejenih v Jugoslaviji
Slovenci iz Kragujevca na Izletu v Grošnici
»Triglav«, društvo Slovencev v Kragujev-cu je priredil na praznik vnebohoda izlet v Grošnico nedaleč od Kragujevcat, kjer je gotovo največji vodovod v Jugoslaviji. Peljali srno se v dveh velikih avtobusih, nekateri pa na kolesih. Več jih je šlo tudi peš. Vseh nas je bilo nad 100.
Ko smo si pri velikem jezu ogledati velikanske naprave, smo se zbrali v orehovem gozdu, kjer se je na prostem razvila prijetna zabava s petjem in igtanjem harmo-
nike. Mladež se je tudi zavrtela. Zbor je zapel več lepih slovenskih pesmi.
Kar prehitro nam je minil dan. Udeleženci zleta želimo, da bi nam »Triglav* kmalu spet priredil podobno zabavo.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Iz Julijske krajine
Nova grobova, v torek, 23. t. m. je umrla v Gorici sedemnajstletna Milica, hčerka skladatelja in glasbenega učitelja Emila Komeia. V Livornu pa je že pred
mesecem dni umrl g. Kaltnekar .po domače Primož, ugleden posestnik s Petrovega brda. Bil je 8 let na južnih italijanskih otokih. Za prezgodaj umrlim žalujejo žena. več sinov in hčera. Preostalim naše sožalje!
Iz duhovniške službe, župn k Ivan Kre-čič je z nova prevzel vodstvo župnije v Kojskem, Štefan Gnezda pa je bil premeščen iz Idrije v čepovan.
Sprememba priimkov, v Rihemberku so te dni kakor poroča »Gazzetino«, objavili nekaj dekretov goriškega prefekta o spremembah pr ini kov domačinov na področju rihemberške občine. Preimenovani so bili Alojzija Kcdrič v Cedri. Ludvik Nus-dorfer v Noccioli, France Jejčič v lecclni, Josip Furian v Furlani, Josip Kerševanv Chersevani, Leopold Hmelja k v Melli. Leopold štubelj v Stubelli. Hkratu so bili spremenjeni priimki tudi vsem članom rodbin navedenih Rihemberžanov.
Na g°riškem sodišču je bil v torek obojen na 4 mesece zapora in 2000 lir kazni 30 let stari Stane Nikolavčič iz šmart-na pri Kojskem. Obtožen je bil da je lani brez potnega lista zbežal čez mejo.
Novi župnik v Idriji. Za župnika v Idriji je bil imenovan don Carlet. po rodu Italijan, ki je doslej služboval nekje v Furlaniji. Idrijski Italijani so ga preteklo nedeljo sprejel; zelo svečano. »Gazzettino« beleži, da so ga oblasti in stranka na njegovem dosedanjem službenem mestu zelo cenile zaradi njegovega vnetega delovanja na političnem polju. Don Carlet je navdušen Italijan. V tem duhu j® izzvenel tudi njegov prvi cerkveni govof v Idriji.
KmečKa posojilnica v Grižnjani je m obrala v likvidacijo z dekretom, ki je bil iS» dan pred dobrima dvema tednoma in jfc bil sedaj uveljavljen. Posojilnica je morala po dekretu takoj ustaviti vse svoje kreditne posle. Za likvidacijskega komisarja posojilnice je bil imenovan Guido Borsi. za člana likvidacijskega nadzorstva pa France Balestier in Franjo Ratiša.
V	tržaških ladjedelnicah so leta 1919 do jeseni 1938 zgradili 179 trgovskih m 104 vojne ladje s skupno tonažo 1,640.000 ton. V tovarni ladijskih strojev je bilo zgrajeno 172 strojev s skupno 2 milijona ks. Lani je bilo pri vseh treh ladjedelnicah in v tovarni strojev skupno 17.000 nameščencev in delavcev.
V	reški ladjedelnici bodo pričeli v kratkem graditi dve motorni ladji za družbo »Tirrenio«. Oba motornika bosta dislo-cirala po 4200 ton vede. Letos je bilo pri reški ladjedelnici v okviru programa za obnovo trgovinske mornarice naročenih že pet takih ladij za omenjeno družbo.
žrtev granate, v ckolici Tolmina je r>o-•£tal 22-Ietni težak Rudolf Meline žrtev granate, ki jo je izkopal izpod ruše. Ko jo je skušal razstaviti, mu je pod udarci s kladivom eksplodirala. Meline je dobil smrtne poškodbe po vsem telesu. Kmetje, ki so mu z bližnjih njiv prihiteli na pomoč. so ga naili že mrtvega.
Vol do smrti nabodel mesarja, v Drež-nici nad Tolminom je bil pred dnevi 24-letni mesarski pomočnik Jernej Jurjevčič iz Idrije po opravkih. Pri nekem posestniku je dobil vola za svoje podjetje in ga je že odgnal proti Idriji. Vol pa je nepričakovano podivjal in ga z rogovi nabodel v trebuh. Fant. je dobil smrtne poškodbe. Ljudje so ga naglo odpeljali v goriško bolnišnico, a zdravniki so si tam zaman prizadevali, da bi ga oteli smrti.
V	tržašKem kinematografu ->Argentina« se je pred dnevi med predstavo nenadoma vnel filmski trak. V hipu je bila vsa ope-raterska kabina v ognju in dimu. Operater je bil toliko duhaprisoten, da je z gasilnim aparatom sam obvladal požar. Ljudje so se prestrašili. Spričo energične intervencije varnostnih organov pa le ni nastala panika, čeprav so vsi pritisnili na izhode. Na pomoč so prišli tudi gasilci, ki so dovršili eperaterjevo delo. škodo so ocenili na dobrih 5000 lin.
Križanka št* So
1	n	2	3	11	Ni.		r	T™
r		T~|		8	rr		H!	
9	10	v- S			gjfg		12	
13		j 14	f&il	j		15		
	16			m17				:' > - - f ' ~ r 1
18			mi	19	m	20"		21
22	i		23		24	fgvej;	25~	
	H	26	—			27		
28				-ì-ìsZP-'	29			
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. znan rimski pesnik, 4. star rimski književnik in državnik, 7. studenec, 9. kvarta, 11. del obraza, 12. ploskovna mera, 13. proga tračnic, 15. druga beseda za predplačilo, 16. del leta, 17. človeški organ, 18. otok v Jadranskem morju, 20. žuželka, 22. medmet, 23. babilonski malik, 25. medmet, 26. vrsta poklica, 28. ud izumrlega naroda, 29. kos pohištva;
Navpično: 1. poljski plevel, 2. mednarodna avtomobilska znaka dveh evropskih, držav, 3. ruska reka, 4. ptič pevec, 5. stara oblika veznika, 6. češka reka, 8. strelno orožje, 10. del ladje, 12. zdravilišče v Švici, 14. vodna žival, 15. če, 18. bolezen, 19. števnik, 21. najsilnejši junak grški izza trojanske vojne, 23. iglasto drevo, 24. del glave, 26. predlog, 27. krajni špičasti del zemlje, ki tiči v morje.
Rešitev križanke št 79
Votlo ravno : 1. Perun, 5. Ibiza, 9. Ero, 10. lev, 13. šola, 14. Oka 15. Con, 17. kol, 18. da, 19 Labot, 21. ta, 22. kad, 23. Koc, 24. ad, 25. Kovor, 27. de, 28. Rim, 30. rop, 31. Lot, 32. Ovid, 33. pola, 34. sin, 37. kip, 3ß. Atala, 39. Azana.
Navpično: 1. pelod, 2. Erika, 3. roka, 4. ni, 5. in 6. Hok, 7. zelot, 8. Avala, 12. Job, 15. čador, 16. pokop, 20. tor, 24. Arosa, 24a. divit, 26. vod, 27. Dolin, 27a. etapa, 29. mina, 31. Loka, 35. ra 36. ra.
ULTURNI PREGLED
Poljudna beseda iz književnosti
Kmeije, ki pišejo pesmi
Kakšen smisel imajo pesmi?
Kadar je beseda o pesmih, se oglasi marsikateri dvomljivec. Nekateri pravijo, da je to zastarela zadeva, ki zanima samo še redke navdušence, drugi, da je nepotrebno igračkanje z lepimi besedami in tretji, da pesništvo zamma samo gospodo in med gospodo naslaja.
Prvi ugovor prihaja iz ust ljudi, ki jim je »zastč-rel« sichern umetniški izraz, ker so sami i-o svojem srcu in umu stari, ne-gibčni in prazni, nedovzetni za resnično lepoto in globok užitek, kako> ga nudiio samo umetnine in umotvori. Pesništvo bo tedaj prenehalo, ko bodo prenehale vse druge umetnosti; ker pa bodo vedno na svetu ljudje, ki jim bo umetnost potrebna in ki jih nič drugega ne h> moslo zadovoljiti, in ker bo priroda vedno pošiljala v življenje posebno občutljive in posebno nadarjene ljudi, ki bodo morali po nujni zahtevi svoje duhovne narave ustvarjati umetnine zafo bo umetnost narave toliko časa med ljudmi kolikor časa bo trajala njihova omika
Ce pravijo, da je pesništvo igračkanje z lepimi besedami, tedaj je tudi slikarstvo igračkanje z barvami in potezami, glasba igračkanje z zvoki itd. Morda je v tem ali onem primeru res tako, toda samo najbolj omejen in duševno ubog človek bo mogel trditi to o resničnih umetninah Dela velikih pesnikov so umotvori, ki utegnejo tisočletja in zlasti še stoletja ohraniti svoj čar, svojo lepoto, svojo miselno vsebino, medtem ko je toliko drugih duševnih proizvodov, n pr. znanstvenih spisov, že zdav-daj zastaranih, neužitnih, vprav smešnih v svoji zaostalosti.
In zdaj očitek, da pesništvo zanima sano gospodo: Ce je pesništvo izražanje lepote, ki io občuti človek v prirode. sreče ali nesreče, ki jo doživi v ljubezni in v drugih življenjskih prigodah, skrivnosti, kakor jo zaznava v življenju, v vsemirju, v smrti, tedaj ni mogoče, da b: se ta.cb-čutja delila po socialnih plas eh Kajti občutja niso zadeva šol in izobrazbe; bila so in so še vedno tam. kier so šole in naši obrazcvalni sostavi neznani.
Narodno slovstvo in njegovi pesniki
Vsak narod ima dve vrsti slovstva: narodno in umetno. Narodno slovstvo živi nenapisano v ljudstvu in prehaja od človeka do človeka, od rodu do rodu. Sem sodijo narodne pesmi, pravljice, pregovori, rekla. Tudi te ie najprej sestavil posebno bister človek in jih povedal drugim, nato so jih drugi povedali nadaljnjim in tako je to narodno blago-, šlo skozi narod, se v marsičem spremenilo, dobilo razne inačice in prešlo tudi k sosednim narodom. Raz-iskavanje vsebine teh pesmi in pravljic, prav tako kakor raziskavanje napevov raznih okraskov, narodnih noš in drugih stvaritev, v katerih se izraža občutje lepega, je pokazalo, kako daleč segajo nekateri motivi in kakšno pot so prehodili skozi narode in vekove. Nekatera narodna slovstva so posebno znamenita, tako n. pr. srbske narodne pesmi, ki so jih občudovali mnogi slavni pesniki. Te pesmi so nastajale iz iste potrebe, kakor nastajajo umetne pesmi in so se širile med ljudmi z isto nujnostjo, kakor se širi umetna literatura. Človeku so umetniški nagibi prirojeni in tvorijo del njegove duše. Nekateri ljudje imajo za glasbo, poezijo il d. manj posluha, dr.u»! ve?: nekateri z lr lakoto narišejo kakšno reč in postanejo v tem kar umetniki, drugi samo uživajo njih d^lo. tretjih pa se to sploh »ne prime«. To stopnjevanje dovzetnosti za umetnost nima nič skupnega z delitvijo na siromašni? in bogate, izobražene in neizobražene. Ivobrazi-a lahko samo dvigne talente in jih vzHoii za vet'ke naloge. Največji jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič je bil talent že teda;..ko ie kot dalmatinski pastir izdeloval podcbe iz blata in kamna.. Če b' ljudje ki so sestavljali narodne pesmi in katerih imena so za vedno neznana, obisko vali šole ali se učili ob vzorih velikih pesnikov, bi marsikateri izmed njih postal Dante. Goethe Prešeren S~o:"Ina iroda izbira in um'cuie talente, ki i ih ustvarja narava no svojih večnih zakonih in skrivnem* ih.
Narodno slovstvo še ni izumrlo
Narodno slovstvo je bilo dolgo za najširše plasti naroda edino slovstvo. Srbske narodne pesmi so tolažile in bodrile preprosti narod, nasičevale njegovo potrebo lepote in veselje z lepo govorico, širile duha junaštva in v'ero v "svobodo, izvrševale vpTiv, ki ga ima v šolanih plasteh umetna literatura. Pravijo, da dandanes vec ne nastajajo narodne povesti in pravljice. Res je. da jih onvka. ki prinaša v hišo knjige in liste, vedno bolj izpodriva, vendar so celo \ E.. r """ krajine, kjer poleg
umetnega slovstva, ki so ga deležni gmotno trdnejši in izobraženejši ljudje, obstoji še vedno obilna narodna književnost. V skalnatih krajih Črne gore, v gozdovih Podkarpatske Rusije, v oddaljenih vaseh v ruskih in sibirskih stepah si ljudstvo še vedno ustvarja svoje slovstvo, svojo umetnost.
Kmetje, ki pišejo pesmi
V novejšem času opažamo pogosteje drug pojav, ki je vreden zanimanja: kmete; preproste ljudi iz ljudstva, ki pišejo pesmi. Njihovi predniki, neznani tvorci narodnih pesmi, jih niso pisali. Nova doba je razširila pismenost, ljudje, ki čutijo v sebi glas nerazvitega talenta, kakor matere gib otroka pod srcem, jemljejo v roke papir in svinčnik in pišejo. Tako postajajo pisci, avtorji, ki se od priznanih avtorjev, kakor o njih govore pregledi literatur, razločujejo samo po vrednosti, umetniški fili in i pomenu svoj h stvaritev in po svojem osebnem položaju. Koliki med njim: bi morda bili večji, silnejši umetniki, kakor so oni,.ki jim po svetu pojo slavo! Večkrat odloča kolo sreče, ki postavi nekatere navzgor. druge navzdol in seveda socialna usoda, ki tolikim ljudem zapira pot kvišku.
Ze v prejšnjih časih se je zgodilo, da so preprosti kmetje ali obrtniki spisali dela, ki so ostala Pri nas ie n. pr. znan primer A. Drabosnjaka in pohorskega pevca Jurija Vodovnika. Prav v zadnjem času je takih primerov vedno več. Opaža se. da je začela prodirati med ljudstvo umetna književnost in pod njenimi vplivi začenjajo pisati razni ljudski pesniki. Preprosti ljudje, ki ves dan trdo garajo pri kmečkem delu. prebirajo zvečer pri slabi luči petrolejke ali ob nedeljah popoldne resne literarno pomembne knjige. Nenadno se pojavi v njihovi zavesti neki glas, češ. zapiši tudi ti v lepem jeziku t:;, kar č"tiš-misliš. Če je glas vztrajen in odločen, t^dnj so to rojeni pesniki Kdo ve. koliko takih talentov je zakopanih med ljudstvom!
Po poti Maksima Gorkega
Na Hrvaškem so začeli skrbeti zanje prijatelji kmečke kulture. Narodni voditelji Stjepan in Ante Radič in Vladimir Maček so sami dokaj pripomogli, da se zdaj pogumno oglašajo tudi kmečki pesniki in pisatelji. V Zagrebu je izšlo v zadnjih letih že več knjig, ki so jih spisali samo kmečki ljudje. Da, te knjige so kmetje tudi ilustrirali, zakaj slikarstvo in glasba prav tako ustrezata estetskim potrebam preprostih ljudi. Socialna gibanja zadnjih desetletij so izkopala iz ljudstva marsikak-šen talent, ki je danes ponos evropske literature. Tako sta na pr. Maksim Gorkij in Knut Hamsun izšla iz delavstva; v današnji ruski književnosti je vse polno avtorjev odličnih del. ki so bili preprosti delavci. Prav tako odkrivajo talente kmečkega gibanja. Hrvati imajo v že priznani literaturi kmeta Pavleka Miškina, zidarskega delavca, Ivana Softo in še nekaj drugih. Ti prinašajo v književnost izkušnje preprostega človeka, nadaljujejo sijajno vzgled Maksima Gorkega.
Tudi Čehi imajo med kmeti pesnike
Te dni smo videli nove češko knjigo » B ä m è r o 1 n i k u « (Pesmi kmetov). Pesnik Ivan Č a r e k je dal vzpodbudo; na poziv v listih je prejel 150 pošiljk. Sami preprosti ljudje: kmetje, prevžitkarji, bajtarji, dninarji so mu poslali svoje pesmi. Fantje in dekleta, žene in možje, starci in starke. Je to zanimiv in značilen sodobni pojav: kmet, ki piše pesmi... Stotine jih živi po vaseh in hribih, ki čutijo potrebo, da v tej obliki izrazijo in ohranijo svoja občutja.
Pri listanju Čarkove češke zbirke smo opazili, da se pri mnogih opaža vpliv umetnih pesmi, ki so jih kdaj brali' šole in šolske čitanke so storile svoje. Veliki pesniki so zaklicali v njihove duše in čez dolgo časa se jim je odzval samoroden klic. Zanimivo je prebirati te pesmi. Iz njih je zopet videti, da tudi preprost človek išče lepoto in razmišlja o vprašanjih življenja in smrti. Mnogi opevajo z ljubeznijo zemljo, ki ji služijo, delo, ki ga opravljajo, živino, s katero si pomagajo, opevajo koče in vasi, človeško žalost in veselje, ljubezen, nesreče, smrt. V teh pesmih je kos ljudske duše, ki živi skladno z zemljo in njenimi večnimi zakoni.
Rudniki narodne poezije še niso izčrpani in zapuščeni, pravi urednik te zbirke Čarek, še je mogoče najti v nji zlata zrn-ca. Zares, poezija je neuničljiva, njena potreba je večna; dala jo je priroda s svojo lepoto in s svojimi skrivnostmi in obžalovati je treba človeka, ki ga je priroda prikrajšala za čut lepega in globokega, skrivnostnega in neizrekljivega, ki si išče poti v poezijo...
Dva prevoda
John K iktSel Via Mala, roman, poslovenil Vladimir i".miru, izd: la založba Modra ptica v Ljubljani, 1938, 539 strani.
Johna Knittla slovensko čitateljstvo že pozna, saj ga nam je založba Modra ptica predstavila s prevodom njegovega romana »Tercza Ftirhne«. Tudi »Via Mala« je roman, ki ga je bilo vredno uvrstiti med našo prevodno literaturo! Obsežno delo v treh knjigah prav za piav obravnava en sam problem: vprašanje, ali se sme človek sam izkopati iz krivice, sam odstraniti' oviro, ki mu t "a" i življenje k tlom. Gre za tiranskega oč?ta Lauretta. ki je strah in trepet svoje družine, ki živi na žagi v gorski soteski. Pohabil je v svoji brezmejni, okrutnosti otroke, umoril dvojčke. In vendar ga oblast ne odvzame družini, da bi mogla svobodno zadihati. Končno družina sama obračuna z njim. Pod pezo tega umora pa se ne more — kljub boljšim gmotnim prilikam — izmotati v svobodno življenje, dokler ni odstranjena zadnja priča in zadnja nevarnost.
Preprosti problem je znal Knittel dobro izdelati. Ta pisatelj je velik prav s silo neskrupuloznega opisa, z velikim svobodnim zamahom in sijajnim opisovanjem duševnih zap'ctl jaj-.v. Nič ga ne moti, da poleg krasno kis.r.M.Tfc^au-sa odurnega
tipa Lauretza postavi podali. . Ijcricga prečiščenega umetnika Lautersa; da postavi poleg otrok, ki se jim pozna očetova peta, skoraj angelsko podobo Silveli. Nič ga ne moti povezati usodo žagarske rodbine z velikim slikarjem in pozneje še preiskovalnim sodnikom, aristokratskim sinom Richenauom. Mešanje po značaju črnih in belih figur s povprečnimi ljudmi in izpre-pletanje vseh mogočih socialnih plasti pa Knittel izvede s tako preciznostjo in hkrati s tako. širokim zamahom, da mu uspe ustvariti enega najbolj napetih in literarno neoporečnih romanov našega časa, ki ga je vredno brati. Prevajalec je znal ohraniti posebnosti Knittlovega sloga, ne da bi delal sile našemu jeziku. Oprema knjige je elegantna, kakor vse špinčičeve opreme.
-k
Eve Curie, gospa Curie. P- >! >vc3»il Stane Meiihar. Izdala založba Modra ptica v Ljubljani, 1939, 400 strani.
Kdor je izbral to knjigo za založniški program, je srečno izbral; takih spisov je treba prav v današnji dobi, ki v svojih teminah in blodnjah trudoma išče ognja, da bi si znova prižgala svečo vere v človeka. Tu je ta ogenj in imenuje se : vzgled gospe Curie. V »Les Nouvelles Littéraires«
je lani sam André Maurois zabeležil razgovor z avtorico in svoje vtise o nji. Eve Curie je hčerka slavne žene, o čije življenju nam pripoveduje; če sem si prav zapomnil Mauroisove opar.ke: lepa in elegantna hčerka, ki je v pariški družbi opozarjala na se bolj s svojo vnanjostjo kakor s slavnim imenom. Nekega dne ji nekdo predlaga, da napiše spomine na svojo mater. Nič je ni moglo bolj presenetiti nego ta ponudba. Pač znak inteligence, zakaj samo inteligentna žena ima spoštovanje pred tako nalogo. Opravičevala se je, da ni pisateljica. A načrt jo je venomer mikal; jela je zbirati gradivo, pripravljati, pisati — in čeprav še vedno zatrjuje, da ni in ne bo pisateljica, je dala svetu knjigo, ki pomeni enega največjih literarnih uspehov zadnjega časa. Na češkem so lani z javno anketo iskali optimističnih knjig: večina glasov se je izrekla za »Madame Curie« in praški »Evropski literarni klub« je že lani izdal prevod knjige, ki osvaja narod za narodom.
V čem je vrednost »Gospe Curie«? V pristni in topli človečnosti tega spisa, v vzpodbujajočem vplivu, v etičnem učinku, če pišeta hčer ali sin o materi odnosno o očetu, je to največkrat povod za nezaupanje; samo živi jen jepisci se naslajajo na takih dokumentih in jih z vzvišenim mirom sodnikov primerjajo z drugimi pričevanji. Eve Curie je šla še dalje: Ni napisala spominov, marveč življenjepis svoje matere. Kaj zahtevamo od živi jen jepisca ? Da je objektiven, vesten, natančen; da kar moči izloči sebe in svoj okus in nam prikaže obravnavano osebo tako resnično, da ne podvomimo o zanesljivosti slehernega podatka. Kako naj zahtevamo od hčere, da v pripovedovanju o materi, s katero si je delila najintimnejši svet in najslajši kruh sreče, izloči samo sebe, svojo ljubezen in svoje občudovanje, do katerih ima vso človeško pravico, nemara celo dolžnost ?
Eve Curie zahvaljuje za svoj uspeh temu, da je bila pri pisanju življenjepisa svoje matere objektivna ne da bi se odpovedala ljubezni, dalje temu, da je vse te reči poznala iz tople bližine ali najlaže našla poti, kako da jih spozna do podrobnosti. In še temu, da je pri pisanju ni vodila avtorska domišljavost, to se pravi, da je pisala preprosto in skromno, kakor ne pišejo več premnogi pisatelji, pri tem pa je nevede pokazala toliko talenta in tako kulturo pripovedovanja, da je presenetila vse, ki so poznali to elegantno damo le po njeni vnanjosti in rodbinski slavi.
