Leto LXXIV., ŠU & Ljubljana, sreda 12. februarja 1941 Cena Din 1.— SLOVE Izhaja rsa* dan popoldne Izvzemal nedelje to praznike. — Inaeratl do 80 petit Trst a Din 2, do 100 vrat t Din 2.50, od 100 do 300 vrst A Din S, rećJJ tnaeratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogrovoru, InaeratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« Felja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, srn tnosematm Din 2S.—. Rokopisi mm na vračajo. CREDN1ATVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljevm ulica it. S Telefonu 51-22, Sl-23, «.-**. Sl-36 tn Podrnlnlca: MARIBOR, Grajski trg* it- T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta* telefon 51. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1, telefon ftt 65j podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* SLOVENJ GRADEC, Slomškov trs; 6w — Postna hranilnica t LJubljani at. 10.351« V pričakovanju važnih dogodkov na Balkanu Po izjavi poslanika Halifaxa bo Anglija prekinila diplomatske odnose tudi z Bolgarijo, če bo dovolila prihod tujega vojaštva — Ameriška in ang leska poročila o premikanju nemških čet Wash!ngton, 32. febr. e. Po posvetovanju z zunanjim ministrom Cordelom Hullom je angleški poslanik v \Va.shinq tonu lord Hahiaz izjavil, da bo Anglija prekinila diplomatske odnošaje tudi z Bolgarijo, če bo dovolila prihod nemških čet. New York, 12. febr. s. (Columbla BS) Poročila iz evropskih prestolnic o položaju v Bolgariji govore davi o možnosti skorajšnjega poslabšanja položaja. V londonskih odločilnih političnih krogih pričakujejo, da bo Nemčija v kratkem stavila Bolgariji ultimatum, v katerem bo zahtevala dovoljenje za prehod nemške vojske čez bolgarsko ozemlje. Iz balkanskih prestolnic javljajo, da je v zadnjih 48 urah preletelo madžarsko ozemlje v južnovzhodni smori okoli sto velikih nemških vojaških transportnih letal. Po drugih poročilih, je nekaj teh letal že pristalo na bolgarskih letališčih. Prav tako iavljajo iz balkanskih pre^omic, da so Nemci že zasedli več letališč v Bolgariji. V bolgarskih uradnih krogih v Sofiji ne taje. da je nekaj nemških vojakov na bolgarskih letališčih, zagotavljajo pa, da so to samo letalski konstrukterji in mehaniki. L,ondon, 12. febr. s. (Reuter). Iz balkanskih nrostolnic javljajo, da je prispelo na letališča v Bolgariji večje število nemških vojaških letal, ki ga je prevzelo nemško letalsko osebie v civilnih oblekah, ki je bilo že preje pripravljeno na letališčih. DaliV poročajo, da je v prvem tednu februarja nrispelo v Bolgarijo čez Dunav iz Rumu-niie več tisoč nemških vojakov v civilnih oblekah. V južnozapadnem delu Rumunije ob Dunavu v bližini Železnih vraL dO I/oje koncentrirane močne edinice neonske oklopne vojske. Sofija, 12. febr. j. (Reuter). V zvezi z vestmi o koncentraciji nemških letal v Ru-muniji ter o prihajanju nemških čet v Bolgarijo trdi Reuterjev diplomatski sotrudnik, da je treba vse vesti o nemškem vojaštvu v Bolgariji sprejemati skrajno previdno. Med Rumunijo in Bolgarijo ni ni-kake direktne železniške zveze, čez Dunav ni na rum unsko bolgarski meji nobenih mostov, led pa je na Dunavu trenutno tak, da predstavlja skoraj nepremagljivo oviro za prehod kakršnihkoli vozil, kaj šele tankov in oklopnih avtomobilov. Bolgarski demanti Sofija, 12. febr. e. Bolgarski listi so objavili oni del govora angleškega ministrskega predsednika Churchilla, ki se je nanašal na Bolgarijo. Hkrati so bolgarski listi objavili tudi izjavo bolgarske uradne agencije, ki demantira Churchillovo trditev, češ da so v Bolgariji nemške čete in da so zasedle letališča. Včeraj opoldne je sofijska radijska postaja objavila, da bo ob 16. londonski radio objavil ves Churchillov govor v bolgarščini. Službeni krogi ne dajo nobenega obvestila ali komentarja glede Churchillovega govora. Rim in Berlin za ohranitev miru na Balkanu Budimpešta, 12. febr. AA. (Štefani). »Magvar Orszag« objavlja uvodnik o položaju na Balkanu in ugotavlja, da državi osi želita, da bi se mir na Balkanu ohranil. Misija Soboljeva v Sofiji C u r i h, 12. febr. o. Obisku Soboljeva v Sofiji pripisujejo v Londonu, kakor po- roča United Press, poseben pomen. V poročilu iz Sofije na glasa jo »Times«, da namerava Soboljev ponuditi bslgarskemu ministrskemu predsedniku FMfovu zadnjo možnost za podpis rusko bolgarske vojašk* zveze. O uspehu te ponudbe so v londonskih politčnlh krogih precej skeptični. Razen tega opozjarjajo, da je ta predlog v nasprotju s sedanjo politiko Moskve. Bolgarska opozicija zahteva pojasnila Sofija, 12. febr. e. Poslanci iz opozicije so obiskali predsednika vlade dr. Filova in se razgovarjali z njim o aktualnih dogodkih. Pri Filovu so se oglasili bivša ministrska predsednika Cankov in Mušanov, bivši minister Kužuharov, poslanec Saka- rov in se dva druga opozicijska poslanca. Opozicijski poslanci so prosili predsednika vlade, naj jim poda pojasnilo o sedanjem položaju ka_kor ga je podal na seji vladne večine, kateri niso prisostvovali. Predsednik vlade dr. Filov jim je podal pomirjajoče pojasnilo v duhu že objavljenega službenega demantija. Turška vojska pripravljena Carigrad, 12. febr. s. (Reuter). Turški radio citira tukajšnji poluradni list »Iktan«, ki pravi v zvezi z razvojem dogodkov v Bolgariji: Bolgarsko stališče nas ne bo ustrahovalo. Turška armada je pripravljena s puško ob nogi in bo branila svojo domovino, od koderkoli bi prišla nevarnost Zadsiji dnevi angleškega poslaništva v Bukarešti Sir Hoarc zapusti v nedeljo Rumunijo —■ Posvetovanja ameriškega poslanika z grškimi in turškimi diplomati Bukarešta, 12. febi. s. (Reuter). Angleški poslanik pri mmunski vladi sir Keginald Hoare odpotuje po sedanjih dispozicijah z osebjem poslaništva in angleških konzulatov, kakor tudi z osebjem norveškega, ni zozem**k e ga, belgijskega in lu-Stsemburškega poslaništva iz Kcnstance % ladjo v nedeljo. Bukarešta, 12. febr. AA. (Štefani). V tukajšnjih političnih krogih je bila opaže- na delavnost ameriškega poslanika v Bukarešti. Poslanik je včeraj sprejel grškega in turškega poslanika v rumunški prestolnici. Rumunski poslanik v Londonu odpoklican London, 12. febr. Rumunska vlada je včeraj odpoklicala svojega poslanika in vse osebje postanisH*a ter konzulata te L dona Strogi ukrepi v Bukarešti Bukarešta, 12. febr. s. (Ass. Press). Tukajšnji radio je snoči v zvezi z zatemnitvijo rumunskih mest objavil stroga navodila civilnemu prebivalstvu. Med 22. in 5. uro zjutraj ne sme nihče brez posebnega dovoljenja zapustiti v Bukarešti hiš. Kogar bodo vojaške patrulje brez dovoljenja našle ponoči na ulicah, bo aretiran. Kdor se na svarilo patrulj ne bo ustavil, bo brez nadaljnjega svarila ustreljen. Za Izvajanje vseh teh določb bo skrbelo vojaško poveljstvo v Bukarešti. Rumunski tisk še molči Bukarešta, 12. febr. A A. (Štefani). Romunsko časopisje še vedno ne posveča nobene pozornosti prekinitvi diplomatskih od-nošajev med Rumunijo in Veliko Britanijo. Italijanski glas o položaju Rim, 12. febr. AA. Giornale d' Italia« piše o zadnjih dogodkih v Rvimuniji in poudarja, da prekinitev diplomatskih odno-šajev med Anglijo in Rumunijo predstavlja resnično revolucijo na mednarodnem polju. Rumunija, k! je potrdila svoj pristop k osni politiki, so jo osvobodila angleškega jarma in Angležev, ki trdijo, da so osvoboditelji arabskega ozemlja v Cire-najki in vsega sveta. Isti list piše, da je r>ila navzočnost Angležev v Rumuniji v zvezi s skrivnostnimi umori, požari v petrolejskih vrelcih. železii-ISklmf nesrečami in z raznimi zarotami. Hngieški ofenzivni sunek proti Tripolisu Angleške mehanizirane eđinice prodiralo dalje v južnozapadni smeri — čete generala de Gaullea v južni Libiji — Južnoafriške čete ogrožajo abesin&ko prestolnico Kairo, 12. febr. j. (Ass. Press.) Angleške motorizirane edinice nezadržno napredujejo v smeri proti Tripolisu. Od 600 milj dolge poti, ki jo morajo edinice angleške armade prevaliti do tega središča italijanskega kolonialnega imperija v Afriki, so prve mehanizirane edinice doslej absoTvirale že približno tretjino poti. Od dneva do dneva postaja vse bolj jasno, da iščejo Angleži odločilnega spopada s preostalimi silami italijanske severno afriške armade. Zavzetje vojaškega mesta El Ageile pomeni, da so angleške čete po zavzetju Bengazija prodrle že nadaljnjih 180 milj v južnozapadni smeri. Kairo. 12. febr. r. (Ass. Press). Iz krogov angleškega vrhovnega poveljstva na Srednjem vzhodu se izve. da pripravlja generalni štab v zvezi z reorganizacijo novih rezervnih čet nadaljevanje ofenziv-neea snnka proti Tr'nolisu. Pri nadaljnjem prodiranju proti zapadu prihajata ▼ postov predvsem dva važna činitelja: vojna mornarica in absolutna premoč letalstva nad Severno Afriko. Po sodb; iz istih vojaških krogov, ki razpolagajo s točnimi infoi lnacijaau • stanju sovražne vojske, je izključena vsaka možnost resnega odpora Med razlogi, ki silijo Angleže k nadaljnjemu prodiranju, niso v zadnji vrsti moralni učinki na Italijane in na druge sovražnike Anglije. Napad na Kufro Kairo, 12. febr. s. (Ass. Press). Informacijski urad generala de Gaullea. je sinoči javil, da so oddelki svobodne francoske vojske konec preteklega tedna zasedli več zelenic v področju pri Kufri.. V teh operacijah je imelo važno vlogo tudi francosko letalstvo, ki je učinkovito bombardiralo italijanske vojaške objekte v Kufri. V govoru po radiu je snoči sporočil general de Gaulle. da so svobodni francoski oddelki izvedli te napade na področje Kufre z ozemlja pri Cadskem jezeru, preko daljave 600 milj (1000 km) skozi puščavo Napad na Kufro je tudi velikega strateškega pomena, ker je preko te postojanke italijanska vojska vzdrževala doslej letalsko zvezo med Italijo in A besi-nt? o Operacije v Eritreji Kairo, 12. febr. s, (Ass. Press). V angleških vojaških krogih napovedujejo. da bedo t kratkem zavzele sedaj tudi vojaške operacije v Eritreji večji obseg. Odkar so Angleži pred dnevi zasedli pristanišče Mersa Ta kl a i v severni Eritreji, razpolaga angleška vojna mornarica z novim oporiščem, ki je samo 23t kan oddaljeno od Masaue. Pričakujejo, da bo odslej angleška vojna mornarica aktivno sodelovala v bojih v Eritreji ter