»Gospa Curie« ima izreden uspeh tudi zaradi časa, v katerem se je pojavila. Ta čas se vedno bolj osredotoča na materijo, na moč, na silo — navadno fizično silo, ki zopet — kakor v barbarski dobi — vzbuja strah in nezaupanje v duhovno moč. Ogromno ljudi mrzi ta preobrat našega časa in stika v njegovem mraku za slehernim, še tako slabotnim žarkom luči. življenjepis ene najpomembnejših žen. kar jih je imelo človeštvo, je tak žarek. V njegovi luči spoznavamo, da je duhovna moč silnejša od mišične in da je požrtvovalno življenje za resnico in dobroto višje, srečnejše in uspešnejše kakor vse ono, kar danes oznanjajo tisti, ki — kakor bi rekel Nietzsche — »modrujejo s kladivom«.
življenjepisi žen, v kolikor ne sodijo v versko književnost, so večidel življenjepisi žen, ki so delile moškim minljivo srečo ljubezni in zaslovele kot izredne ljubimke. Vzori izrednih mater so že redkejši in manj priljubljeni, saj se že bližajo vase zaprtemu svetu asketk in svetnic. Vzorov žene — učenjakinje je v vsej literaturi najmanj. In le-ti so morda izmed vseh najmanj mikavni, zakaj povprečen človek si pod tako žensko zamišlja zaočaljeno možačo, napol moža napol ženo, bitje brez ženskega čara. a tudi brez tiste aure, ki v občudujočih očeh obdaja velikega razumnika, postavimo, Pasteura ali Darwina.
Gospa Curie je nedvomno bila velika znanstvenica, vzlic temu je ostala do zadnjega žena v izrazitem in jasnem pomenu te besede: gospodinja, mati — kakor tisoče drugih, življenje te Poljakinje je cela simfonija ženskega boja za uspeh na enem najvzvišenejših področjih človeškega dela. poleg tega pa vidimo za vso bleščečo kariero pristno, nepotvorjeno ozadje domačega življenja, rodbine, ki živi preprosto in skromno, intimnega sveta, ki se v ničemer ne razločuje od povprečnega življenja rodbin intelektualcev. Presrčna preprostost gospe Curie je ena najsvetlejših in morda najbolj vzpodbudljivih lastnosti njenega značaja, ki je bil s tolikih strani plemenit in vzoren.
Nihče ne bo mogel precitati »Gospe Curie« brez notranjega dobička: na mah mu bo postalo nekoliko svetleje v tem temnem času. In zavedel se bo, da se je človeštvo vedno začenjalo pri velikih srcih in velikih umih — ne pa pri ljudeh močne in brezobzirne volje, ki so si spletali vence svoje slave iz krvi in solza.
Slovenska izdaja te krasne in žlahtne knjige je okusno opremljena in ilustrirana. Prevod Staneta Meliharja se zdi skrben in teče gladko od začetka do konca.
Sllhovnica „Dedek Mika"
Za konec šolskega leta je »Mladinska matica« v Ljubljani pravkar izdala izvirno slikovnico »Dedek Miha«. Na pesniško besedilo Anice Černejeve sta Marta in Radovan Klopčič v barvah naslikala prigode dedka Mihe. V knjigi, ki je lepo opremljena in se že s te strani uvršča med naše najimenitnejše slikanice, se vrste pred nami — ne izmišljena pustolovstva ali pravljična dejanja, marveč oblike dela in uspehi truda. Zakaj dedek Miha ume izdelovati najrazličnejše igračke in tako slikanica igraje kaže otroku, kako nastajajo hišice, figure, pajaci, vlaki, avtobusi, letala, skakalčki in druge igračke, ki vzpodbujajo otroško domišljijo in oživljajo njegov svet. Gladkotekočim in prijetnim verzom Černejeve sta Marta in Radovan Klopčič pridružila 43 večbarvnih slik, ki bodo s svojo razgibanostjo in stvarno vsebino nedvomno pritegnile in osvojile mladega čitatelja. Cena slikanice (din 35) je glede na tisk, opremo in množico večbarvnih slik več ko primerna in samo potrjuje, kako drage so podobne reči, ki jih še vedno — brez potrebe in proti načelom pravilne narodne vzgoje — uvažajo naše knjigarne iz tujino. Podpirajmo torej domačo proizvodnjo, delo naših avtorjev in tiskarjevl
Zapiski
Mariborska revija »Obzorja« prinaša v pravkar izišlem petem zvezku pesmi Branka Rudolfa (»Nočna tovaršija«, »Polt«, »Jabolko iz paradiža«), Gradnikov prevod pesmi Giovannija Pascola »Moj večer«, daljšo prozo Toneta Cufarja »Sr:čanje z ubežnikom«, Antona Slcdnjaka članek »Ob devetdeseti obletnici Prešernove smrti«, Aleksandra Maklecova zanimivi pri. pe-vek »Kriminaliteta in domoz.nanstvo«, razpravo Ivana Bratka »Zunanja trgovina in trgovska politika Jugoslavije v zadnjih desetih letih, odlomek iz knjige Amleta Vespa »Tajni agent Japonske-« in članek Petra Malca »Podoba današnjega gledališča«. Med Ocenami prikazuje Janko Glaser četrto knjigo Del Otona 2upanč:ča. Pisec pravi, kako resno pojmuje Zupančič odgovornost za literarno delo in omenja s tem v zvezi usodni padec pisateljske morale v povojnem času. »Pretirana knjižna proizvodnja, ki ji je več za količino ko za kakovost, je poleg resničnih pisateljev rodila in omogočila tudi vrsto literatov. ki za svoje delo niso ne poklicani ne pripravljeni in ga temu primerno žal tudi vršijo: brez sposobnosti, brez čuta odgovornosti in marsikdaj tudi brez pisateljske časti; pač pa z veliko mero — občutljivosti. Kot memento v tem pogleda je Zupančičeva knjisa še posebno dragocena. Tako kritik kakor pisatelj moreta najti v njej pobud za pravo pojmovanje svojih nalog in za poglobitev svojega dela. Pa tudi čitatelj, ki se mu je sredi goščave mnogovrstnih izumov ter umetnostnih teorij in špekulacij že skoraj nemogoče orientirati, bo Zupančičevo knjigo bral s koristjo in obenem 7. už:tkom . ..«
Zagrebška revija »Izraz«, ki jo izdaja v redakciji .tosine Pavičiča Hrvatska nakla-
da, priobčuje v aprilsko-majniškem zvezku članek Stjepana Kranjčeviča »Stjepan Radič kao pjesnik«, novelo J. Pavičiča »Podušje«, prevod dveh člankov o Dosto-jevskem iz peresa Maksima Gorkega in Jurkovičeve značilne opombe k tema člankoma in k problemu Dostojevskega sploh. St j. Kranjčevič prikazuje v daljšem informativnem članku procvit gledališke umetnosti pri narodnih manjšinah v Rusiji. Poleg Puškinove novele »Kirdžali« je še posebno zanimiv članek P. Markovca o ruskem skladatelju Musorgskem.
Kulturne vesti iz Bolgarije. Nušičevega »Pokojnika« so igrali v sofijskem Narodnem gledališču prvič 16. maja. Režijo je imel g'avni režiser N. O. Masalitinov, nastopali pa so najboljši igralci, med njimi K. Klisimov, M. Lambreba in drugi. — Dne 18. maja so bolgarski novinarji praznovali svojo slavo, ki sovpada z oblet-ninco izida prvega bolgarskega časopisa »Bolgarski orel«. Izšel je prvič leta 1846-v Lipskem pod uredništvom Ivana Bogo-rova. — Tradicionalna pomladanska raz* stava Društva žen - umetnic v Sofiji se je vršila ob velikem zanimanju vse bolgarske javnosti. Razstava ima že lepo tradicijo in jo smatrajo za lep doprinos bolgarske žene slikarke bolgarski kulturi. S svojimi deli je na razstavi sodelovalo preko 40 žena. med njimi tudi Nj. car. vis. kneginja Evdokija. ki pošilja svoja dela na vsako razstavo. Umetnostna kritika se je lepo izrazila zlasti o delih Ek Savove, Maše Uzunove, Ruske Marinove, J. Papri-kove in drugih, ki so s svojimi deli dosegle priznanje ne samo kot akademsko izobražene slikarke, temveč tudi kot prave umetnice, ki imajo smisel za barvo kakor za tehnično obdelavo, formo in realno gledanje.	St. At.
Letalske sile velikih držav
V ospredju razprav in tajnih razgovorov vodilnih vojaških strokovnjakov stoji ] danes brez dvoma vprašanje, kako močne so trenutno letalske sile po ameznih držav. V tem pogledu so nadvse zanimivi podatki, ki jih objavlja ugledni angleški gospodarski list »The Economist«.
Po podatkih »Economista«: se je Nemčija sistematično pripravljala na zgraditev svoje zračne vojske že dolgo pred nastopom narodno socialističnega režima. Tako je skrbela že weimarska republika za smotrno vzgojo bodočih nemških pilotov in je bogato podpirala nemško letalsko industrijo, ki je izdelovala že takrat vojna letala z?, inozemske države, za domačo potrebo pa taka letala, da jih je bilo mogoče naglo pieurediti v či:to voja- i
ška.	;
i
Po Hitlerjevem nastopu je posvetila ; Nemčija vso skrb izgradnji svoje letalske ! industrije. Trenutno je v Nemčiji 29 podjetij. ki izdelujejo letala v 51 tovarnah. Poleg tega obratuje še 17 tovarn za sestav ne dele pri gradnji letal. V nemški letalski industriji je zaposlenih okoli 170.000 duš, od tega je flsba tretjina žena. Delovni čas se giblje med 52 do 60 ur tedensko.
Nemška zračna armada šteje zdaj 280 eskadrilj, od katerih ima vsaka 9 letal prve linije in 3 letala v rezervi. Vsega skupaj razpolaga nemška vojska z okoli 3500 letali prve linije, to je z letali, ki so vsak trenutek pripravljena za polet. K temu je treba prišteti še kakih 500 prvovrstnih policijskih in okoli 700 zasebnih letal. V prvih urah po mobilizaciji lahko vrže Nemčija pod nebo 5500 do 60C0 letal prve linije. Glede zaplenjenih češk h letal so podatki zelo rezlični. Kancelar Hitler je trdil v svojem govoru, da je Nemčija zasegla 1500 letal, »Economist« pa trdi, da je bilo vsega skupaj samo 750 prvovrstnih čeških letal. Od 6000 letal je kakih 2500 bombnikov.
Po ameriških podatkih lahko zgradi nemška letalska industrija mesečno do 800 letal vseh vrst. Economist« pa trdi. da lahko zgradi nemška letalska industrija mesečno samo 600 letal, to je 200 več, kakor jih trenutno proizvaja angleška letalska industrija.
Nemška zračna vojska je razdeljena v štiri armade s sedeži v Berlinu, Monako-vem, na Dunaju in v Brauschiveigu. šteje okoli 130.000 častnikov in mož. Za njeno rezervo lahko Smatramo narodno socialistični letalski zfbor, ki šteje 60.000 iz-vežbanih pilotov. Nemčija ima 900 letališč. od tega ISO stalnih vojaških. Anglija ima danes okoli 400 letališč.
šibka točka nemške letalske oborožitve je nabava pogonskih sredstev in surovin za izdelavo novih letal in nadomestnih delov. V primeru vojnega spopada bo porabila Nemčija do 20 milijonov ton pogonskih sredstev. Od tega lahko produeira doma okoli 1.5 milijona ton. Samo 6000 letal prvi linije bo porabilo dnevno do 3000 ton pogonskih sredstev, ali nad milijon ton letno.
Nemška zračna vojska je oborožena z lovskimi letali Messer chmidt in Heinckel. Letala Messerschmidt so otberožena z 3 do 4 strojnicami. Imajo pa en motor z 950 konjskimi silami ter lete s povprečno brzino 510 km na uro. Lovci Heinokel so oboroženi s 4 strojnicami in 6 bombami, žene jih motor s 650 konjskimi silami ter lete povprečno 505 km na uro.
Nemška vojska razpolaga z štirimi vrstami lahkih modernih bombnikov z enim motorjem od 650 do 1070 konjskih sil. No-
silnost za bombe znsša od 100 do 500 kg. Njihov akcijski radij sega od 500 do 1000 km. Lete pa od 330 do 420 km na uro. Srednji bombniki se toje iz dveh tipov enomotornih in 4 tipov dvomotornih letal. Enomotorni srednji bombniki ima.jo motorje od STO do 910 konjskih sil. S seboj nosijo do 3000 kg bemb ter lete s povprečno brzino 400 km na uro. Težki dvomo-torni bombnki lahko nosijo s svojimi 1800 konjskimi silami tovore bomb. težke od 300 do 900 kg od 1200 do 1100 km daleč. Lete £1 povprečno bizino od 360 do 470 km na uio.
Po angleških uradnih podatkih je imela Anglija ietoa konec marca 1750 letal prve linije. To štev.lo se bo dvignilo do 1. marca prihodnjega leta na 2370 letal prve linije. Danes je zaposlenih z izdelavo delov za letala 3500 angleških podjetij. Kapaciteta letalskih tovarn dominionov ni znana. Gotovo je samo, da gre v tisoče. Po mišljenju cngleških strokovnjakov znaša celotna proizvodnja angleške in domi-nionske letalske industrije že danes r.00 letal metečno. kakor v Nemčiji. Angleška zračna vojska je oborožena danes z dvema vrstama lovskih letal: Hawker Ilurri-cane in Spitfire. Obe vrsti letal sta oboroženi z 8 strojnimi puškami. Gonita jih motorja po 1030 konjskih sil in letita s povprečno brzino 560 km na uro. Lahki bombniki Fayrei Batle imajo en motor s 1030 konjskimi silami, akcijskim radijem 1600 km in povprečno brzino 430 km na uro.
Kakor Anglija, se tudi Francija mrzlično oborožuje v zraku. Pod vtisom silnega vzgona nemške zračne vojske je povišala svoj proračun za vojno letalstvo od štirih milijard frankov v letu 1937. na 23 milijard v tekočem letu. Od tega je namenjenih za dobavo novih vojnih letal 12 milijard frankov. Trenutno razpolaga Francija z 2650 letali prvi linije ter okoli 6000 let3li druge linije in rezerve. O proizvodnji francoskih letalskih tovarn krožijo razne številke. Gotovo pa je, da že danes proizvajajo angleške in francoske letakke tovarne mesečno skupaj več letal vseh vrst, kakor Nemčija s svojimi tovarnami.
Letalska oborožitev in letalska industrija sovjetske Rusije sta le deloma znani. Značilno je pi" an je uradnega glasila nemške zračne vojske »Adler«, da so bila sovjetska letala, ki so jih zaplenili Nemci na češkoslovaških letališčih, v vsakem pogledu prvovrstna. Dočim je potrošila Rusija še leta 1934. za svoje vojno letalstvo samo milijardo in pol rubljev, znaša ■fedaj proračun komisarijata za vojno letalstvo že 27 milijard rubljev letno, to je ckcli 70 milijard dinarjev. V ruski letalski industriji je zaposlenih okoli 350.000 delavcev, ki delajo v 340 tovarnah. Rusija proizvaja sedaj okoli 5000 letal vseh tipov letno. Produkcija pa je v stalnem naraščanju. Gotovo je tudi to. da ima sovjetska Rusija dan©-i vsaj tako močno zračno armado, kakor Nemčija, če ne še močnejše, kar -zatrjujejo ravno nemški letalski strokovnjaki.
Smrten skok iz višine so m
Delavec Jesi Valošik iz Katovic je večkrat pripovedoval, da si bo vzel življenje. Te dni je resnično izvršil sivojo namero. Splezal je na 50 m visoki dimnik nekega tvorniškega objekta in sc vrgel proti zemlji. Obležal je na betontem tlaku razbit na drobne ko&e.
Novinar]! na kongresu v Zagrebu in Splitu
IL^tošnji novinarski kongres, ki je bil pred tednom dni v Zagreba in v Splita, je ponovno prikazal trdnost in enotnost stanovske organizacije jugoslovanskih novinarjev. O kongresu smo že med tednom priobčili podrobna poročila. Zaključili so ga novinarji v Splitu, kjer so si ob tej priliki ogledali tudi slovite zgodovinske in umetniške
zanimivosti mesta in okolice.--Na sliki je skupina udeležencev kongresa v Diokle-
eianovi palači ob spomeniku Grgura Ninskega
v v
Uvoz nemških avtomobilov v Jugoslavijo fe zvišuje od leta do leta, kar dokazujejo naslednje številke: leta 1935. je bilo naročeno iz Nemčije 457 avtomobilov, naslednje leto že 1.596, leta 1937. je znašal uvoz 4.636, lani pa že 6.032 avtomobilov. Lanski uvoiz motornih vozil iz Nemčije predstavlja 110 milijonov dinarjev. Za vso vrednost nemškega uvoza prejema Nemčija v zamenjavo naše pridelke, za katere pa so v naprej določene tržne cene in so tako onemogočene vse špekulacije. Našemu narodnemu gospodarstvu 6e daje tako čvrsta baza cen, kar je eden izmed najvažnejših pogojev dviga narodnega blagostanja.
Stalno naraščanje uvoza nemških avtomobilov vpliva ugodno na razvoj motoriza-cije v naši državi, ki seveda še vedno zaostaja za motorizacijo sosednjih držav. Naš sedanji avtomobilski park bi se moral trikrat povečati. S svoje mrtve točke je krenila naša motori.zacija šele leta 1935. ter napreduje v prvi vrati zaradi tega. ker so bile odpravljene pretirane takse m davščine, ali ker je — kratko rečeno — naš avtomobilizem izgubil »luksuzni plašč« in je bil avtomobil priglašen za važno v&akdanje prometno sredstvo.
Nemška avtomobilska industrija, naveza-
na v največji meri na eksiport, sii osvaja tuja tržišča na ta način, da se v čim večji meri s svojimi izdelki ravna po razmerah v tujih državah, kamor so namenjena njena vozila. V prvi vrsti se skuša prilagoditi stanju cest, potem pa seveda tudi kupni moči prebivalstva v posameznih državah. V zvezi z naraščanjem izvoza svojih avtomobilov posvečajo Ncmci veliko pozornost organizaciji »Auto-ser viša«, ki daje kupcem avtomobilov strokovne nasvete ter jih oskrbuje tudi 6 cenenimi rezervnimi deli motornih vozil.
Tipizacija — to je omejitev števila tipa ali vrste avtomobilov, ki se je letes pri vseh nemških avtomobilskih tovarnah začela energično izvajati, daje ze'o dobre rezultate. Čim manjše je v kaki državi število tipov ali vrst avtomobilov, tem lažje je rešiti vprašanje nabave rezervnih delov in toliko nižji so pri tem tudi stroški. Zaradi izvedene tipizacije je možnost zastaritve motornih vozil znižana na minimum.
Vse to se pri nas upošteva in zaradi tega je tudi razumljivo ogromno zanimanje, ki vlada za revijo nemške avtomobilske industrije, ki bo tudi na velesejmu v Ljubljani od 3. do 12, junija. (—)
Ameriški način reklame v Ljubljani
Ljubljana, 27. maja V zadnjih dneh videvamo na ljubljanskih ulicah avtomobil čudnih oblik, na kakršne nismo navajeni v našem mestu. Avto vozi počasi po ulicah ter vzbuja pozornost publike s svojo posebno barvo in s slikami na. pobočnih straneh nam vsem dobro znane Odolove ustne vode in Odolove paste za zobe. Kakor smo zvedeli, je bil poslan avtomobil v Ljubljano v propagandne svrhe. V njem se vozita dve nameščenki tovarne, avto" pa se ustavlja pri vsaki parfumeriji in drogeriji in odjemalcem teh trgovin se brezplačno delijo lepi in praktični vzorci Odolove ustne vode in paste za zobe. Avto se ustavlja tudi pri dečjih igriščih in, ko se
radovedni otroci zberejo okrog njega, dobijo papirnate kape in razne druge igračke, na katerih je diskretno označeno, da jih daruje tvornica Odol.
Na tak ameriški način reklamiranja doslej nismo bili vajeni. Tvornica Odol, ki deluje že nad 50 let, si je izbrala zelo privlačen način reklamiranja svojih odličnih in znanih izdelkov, ki se uporabljajo v ogromnih količinah ne samo pri nas, temveč po vsem svetu.
Pravijo, da bo ta reklamni avtomobil tvornice Odol ostal v Ljubljani do začetka prihodnjega meseca in da bo našemu prebivalstvu razdelil še tisoče svojih reklamnih predmetov.
JLe nanrei, brez miru.«.
Kakor je naši sokolski in drugi javnosti znano bo od 8. do 12. junija t. 1. velik z!et bolgarskih Junakov v Sofiji, ki se ga bo udeležilo v velikem številu tudi jugo-slovensko sokolstvo. Načelništvo saveza SKJ je prejelo iz Sofije že podroben razpored zleta. Uprava Saveza SKJ pa je soglasno sklenila, da se morejo zleta v Sofiji udeležiti člani, članice, moški in ženski naraščaj. Naš obisk bratom bolgarskim Junakom mora biti močna in vzorna manifestacija slovanskega bratstva. Zaradi tega mora vladati ves čas potovanja in našega bivanja v Sofiji vzorna disciplina. Načelništva bratskih žup naj takoj zahtevajo od svojih društev številčne prijave članstva in naraščaja in to najkasneje do 1. junija t. 1.
Zleta se morejo udeležiti člani, članice, na.raščajniki in naraščajr.ice, ki so najmanj 6 mesecev člani sokelske organizacije. Zleta se morejo udeležiti telovadci in netelovadci, vsi pa morajo imeti brezhibne slavnostne kroje. Narodna noša je dovoljena samo članom in članicam sokol-skih čet. župni načelniki in župne načel-nice morajo v tem pogledu strogo paziti, da pojdejo na zlet samo tisti, ki bodo imeli brezhiben in predpisan slavnostni kroj.
Na zletu bo sodelovalo jugoslovensko
sokolstvo tudi pri javni telovadbi in bo nastopilo s prosami vajami, predpisanimi za, l$fo 1939.
se udeleži zleta v SoSIJi
Spored vsejunaškega zleta
8.	julija: dopoldne tekme »Junakov« v raznih panogah, popoldne glavne skušnje na zletišču, zvečer »Zarja« spominska svečanost za padlimi Junaki in rodoljubi.
9.	julija: ob 10. dopoldne »Molitev« potem otvoritev zleta po Nj. Vel. carju Borisu III., slavnostni sprevod Junakov, Junakinj, sokolstva in ostalih gostov po sofijskih ulicah. Popoldne prva javna telovadba, ki na njej nastopijo tudi jugoslo-venski žjjokoli in Sokolice.
10.	julija: ves dan tekme na orodju, v prostih panogah, plavanju, težki atletiki in deseteroboju.
11.	julija: Naračajski dan. Dopoldne na-ščajske tekme, popoldne glavni naraščaj-ski nastop, ki na njem nastopi tudi jugo-slovenski sokolski naraščaj. Zvečer v Narodnem gledališču junaško-sokoiska telovadna akademija.