da bo angleško vrhovno poveljstvo tudi ob eritrejski obali pričelo s kombiniranimi operacijami kopne vojske, letalstva in vojne mor- narice, ki so se bojih v Libiji. tako dobro obnesle v V smeri proti Adis A bebi Kairo, 12. febr. AA. (Reuter). Uradno poročilo pravi, da angleške čete tudi od juga že ogrožajo Adis Abebo. Od Rudolfo-vega jezera so južnoafriške čete predrle 80 km daleč in prišle v dolino, ki vodi proti Adis Abebi in dalje proti Rdečemu morju. Kairo, 12. febr. s. (Reuter). Južnoafriške čete so zavzele naselbino Hobok v Abe-siniji, 80 km od kenijske meje, in prodirajo sedaj dalje proti severovzhodu v smeri nroti Adis AbebL Kairo 12. febr. (Ass. Press). Iz Nairo-blja javlja davi novo kenijsko vojno porodilo o novih uspehih južnoafriške voj-sek ob južni meji Abesinije. Južnoafriške čete so zavzele naselbino Namaraput ob severni obali Rudolfovega jezera, na tro-meji Kenije, Abesinije in Sudana. Drugi južnoafriški oddelki pa so prodrli še dalje proti severovzhodu v Abesinijo ter se bližajo važnemu cestnemu križišču nad 100 km od kenijske meje. Pogreb italijanskega generala Kairo, 12. febr. AA. (Reuter). Poveljnika 19. italijanske armade, general Tellero, ki je v ujetništvu podlegel zadobljenim ranam, katere je dobil v bojih pri Benga-ziju. so pokopali v Bengaziju z vojaškimi častmi. Boji v Albaniji Tofti&ški ogenj na vsej fronti se nadaljuje — Velika letalska aktivnost na obeh straneh Atene, 12. febr. e. Na bojišču v Albaniji je četrti dan druge italijanske protiofen-zive poteke) v znamenju srditih bojev, ki zavzemajo vedno večji obseg Skoraj na vsej fronti topniški ogenj ni prenehal niti za hip. Osrednje bojišče je še vedno glavna točka italijanskih napadov. Najbolj srditi boji so bili ob reki Devoli. kj«_-r Italijani zelo močno pritiskajo, da bi prebili fronto in se na ta način osvobodili pritiska grških čet na levem in desnem krilu. V pogorju severno od Himare so grške čete odbile vse napade in celo napredovale. Vzporedno z napadom pri T epe leni j u in severno od Klisure grške čete nadaljujejo svoja premikanja proti Beraru. Ob Škumbi je brl zopet močnejši topovski ogenj. Dasi je ta odsek eden najvažnejših, pa tu ni bilo večjih spopadov pehote. Letalstvo je bilo zaradi lepega vremena zelo živahno Številne italijanske letalske formacije so ves dan bombardirale nasprotnikove položaje, zlasti dovozne ceste, kakor tudi notranjost Grčije. Angleška in grška letala so bombardirala cesto Tepele-ni—Vato na m Klisura—Berat. Angleško letalstvo je bombardiralo Elbasan, kjer je eksplodiralo več cistern bencina. Letalstvo na obeh straneh je hkrati sodelovalo rudi s kopnG vojsko, zlasti ob Devoli. vojno poročilo Atene, 12. febr. s. (At. ag.) Grški generalni štab javlja v »vojem snočnjem 108. vojnem poročilu : Operacije na bojršcu so bile omejene na aktivnost ptaitrolj in topništva. Bno 9Ch vrazno letalo je bile sevtreljenou Ameriška poročila Atene, 12. febr. s. (Ass. Pres*,) Po £ršir*h rafarmacijah so grške čete na srednjem sektorju bojišča včeraj zopet odbile več italijanskih protinapadov. Na sektorju severno od Moskoplja nadal ju jejo grške čete s čiščenjem terena. Na skrajnem severu bojišča je bilo zelo aktivno grško topništvo*. Opaženo je. da so Italijani zadnje dni zelo povečali svojo letalsko aktivnost. V akciji je večje število letal in tudi it.k-lijanske formacije, ki izvajajo napade na drške postojanke, imajo večji (jbseg Letalski napadi na Pirej in Solun . Atene, 12. febr. a (Reuter) V noći na torek so italijanska letala bombardiral* več grških mest, med drugim tudi atensko pristanišče Pirej. Napad je zahteva! nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Povzročena škoda ni velika, Solun, 12. febr AA. Pri letalskem napadu 9. t. m. na Solun sta dve težki bombi padli na jugoslavenski svobodni pas v tamkajšnjem pristanišču. Zadete so bile raz ne naprave, poslopja, instalacije m železniški tir. Prizadejana je bfla velika stvarna škoda Ker za časa tega bombardiranja uradniki in uslužbenci niso bili na delu, ni bilo človeških žrtev. De Valera o nevarnosti za Irsko Dubiin, 12. febr. s. (Reuter) Snoči je govoril po radiu irskemu narodu ministrska predsednik De Valera. Dejal je. da se mnogi Irci najbrž ne zavedajo, kako blizu je nevarnost za Irsko "oravno Irska ni v vojni. De Valera . opozoril, da bi v primeru napada na irsko trpela predvsem prestolnica Dubflin, ki bi bila gotovo prva napadena Zato je pod vzela vlada priprave zai evakuacijo žensk in otrok iz Dublina Vlada ne želi izpostavljati žensk in otrok nevarnosti in ne želi, da bi njihova navzočnost morda ovirala vojarMce obrambne ukrepe. De Valera je sporočil, da bodo še ta teden pričeli v šolah registrirati otroke za evakuacijo iz Dublina v primeru nevarnosti Kadar bodo pokale bombe, je dejal De Valera, bo za take ukrepe že prepozno. Vlada pričakuje, da bo prebivalstvo pri evakuaci jskih ukrepih sodelovalo z oblastmi prostovoljno. Će pa bo potrebno, bo vlada morala poseči tudi po prisilnih ukrepih. De Valera je dalje izrazil priznanje odličnemu odzivu prebivalstva na vladin poziv za prijavo v prostovoljske odrede vojske. Doslej se je prijavilo v irsko vojsko že 200.000 prostovoljcev. Prav tako je bil odličen odziv v oddelke Rdečega križa, protiletalske zaseke in v gasilske oddelke. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreem* H. februar*. SML *ev. 35 Franco - Mussolini - Petain Danes se sestane general Franco z se dni kom Mussolinijem — Napovedan |e tudi sestanek z maršalom Petainom — Ameriški glasovi ^mirovnem posredovanju" New York, 12. febr. e. General France je včeraj s svojim spremstvom odpotoval skozi Francijo proti Italiji. Dobro poučeni krogi pravijo, da se bo general Franco v čigar spremstvu je tudi Serrano Suner na italijanski rivier: sestal z Mussolinijem Po tem sestanku se bo general Franco naj brž v četrtek v Montpellieru sestal 2 maršalom Petainom. N"ew York, 12. febr. s. (Columbia B. S.) Današnji nevvvorški jutranji listi posvečajo glavno pozrnost na eni strani položaju na Balkanu v zvezi z razvojem dogodkov v Bolgariji, na drugi strani pa poročajo pod največjimi naslovi o možnosti nove mirovne posredovalne akcije. Poročila dopisnikov ameriških listov 12 Vichvja javljajo, da je pričakovati mirovne posredovalne akcije v zvezi s sestankom med generalom Francom in ministrskim predsednikom Mussolinijem ter s sestankom med generalom Francom in maršalom Petainom. Niso potrjene informacije, da bi se teh sestankov udeležil kancelar Hitler, kakor je bilo včeraj javljeno iz nekaterih virov. »Ne\vyork Dailv Ne\vs« opozarja v svojem poročilu iz Vichvja, da je odpotoval k generalu Francu poslanik Lequerica, ki je svoj čas posredoval rudi v sklenitvi nemško francoskega premirja. Lequerica I se je pred svojim odhodom iz Vichvja menda posvetoval tudi z maršalom Petainom. Vichy, 12. febr. AA. (DNB). V spremstvu svoje soproge je maršal Petain odpotoval sinoči v Villeneuve na Ažurni obali, kejr ima svoje posestvo. Tu bo maršal Petain ostal nekaj dni. Pričakujejo, da se bo vrnil v Vichy. najpozneje v petek ali soboto. Tudi admiral Darlan je odpotoval na riviero. ga materiala Angliji, če bi se Zedinjene države zapletle v vojno na Pacifiku. Roo-sevek je odgovoril, da ameriške dobave Angliji s tem ne bi bile prizadete. Pripomnil je, da zaenkrat ni nobeno nevarnosti, da bi se Zedinjene države zapletle v vojno na Pacifiku. Mo sloge — silnejša od orožja in oklopnic Wei*deil Willk3e je podal sinoči poročilo o svojem bivanju v Angliji in se zavzel za takojšno pomoč VVashington, 12. febr. AA. (Reuter). Wendel Wilkie je včeraj pred zunanjepolitičnim odborom senata govoril o zakonskem predlogu o pomoči Veliki Britaniji. Dejal je, da Anglija potrebuje nujno in dolgotrajno pomoč, kajti samo na ta način morejo Zedinjene države Angliji resnično pomagati. Zato je tembolj nujno, da se predloženi zakonski načrt sprejme z nekaterimi spremembami. Kot primer hitrejše pomoči je VVillkie navedel, da morajo 7. Linjene države Angliji poslati 5 do 10 Icev na mesec. To je treba storiti, je poudaril VVillkie, hitro In takoj, in se ne sinemo Spuščati v razpravljanje, ki nima ne glave ne repa. Te rušilce, ki jih je treba poslati Angliji, moramo v naših ladjedelnicah tudi modernizirati. VVillkie je potem predlagal, naj bi se ameriška pomoč omejila samo na britansko cesarstvo, na Kitajsko in Grčijo. V nadaljnjih izvajanjih je izrazil mnenje, da bi izolacija konec koncev ukinila državljanske svoboščine v Zedinjcnih državah in da bi povzročila gospodarsko zmedo. Angliji — je nadaljeval "VVillkie so potrebna tudi ameriška letala. Treba je se nekaj časa, da bo Anglija mogla biti močnejša v zraku kot njen sovražnik. Anglija lahko doživi brodolom, če ameriška pomoč ne bi bila učinkovita. VVillkie je potem dejal, da soglaša z omejitvami, ki jih je poslanska zbornica v svojem dopolnilnem predi odu zahtevala v pogledu predsednikovih pooblastil. Pripomnil je, da je treba poiskati še druge spremembe, da bi se omejila vsa Usta pooblastila, ki so nepotrebna in ki jih vsebuje picdio-ženi zakonski načrt. želel bi. kakor sem vedno želel — je nadaljeval VVillkie — videti združene vse Američane, ker sem prijatelj tistih, ki se bore za demokracijo. Iz teh razlogov slož-nosli priporočam čimbolj tudi nasprotnikom tega zakonskega načrta, da ga sprejmejo, ker bi na ta način zakonski osnutek po odobritvi milijonov Američanov, ki jih oni (republikanci) predstavljajo, dal ameriškemu narodu moć sloge, moč, Id je silnejša chI orožja in oklopnic. Poleg tistih 50 rušllcev, ki jih ie Anglija že dobila, potrebuje še dru^e. Teh prvih 50 rušilcev se je ne Izkazalo za zelo dragocene. Podpirati Anglijo ne pomeni delati za Anglijo, pač pa z Anglijo skupno delati za obrambo svobode, če Anglija zmaga, potem bodo oživele še mnoge demokratične države. Za vse je potrebno, da Anglijo hitro in stalno podpiramo z letali In strelivom. Naravno je, da bomo mi letala izdelovali čim hitreje, vendar bo preteklo še nekaj mesecev, preden bodo naša prizadevanja rodila sadove. Naš letalski načrt še ni zagotovil Angliji premoči v zraku in se to pred letom 1942 tudi ne bo zgodilo. Potoni je VVillkie govoril o tem. kar je videl v Angliji, zlasti o škodi, v industrijskih krajih. Povedal je, da je bila kljub vsemu temu angleški industrijski proizvodnji prizadejana manjša škoda, kakor pa bi bilo pričakovati. V nadaljnjih izvajanjih je VVillkie dejal, da nihče ne more reči, ali bo Anglija zmagala aH no brez ameriške pomoči v ladjah in orožju. Vsi pa vemo, — je nadaljeval — da bodo totalitarne države, če bi bila Anglija premagana, imele nadzorstvo nad vsem svetom, ne samo nad Evropo, verjetno tudi nad večino Afrike in verjetno tudi nad Atlantskim oceanom. Ni izključeno, da bi se petem totalitarne države v gospe iarskem in vojaškem oziru podale proti Vzhodni Indiji in bi bile na ta način Zedinjene države in Kanada nenadno obkoljene. Mi bi tedaj morali brez Anglije sprejeti boj. V svojem govoru pred senatnim odborom za rana nje zadeve je VVillkie nadalje rekel: Prepričan sera. d:i Nemčija ne bo mogla uspešno facvriiti vpad. v Anglijo, če bodo angleška pristanišča in . ometne zveze za oskrbo ostale svebedne. Izpričan sem, da bo Anglija prenesla udarec pomladanske ofenzive in udarec, Id se bo izvedel v polet iti. Tako menijo tudi najbolj pristojni angleški krosi, če pa se Anglija lahko upre v teku leta, tedaj se bo stvar tako izpremenila, da bo prišla naša ogromna pomor, ki jo bo lahko izkoristila In ki so jo demokratski narodi začasno Izgubili. V irajšnjemu zasedrmiti senata in njegovega odbora je prisostvovala do sedaj največja množica ljudi. Lahko se reče. da ie 5000 osen hotelo dobiti vstopnice, da bi lahko poslušali WWkieja. Toda samo 300 oseb je našlo prostor na galeriji in na hodnikih. WlUkie pri F coseveltu VFashington, 12 febr. s (Columbia B. S.) Po izjavi, ki jo je podal pred zunanjepolitičnim odborom senata, je \Vendell "VVillkie pozno snoči posetil predsednika Roo-scvelta v Beli hiši. Pozneje je izjavil VVillkie novinarjem. ameriškega obrambnega programa ter glede položaja Anglije in Irske. VVillkie ie pripomnil, da je sporočil Rooscveltu nekaj podrobnosti o produkcijskih met«xiah angleške industrije, ki so se izkazale kot zelo uspešne. Na vprašanje novinarjev je VVillkie pripomnil, da mu nikdar n: bilo predloženo, da bi prevzel kakršnokoli upravne funkcijo v zvezi z ameriškim obrambnim programom. Po Rooseveltovi sodbi trenutno ni vojne nevarnosti na Pacifiku Washington, 12. febr s (Ass. Press) Na konferenci tiska je bilo snoči predsedniku Rooseveltu stavljeno vprašanje, kakšen učinek bi imelo na ameriške dobave vojne- odbora senata n ushington, 12. febr. A A. Newyorški župan La Guardia je govoril pred zunanjepolitičnim odborom senata o zakonskem načrtu o podpiranju Anglije. La Guardia. ki je predsednik ameriške skupine v ameri-ško-kanadski obrambni zvezi, je izjavil, da so izdelani popolni načrti za skupno obrambo USA in Kanade. Ti načrti — je dejal La Guardia — upoštevajo taktiko, ozemeljska vpra .sanja in sodelovanje vojaških sil. Za njim je govori! predsednik Havvard-ske univerze Conent. ki se je najodločneje zavzel za sprejetje zakonskega predloga. Dejal ie, da bi bilo treba ameriške čete poslati v Evrope kot zadnje sredstvo za obrambo načina ameriškega življenja. Letalska vofna na zapadni fronti London, 12. febr. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so bombniki vojnega letalstva zopet napadli objekte v sovernozapadni Nemčiji. London, 12. febr. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letalska aktivnosit nad Anglijo je imela preteklo noč zelo majhen obseg. Bombe so bile vržene na vzhodne in juž-novzhodne dele države. Povzročena škoda je majhna Manjše število oseb je bilo ubitih in ranjenih. Snoći sta iavili letalske in notranje ministrstvo, da včeraj podnevi niso izvedla nemška letala nobenih napadov na Anglijo. London, 12. febr. s. (Reuter) Malo po polnoči je bil preteklo noč v Londonu letalski alarm, ki pa je trajal le kratek čas. Napad na mesto ni imel večjega obsega. Curih. 12. februarja. Beograd 10, Pariz 8.125. London 16.125. Ne\v Vork 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50. Stockholm 102.625. Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50. Sofija 425, Lisa-bona 17,27, Budimpešta 85, " 'ene 300, Carigrad 337.50, Bukarešta 212.50, foa-t 875. Helsings- iC&fco je Mla obstreljevana Genova Angleži psrečajo o podrobnostih svoje akcije v Ligurij&kein morju London, 12. febr. s. (Reuter) Reuterjev posebni poročevalce na oklopnic j »Ma lava« javlja nekaj podrobnosti o bombardiranju Genove po angleški vojni mornarici pTetcklo nedeljo zjutraj. Angleške vojne Ladje, oklopnic i »Re nown« in »MaLava«, križarka »Sheffield« in matična ladja za letala »Ark Royal« so odplule s svojega oporišča v zapadnem Sredozemlju, ne da bi bilo posadkam povedano", kakšna naloga jih čaka. Šele v soboto je bilo izdano na ladjah dnevne, povelje, iz katerega je bilo razvidno, da bo prihodnje jutro b redov je morda izvcd'o' bombardiranje. Izvršene so bile vse priprave na ladjah V«o noč od sobote na nede-'Ijo so nato plule angle:ke vojne ladje s polno paro v smeri proti severnozapadni italijanski obali. Zgodaj v nedeljo zjutraj so se ladje približale genovskemu zalivu. Nobeno italijansko letalo se ni prikazalo in tudi nobena sovražna ladja ni bila opažena. V nedeljo ob 6. zjutraj so se vojne ladje ustavile pred Genovo. Angleški rušilci so zapluli pred ok'epnice. križarko in matično ladjo za letala, da bi preprečili napade so Ves ta čas ang!e:ke vojne ladje z obale menda sploh niso bile epažene. Sele ko je bilo vse pripravljeno za bombardiranje, so italijanske obalne s-traže z belimi in zelenimi lučmi signalizirale z obale vprašanje: Kdo ste? Namesto odgovora je zadonela z oklopnice »Rcnonvn« salva iz 36centimetr-skih topov katerih vsak je izstrelil granato, težko eno tone-. Tudi vse drucje velike angleške vojne ila-dje so pričele streljati s svojimi topovi. Angleška izvidniška letala so medtem krožila visoko nad Genovo, dirigirala topniški ogenj ter ugotavljala povzročeno škodo. Sele 15 minut po pri četica bombardiranja so stopile v akcije italijanske obalne baterije. Oddale pa so samo okoli 20 strelov. Najbližje granate so padle 400 m daleč od angleških oklopnic. Angleške vojne ladje niso spustile običajnih oblakov dima. da bi se skrile pred sovražnim obstreljevanjem. Ladje s med bombardiranjem polagoma plule vzporedno z italijansko obalo pred Genove. Sete proti koncu napada se je pojavilo v bližini angle;kcga bojnega brodovja sovražno izvidni'ko letalo, ki pa je bilo sestreljeno. Angleška izvidniška letala so vražnih podmornic ali motornih torpednih j medtem javila, da so granate zadele trgov- čolncv. Medtem so se z Malijanske obale že slišale eksplozije bomb in streljanje protiletalskega topništva. Bombniki tipa »Swordfish« z »Ark Rovala« so namreč že pričeli svoje napade z eksplozivnimi in zaiigalnimi borr.bami. Angleške vojne ladje pa tedaj še vedno niso stopile v akcijo. Najprej so bila z »Malave« in dragih večjih edinic šele s katapulti spuščena izvid- I niška letala, ki naj bi služila za dirigiranje 1 topovskega ognja. Angleške vojne ladje so \ se brez vsake motnje pripravile za bombardiranje ter so razvile svoje bojne zastave. Na »Malavi« je plapolala zastava Malajskega polotoka, zastava, ki je vihrala na klopnici že v bitki pri Jiitlandu med svetovno vojno. ske ladje v genovski luki, bencinska skladišča, tovarne, veliki tovorni kolodvor, An-saldove tvornice in suhe doke. Povsod so b.li opaženi veliki požari. Po eno-urnem bombardiranju so se angleške bojne ladje zopet pričele oddaljevati. V teku dneva so jih ponovno poskušala napasti italijanska letala. "Vsi napadi pa so bili odbiti, preden so se letala dovolj približala vojnim ladjam. Šele popoldne je dvema italijanskima bombnikoma uspelo prodreti nad brodovje. Letali sfa vrgli tri bombe, ki pa so padle po 1 km daleč od oklopnice »Malave« in matične Ladje »Ark Royal«, katerim so bile namenjene. Popoldne je bilo še eno italijansko izvidniško letalo sestreljeno. Velika nesreča bolgarskega tovornega vlaka Od vsega osebja, Id je spremljalo vlak, sta se rešila samo dva zavirača — Ogromna materialna Skoda — Nesrečo je povzročila najbrže pokvarjena avtomatična zavora Caribrod, 12. febr. e. Bolgarski tovorni vlak št. 139, ki se je ponesrečil med postajama Dragoman in Caribrod. je z dra-gomanske postaje odpeljal predsnočnjim ob 23.05 in je bil na tovor j en s 1250 tonami. Lokomotiva je poleg službenega voza vlekla še 29 cistern in 9 drugih tovornih vagonov. Vlak je bij na tovor j en z nafto, bencinom, papriko in drugim blagom, ki je bilo namenjeno iz Rusije za Nemčijo. Vlak je na progi, ki ima strmino 21Misel in delo« objavila proglas »Na skupno delole, glede katerega so se 25. januarja t. 1 sporazu-rr.eli predstavniki več naprednih političnih skupin. Proglas odkriva politične, socialne in gospodarske poglede naše napredne mladine glede na. sedanje velike dogodke v svetu. Ko se na prelomu med dvema dobama pripravlja v svetu nov, pravičnejši red, poudarja naša mladina, more *ta red no-veg"a življenja med narodi ln posamezniki biti osnovan le na večnih nravnih zakcoiih enake pravice in svobode za vse ter na vzajemnih dolžnostih in skupnih nalogah človeštva«. LTveljaviti se more in sme samo po prostovoljnem pristanku vseh in mera biti zato vsak narod poklican k njegovemu oblikovanju. Vloga našega naroda pa bo pri tem takšna, kakršno si bomo sami priborili. Zato moramo biti notranje treno povezani in duhovno strnjeni ter pripravljeni na skrajne žrtve. Proglas se nadalje izreka za obnovo demokratičnega nnčekL, c\a izvira vsa oblast od naroda, zahteva pa za demokracijo trdno socialno in gospodarsko podlago. Pri urejanju socialnih olnosov je treba postaviti delo za osnovno družbeno vrednoto. Vse srmotne dobrin«1 morajo služiti le občim narodnim koristim. Gospodarstvo se mora spremeniti v načrtno gospodarjeaijc za skupnost, pri čemer naj se pri nas s pridom uporabiti zadružna misel. Naša vas naj postane činitelj javnega življenja. Proglas izraža nadalje prepričanje, da zorijo enaka spoznanja tudi med Hrvati in Srbi. ugotavlja, da nam edino nada Jugoslavija kot narodna država jamči nas