12.	julija: Petrov dan. III. glavni zletni dan: dopoldne: zaključne tekme, popoldne: druga javna telovadba na zletišču. Nastopi Junakov, Junakinj, Sokolov, Sokolic in ostalih gostov. Pri tem nastopu bodo tekme v odbojki, košarki in drugih tekmovalnih panogah. Zvečer velika baklada po sofijskih ulicah — zaključek vsejunaškega zleta. Kakor je iz navedenega sporeda razvidno mora biti jugoslovensko sokolstvo v Sofiji že 8. julija zjutraj, da se bo lahko udeležilo tekem in skušenj za
glavne nastope. Odhod bo 12. julija po polnoči.
Tekme. Vse bratske župe prosimo, da takoj vprašajo svoje edinice v katerih panogah se bodo udeležile tekem v Sofiji in prav tako naj župe javijo imena bratov, ki bi sodelovali pri izmenskem teku 4 x 109 m za slovansko prvenstvo. Prav tako je treba prijaviti vrste za odbojko, košarko, za plavalne tekme in za tekme v prostih panogah.
Vožnja. Popust na jugoslovenskifa državnih železnicah je zaenkrat 50°/o, prosili pa bomo za 75%> popust. Vožnja po bolgarskih železnicah je globoko znižana. Odhod vlakov in točne podatke o voznih olajšavah bomo javili naknadno, prav tako bomo pravočasno razposlali železniške karte in legitimacije.
Stanovanja bodo v Sofiji skupna, glede prehrane bo veljalo približno isto, kakor leta 1935.
Skupni stroški za zlet v Sofiji. Vsem bratom in sestram, ki se nameravajo udeležiti zleta v Sofiji navajamo približne stroške za vožnjo in bivanje v Sofiji. Stroški so približno isti, kakor leta 1935. Tako bodo znašali stroški za udeležence iz Ljubljane sledeče: Cetrtinska vožnja od Ljubljane do Caribroda, državna meja din 161., bolgarski zletni znak (bo imel nastopne ugodnosti, brezplačna vožna od Caribroda do Sofije in nazaj do Caribroda, brezplačno skupno prenočišče, brezplačen vstop k vsem prireditvam na zletišču na člansko stojišče) din 50. (100 levov), prehrana po lokalih po 30 levov dnevno, za pet dni 150 levov (naših din 75), jugoslovenski zletni znale 5 levov (din 2.50), tako bi znašali stroški din 288.50
Ker so stroški za ta zlet izredno nizki, vabimo sokolsko članstvo ln naraščaj, da se vsejunaškega zleta udeleži v čim večjem številu. Društvena načelništva naj takoj zberejo prijave poedincev in prijavijo število udeležencev najkasneje do 1. junija t. I. svoji župi. Načelništvo Saveza SiU
Delovanje v celjski sokolski župi
Dne 11. junija bodo v Celju splošne žup-ne tekme članstva in naraščaja. IT«deležba bo pokazala plodove dela naših edinic. Tekme se bodo pričele ob pol 9. na dvorišču mestne osnovne šole, samo v prostih panogah bo tekmovanje na Glaziji. Vsi d o'oceni sodniki morajo biti brezpogojno ob 8. na mestu.
Zleta v Sofiji od 8? do 12. julija se bo udeležilo precejšnje število članstva in naraščaja iz naše župe. Udeležba v kroju.
Sokokka gozdna šola se bo pričela za moški naraščaj od 16. leta naprej in za člane 1. julija v Lokah pri Mozirju. V tej šoli bo splošni župni prednjaški tečaj. Po dovršenem tečaju bodo izpiti za tečajnike in tudi ostale kandidate, ki se bodo priglasili. Tečaju bo dodeljen za pomoč tudi sa-vezni prednjak br. Ban. Rok za prijave je podaljšan do 30. t. m.
Prvi tečaj bo trajal 3 tedne. Na to se bo pričelo 22. julija taborenje slabotne moške in ženske dece iz vse župe. Trajalo bo tudi 3 tedne. Naslednji tečaj je določen za članice in ženski naraščaj in bo enak prvemu.
Socialni odsek starejših sester pod vodstvom agi Ine sestre Zoake Šmidove je pre-skrbel za taborjenje 2 nova velika kotla, nove slamnjače, 6 novih šotorov in ostalo posodo in bo torej maša gozdna šola letos po zaslugi agilnrh sester preskrbljena z vsem potrebnim. Sedaj razpolagamo s 17 šotori. Prijavite svojo udeležbo pravočasno pri svojih društvih.
Deca iz okrožja Celja je imela na vnebol hod okrožne tekme. Tekmovalo je 169 dece obojega spola. Višja deca je med drugim tudi tekmovala v streljanju z zračno puško in se je dobro uveljavila. Rezultati tekem bodo objavljeni v »Sokolski volji«.
Obrambni zbori bodo letos po okrožjih in bodo združeni z bojnimi tekmami. Prvi tak obrambni zbor bo 4. junija v Boštanju.
Streljski odseki se po okrožjih pridno gibljejo in se vadijo tudi že v ostrem streljanju. Jeseni bodo velike župne in savez-ne strelske tekme. Udeležba bo polnoštevil-na. Okrožja, ki še niso priredila letos strelskih vaj, morajo to storiti v razpoložljivem času.
Velocipedsiki (kolesarski) odseki se že snujejo po naših edinicah. Doslej imamo prijavljenih preko 200 kolesarjev.
Koledar sokolskih prireditev je objavljen v »Župnem vestniku« št. 4. in 5. Po tem koledarju vidimo, da se pripravljajo poleg društvenih in okrožnih nastopov tudi otvoritve Sokolskih domov in siicer: 2. julija v Št. Jurju ob Taboru in 6. avgusta v Žalcu ter 18. junija odkritje prvega likovnega spomenika Nj. Vel. kralju Aleksandru
1.	Zedinitelju v naši župi v Trbovljah ob priliki proslave 30-Ietnice obstoja društva. To bodo največje prireditve v naši župi.
Socialni odsek župe bo priredil v septembru slovanski večer. Dohodki prireditve bodo namenjeni socialnemu skladu za podporo siromašnih sokolskih pripadnikov ali pa se bo osnoval fond za gradnjo počitniškega doma za revno deco in naraščaj.
Vsak pripadnik sokolske organizacije naj vidno nosi sokolski znak da s tem pokaže svojo pripadnost največji slovanski organizaciji.
Naše geslo je: Branili bomo svojo zemljo!
Naše *?l£fl$lišče
DRAMA
Nedelja. 28.: Velika skušnjava. Izven. Zni.
žane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 29.: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Torek. 30.: Zaprto. .
Binkoštna praznika v drami. Danes v nedeljo bodo vprizorili zvečer komedijo češkega pisatelja Piskofa »Velika skušnjava«, ki je izredno zabavna in je imela vedno velik uspeh. — Na binkoštni ponedeljek bodo ponovili Nestroyevo komedijo »Utopljenca«, sijajno delo enega največjih svetovnih komediografov. V obeh delih so naj boljši člani v svojih imenitnih vlogah. Obakrat bodo veljale cene od 20 din navzdol.
Dijaška predstava v drami bo v petek
2.	junija. Vprizorili bodo Shakespearjevo dramo »Othello«. Ker bo to zadnja dijaška predstava v letošnji sezoni in se vpri-zori klasično delo, opozarjamo na petkovo predatavo.
O P E 1 A
Nedelja, 28. ob 15 P®«* goro zeleno.-Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Iu ■
0 «
o
e»
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
H
o
B
o
a
o ■
o ■
o
■ CD ■ CD
ZALOŽBA »CESTA«
LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5
Pravkar je izšla peta knjiga založbe »CESTE«:
MARIJE MAJERJEVE
f9
Rudarska balada"
ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma in domovine
Rudarska balada"
je knjiga, ki Jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zmerom iznova spet rad posegel po njej.
Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din.
Knjiga se naroča pri:
ZALOŽBI »CESTA«
LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5
kjer dobite po isti ceni tudi že prej izšle knjige D. Ravljena »Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »Črna vojna« in Thompsona »Sivko«.
OIOBOlOlOlOlOlOBOlOlOBOBOlOaOBO
0 ■
o ■
o
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
5 ■
o ■
o ■
o ■
o
ROIC
Ponedeljek, 29.: Vse za šalo. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
»Pod to goro zeleno« je izredno privlačna in vesela opereta. Obisk je primeren za vsakega, tudi za birmance, zato opozarjamo botre na popoldansko predstavo, ki bo začela ob 15. in bodo veljale za njo cene od 24 din navzdol.
Baritonist Kolacio bo gostoval drevi ob 20. v čajkovskega operi »Evgenij Onjegin«. Ostala zasedba kakor običajno. Cene od 30 din navzdol. Kolacio je bil pri nas izredno priljubljen, ima lep bariton, s katerim se je pri nas močno uveljavil. Sedaj nastopa v Beogradu in bo nocojšnje gostovanje edino v tekoči sezoni.
Na binkoštni ponedeljek bo v operi samo večerna predstava. Peli bodo izvirno opereto »Vse za šalo« v običajni zasedbi.
Christy Solari bo gostoval v naši operi samo še v sredo, 31. t. m. in v soboto 3. junija. Solari je odličen pevec in igralec, povsod izredno priljubljen. V sredo bo nastopil za red Sreda v operi »La Bohème«, v soboto pa za red B v operi »Lucia di Lammermoor«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 28. ob 15.: Utopljenca. Znižane cene. Ob 20.: Dijak prosjak. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 29. ob 15.: Potopljeni svet. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Pygmalion. Znižane cene. Zadnjič. V korist pok. sklada gled. igralcev.
KRASNO GOSPOSKO POSESTVO
na južnem obronku Pohorja poleg Slovenske Bistrice, 25 jutrov, arondirano, in to cca 2 jutra I.a vinograda, ostalo gozd, polja in travniki, in 1200 sadnega drevja. Gosposka hiša ima 9 parketira-nih sob, gospodarska poslopja, vrt, lastno električno centralo, vodovod, vse v najboljšem stanju, naprodaj zaradi smrtnega slučaja. Informacije: lise Egersdorfer, Slovenska Bistrica.
Parni kotel
kupimo cca 100—120 m2 grelM površine, z 10—12 atm. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Br. 5892«.
SODNA DRAŽBA
DVEH DVONADSTROPNIH HIŠ Z MAN-SARDO IN VRTOM V LJUBLJANI, STRE-LIŠKA ULICA 22 IN 24, 19 STANOVANJ, TRGOVINA IN GOSTILNA — VISOKA DONOSNOST
bo dne 15. junija 1939 ob 11. uri pri okrajnem sodišču v sobi št. 16. Posestvo je sodno cenjeno din 2,371.315, najmanjši ponudek znaša dinarjev 1,185.658, potrebna kavcija dinarjev 237.132.
Znani SALV AT CAJ proti žolčnim kamenom in bolez- ni nim žolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu, Zagreb, Kaptol 17. — Zastonj! pošljemo prospekte o zdrav-^ ljenju.
O. f. S. br. 27870-1956 Rn 5487
Ksilolitm tlak
je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd.
Izdeluje ga:
Material
trg dr. to. z. LJUBLJANA, TYRSEVA C. S6/b. Telef. 27-16. — Brzojavi. »Material«.
ECLAIR
„VERMOREL"
Je najboljša pršilnica na svetu. V tej sezoni posebno znižane cene! Generalno zastopstvo:
BARZEL d. d. Sabatica
Zahtevajte cenik. Dobiva se takoj iz skladišča.
8reip/oeen pouk f igronju!
lahfevo j te brezplačen cm*:
jlìllJHM)
d.zx>.z. za/- tvorn/ce g/astot
MARIBOR st 101
V	globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša iskreno ljubljena mati in hčerka, gospa
Marija Janžek
vdova po štabnem naredniku in trafikantinja v Celju
danes popoldne po daljšem trpljenju v starosti 50 let za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 29. maja ob 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 30. maja ob pol 7. uri zjutraj v Opatijski cerkvi v Celju.
V	CELJU, dne 27. maja 1939.
MARIJA VOLOVŠEK, hčerka JULIJANA URBIČ, mati — in ostalo sorodstvo.
t
Prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je preminil naš oče, mož, brat in stric, gospod
Zdravko Kolenc
posestnik v čemšeniku
Pokopali ga bomo v ponedeljek 29. maja ob 10. dop. na pokopališču v Čemšeniku. "
CemSenik, Zagorje, dne 27. maja 1939.
Družim KOLENC
L. WIND ER:
81
(qospodizj£no0ä
Roman o Francu Ferdinandu
(Avtorizirao prevod
Ta ogled ga je razvedril. Grad Belvedere mu je bil všeč. Lepa je bila misel, da bo živel z Zofijo v tej krasni baročni paiači, Ua je doj za ženo dobojevan in da bo smel vendar že spet misliti na velike načrte, ki se jim zadnje leto dni ni utegnil posvečati. »Tu bodo vsi načiti dozoreu, in upam, da se bo marsikateri kmalu uresničil«, je mislil sam pri sebi. »Stari cesar v Schcnbrunnu bo hitro začutil, da sem vzlic odpovedi neprcmagan. Ne le on. vsi morajo začutiti. Vsi bodo spoznali, da vlada v gradu Belvederu železna volja. Cesar mi ni ničesar podaril, nobenega ponižanja mi ni priza-nesel, za nič mu nisem dolnžik. nikake obzirnosti mu nisem dolžan. Proste roke imam. Gibal bom. Začel si bom osvajati moč, ki mi jo pridržuje.«
Ta misel ga je storila veselega. Dobre vclje se je j odpeljal v Draždane, da bi odvedèl nevesto v Za-kooe. Na zakopskem gradu, ki ga je bil cesar svoji svakinji, nadvojvodinji Mariji Tereziji nedavno dodelil za vdovsko bivališče, se se pripravljali na prestolonaslednikovo svatbo. Marija Terezija je želela, da bi bil ves kraj slavnostno okrašen z zastavami, a tej želji je ustreglo le nekaj hišnih lastnikov. Okrajni glavar je bil menda dobil »migljaj od zgoraj«, naj ne gleda na svatbo kot na uraden slovesni dogodek, ki bi ga bilo treba praznovati z razobešanjem zastav. Ko se je Franc Ferdinand pripeljal z nevesto na malo mestno postajo, ni bilo okrajnega glavarja nikjer, kar je moralo zbuditi med "prebivalstvom pozornost. Namesto okrajnega glavarja je pozdravil prestolonaslednika podre,; r,
uradnik, okrajni tajnik, ki mu je stal ob strani poveljnik orožniške postaje. »Še v to češko gnezdo sega oMntenuovova režija«, je pomislil Franc Ferdinand.
Prvi julij je bil somoren dan. Skromen dežek je rosil na streho grajske kapelice. Sivolasi zakopski dekan je imel nalogo, da opravi poroko. Vedel je, da bi bilo to prav za prav posebna pravica dunajskega kardmala-knezonadškofa. Razburjeni sivi duhovnik je rad vzel na znanje, da prestolonaslednik ne želi govora pred poročnim oltarjem Starček se je napolnila. Namesto nadvojvodovih bratov so > novem in nevestinem stanu. Grajska kapelica se je naponlila. Namesto nadvojvodovih bratov so stali v preprostem tesnem prostoru nevestin brat, njene sestre in svaki ter nekaj zakopskih občinskih svetovalcev.
Zvonovi so zazvonili. Franc Ferdinand, v pražnji uniformi konjeniškega generala, okrašeni s trakom velikega križa Štefanovega reda in zlatim runom, je stopil v kapelico. Vse oči so se uprle v Zofijo. ki je. im< V laseh se jI mirtovim in pomarančnim cvetjem. Na obleko in na vlečko ü je padal dolga koprena. Stari dekan se je ohrabril in jel s čvrstim glasom izgovarjati obredne besede, molitve in poročni rek. Franc Ferdinand mu je resno zrl v oči. Zofija se je smehljala. Njen zmagoslavni smehljaj je begal starega dekana bolj od globoke resnobe v prestolonaslednikov1!! žalostnih očeh.
Peti del
BELVEDERE IN SCHOENBRLNN Nevidna tchntica
Novoporočenca sta se odpeljala v Konopište. Pravljično se jima je zdelo, da ni bilo več treba skrivanja in da jima ni bilo več treba kradoma, v večnem strahu pred zalezovalskimi očmi, hlastati po sreči naglih objemov.ampak da sta sedela v ko-
belo atlasno obleko z dolgo vlečko. je bliskal šapclj iz briljantov, ovit z
nopiškem gradu in v grajskem parku ter bila drug drugemu mož in žena. V svoji težko pridobljeni sreči sta pozabljala vse ostalo. Častihlepje je počivalo, nestrpnost in bojevitost sta spali, lepi grad Belvedere in vsa bremena sveta so čakala nekje v daljavi. V globini svojega srca pa Franc Ferdinand ni pozabljal, da Previdnost vsako srečo, ki mu jo podari, le na pol dovoljuje in jo razkraja v lugu nesreče, da ne bi biia čista. Hotel je pozabiti. Za podpazduho se je vodil z ljubljeno ženo po slavnostno okrašenih prostorih, po parku, po krasnem rožnem vrtu, in pogledi, s katerimi se je dobrikal smehljajoči se ženi, so nežno govorili: »Tu si gospodarica.«
Zdaj je bila kneginja Hohenberška. Prej se je nadejala sijajnejšega naslova, po višjem je hrepenela, izpodbujala je ljubljenega prijatelja — čeprav oprezno, komaj opazno — naj ne odneha in naj za svojo bodočo ženo in za otroke, ki jih pričakuje od nje, brezpogojno terja svoj lastni čin, svoj nrslov, svoje posebne pravice; 2Saj se je zdel mnogo skromnejši naslov,, ki ji ga je bil cesar milostno podelil, tako lep, da ga ni mogla dovoljkrat slišati. Mislila si je: »Moji prihodnji naslovi bodo zveneli še lepše. In nekega dne me bodo morali vsem odpovedim na kljub ogovarjati z njegovim naslovom. Kakor gotovo se mizsilila sklenitev zakona, tako gotovo se ne bom imenovala cesarica-soproga. ampak cesarica.«
Dvaintridesetletnica je z občutkom sreče videla, da mož ne opaža malih lepotnih napak, ki so že polagoma ugonabljale vitko skladnost njenega telesa. Boki so se ji bili zadnji čas nekam razlezli, in tudi ozki obraz, ki ji je bil pridobil ljubezen Franca Ferdinanda, je že kazal prve sledove nezaželene izpremembe: bradica, ki je bila s svojo nežno podolgovato obliko mimo lepih rjavih oči najzavzet-nejši mik tega obličja, čigar lepota je le nepopolno ustrezala običajnim pojmom, je postajala široka in { tolsta, in v okroglih licih ni bilo več tiste muhaste, j od podočnic skoraj neopazno poudarjane trpke mi-
line, ki so jo .opažali celo možje, ki jim mlada grofica ni bila všeč, temveč zbujala so dojem zdrave jezgrosti. Vse to je bilo brez pomena, ker je ljubljenega moža vse navduševalo. Ze po prvem tednu dni je bila Zofija rešena strahu, ki se loti vsake žene, kadar sta njeno telo in njeno bitje prvič trajno, vsak dan, nenehorna izpostavljeni očem ljubljenega moža. Po prvem tednu je bila zanj bolj brez skrbi ko zdaj, in ta zavest ji je dajala tisto notranjo svobodo in sproščenost, ki jo je potrebovala, da je mogla premagovali tujost, ki je vse do svatbe vladala med mračnim, v kri prednikov zajetim nadvojvodo in njo. Teden dni po poroki je srečni zakonec pisal mačehi: »Oba sva neizrekljivo srečna: za to srečo sva najprej dolžnika Tebi! Kje bi bila danes, da se nisi ti tako plemenito in ganljivo zavzela za naju! Zato tudi venomer govoriva o Tebi, in najina hvaležnost je brezmejna. Nič drugega Ti ne moreva dati kakor zatrdilo, da si s tem storila dobro delo in osrečila svoja otroka za vse žive dni ... Zof tega pisma ne bere, ker pravkar ureja beraška pisma. Torej Ti, predraga mama. lahko v 4 oči povem, da je Zof zaklad in da sem nepopisno srečen! Tako skrbi zame, imenitno se mi godi, tako zdrav sem in mnogo manj nervozen. Čutim se kakor prerojenega ... V notranjosti imam popoln občutek, da bova do konca svojega življenja nepopisno srečna. Ljuba, dobra mama, prav si storila, ko si mi tako pomagala! Ljubi Bog, ki z Zofo vsak dan po dvakrat v kapelici moliva k njemu, naj Ti poplača, dobra mama, kar si storila za naju.«
V tišino teh srečnih dni je planila nepričakovana novica z Ogrskega. Franc Kossuth, vodja opozicijske neodvisne stranke, ki je prestolonaslednika že leta in leta s še strastnejšim sovraštvom kakor vladajoče magnatstvo napadala kot najnevarnejšega sovražnika Madžarov, je v imenu svoje stranke, ki je postajal čedalje močnejša, podal izjavo, da madžarski narod odpovedi Franca Ferdinanda ne smatra za pravno veljavno.
Pari sete, trsttfe, baknlo, strešno lepenko, bitumezifsifco, bitumen, lessai cement, karbollasej, strešni lak, katran, JUGOLIT-plošee za predelne stene in izolacijo
in razna izolačna sredstva dobite najceneje pri
Jos. Rs Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-IS
Cenjenim gostom, izletnikom, turistom in letovišearjem se vljudno priporoča staroznana
Prvovrstna sortirana ljutomerska in dolenjska vina. dobra hrana, penzion najnižje cene, lepe zračne sobe za tujce, lep vrt za goste, krasni izprehodi v planine in k jezeru. Na binkoštni ponedeljek prašiček na ražnju! — Zadovoljne praznike želi in se priporoča KOZI DRNOVŠEK — gostilničarka
0 ■
o
n
0 ■
o
BI
lOlOBOSOlOlOBOiOBOlOlOBOSOlOBC
5 ■
o
udobne in solidne izdelave, tovarniško nove po zelo niz- a
kih cenah za parke, drevorede, občine, kolodvore, leto- Q vališča, sanatorije, hotele, restavracije, kavarne, vrtove a in privatnike. — Informacije: Bezlaj Pavel, Ljubljana, n Bleiweisova c. 25.	B
UOBOlOaOSOlOBOSOBOBOBOBOlOaC
rana Regenerator
Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne prirodno barvo in sijaj:
Takoj ustavi izpadanje las. odpravi prhljaj In vse kožne neprijet nosti lači in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, orna veliki «teklenici z omotom in poštnino vred din 50.—. S. br. 17274 god 1937	MORANA — SPLIT.
OICSOÈiOSOBOaoaOBOBOaOBOBOIlOBOI
Q Dcks vpeljala svetovna tvrdka
' \ V OR A VRT
KOVINI
S! oveni io s sede-
0 0 ö	5
OaOIOBO>OBOB<=>BOIOIOaOBOBOIOBOi
"""»JUTOÒTzavaru'JÌT
■	ČEZ 100 LET 7 * R U	» w v
*	i s t e
a	kot pomoč ravnatelju podruži
Q	žem v Ljubljani
o	šela organizacije.
0	Zahteva se:
0
■
0 ■
0	Nudi se :
■	znatna plača, potne dijete in prometna provizija. —
U	Pri uspehapolnem delovanju stalna namestitev in iz
p	gledi do vodilnega položaja. — Ponudbe na oglasni od
Z	delek »Jutra« pod značko »Vicedirektor«.
polnopravni trgovec, ki razpolaga z dobrimi zvezami, ki je reprezentativen, neumoren, bogatih idej in ue;pcšen pridobitnik ter jugoslov. državljan.