obstoj, ter iz:aža željo, naj bi bil sporazum z dne 26. avgusta 1039 arečen začetek končne ureditve naaib notranjih razmer Delo pri vsem tem pa čaka zlasti mlajši rod. na katerem leži teža visekega poslanstva in zgodovinskih odločitev v očrtanih smereh. V ta namen so se mladi predstavniki naprednih političnih skimin pri nas odločili za sodelovanje v delovni skiipnostl, ki bo v svoji prvi fazi družila pc^dince iz vseh skupin, ki hočejo zastaviti svoje delo v naznačenih smereh. Snoči je bil ta protrlas podpisan, K intimni svečanosti, ki je razodevala resnost in zgodovinski pomen trenutka, so se fttnrs-li poedinci iz vseh skupin, ki so M d - i sporazumele glede pocipisa njihovih vidnejših predstavnikov kot posean*)znikov. Po kratkem prikazu prizadevanj za osnovanje delovne kupnofiti, ki ga je podal g. dr. Branko Vrcon, je sledil podpis prof.Uiaa po abecednem redu. Imena podpisnikov bv-do objavljena posebej. Nato so v imenu svojih skupin pozdravili prizadevanja za tesnejSe sodelovanje mlajših nn.prednlh političnih sil gg. dr" šuklje. inž. Rus. Kro-novšek in dr. Kosti V prijateljskem • govoru so se medsebojne vezi zbran;ii pred-stavnikov posameznih skupin še bolj poglobile. Tekma za plesne prvenstvo Lin':V T~ 2 Ljubljana, 12. februarja. Za včerajšnji plesni turnir za naslov prvaka Ljubljane v letu 1941., ki je bil v veliki dvorani Kazine, je vladalo žive.hno zanimanje med našimi športnimi plesalci. Turnir je priredil Ljubljanski plesni športni klub pod vodstvom strokovnega plesnega učitelja g. Jenka. Turnir je bil zadnji resni nastop plesalcev in plesalk pred tekmo za državno prvenstvo, ki bo v Ljubljani v pivih dneh meseca marca. Pred pričetkom tekmovanja je g. Jenko podal plesalcem poslednja navodila, jih opozoril na pravilnost drže, tehniko in slog ter ritem plesa, ki mora biti z godbo v skladu. Nastopilo je osem parov početni-škega in devet parov plesalcev nadaljevalnega tečaji. Zaradi boljšega pregleda in lažjega ocenjevanja so bili plesalci razdeljeni v štiri skupine. Prvi so nastopili mlajši plesalci, ki so izvajali Fox-trot ali S\ving-step, vsi pa so morali plesiti angleški valček, ki je prišel pri ocenjevanju največ v poštev. Pri ocenjevanju se ni polagala tolika važnost na izvedbo posameznih slik, kakor na držo. slog in ritem plesa. Že pri prvih korak'h ie bilo lahko neCi, kdo si bo osvojil naslov prvaka. Par Milan čenčar in Mieika Kovač (dva začetnika) rt^ nas s svojim lepim, taktn'm in z lepo dovršeno fineso plesa, ki sti ga izvajala v n-nlepši harmoniji z jazzom. veselo iznenadila. Kakor je potem ugotovi1') vrhovno razsodišče, sta dosegla izmed vseh plesalcev začetnikov najmanj točk ter si tako priborila naslov prvaka Ljubljane za i. 1941. Oba plesalca sta iz Jenkove pisana sole. Drugo mesto je dosegel par Jan-'-Sedej in Ježa Furlič, ki sta l. ■ ' nega kak->r tudi stilnega v<:.ika prav dobra. Kot druga < plesna šola Grafika) Bta dosegla najmanj 33 točk. le tri več kol zmagovalca. Na tretje nn.>i» >e je | ral par Srečo Frantar in Adftla BtahAUST (plesna šola *Zarje«) s 35 točirami. Ti pari so potem nastopMi še v tekmi plesalcev nadaljevalnega tečaja in n-i< tu predvsem omenimo lep uspeh, ki sti " dosegla zmagovalca prve skupine, ki I i se v ostn konkurenei ž< š h n. ranih plesalcev plasirala na četrto mesto. V tej skupini so morali ples Icj nastopit) v treh ple.-ih. Izvajali so FV>x-not an ški valček in tango Naslov prvaka sta *i v tej skupini priborila par Marjan Marolt in Milka Lenarčič, ki sta bila v vsak'm pogledu na višku in sta nam podala r 1 lep ples. v katerem sta ob zvokih ji z i izvajala lepe. a prav težko izvedljivo s'i-ke. Njihov slog kakor tudi tehnika iti n 1 višku plesne umetnosti. Dosegi i sta n u-boljši rezultat dneva z 20 točk t mi. o ha sta učenca Jenkove plesne Bole. : rugo mesto je v veliko presenečeni^ vseh zasedel par Marjan Gjuran in Silva Planine. Gjuran je že dolgnl-tni ne ne<- Jenkove plesne šole. Na tretje mesto se je plaši nI par Lado Kavčič in Majda Brodar. Večer je vodil g Jenko, v sodniškem zboru bili gg.: Loinbar, Hribar, Bork in VM k«. Plesalci so prejeli leno zlate in lovor vence kot častna darila. Iz Trbovelj Roditeljski sestanek. Upra\ iteljstvo T. deške ljudske šole Trbj.l e-Vode vabi starše všolanih otrok na roditeljski sestanek, ki bo v četrtek 13. t, m. ob pol 6 zvečer v pritlični sobi šrlskeea Doslonj.i. Osebna vabiia se ne bodo raznosiliala Na sestanku se bodo obravnavala važna vzgojna vorašania. Starši na i se v lastnem interesu udeležijo sestanka. Obdelujte zemljišča ter jih izko iščaite Simboli smotreno. ie ooziv naših ib"asti vsem posestnikom in kmetom. Gle.le na težke ča^e. ki iih preživljamo, in grozeče pomankanie živil. se nujno priporoča vsem lastnikom zemljišč, da iih spcmladi čim boli obdela i o. Proti lastnikom, zakuo-nikom, odnosno uživalcem neobdelanih zemljišč, se bo nastopalo po posebni uredbi, ki se pripravlja Lastnik! zemljišč, zakupniki oziroma uživalci obdelane zemlje, ki lani ni bila obdelana, bodo pozvani, da se v določenem roku obvezno izjavijo. a'i jo bodo v tekočem letu pravočasno in primerno obdelali. AkcUo za zimsko pomoč bedo v Trbovljah izvedla v slavnem tuka.isnia društva in organizacije z raznimi dobrodelnimi prireditvami. Prva med njimi bo pač sokolska maškerada. ki jo bo priredilo trboveljsko sokolsko društvo v svoiem domu v soboto 15. t. m. ob 20. Dob;č:k bo šel izključno za zimsko pomoč v kruiu samemu. Glede na dcbrcdelni namen prireditve pozivamo trbovelisko prebivalstvo, naj se zabave udeleži v čim večjem številu ter tudi s orostovolinir-n Drianevki podoore trboveljske reveže, ki -o nujno potrebni pomoči. V soboto zvečer terej vsi v Sokolski dom k prvi trboveli.^ki manifestaciji za zimsko pomoč! Občni xhor SK Amaterja. SK Amater bo v nedeljo 16 t. m oolasal račune o svojem enoletnem šoortnem delu Skupščina bo ob 16 v posebni sob< gostilne Vol-ker. Dobrodošli tudi vsi prijatelji jn simpatizeru nogemetnesa sporta. Clar.i se naprošajo, da poravnajo zaostalo članarina! Za zidavo sadnih sušilnic bo podelirrvalo Privilegirano izvozno dru*+vo v BooT'-a-du podeore tudi or^a-nizabijam ter občinam in ne samo poedincena. Prošnje ie treba ncslati preko ban=k° uprave na vPrizad rajka?ne:e 15, t m. Oro^ariamo organizacije, ki nameravajo gradi*' Ve&oe ^adpe Fii5ilri4ce. nai se obrnejo na »Prisad« za nrisjpev°k z dobro utemeMeoo orosnio Prva dekli§ka medšol^ka tekma v sjnn-ku ie bila v nedelio v Trbovljah. Pod vodstvom učiteMa ff. Toneta Fleea-ri^ <=e *e zbralo na Oist^m 22 deklic me^ča^sk0 in cbeb 0*310VnJ^ šol Vs° tekmovalke so doseglo cilj. N^iboliši čas ie bil prignan usmliu tekmova1?^^ izmed katwfh so bfie nrve VodeoSpk M1fa<*€la iz merčr,n~ke Sole. 7a»or B°rti iz T drž osnovna Sole. MoO Min4ka ?n Rozman lvT?»*q \-r rne*"'"^^>_i š^le Sled'1« so Gos^ V;k1oriia M^el Ana. Poboli«ai Jožefa frn Flis Alojzija De-ki-*top ^o Daloazsda velika vesel^ in sr>~-«obnos+ 7a beh* snort Naiholišp te-krrrval-Dra v^atr. čoi<=> rm crvoie1** praktičj^10 BSJSBrn-de in dirvlome Prvo meS*r. med šo^nai ie dosegla ma-^anska šola. ki bo preiela še posebno diplomo. Feniks^vim zavarovancem Dne 31. januarja je stopila v veljavo uredba o likvidaciji *Jugoslr van? Feniksa r in prenosu njegovega prem nja zvezi vNaprelkovrhv aadn:g S vu in Zvezi nabavijalnfh sadrug d S tvn 1 nameščencev v Beogradu. Ti ur dna gjo-vori samo o likvidaciji JugOSJ ..a- ki i Feniksa, k'vt juridičue osebe odnosno nosilca zavaravanja in prevzemu r.j »g -ve 1 partfcja ter vseh njegovih aktiv In pasiv po omenjenih zadru.nih Tr.-eznh k| ito '«» pod svojo firmo nadaljevale v ■ ^k>r:> i zavarovanja. Pri tem sie morajo v. 1 -rovano glavnice sorazmerno zvš^ti. in sicer tako, da se premije, vplačane đo 28. aprila 1936. računajo v n- toče povprečno s 70 %, medtem ko so se do«>1 obračunavale le s 45%. Uredba USVaja namreč socialni princip, da «5e imajo n0"' ša zavarovanja, ki so jih sklonili ero sko s^abejši zavarovanci, izplačr.tl pb do-spelosti v celoti, ?, večja /ua\ r v .nja temu primerno manj. vendar pa itko, di s" doseže povprečen odstotek -v'orz c'j srtarih premij v viTinj 70 %. T" izume se samo po sebi, da se bodo p-emlje. vplačane po 28. aprilu 1936 računale tudi v bodoče tako kakor doslej, namreč v cejotj stoodstotno. Pdrcbnejša določila o vračursavan4u starih premij bo izdal minister za trgovino in industrijo v posebnem p'-aviiniku. kj še ni izdelan odnosno objavljen. Dokler ce to ne zg-odi. se bodo dospele zavimv prla\"nice izplačevale po prejšnji uri db 7 dne 16. decembra 1936. ra-iika pa se b) izplsčala kasneje. To povišanjs vella tudi za vsa ona zavarovanja, ki so bua Ilir dirana pred uredbo z dne 31. januarja 1941 po starih predpsfh. Predmetnega povišanja bodo torej deležni vsi sBVarovanej brez razlike, ali jim je savarovana . niča bila že izplačana ali ne. V interesu zavarovancev je. da Is nekaj časa potrpe s svojimi zahtevami. T\i opor-tuno zahtevati odkupov, ker bi tsgrublll pravico do povišanji zavarovanca. Prav tako je škodljivo vsako odstopanie I ranje) polic tretjim os^n-rn ker >: WU zavarovanci na ta način hudo 0§k0^ k3kor so bili na primer č!-ni brvJe Vjpi-jemne pomoči, resrt^^rir^nn pomožne blagajne v Ljubljani, ki s-» prodSH spekulantom s\oic članske pra\iee. Zastopstvo »Jugoslovan ske za Feniks«' v Llubliani še nI prejelo BObenlll podroh« nejših na\-odil od svojs eentiale v gTadu. pa zato ne more daM inttve^entem nobenih pojasnil ln informacij. 7-ito sjaj zavarovane! Se mnlo potrpe in p*j «#» p/» obračalo niti oatno niti pl**meno nani. ker povzroča to samo izgaibo čisa in nepotrebne stroške, črlm bodo 51 pravilnikom ob1avl"'ena podrobneiša navodPa bedo takoj obveščani vrl Fenlksovl zavarov^nr!. kaj iim je storiti, da ne bodo v svojih pravicah prikrajšani. Vodstvo zastopstva »Jugoslovanskega Feniksa v likvidaciji« v LJubljani je prevzel z. Ivo Lah. OTJZD. Ljubila.^* ker le g. direktorju Zvonku Sotgarju po | 11. uredbe prenehala služba z dnem 31. ja-januarjem 1941, Ste*. 35 > SLO VEN S Kl NAROD«, arcda, ML februarja mL BtzttS Obvestila o prehrani ljubljanskega prebivalstva — Februarska krušna karta je veljavna samo za letošnji mesec februar ter s februarsko karto v marcu ni mogoče dobiti kruha, moke. testenin ali zdroba. Enako je s krušn lmi kartami za vse mesece in so veljavne samo za tisti n ki je na njih napisan. Varčevati s krušnimi kartami torej ni mogoče in vsi morebitni prihranki moke in drugih racionira-nih živil gredo v korist splošnosti. Nove karto za drugi mesec dobite namreč samo z glavo stare karte t j. s tistim delom nakaznice, kjer je napis. Sami odrezki krušnih nakaznic brez glave niso veljavni in jih zato tudi ni mogoče druge mesece zamenjati za kruh ali moko. Por%-bite torej vsak mesec vso karto ter, morete, prihranite moko, testenine ali zdrob, nikakor pa ne hranite kart za druge mesece. S tem bi škodili sebi in vsemu prebivalstvu, ker dobi mestni preskr-bovalni urad od Prevoda samo toliko moke, kolikor odda kart. Ce bi torej ljudje hoteli prihraniti odrezke kart za drugi mesec, bi ti odrezki izgubili svojo veljavo, Ljubljana pa bi dobila manj moke, kakor jo potrebuje. — Ravnanje z odrezki krušnih kart in z boni. Trgovine in pekarne bodo v bodoče dobivale le toliko moke. kolikor bodo mestnemu preskrbovalnemu uradu predložile odrezkov od nakaznic za moko in kruh. Trgovine in pekarije zbirajo odrezke in bone za oddano moko in kruh. Te odrezke je treba sortirati po količinah, ki jih odrezki predstavljajo. Odrezki za 10 kg moke naj se zavijejo v ovoje kakor denar, manjše od-rpzke naj pa nalepijo na pole. Skrbeti je treba, da bodo odrezki zbrani v zavoje aLi nalepljeni tako, da bo vsaka enota predstavljala 10 kg moke. To je potrebno zaradi pregleda ln hitrega, poslovanja.! Vsaka enota odrezkov, ki predstavlja "TO kg moke, mora imeti pritrjen listek s štam-piliko trgovca in označbo števila odrezkov in teže moke. ki jo odrezki predstavljajo. Trgovci in peki jamčijo, da so odrezki pravilno sešteti in navedbe v vlogi pravilne. V vsakem primeru zlorabe bo Prevod dotičnomu trgovcu ali peku ustavil nadaljnjo dobavo moke. Najkasneje do 14. t. m. in vsakega naslednjega meseca morajo trgovci mestnemu preskrbovalnemu uradu vrniti vse krušne nakaznice, ki jih stranke niso prevzele. Prav tako je treba do 14. vsakega meseca mestnemu poglavarstvu izročiti vse glave kart, ki jih morajo trgovcem oddati konsumentl ob prevzemu novih kart za prihodnji mesec. — Za kontrolo živi Inkih zalog su v Ljubljani edino upravičena le policija in mestni preski rx> valni urad. Kjerkoli bi se zglasii kak »kontrolor«, zahtevajte od njega posebno legitimacijo uprave drž. policije ali mestnega poglavarstva. Na tej legitimaciji mora stati črno na belem, da je dotičnik pooblaščen od uprave drž. policije ali mestnega poglavarstva za preiskavo živilskih zalog. Kdor take legitimacije takoj ne pokaže, ga izročite policiji ali pa pridržito v stanovanju in pošljite po stražnika. — Vsega krompirja je mestna občina jeseni kupila 300.000 kg in ga je takoj pričela na Vodnikovem trgu prodajati kilogram po 1.50 din. V Mestni hranilnici ga vsakdo lahko kupi 50 kg. seveda ne za speKiilacije, temveč samo za lastno gospodinjstvo, na Vodnikovem trgu ga pa dobi naenkrat največ po 4 kg. Mestna občina proda po 1000 kg krompirja na dan ter ga ima sedaj samo še 60.000 kg, ker je založila s krompirjem tudi svoje socialne zavode. Mestni prehranjevalni odbor si zaradi velikega povpraševanja po tem krompirju prizadeva nakupiti nove zaloge krompirja, da bo — iubliana vama pred izkoriščevalci prebivalstva. Fižol prodaja mestna občina ljubljanska na Vodnikovem trgu kilogram po 5.50 din. dočim velja v trgovini vsaj 7 din. Mestni prehranjevalni odbor je kupil 40.000 kg fižola in ga je 35.000 kg že oddal neposredno kupcem na Vodnikovem trgu. kjer ga vsakdo dob. naenkrat samo 4 kg. seveda pa je s fižolom založil tudi mestne socialne zavode. Ker Ljubljančani vsak dan pokupijo več sto kil tako poceni fižola, bo 5.000 kg kmalu zmanjkalo, veniar pa skuša mestni prehranjevalni oibor dobiti nove zaloge fižola, da se manj premr-žnim slojem ni treba bati pomanjkanja tega važnega živila, — 22.000 kg ješprenja si je mestna občina ljubljanska zagotovila za svoje prebivalstvo in ga prodaja na Vodnikovem trgu po 7 din kilogram. Vsakdo ga dobi samo 2 kg naenkrat. — Poceni premog je mestni prehranjevalni odbor preskrbe! za manj premožne sloje ter ima sedaj 7*1.800 kg rjavega premoga ali lignita na mestni pristavi, kjer ga vsak Ljubljančan lahko dobi po 12 din za 50 kg. Kdor hoče kupiti ta premog, mora prav tako kakor po krompir v Mestno hranilnico, kjer prejme po plačilu nakaznico, s katero lahko dobi vsako sredo in soboto popoldne premog na mestni pristavi v Povšetovi ul. št. 12 na Poljanah. Vsakdo mora prinesti vrečo s seboj. DNEV — Ponovno opozarjamo vse naše naročnike, da jo naiočnina za naš list že od 1. septembra lani mesečno 14 din, ne pa 12 din. Naročnikom, ki pri nakazilih zvišane naročnine ne bi upoštevali, bomo žal prisiljeni dostavo lista ukiniti. — 2ivahlne iz Nemčije, v Bongiad bo prispela okrog 20. t- m. nemška delegacija z nalogo, da se pogaja z našim trgovinskim zastopstvom o podrobnostih uvoza umetne volne iz Nemčije. — 90 milijonov din za zdravstvene u»ta_ nove ban°vine Hrvatske. V novem proračunu banovine Hrvatske je namenjeno 90 milijonov din za nove zdravstvene ustanove, odnosno za razširjenje starih poslopij. Banovma Hrvatska ima 51 bolnic skupno z 10.000 bolniškimi posteljami. Mnogi okraji so pa še brez bolnic, tako n. pr. nima v Hrvatskem Zagorju šest okrajev z okrog 300.000 piebivalci nobene bolnice. V Krapini nameravajo sezi* ati bolnico s 150 bolniškimi posteljami. Dozidali bodo bolnico v Splitu, in povečali bolnico v Gračcu. Na r'V.p-ebški gon bodo ziJali sanatorij za tuberkulozne. Sanatorij bo imel 300 bolniških postelj. — 1'vcdba živilskih iiaKaznic v Splitu. Tudi \ Splitu so uvedli živilske nakaznice in sicer v smisla naredbe banske uprave. Živilske nakaznice še niso uvedene v dru-gh krajih ban;vine Hrvatske. Banovina Hrvatska bo uvedla živilske nakaznice in sicer za moko in kruh šele prihodnji mesec. — Po 15 din kg je prodajal moko. Splitska poliei;a je internirala pekovskega mojstra Puljiča. ker je prodajal belo moko po 15 '".ir. kg. To je prvi spekulant iz Splita, ki so ^a internirali. — Pri čazinu je padel angleški baražni balon. Sedaj je z vso zanesljivostjo ugotovljeno da je balon, ki je padel pri Malih Macah v okelici Cazina, angleški ter ga je veter zanesel k nam iz Anglije. Balon so opazili v ponedeljek okrog poldneva v približni višini 2.000 m- Ko je balon padel, so prihiteli kmetje in ga razparali z noži. V balonu niso PfcSjSH nebenih instrumentov in tudi ne nobenih predmetov, ki bi po njih sklepali kakšnega izvora je balon. O najdbi balona je bilo obveščeno poveljstvo našega letalstva v Zemunu. Ba- lon ima nosilnost 3.5 tone ter obsega 40 kub. m. Izdelan je iz svile in gumija. Na balonu je več znakov in angleški n.^.p:s. Balon so odposlali letalskemu poveljstvu v Zemunu. — Lanski promet z nepremičnin«mi v Zagrebu je znaša] *koraj mi;ijar#|o din. Lani je bil promet z nepremičninami v Zagrebu za 83° o večji kakor prejšnje leto. Prodanih je bilo nepremičnin skupno za 986.884.609 din in sicer za 229,737.197 din več kakor 1. 1939. — POras* nCzap0S]enosti v Zagrebu. Po podatkih javne boi*ze dela v Zagrebu je število nezaposlenih bilo januarja za 30*10 večje kakor decembra. Prijavljenih je bilo 11.000 nezaposlenih. — Nesreča ne počiva. lfiletni delavčev sin Branko Kepic iz Tržiča je včerai doma iztaknil star same kres. s katerim se je igral ter ga ocledoval Samokres na ie bil nabit in se mu je naenkrat sprožiL Projektil je fanta zadel v levo roko in mu jo razmesaril. V Domža'ah je na cesti padla 51 letna šivilja Frania Remec tako nesrečno, da si je zlomila levo roiLo. Na delavca Franceta Izlakaria iz Zascria je Dri delu nadel težak hlod. ki mu ie zlomil levo roko. Posestnikova hčerka Anica Hribar iz Krke se ie doma drsala na ledu, pri tem pa je padla ter si zlomila levo nogo. V Zasradcu na Dcleniskem ie r>adel pestunji iz naročia 6 mesecev star po-setnikov sinček Franc Strmole in si zle mil levo nogo. V bolnico se ie zatekel tudi 301etnd delavec Valentin Zasar iz Ljubljane, ki ie trdil, da aa je na Ižanski cesti napadel neznanec in ga poškodoval po glavi ter po životu. — Vreme. Vremenska napoved nravi, da bo pretežno oblačno in spremenljivo vreme. Včerai je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku in Kumboru 14. v Splitu 13. v Sarajevu 12. v Beogradu 10. na Visu 9. na Rabu 8, v Ljubljani 7.5. v Zagrebu 6, v Mariboru 0.0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.2. temperatura ie bila 1.8, v Mariboru —2. v Zagrebu —1. v Beogradu 1. v Sarajevu —5. v Dubrovniku 3. v Kumboru 4. na Rabu 5. na Visu in Splitu 6. Iz Ljubljane —li Interni nastop gojencev glasbene šole »Sloge« bo danes ob 18. v šolski glasbeni dvorani. Nasitili bodo goienci vokalnega in instrumentalnih oddelkov. —lj Razstava karikaturista Kondorja. V Ljubljano je prispel znani karikaturist Latcislav Kondor iz Prekmurja- Kondor ie prejšnje čase stalno potoval po svetu, sedaj pa mora ostati doma ter je zaradi tega precej prizadet. Zadnje čase se je mudil v Bolgariji, kjer je napravil lepo zbirko političnih karikatur. Zadnjo razstavo je imel v Murski Soboti in dosegel lep uspeh. Sedaj bo razstavljal v Ljubljani v palači Bate od 16. t. m do 2. marca. Za razstavo je veliko zanimanje, —lj »Visoko pesem«, 8 slik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna bodo ponovili v Šentjakobskem gledališču v soboto 15. in nedeljo 17. t. m. ob 20.15. Zanimanje a to domače delo slovenske pisateljice like Vaštetove je tako veliko, da so bile vstopnice za premier o že dva dni prej razprodane. Pri predstavi sodeluje ves ansambl odra. Radi težkoč v zvezi z velikim Številom sodelujočih, preko 40, in radi tehničnih ovir, as je morala uprava odra odločiti le za/oma-jeno število uprizoritev tega dela. na kar opozarjamo posebej cenjeno občinstvo, V nedeljo 16. t. m. ob 15-15 pa bo prva popoldanska predstava izredno uspele Nuft-čeve veseloigre »Gospa miniartzloac, na ka- tero opozarjamo zlasti okoliško občinstvo. Kupite vstopnice že v predprodaji od jutri dalje. Vstopnice se lahko rezervirajo tuMrak« na Cesti 29. oktobra. Na tem sestanku bo predavaj univ. profesor g. dr. Miroslav Kasal o vlogi modernega utrjevanja v današnji vojni. Pododbor. —lj FilbarmOnjčna družba v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 10. marca ob 18. uri v Hubadovi dvorani Glasbene matice v Ljubljani, Vegova ulica. Poleg običajnih poročil je na dnevnem redu tudi sprememba društvenih pravil. —U NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj Jug pihlja, sneg konni. 