KOLES«
Zapite »iobro in po ceni tudi a» jbrokt t>n
H. SUTTNER, Uraliana)
Brezobvezen ogledi Aleksandrova 6,
VSI V ROGAŠKO SLATINO
Dolgoletni zakupnik restavracije na postaji Zlatar-Bistrica, Franjo Vratarič, javlja tem potom, da se je preselil v Rogaško Slatino, kjer prevzame s 1. majem t. 1. hotel in restavracijo »POŠTA«. — Kot dolgoletni strokovnjak hoče voditi zgornji obrat v Rogaški Slatini na splošno zadovoljstvo gostov, ter se kot tak najtopleje priporoča cenjenim gostom.
Glavno zastopstvo
za JugO-.ia >;jo RIJOOLF El KOVAT Zagreb — llica 49
ZAG BEB. NIKOLIČEVA IO
AGILEN GOSPOD
44 let star — hišni posestnik
z avtom l$£e zastopstvo
večje tu- ali Inozemske tovarne. — Ponudbe pod »Plača in procenti« poslati na oglasni oddelek »Jutra«.
yiRILINETS?"
Mlajši in starejši moški, ki trpe na spolni slabosti (im-po temei) utrujenosti, seksualni nervozi in nesigur-nosti, naj poskusijo organski preparat »VIRILINETS«. Škatlica z 20 tabletami 64 din, s 100 tabletami
203 din. Dobiva se v lekarnah. Gen. zastopstvo apoteka S. Mittel-bach, Zagreb, Jelačičev trg 2.
••v bec na- ii •,.;<.
Beograd
CELULOIDNE ŠČITE ZA VRATA
muli
Neprijetne dlačice
na obrazu dame (bradice, odpravi s korenino
|M
brčice)
IEI
(Indijska «meda z loeto. nom Za izumira nje las. nin papli j
Din 50--
Nepopolno odpravljanje dlačic s pomočjo raznih kemikalij, praškov in krem. po katerih dlačice še močneje porastejo.
RAPIDE NTH nasprotno odstranjuje dlačice s korenino mehaničnim potom in brez bolečin, a losion ugonobi tudi lasne pa-pile same.
Za odstranitev večjih partij dlačic na rok al? in nogah služi »Partout«. — Garnitura od 3 preparatov Din 100.—.
Obrvi—trepalnice. ••
postanejo goste, dolge in svilene z uporabo dragocenega Azijatskega soka. Očividno nagla porast. Oči dobe pikantno dražest in privlačnost . . . din 40.— ZA BARVANJE obrvi in trepalnic — samo J u g u n t i n ! Garnitura za 15-
kratno barvanje.....din 50.—
Enkratno barvanje drži cca. 3 tedne. BLEŠČEČ SIJAJ, mamljivo dražest in svežost daje očem losion »Diamant« (zajamčeno neškodljiv rastlinski preparat). Steklenica .... din 50.— Parf. in kozmetika »OMNIA«, odio 1/9 Zagreb — Gunduličeva ulica 8. polukat. Pošiljamo tudi po pošti proti naplačilu porta (Din 10.—).
Telefon 97-67,'
e ■
CELULOID V PLOŠČAH
naročajte pri
F. Zrnec
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
tudi na obroke pri
Kleindienst & Posch
MARIBOR
Aleksandrova c. 44
IT».
2 951
ODLIC1MA
Novi naslon Frančiškanska uL t.
OKA S A tablete
Pri spolni slabost i lahko poskusite
OKASA
TABLETE za
za moške
100 komadov din 220 -
proti povzetju. Dobivajo se v vseh
lekarnah. Zastopuik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav, Terazije 5 Ogl. t. S. b. 5846-39
družba z o. z.
POLEG NEBOTIČNIKA
V STUTTGARTU April — Oktober 193 9.
Sredi mnogo hvaljene dežele za turiste — pokrajine VViirtem-berške, ugledate vrtove zelo redke lepote. 60.000 cvetočih rož; nad milijon cvetočih pomladnih in poletnih cvetlic. Poleg tega bogat spored s slavnostnimi iluminacijami, godbo in plesom.
Edinstvena vrtna svečanost od aprila do oktobra 1939.
Pojasnila in prospekte daje: NEMAČKI SAOBRAČAJNI BIRO, Beograd — Knežev spomenik 5 in NJEMAČKI SAOBRAČAJNI URED, Zagreb, Zrinjski trg 18.
TEKSTILNA TVORNICA — SPREJME
zastopnika
za volnene ln polvolnene tkanine za Dravsko banovino proti proviziji, po možnosti z avtom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Br. 77«.
l.a v luskinah, pakovan
NAFTALIN
v 100 kg lesenih sodih neto-težina prodaja po zelo ugodnih cenah
Stanko Florjančič,
kemo-tehničnl predmeti, Ljubljana Poštni predal 231 — Telefon 20-82.
V NAJEM VZAMEM PISARNIŠKE PROSTORE
najmanj 4 sobe, mogoče v pritličju ah L nadstropju in približno 100 m*
GARAŽE s telefonsko linijo. —• Ponudbe zaželjene s ceno in malo škico na ogl. odd. »Jutra« pod »Dober posel«.
Restavracijo
DOBROIDOČO GOSTILNO ALI HOTEL
vzamem v najem ali event. kupim v večjem prometnem kraju v Sloveniji. — Ponudba na ogl. odd. »Jutra« pod »Prometni kraj«.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
KOLESA
MOTORNA KOLESA ŠIVALNE STROJE:
WANDERER, ADLER, STYRIA, V1C-5 TORIA, DÜRKOPP, BISMARCK, AUTOMOTO, WITTEK1ND I. T. D.
• TRIUMPH, WANDERER L T. D.
KÖHLER, GRITZNER I. T. D. KUPITE PO UGODNIH PLAČILNIH POGOJIH V VELIKI IZBIRI PRI
Jos. Jernejčič, Vrhnika
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—h Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za beseda, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Og^ÄÄ Dia	V znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam Š3 manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ia vprašaja, tičoša se matih oglasov, je naslavljati na : Oglasa! cldeiek
w
Jatra
u
LjJiblšasEa.
času
V GOSTILNI PRI »LOVCU«
Rimska c. 24» vogal Bleiweisova c. 2
na razpolago udobni in veliki prostori. Mnogovrstna izbira okusnih jedil. Torte, pecivo, brezalkoholne pijače. Velika izbira zajamčeno pristnih domačih in dalmat. vin, žganje in likerji. Cene zelo nizke!
Ekspres-kava din i.—
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Gostilna Türk
v Streliški ulici toči naj bo jša dalmatinska vina Kegljišče, biljard. Vljjd-no vabljeni.
13246-16
Malinska:
»Pension Praha«
tile pristanišča in kopali-iča na obali, lepe sobe, prvorazredna domača in dunajska kuhinja. Nizke cene. Prospekti zastonj. V. Vrtač-Dik.	12979-38
Drage mamice
botrce
r;i k Ravbarju za Bežigrad na brezplačni ringaraja. Sin kuhar, izborna hrana ter različna dobra vina. Se priporoča mama Ravbarjeva.
13307-18
HALO ! Vsi na koncert!
vabi gostilna
Rahne v Mostah vse na koncert in veliko domačo zabavo.
13424-18
Za binkoštne
praznike
pridite v gostilno k Pa. nju, v Vegovo ulico 10. Tam boste postrežem z dobrimi -vani, z raznimi toplimi in mrzlimi jedili, v zabavo se bodo igrali najlepši komadi na klavirju. Na razpolago biljard, balinišče etc. Zato pridite, ne bo vam žal. — Se toplo priporoča in vas vljudno vabi Tone Huč.
13421-18 •i1«"11"--
Selo - Žiri:
Idiličen miren kraj ob So-ri. Pension Milan Poljanšek. 15 opremljenih sob, lastno kopališče, čolni, gozdni tz-prehodi, prvovrstna hrana. Popolna oskrba 35 do 38 din dnevno.
13020-5S
Dobra vina
posebno iini cviček. Pečene in ocvrte domače ptške. Danes in jutri koncert. Gostilna Martine Zg. Šiška.
13155-18
Trst, Gorica, Reka
izletnike danes čeka. pri nas se pa dva dni mazurka, fox vrti. Gostilna Kramar.
13367-18 Čez počitnice
vzamem dijake-inje, blizu Rogaške Slatine na tečno in izdatno hrano. Ponudbe n podr. Jutra v Mariboru pod »15 din« 13540-38
V gostilni Putrich
danes in jutri ples. Izborna vina. Gorica in mrzla jedila. Vljudno vabljeni.
13494-18
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Za kovinski obrat
renoviran sprejmem ose bo za sodelovanje najra je avtomehanika. Fonud be pod »Sposoben samo stoj nega vodstva« na ogl >dd. Jutra.
13199-1
Organizatorje
za Dolenjsko, Gorenjsko za književno propagando sprejmemo takoj. — Predstaviti se osebno ta koj 1 ubljana, Lavriie-V-. 9.
3 3317 1
Deklico ali fanta
sprejmem za fotografsko delavnico in trgovino. (S prakso imajo prednost). Fototehnika Vošnjakova 4.
13504-1
Pletilja
sprejmem takoj. Mariborska 22.	1349(5-1
G. T. Rotman:
iveta
(/.' ' ;///.'/ '! 'i ■'. ' ' • •/. ;, ,\W\Y, \ \ V
53
Takoj so odvedli oba potnika pred kralja. »Ilarnham!« je vzkliknilo njegovo veličanstvo Lipilapi. »Hrustihrusti papipapi namnam!« Kaj to pomeni, gospod Vrtačnik ni vedel. A dobrega ni obetalo, zakaj njegovo veličanstvo je gledalo na moč zlovestno in se čudno lakomno oblizovalo.
Na kraljev migljaj so zgrabili Petra ter ga priklenili na debelo verigo. Gotovo so ga hoteli najprej opitati. Gospoda Vrtačnika so slekli do golega in mu oblekli krilce iz palmovih listov, kakršna nosijo črnci. Takšnemu so mu deli vrv za vrat in ga odvedli, bezaje ga s sulicami, da bi hitreje stopal. »Joj, joj, nikar me ne zbadajte,« je stokal siromak.
Mlajšo moč
dobro frizerko, sprejme takoj proti plači 600 do 800 din Bradač Stane-Medvedova c. 22, Ljubljana Vil.
13512-1
Žensko moč
za prevzem bufeta na morju iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna in poštena«.
13503-1
Dva zdrava fanta
vojaščine prosta, sprejmem takoj kot delavca v lesno industrijo. Naslov v vseh posi. Jutra.
13502-1
Šiviljo za na dom
samo, prvovrstno iščem. Naslov v vséh poslovalnicah Jutra.
13485-1
Prvovrstna hotelska kuharica
dobi mesto za sezijo. Po nudbe z navedbo zahtev na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Samostojna, 13528-1
Uradnika
za obisk strank in pi aarsia.» mJiaJ^ega išče podjetje za takoj. Mesto stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agilen in točen«.
13514-1
Kuharica
ki opravlja tudi tiiuga h? in t. dela dobi w_.cto v trgovski hiši. Ponurt be na podruž. Jutri v Ce±*u pod »Fošte.ia«.
1352J-l
Samostojne
kuharice
mlajša dekleta za vsa hišna dela in kmečka dela dobe službe v posredovalnici Wolfova 10. Istotam je prenočišče za ženske.
13214-1
Irgovski pomočnik
mešane stroke, priden in zvest, pošten želi pre einm tam Saj iskpss meniti mesto. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Mlad in agilen«
13179-1
Brivskega
pomočnika
sprejmem takoj. Služba stalna. Hrana in stanovanje v hiši. Alojzija Bratuša, vdova, brivski salon v Marenbergu.
13180-1
Vsestransko
korektno osebo
posedujočo trgovsko o-brt iščem za otvoritev trgovske poslovalnice. — P i dovršeni organ zaclji nameščenje. Maribor — poštni predal 16.
I?.. 7C-1
Foto amater
dobro verziran, ki bi se želel izključno posvetiti fotografiranju, dobi stal no službo. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Fotograf«
13173-1
Fotografski
pomočnik
agilen in spreten v zunanjem snimanju lahko začetnik dobi mesto. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Velik zaslužek«
13172-1
Prodajalka
zmožna manufakturne stroke, ki bi opravljala službo blagajničarke v trgovini M, Kramar — Kamnik, dobi takoj služ bo.
13148-1
Steklarski
pomočnik
izurjen, dobi zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen pomočnik« 12945-1
Učenko in pletiljo
dobro izurjeno, takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Franja Fefer, strojno plet., Vrhnika.
12050-1
Slugo
ki je vajen tudi čistiti avto mobile sprejme J. Lovše, Ljubljana, Tyrseva c. 35.
13051-1
Prikrojevalko
z daljšo prakso v tovarni perila sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki pod »Večje mesto na deželi« na ogl. odd. Jutra.
13383-1
Trgovskega
sotrudnika
popolnoma izvežbanega ma-nufakturista in dobrega izložbenega aranžerja, kakor tudi samostojnega železničarja, sprejme večja trgovina v mestu na deželi. Hrana in stan v hiši. Ponudbe pod »Spreten in sposoben prodajalec« na ogl. odd. lutra.
13384-1
Železo strugar
dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strugar«.
13311-1
Solidna gospodična
starejša, mirna, dobi mesto pri dveh osebah na deželi. Znanje nemščine in kuhanja pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spričevala in slika«.
13241-1
Postrežnico
vajeno vseh hišnih del in pranja, sprejmrm. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13124-1
Dobro kuharico
od 20—40 let, sprejmem-Plača 500. Sobarica v hiši. Ponudbe z navedbo dosedanje službe na ogl. odd. Jutra pod »Trajna služba«.
13058-1
Prodajalka
poštena, pridna in zanesljiva, z lepim nastopom in veseljem do trgovine dobi stalno službo. — Izvež-bana v papirni in galanterijski stroki ima prednost. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanje službe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«.
13054-1
Brivskega
pomočnika
dobrega, pridnega, sprejmem. Nastop takoj. Jezer-sek Jože, brivec. Zaloška cesta 33, Ljubljana
12981-1
Korespondent in
knjigovodja
perfekten v slovenščini in nemščini, ki obvlada nemško in slovensko stenografijo. brzi strojepisec, samski, mlajša moč, dobi nameščenje. Dopise na ogl. oddel. Jutra pod »Korespondent«.
12561-1
Urarski pomočnik
dobi takoj službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost«.
13299-1
Dijetetične
praktikantke
z zadostnim znanjem dobe mesto v Noorden-ovi dietič-ni kuhinji zdravilišča v Rogaški Slatini. Pomene ponudbe na: Direkcija zdravilišča Rogaška Slatina.
12558-1
Vsaka beseda 50 par, za davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din
Mehanik - šofer
lzučen, mlad vesten želi službo kjerkoli pri lu ksuznem ali lažjem to vornem avtomobilu ali v avtomeh. delavnici. — Nastop 15. junija. Kaste lic Mirko, Črnuče 44. p. Ježica pri LJubljani.
13114-2
Začetnica
stara 30 let išče službo pri boljši družini v po moč gospodinji, ima ve selje do kuhe, gre tudi v hotel ali na sezono. Anica Golmayer, Tržič, Mizarska ul. 1.
13092 2
Mesto gospodinje
pri solidnem gospodu želim. Ponudbe na ogl-odd. Jutra pod »Ugledna in zmožna«
130S7-2
Vodja opekarne
s 151etno prakso želi pre meniti službo. Prevzame tudi vsak obrat v akord. Izvežban v vseh poslih. Kavcije zmožen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delam za
trlS •	12911-2
Šivilja v Celju
se priporoča na dom. Na s1 o v v vseh posi Jutra 13168-2
Slaščičarski in me-
dičarski pomočnik
dobro izurjen, vojaščine prost, želi spremeniti službo. Naslov v vseh poslov. Jutra.
13379-2
Frizerka
mlajša želeča nadaljnje prakse, dobra manikerka in ondulerka želi na-meščenja takoj v Sloveniji ali Hrvaški. Zahteve skromne. Dopise na naslov: Barči Verde, pri: Urh, Velenje.
13194-2
Gospodična
stara 27 let išče mesto gospodinje pri samostoj nem trgovcu ali gostilni čarju Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod šifro »Zmožna«
13135-2
Gospodična
z znanjem vseh pisarniških del ter nemščine išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj junij«
13183-2
Diplomiran krojač
za dame in gospode išče službo poslovodje ali pa kot krojitelj v trgovini ali industriji. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba 979«
13130-2
Mizarski poslovodja
popolnoma samostojen v po hištvu in stavbi, dober risar kalkulant in organizator želi premeniti današnje mesto. Honorar zmeren. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poslovodja«.
13026-2
Železostrngar
in mehanik
vešč dela na revolverju f ressi in drugih strojih išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strugar mehanik« 13153 r
Slaščičarski mojster
išče stalno službo v hotel ali na sezijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13226-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, agilen, vsestransko dobro izvežban, vojaščine prost, želi izpreme-niti službo. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nekadilec.«
13018-2
Brivski pomočnik
star 22 let, išče službo v mestu ali na deželi. Nastop po dogovoru. Cenj. ponudbe na »Bine« saion Pire, Stražišče, Kranj.
13040-2
Trgov, pomočnica
izurjena v trgovini z mešanim blagom, vešča nekoliko kuhanja ter vajena vseh hišnih del želi nastopiti stalno službo. Cenjene ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Poštena mlajša moč«.	13077-2
Poštena kuharica
pridna, snažna, samostojna, dobra gospodinja želi premeniti službo k boljši družini v Ljubljani. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13417-2
Kuharica
snažna, ki bi opravljala tudi vsa hišna dela dobi takoj mesto. Postržin, Pobrežje, Maribor.
13542-1
Iščem bono
k trem otrokom od 1 do 9 let, s perfektnim znanjem nemškega jezika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pod 20 let«.
13497-1
Frizerko
izvrstno moč, z večletno prakso, v lepem kraju, — iščem. Plača 2.500 din mesečno, z dobrim postranskim zaslužkom. Vprašati v Ciglerjevi ul. 26-1. Moste.
13498-1
Frizerko
perfektno sprejmem takoj v stalno službo. — Stanko Kunstelj, . frizer Kranj
13161-1
Trgov, pomočnik
dobro izvežban v tekstilni stroki, spreten prodajalec in aranžer, okrog 25 do 30 let star, vešč popolnoma nemškega jezika dobi takoj mesto proti dobri plači v večjo trgovino na deželi. Nemško pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zgornje Koroško, Nemčija«.
12956-1
2 soboslikarska
pomočnika
trezna in dobra takoj sprejme Čater Franc, Brežice.
13019-1
Šafarja
starejšega in resnega, z večletno prakso, posebno v hmeljski stroki, se sprejme na veleposestvo v bližini Celja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen«.
13041-1
Starejša ženska
samostojna, vestna in skrom na, po možnosti ljubiteljica domače meščanske kuhinje julijskih krajin, dobi stalno mesto samostojne gospodinje pri situiranem (radi voj. posledic ločenem) 65 let starem branjevcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna in zanesljiva«.
13045-1
Mehanika
ki se razume na ročne in motorne pletilne stro je in ima večletno prak so, sprejme tovarna pie tenin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na deželi 1939«
13099 1
Kuharica —
gospodinja
boljša, samostojna, za gostilno na deželi dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica na deželi«.
13308-1
Čevljarskega
pomočnika
ki je vajen tudi finej-šega ženskega dela takoj spre j mem. Pogačnik J o -sip, Ljubno na Gorenjskem.	13239-1
Blaga jničarko
vestno in pošteno, ver-zirano tudi v prodaji, sprejmem v večjo trgovino na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna in marljivi«.
13300-1
Dva mizarska
pomočnika
za pohištvena dela, dobro izurjena v furni-ranju, takoj sprejme Jo že Petenelj, strojno mizarstvo v škof j i Loki.
13209-1
Vrtnarja
sadjarja, po možnosti o-ženjenega išče za takoj šen nastop Nandor Bergl Sv. Ivan, žabno.
13212-1
25—30 let star
gospod
z nižjo šolsko izobrazbo, z lepim nastopom dobi takoj stalno namestitev z mesečno pia óo. Potrebna kavcija. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost«.
13332-1
Frizerko ali frizerja
sprejmem takoj. Plača dobra, mesto stalno, salon štojs, Sevnica.
13147-1
Samostojno
šiviljo
dobro izurjeno takoj sprejmem. Ivan Gostenčnik, krojač. Karadžičeva ulica 12, Valjevo. Drinska banovina.
12964-1
Bolniška strežnica
starejša, vešča nemščine, masiranja, elektrizi-ranja, negovanja ran, — išče zaposienja k bolniku. Gre kamorkoli. Cenjene ponudbe na ogl. ^dd. Jutra pod »Sočutna-.	12414-2
Bolnikom
kateri imajo kostolome, star revmatlzem in za pojačanje mišičevja kozmetične masaže se priporoča Izprašan maser z dolgoletno prakso. Jakob Kompan, Japljeva ul. 3. Ljubljana.
13408-2
Postrežnica
mlada, zmožna vseh del želi zaposlitve od 10. ure dalje. Vodnikova 84, Ljubljana 7.
13228-2
..........................................................................ii.JitltUlUI«
Vs2es2si(ke)
•. •Mtmm
Vajenec
za popravljalca motorjev, avtomobilov in podobnih vozil za Kletnega pridnega dečka iščemo. Nekolkovane ponud be na Banovinski dečjl dom v Ljubljani, Streli tka ul. 14.
13117-44
Sprejmem
pridnega in poštenega itn ta, kot brivskega vajenca. Oskrba v hiši. Po nudbe na cg!. odd. Jutra pod »Vajenec«.
13254-44
Marljivo dekle
se želi izuriti v šivanju. Oskrba in hrana v hiši •Gre tudi izven Ljubljane. Odgovor pod »Marljiva in skromna« na cgl odd. Jutra.
13370-44
Vajenko
ki se je že učila šiviljske obrti sprejmem. Naslov v vseh posi. Jutra.
13350-44
Za slaščičarja
bi se rad izučil priden in pošten kmečki fant. Naslov v vseh pesi. JU tra.
13373-44
Deklica
bi se rada izučila v trgovini kjerkoli. Juvan, Ciglarjeva 10, Moste pri Ljubljani.
13315-44
Natakarico
do 30 let staro, radi prevzema večje restavracije —-iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Simpatična«.	12965-1
Iščem gospoda
ki obiskuje specerijske trgovine kot družabnika, s kapitalom 15.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen interesent«.
13059-1
Kamnoseškega
pomočnika
sprejme Kunovar Franjo, kamnosek v Ljubljani, Sv. Križ.	13065-1
Kleparski pomočnik
dobi takoj stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kleparski pomočnik«.
13067-1
Poslovodjo
za realitetno pisarno v Ljubljani ali Mariboru, proti delitvi zaslužka in pristopnino din 3.000 sprejme Zagorski Maribor .Aleksandrova 33.
13461-1
Kolarskega
pomočnika
po možnosti veščega avtomobilskega dela, sprejmem. Jos. Kordeš, Sušak.
13013-1
Elektromehanik za
avtopodjetje
dobi mesto za takojšen nastop. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod šifro »Elektro«.
13002-1
Prodajalka
dobro izvežbana, mlajša moč, simpatične zunanjosti, poštena in agilna z znanjem nemščine in srbohrvaščine, se sprejme preko sezije v zdravilišču v več'o trgovino. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna in poštena«.
13015-1
Resnično, danes je razvpita o j ta brzina, da brzina: Le pismo »Jutru«! — Že procvita obrt, kupčija, trgovina.
Mlada gospodična
i simpatična, izobražena, želi mesta za blagajničarko v j trgovini ali kavarni. Zmož-j na kavcije ter vešča nemščine in srbohrv. ter ie zelo priporočljiva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blagajničaika«.
13110-2 Mlada gospodična
simpatična, — želi sprejeti službo v boljši slaščičarni. Vešča nemščine ter je zelo priporočljiva. Gre samo v Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Inteligentna 24«.
13111-2
Mesto sluge
ali kaj primernega išče trezen in pošten vešč več jezikov. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Kamorkoli«.
12992-2
Trgovski sotrudnik
manufakturist, z večletno prakso, zmožen samostojnosti, pošten, agilen, vešč nemščine, verziran isto konfekcije, galanterije, premeni mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prcmenim mesto«.
12966-2 Pisarniška moč
ianesljiva. vsestransko izvežbana, dobra saldokontisti-nja, želi pol ali celodnevne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva pisarniška moč«.
12947-2
Frizerka
spretna v trajni železni on-dulaciji, dobi stalno mesto. Nastopi lahko takoj ali 1. iunija. — Anton Mastnak, Stražišče 22 pri Kranju.
13432-1
Fotografskega
pomočnika(co)
veščega retuše in kopiranja sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«.
13426-1
Dober parketar
oziroma mizar z lastnim obrtom dobi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parket« 13429-1
Natakarico
čedno, spretno pošteno, z nekaj kavcije sprejme takoj za Sv. Planino — Gvidon Počivavšek, Trbovlje.
13234-1
Sluga za trgovino
pošten, mlad, samski, dostojnega vedenja, po možnosti abstinent dobi službo v večjem mestu Slovenije. Oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. oddei. Jutra pod »Vesten sluga, c	13409-1
Ve7,ilja
vešča special, stroja, dobi takoj stalno službo in dobro plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Kranj 222«.
13141-1
Foto pomočnika
dobi mesto za 1. ali 15. VI, za zunanje snemanje z Lei-co in dober laborant. Ponudbe: Foto Zaza, Zagreb, Margaretska 3.
1293?-1
Akviziterje
z dobrim referencami išče zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
10934-1
Foto pomočnika
sprejme takoj atelje Weiss, Trbovlje.
13218-1
Izurjena krojačica
s prakso, dobi stalno mesto. Salon Adamič, Erjavčeva 4a,
13450-1
Tkalskega mojstra
za tkalnico svile z žakara-nimi stroji in listovkami, za takojšen nastop iščemo. Pogoj : jugosl. državljanstvi, in večletna praksa. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Tkalski mojster«.
13038-1
Pekov, pomočnika
in vajenca sprejme Stojan Josip, parna pekarna. Piše-ce 18, srez Brežice.
13014-1
Pisarniško moč
mlajšo, samostojno in sposobno, arijsko, s prakso, prednost imajo absolventi trg. akademije in z odsluženim kadrskim rokom ter s perfektnim znanjem slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, sprejme industrijsko podjetje v Sloveniji. — Samo res taki, ki gornjim zahtevam resnično in obširno pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaupanja vreden«.
12976-1
Frizerko
dobro moč, veščo modernih frizur, dobi stal no službo. Boržtar Pr., Jesenice, Gosposvetska cesta.
13240-1
Gospodična
z I. 1 trgovske šole, pro si mesto v trgovini. Gre tudi za blagajničarko. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Revna in poštena«.	13377-2
Dober brivski
pomočnik
išče službo, vojaščine je prost, govori nemško, gre tudi na sezono. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden brivec« 13257-2
Tehnik
starejši, dober organizator, z znanjem več jezikov, išče zaposlitve v večernih ali nočnih urah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv teh nik«.	13313-2
Trgovski pomočnik
23 let star, samski, pošten, trezen, uslužben v špecerijski kolonialni — veletrgovini, dobro lzvež ban v vseh strokah trgo vine, vešč tudi nemščine, želi premeniti službo kamorkoli. Sposoben tudi za skladiščnika pot nika ali za samostojno vodstvo trgovine. Položi do 10 tisoč din kavči Je. Ima pravo do konce sije. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Agilen dober prodajalec«
13165-2
Šofer - mehanik
in električar išče primerno službo kjerkoli. Naslov v vseh posi. Jutra. Nastopi takoj.
13178-2
Mesto skladiščnika
hišnika ali trenerja jahalnih konj iščem. Naslov v vseh posloval. Jutr».
13025-2
Natakar
soliden in pošten išče nameščenje v boljši restavra-, ciji najraje v Ljubljani ali I na Gorenjskem. Nastopil bi ! 15. junija. Ponudbe na podruž. Jutta v Mariboru pod i »Dobra služba«, j	12607-2
Din 1000
I	dam onemu
, ki mi preskrbi stalno ali j vsaj začasno službo v kakšni tovarni ali pri kakšnem podjetju v Mariboru ali v ! bližnji okolici. Izučen sem elektromehanik z malo ma-! turo ter vojaščine prost. — ; Prevzamem vsako delo ne i oziraje se na poklic. Naslov daje podr. Jura v Mariboru.	12971-2
Blagajničarka
izučena v trgovini, kavcije zmožna išče namestitve. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Takoj Ljubljana«.
13121-2
Uradnica
samostojna moč vešča stenografije, slov. nemškega in srbohrv. Jezika i in strojepisja išče služ-' bo Najraje v kaki dro geriji ali fototrgovini je vešča tudi fotografskega dela. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takoj Ljubljanac
13122-2
Trgov, pomočnica
mešane stroke mlajša moč želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Agiln* in poštena 2526« na ogl. oddel. Jutra.	12942-2
Trgov, pomočnik
zanesljiv in zmožen, išče službo v večji trgovini. Po-. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna moč«.
12889-2
Služkinja
vajena vseh hišnih del in nekoliko kuhe, želi službe. — Zavonik Eli, Zagorje ob Savi 64.
13227-2
Pekovski pomočnik
išče stalno službo, vojaščine prost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13271-2
Trgovski pomočnik
ki je obenem absolvent kmet. šole, vojaščine prost išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priden in zvest«.
13206-2
Pisarniška moč
s perfektnim znanjem nemščine, slovenske in nemške stenografije in strojepisja išče mesta v pisarni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vestna moč«
13361-2
Dam 2000 Din
tistemu, ki mi preskrbi stalno državno, banovin sko ali mestno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »nagrada takoj«
13213-2
Gostilniški paviljon
na velesejmu se proda ali oddam v najem. Kupim izložbeno okno in orodje za mehanično de lavnico. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13518-2
Fant
iz boljše hiše s 3 in pol razredi gimnazije bi se rad izučil elektretehnič ne obrti. Govori perfek tno slovensko, srbsko in nemško. Ponudbe na po družn. Jutra Celje pod ;>Električar^
13169 44
Učenca
v trgovino z mešanim blagom, sprejmem takoj. Ne nad 15 let starega. Krepkega in zdravega. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radovljica«.
13238-44
Vajenec
161eten, močan, išče me »to v kakršni koli trgovini, v mestu ali na deželi. Naslov v trafiki pri Sv. Petru v Ljubljani.
13320-44
151etni fant
se želi izučiti v trgovini z mešanim bl2gom. Francka Henigman, Dolenjske Toplice št. 58.
13314-44
Šiviljsko vajenkr
sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13401-44
Uradnica
z večletno industrijsko prakso in odličnimi spri čevali želi premeniti mesto s 1. julijem ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in skromna«.
12576-2
Ža govodja
placmajser in šumski mani-pulant, z večletno prakso, želi premeniti službo. Gre tudi na venecijanski gater. Sem tudi žagni tesar. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razumem«.
13501-2
Mizarskega
vajenca
za delavnico finega pohi-šva, iščem. Rovšnik Pavel, Št. Vid, Vižmarje 48.
13522-44
.»ds—«-
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj, ši znesek 17 din
Vsaki osebi, družini
nudi stalni zaslužek doma »Mara«, izdelo-valnica nogavic ln' pletenin, Maribor. 123-3
Lahek zaslužek
do 2000 din mesečno. — Kolekcija 11 din " ynara. kao. Ponudbe na cgl. odd Jutra v Celju pod »Zaslužek«.	13524-3
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Nemščino
angleščino, francoščino, italijanščino in klavir — poučuje diplomirana učiteljica. Kolodvorska ul. 11, pritličje. Informacije dopoldne.
13113-4
Prihodnji prikrojevalni tečaj za damska oblačila
prihodnij za damska oblačila se bo vršil od 1. do 24. junija 1939. Naančna pojasnila daje vodstvo šole — Teodor Kune, Ljubljana, Aleksandrova 5-II.
13280-4
wkoßt*
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Iščem potnika
ki bi poleg svojega zastopstva prevzel rentabilen stran ski predmet. Dopise na Jura j Novak, Ha han, Hvar.
13043-5
Zastopnike
dobro vpeljane, za barve, lake, alat, avtomobilske sve-če, iščem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Agilen 202« 13495-5
Radi opustitve
g06u:n<: star Jo sel, vse ■stransko .j'jorazcn. san: skt, sem J.obro vpeljan, raduni-al at tudi v Kie-tarst-.o. Oi spi ejei za stopstvo dobre vmske in žganj ira Se ivrdke. Sprejel bi pa tudi kaj aru gega .. v rciki. ki oi ms zaposlila, bi nudil iJOOUi din kavcije. Dopise na ogl. oda Jutra pod »Zanesljiv 3UC0U din..
13255-5
Zastopnika
išče radarsko jn. industrijsko pod.etje za prodaio svojih izdelkov m to. več vrst sobosliKarske krede in kao lina, za vsg Slovenijo. Pis mene ponudbe na Publici-tas d d. Zagreb, pod »Br. 53280.«	13042-5
Se nekaj novih
praKtičmh, — patentnih 't dine tov za veiesejem nudimo sposobnim i.ro-jajalcem Jugo Patent ...jubijaiia. Drorako^.a 8.
13287 6
Zastopnika
agilnega, sposobnega za prodajo avtomobilov re-nomirane nemške to varne, iščem za okraje Celje, Novo mesto. Po-Itudbe na ogl. odd. Ju-ifra pod » . vtozastopnik« 13160-5
Beseda 1 din. davek din za šifro ali dajanje naslova ò din. najman: znesek 17 din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Cerne - juveiiv
LJUBLJANA, WOLFOVA
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Gramofon
kovčeg, skoraj nov 35 ploič za 500 din proda: A. Knafelc, Velika Nede Ija.
13100-26
»Meinl Herold«
harmonika
malo rabljena, dvovrstna ugodno na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.	13293-23
2 violini
stari, dobro izigrani, poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13235-26
Harmonij
evropski sistem, po možno sti »Kotvkiewicz« kupim Ponudbe na ogl. odd. jutra v Qelju pod »Takojšnje plačil^.«	13030-26
Dober pianino
železne konstrukcije — mojstrsko bas gitaro, 1 damsko in 2 moški pro darr. Bajdež, Dravska 7 Eežigrad.
13352-26
Beseda 1 din. davek 3 din. sa šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din
Radio aparatov
še nekaj komadov znam ke . Seibt-Super«, viso-selektivnih, radi konca sezije j a ko poceni proda Ludvik Jlerši*, Ljubljana. Rimska 13.
13329 S
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj si znesek 17 din
Katera mlekarna
bi stalno dobavljala v Ljubljano fino pecivno in fino čr.jno moslo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maslo«
13376-33
60 hI vina
ljutomerskega prodam po 5.50 frco Ljubljana Dobrajc, Maribor, Kej-žarjeva 16.
13187-33
Br=eda 1 din davek 3 dm za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Sokolske kroje
Brednje monče postave kupi godbeni odsek So kela I, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sokol«.
13339-13
Srajce za birmance
fine, modne, športne tei svilene letne srajce za go spode po znano nizkih to vjrni.ških cenah nudi — »KREKO«. Tavčarieva 3, sedai tudi nova .podružnic» Tvrševa ?! (?raven veletr govint Vethč).
13000-1 i
Brseda 1 din. davek 3 d;n za šifro 'ali dajanje naslova 5 din, najm«nj ši znesek 17 din
2 športna vozička
malo rao:jena radi od poto-anja predam. Igri ška 4. podpr. '.n Gledališka 16 priti
13163-6
Čevlje
ostanke raznih fazon poceni proda a Sterrr.ec ki. Celje.
220-?
4 velike aloje
gramof-jn s 30 plošč m voziček icizoi poceni predam. Dolenjska cesta 43g.
130R7 e
Parkete
razne suhe cle>ke. orehov furnir parketne od padke in ža?anje, ugod no proda Ivan Šiška, tovarna purketov. Metelko va 4, telefon 22-44
13289-6
Otroški voziček
globok prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13346 6
Cca 30 kaktej
s stuja.om, 2 papigi s ■JetK'j m stoječo svet:, ko za pralno mizo pro lam. Ogied pri Mathia nu na Tyrševi cesti 12. na dvorišču. .
13120-6
Najcenejše kurivo
so lepi suhi parketni od padki pri F. Vertačnik Jenkova 7.
13119-b
Železna ograja
lepa, močna, 1? tekočih metrov na prodal. Poizve se v Frančiškanski ulici 4, 1. nadstr.	13068-6
Violina
okrog sto let stara, dobro oliraniena s priznanim spričevalom svetovne razstave violin iz leta 1937 v Cremini (Italia) se proda ali zamenja z mani rabljenim motornim kolesom v brezhibnem stanju. Naslov v vseh posloval. Jutra.
1307S-6
Tehtnico
prodam nosilnost 300 ks^ in več voz, nekaj s širokimi kolesi. Istotam se proda tudi stavbena parcela v Kole-zijski ulici 19.
13775-6
Trasparent
170 X 70 cm. močne kon-strukeje in Zephir peč — ugodno prodam. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
13484-6
Železen štedilnik
m pečico gašperček, poceni prodam. Sv. Petra cesta 62 pritličje, levo.
13459 6
Žerjav
za stavbna dela z žico in pritiklinami poceni proda Bečai Franc, Hruškarje 1. p. Begunje pri Cerknici.
12977-6
Ugodna prilika
Večjo množino mreže za ograio, prodam. — Bugdaii Žilič & Komp., Ljubljana.
13278-6
Zapravljivček
sestsedežni nov lepo po kroman, lahek tudi dvo vprežen prodam. Vinko Müller, Domžale.
13201-6
Otroški voziček
globok, prodam. Aljaževa ul. 11.
13399-6
Suha drva
vsake vrste in goveje se no v košnji proda Jože Seliškar, Lukovca 6, p. Brezovca.
19400-6
Lepo omaro
za obleko prodam. Metelkova 3, desno.
13406-6
Relief Jugoslavije
proda Kovačič, Tržaška .c 6, Ljubljana.
13392-5 Otroški voziček
(globok) v izvrstnem stanju, ugodno prodam. Mišičeva 10, pritličje.
13483-6 Otroški voziček
moderni, športni in globoki, prav poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križan-ske cerkve) Stare jemljemo v račun.
13481-6
Prodam
razne gostilniške in ku. hinjske mize, stole, 1 pult, stelaže, vse dobro ohranjeno, steklo in dru go. Maribor, Tyrseva 30 pritličje.
13533-6
Bodečo žico
za ograje ali beton proda Kristan Franc, Tvrševa 54.	13521-6
Emajl črke
odlično izde'ane po na ^ih ali vaših načrtih žgana emajl - sklenina trajne vrednosti odporne cksldiranju in vremenskim neprilikam za napi-.e na trgovinah, tvr cik-ih i.td izdeluje tovarna Rupena - Lutz — Ljubljana, šiška telefon 32-52. Istotam si brez-ob^ezno lahko ogledate vzorce črk in zahtevate oonudbe ali obisk uradnika.
1351G6
Batni obroči
Kolbenring!) vseh dimenzij na zalogi pri — Bremču v Celju.
13533-6
Kontrolne blagajne
po din 1.750
kavne mlinčke
električne »Mahlkönig« ali »Jrus« Vam dobavi že za din 2.SUO Ludvik Ileršič. Liubljana, Rimska 13.
1298S-C-
Br5zga!ka
*-očna za sadno drevje. 1 liter. ugodno naprodaj. Tur jvič, Mestn. trg 11.
13446-6
Izložbeno okno
Sleklo 270-210 z rolo, kompletno prodam. Aleksandrova cesta 7, Breznik.
13451-6
Narodna
enciklopedija
naprodaj. Trafika, kolodvor, Šiška.	13463-6
Avto material
razno orodje, teklo, stroii. itd. poceni na prodaj. Naslov v vseh posi. Jutra.
13029-6
Pohištvo
za samsko spalnico, ugodno prodam. Ljubljana, Aleksandrova cesta 16. IV. levo.
13442-6
Pletilci pozor!
Tamburira in krtači po nizki ceni »Mila«, Mestni trg štev. 17.	13444-f
Telefon
namizni aparat »Siemens« skoro nov, ugodno naprodaj. Poizve se pri Spreitzer, Herberstetnova 26 za štadionom.	13249-6
Kvpiin
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj si znesek 17 din
Kupimo
stare zgradbe tvorniške objekte za porušiti. Po nudbe pod »33« na Pu-blicitas, Zagreb, Ilica 9.
33090-7
Kupim
-jolnojarmenik 650 mm tračnice z vagončki ter večjo količino tra verz Ponudbe na Publicitas. Zagreb, Ilica 9, pod šl fro »Tračnice«
13091-7
Vsakovrstne vozove
kočije in šrotne stroje kuDi Filip Bohinc, Medvode.	13324-7
Wertheim blagajno
malo ali srednje veliko, rabljeno, kupim. Ponud be z navedbo velikosti n cene na ogl odri. Jutra pod »Wertheim«.
13354-7
Vse dobro
ohranjene predmete
stalno kupuje in prodaja ABC, Ljubljana, Medvedova c 8, poleg ko lodvora šiška.
13341-7
Wachsschablonendrucker
dobro ohranjen kupi Gojser, Vidovdanska 2. Ljubljana.
13360-7
Kurentovo masko
domače delo, kupim. Ponudbe s ceno, opisom, ev fotografijo na naslov Ivan Kovač, Šmartno ob Paki, poštno ležeče.
Č2937-7
Transmisijsko os
rabljeno ali novo 90 mm premera, 3.50 m dolgo, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kupim«.
13312-7
DKW motorno kolo
200 ccm zelo dobro ohranjeno, zelo poceni naprodai ali zamenjam za radio. — Cizerl, Liubljana Žabiak 6 I. nadstr.	13492-10
4-sedežni avto
BMW v dobrem stanju, poraba bencina 6 1, vožen 13.000 km prodam takoj. Kastelic Alojz, — Mežica pri Prevaljah.
13101 10
Za Din 5500
hitro prodam lep dvo-sedežni avto Opel v brez aibnem stanju B. Stru-peh, Sv. Peter, Savinj--ka dolina.
13237 10
Tovorni avto
2 tonski, International, dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov f \.-eh posi. Jutra.
13242-10
I Motorno kolo
500 ccm, super-sport, an gleško, z novo »Stelb« prikolico, ugodno prodam. Takse plačane ln triptik za Italijo. Pred-jamska ulica 82.
13404-10
Dizel motor 6 PH
novejše vrste, ki konkurira elektriki, preizkušen in brezhiben, proda ivan Jensko, Bitnje 8. p. Boh. Bistrica.
13244-10
Mali avto
dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Novejša tipa«.
13331-10
Motor 250 ccm
dobro ohranjen, prodam za ceno 3.600 din. Ze-ijarska 11.
Dva motorna kolesa
■>Atlas« 200 in 250 ccm. takoj na prodaj pri zastopstvu Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.
13325-10
Motorno kolo
200 ccm v brezhibnem stanju kupim. Na ogled v torek. Neprekupci ima jo prednost. Peternel — Ljubljana, Hrenova 14.
13297-10
Motorno kolo
Puch 200 ccm malo rab Ijeno prodam. Stanko Mihelčič Gorenja vas 24 p. škofja Loka.
13123-lt-
Motor Harley
1200 ccm s prikolico v od ličnem stanju, gume nove, prodam. Cena povoljna. Debelak Štefan, Mutska Sobota.	12938-1C
Fiat 500 in NSU 350
zelo dobrem stanju na prodaj. Žnidarič, mehanik. Gornja Radgona.
13069-11
Avto Steyer
tipa 12, v najboljšem stanju z novo baterijo pmdam za 4500 din. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13071-10
Zdravniško opremo
rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za ambulanco«.
13438-7
Vinske sode
dobro ohranjene kupim. Od 150 do 800 litrov. Trgovina Rahne, Moste.
13425-7
3 tovorne dire
•i» vrmeteh. 1 zaptavlnvček v dobrein .tamu. prodam \ ,slov v vseh poslovalnr t ah Jutra.
12928-6
Hišni vodovod
t elektroavtom.itsko črpalko ■d vodilne nemške tovarne m vse globine vodniaka — 1 ,im dobavi po res nizkih cenah. - Ludvik ILERŠIČ, l- ubliana. Cesta 29 oktobra 13 (Rimska cesta).
12987-6
Železna blagajna
ognjavarna. visoka 177 om, široka 96 cm in glo boka 66 cm, — znamke Wertheim se ugodno na prodaj. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod -Blagajna 28«.	13412 6
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Avtomobile
tovorne, osebne in avti ouse, dobro ohranjene vseh Jakostl, kupite r>aj :eneje pri O. 2UZEK, zastopstvo Krupp Ljubljana, Tavčarieva 11 7683-10
Motor 350 NSU
tipe 1938 malo vožen v najboljšem stanju ugod no proda Pretner Franc Brasiovče.
13207-10
4 taktni motor
od 250—350 ccm, starejšo tipo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod šifro »Nizka cena«.
13479-10
Ford avto
1 in pol tonski prodam. Naslov v vseh posi. Jutra.	13539 10
Avto vožnje
s tovornimi avtomobili prevzame po naročilu — Kristan Franc, Tyrševa .està 54.
13520-1(
Avto Steyer T 50
skoraj nov, proda av-dela' nlca Haseioach v Ceiju.
13523-10
Dobavni avto
prodam. Ogled : Škafar, mehanična delavnica, Borštnikov trg.
13476-10
Ariel 500 OHV
dobro ohran én, prodam. — Ogled v torek : Ivan Jur-kovič, Ljubljana, Tyrseva.
13448-10
Chevrolet Truck
2.5 tonski tovorni in 4-se dežni Pontiac, prodam po smešno nizki ceni. Stane Nahtigal, Žužemberk.
13449-10
Avtobus
sredn jevel'k, — bencin alt nafta pod ugodnimi pogoji kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtobus«.
13454-1C
Motor s prikolico
dobro ohranjen, elegantno opremlien piodsm po zelo nizki ceni. Ponudbe na ogl }dd. Jutra pod »Motor«.
13034-H
Kupim BMW motor
s ali brez prikolice, 500 :cm. Ponudbe pod »trrez hiben «na ogl. odd. Jutra
13035-H
Mali avto
le v brezhibnem stanju, Ru ptm. Kino Ormož.
13017-H
Avto Ford Eifel
938 cabriolè limuzina, do bro ohranjen, prodam za din IS.500. Ogleda se v Kamn'ku. Ponudbe na F. Hrdlička, Mekinje.
12983-1C
4 sedežni DKW
avto, mali, prodam. Ogledr. se pri mehaniku Kavčiču. Tržaška cesta 54.
13279-10
Adler avto
2 oziroma 4-sedežen, 12—50 HP, dobro ohranjen, v brezhibnem voznem staniti, na-nrodai za 9-000 din. Poizve se: Marmontova ulica 28. telefon 48-83.
13225 H
6 sedežni avto
za taksije s koncesijo za Maribor zelo ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13072-10
Motorno kolo
športno prodam alt zame niam za lahko motorno koIo. Dravli. 47.
13200-lb
Motorne trikolice
znamke »Phönix« in motor na kolesa »Atlas« 100—25C ccm Vam dobavi po brez-konkurenčni cent: zastopstvo Ludvik Ileršič. Liubljana, Rimska 13.
12986-1C
125 ccm Ardie
prodam, štefančič Albin, Vižmarje 42, Št. Vid.
13385-10
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Damsko kolo
še ne rabljeno ugodno prodam. Florjanska ul. st. 12, trafika.
13352-11
Kolesa
Daimler, Adler in druge znamke, dobro ln poceni brez trošarine do bite ugodno pri Zatler-ju na Jezici.
13395 11
Triglav kolesa
ln druge znamke z ga rancijo prodaja najcenejše tudi na obroke — Triglav, Resljeva 16.
13393-11
Večja partija
prvovrstnih koles, novih in rabljenih, zares prav poceni naprodaj pri »Promet« (naproti križanske cerkve).
13480-11
Tricikel
prodam, nosi do 300 kg, — želo poceni in športno kolo. Zeljarska 11, Trnovo.
13490-11
Novo damsko
in moško kolo
luksuzni model, najboljša znamka, zelo poceni napro daj. Cizerl, Ljubljana, Zabjak 6-1.
13493-11
/J
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Vesta šivalni stroji
sa dom in obrt. Svetov no znana kvaliteta zelo ugodno odplačilo od 100 din mesečno naprej Zmerne cene, pismena garancija. Stari stroji se prevzemajo v kulanten protiračv.n. Rabljeni oz. delno odplačani stro ji naprodaj z odgovarjajočim popustom. — Ogled, pojasnila brež vsake nakupne obveze pri zastopstvu: Ljubi ja na, Kolodvorska ul. 35.
13095-2S
Bencin motor
z ležečim valjem 60 do 80 ks, v dobrem stanju event. tudi Diesel motor iste sile. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Franc Čeh, trgovina, Murska Sobota.
13318-29
Stroji
desnoročna, Flachstep, Schärffmaschlne na .motor Pirich, usnje, tor-barski pribor, ugodno na prodaj. Bleiweisova 3-II, levo.	13344-29
Torbarji pozor
Nov stroj (Abschürfmaschine) fabrikat Kiehle prodam za dve tretjin sko ceno. Ludvik Ileršič Ljubljana, Rimska 13.
13327 29
Stroje za vsako obrt
in industrije
dobavlja iz Nemčije po originalnih tovarniških cenah brez kakih pri-bitkov LudvlK Ileršič, zastopstvo nemških stroj nih tovarn, Ljubljana, Rimska 13.
13328-29
Mizarji!
Dva univerzalnika 600 mm, z direktno vdelanimi elektromotorji, rezka v lastni mizi, netto teže 1700 kg se takoj ja ko ugodno prodasta. — Ogled takoj. Vprašati: Ludvik Ileršič, zastopstvo, Ljubljana, Rimska cesta 13.	13326 29
Tovorni avto
majhen, prodam za izredno nizko ceno. Mala poraba nencina. Tttrk, Ljubljana, Slomškova 27.
13467-10
Šestesedežen avto
v lzbornem stanju dobro ohranjen prodam ali zamenjam za manjši voz. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Arto 100«
13138-1C
Avto Renault
novejše tipe, dobro ohra n.ien prodam za 15 tisoč din. Prodam tudi kompletno jedilnico iz trdega lesa in skoraj nov otroški voziček globok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Selitev«
13107-1C
Avto limuzina
6 sedežna v najboljšem stanju pripravna za tak si ugodno naprodaj. Po iasnlla Privoz 17.
13066-10
Motor NSU
prodam. Ogied: K.ipitelska i. avtodelavnica Štefan Huma.	13465-10
Opel Kadett
oamoveiša tipa. 9000 km vožen, v brezhibnem stanju, proti gotovini takoj ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12891-10
Rudge
500 ccm, OHV, odličen, ugodno proda Milan Ka čič. Celovška 67, Ljubljana VII.
13416-10
Motor s prikolico
500 ccm znamke D. vožen 18.000 km v najboljšem sta-niu, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor«.
13215-10
Mešalni stroj
z dnevno kapaciteto 60 do 80 cub. m, centrifugalne črpalke premer 70 mm. transmisiia 6'.'j m s petimi ležišči, premer 60 cm in razne jerme-nice in drugo železni-no, vse v dobrem sta nju prodamo. Gradidom stavbna družba, Sokol-•ika ul. 15.
13353-29
Vodne turbine
ana nova od 3 m in 500 ; vode na ore j, druga od 3 m in 675 1 vode naprej proda ufrodno Br onr in Co.. Liubljana. Kolodvorska 35.
13335-29
Vodno turbino
na visok pritisk 60 ks prodam. I adiha. Sv. Jer neja c. 49, Ljubljana 7 1329-1 29
Mizarja
ki ie dobro vaien strojev, iščem v svrho predvaianta istih na veleseimu. Nastop takoj. DOVZAN IVAN. trgovina strojev, Ljubljana, Frančiškanska 4.
129^0-29
Lokomobilo
38-53-60 KS polnojarme nik 65 cm kompleten in različne druge stroje za obdelavo lesa prodamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 66«	13156-26
Pisalni stroj
kovčeg kupim. Ponudbe s ceno pod »Stroj« na ogl. od. Jutra.
13134-29
Tri šivalne stroje
prodam, dva ženska in en čevljarski cilinder stroj po 500 din in kovčeg gramofon. Novak, Resljeva 30, podpritličje.	12711-29
Anker šivalne stroje
n druge znamke prvovrsten material, tudi rabljene krojaške ln 6ev ijarske od 300 din naprej prodaja Triglav, — Resljeva 16.
13397-29
Mizarske stroje
nainoveiše izvedbe bom raz stavil na velesejmu in » svoii trgovini FRANČIŠKANSKA UL 4 od 3. do 12. junija. Vse interesente vabim k brezobveznemu ogledu. DOV2ÀN IVAN, Ljubljana, Frančiškanska 4.
12952-29
• Motor
bencinski, diesel ali tudi na vpojni plin, dobro ohranien 20 do 25 ks. kupim. Prodam 16 ks motor na drvni eeneratorski plin. Kocbek Alojz, mlin in oljarna. Sv. Jurij ob Ščavnici.
12985-29
8 Singer-jevih
več Pfaffovih in raznih drugih šivalnih strojev poceni naprodaj pri »Promet«, (nasproti križanske cerkve).
13482-29
a
Br.seda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Velesejmske napise
izdeluje črkoslikarstvo Ludvik štrukelj, Ljubljana, Večna pot 21, te Isfon 36-91
13286-30
Aparate za elektr.
varenje
v vseh izvedbah (obloč-no, točkasto in topo var jenje, segrevanje, signi tanje itd. izdeluje po-•■«*■• in t-olldno -iiji-a domača delavnica Fur-lan, Črnuče pri Ljublja-13345-30
Botrcam in botrom
se priporoča fotograf Hu gon Hibšet, Liubljana. S» Petra cesta, hotel Balkan.
12973-Jf
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Zag£
am les
tn grede, tesane Jelove in borove grede. Havstov žagan les kupim vsöko količino Ponudbe na: Exporter I. Meštrovlč, — Zagreb, Jelačlčev trg 15.
13266-15
Brusni les
(Schleifholz) se razreže naj ekonomičneje s pomočio ža gc na verigo, ki jo bo pred vaiala praktično na velesejmu tv. DOVZAN IVAN, trgovina stroiev, Liubliana, Frančiškanska 4. Zahtevajte ponudbo.
12951-15
Pohištvo
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Razno pohištvo
in drugi predmeti bodo r.a prodaj po nizki ceni 1. iu-nija v Celju, Prešernova 18 13028-12
POHIŠTVO
tudi na obroke. Za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v največji za logi pohištva. Spalnice že od . . 16CC
Omare ......400
postelje......160
Kuhinjske opreme 750 suh. kredence . . 450
modrocl ...... 190
mreže ....... 85
otomane...... 500
Različni kaučl. Sprejemamo naročila po predloženih načrtih.
SAVA
MIZARSTVO Predjamska ul. 32 ln 35 Trgovina pohištva Miklošičeva cesta (naspro ti sodišča).
13510-12
Spalnice
kuhinje posteljne mreže in drugo pohištvo naj ceneje pri Andlovic. Ko-menskega ulica 34.
13423-12
Krasno jedilnico
in nov radio Mende poceni prodam Naslov v vseh posloval. Jutra.
13305-12
Malo rabljene
trgovske opreme
edilnice, spalnice, nove ipc .trie spalnice in razno druge rohištvo 7elo ugodno napro da' Ogleda se ori tv. Ivan •Mathian. I.iubltana. Tyrščva :2. dvorišče.
17-11-12
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Posojilo
do 450.000 din proti vknjižbi na prvo mesto nepremičnine dvojne — vrednosti iščem za dobo največ enega leta Obresti po dogovoru Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varno«
13084-16
Knjižice
kmetske posojilnice do 300.000 din kupim. Po nudbe z navedbo cene pod »Gotovina« na ogl. odd. Jutra.	j
13085 16 i
Posojila
različna, preskrbiro hitre brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčuiem proti takoišnn gotovim. Oblastveno dovoitena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana. Gledališka 12. Znamka za i din.
12681-16
Če iščete
nakup, prodajo, udeležbo, naiem industrije, trgovine, žage ali mlina
obrnite se zaupno
na mojo pisarno. — Sijajni uspehi. Strokovni in pravni nasveti » vseh denarnih in trgovskih težkočah.
Rudolf Zore,
Ljublana. Gledališka ul. 12 Znamka 3 din.
13006-16
Finančnika
za varne in dobičkanos ne investicije iščemo
Družbenika
s vlogo 50.000 do 100.OOC din, z osebnim sodelo vanjem ali brez tega sprejmemo.
Družbo z o. z.
prodamo ali sprejmemo
družbenika. Pojasnila daje:
Zaje Lojze
komerc. pisarna, Ljubljana, Gledališka ul. 7 12786-16
DENARNE POSLE
Posredovanje kreditov in vnovčevanje vlog pri denarnih zavodih. Naložbe kapitala. Poravnave. U prava nepremičnin. Davčne napovedi. Informacije. Ureditve revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede : računsko- in trgovsko tehnično
»Svetovalec« koncesionirana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA
M. Kovačič
LJUBLJANA
Cesta 29. oktobra, št. 7 (preje Rimska cesta)
13410-16
Kateri tovarnar
ndustri.talec se zanima za izredno dobičkanos-no fabrikacijo velikega konsumnega predmeta, poraba neomejena. Nove mu ustanovitelju se nu di brezskrbna eksistenca finančniku iztorna naložitev kapitala Dopi se na ogl. odd. Jutra pod »Imam potrebo.
13152 16
Ureditev
premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in tnkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil ln drui benlkov, doblčkanosnr ln varno naložitev kapitala. ureditev uprave in knjigovodstva, bilan ce. kalkulacije, uprave nepremičnin, nadzorova nje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupno strokov nI pisarni
Lojze Zaje,
LJubljana. Gledališka 7 ulica 7.	16-1C
Iščem prsojilo
na veleposesrvo, vknužbi na prvo mesto v višini din 150.000. Staviti obrestni mero in dobo odplačevanja Ponudbe na ogl. odd. fu tra pod »Sigurnost I«.
12904-1 f
Banč. kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 — kupi takoj in plača naj oolje: hranilne kniiiice bank tn hranilnic /rednostne papirje: 3 odst. obveznice, bone. srečke, delnicr itd. valute vseh držav.
Prodala <rtčlc državne azredne loterije.
12307-lfi
Dolgoročna
posojila
do din 10.000 državnim, samoupravnim nastavljencem ter upokojencem potom zaznambe brez porokov. Hipotekama na vkniižbo. informacije pri pooblaščencu F. Klemen, Ljubljana, Bleiweisova 18.
13458-16
Kompanjona(ko)
; kapitalom, za trgovski moderno urejen valjčni ntfin. na prometnem kraju, s Kapaciteto 2 do 3 vagone te aensko Ženitev možna. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlin«.
13001 16 Družabnika
za informacijski (privat nodetektivskl) zavod z nekoliko kapitala sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje-.	13513-16
Trgovci!
V	najem aam ioka> na glavnem trgu v maieiii mestu. Promet 60 do 70 tisoč din. Zaloga samo Korantno blago ca 40 ti soč din. Pogoji ugodni Pisati na ogl. odd. Ju tra pod »Zlata jama — 6626«
13102-17
Klepar, vodovod.
delavnica
zelo rentabilna, se o«!da v najem. Vprašati Bocah. Tr žič.	13057-17
V	trgu na
Dolenjskem
poleg velike tovarne, oddam v najem trgovcu lokal ali celo hišo. Vpeliana trgovina z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra ugodna prilika«.
13256-17
Gostilna
Jobro idoča, se odda v najem v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13248-17
Pekarno
na prometnem kraju vzamem v nijem takoj ali pozneje. Viktor SrebotnjaK, Št. Vid 8 nad Ljubljano.
12737-17
Gostilno
oddam v najem ozir. iščem osebo, natakarico, ki je usposobljena v poslovanju gostilne. Naslov Minatty. trgovina. Start trg prt Rakeku.	13016-1/
Stanovanja in
poslovni prostori
krasna ln lepa, blizu te-zenskega kolodvora pri avtobusni postaji ob g:, cesti oddam: Vprašajte: Tezno, Ptujska c. 40. Ma ri bor.
13337 17
Trgovina
i industrijskem kraju se odda v najem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13080-17
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, na.irranj ši znesek 17 din
Lokal
za šiviljsko obrt v Ro gaški Slatini oddam v najem s 1. junijem. In formacije daje šentjurc Stanko, Rogaška Slatina.
13089-19
Velike delavnice
za vsako industrijo v Ljub ljani oddamo ali prodamo z dvema stanovanjskima hi-ama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »400.000«.
13474-19
Lokal
oddam takoj. Florjanska 31.
13478-19
Sprejmem
družabnika
s 300.000 din k veijemu industrijskemu obratu. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Ze lo donosno podjetje-.
13545-36
Lokal
v prometnem kraju ev. dobro idočo trgovino pre vzamem. Prednost na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Junij 1939 c.
13337-19
Lokal
špecerijsko opremljen za poljubno stroko oddam za 500 din mesečno, — Florjanska 22.
13330-19
Vogalen lokal
lep, nov velik z veliko sobo vse novo in parketirano oddam skupaj ali ločeno takoj ali za pozneje na lepi promet ni točki. Poizve se pri Klanjšek. Celovška cesta 72.	13231-19
Gostilna
v Novem mestu
na Glavnem trgu od dam s 1. julijem uspo sobljeni ženski osebi na račun. Prednost: dobra kuharica s kavcijo. Po nudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod »Julije
13378-19
Vpeljana trgovina
na deželi blizu tovarne naprodaj. Ponudbe pod «Ca 20.000« na podr. Ju tra Maribor.
13182-19
Vlogo din 45.000
Ljubljanske kreditne l.a nt3 prodam najbo'iie-nvi ponudniku Ponud be na ogl. odd . ti tra v Celju pod »45.0-V)*.
13-325-Ì6
Pristopim
k dobičkanosnemu podjetju z večjim kapitalom. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Kapital«.	13546 16
Košnjo travnikov
in vrtov . za leto 1939. vzame v najem Tone Huč, liubljana, Vegova ulica 10.
13422-17
Košnja travnikov
blizu dolenjskega kolodvora naprodaj. Pojas rila daje hišni hlapec Krekov trg 11.
13157-17
Gostilno
dobro vpeljano oddam. Pogoj odkup inventarja in nekaj odškodnine. Po nudbe pod »Ljubljana 22.000« na ogl. odd. Jutra.
13123-19
Specerija
delikate«;?
žitarski obrat, znana in dolgo let obstoječa uve dena, zdrav posel, mala režija, bogat inventar s telefonom, velik mesečni promet, čisti donos ir.e.-^ečno 7000 din napro daj radi naglega odhoda lz Zagreba. Za prevzem potrebno 95 tisoč. Informacije zastonj Bi ro H. Vascnrac, Bakače-va ul 1-1.
13143 19
Knjigarna
z izposojevalnico knjig, dol ga prosto. .ir;jsko. že 20 let obstoiečo. v Nemčiji (Avstriji) zamenjam z ena ko v Jugoslaviji. Pismene ponudbe na St. Posilovič. Zagreb, Radičevo šetališče 13.	13037-19
Delavnico
ili garažo z malim stanovanjem oddam. Cesta na Rožnik 29.
13452-19
Iščem delavnico
za čisto obrt s stanovanjem ali ločeno. Stranka brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Prvi julij 1939«.
13321-lb
Trgovino
z mešanim blagom na deželi v industrijskem kraiu štajerske, mesečni promc din 100.000 z zalogo ir. inventarjem, oddam v na jem. Ponudbe na ogiasn odd. Jutra ped »Dobr. i peljana«
6957 IV Lokal za brivnico
iščem kjerkoli. — Fran,t Hosi, Ptui, Prešernova ul 13381-19
Trgovina z meš.
blagom
v industrüskem kraju, z za logo in inventarjem napro daj. Ponudbe pod »Sreč,. 77« na ogl. odd. Jutra.
13219 It
Kdo bi prevzel
lokal na starini z vsem in ventar;em. Poizve se pri Go lob, Galusovo nabrežie 29 13270-19
Trgovino
trafiko oddam v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ŠUto »25«.
13272-19
Prazno sobo
iščem za mirno obrt ali cenejši lokal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delavnica«.
13434-19
Oddam takoj
velik iokal s pritiklinami. pripraven za skladišče, obrt, malo industrijo, otroški vrtec, šolo a.i siično. Marmontov; ulica 16. Bičevje 19. — Gregorič. Poizve se tudi v drogeriji Gregorič, Ljubljana. Prešernova 5.
13402-19
Loka! in stanovanje
za trgovino, mesarijo, zdrav nike itd. oddam. Ponudbena ogl. odd. Jutra pod »Prometna lega«. •	H27S-I9
Lep lokal
primeren tudi za delavnico mirne obrti ali tu di za skladišče oddam. Novi trg 5-II-, levo.
13419-19
Mlekarna
ua r.ajprc-metnejši točki se zaradi družinskih raz mer proda. Nasi, v vseli posloval. Jutra.
12415-19
Lep lokal
v novi hiši za trgovino, pisarno aii pletiljstvo, s stanovanjem ugodno oddam na TyrSevi 124.
13411-19
Suh lep prostor
oddam na dvorišču za skia dišče ali lahko obrt. Sv. Jakoba trg 8, Zupanč č.
13456-19
Gostilna
s krasnim vrtom v bližini Stadiona se odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inventar«.
13274-19
Gostilno
na prometnem kraju in blizu tovarne prodam. Gorenjska. Naslov v poslov. Jutra.
13363-19
Lokal na Bledu
v centru, oddam. Kol man Leopold. 13398-19
Trgovine,
industriji
trafik?, hotele, gostilne, restavracije, buffete, ka vaine, krčme, vinarne, mlekarne, crogerije, par fumerije, vile. hiše, posestva, prodajamo m po srtdu.iemo nakup solidno: Poslovalnica Pavle-kovič, Ilica 144.
13258-11
Nakitno trgovino
.modisterijo) s krasno trgovino ženskih klobu kov in dclavnico, na naj prometnejši točki zagrebške Ilici, s prostrane delavnico, trgovino in s portalno izložbo, kompletno opremo in celokupnim blagom za din 25 000. Edinstvena prilika agilni modistki. Po-slovnica Pavlekovič, Za greb, Tiica 144.
13259-19
Vinogradno
posestvo
ia Trški gori pri Kr-B.um, obòtoje^e iz zida-
.e st-aiuva.iij.ske hiše, vi i ograda in sadovnjaka, .ci ueKaj štabnih parcel ,b cesti Krsko-Leskovec igodno naprodaj. Polnila daje Lumir Sto-.icek, Leskovec pri Kritem.
13104-20
Enodružinsko hišo
jrodam. Vodmatska 5, oieg vojne bolnice.
13108-20
Parcele
jrodam blizu kolodvora st. Vid Vižmarje Pojasnila: Vižmarje 78 nasproti Mizarske zadruge 13105-20
Posestvo
iS ha z vsem gospodar kir.i poslopjem vse rar ce'- ležijo okoli po-jiop ja, rtdi se 12 glav ž:vi-ie- 20 minut od postaje St ena ugodno ìapro daj. Prizve se: Ja.m 'a ne/, št. Liovrenc. p. Ve ika Loka.
13081 20
Krasna stavbišča
blizu kolodvora Vižaiar je, vodovod elektr. na parceli, poljubna izmera na obroke, knjižice na prodaj. Pojasnila Vižmarje 31.
13088-20
Večji objekt
v Ljubljani, vogalna hi sa. stanovanjska z veli kimi dvoranami, pisarno. garažo, pripravna za večjo obrt. tovarno ali skladišče ugodno n» prodaj. Ponudbe na o^l očd. Jutra pod »Ideal« na lega«
a 13082-Ü -
Več stavbenih
paredf
v bližini opekarske ce ste v izmeri po 1000 m2 od 10 do 12 din proti gotovini prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastni domi:
13083 20
Nova hiša
z lepim vrtom v Ljubljani. Funtkova ul. 27 v Stoiicah, ugodno prodam.	13394-20
Zagrebško menzo
ali restavracijo, izvrstno idočo, s 130 stalnimi a-boncntl, prodamo s kom mortnimi prostori, sta novanji, veliko opremo, v zagrebškem centru za 45 000 din. Poslovnica Pavlekovič Zagreb, Ilica 144.	13260-19
Novejšo
donosno hišo
v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Naložba--.
13290-20
Parcelo
krasno, vodovod, elektrika, v oddaljenejšem vilskem okraju, prodam za cca 23.000 din. Nasluv v vseh posloval. Jutra.
13205-20
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Parcelo
za zgradbo hiše ali vile po primerni ceni takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sončna parcela*
13162-20
Parcelo
za 25.000 din kupim v 3t. Vidu ali na Jezici pri Ljubljeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Suh svet«
13140 20
Hišo s pekarijo
prikladno za trgovino ali gostilno na promet nem kraju, v hiši elek trika in vodovod prodam ev. dam v najem radi bolezni. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Hiča- pekarija«
13103-20
Parcele
prodam ob šmarski cesti 5 minut od tram va ja po 26 din za m2. Po-iasnila Zaic Antonija, trgovina, šmarska c.
13106-20
Enonadstropno vilo
pod Tivolljem tristano-vanjsko rentabilno krasen vrt, idealna lega, ze lo ugodno prodam. Na slov v vseh posi. Jutra.
13150-20
Enodružinsko hišo
z vrtom kupim na obroke aii vzamem za daij šo dobo v najem, nedaleč od centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »September.«
13322-20
Novo vilo
kupim in plačam v R't v Celovcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vrednost 250.000.—«
13323-20
Krasna vila
trir-tanovanjska nova s komfortom cca 900 m2 vrta. v vilski četrti Maribora naprodaj. Ponudile na podr. Jutra Maribor pod »Varno naložen kapital«
13181-20
Miin za barve
•itanovanjska hiša s po sest vom, pripravna \sako industrijo, vodna moč, elektrika v bližini Ljubljane naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod iFnlcž nostni nakup«
13174-20
Posebna prilika!
stavbne parcele v sredini Celja in motorno kolo prodam. Naslov v poslov. Jutra
13171 20
Ugodna prilika!
Radi preselitve po ugod ni ceni prodam hišo 20 minut od Celja z vrtom ob državni cesti. Naslov: Marn Ferdo, Zg. Hudi-nja 62, Celje
13170-20
Dobičkanosna hiša
8 strank 2 lokala na prometni cesti 240.000. Krasna vila pri parku 5 sob kopalinca, vrt 250 tisoč Lepo vinogradno posestvo pri Ljutomeru s komfortno vilo, 6 ora lov vinograda 250 tisoč Posredovalnica Rapid — Maribor, Gosposka 28.
13186 20
Hišo z gostilno
novo enonadstropno na prometnem kraju s trgovskimi lokali, gospodarskimi poslopji, njiva mi travniki in gozdom ugodno prodam. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Na Dolenjskem« 13133-20
Stanovanjska hiša
z dobro idočo pekarno in zemliiščem prodam zaradi družinskih razmer. Cena je ugodna. Ponudbe na ogks. odd. Jutra pod »Št. 1300«.
13044-20
Proda se
večia renomirana tovarna za cementne izdelke in umetni kamen v Sloveniji. — Prevzem mogoč tudi z manjšim kapitalom. Samo pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za stro-kovnuka zelo ugodna priložnost«.
13283-20
Nova hiša
v Ljubljani, naprodai za 550.000 din. Obrestuje se po 10 odstotkov. Informacije brezplačno pri Ivan Gabrenja, Stari trg 32 — Ljubljana.
13021-20
4 stavbne parcele
posamezno, najraje pa skup no zelo ugodno prodam. Sončno, m.rno, brez prahu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jugovzhod«.
13056-20
Hišo
lepo prenovljeno, z elektriko in vodovodom, nasproti farne cerkve, po.eg kolodvora blizu Ljubliane, z zelo dobro trgovino in gostilno takoj prodam ah oddam v najem. Event, zamenjam tudi za stanovanjsko hišo v Ljubljani. Foizve se ■ v vseh posi. Jutra.
13062-20
^JUTRO« St. 12S
23
NeSe^a, '28. V. 1039.
Enonadstropna vila
tristanovanjska, je radi selitve poceni na prodal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Selitev 250«.
13064-20
Vila
nad 4 leta davka prosta, 4 sobe, kuhinja, kopalnica, ve randa., terasa, kleti, sadni vrt i'd., naprodaj. Maribor, Metrijkova ulica 23. Natan-čneis.i poiasnila v Mariboru, Pregljeva ul. 4.
13073-20
Krasno posestvo
15 minut od mesta Celja na senčni, zdravi legi, ob
državni cesti, s sadonosni-kom. električno razsvetljavo in Ustnim vodovodom ugodno r.a prodaj. Ponudbe na podiuž. Jutra v Celju pod »Posistvo«.
13076-20
Enodružinska hiša
popoinoma nova, naprodaj. Podbrezje Gorenjsko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13466-20
Kmetsko hišo
z zemljišči vzamem v najem, v mariborski ali celjski okolici. Ponudbe z navedbo najemnine na podružnico jutra v Celju pod etikoi.«	13027-20
Mlin z žago
Z l?stno elektriko- v industrijskem kraju prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13036-20
Ugodna prilika
Vila s tremi stanovanji, — okoli 50.00 hipoteke, dva-naist let davka prosta, 2.000 kv. m vrta, okoli 280 kom. plemenitih sadnih drevesc, naprodaj radi selitve. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Vila«.
132S1-20
Stanovanjsko hišo
6—8, novo, komfortno, z vrtom., v centru ali najbližji ljubljanski okolici, kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »Prilika 22« na ogl. odd. Jutra.
13277-20
Hišo v Ljubljani
kupiin. Gotovine 40.000 din ostalo hipoteka ali na odplačevanje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dvodru-žioska«.
13440-20
Sžavbeno parcelo
severni del Ljubljane, takoj proc.m. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Stavba«.
13441-20
Hiša
štiristanovanjska, s trgovskim lokalom, lepim vrtom, 10 let davka prosta, v bližini pošte za Bežigradom v vrednosti 450.000 d:n, se zamenja za večjo hišo ali vilo, katera ima eno štiri ali večsobno stanovanje. Doplačilo takoj v gotovini, Ponudbi. na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«.
13445-20
Hiša v Ljubljani
z gospodarskim poslopjem, garaža, na lepem kraju, sadni m zelenjadni vrt, primerno za obrtnika, industrij ca ali privatnika. Hipoteka 100-000 dm. Poizve se v Vaeh poslovalnicah Jutra.
13437-2C
Parcele
prodam po nizki ceni. Dani t lirli na obroke. Franc Dolenc, Vič, Cesta na Brdo 123.
13423-20
Več stavbnih
parcel
n3«ij-oti šole v Zg. Šiški, prodam. Koseze, — Podutiška 39.
13430-20
Novo hišo
dvostanovanjsko, modelno zadano (Eežigrad, ši-eka, Rožna dolina), even stavbišče kupim proti go tovlni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša -takoj r.	13204-20
Nova hiša
pri postaji Jarie-Menge* je naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13216-20
Stavbno parcelo
v Sp. šlški ugodno pro dam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13427-20
Večstanovanjsko
hišo
z velikim vrtom, v bližini Ljubljane prodamo. Naslov v vseh posi. Jutra.	13418-20
Hišo s
parno pekarno
zelo dobro vpeljano prodam zaradi otipotovanja v Ljubljani. Prevzamem lahko tudi večjo hipote ko. Ponudbe ra ogl. od Jutra nod »Zelo ugodno 1939«.	13390-20
Lepe parcele
pri bežigrajski šoli naprodaj. Svet raven in peščen, brez prahu. celodnevno sonce, blagodejen mir. Pojasnila daje čuvaj Stadiona.
13233-20
Naprodaj
imam večje trgovske in stanovanjske hiše v centru, — manjše pa na periferiji, ter vile, gostilne, parcele in kme-ska posestva. Poiasnila:
Jančar, Sv. Petra cesta 27.
13461-20
Večje število parcel
kompleksov, parcel, gozdov,
trgovskih in stanovaniskih, hiš in vil ima naproda gradbeno strokov, izobražen posredovalec :
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodm ceniteli za nasvete bre.\p!ačno na razpolago.	125-36
Enodružinsko hišo
ali vilo z vrtom v Ljublta-n< kupim Ponudbe z navedbo cene na naslov Josip Gunstek, Vrhnika.
12421-20
Enonadstropno hišo
prodam ob Celovški cesti, pripravno za vsako obrt ali trgovino m več parcel ali skupno. Alojz Arhar, Celovška cesta 80. Sp. Šiška.
13220-20
Dvostanovanjsko
hišo
novo. prodam zelo ugodno. Trgovina Švajgar, Št. Vid nad Ljubljano.
13457-20
2 krasni parceli
veliki po 638 kv. m, ob gl. cesti Kamnik-Liubljana, pet minut od Kamnika prodam. Naslov se izve v vinotoču Franca Stavca, Kamnik.
13049-20
Enonadstropna hiša
na industrijskem in prometnem kraiu, — za trgovca ogromnega pomena, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13473-20
Parcela
naprodaj v Štepanji vasi 10.
13472-20
Tristanovanjsko
hišo
v Ljubljani, davka prosto, solidne zidano, z lepim vrtom prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino 200.000«
13011-20
Farcelo na
Kodeljevem
? središču, ugodno prodam. Velikost 1.100 kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden nakup parcele«.	12653-20
Visokopritlična hiša
nova, z dvema stanovanjema voda, elektrika, moderno urejena, ugodno naprodaj blizu nove šole, Zg. Šiška. M-sečni «.ii.nos 6t0 din in cca 600 kv. m vrta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13252-20
Rentabilno hišo
v Ljubljani, s 95.000 najemnine, poceni proda realitet-na pisarna TRIBUČ, Tržaška 42, telefon 26-05.
13310-20
2 hiši z vrtom
na prometnem kraju v centru industrijskega mesta na Dolenjskem, primerni za obrt ali trgovino, prodam radi selitve za 120.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13285-20
Trisfanovanjska
hiša
takoj naprodaj za 30.000
din, ostalo po ü--zov< ru Stepanja vas 125. hode I j evo.	iy5S-20
Dve parceli
prodam 5 minut od tramvaja v št. Vidu nad Ljubljano, gramozni te ren, cc-na ugodna. Naslov v vseh pc-sl. Jutra
13364-20
Parcelo
v Ljubljani za postavitev enodružinske vile ta koj kupim, Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šl-Jro »Aluma«
13224-20
Hiša z gostilno
in velikim gostilniškim in sadnim vrtom v sre dlni Ljubljane naprodaj Naslov v vseh poslov. Ju tra.
13365-20
Na Bledu
prodam vilo s 4 so-bnml pritiklinami in z vrtom . zaradi bolezni. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Lep domek«.
13511-20
Enodruižnska hiša
z malim vrtom, v bližini mesta prodam za din 45.000. Naslov v vseh po sloval. Jutra.
13391-2C
Industrijo kožnate
in umetnokožnate galan terije. proizvaja mnogo povpraševane »massen-artikle« izvrstno idoče zagrebško podjetje, pro damo tehnično odlične stroje, s celokupno opremo, sirovinami in gotovimi izdelki za 325.000 din. Poslovalnica Pavle-kovič, Zagreb, Ilica 144.
13261-20
Posestvo
z velikim sadonosnikom, — pripravno za vrtnarijo, oddam takoi poceni radi od-potovanja za več let v na-iem. Angela Weiss, Zidani-most.	13470-20
Pokljuka
2 veliki parceli, prodam — prva 2 min., druga 10 minut od Sport-hoteia. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12506-20
Če kupite
ali prodate hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznano solidno in kulantno realitetno pisarno Franjo PRISTAVEC, Liubljana, — Erjavčeva c. 4a. Vse informacije so brezplačne.
13471-20
Nova hiša
dvostanovan'ska, ugodno naprodaj v Domžalah, dve minuti od kolodvora. Informacije: Celovška c. 41, splošno čevljarstvo Povž, Liubljana. — V Domžalah Nova ulica, Kraševec.
13486-2C
Gozdno posestvo
zelo donosno s stavbi-ščem ter gospodarskim poslopjem z 80 orali — prodam zaradi selitve. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra v Mariboru pod »Posestvo«.
13544-20
Večje gozdno
posestvo
7, gospodarskim poslopjem in parno žago tik Kolodvora ob glavni ce-^ti stavbišče ln skladišče 10.000 kv. m prodam Pon. na pcdruž. Jutra v Mariboru pod »Ugodna prilika«.
13543-20
Novo hišo
z dobro ldočo trgovino in večjo gostilno v Studencih pri Mariboru takoj prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13535-20
V Celju
prodam po nizki ceni 2 novi krasni vili, dvo in štiristanovanjska z vsem komforom, balkoni, tera sami, 10 let prosta davka. Informacije: Belec, trgovec, Narodni dom v Celju.	13530 20
Hiša z vpeljano
gostilno
in mesarijo ter z gospodarskim poslopjem v Oe lju na prodaj. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »600.000 din«.
13527-20
Enodružinsko vilo
!ep vrt s sadnim drevjem, sončna lega blizu parka in gl. ttolo-< .era v Mariboru prodam. Na?l. v vseh posi. Jutra.
12541-10
Hiša v Celju
z lepim vrtom agod.io naprofaj. Naslov v ' s< h posle val. Jutra.
Gosposko posestvo
oddaljeno 3 km od centra Celja, obstoječe iz enonadstropne hiše (gra dič), 7 ha zemljišča, sadovnjaka, parka, zele njadnega in sadnega vrta, ostalo njive travniki, na prodaj. Pojasnila da je: Rustja, Dečkov trg. Celje.	13531-20
Vinograd s hišo
manjši, obnovljen, hi ša urejena za letovišče, prodam v ptujski okolici. Vprašati v Mariboru, Lešnikova 4 (pod Piramido).	13536-20
Žago in
malo posestvo
z vodno močjo v gozdnem kraju pri glavni ce sti najraje v bližini Ma ribera kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mar. pod »žaga«.
13547-2C
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
ev. 3sobno brez kopalni ce oddam za avgust mir ni stranki. Resljeva 26-II., desno.
13115-21
Solnčno sobo
s kuhinjo takoj oddam mirni stranki brez otrok v bližini glavn. kolodvo ra za 500 din. Informaci je pri vratarju hotela Metropol.
13116-21
Trisobno stanovanje
s kabinetom in vrtom oddam mirni stranki z avgustom. Poizve se — Lectarija, Kongresni trg 5.
13118-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami in vrtom oddam z julijem. Ljub bljana. Jarnikova 10, — Stadion.	13351-21
Enosob. stanovanje
oddam boljši mirni dru žini. Mencingerjeva 31 Kclezija.
13282-21
Trisob. stanovanje
lepo s kabinetom in kopalnico ugodno oddam za julij. Poizve se Go-sposvetska cesta 13, Ko lezija, Strgulec.
13356-21
Dvosob. stanovanje
novo, komfortno oddam za 1. julij na lepem kraju, cena 750 din. — igled od 10. ure dalje Kiajnšček, Celovška 72.
13230-21
Soba kabinet
kuhinja
oddam za junij Naslov v vseh posi. Jutra.
13309-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, vrtom in vsemi pritiklinami oddam v Rožni dolini. Na slov v vseh posi. Jutra.
13195-21
Trisobno stanovanje
v novi vili, oddam 1. julija ali avgusta a din 550 mesečno. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
13462-21
Trisobno stanovanje
komfortno, s centralno kurjavo v sredini mesta oddam 1. junija t. 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13464-21
Trisobno stanovanje
s kabinetom oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13468-21
Trisobno stanovanje
v novi hiši oddam v D. M. v Polju za julij. Istotam prodam parcelo 1600 kvadr. m. Naslov v vseh posloval. Jutra.	13047-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj. Istotam lokal z delavnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13386-21
5-sobno pisarno
ali stanovanje, oddam za ivgust. Miklošičeva 14, III. nadstr.	12935-21
Dvosob. stanovanje
v centru mesta, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13382-21
Enosob. stanovanje
oddam samo eni aH dve ma osebama. Novi trg 5-II., levo.
13420-21
Dvosob. stanovanje
suho, sončno, — oddam mirni ln snažni stranki. Moškerčeva 18-1., nadstr Zelena jama.
13403 21
Stanovanje
sobe, kuhinje in priti-klln oddam takoj mirni stranki brez otrok na TyrSevi 181.
13396 21
Trosob. stanovanje
solnčno, kompletno, oddam 1. avgusta največ tričlanski družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13247-21
Enosob. stanovanje
oddam v naiem 1. junija v Rožni dolini, Cesta VIII. št. 11. Poizve se v I. nadstropju.
13455-21
Dvosob. stanovanje
zračno, takoj oddam. Ga-13048-21
silska 15-1.
Dvosob. stanovanje
oziroma sobe in kuhinje, z vsemi pritiklinami, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. julij«.
13273-21
Dvosob. stanovanje
= pritiklinami, oddam mirni stranki 1. juliia za beži gradom, Lavričeva 4.
13243-21
Dvosob. stanovanje
oddam. Gllnce c. I-2a 13222-21
Enosob. stanovanje
takoj oddam, Naslov v vseh posi. Jutra.
13221-21
Takoj
ali za 1. julij oddam sobo s kuhinjo in pritiklinami v šiškl Gale-tova 15. Vse informaci je Gorupova 3, pritličje levo, vrata 1.
13197-21
Stanovanje v Žalcu
lepo, sončno, pripravno posebno za zdravnika, obstoječe iz 4 sob na cesto, z vsemi pritiklinami odda s 1. septembrom Rudolf Janič, Žalec.	13532-21
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico in pritiklinami, blizu centra, v vili ali novejši stavbi, po možnosti z garažo, iščem s 1. juli jem ali avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stan VII.«
13348-21a
Stanovanje
v hišici ali vili na Gorenjskem, komfortno o premljeno. Iščem preko poletja, za v najem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni kraj«.
13383-21a
Zamenjam
stanovanje
3-sobno, komfortno v centru, za dvosobno istotako. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam avgust«.
13436-21a
Trisobno stanovanje
zračno, svetlo, iščem za 5 oseb, po možnosti z vrtom. Ponudbe: čopič Venceslav, prof. Resljeva 10.
1343t-21a
Iščem stanovanje
dvo ali trisobno za takojšnjo selitev 1. junija, Poizve se telefon 27-73.
13439-21a
Dvosob. stanovanje
išče za 1. avgust dvo članska uradniška dru žina, najraje za Bežigra dom ali v šempetrskem okraju. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Inže-njer«.	13232-21a
Dvosob. stanovanje
išče za iulii ali avgusf mirna stranka za Bežigradom, Kodelievem ali Zeleni jami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«.
13052-21a
Mirna stranka
odrasle osebe, išče dvo sobno stanovanje s pritiklinami Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M 39'
12848 21a
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, pod enim ključem, išče dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kodeljevo« 13250-21a
Komfortno
stanovanje
2—3 sob, iščem za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra
pod »Sodnik«.
13302-21«
Komfortno
stanovanje
dvosobno, išče mirna stranka dveh odraslih oseb za julij ali avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bližina splošne bolnice«.
13488-21«
Na tekmi „Velika nagrada mesta Belgrada"
SI. V. 1939
v turni kategoriji do 1200 ccm
800 ccm
Puch
IGN. VOK
ZOpCt PPVI Ljubljana, Tavčarjeva 7
Zakonca'
brez otrok iščeta stano vanje sobe ln kuhinje v Šiški. Sigurna plačnika Naslov v vseh posi. Jutra.
13198-218
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Oddam sobo
v vili za 220 ln sprejmem sostanovalca za 100 din mesečno. Koblar Jeva 15.
13144-23
Opremljeno sobico
čedno, sončno, kopalni ca oddam solidni osebi Naslov v vseh posi. Ju tra.
13159-23
Sobico
lz stopnišča oddam 2 solidnim osebam z vso o-skrbo. Na razpolago radio. Naslov v vseh posi. Jutra.	13296-23
Sobo
15 minut od tramvajske proge, z veliko sončno ln kopalno teraso, poleg gozda, oddam eni aH dvema solidnima osebama. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13298-23
Sobo
v centru oddam gospo du. Naslov v vseh posi. Tutra.	13349-23
Opremljeno sobo
sončno s souporabo kopalnice oddam s 1. junijem. Stari trg 21-L
13347-23
Čedno sobo
oddam starejšemu, lahko tudi bolehnemu gospodu ali gospe. Prijazna postrežba, velik vrt, souporaba kopalnice. Na slov v vseh posi. Jutra.
13343-23
Sostanovalca
sprejmem na Sv. Petra nasipu 41. 13340-23
Lepo sobo
sončno ln zračno, v cen tru mesta oddam eni ali dvema osebama. Naslov v vseh posi. Jutra.
13338-23
Prazno sobo
veliko s souporabo kopalnice oddam stalni, boljši osebi. Naslov v vseh posloval. Jutra.
13336-23
Opremljeno sobo
sončno ln zračno oddam s 1. Junijem. Gajeva 8 Dukičev blok.
13211-23
Opremljeno sobo
mirno ln zračno popolnoma separirano s teko čo vodo, sončno kopel s prho na terasi, Flor-janska ul. 20, oddam.
13371 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam mirni gospodični. Gllnce cesta XI-2
13284-23
Manjšo sobo
? centralno kurjavo oddam v bližini kolodvora Ogled od 1. do 3. pop. Naslov v vseh posi. Jutra.
13167-23
Prazno sobo
lepo, sončno s poseb nim vhodom pripravno tudi za pisarno oddam s 1. junijem. Filgnerje-va ul. 10, pritličje.
13158-23
Opremljeno sobico
oddam v Knafljevl ulici takoj solidni gospodični. L. Kuclar, Knafijeva 4.	13534-23
Elegantno
solnčno sobo
s teraso na vrt za 2 ali 1 osebo, kopalnica, telefon, centralna kurjava, taksi, oddam. Kocenova 6-1, za Tobačno tovarno.	13521-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13487-23
Lepo sobo
souporabo kopalnice — prost vhod, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13489-23
Dva prazni sobi
s souporabo kopalnice, oddam za 1. junij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13499-23
Opremljeno sobo
strogo separirano oddam 2 gospodoma. Naslov v vseh posloval. Jutra.
12944-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in lepim razgledom, oddam v centru z vso oskrbo. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
13355-23
Švicarska sirarna
v Somboru proizvaja najboljše topljene vrste sira v škatljah. emendol ca. trapista, ^'andske-ga Eldamerja u. maslen-ca.	13517-33
Opremljeno sobo
z vhodom z hodnika takoj oddam na Cesti 29. oktobra 13, pritličje le vo.	13405-23
Sostanovalko
sprejmem v lepo sobo s posebnim vhodom. Na razpolago je štedilnik ln
plin. Kocenova 9.
13389-23
Opremljeno sobo
zračno, v centru, oddam dvema gospodoma, even s hrano. Naslov v vseh poslov. Jutra.
13407-23
Lepo prazno sobo
v vili na Bledu pri hotelu »Union«, oddam. Resman, Ljubljana, šelenburgova.
13460-23
Sobo
odda dama primernemu gospodu. Lahko z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalni-
cah Jutri.
13292-23
Opremljeno sobico
oddam. Gllnška 13. pritličje.
13369-23
Dve prazni sobi
veliki, parketiranl solnč ni oddam solidni samostojni dami. Naslov v vseh posi. Jutra.
13223 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom od dam takoj. Rožna ul 3 13368-23
Opremljeno sobe
s posebnim vhodom od dam s 1. junijem, Str-nad, Zabjak 6-1.
13509 23
Sobo
veliko, opremljeno ali prazno, oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13443-23
Lepo spbo
opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13435-23
Mi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Sobo
lepo opremljeno v centru mesta z vhodom s stopnic Išče stalna urad nlca Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo center«
13131-23a
Opremljeno sobo
išče uradnica. Ponudbe pod »Poseben vhod« na ogl. odd. Jutra
13154-23
Opremljeno sobo
za dve osebi v bližini centra Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodična 300«
13126-23a
Prazno sobo
za shranjenje boljšega pohištva, v centru ali bližini, išče oseba, ki je odsotna za 1. junij. Cena do 150. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »150«.
13469-23a
Opremljeno sobo
malo, neopremljeno, iščem, po možnosti blizu kolodvora. Lahko tudi s šedilnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsoten«.
13306-23a
Čedno sobo
išče gospod v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čedna«.
13319-23a
Mala soba
primerna za pisarno v bližini Mestnega trga, opremljena z mizo in s stolom se išče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 28«.
13413-23a
Mesečno sobo
opremljeno, separirano, išče gospodična od 15. junija ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. JuUa pod šifro
»Stalna«.
13447-23a
Sobo
prazno ali opremljeno, z uporabo kopalnice, sonlčno, takoj oddam. Vodnikova, nasproti št. 31, II. nadstr., nova hiša.
13453-23
Sobo
> hrano, iščeta dva gospoda za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »22«.	13276-23a
Dijaike tobe
Beseda 1 din. davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din
Dijaka
sprejme na stanovanje profesor z dobro oskrbo Sončna soba v vili. Ved stno nadzorstvo, nemška konverzacija, pomoč pri učenju. Koblarjeva 15.
13145-22
MSERIRAJ V„JUTRU"J
Dijaka
od 1. do 5. gimnazije, iz boljše hiše, vzamem za sep tember v zelo vestno oskrbo. — Dobra hrana, lepa solnčna topla soba. Kopalnica, pomoč pri učenju. — Center. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13253-22
Prehrana
Dve gospodični
se fcp:cjwcta na drfcto domo lo hrano. Nisi >v v vseh posi. Jutra
13295-14
Eeseda 1 din, davek 3 dir. za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
Volčjaka
pol leta starega kupim Ponudbe na čipiko Ko rldan, sudski pristav — Gračac.
13146-27
Gojenje
čistokrvnih dobermanov pod registrirano psarno Ermona z rodovnikom prima lepe mladleče pro dam. Ivan Grlic, gojitelj ln lastnik, Ljubljana.
13342-27
Psa {uvaja
velikega, zelo hudega— prodam. Florjanska ul. 20.
13372-27
Kratkodlaki
nemški ptičarji
brez rodovnika, naprodaj. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
13291-27
Mlade pse
nemške volčjake proda Homan, Sv. Petra cesta 81.
13366 27
Ušel je zelen
papagajček
Najditelj s- prosi, da ga vrne: Ciril Metodova 19, Preveč.
13500-27
Informacije
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj 81 znesek 17 dlii
Opozarjam vsakogar
pred	nakupom kakršne koli	stvari od mojega sina	Jožeta Marjeka, — Rožna dolina IX-2, ker bom	v nasprotnem slučaju	sodnljsko p« ->opal Oče. 13333-31
Vaša usoda
brezplačno
Kosmoblol ) >1 rasreli so že mna?liQ tjomai.alj bodo tudi vam. K treni nimate dlje kot do svojega pis*tw.«Ke<ja ra blralnika. OT.n'te se s polnim zaupanjem k meni v vsaki svoji za devi. Pišite še danes, dan, mesec in leto svojega rojstva ln priložite 10 din po položnici v ali 15 din v znamkah za stroške. — Naslov: Astro študijo, Venus, Ljubljana, Vidovdanska št. 2.
13359-31
Par konj
bo prodanih na javni dražbi na dvorišču gostilne Pri levu. Gospo-svetska cesta 16 dne 31. t. m. ob 10. ln ob 11 uri na sv. Petra nasipu 40 3 vozovi.
13135-32
Dražba
Gozdovi, njive, travniki, hiša, nadstropna za gostilno in trgovino, gospodarska po. slopja, bodo prodani na prostovoljni dražbi 5. in 6. junija v Trebnjem, Stari trg 5. Dražbeni pogoji ▼ notarski pisarni. Trebnje.
13304-32
UI
Vsaka beseda 2 din; da-davek 5 din; za dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din.
Starejši letnik
po volj no situiran, radi voj. posledic ločen želi znanja v svrho skup nega gospodinjstva s starejšo žensko, ki je samostojna, vestna in skromna ter ljubiteljica domače dietetne kuhinje. Dopise na ogl. od, Jutra pod »Skromna 62« 13096-24
Boljšega prijatelja
za časa ljubljanskega velesejma išče tujec. — Dopise na ogl. odd. Ju tra pod »Nepoznana LJubljana«
13098-24
Slovenec
z višjo izobrazbo, 28 leten, sedaj t Jugoslaviji, pozneje v inozemstvu, na odličnem položaju, želi nairesnejšega znania z mlado gospodično, bogate srčne kulture iz resnično dobre in vseskozi ugledne družine. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Self made man«.
12953-24
Boljši drž.
penzionist
srednjih let. samec, v Ljubljani išče primerno samostojno damo za skupno gospodinjstvo. Ima pohištvo za večjo sobo. Najraje v središču mesta ali ob cestni železnici. Točen naslov ev. s si ir. o prosi pod »Skupno gospodinjstvo 53« do 30. maja na ogl. odd. Jutra.
13066-24
Osebo srednjih let
iščem za skupne izlete v hribe. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gorski mire
13196-24
Jože!
Pri opremi nove trgovine pazi da bo zunanji napis emajliran ln ne le lakiran sicer boš linei vsavjh par let stroške j obnovo napisa. Poglej 'ane:5 ponudbe »Emajl črke« pod »Prodam«. — Pozdrav Nada.
135i5 25
Zobar - dentist
eleganten, visok, simpatičen, lastnik izvrstno idoče ordinacije, 45 let, rimokat., — želi poročiti dobro situirano gospodično ali gospo. In formacije proti nakazilu 10 din v znamkah : »REZOR« Zagreb, pošta 3.
13265-25
Simpatičnega
gospoda
resnega, ki Ima željo ustvariti si srečen dom kot Jaz bi rada spoznala. Razpolagam z nekaj premoženja. Neanonim ne ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pesem sreče«
13203-25
Gospodična
37 let stara, dobra gospodinja, poslovno vispo sobljena z nekaj gotovi ne želi poročiti starejšega drž. nastavljenca. gostilničarja. obrtnika aH trgovca (tudi Vdovca brez otrok). Ponudbe na anončnl biro Sax Marlbor pod »Resna ponudba.«
13208 25
Vdovec
z dvema otrokoma, 9 ln 7 let stara, trgovec in obrtnik srednjih let, z lastno hišo ln že vpe ljano trgovino v malem mestu Slovenije želi poročiti takoj gospodično ali vdovo trgovsko na-obraženo, ali katera ima veselje do trgovine ln go spodinjstva. stara 26 do 40 let. Samo resne po-nudbe s polnim naslovom na podr. Jutra v Mariboru pod »Pridna gospodinja«.
13177-25
Zares damo
mlajšo, inteligentno šar mantno, finega značaja, poroči svetovno razgledan gentleman tridesetih let, dobre pozicije, akademsko naobražen, s premoženjem. Diskret nost zajamčena. Pišite na ogl. odd. Jutra pod »Briljantna bodočnost«
13357-25
Državni uradnik
upokojenec, 58 let, star zdrav, vdovec s popolno
opremo, lšeč gospodično 40 do 50 let, simpatie no, neoporečne preteklosti z nekaj premoženja. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osamljen« Tajnost za jamčena.
13380 25
Starejša gospodična
premožna želi poročiti starejšega drž. uslužben ca ali upokojenca. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Pomlad 50« ^	13316-2;
Vsaka beseda 2 din; davek 3 din, za dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din.
Trgovec in
gostilničar
mlad, z lepim prometom na. deicli, želi znanja z gospodično lz podsže.ske trgovske ali gostilniške hiše z nekaj dote. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost častna«.	13267-25
Gospoda
35 dö 40 let starega, ne žnega, srčno vzgojenega želi spoznati preprosta, 261etna gospodična. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Inspiracija«.
13268-25
Katera dama
ni v svojem zakonu zadovoljna, je lahko go-stilničarka. trgovka, naj bo lepe postave, do 40. let stara ali gospodična če poseduje večji kapital. Ponudbe na ogl. od. Jutra s sliko ln polnim naslovom »Strogo tajno zajamčeno«.
13269 25
Lesni trgovec
star 39 let želi poročiti gospodično ali vdovo z večjo vsoto zaradi razširjenja obrata. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Takojšna ženltev«.
13245-25
Prijatelja
inteligentnega Išče gospodična uradnica. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Izleti«
1319324
43 letna gospa
inteligentna, ločenka, s stanovanjem, želi finega starejšega prijatelja. Tudi boleh-ni gospodje, ki »i žele skrbne nege in duševnega prijateljstva pridejo v po-štev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Duševno " :list
prijateljstvo«.
1347Z-24
301etna gospodična
inteligentna, značajna z nekaj gotovine, želi spoznati uradnika v LJubljani. Ponudbe pod šifro »Skriti biser«.
13251 25
Boljši obrtnik
351eten, nezadovoljen v zakonu, želi spoznati zdravo, simpatično ln ustrežljivo gospodično v starosti do 25 let. Dopise s točnim naslovom in sliko, ki se takoj vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«.
13301-25
Gospod
35 let star, simpatičen, k hišo, gostilno in obrtjo zaposlen v velepodjetju na Gorenjskem, s pravico do pokojnine, želi v svrho ženitve poznanstva s podjetno gospodično s primerno doto. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo življenje«.	13039-25
Mlad trgovec
z dežele s premoženjem želi poročiti gospodično ali mlajšo vdovo. Pred nost imajo s trgovino ali gostilno. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Lepa bodočnost«
13184-25
30 letni mesar
se želi poročiti z lzobra ženim dekletom z nekaj gotovine. Slika zaželena na zahtevo se vrne. Po nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Tajnost strogo zajamčena«
13132-25
Trgovec
želi znanja s simpatično gospodično. do 32 let suro zaradi ženitve. Resne dopise na ogl. odd. Jutra po moinosti s sliko, ki se vrne
Pismo s sliko
prosim situirano gospodično, vdovo, pod »Uradnik 40«.	12990-25
Vdovec brez otrok
star 4J let. hišni posestnik v centru mesta Slovenije z avtom in vrednostnimi listinam* 500.000 din išče gospodično, vdovo ali ločenko tudi z otrokom, staro do 43 let z večjim premoženjem v svrho ženitve. V po štev pridejo tudi inozemke Ponudbe pod »Sreča 75150« na ogl. odd. Jutra.
11769-2J
Premožen trgovec
boljših krogov želi znanja • trgovsko naobražifio gospodično uglednih staršev. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa priložnost«.
13236-25
Mlad obrtnik
želi znanja z gospodično v svrho takojšnje ženitve, Z nekaj gotovine, ki si želi srečne bodočnosti. Ponudbe na podružnico Jutra v Tr-Bovljah pod »Pomlad«.
13217-25
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek- 17 dfii
Poletno stanovanje
za dve boljši družini (2 sobi s kuhinjo) iščem ▼ smeri proti Dolskemu, Domžalam, Medvodam in si. Brezprašna lega ■ možnostjo sončenja p<v goj. Ponudbe na ogl» odd. Jutra pod »Celol® ten najem«
13151 38
Ramo
Beseda 1 din. davek 3 din za šllro ali dajanje naslova 5 din. najmanj, šl znesek 17 din
Nega lepote
zanimivo brošurico dobite brezplačno .akc lavite na» slov z dopisnico: Superba, Zagreb, Ilica 64.
11843-37
pod »F. P. 38«.
12989-25
Frizer
poroči mlado dekle, najraje frizerko z nekaj kapitalom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dom«.
13055-25
Krožne škarje
(Zirkularschere) od 57 do 120 mm dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na »Ami« » Celiu, Kralja Petra cesta št. 16.	13078-29
Obrtnik
star 30 let, z gotovino din 50.000, poroči dekle s kakim obrtom ali slično, da bi mu pomagala ustvariti dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost«.
13433-25
KOLESA
»PRESTO«, »TORPEDO«
in druge najboljše
znamke na ugodne obroke.
Stara kolesa vzamemo v račun.
NOVA TRGOVINA
r Y R Š E VA 36. (nasproti Gospodarske zveze)
INSERIRAJ V w JUTRU" !
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi; njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
Ob vsaki priliki — se spomnite
da m .Jutrori* .Matt oglasi* \ Sloveniji najaspelnejSt, najcenejša ln najhitrejša posredovalni oa u službe vseh vrst H prodaje ta nakup »seb «tvarl, ca nepremičnine, lokale. podjetja, kapital, toni tv« In sa ose drop
V „MENZI"
KOLODVORSKA ULICA 8
dobite od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer mnogovrstna okusna jedila. Cene izredno nizke!
Palačinke kosn. din t-
družba z o. z.
LJUBLJANA Tyrševa c. 34
Najlažja in najelegantnejša športna, dirkalna in specialna da:..ska kolesa iz jeklenih »titanus« cevi, opremljena z ; magis^noni« ležišči in gonilkami, »regina« prosto-kreti in verigami, »CLEMENT« obroči (pokromani, leseni
ali duraluminija), plašči in tubolarji, »universal« ali »BALILLA« zavorami, »FB« pestami z 18-mesečno garancijo po najugodnejših cenah. — ŠPORTNI OKVIRJI OD DIN 460.— tijilje. »TITANUS« in »standard« serije cevi ter ves zgoraj navedeni materijal po absolutno konvenientnih cenah.
Trgovina in izdelovanje vseh vrst klobukov
zelo donosen in vpeljan obrat, v centru Zagreba ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod br. 53303.
VRTNE SOLNČNBUE
izdelujem poäeaäi od din 85.—* BELA FUXXMANN Zagreb
Maaarykova 9
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično «latiti ali barvat) v tovarni
JOS. REICH
LJubljana
Poljanski nasip 4-6
«• Svrrtntikalnic
Kvalitetne amerikanske avtomobile
izdelek
CHRYSLER, Detroit U.S.À.
uvaža direktno
zastopstvo I. LOVŠE - Tyrševa c. 35
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g
WANDERER
motocikli in bicikli. nenadkriljivi so v elegantni opremi in poznani kvaii teti
WANDERER
tvornica dobavlja motocikle s Sachs, a-U in ILO motorji. — Motocikli
WANDERER
se dobijo v vseh strokovnih trgovinah in pri generalnem zastopstvu
E. P R P I č, zagreb Vrhovčeva ulica 13
VSAK KUPEC DOBI TOVARNIŠKO GARANCIJO
I
Trgovci in mehaniki! Zahtevajte obširne brezplačne cenike !
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Letovišče: Kamniška Bistrica.
Gostilna in penzion
»PRODNIK«
p. Stahovica
Leži pod vznožjem Kamniških planin, 460 m nad morjem, na čistem planinskem zraku, oddaljeno 4 km od železniške postaje Kamnik, avtopro-
metna zveza, avto postajališče. Nudi lepe sončne sobe, krasna gorska izprehajališča, naravno kopališče, prostor za sončenje, dobro domačo kuhinjo in solidno postrežbo. —
Pošta in telefon v hiši. Bolniki z nalezljivimi boleznimi se ne sprejemajo. — Za poset se priporoča in sprejema prijave:
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
□□□ULJOLjUJLJUGaDU
Celuloidu! ščit, §
□
pri vratnih kljukah vam prihrani več- □ =j kratno pleskanje. Vrata bodo vedno p —	čista. Dobavlja jih	□
d SEMENIČ V. §
□	Privoz 13. Ljubljana — Tel. 36-92 B
□	□
□ Celuloid je na zalogi v vseh barvah. □ § Sprejmejo se dobri akviziterji. §
SuUUUULiUUUULILlUDDDDDDgDDDDDDiS
g PRODNIK VIKTOR, p. Stahovica
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
§ T H 0 J
polstabilni v zelo dobrem stanju 55 HP, sistema Lentz. Stopnjičasta rešetka za kurjavo z odpadki m žagovino. Vzamem v račun elektrogenerator in elektrodi-namo za istosmerni. izmenični ali obratni tok 110 ali 220 voltov.
Pismeno na Paromlin Novak, Grubišno Polje.
Priznano prvovrstna francoska kolesa
AIGLON
Najlažji tek. VIKTOR BOUINEC, LJUBLJANA Tyrèeva c. 12 — dvorišče
H1GIJENSKA GUMA
DOMAČ IZDELEK
V vseh strokovnih trgovinah, gospod . . .
I Po priznano nizkif cenah si nabavite! najboljše moške o-f bleke, perilo in vs iraktična oblačila pri
Preskerju
J U B L J A N is v. Petra cesta 14
o s p e h o v
m oglas v
»JUTRU«
INSERIRAJ V „JUTRU"!
izdrlifiwe takale
in ostalo pohištvo SAMO 'z spočije!ne tovarne upognjenega
pohištva
D. D. Varaždin
Osnovana leta 1907.
'Banka in hranilnica^
D. D.
krapinske toplice podruž. v Zagrebu, Račkoga ul 8, I. nadstr. - Sprejema vloge na tedenske hranilne obroke po zelo ugodnih obrestih v zvezi z brezplačnim zavarovanjem
DAJE POSOJILA
državnim in samoupravnim uradnikom in uslužbencem, oficirjem, orožnikom, železničarjem, upokojencem, zasebnikom itd. — Obrnite se na: Fran jo Klemen, Ljubljana. Bleiweisova 18.
Otroéltl vozičll	LKoioieaa	Šivalni «troji
najnovejših modelov	motorji. trtcUtlji	pogrezljlvl
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko!
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
Za: kavarne, gostilne, hotele, terase, kinematografe, pisarne, šole in zasebna stanovanja
Zahtevajte v vseh trgovinah s pohištvom izključno
»THONET« STOLiCE
GORNJERADGONSKA OBČINSKA PODJETJA V GOR. RADGONI razpisujejo mesto koncesioniranega
elektro-iftže&Jerja ali tehnika
z večletno prakso za opravljanje 35.000 voltnega transformatorja in za vsa v to stroko spadajoča tehnična in komercijalna dela. — Pismene ponudbe in prepise spričeval je poslati na gornji naslov do 15. junija 1939 z navedbo plače in ostalih službenih prejemkov. Službo je nastopiti po možnosti takoj najkasneje 15. julija t. 1. — Elektro-inženerji in tehniki z delno gradbeno prakso imajo prednost.
JOŽE HRASTELJ, predsednik.
PREKO STIRI MILIJONE
GRITZNER šivalnih strojev
JE V UPORABI
GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
EM. FISCHER, ZAGREB, Paimotiseva 82
Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev
Ctur- m vtcixOimit J U G OG RAFIK A-sv. petra nasi p 23
0 " - Plašči balonske svile od din 270.- 2
u	n
■	Oblačila prodajamo do 30. junija	^
■	s 15% popustom
S JOŠKO OLUP mlajši. I
0	Ljubljana, v novih prostorih. Stari trg 1
0 Pred nakupom si oglejte našo veliko g	zalogo brezobvezno!
0 a
0 ■
o
JIOIOIOIOIOIOIOB010IO!0!OSOSOB
.UIUBIIII:illM«IMlllniirni|IIIHnfl,limM'limiMrlHillWI[rHMnillllHIIMf<,NIMitl!IMIH(rti;iuri«|i»|lll,l|ll1lllf(IIIMIHIUlll!lllll
iimtimiimmiiiintJiiiinmitiiiiiniiuiiiiii »
GOSTILNIŠKO POSESTVO
v najboljšem stanju, pripravno tudi za vinsko trgovino z velikim senčnatim vrtom,
SE PRODA
z vsem inventarjem. — Posestvo je na zelo prometni točki, 1 ob veliki cesti v Ljubljani. — Le resne ponudbe se odgovarjajo I	pod šifro »Dobra eksistenca«.
iiimiiiiHtiHii. .■wiifuroumir
MMMMWMMmHNmimuMiMmnmfMm^
•□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o, Za prevzem in vodstvo tovarniške zaloge, velike in odlične inozemske industrije, s sedežem v Ljubljani IŠČEM
družabnika
s trgovsko in pisarniško naobrazbo in ki razpolaga z gotovino ali bančnim jamstvom do 100.000 dinarjev. — Samo resne, neanonimne ponudbe naj se pošljejo na ogl. odd. »Jutra« pod »Velika stvar«.
Brezplačno Vaša usoda
Ta veliki dobrotnik človeštva, popularno zuan: raziskovalec v panogi Človeških ved, daje brezplačno velika in značilna prerokovanja Vaše usode, kate. re napovedi izzivajo veliko in nesluteno senzacijo po vsem kulturnem svetu On Vam bo pomogel, in VI boste srečni, zaupajte 6e mu, da Vam prerokuje vznemirljiva dejstva, ki bodo spremenila tok Vašega življenja in ki bodo pomogla. da pridete do velikega dobitka in vsakega zaželjenega uspeha, on bo našel in očrtai vse glavne smernice Vašega bodočega življenjskega pota. Poznavajoč današnje čase, borbo in težnjo človeštva, se je odločil, da omogoči narodu vseh slojev s pomočjo te znamenite vede, gojiti velike upe za srečno življenje ln vsakemu braU-ko pomoči in mu pokazati pravo in nepogrešnj pot, po kateri se bo kretal in na kateri način lahko vsaka oseba doseže pravo srečo ln blagostanje, kajti večina naroda in posamezniki so neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode, a da bi bila vsakomur jasna pot, je potrebna pomoč ln pravec, pa se bo tedaj človek duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje drage želje, kajti vsi prebivalci tega PLANETA zaslužijo, da za časa svojega zemeljskega življenja dožive in občutijo vse uspehe in radosti v življenju, pa če ste siromašni, bolni, po vojni izčrpani ali če ste bili razočarani v ljubezni ali preživljali težke življenjske nadloge, razne izgube, ali duševno potrti, saj imate vsi svoje nedostatke. vsi boste samo tem potom dosegli svoje velike cilje.
Vsakomur hoče napovedati uspeh in srečo v bodočnosti, preteklo stl, sedanjosti, karijeri, službi, vedi, politiki, bogatenju, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, nasledstvu, zdravju, dedščinl, sodnih »porih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakomur bo dal strokovne pismene nasvete, ki mu bodo koristili vse življenje ter odgovore na vsa tajna zainteresirana vprašanja, ki mu jih lahko zaupate brez vsakega obotavljanja. Tolmači vaše značilne navade, odkriva tajne vaših velikih sovražnikov in prijateljev, predvideva razne nevarnosti, nesrečne slučaje in sllčno.
Horoskop se pošlje vsakomur v največji diskreciji.
Mnogoštevilne Izjave hvaležnosti dospevajo dnevno iz vseh krajev sveta, kar dokazuje izredno zaupanje v točne napovedbe ln so temu slavnemu predstavitelju astrologije izrečena priznanja od naj, večjih osebnosti velikih učenjakov, umetnikov, književnikov, filozofov, velikih poll'.ikov in zmagovalcev na vseh vojnih in diplomatskih poljih.
Znameniti biro Radosavljeviča« Je najbolj razvit, najbolj popu laren, aajvečji ln najbolj poznan po vsem svetu ter si je pridobil veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta, ter prinašajo vsi listi v Evropi njegovo biografijo, ker je v istini največji astrolog današnjega modernega časa v pravem pomenu besede vzva-lovll ln vzbudil milijone duš vsega naroda, ker Je zares pomagal narodom obeh polov, narodom vseh slojev ter pozna celo človečan-stvo njegova dela, ki se je postavil v službo naroda, da vsakomur pomaga, da postane zmagovalec na raznih poljih in da vsakdo čuti veliko in pravo življenjsko radost, ker je astrologija i velikim i malim ljudem skozi vse vekove pomagaia in Jih osrečevala, ker ima ta najstarejša veda v zgodovini velike zasluge in se morejo vse se neracije.rojene izmed leta 1857. in 1931., obrniti za horoskop na Ra, dosavljevlčev naslov, samo postopati je treba točno po navedenih navodilih.
Pošljite ée Vi svoj čitljiv, točen in lastnoročno pisan naslov, oznarivši spol. dan. mesec in leto Vašega rojstva z 10 din v denarju ali 15 din v znamkah na račun stroškov. Klijenti iz inozemstva 20 din v gotovini.
Naslov: Astrološki biro RADOSA\XJEVIč, poštni predal št. 2, So-pot, Dunavska banovina, Jugoslavija.
Proti škodam na Vaši lastnini (ogenj, tatvin-stki vlom, toča itd.) in na Vašem življenju (poškodbe udov na potovanju v hribe, na vožnjah po železnici, na avtomobilih, smrt doma ali zunaj doma itd«) Vas zanesljivo zavaruje
LHUIJH'
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, P. D. z ekspoziturami v Mariboru in Celju in podružnicami v Beogradu, _ Zagrebu, Sarajevu, Novem gadu, Osijeku.
Glavni sedež v Ljubljani, Gosposka ulica 12, telefon št. 21-76 in 22-76.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij > Jutra« Stanko yirant, — Za Narodno tiskarno d, & kot tiskarnama Fran Jeran, <— Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — ysi v Ljubljani.
—ü