2e ored dnevi so zapihljale toplejše iužne sapice povrh pa imamo še iasne dni s sencem, kar Povzroča hitro kepnenje sneg Ulice so ponekod preplavljene z vodn in brozgo ki se nima kam odtekati. M^s'ni deavci pridno odvažaio kupe sneca. zlasti z glavnih ulic in cest, vendar umazane brozge, ki nastan vsepovsod, ni m-goč? hitro odpraviti Preden bo sne^ oprav]ien ?. ulic bo traialo najbrže še prece^ časi. krtr ca ie tudi mnogo zapadlo. S snes^m smo bržkone letešnio zimo že oprav li Morda bo snežilo še kak dan. vendar sne:-? ki bi zapadel, ne bo ostal do!cro. kaiti solnce že pridobiva na moči —li Tatovi koles so pri nas vedno pridno na delu: ne ovira iih ne zir-a. visok >ns2. nit mraz. Te dni ie bilo priiavlie-»:h polici i i spet več tatvin koles, ki so iih tatovi ukradli lastnikom zlasti z gostilni« ških vež. Tri tatvine koles so bi'p priiav-jene tudi v okolici in sicer v S t.. Vidu, na Jezici ter na Rudniku, še vedno tudi ni rešeno vprašanje, kam tatovi o. odaj a jo ukradena kolesa. Policija sumi. da obstoja nekje v bližini mesta nekakšna preielo-valnica in gredo predelana kolesa na tonaža j v mesto, deloma na tudi na deželo. —ii Tatovi na delu. Izpred trgovine Ide Wagner Pred Škofijo je odnesel prijatelj tuje lastnine 9 parov nevih žensuah ter 6 parov otreških čevljev. Kako ie mogel tat pri belem dnevu odnesti svoi plen. še ni ugotovljeno. Trsovka je ;dškcdovana za 1200 din. Druga taka tatvina se ie dogodila prav tako Pred škofiio. Z obešalnikov na vratih trgovine Ine Strcjanskove ie tat odnesel šest odej. vrednih 900 din. Jož-tu Zakrajšku ie nekdo ukradel iz stanovanja na Ižanski cesti 9000 din. Tat je denar poiskal v Zakraiškovem kovčegu, za t d ie verjetno, da so mu bile razm?re d bro znane. Na policiiski stražnici se ie zga-sil tudi Konrad BrezovŠek, ki ie pos'a1 žrtev žeparja. BrezovŠek ie imel opravek na živilskem trsu. kier mu ie ocs?sel v žep neznan zlikovec in mu izmaknil listnico, v kateri ie imel 1500 din. —li Zastrupila se ie. Brezposelna služkinja. 2Ue':na Marija PodIo=rar iz Želimlja ie prišla včerai popoldne na obisk k neki prijateljici v mestu, kier se ie zacržila dalje časa V trenutku, ko se ie priiatelji-ca odstranila ie potegnila iz žena stekleni č i co lizcla in ga izpila Ne'rečaico so našli zvijajočo se v hudih kriih in so io takoi odpravili v bolnico. kj?r so ii Izprati želodec. Kai ie bil vzrok ob pu. ni hotela navesti Nieno stanie se v bolnici tudi po zdravniški pomrči ni zbolišalo in ie mlada obupanka dopoldne zaradi zastrupitve umrla. —lj Smaragdna noč bo naslov letošnje velike tradicionalne pustne zabave, ki bo na pustno soboto 22. t. ni. v sokolskem domu na Viču. Rezervirajte si ta dan za viškega Sokola, kjer bo obilo zabave in razve drila. —li Posebne sobe za 7aključrne družbe in društva v gostilni Lovšin 104-n Ljubljanski trg Dovoz živil na naš živilski trg 1'"» bil danes zepet zelo slab. ker so razni ^r>č2ne cest \ Posebno slabo je bil zaseden zelen jadni trg in tudi jajc in perutnine je bilo malo. Do\Tolj je pa uvožene zelenjave, zato se ne čuti pomanjkanje, če ni na prodaj dovolj domače zelenjave. Pesem o mnogo je dalmatinske cvetače. Pravkar je pr..spela nova pošiljka. Zdaj je dalmatinska cvetača po 7 din kg. Na izbero jc dovolj tudi uvožene endivije. ki je po 10 do 12 dri kg. Najdražji je uvoženi radič, ki ga prodajajo že več tednev po 24 din kg. .Tajca so danes prodajali povprečno po 1.50 do 1 75 idn. Akc je ženska vmes •.. Hotel |e o$Separit£ l:olniil:o blagajna, lio si |e v psrepiru po nesreči odrezal tri prste Ljubljana. 12. februarja Delavec H^r-.rik G. z Je:-enic ie mor .1 na svoji koži preizirusiti znano reven co Išč: žensko« Sicer ie oa pra-.\ da ga je doletela ta pr'':a je dokazoval, da je krivda podana vsaj no § 182/III k. z., po katerem se kaznuje z zaporom do treh let. kdor drugega usmrti iz malomarnosti. Sodnk je razsodil, da je obtoženec kriv po § 182/III k. z, in mu je prisodil kazen 4 mesecev zapora, pogojno za tri leta Plačati mora tudi nekatere stroške, gled? zahtevka 30.000 din za bolečine, so bili sorodniki za\TTiJeni. kajti pokojni fant čred smrtjo ni zahteval noben2 r d"kodni-^e njegovi sorodniki pa se rx> veljavnih paragrafih ne morejo okoriščati z denarjem ki bi ga morebiti pokojnik lahko dobil 7r* prestane bolečine. Iz Ceffa —c Nakupovanje savinjskega hmelja za Sovjetsko Rusijo in Združene države. Go- 9Dod Aleksei K. Sokolov, direktor import-nega odseka trgovnnskega nredstavništva SSSR v Beogradu, je te dni zapustil Žalec in se odoelial no trgovskih poslih v Zagreb. V hmeljsikih zadevah ga nadomestni e v Žalcu g. Golubov. transportni ekspert beograjskega poslaništva SSSR —c Mariborsko Narodno gledališče bo drevi ob 20 v celjskem gleda1 išču drugič uprijorili burko s petjem »Habakuk«, delo celjskih rojakov dr. Rudolfa Doboviška in Radovana Gobca. Predstava ie izven aborimaia. Tuđi za to predstavo so vstopnice razprodane. —c Zaključek cikla zdravstvenih predavanj na ljudskem vseučilišču bo v četrtek 13. t. m,, ko bo ob 20. predaval primari j dr. Lujo Thaler iz Zagreba o »Najnavad-nejsih vsakdanjih zastrupi jen jih«. Zanimivo m poučno predavanje bodo spremljale skioptlčne slike. —e Umetniška razstava slikarjev prof. Staneta Kregarja in Maksima Sedeja ter kiparjev Karla Putricha in Zdenka Kalina, članov Kluba neodvisnih v Ljubljani, ki razstavljajo svoja dela v mali dvorani Celj- tana, bo odprta te do nedelje 16. t. m. Razstava je bogata, tehtna in zelo zanimiva ter zasluži, da si jo ogledajo vsi ljubitelji nase umetnosti. —c Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju, ki ima 752 članov, je imela v nedeljo občni zbor. na katerem so bili izvoljeni v odbor naslednji gg.: za predsednika podpolkovnik v p. Viktor Ko-vačič. za I. podpredsednika učitelj Pran Ros. za IT. podpredsednika Janko Wagner. za I. tajnika Jože Hribar, za II. tajnika Prane Klinar, za I. blagajnika Ferdo Pri-mec, za n. blagajnika I. Rozman, za odbornike pa Fric Mikeln, Jože Rajhman, Anton Repnik ln I. Vajsbaher. —c V celjski bolnici je umrla 66-letna občinska reva Ana Mumlova !z Zreč pri Konjicah. —c Na 3 mesece strogeea zapora je okrožno sodišče v Celju obsodilo 271etnega Franca sinka s Ponikve, ker se ie š ponarejenim ključem vtihotapil v gostilno Mihaela Vajsa in mu ukraiel 150 i dna —c Na račun drugih Je hotel živeti 31-letni Franc P. z'Dola pri Hrastniku Klatil se ie ekroc in izvabljal ljudem denar Tako si je ori svoi em orijateliu Martinu Jevnišku na Teharju izposodi! 400 d'n vredne gojzerice in iih nato Drodal denar pa zapravil. Franca P. ie celjiFka policija aretirala in izročila sodišču. —c Smrt na IdeanUki progi. Ko ie 28- letni progovni delavec Jože V etrih iz Lo-krovca pri Celtu v ponedeljek okrog 15. s svojimi tovariši čistil blizu železniške čuvajnice v Tremerju pri Celju sneg s proge, je pri\ozil iz Ce\ia tovorni vlak. Vetrih se ie umaknil in se naslon. 1 na ročaj lokate. V tem trenutku je iz nasprotno smeri privozil brzi vlok. L0S90*no-tiva ie treščila v oporišče koate in • dbila Vetriha. ki ie odletel v velikem loku in oadel na nasiD ob Savinji. Pri padcu si le orebil lobanjo na temenu in je noi ure pozneje izdihnil. Po komisijskem ogledu ?o prepeljali truplo na okoliško pokopališče Vetrih zapušča ženo in nepreskrbljenega otreka. —c Fmrla Je v ponedeljek v Novi vasi pri Celju 631etna žena cinkarnišk?ga vratarja Roza Kolarieva. Istega dne ie umrla v celjski bolnici 391etna kočarlca M3r'ja Hemansova iz Dobrine pri 2usmu. Iz krškega — Trgovine so ob nedeljah zaprte. Ker se je pripetilo, da je v nedeljo prišlo ▼ Krško več ljudi, ki so hoteli nakupiti ra-^ne stvari v trgovinah, opozarjamo prebivalstvo, da do nada1 njega trgovine ob nedeljah in praznikih ne bodo odprte ei e % n t ca KOLEDAR Danes: Sreda, 12. februarja: Evlalija DANAŠNJE PRIREDITVE Društvo »Pravnik« občni zbor ob 18 ▼ sejni dvorani Odvetniške ln notarsko zbornice, Cigaletova ul. 3 Ljudska univerza: univ. asistent dr. Janko Brane bo pokazal svoje barvne posnetke pod devizo ^Izbor planinskega cvetja* oh 20. v mali Fllliarmonlčri dvorani. Do-ix>Inilno tolmačenje k slikam bo imela % \. prof. Beta Hudaies Rolo žen zadrugar k: predavanje ge. Angele Podgomikove »Skrivnosti dobre gospodinje« oh 20. v dvorani glasbenega društva >Slog-~ . Razstava akad. slikarja Frana Klemen-«Mča v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. do 17. DEŽURNE LEKARNE Dan<->: Mr. SušrJk. M ri.^n trg 5. Kum M. Gtasposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. DRAMA Začetek ob 2U url Sreda, 12. februarja: Krog s kredo. Red A Četrtek. 13. februarja: Othello. Red B Petek. 14. februarja: zaprto, (generalka) Sobota, 15. februarja: Zaprta vrata. Premiera. Red premierski * O P L R A Začetek ob 20. url Sreda, 12. februarja: Hlapec Jernej. Red sreda Četrtek, 13. februarja. Ples* v maskah. Red Četrtek. Petek, 14. februarja: ob 15. uri Vesele žene \vindsorske. Izven. Ljudska predstava po globoko znižanih ceruih. Sobota, 15. februarja: Ples v maskah. 1/vcn. Sprememba opernega repertoarja. Za abonente reda Četrtek belo peli jutri v četrtek 13. t. m. Verdijevo opero »Ples v maskah« namestu napovedane GoMniarl > ve »Sabske kraljice«. Sprememba se je m i rala izvršiti, ker je g. Gostie v Zagrei-u službeno zadržan. Sn Poročilo Tujhkoproinetnih zve- v Ljubljani in Mariboru ter SPD 12. II. 1941 Rateče-rianica 870 m: —5, oblačno. *0 rm snega, sren, Planica-Tamar 1108 m: 3. oblačno, 100 cm snega, prisojno sren. osojno pr^'r. Kranjska gora 810: —4. oblačno, 60 cm snega, sren, Pokljuka 1300 m: —7, jasno, 150 cm snp- ga. pršič, Dora na Komni 1520 m: —2, oblačno. 250 cm snega, prisojno srenec. 3 O K © L Navodila udeležencem mlinskih *nrcu-čarskili tekem sokolske župe Kranj, ki bodo v nedeljo 16. t. m. v Radovijici. Vsii deca prispe v Radovljico s prvimi jutr-njimi vi" ki in odide pod vodstvom svojih vodnikov na mesto, kjer odloži prtljago in smuči. Nato odhod k maJL Po maši Bfcu-pen odhod na zbirališče ob savskem mostu pri Lancovem. Pričetek tekem takoj po razdelitvi nastopnih številk. Zaradi velikega števila tekmujočih bo potrebna izredna discipliniranost. Vsi vodniki morajo biti zato stalno pri svo;'em oddelku. Ker se bo tekmujoča deca vračala domov takoj po tekmah s prvimi popoldanskimi vlaki, ne bo pripravljena skupna prehrana. Vsa deca naj zato prinese potrebno hrano s seboj. Na zbirališču bodo dobili tekmujoči čaj in kruh. Prijave naj bodo odposlane do 14. t. m. s točnimi podatkV da ne bo neljubih pomot. Vse edinice naj bodo zastopane pri teh tekmah, da bodo tekme čim zanimivejše. F oge bodo kratke bi ne bo nikalcih r "lrnosti Nadzorstvo borta organizirah, dtuštvi Bkd in Radovljica. ^ *p ^ tt> T \ad tekmami obveznikov telesne vzgoje, ki bodo v smu.;kih disciplinah 15. in ln. februarja pri Celjski ko-č^, ic prevzel pokroviteljstvo ban dr. Marko Natlačen. Darila zmagovalcem so poklonili ban, min -ster za vojsko in mornarico, minister za telesno vzgojo in predsedniki mestnih občin LjuSJjana. Maribor. Celje in Ptuj. Udeležba obveznikov-tekmovalcev bo zelo velika, V vseh samoupravnih mestih dravske banovine so občinski odseki za obvezno telesno vzgojo že izvedli izbirna tekmovanja obveznikov v smu^kih disciplinah. Na tekmovanja bodo prišli v velikem ševilu obvezniki iz vseh občin dravske banovine, vendar pa ne kot tekmovalci, temveč le kot gledalci. Nekateri obvezniki obvezne telesne vzgoje iz podeželskih občin bodo tako prvič v življenju prisostvovali s-mu-skim prireditvam. Zaradi tega bodo ta medmestna tekmovanja rudi velikega propagandnega pomena za zimski sport. Stran 4 »SLOVENSKI If A ROD c, »Pot v pekel« na odru Predstava je dosegla Vič, 10. februarja , Po meč kakor enoletnem odmoru smo ■neli sooči v našem domu spet nadvse zabaven večer, ki bo ostal vsem številnim ! posetnikom v najlepšem spominu. Sokol- I «-ka gledališka družina je v režiji brata Rudija Marinčiča. uprizorila :z lemščinc prevedeno po Janku Potočniku komodijr> j v treh dejanjih »Pot v pekeU. Komedija je izredno zabavna, polna komičnih za- j pietljejer, tako da zbuai pn (občinstvu v poedinih prizorih salve smeha ln kdc fR ne zeli v rch težkih ča««ih ntrk<>i Povžtk, br Gorskega. k; e*a je podal tako prepričevalno kakor smo to pri bratu Gorskemu že vajeni, tovrstna je bila njeeeva. žena Sidonija. sv Gombačeve ti Sii ji po« • >la ie že doma na glodal 3kem odru. nastop ie zel- ugajal. !e ebleiu ji ji \ nekoliko kot tašči preveč ml sena. Ljubka [e b&a nična hčerka Magda, sestre Anke &nfoHnove, ki se ie prav dobro vživela v svrio vlogo in jo rešila nad vse zadovo?fivo. Vaiveč smeha m zabave na ie zbuajafa trojica Vladimir r.ivrin. br. Rudija Ma^nčiča. Mek se j Kornič. br. DeraSarja ;n Leon t i na Barini. plesalka, s. Metke Pirnatove. Tej trope i je pridno sekundira! seveda tudi Bo^o Povžek. br Gorskega Rrat Rudi Maiinčič. ki je obenem re/iral in igral, je pokazal da rma za seboj že večletno odrsko sode-Vrv-anic in ie svojo vlogo rešil nad .•se eastno. prav hJro je bil na dostojni vi- viškega Sokcla pri polni dvorani lep uspeh šini naš komik br. Demšar, ki je mimo K orni ca igral rudi kabaretnega plesalca Tamburinija in žel salve smeha in odobravanja. Odlična je bila kabaretna plesalka a. Metka Pirnatova. ki zlasti S svojim rržj'kim dialektom in plesom bHa deležna viharnega odbra>ania hvaležnega občinstva N\?en nastop je tudi močno po-vzdijjnda lepa toaleta. NTai bi oeitala s. Pirnatova tudi v bodoče na^a marljiva tgra&a. Prav dobro se je uveljavil tudi brat Toni Kogem, taJcntiran igralec, ki smo pa videli kot gosta nastopiti že pri gostovanjih dramskega odseka kulturnega društva Tabor. V obeh vlogah kot Capi-tellli in baron Mehoaski je bil kes svoji nalogi, ki jo je rešil nadvse zadovoljivo. Tudi ostale vloge, k- so v njih nastopih kot M ori c br. Tone Logar. Bojan cc brat Pod logar. Štelan br. Kfmperle. Polona s. Sabina. Boštjan Proaar br. Fritsch m Barba s. Spela Lukmanova so bile dobro podane in želimo, naj bi zlasti mlajša generacija uspešno nastopala na našem odru Občinstvo ;e bilo s predstavo izredno za-aovcljaot kar je pokazalo navdušeno odobravanje ob koncu vsakega deianja. z last* pa v drugem dejanju pri plesu s. Pima-tove in br .Marinč-c* Scenerija ie bila skromna, toda okusna in bo treba bodoč' uprav1 misliti na izpopolnitev odrskega nventarja zlasti pa novih modem'b kulis Predstava :e d ali s kuponom, ali če pridejo k prodata vi v skupini. Za Liubljan'ane pa veljajo popusti doslei samo za predstave med tednom in sicer za red A. B in Izven. Pripom:niamo. da o:sec emenie^ega Članka naše objave oči vidno ni pr" vil no razumel, in da ie bila njegova pritožba neutemeljena, kajti prepričati bi se mogel že v nedeljo 1. t. m., da so dobili številni pesetniki z dežele tako v drami kak r tudi v operi za popoldanski in večerni predstava vstopnice z običajnim poous om. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Gostovanje šmarča-iiov v Notranjih goricah Notranje gorice. 12. februarja. V nedeljo 9. t. m. nas je zopet po dolgem času posetilo ag"'lno Društvo pmetsk:h fantov in deklet iz šmartna ob Savi ter se nam na odru Gasilskega doma predstavilo S F. S. Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja-«. To dništvo je že pred leti gostovalo pri nas z vel'k'm uspehom in nam je njegova igralska sposobnost še v zelo dobrem spominu. Letos pa moramo ponovno poudariti, da smo si že zelo želeli videti na našem odru dobre predstave in da nas je v tem pogledu ta dramatska družina popolnoma zadovoljila, naravnost presenetila. Od zadnjega nastopa pred dvema letoma pa do nedeljskega nastopa so pokazali ti igralci velik napredek. Pri nih že čisto Izginja vsaka sled navadnega podeže'skega diletant stva ln prihaja njihova igra v pravo umetniško izražanje. Naravno gibanje na odru, čustveno, dojemljivo in lepo izražanje s pravim tragičnim poudarkom in ne-pretirana mimika, vse to so odlike, ki bodo stalno ostale v sponrnu občinstva, ki ho vedno rado posetllo njihove predstave. To- j liko v splošnem o predstavi, ki je tudi po ■ vsebini čisto pri duši kmetskega človeka. Igralci pa bo tudi tako lepo ln prepričevalno podali svoje vloge, da si boljših nismo mogli želeti. Takoj v prvem dejanju je bil nastop dober in pravilen, da se je napetost drame pravilno stopnjevala od dejanja do dejanja. TJrh Kante, stari grabežljivi žganjar, je bil skozi na svojem mestu, trd ln neizprosen kakor so v resnici taki ljudje, ki poznajo zmerom samo denar in premoženje. Njegx>va hči Lenčka. ta se j« tako viivela. v svojo vlo- go, da je publika z vsemi čustvi sledila njenemu naravnemu, lepemu ln čustvenemu izražanju. Bolečine, lei so se spričo nesrečnega zakona izvijale iz njenega srca, ao tako zadele publiko, da so se v očesu marsikaterega gledalca zaiskrile solze. Posebno pa njena tragična igra v zadnjem delanju je močno vplivala na čustva publike. Rejenka Tona. je bila tudi zelo posrečena in čisto dobra. Pijanček Sirk je s svojo pfjpnsko dobrodušno fi'ozofno pravdno osvežil m olepšal učinek drame. Lahkož'.vi Perjan je tudi s pravilno kreacijo odigral težavno vlogo. Potrebno top'o- to in svetlobo v potek drame je vselej prinesla na oder potovka Mi ca. Posestnik LovT""hač Martin je bil tudi v svoji vlogi na višini, ki jo zahteva vloga od dobrega igralca. Z zadovoljstvom in pohvalo se lahko izrazimo o vseh sodelujočih, kj se ravnajo po dobri volii publike ki iih je za ta njihov ogromni trud nagradila s številnim p^setom in spontanim aplavzom. Upamo, da na.s bo društvo v prihodnji sezoni zonet posetilo z lepo predstavo, saj njeerovo ime je pri nas dobro zapisano. Se enkrat vam. tovariši in tovarišiee iz šmartna ob Savi. ki poleg vsakdaniega težkega in naporne-sra dela ustvarjate lepo in zdravo kmet-BKe dramsko umetnost iskreno, prav iz STCa Častitamo. vsem ki pa imajo odre na razpolago, pa svetujemo, da jih povabijo v goste. Delničarski tečaj v Škof ji Loki Škofja Loka, 10. februarja V nedeljo dopoldne je bil v risalnici meščanske šole zaključek bolničarskega tečaja, ki je bil prirejen pod okriljem Rdečega križa in je trajal od začetka decembra. K zaključnim izpitom se je prijavilo 72 tečajnikov in je bila pripravljenost naših novih bolničarjev in bolničark naravnost odlična, V predavanjih, ki so bila trikrat tedensko, so se seznanili obiskovalci z anatomijo in fiziologijo, z nego bolnika, s prvo pomočjo, s strupenimi plini, higijeno in nalezljivimi boleznimi z administracijo in končno tudi z organizacijo RK in njenim pomenom. Zaključek tečaja je bil združen z občnim zborom RK. Otvoril in vodil je skupščino predsednik RK g. Avgust Blaznik, ki je izrekel vsem prisrčno dobrodošlico, zlasti pa bolničarjem in bolničarkam, ter navzočim predstavnikom oblasti, med njimi sreske-mu načelniku g. Mirku Brezigarju. Tajniško poročilo je podal g. Franc Babic, blagajniško pa g. Rudolf Martelak. nakar je bila na predlog g. Karla Sovreta sprejeta razrešnica. Delovanje RK je bilo prav uspešno. RK je pokazal mnogo smisla za šolske kuhinje, stopil je v stike s krajevno PTBC ligo, z Unijo, mnogo pa si je tudi prizadeval, da poživi in dvigne iz mrtvila občinske odbore RK. Pri volitvah je ostal predsednik isti, za podpredsednika je bil izvoljen dr. Djor-dje Ca vic, predsedstvo nadzornega odbora pa je prešlo na g. mag. pham. Oto Bur-dveha. MALI OGLA Beseda 50 par davek posebej Preklica, izjave Deserta lin 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov )e creba priložit. znamko — Popustov za maie oglase ne priznamo Beseda 50 par Davek posebej Naimanjši znesek 8.— din 60 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic — Velika zaloga perja po 7.— din. •Julijana«, Gosposvetska c 12 m Frančiškanska ul 3 8. T. OGLAŠUJ v »Slov. Narodu« POZOR! Popravljam gumasto obutev, v zalogi imam damske gumaste škornje. — Kupujem rabljene moške čevlje, da so le zadnji deli dobri. KLAV2ER, Vošnja-kova ul. 4. 490 POSTEl^TNE MREŽE izdeluje in Ima stalno v zalogi — rabljene se sprejmejo v popravilo najceneje — ALOJZ ANDLOV1C, Gregorčičeva 5. 9. T. KROJAČI! Prevzamem od Vas konfekcijsko delo na dom. — Poljanšek Slavko. Srednja vas 29, Kamnik, Sela. 437 STAREGA BELEGA VINA nekoliko sto hektolitrov proda posestvo Janekovič, Brdovec, posta Zaprešić. 488 ZAVRŽEN DENAR RESITE, če nam prodate staro želez je, kovine, gumo. steklenice itd. Najbolje plača >METAL1A_, Gosposvetska 16, tel. 32-88. 489 fcJeseda 50 pai Davek posebe. Nam*dajSl znesek 8. din TRGOVSKO U1SO 2nonads»tropno, z dobro vpeljano trgovino v obmejnem pasu zaradi pomanjkanja gotovme lakoj prodam. — Ponudbe na upravo pod Z. P. 2991 Makiilaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. c Cim je bil končan občni zbor, je spregovoril Sef bolničarskega tečaja dr. Cavtč, ki je v klenih besedah pojasnil važnost tečaja. Bolničarji ln bolničarke morajo biti pripravljeni na poziv domovine, oni morajo služiti plemenitim smotrom. Uspeh tečaja je odličen, posamezni tečajniki so prihajali z največjo vestnostjo tudi dve uri daleč v mesto. Vsi. ki so kakorkoli pripomogli, da smo dobili nov kader vnetih samarijanov. zaslužijo vse priznanje. Vzpod budnim besedam šefa. je sledil nagovor zastopnika banovlnskega odbora RK g. dr. Justina, ki je prinesel pozdrave centrale, v imenu tečajnikov pa se je predavateljem toplo zahvalil g. Lovro Planina, s čimer je bil oficielni del zaključen, nato pa je sledilo razdeljevanje bolničarskih Izkaznic. Potem, ko je bilo sklenjeno, da bo v sredo »Pri Kroni« družabni večer udeležencev tečaja, so se navzoči se fotografirali. Tečajniki so zbrali 5-10 din za zimsko pomoč. Iz Kranja — Ljudska univerza priredi v četrtek 13. t. m. ob 20. v gimnazijski telovadnici predavanje g. dr. inž. Avčina Pestri svet v barvah«. Predavanje bo spremljalo okoli 200 barvnih diapozitivov. Vstopnina 2 d-n. Vljudno vabljeni. — Prijavite kolesa! Mestna policija opozarja lastnike biciklov. ki jih še niso prijavili za letošnje leto, naj to takoj store, ker je rok do 28. t. m. kratek Ln bo zlasti ob koncu meseca naval v prijavnem uradu. Obenem opozarja policija lastnike da je uporaba koles brej pl čanlh pristojbin prepovedana in da bo vsaka zloraba kaznovana. naraščaja na 5 km dolgi progi, ki je bHa vsaj tri četrtine v strmem vzponu. Izmed devetih tekmovalcev je bil prvi Prašnikar Rudi v 22 minutah 35 sekundah, drugi Drnovšek Oto 22.37, tretji Prežel j Riko 22.47. — Maskarado pripravlja loški Sokol za to nedeljo. — Veliku zalojto koruze bo občina spravila v razna primerja skladišča tako med drugim v Zadnržjii ANA napolnili bodo pa tun. Krko in VeL sabrvm. Mnocrokrat mora i o str;.- e hoditi na sresko načel?tvo po edini u od-ni poti oreko Ljubljane Sedal s1 m-b-valci našega sreza, ki moralo z Do!en; £a preko Ljubljane v Litijo, močn,. uda -jeni. ker iim ie odvzeta edina ugodni jutranja zveza 7xt nadaljevanje V Ljubi i i- no dospejo nekai i>red 8.. r»a nimaio do 14. nobene zveze več do Litije. Pre i iim. je bil na razoo'acro sobr.i vlak k: \ Dal nekaj minut pred 8 in i« d o i ' v LUijo okrosr ooT 9 Nato so labk J d i poldneva vse opravili pri areskeui načel tvu in drugih Uradih, kar jih i-na Litijo, s — daj na moraio v Ljubljano že dan prej. tam prenočiti in Ide naslednje I utro ob pol 6. potovati iz Ljubljane do krala s o-iega sreskeea načelstva. Tako odročno meda ni odslej več nobeno drueo upravno aredUee v naši banovini. Mnoso str nk iz zgornjega Zasava oa prihaja V Liti i tuii na sodišče Sedanji jutranji vi ^: j 'm i * prezETcden ter morajo več ur čakati, dn wd odpro nisarne na sodišču, na davčni upravi, na financi ali d rim od. Železniška uprava gotovo ne misli, da bi i BVOJO redukcijo prizadela toliko nevšečnost Mri vi i kmečkemu prebivalstvu. Prav zato želim*, da bi se zooet vpos^avUa oba ukinjena viafca in Skcr oni pred 8. in pon d.In -ska rezerva. Uspela hospitaclia naših učitcl;ev. Za mesec februar ie organlztra.^0 litij k afco učiteljsko društvo JUU hoSOftacij ! V banovinski poklicni sve'ovalnir; v T j ubijani. Vsaki skupim šteje pa deaot udeležencev. Ho^pitacije so se začele v Bob to 8. t. m_ in bodo vsak 6 trtelC in ^»b">to. Pri prvi hoapitacijl s4;, pojasnila prsi vanje poklicne svetovalnice vodja dr Sm!d in prof. Brenk. Opisala sta ves način postopka za psihotehrJčno analizo in p f*-iskavo. preizlcušnje po testih, za tvriskusno ročne sposjbn sti itd., m U6I1 Ije in druce pedaro^e same aannnfve zadevo. Banovinska poklicna svetovalniea je v poslopju Šolske p liki in k-- na Aškerčev: O ci in trpi zaradi premo ihnih prost Nujno potrebno bi bilo dodeliti temu važnemu uradu več prosečra. baseriralte v MS1. Narodu44! Zahvala Ob težki izgubi nepozabnega aoproga očeta in t^ta, gospoda izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo vsem. ki so z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje ter ga spremili na zadnji poti, posebno pa se goep. dr. Erandstetterju za njegovo skrbno in izredno požrtvovalno nego ter lajšanje bolečin v njegovi bolezni. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 14. L m_. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja, Ljubljana, dne 12. februarja 1941. Žal a joče rodbine: PUATNER, KOS, JAKLIČ E. Fieicuiig 40 Črna mačka prinaša sreče Roman ■— Vi ste zagonetni, Pnyll, — je zamrmrala Nlca. — Hvala za poklon. — je odgovorila Phvllis in dvignila slušalko. Slišali so. kako je vprašala po Gaskellu, potem je pa nadaljevala: — Gospod Gaskell, iščemo moj prstan, ki sem ga izgubila včeraj na vrtu. Vem. da se pogosto iz-prehajate tam. Ali ga niste slučajno našli? To je prstan z velikim demantom in tremi manišinr rubini. Ali ga niste videli? Kolika Škoda! Zanašala sem se na to. — To je velik neotesanec, — je pripomnila, ko je odložila slušalko Pointer si ie lahko nrslil. kakšen je moral biti Gaskellov odeovor. — Kaj je torej? — ie vprašala Phvll Pointerja. Ali hočete obvestiti policiio. da se ie moi prs+an izgubil ali da je bil ukraden? Ne verjamem, da tr ga bil kdo ukradel Gaskell tp odi^ovorfl da z* ni naš^l Sfforda 5a je n?še! vrtnarski pomočnik in ga pridržal, ne da bi vedel, koliko je vreden. Končno se je pa lahko tudi zgodilo, da ga je našel pes in ga požrl. — In ste pripravljeni priseči, da ste bil; med četrt na devet, ko je odšel sir Henrv iz jedilnice, do četrt na deset na vrtu. kjer ste ta čas videli gospodično Gaskellovo in njenega očeta? — je vprašal Pointer. — Da, — je odgovorila Phvllis okleva;oč?. — Bilo bi mi sicer ljubše, da bi ne bila prirrorana govoriti o tem. kajti Gaskellovi nimajo s to zadevo nič skupnega. In nisem hotela, da bi padel sum na nje. — O tem ima pravico odločati samo polici'a. — je pripomnila gospa Stokesova in se plaho ozrla na svojega sina. Le ta se je izognil n "enemu pogledu in se zanimal na videz samo za rože, ki jih je držal v roki. —Ali ste morda tudi vi videli Gaskell a in n4e-govo hčer na vrtu? — je vprašal Pointer nenadoma Farranta. Fprrant ie odgovoril, da ne "Rva se ie SDommla ženske postave, ki jo je videla zvečer pod okni knjižnice in v kateri je pozneje po obleV spoznala gospo Evansovo Temu pa ni prepisovala posebne važnosti Bila ie niena s^+va ki io i*5 P' vllis videla, kako je vstopila v Hp-nrvjevo s^bo. — Videla sem io samo vstopati v kn;ižni'y> nisem na je videla ko je odšla. je P' iu"«viiiita Phvllis. — Vrnila sem se namreč potem takoj v svojo sobo. — Kakšen vtis je napravilo na vas srečanje sira Henrvja z gospodično Gaskellcvo? — je vprašal Pointer in se pozorno ozrl na Phvllis. — Zdelo se je, da se je Gaskellovi zelo mudilo, kakor da mora samo nekaj sporočiti ali izročiti. — Ali je še kdo izmed vas videl GaskePa? — je vprašal Pointer, ki je bil zvedel že od delavcev, zaposlenih na vrtu, da vodi poleg klavnega vhoda k hiši še steza, po kateri se lahko človek pribiiza hiši čez vrt neopaženo. Eva je šele sedaj omenila, da je videla tistega večera pod okni knjižnice gospo Evansovo, kateri se je potem pridružila njena sestra. Cas, ki ga je mogla sama približno določiti, se je ujemal z uro, ko je Phvllis po svojem pripovedovanju videla sestro gospe Evansove. Nihče izmed navzočih pa ni videl Gaskella niti v bližini hiše. niti na vrtu. — Ali vas smem vprašati, zakaj niste že prej ^ovedali. da ste videli obe sestri? — je vprašal Pointer. Eva je bila videti nekam zbegana in zamrmrala je, da se ji to ni zdelo važno, ko ie policija vedela, da sta obe dami prišli po večerji v Broadbends na obisk. — Pojavili sta se pa v Broadbendsu oficijelno, da se tako izrazim, šele uro pozneje, — je pripomnil Pointer. — Dobila sem vtis. da sta potem, ko sem iu opazila, odšli po stranski poti domov. — je dejala Eva v prizadevanju popraviti napako, storjeno s tem, da je doslej molčala o tem, kar je zanimalo policijo. Ni mi prišlo na misel, da bi bilo to važno. Mislila sem pa, da se jima mudi domov. Pointer je zahteval od Phvllis in Eve, da bosta podpisali svoje izpovedbe, ko bodo napisane. Potem je pa prišel komornik povedat, da je obed pripravljen. Pointer se je poslovil in odšel. Med potjo na policijski komisarijat je razmišljal o vsem. kar je bil zvedel. Zdelo se mu je. da bo kmalu raz-vozljana zagonetka glede izgubljene zrdnje oporoke umora sira Hcnrvja. ubite mačke in izgubljenega prstana Phvllis Baileveve. Zaenkrat so bile še same teorije in ugibanja. Toda Pointer je delal na to. da dobi čim prej dokaze. T >da nai^rej je moral govoriti s sodnikom in konvrariem Nut-tallom. ki sta bila najbrž ves dan zaposlona na kolodvoru. Na komisarijatu so mu povedali, da ga io kMcal neki Walters, ki bi bil rad čim prei govoril z njim. Walters je bil borzni senzal, ki mu je bilo naročeno izslediti izgubHene delnice odnosno ugotoviti, da-li niso bile prodane na borzi. xm. Poglavje o Farrantu Dobro uro pozneje se segel Pointer v roko mladeniču, ki se mu je že na obrazu poznalo, da ie prebrisan in zelo dobre volje. Walters ie bil že od prej dolžan hvaležnost inšpektorju Pointerju za neko važno uslugo in bil ie zelo srečen, da se bo moral zdaj vsaj deloma oddolžiti. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani