Leto LXXm., št. 127 Lfabljaita, četrtek 6. |imi)a 1940 Cena Din l*— Zahaja vsak dan popoldne hm—aM nedelj« m a Din % do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vat 4 Đln X D*n ±-—• Popast po dogovora. Immshil davek posebej. — v Narod« LJTJBL JAK A* K. ft Podninlc«: MAKTBOR, Grajsil telefon It. 36 — CKLJK, eel^ko podružnica sDcsđssi Bucsitova vL X SLOVKKJ OBADOC. BkmMSkov tn i. T — MESTO, Ljubljanska cesta, ulica 1, telefon št. 65; JESENICE: Ob kolodvoru 101. v LJubljani AL 10.351* Ha zapadu zopet grme topouj fSemci so očera] pričeli nouo ofenzluo Borba se razvija ob vse] Weygandovi črti cd kanalske obale ob reki Sommi in Aisni do Maginotove črte na vzhodu — Zavezniki nudijo čvrst odpor, Nemci pa neprestano napadajo Kakor je kancelar Hitler zapoved al v svojem včerajšnjem povelju oboroženi sili Nemčije, se je včeraj v zgodnjih jutrnjih urah pričela nova nemška ofenziva v se\erni Franciji. Vrhovno poveljstvo je vrglo v boj vse razpoložljive sile in pričelo z napadom cd Rokavskega preliva pa vse do Magi-nntovc črte. Še vedno pa odhajajo na bojišče nove divizije, po večini najmlajši letniki, ki so bili še le pred par meseci rekrutirani. Borbe so vzplamtele na vsej tako zvani \Veygandovi fronti ob reki Sommi in Aisni. Nemci posebno pritiskajo na posameznih šibkejših točkah, koder skušajo izsiliti prodor. Očitno je, da je ta ofenziva naperjena proti Parizu, obenem pa ima za cilj okupacijo vse zapadne francoske obale, da bi se na ta način presekala vsaka pomorska zveza med Anglijo in Francijo. Na obeh straneh se bore zelo žilavo in o razvoju bojev še niso znane podrobnosti. Napad za napadom Srdite borbe na glavnih točkah - Močna zaščita proti tankom — Nemci neprestano napadajo Pariz. 6. junija, e. (Havas) Nemška ofenziva na Sommi se je pričela včerai zju-trai ob štirih. Do DODoldne so Nemci napadali neprestano. Napad ie sledil napadu, toda vsi napadi niso Dotekali na vseh predelih dolze fronte, temveč v slavnem v treh smereh, in sicer proti Amiensu. proti Peronnu in v smeri Droti mali reki Ej-ec med rekama Aisne in Oise. Bilo je tudi neka i napadov na drugih točkah fronte, toda ti niso bili tako močni in sistematični, kakor na prei omenjenih predelih. Pri vseh napadih ie sovražnik uporabil močne oddelke artilerije. letalstva ker nemška vojska še ne uporablja tankov, na zaradi tega. ker je francoska vojska Dostavila na tei fronti izredno močne obrambne ovire proti tankom. Obrambne ovire so tako zgrajene, da je skorai onemogočen množest ven i napad s tanki. Pariz, 6. junija, e. (Retrter) Nemški napadi v novi ofenzivi še vedno trajajo. Do s noč i so se ponavljali z veliko srditostjo. Francoske čete so čvrsto držale svoie glavne položaje. Nekatere točke manjše strateške važnosti so francoske čete prepoistile sovražniku. Novi napadi nemške vojske so naperjeni zlasti proti levemu krilu fran- in pehote. Ti napadi Da niso mogli uspeti, \ coske armade ob Sommi. Nemški cilj je Pariz Nova nemška ofenziva je usmerjena predvsem na francosko prestolnico London, 6. junija, s. (Reuter) Dosedanja poročila o poteku velike nove nemške ofenzive ob Sommi pravijo, da se ie Francozom doslej v glavnem oosrečilo nemški napad zadržati. Res so na nekaterih točkah Nemci nekoliko napredovali, toda iranecskci obiambna cona ob Sommi se razteza v Drecejšnio globino in je zato vsako sporadično napredovanje nevarno za Nemce same. Kolikor ie doslei znano, so nemški oklopni oddelki nekoliko dalje prodrli na enem ali dveh mestih. Nemška ofenziva gre. kakor je mogoče doslej presoditi, v glavnem v treh smereh. Predvsem skušaio Nemci prodreti ob izlivu Somme proti zapadnim francoskim lukam ob Kanalu. Ta akcija ima namen, da bi popolnoma presekala zvezo med Anglijo in FrancUo. Nemce pa tu ovira močvirnat teren ter gozdovi; zato ni verjetno, da bi napad v tej smeri uspel. Drugi sunek gre nekako od Amien*a 'n Peron-nea proti jugu v smeri na Pariz. Oba ta predora imata tudi namen, da Pariz po mežnosti s severa obkolita. Končno ie tre- tja, glavna točka napada ozemlje med La Fereom in Laonom. Tu se razvija ofenziva ob cesti Laon Soissons, zopet v smeri proti Parizu. « H m. Medtem ko so v jutranjih napadih stopili v akcijo včeraj predvsem oddelki nemške pehote, so pozneje zopet posegli v akcijo nemški tanki in ofenziva se razvija sedaj po že znanem nemškem vzoru sodelovanja b ombnikov-strmoglavcev in tankov. Zavezniki pa so v bojih v Flandriji dobili že dokaj izkušenj glede tega načina bojevanja in je zato upravičeno mogoče pričakovati, da bo vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Weygand našel uspešno proti sredstvo proti nemški taktiki. Zavezniško letalstvo ie takoj po pričetku ofenzive pričelo z obsežnimi bombnimi napadi na nemške postojanke za fronto, da prepreči Nemcem dovoz vojnega materiala. Francoski bombniki so zmetali samo pri Peronneu na nemške postojanke včerai 15 ton bomb. Napadene so bile tudi nemške motorizirane kolone, ceste in železnice. Povzročenih je bilo mnogo poža- rov. V letalskih bitkah ie bilo sestreljenih mnogo nemških letal. London. 6. jun. (C. Z.) Dejstvo, da se včeraj ob začetku ofenzive niso pojavili v napadu nemški tanki v večjem številu, tolmačijo zavezniški vojaški krogi tako. da bo trajalo nekaj časa. preden bodo mogli Nemci na svojih novih položajih za fron- to v Franciji postaviti petrolejska skladišča za svoje velike mehanizirane oddelke. Obenem pa kaže dejstvo, da so Nemci kljub temu takoi začeli z ofenzivo in po- i slali v napad predvsem pehoto, da že'i Nemčija za vsako ceno pospešiti dogodke na bojišču. čakuje napada nemške pehote, ki prodira za oklopnimi oddelki. Oni nemški oklopni oddelki pa, ki so prodrli v francoske obrambne postojanke, so v zelo nevarnem položaju, ker se raztezajo francoske obrambne naprave v veliko globino Položaj nikakor ni tak. kakor je bil v bitki ob Meusi. Tam je Nemcem uspelo iznenaditi francosko vojsko in prodreti, preden je bila organizirala obramba. Ob Sommi pa so Francoz, povsod zgradili past; proti tankom in postavili zelo številne 75 mm topove proti tankom, ki bodo lahko nemškim oklopnim edinicam nudili uspešen odpor. Končno ie treba še omeniti, da Nemci sedaj na fronti nimaio ra razpolago pri svojem prodiranju zalo? bencina, kakor se ie to zeodilo pri njihovem prodoru proti kanalskim lukam. Tam so namreč tanki ob cestah naleteli na številno francoske zaloge bencina. Po mnenju francoskih vojaških krogov se razvija položaj os prvem dnevu ofenzive v prid zaveznikom. Nemci hočeio očividno hitro dob:>: vojno. Francija pa je pripravljena vsak napad zdržati. Nemško poročilo (Nemci javljajo pričetek ofenzive in prve uspehe Berlin, 6. junija, br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo snoči ob 21. naslednje posebno poročilo. Naše armije so davi na široki fronti prešle v napad na vojsko Francije. Prehod preko reke Somme kakor tudi preko kanala Oise - Aisne je bil izsiljen in so bile na več krajih zavzete postojanke Weygan-dove črte, ki je bila zgrajena v poslednjih dneh. Berlin, 6. juniia A A. (DNB) Nemški listi objavljajo na vidnem mestu včerajšnje poročilo vrhovnega poveljstva o prvih rezultatih m uspehih ofenzive, ki so jo včeraj zjutraj začele nemške čete. Listi objavljajo to sporočilo pod debelim na- slovom: »Prehod čez Sommo izvojevan«. »Weygandova linija na več mestih prebita«, in podobno. »Deutsche Allgcmeine Zeitung« pravi, da je postala ta VVevgandova linija od dneva, ko je moral Gamelin zaradi nemške obkelitve treh francoskih elitnih armad v Flandriji ter angleškega e-kspedi-cijskega zbora odstopit:, veliko upanje sovražnika. List pravi, da je sovražnik govoril o tej črti kot o glavnem bojišču odpora, ki ga je ustvarilo strategično znanje generala Weyganda za obrambo Pariza. Toda nemška vojska, pravi list, je že po prvih napadih odvzela tei liniji nično avre- olo. Položaj po prvem dnevu Francosko situacijsko poročilo — Zavezniške čete zavzemajo dobro utrjene položaje Ureditev dela v Angliji London, 6. junija, s. (Reuter). Angleško ministrstvo dela je izdalo nove ukrene za kontrolo delovnih sil v Angliji. Pre<:/Snm je določeno, da ne smejo delodajalci v premogovni industriji in obrti ter poljedelskih, obratih premestiti delavcev v drusre industrijske in obrtne panoge. Nadalje so prepovedane vse stavke. Ministrstvo doio-Ča tudi posebna razsodišča, ki naj urejajo vprašanje mezd. Tako zveza delodajalcev, kakor tudi Strokovne zveze so sporazumno sklenile, da mezdni spori ne smejo ovirati vojne produkcije. Ker delajo selaj v Angliji mnogi obrati po sedem dni na teden, bodo sprejela podjetja nove delovne moči, tako da bo vsak delavec en dan rta teden lahko počival. Aretacije na Irskem London, 6. jun. s. (Havas) Oblasti v Severni Irski so zadnie dni aretirale odnosno internirale 390 sumljivih oseb. Pariz, 6. jun. s. (Havas) Nemška ofenziva, ki se je pričela včeraj zjutraj ob Sommi, ni enako močna na vsej fronti. Po dosedanjem poteku bojev bi bilo sploh mogoče reči, da doslej še ni bilo na celi liniji strnjenega napada, temveč so Nemci napadli na več pceameznih točkah, toda tam z izredno silovitostjo. Najhujši so bili napadi pri Amiensu, Peronneu in ob reki Ailette ter ob kanalu Oise-Aisne. Povsod sodeluje v napadih kombinacija tankov, topništva in letalstva Francosko vrhovno poveljstvo pa ie dobro porabilo 15 dni odloga, ki mu ga je omogočila junaška obramba zavezniške vojske v Flandriji ter je organiziralo močne obrambne postojanke ob Sommi in Aisni. Francoska pehota se ie postrojila za rekami, gozdovi in niočvirji v dobre obrambne postojanke, na katerih pričakuje napada sovražne pehote. Med temi naravnimi postojankami, ki jih zavzema francoska prehota,, pa so gotovi prehodi, ki pa so dalje v zaledju blokirani proti možnosti nemškega predora. Kolikor ie mogoče izvedeti po dosedanjih podatkih, je francoska pehota morda razen enega ali dveh mest povsod doslej zadržala nemške napade. Pač pa so skozi posamezne prehode prodrli nemški tanku kar oa ie zavezniško vrhovno poveljstvo predvidelo. Za temi prodori se ie francoska pehota razvrstila na nove položaje. Položaj je torej sedaj naslednji: francoska pehota drži svoje postojanke in pri- Izmenjava beguncev med Nemčijo in Rusijo Varšava, 6. junija. AA. (DNB) Med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo ie bil m nulo leto sklenjen sporazum o izmenjavi beguncev. »Varschawer Zeitung« izve, da bo na osnovi tega sporazuma izvršena izmenjava 60.000 ljudi. Nemški bombniki nad Anglijo in Francijo Napadi na vzhodno angleško podeželje in na francoske luke London, 6. jun s. (Reuter) Ponoči so izvedli nemški bombniki vrsto bombnih napadov na angleško podeželje v grofijah Yorkshire, IJncolnshire in Norfolk, kakor tudi ob ustju Temze. Vrženih je bilo večje število zazidalnih bomb. na dveh mestih pa tudi eksplozivne bombe težjega kalibra. Verjetno ie, da so veljali nemški napadi angleškim vojaškim letališčem. Povzročena škoda ni velika. Edino v Lin-colnshireu je bomba povzročila požar v neki hiši. Skupno je bilo pri nemških napadih ranjenih # oseb, toda vse samo lažje. Povsod je stopila v akcijo angleška protiletalska obramba. Pariz, 6. jun. s. (Reuter) Nemški bombniki so izvedli včeraj vrsto napadov na srednjo Francijo. Povzročena škoda ni ve-hka. Podrobnosti o napadih niso bile objavljene. Znano je samo. da je bilo sestreljeno eno nemško letalo. Pariz, 6. junija, br. (Havas) V pretekli noči so Nemci ponovno bombardirali luko Le Ha vre. Bombe so padle po večini v vodo. vendar pa so bale poškodovane tudi luške naprave. Le Ha vre je sedaj najvažnejša luka Francije. Po padcu Dunker-quea je to največja luka. ki omogoča izkrca van je čet. a posebne važnosU ie zaradi dovoza premoga iz Anglije. Pariz, 6. jun. s. (Reuter) Davi ob zori so nemška letala izvedla zopet več bombnih napadov na Francijo. Podrobnosti Še niso znane. London, 6. jun. s. (Havas) Letalski alarm ob vzhodni angleški obali ,e trajal preteklo noč 45 minut. Rouen, 6. junija. AA. (Havas). Včeraj popoldne je bil v rouenski pokrajini dan trikratni znak za alarm. Prvič je letelo nad Rouen orni 20 nemških letal, nato pa sta se pojavili še dve manjši skupini letal. Protiletalsko topništvo je stopilo takoj v akcijo. S pomočjo lovskih letal je bilo zbitih 6 nemških letal. Pariz, 6. junija. AA. (Havas). Uradno sporočajo, da je o priliki bombardiranja jugovzhodne Francije po nemških letalih bilo 1. junija t. 1. ubitih 10, 2. junija pa 15 oseb. Ranjenih je bilo skupno TO ljudi. Tudi na Nemčijo bombe Zavezniška letala so v Nemčiji ponovno bombardirala skladišča in važne industr. naprave 6. junija, br. (Reuter) Angleška letala so v pretekli noči zopet bombardirala važna nemška industrijska središča in vojaške objekte, zlasti v zapadni Nemčiji in v Porurju. Zažgali so mnogo petrolejskih in bencinskih rezervoarjev. S tega poleta, ki je bil zelo uspešen, se samo eno angleško letalo ni vrnilo. Francoska letala so istočasno bombardirala razne vojaške naprave in tovarne v Mannhedmu. Znana tvornica »Badnische Anilinfabrik« je v plamenih. London, 6. jun s (Reuter) Letalsko mi- , nistrstvo javlja, da so izvedla angleška letala v noči od torka na sredo vrsto bomb -nJh napadov na vojaške objekte v zapadni j Nemčiji vse od holandske meje pa do 1 Frankfurta. Mnoga petrolejska skladišča, zlasti v Porurju. so bila bombardirana.. Petrolejska skladišča pri Frankfurtu so bila zaporedoma bombardirana eno in pol ure. Vrženih je bilo 400 bomb. Povzročeni so bili veliki požari, ki jih je b3o videti več kilometrov daleč. Tud med Dusseldor-fom in Kolnom ie bilo zažgano petrolej-sko skladišče. Pri Kolnu in v Porurju so bila bombardirana važna železniška križišča. V Homburgu pri Frankfurtu i a težka eksplozivna bomba razdejala železniško progo. Berlin, 6. junija. AA. (DNB). Z nemške strani se ponovno naglasa, da bodo Nem- N a dalje v trnje na 2* strani * d gtede na bceocBjno metanje bomb sovražnih aatMlosM na nemško ozemlje ter napadanje življenja mirnih nemških državljanov vrnili, ko pride Čas za to, zob za zob. Sovražna letala lete pod zaščito noči v veliki visini nad Nizozemsko, Belgijo in Nemčijo ter mečejo bombe. Z njihove strani se izjavlja, da bombardirajo važne vojne objekte, medtem ko večino svojih bomb mečejo brezciljno na polja in mesta, Ki se nahajajo daleč od vojnih naprav. Rezultat teh napadov, od katerih ni mogoče pričakovati pomembnejšega vojaškega uspeha, je tako rekoč sistematično uničevanje privatne lastnine. Žrtve so samo med civilnim prebivalstvom. Nemčija bo, kar ae tiče tega primera ter drugih napadov na civilno prebivalstvo, vrnila, ko pride čas za to, zob za zob. Nemške letalske sile bodo odgovorile tedaj na vse postopke zavezniškega letalstva, tako med Vtfasbingtonom in Rimom Skrajni napori prežidenta Roosevelta, da bi preprečil razširjenje vojne — Telefonski razgovori z Mussolinijem — Stiki z evropskimi prestolnicami — Svarila ameriškega tiska WASHINGTON, 6. jun. br. (As. Pr.). V dobro obveščenih krogih Bele hiše potrjujejo, da se vodi med prezidentom Rooseveltom in predsednikom italijanske vlade živahna izmenjava misli ter da sta zadnje tri dni skoraj v neprestanih stikih. Roosevelt je imel včeraj tudi več telefonskih razgovorov z Mussolinijem. Prezident Roosevelt, naglašajo v teh krogih, si slej ko prej prizadeva, da bi preprečil razširjenje vojne in odvrnil Italijo od njene namere, da stopi v vojno na strani Nemčije. V zunanjem ministrstvu odklanjajo glede podrobnosti te akcije sicer vsako informacijo, vendar pa se je izvedelo, da je Roosevelt stavil Mussoliniju konkretne predloge. Zagotovil mu je tudi, da se bo zavzel za upravičene zahteve Italije, če ostane nevtralna in na miren način uredi svoje spore z Anglijo in Francijo. Da so se pogajanja o tem v resnici že pričela, potrjuje tudi dejstvo, da je Roosevelt v stalni zvezi tudi z drugimi evropskimi prestolnicami, zlasti s Parizom in Londonom. Ameriški tisk pripisuje tej akciji prezidenta Roosevelta največji pomen in poudarja, da je to zadnji poskus, da se omeji vojna na Anglijo, Francijo in Nemčijo. Ce to ne bo uspelo, potem bodo, tako naglašajo vodilni ameriški listi, tudi Zedinjene države prisiljene, da revidirajo svojo politiko in se odkrito postavijo na stran zaveznikov. To je Roosevelt sporočil tudi Mussoliniju s pristavkom, da bodo Zedinjene države v tem primeru zastavile ne samo vse svoje vojaške, marveč tudi vse svoje gospodarske sile, da pripomorejo do zmage zapadne demokracije. LONDON, 6. jim. (C. Z), s Evening Standard« prinaša poročilo svojega dopisnika iz VVashingtona, ki pravi, da je po avtentičnih podatkih, ki jih je bilo včeraj mogoče dobiti v Beli hiši, predsednik Roosevelt še vedno v stikih z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in da bi to dejstvo utegnilo pojasniti, zakaj se Italija očividno še vedno ni dokončno odločila, da bi vstopila v vojno. Vse radijske zveze v Ameriki rezervirane za državne razgovore NEW YORK, 6. jun. s. (Reuter). Ameriške oblasti so prepovedale vsako ra-dio-telegrafsko in radio-telefonsko zvezo med Zedinjenimi državami in inozemstvom za zasebnike. Ta ukrep je bil izdan očividno zaradi tega, ker so vse radijske zveze rezervirane za državne razgovore v zvezi z akcijo prezidenta Roosevelta. Stališče Turčije Ankara, 6. junija, br. (Havas) Čeravno je biio s turške strani že Dooavno naglašeno, da bo Turčija'zvesto izpolnila vse obveznosti. kA jih je orevzela do sklenjenih pogodbah, je bilo danes izd.no uradno pojasnilo, ki naglasa, da ne srne nihče pričakovati, da bo Turčija int-- rvenirala na strard Francije in Anglije, če bi Ji.: i j a vstopila v vojno in *»e omejila na operacije na francoski nieii. Le v primeru, če bi se vojna raširila na Sredozemsko morje in bi bili s tem ogroženi turški interesi, bo tudi iurčija nastopila z vso svojo oboroženo silo v obrambo teh interesov. V ankarskih diplomatskih krogih tolmačijo ta komunike kot rezultat ameriške intervencije proti razširjenju vojne. S to izjavo je hotela turška vlada Podpreti prizadevanja Roosevelta. Poudarek, da bi Turci i a ta ko i intervenirala, če bi se vojna razširila na Sredozemsko morje, pa dovolj jasno kaže. da ie Turčija odločena izpolniti svoje obveznosti napram Angliji in Franciji v duhu sklenjene pogodbe. Madžarske informacije Budimpešta. 6. junija. (MTI) Dejstvo, da italijanska vlada na svoji zadnji seji še ni sprejela usodnega sklepa glede vstopa Italije v vojno na strani Nemčije, \^znemirjenja. ki je zavladalo v madžarski javnosti, ni pomirilo. Slei ko prei so prepričani, da je odločitev Italije pričakovati v najkrajšem času. Tega mnenja ie tudi ves madžarski tisk. ki naglasa, da je odločitev v rokah Mus^olinija in da ie samo od njega odvisno, ali in kdai se bo znašla Italija v vojnem vrtincu. V madžarskih dobro obveščenih krogih pa so prepričani, da ie to v največji meri odvisno od razvoja dogodkov na zapadnem bojišču, zlasti pa od razvoja nove nemške ofenzive. Kljub splošni negotovosti pa v madžarski prestolnici slej ko prei upajo, da tudi z vstopom Italije v vojno mir v Podunavju in na Balkanu ne bo ogrožen. Os Rim-Rerlin Rim, 6. junija. AA. Štefani. Diplomati-čni urednik agencije Štefani piše glede na današnji položaj v Evropi, da sta morali Francija in Anglija prvih devet mesecev vojne mobilizirati 50 divizij na Alpah ter ob Sredozemskem morju, kar je onemogočilo njihovo uporabo na bojišču. Na diplomatskem polju je Italija s svojim stališčem preprečila, da bi se vojna razširila na balkanske države. Nemčija se na ta način lahko še naprej preskrbuje z živežem in surovinami. Uradni nemški krogi pošteno priznajo, da je ta vojna diplomatska in gospodarska pomoč, ki jo je Italija nudila Nemčiji v teh 9 mesecih, bila popolnoma spontana. Os Berlin-Rim ostane 5e nadalje solidna osnova italijansk-nem-ške politike, ki bo imela odločilen vpliv na usodo nove Evrope. Zavezniška blokada ni mogla niti najmanj vplivati na italijansko stališče, kar je v ostalem tudi v soglasju z interesi Italije, ki se lahko definirajo takole: Izvedba narodnega edin-etva in neodvisnosti na morju. Sporna vprašanja na Sredozemskem morju in v Afriki, ki jih zavezniki niso hoteli rešiti na miroljuben način navzlic italijanskim stremljenjem, morajo biti enkrat za vselej razčiščena Italijanski narod dobro ve, da se danes bori za svojo svobodo, ker so demokratske in plutokratske velesile ogrozile suvereniteto Italije z nepravičnimi sankcijami. Te krivice, storjene italijanskemu narodu, se morajo popraviti. Zavezniške priprave na Bližnjem vzhodu London, 6. iun. (C. Z.) Iz Ankare poročajo, da ie tia dospel vrhovni poveljnik francoske vojske na Bližnjem vzhodu ge- neral Mittelhauser. Posetil ie predsednika turške republike ter je imel razgovore s šefom turškega generalnega štaba Cakma-kom. BeJruth, 6. junija. AA. Reuter j ev dopisnik poroča, da so francoske ekspedicijske sile popolnoma opremljene in solidno utrjene v Siriji in Libanonu ter da sta ti dve deželi popolnoma pripravljeni za vsako morebitnost. Najnovejši razvoj v Italiji se spremlja tukaj z največjim zanimanjem, toda s popolnim mirom. Povsod vlada zaupanje v učinkovitost obrambnih ukrepov, ki jih je organiziral general Wey-gand, dokler je bil še vrhovni poveljnik oboroženih sil na Daljnem vzhodu. Francozi ne prepuščajo ničesar slučaju. Ladje, ki žele pluti v sirijska pristanišča, morajo čakati na spremstvo. Včerai so bila objavljena navodila v francoščini in arabščini, kako se mora prebivalstvo zadržati v r>ri- meru zračnega napada. Ta navodila so bila objavljena z lepaki. Podvzet; so bili novi ukrepi za zaščito petrolejske cevi (pipe-line) pri Mosulu. Angleška voina misija ie dodeljena glavnemu štabu generala Mit-telhauserja v Siriji. S tem ie zagotovljena zveza med francoskimi in angleškimi oboroženimi silami. Italija se je zabarikadirala z minami Uradno Italijansko opozorilo vsem tujim ladjam Ob vseh obalah IZ milj širok nevarni pas RIM, 6. jun. s. (Reuter). Italijanska vlada je objavila, da je ob vsej italijanski obali kakor tudi ob Albaniji in italijanskih kolonijah 12 milj širok pas, nevaren za plovbo- Čeprav v objavi ni izrecno povedano, je mogoče sklepati, da so bile v tem pasu položene mine. Italijanske oblasti so posvarile vse ladje, naj se pred vstopom v ta pas javijo brezžično luškim oblastem, da jim pošljejo pilote, ki jih privedejo v luke. Če ladje tega ne store, nosijo same odgovornost za svoio varnost. Rim, 6. junija. AA. (DNB) Uradno se sporoča, da se proglašajo vode ob obalah Italije, Albanije in italijanskih kolonijah ter posestev v širini 12 milj za nevarne cone. V tem sporočilu se pozivajo ladje, naj so predno plovejo v luke ob teh obalah, javijo pravočasno italijanskim konzulatom in vojnim oblastvorn. Ta ukrep stopi takoj v vdljavo Drugo uradno sporočilo, ki je bilo istočasno izdano, pravi, da se začenši od danes signali s sirenami lahko uporabljajo samo v primeru nevarnosti zračnih napadov. Zaradi tega se morajo ustaviti vsi ostali signali s sirenami. Prvo sporočilo, ki govori o nevarnostni coni 12 milj pravi med drugim dobesedno: Ladje, ki želijo pluti v luke ob teh obalah, morajo imeti posebna dovoljenja. Navodila bodo dobile od italijanskih konzuilarnih in vojaških oblastev. Ladje, ki že ploveio v smeri proti tem lukam, morajo pravočasno obvestiti luške oblasti o dnevu in uri, kdaj bodo prispele na mejo nevarnostne cone. Označiti morajo točno zemljepisni položaj ladje. V luko bodo plule pod poveljstvom posebnega piilota. Ladje, ki se ne bi držale teh predpisov so same odgovorne za posledice. Preosnova francoske vlade Reynaud je prevzel tudi zunanje ministrstvo — Daladier ni ved v vladi — Novo ministrstvo za begunce PARIZ, 6. junija, br. (Havas). Kmalu po polnoči je agencija Havas objavila poročilo, da je frrncoska vlada v ostavki ter da se ministrski predsednik Revnaud mudi v Elizejski palači pri predsedniku republike Lebrunu. Poročilo je navajalo, da bo prezident republike verjetno zopet Revnauda poveril mandat za sestavo nove vlade. Deset minut pozneje pa je bila ta vest o ostavki vlade preklicana. V političnih krogih smatrajo, da je ostavka vlade verjetna, da pa bo objavljena še le tedaj, ko bo že sestavljena in imenovana nova vlada, da bi se na ta način izognili vsakemu nepotrebnemu vznemirjenju javnosti. Na drugi strani pa tolmačijo preklic ostavke tudi s tem, da morda prezident republike ostavke, ki jo je predložil Revnaud, ni sprejel. PARIZ, 6. jun. (Reuter). Davi je bilo objavljeno iz kabineta predsedništva vlade, da je bila izvedena rekonstrukcija vlade Ministrski predsednik Revnaud je prevzel sedaj poleg vojnega ministrstva še tudi zunanje ministrstvo. Finančno ministrstvo prevzame Bou-tier, ministrstvo za informacije Prou-vost, dosedanji informacijski minister Frossard pa prevzame ministrstvo za javna dela. Prosvetni minister je postal Delbos. Poleg tega je osnovano novo ministrstvo »za francosko rodbina«, ki bo skrbelo predvsem za vojne begunce. To ministrstvo je prevzel George Pernot, ki je obenem minister za narodno zdravje. Razstava o letalski zaščiti v Ljubljani Odprta bo na velesejmu od sobote dalje Ameriško orožje za zaveznike Amerika bo odstopila zaveznikom 600.000 pušk in 2.500 topov Neu> York, 6. junija s. (Reuter) »NTewyork Times« poročajo iz Washingtona, da bo vlada Zedinjenih držav stavila v kratkem Angliji in Franciji na razpolago večje število pušk, topov in municije, vendar samo tak vojni material, ki je bil v rabi že v svetovni vojni. New York, 6. junija. AA. (Reuter). Po poročilih lz verodostojnega vira f#°d© Zedinjene državo poslale Angliji najmanj 600.000 pušk in 2500 poljskih topov, tako da bodo krite izgube, Id so jih imeli zave- zniki v Flandriji. Tukaj Izjavljajo, da «i-cer ta material ni najmodernejši, ua je pa zelo uporabljiv. Smatra se, da se ho začel takoj prevoz tega orožja v Evropo. >New York Times« naglasa, da bodo navzlic temu, da je kongres vrnil predlog senatorja Peterja, naj Eedinjene države preskrbujejo zaveznike z modernim vojnim materialom, našli pot in način, da bi se omogočila preskrba zaveznikov z letali, ki jih uporablja sedaj ameriška vojska ter z gotovim številom rušilcev. Odgoditev odkritja kraljevega spomenika v Ljubljani Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralj u Aleksandru L ZediniteUu v Ljubljani je nameraval slavnostno odkriti spomenik blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru L ZediniteUu na Vidov dan L 1940. Vsied stavke gradbenih delavcev In drugih okoliščin je odbor odložil svečano odkritje na nedoločen čas. Iz Litije Zborovanje »reškega učiteljskega društva v Litiji, ki je bilo napovedano za soboto v Ljubljani je odgođeno za nedoločen čas. 1 S filmt>&eqa pdatna 1 Kino Matica: čajokvski. Precej po svoje je nemški režiser prikazal nekaj prizorov iz življenja velikega komponista Cajkov-skega. Režija je 6e dokaj dobra v posameznih prizorih dovršeno režijsko oblikovanje filma kot celote pa se tudi v tem nemškem filmu ni posrečilo. Režiser si je moral pomagati s tekstom, ki nadomešča prehode v dejanju in tudi s filmskimi montažami. Kljub statičnosti v igri se dobro uveljavijo Žarah Leandcrjeva in Stiivve, pa tudi ostali so kra dobri. Ooboževalci šarmantne Leanderjeve in glasbe Cajkov-skega si bodo film ogledali. Mestni zaščitni urad v Ljubljani je, kakor smo že poročali, izdal brošuro »Letalski napad... Varujmo se!«. Brošuro je sestavil banovinski instruktor za obrambo pred letalskimi napadi inž. Franc Dolenc ter je pisana tako poljudno da je more vsakdo razumeti in se poučiti o vsem, kar mora vedeti o varstvu pred letalskimi napadi. Poleg tega je mestni zaščitni urad pripravil tudi veliko razstavo zaščite pred letalskimi napadi, ki bo otvorjena v soboto, 8. t. m. ob 11. na velesejmu v paviljonu »N«. Vstop na razstavo bo brezplačen. V lastnem interesu naj si jo vsakdo natanko ogleda, da bo vse prebivalstvo poučeno o vseh, danes na žalost skrajno aktuailnih vprašanjih varstva pred letalskimi napadi. Razstava ima namen občinstvu prikazati, kako naj se pred posledicami letalskih napadov obvaruje z najmanjšimi stroški čim najbolj učinkovito Pred paviljonom »X« bo razstavljeno zaklonišče z vso opre-mo, kakršno si brez posebnih izdatkov lah- ko uredi vsaka hiša. V paviljonu bo popolnoma opremljena zdravstvena postaja za prvo pomoč ranjencem, poleg nje pa modeli, ki žive prikazujejo učinke strupenih plinov na človeškem telesu. Prikaz obrambe pred strupenimi plini je izpopolnila tvrdka Bata z vsemi mogoč »mi pripravami, zlasti z maskam in zaščitnim« obvezami. Razstava bo seveoa poučevala tudi o na-znanjanju letalskih napadov s sitenami, zastavami in drugimi znamenj' gaSlo-venske narodne«, ki so nam jih Slavčki ne-utrudljivo zažvrgoleli še in še ... ! Spretno organizirana razstava je pričala o velikem umetniškem, propagandnem in socialnem dolu Slavčka, kar jasno kažejo številne glavne recenzije, grafikoni in slike iz vseh turnej, gostovanj in zlotovanj. Na vpogled so bile tudi vse originalne kompozicije, ki so jih Trb. slavčku v toku let posvetili najuglednejši jugosl. glasbeniki. Mnogo jih še ni bilo odpetih ter čakajo na svoj glasbeni krst. Glasbenih trofej ie seveda cela vrsta, fotografija »oralcev ledine« šuligoj. Kumar. Supančič. lepo posvetilo mrtvim Slavčkom. tam v kotu bronasti Adamičev lik in rudar iz Pomik-1 vse veže pesem rudarskih Slavčkov. ki so s svojim delom in uspehi postali gibalo slovanske kulturne javnosti. Trb. slavček je sprejel ob priliki slavja celo vrsto čestitk, med drugimi od generalnega ravnatelja TPD, kateremu je g. Alič izrekel najtoplejšo zahvalo za vso podporo TPD. ljubljanske in celjske Glasben* matice, glasbenega društva Ljutomer in preds. Hubadove župe g. dr. šviglja. Društvo »Trboveljski slavček« je o priliki jubilejnega koncerta poslalo udan^-*^e brzojavke kraljevskemu domu in kralj, namestniku Stankoviču. Uprava »Slavčkov« je ob jubileju izdala lično brošuro z uvodno sliko kr. namestnika Stankoviča, največjega podpornika in dobrotnika pevskega zbora in statističnimi podatki o društvenem delu. ki kažejo s svojimi številkami ogromen umetniški in propagandni razmah! Trboveljskim slavčkom z iskrenimi Čestitkami želimo zlasti v današnjih časih podvojenih pevskih sil in vse lenših usr^-hov za kulturni ugled jugoslovenskega naroda, ki naj tudi v pesmi utrdi in spozna svojo vrednost in samobitnost. Postani In ostani član [Vođnlhove družbe! Slava 16. art. polka Ljubljana, 6. junija že nekaj dni je okrašeni glavni vhod v vojašnico kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Tyrševi cesti, kjer domuje naš 16. artilerijski polk, oznanjal, da se pripravlja lepa svečanost polkovne krstne slave kot spomin na dan, ko so baterije tega polka prvič prispele na Gosposvetsko polje po koroški ofenzivi 1. 1919. Včeraj ob 10. dopoldne so se zbrali na dvorišču pred razvrščenimi četami mnogo številni častni gostje, predstavniki oblasti in zastopniki najrazličnejših narodnih društev, organizacij ter korporacij, da prisostvujejo slavi. Cerkveno opravilo in blagoslov so opravili pred četami duhovniki vseh treh veroizpovedi. Pred zbrane Čete je nato stopil domačin, vršilec dolžnosti polkovnika komandanta g. major Aleksander N. Jezdi-mirovič, ki je v izbranih besedah očrtal častni pomen polkovnega slavja, ki ga diči spomin na Gosposvetsko polje, zibelko našega naroda, kjer so v davnini slovenski knezi prisegali svojemu narodu. Kakor je Kosovo polje odločilen pomnik za srbski del našega naroda, je Gosposvetsko polje važen mejnik v zgodovini Jugoslavije, kjer se je izkazala naša hrabra vojska v slavo in čast veličine naše zemlje. Domačin je zaključil svoj govor z vzklikom »Čuvajte Jugoslavijo!«, nakar je vojaštvo odvrnilo z gromkim vzklikom kralju in domovini. V imenu komandanta divizije generala Dragutina Stefanoviea je čestital k slavi njegov pomočnik brigadni general Kuka-vićić. Svečani del je bil zaključen z državno himno, ki jo je odigrala vojaška godba, nakar je sledil mimohod zbranih čet, ki je navdušil spričo strumnosti vojaštva vse goste. Prijazni domačin z oficirji Je zatem povabil zbrane goste na dvorišču vojašnice k zakuski. Razvila se je prav prisrčna domača zabava in razgibana vojaška veselica, na kateri se je ponovno manifestirala iskrena povezanost vojaštva s predstojniki in s civilnim prebivalstvom. SPORT Ustanovitev Slovenske športne zveze bo v petek ob 20. v sejni dvorani Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici 5. Vabimo vse organizacije, ki so ure jele pravila, da pošljejo svoje delegate na občni zbor točno ob omenjeni uri. Dnevni red so prejele cr^anizaciie pismeno. Prosimo zanesli ive udeležbe, da bo občni zbor primerna ma- j nifestaciia slovenskega sporta. — Priprav- J 1 jalni odbor. — Avtomobilska m motor ikl^t »ena hitrostna dir*i» na proč;i Kranj—Medvode, ki jo je nameraval 23. junija t. 1. prirediti Slovenski avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, je zaradi tehničnih ovir odložena na nedoločen čas. Državno prvenstvo koledarjev-juniorjev. Prihodnjo nedeljo 9. t. m. bodo v Zagrebu tekmovali kolesarji mlajše kategorije iz vse države za naslov letošnjega državnega prvaka juniorjev. Znano je, da ta naslov že nekaj let sem prihaja v roke naših slovenskih kolesarjev, čeprav se tekme za prvenstvo navadno izvajajo na tujih, našim dirkačem popolnoma nepoznanih cestah okrog Zagreba, Letošnja tekma za prvenstvo bo prav tako na progi, ki ni posebno lepa, in ima poleg tega še dokaj težaven vzpon. Poleg tega bo tudi konkurenca hrvatskih dirkačev precej močna in so si hrvatski športni krogi že izvolili svojega sigurnega zmagovalca v osebi energičnega Horvatiča. Zavedajoč se olajševalnih okoliščin za hrvatske dirkače in ostrosti njihove konkurence so tudi branilci slovenskega kolesarstva poskrbeli, da postavijo nasproti nekaj agilnih, vedrih in žilavih mladeničev, ki so se za to borbo pridno pripravili. To so Ljubljančani: Bi-zilj, Korenin, Berlič, Setnikar in še nekaj drugih. Mogoče se tem fantom pridruži še kak mariborski ali pa celjski junior. Ne bi bilo napačno, če bi tudi Gorenjci poslali k tej nedeljski tekmi par svojih kolesarjev, ko je vendar znano, da jih imajo. Kar se tiče Ljubljančanov, se nanje lahko zanesemo, saj smo se posebno glede Korenina in Berliča še na nedavni >Her-mesovi« prireditvi okrog Šmarne gore prepričali o njihovi zmogljivosti, ko sta v »handicapu« nadkrilila celo priznane naše prvorazredne dirkače. Na treningu minule nedelje, čigar dolžina je znašala 70 km, je sicer Korenin po obratu s Trojanskega klanca navzdol na peščenem ovinku zelo nerodno spodrsnil ter se močno pobil po rokah in na komolcu, kar vse je kazalo, da je zanj državno prvenstvo za letos od-klenkalo, vseeno pa mu žilica ne da miru in nikakor noče izostati pri tako važnem tekmovanju, čeprav so roke potolčene in obvezane, so pa noge zdrave in pripravljene za borbo. Prav tako se počuti dobro pripravljenega tudi Bizilj, ki upa v dober uspeh. Bomo torej videli! Sokolsko društvo Mnbljana-Moste priredi danes ob 20. uri v dvorani r>KTNA MOSTE k burko BABILON Vljudno vabljeni! Stav. 127 >SLOVENSKI NAROD«, četrtek, «. Jantja 1*40. Stran S Sijajna in duhovita filmska komedija o spretnih zločincih Zanimiv problem, katerega želi vsaka žena poznati: Da 11 Jo in njihovih žrtvah. Misterijozna drama močne vsebine, njen mož trpi v svojem uradu? Odgovor na to velevažno vpra-prepletena z zdravim humorjem in s spretnimi triki. — sanje boste videli v tem sijajnem in duhovitem filmu. V glavni Kuvo sloga, tel. 27-30. — Danes ob 16.. 19. in 21. uri MOJ MOŽ JE ZAPELJ1VEC (V MREŽAH GANSTERJEV). vlogi: Melvyn Douglas, partner Grete Garbo v filmu »Ninočka« in nova filmska lepotica Florence Rlee. OGLEJTE SI BOŽANSTVENI FILM Njegovo življenje, ustvarjenje, ljubezen in smrt. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. ŽARAH LEANDER — HANS ST€WE. čajkovski| KINO MATICA, tel. 21-24 | ™m mladosU N J E N A PRVA LJUBEZEN z mlado Deanne Durbin v glavni vlogi in Melvvn Douglasem, znancem iz filma >Ninočkac. KINO UNION, tel. 22-21. — Ob 16., 19. in 21. uril H1VNE VESTI Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 45. z dne 5. t. m. objavlja uredbo o pomožni vojski državne obrambe, uredbo o prometu s koruzo, tolmačenje čl. 8. uredbe c opravljanju višjega strokovnega izpita za zvanje zdravnika-aslstenta, spremembo razpisa o ocarinjevanju nafte, in spremembo v proračunu mestne občine celjske za i. 1940-41. — Napredovanja. V prometni službi so napredovali: pri direkciji drž. železnic v Ljubljani za višja svetnika 4/1 inž. Zvonimir Mulhofer in Viktor Klaonik, za svetnika 4 2 Miroslav Bertoncelj, za svetnika 5. skupine Marjan Sajovic in Milan Mi-kuš, za inšpektorje 5. skupine Alojzij ■ Knez, Vuicencij Najko, Jožef Termar in Anten Seljak, za višje kontrolorje 6. skupine Viktorin Lanc, Aleksander Verkov-šek. Martin Majhen in Jcžef Strasek, za pristava 7. skupine inž. Julij Gocan, za glavne arhivarje 7. skupine Ludvik Bra-tina. Mario Terglav, Ziiavko Škof in Josip Pelicon. za višjega tehnika 7. skupine Josip Steir.il. za v;^je<:a strojev od jo 7. skupine Franc Okom in za višjega nadzornika proge 7. skupine Fedor Obersnel. — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani £2. Otmar Bren-ce iz Gradca. Jože Gosala in Saša Reicher. oba iz Ljubljane. Čestitamo! - Povctanjo našeg-a. izvoda v Albanijo. Letos se je znatno povečal naš izvoz v Albanijo, ki je bil prejšnja leta, dokler je bila Albanija še samostojna država, zelo majhen. Tako smo na primer aprila izvozili v Albanijo za 9.6 milijona dinarjev blaga. Lani istega mesca je vrednost izvoza znašala samo 900.000 din in je bila torej letos piibližno desetkrat višja. — Krankiran je izvozniških pošiljk za inozemstvo. Pošiljke, ki so namenjene iz Jugoslavije v klirinške države, je mogoče frankirati le do meje. Izjema so le pošiljke govejega in ovčjega mesa za Francijo, ki jih laiiko frankirajo do Modene. Pri izvozu v neklirinške države preko klirinških je dovoljeno frankiranje do morskih pristanišč v klirinških državah, toda v takšnih primerih je potrebno namenilni postaji predložiti potrdilo za izvoz, iz katerega je razvidno, da gre v resnici za izvoz v nekiirinško državo. Klirinške države so Nemčija, protektorat češko-Moravska, Slovaška, Madžarska in Turčija. Vse druge države veljajo za neklirinške. — Organi.iacJja Jadranske straže Ostane enotna. Glede na vesti, da Jadranska straža namerava izvesti reorganizacijo, izjavlja osrednji odbor v Splitu, da bo ostala ta narodno obrambna organizacija tudi v nadalje enotna, čeprav bodo pravila pri-lago. ili novi ureditvi države in po željah posamr nih odborov. Neosnovani so glasovi o separatistični delitvi organizacije, ki bo ostala načelno enotna tudi v bodoče. Nobene cepitve ne bo. a organizacija stremi, da bi zbrala čim več Srbov, Hrvatov in Slovencev pri plemenitem delu pod svoje okrilje, zato bodo pravila prilagođena glede na upravno delitev države. — \modila ministrstva pravde o uporabi uredbe za pobijanje draginje. Ministrstvo pravde je poslalo okrajnim sodiščem navodila glede izvajanja uredbe o pobijanju draginje. V teh navodilih je naglašeno, da je postopek nujen ter da so sodišča dolžna v kazenskih predmetih postopati brez odloga in ne glede na predpisani delovni čas. Vse nadzorne oblasti so dolžne skrbeti najveotneje, da se uredba izvaja in delo, ki ga zahteva, opravi čim hitreje. To kontrolo so dolžni zlasti voditi sveti okrožnih souišč. Samo ministrstvo bo nadziralo to delo in od 1. t. m. so vsa okra |na in okrožna sodišča dolžna pošiljati ministrstvu poročila o tem svojem delu. — Nova tarifa za letalske p. šiljke. 15. mala ie bila uveljavljena neva tarifa za letalske pošiljke in Drav tako ie bila sore-menjena tarifa za notranji kakor za med-naix>dni promet. Medtem Da nekateri še vedno frankirajo pošiljke rx> stari tarifi in pošiljalci zlasti greše rjri taksiraniu letalskih in ekspresnih oo'ilik. Po nošrnih predrtih ni dovolieno od premi i an j e pisem v leta kem prometu z letali, če niso primemo frankirana. ek.-ore?nih pisem pa pošta ne izroča in ne pošilia hitreie. kakor navadnih pisem, če niso Lan ki rana po predpisih. Zato te pcšiljke samo zaradi neznatne razlike takse ne dosežejo svojega cilia in posili alci trpe veliko škodo. Zaradi tesra iih ie treba še no sebe i opozoriti na zvišano poštno tarifo. — Lani je bilo prijavljenih 157S patentov. Odobreno je bilo 1111 patentov nekoliko več kakor predlanskim, ko jih je bilo 811. Toda predlanskim je bilo prijavljenih patentov več 1646. Odkar posluje uprava za zaščito industrijske svojine, od leta 1921. je bilo prijavljeno skupno 24.520 patentov, odobrenih je pa bilo 15.796. Odobrenih je bilo torej 64.42 odst. prijavljenih patentov. Od 15.796 patentov jih je večina že izven veljave iz raznih razlogov, bodisi, da je že pretekel rok, ali so bili odpovedani ali pa ni bila plačana taksa. V veljavi je samo 4713 patentov, ki se dele na 89 razredov. Največ patentov je V elektrotehnični stroki in sicer 1499. Prijave so prihajale ne-le iz naših krajev v državi, od koder jih je bilo 479, temveč tudi iz številnih drugih držav. — Slabi izgledi za pridelavo opija. V normalnih letinah znaša produkcija opija v naši državi okrog 80.000 kg, letos pa bo znašala le približno 30.000 kg. Zaradi pomladanskega mraza je bil mnogo škode na poljih in mak zdaj zelo slabo kaže. — Številne stavke v Splita. Po statističnih podatkih inspekcije dela v Splitu je bilo samo letos 12 stavk in 83 mezdnih gibanj. Od začetka leta 1936. do konca maja letos je bilo 165 m<" "h de^vskih gibanj in 107 stavk. Efekt _ išanja delavskih mezd od leta 1936. doslej znaša 34 milijonov dinarjev. — Maksimiranje cen domače volne. Z uredbo o kupovanju in prodaji domače volne je določeno tudi maksimiranje cen. Uredba določa več vrst cen glede na vrste volne. Minimalna cena bo znašala od 30 do 35 din za kilogram, maksimalna pa 48 din. — 10 milijonov din š^ode je napravilo neurje v Bosanski Krajini. Po uradnih podatkih je neurje napravilo v vrbaski banovini škode za ekreg 10 milijonov din. Narasla vode je odnesla mnogo mostov in poplavljeno je bilo mnogo obdelane zemlje. Narasli Vrbas je nosil seboj živino, pohištvo, drevesa in včeraj so opazili tudi v deroči vodi truplo moškega. Ob svojem zgornjem toku je Vrbas podrl več poslopij. Voda je prodrla tudi v elektrarno v Banjaluki in kraj je ostal brez razsvetljave. — Tovarna«! za konzerviranje sardin primanjkuje pločevine za škatle. Nedavno je prispela v Split preko Trsta pločevina za izdelovanje konzervnih škaiel. Nadzorne oblasti za pomorsko blokado so pa to pločevino zadržale in tovarne še vedno čakajo nanjo. Ker je zdaj ribolov najbolj živahen ter je na morju okrog 20.000 ribičev, tovarne še posebno potrebujejo čim več konzervnih škatel za konserviranje malih morskih rib. Ce ne bomo dobili kmalu kositrene pločevine, bodo tovaiTie morale ustaviti delo, s čimer bo naše ribištvo utrpelo veliko škodo. — Stari mski grb so sneli z bivšega ruskega poslaništva v Beogradu. Bivše rusko poslaništvo v Beogradu ie bilo doslei označeno s starim ruskim srbom. ki so pa sneli včerai glede na to. da ie bila ratificirana trgovinska pogodba med našo državo in SSSR. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nagnjenje k nevihtam. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kumboru, in Dubrovniku. Najvišja temperatura je bila na Rabu 26, v Ljubljani 24.4, v Zagrebu in Splitu 24, v Mariboru 21, na Visu 19, v Dubrovniku in Kumboru 20, v Beogradu 18, v Sarajevu 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.4, temperatura je znašala 12.9. Kopalna sezona se je pričela POČITEK — ZDRAVJE Solnce, zrak in bistra voda! Kopališče SK Ilirije v Tivoliju Poslužite se izredne kopalne prilike v Ljubljani Iz Ljubljane —lj Rdeči križ v Ljubljani ne bo imel letos običajne kresne veselice na ljubljanskem Gradu, zato pa bo v nedeljo 2o. t. m. od 9. do 13. nabiralni dan prostovoljnih prispevkov za nabavo samarijanske opreme in sanitetnega materiala. Ker je to važna in nujno potrebna zbirka, prosimo vsa nacionalna in humanitarna društva za sodelovanje. Vse naše dobrotnike, ki so namenili darove za kresno prireditev, prosimo, naj se naše akcije spomnijo z denarnim prispevkom — položnica št. 11.104, tel. št. 40-31. Pri nabiralni akciji bo koncert vojaške godbe pred Narodnim domom. —Ij Vse, ki nameravajo posetiti prihodnji Zvonov koncert v frančiškanski cerkvi vabimo, da kupijo vstopnice že v pred-prodaji. število sedežev ni posebno veliko hi zato je nakup v predprodaji umesten, stojišč pa je mnogo na razpolago. Natančni spored vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Poleg- mešanega zbora Ljubljanskega Zvona ki bo nastopil pod vodstvom Doreta Matula, bo sodeloval pri org-lah prof. Pavel Rančigaj. Solistične točke v posamezih zborih bosta peli gdč. Draga Stajnarjeva in gdč. Danica Pe-lanova. Opozarjamo, da bo začetek ob pol devetih zvečer. —lj V petek bo zadnja produkcija šole Glasbene Matice v letošnjem letu. Nastopili bodo gojenci klavirskega oddelka iz šole gdč. Bradačeve, gdč. Logarjeve, gre. Osterčeve in g. sonca, iz violinskega oddelka pa gojenci g. Staniča. Produkcija bo v petek ob četrt na 7. v veliki filharmo-nični dvorani. Podrobni spored je na raz-polago v knjigami Glasbene Matice. —lj Redni letni občni zbor Socialnoekonomskega instituta v Ljubljani bo v sredo, 19. junija ob 18.15 v sejni dvorani Kmetijske zbornice, Gosposvetska c. 2-L Upravni odbor. —lj Promocija na Aleksandrovi univerzi. Promoviral je 4. t. m. za doktorja filozofije gT- Gabrijel Tomažič, asistent botaničnega instituta. —lj Produkcija iole Mete Vidmarjeve. V ponedeljek 10. junija bo v operi produkcija plesne iole, nafte odlične plesne umetnice to pedagoginje ge. Mete Vidmar-jeve. o— Sežigajte smeti! Mestno poglavarstvo opozarja: Smetarji imajo najstrožji nalog, naj takoj prijavijo vsako stranko, ki bi te nadalje oddajala neeežgane smeti, saj mora že vsaka gospodinja in hišna pomočnica vedeti, da je treba prej sežgati vse odpadke, ki se razkrajajo, nato pa šele sežgane oddati smetarju. Razen takih odpadkov je treba prej sežgati tudi ves papir in druge gorljive ostanke, da se na kuhinjskih ostankih in drugih odpadkih ne pasejo muhe in ne razvija smrad. Prepoved je resna, zato opozarjamo vse gospodarje in gospodinje ter tudi na hišnike in hišne pomočnice, da morajo smeti sežigati ter šele sežgane oddajati smetarju, sicer bodo imeli nepotrebna pota in nezaželene globe. —lj Trije poškodovanci. Snoči so bili reševalci pozvani na glavni kolodvor, kjer so naložili na avto 19-letnega delavca državne železnice Leopolda Pirnata in ga odpeljali v bolnico. Pirnata je prišel med odbijače vagonov, ki so ga stisnili in mu poškodovali prsni koš. — Slavko Drnovšek, 9 let star sinček progovnega delavca iz Dolenje vasi pri Ribnici, je nekje našel staro patrono, s katero se je igral. Patrona pa je naenkrat eksplodirala in poškodovala fantiča na glavi ter na rokah. — V bolnico so prepeljali tudi 68-letno posestnikovo ženo Jero Kožuh iz Polhovega gradca, ki jo je na poti iz cerkve domov, podrl neki kolesar. Kož uho v a ima zlomljeno desno nogo. — Gledališče mladih v Kamnika. Vse Karnničane opozarjamo, da bo v soboto 8. junija ob pol 20. gostovalo Gledališče mladih s Cankarjevo igro *Lepa Vida«. Igro je na svojstven način zrežiral in insceni-ral Zvcnimir Sintič. Igra je ob premieri in reprizi imela v Ljubljani pri publiki in pri oficielni kritiki popoln uspeh. Vstopnice za predstavo, ki bo v dvorani Narodne čitalnice, dobite v predprodaji v trgovini K. Skala. 3%e(e*niea KOLEDAR Danes: Četrtek, 6. junija: Norbert, Ber- trand DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Čajkovski Kino Sloga: Moj mož je zapeljivec (V mrežah gangsterjev) Kino Union: Njena prva ljubezen Razstava G. A. K osoviti monumentalnih slik v Jakopičevem paviljona odprta od 9. do 19. DEŽURNE LEKARNE Danes: Air. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta 31. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri četrtek, 6. junija: Revizor. Red Četrtek. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba Petek, 7. junija: ob 15. Asmodej. Dijaška predstava- Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 8". junija: Severna lisica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 9. junija: Naša kri. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. ★ Gogoljeva komedija »Revizor« se razlikuje od drug .h iger tedanje dobe v tem, da nima nobenega »pozitivnega« značaja; sami lopovi nastopajo v njej. Mržnja do izrastkov birokratizma in pisateljevo nasprotje do vsegamogečnega, oholega urad-ništva, sta mu dala navdih za to blestečo mojstrovino. Igrali bodo: Mihajlo Marko-vic iz Zagreba, Jan, Nablocka, Levarjeva, Gregorin, Gabrijelčičeva, Skrbinšek, Lipah, Peček, Novak, Sever, Kralj, Kaukler, Sim-čičeva Bratina, Potokar Plut in Brezigar. Režiser: dr. Kreft. Današnja predstava velja za red Četrtek. OPERA Začetek ob 20. uri četrtek, 6. junija: zaprto Petek, 7. junija: Modra roža. Red Sreda Sobota, 8. junija: Evgenij Onjegin. Red A. Gostovanje Borisa Popova Nedelja, 9. junija: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol * Kot naslednjo novost pripravljajo v Operi na novo uprizorjeno Bizetovo opero »Carmen« s Kogejevo v naslovni partiji in Franclom kot do Josejem Ribičevo kot Michaelo in Jankom kot Eseamillom. Sodelovali bodo Se: Polajnarjeva, fipanova, M. Sancin, B. Sanoin, Lupša in Anžlovar. Režija bo C. Debevčeva, dirigiral pa bo dr. švara. —c Umrl je v torek na Dečkovi cesti 3 v Celju 631etni občinski delavec Franc še-Sko. —c Sokolski jubilejni znaki. Sokolsko društvo Celje-matica bo ob nedeljah v mesecu juniju po sestrah članicah in narava jnicah, iia^peOavnalo kovinske t-'etne znake. Društvo vabi celjsko občinstvo, da kupi znak in ga vidno nosi vse do jubilejnih dni 29. in 30. junija, da ne bedo ponovno nadlego vani oni, ki so znak že kupili. Vsakemu bo dobro znano, da je imelo društvo s pripravami za. pokrajinski zlet v Celju ogromne stroške in je primorano iskati za veliko izgubo vsaj delno kritje. Zato naj bi ne bilo nikogar, ki bi odklonil nakup znaka, ki stane 5 din, saj bo imel lep spomin na jubilej Celjskega Sokola. Kdor ne bi hotel ali mogel kupiti izmaka, naj kupi z2euno razglednico za 2 din. Vsakdo se naj zaveda, da bo z odkupom znaka koristil dobri stvari, — Brezplačna oddaja gozv'n'h s»dik. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava dravske banov ne v Ljubljani bo v jeseni 1940 in spomladi 1941 oddajala brezplačno gozdne sadike siromašnim gozdnim posestnikom. Zadevne prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din je treba vlagati na mestnem poglavarstvu v Celju. V prošnji je treba navesti: 1. parcelno številko, katastralno občino in površino zemljišča, ki se namerava pogozdifi, 2. kulturno vrsto zadevne parcele, 3. kdaj se želi pcgozdlti, jeseni ali spomladi, 4. število in vrsto sadik, 5. ali je prosilec te kdaj prejel brezplačne sadike in koliko, 6. gospodarsko stanje prosilca in koliko plača davka. Prošnje za jesensko oddajo je treba vložiti do 15. septembra, aa pomladansko pa do 1. januarja 1941. Prošnje, ki bodo vložene po tem roku ali ki bodo pomanjkljivo sestavljene, ne bodo ujpoštevane. V poštev prihajajo samo prošnje tistih posestnikov, ki so res siromašni, kar se naj pri vlaganju prošenj upošteva. Is Celi a —c Šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju bodo d revi, jutri in v soboto s priče tkam ob 19. v celjskem gledališču. Vstop je prost le proti nabavi vsakokratnega sporeda. V četrtek 13. t. m. ob 20. bo ob zaključku 201etnega jubileja zavoda v gledališču komorni večer z nastopom instrumenta listov, solcipevcev tal solistov ob spremi] jevanju orkestra. Koncert Celjskega pevskega drna^va v pror'a.vo 80ietnice skladatelja Rista Savi na bo, kakor smo že javili, v ponedeljek 10. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Sodelovali bodo pevski zbor CPD, pianist g. Pavel ftfvic, docent Glasbene akademije v Ljubljani, s klavirskimi skladbami ter memosopran urt.ka gdč. Marija Tiranova in tenorist g. Andrej J are iz Ljubljane s samospevi. —C Razstava risb na celjski gimnaziji je bila danes otvor jena in bo odprta do vštete 9. t. m. Oglejte si to zanimivo razstavo v čim večjem številu —c Napad in dve nesreči, v torek je neznan moški v Na zar ju. pri Mozirju napadel 451etnega usnjarja Leopolda Kolenca iz Dobletine pri Rečici ob Savinji in ga zabodel z nožem v desno stran trebuha. V torek je padel delavec Peter Mas tnale iz at. Petra v Savinjski dolini s ogrodja na novi stavbi tri metre globoko in si nalomil desno nogo v kolenu. V ponedeljek je padel 141etni posestnikov sin Josip Zorko od Sv. Krištofa pri Laškem s kolesa in si zlomil levo roko v naddehtu. Poškodovance so oddali v ceiljjsko bolnico. [ Zaposlenost delavstva v marcu Osrednji urad za zavarovanje delavcev je sestavil statistiko o zavarovancih pri svojih krajevnih organih v marcu. Zavarovanih je billo skupno 704.824 delavcev in nameščencev. Tretjina zavarovancev odpade na delavke, ki jih je bilo zavaTOva-nih 206.519. Razmere na delovnem trgu so se marca znatno popravile in je bilo zavarovanih 38.676 delavcev več kakor februarja in 1291 več kakor marca lani. Pri tem je pa značilno, da ni naraslo število moških zavarovancev v pr.meri z marcem lani, marveč se je celo zmanjkalo za 3449 ali 0.499žr. medtem ko je zavarovank bilo za 4740 ali 2.35% več kakor lan1. Znatno večji pa je porast zaposlenih delavcev v primeri z marcem L 1938 saj jih je bilo zaposlenih 21.015. Od vseh zavarovancev v državi delavcev in nameščencev odipade na" področje dravske banovine 108.49S zavarovancev ali 15.39 odstotka. V tej številki je vračunano tudi članstvo bolniške blagajne Merkurja s tega področja. Pri Merkurju je bilo zavarovanih na področju dravske banovine 965 zasebnih nameščencev. Na ostalem področju države, izvzemši banovino Hrvatsko in dravsko banovino, je bilo zavarovanih 52.52 odstotka delavcev in nameščencev ali 370.176. V primeri s številom zavarovancev februarja je bilo na področju dravske banovine marca 5925 zavarovancev več ali 5.78 ocLstotka, na področju savske banovine 5.89 odstotka več in na področju drugih banovin 5.77 odstotka. Največji absolutni porast kaže število zaposlenih delavcev v kovinski in strojni industriji in sicer za 4746. V tekstilni industriji je bilo zaposlenih 4496 delavcev manj kakor februarja, kar je največje absolutno zmanjšanje izmedj vseh industrijskih strok. Relativno je pa število zaposlenih delavcev najbolj nazadovalo v usnjarski industriji, in sicer za 14.22 odstotka. Izmed okrožnih uradov izkazujejo največji absolutni porast zaposlenih delavcev: beograjski za 4390, ljubljanski za 1448, in zagrebški za 1154. V odstotkih znaša največji porast pri beograjsakoni okrožnem uradu, nami e j za 3.91o;0. Nazadovanje pa izkazujejo okrc&ni uradi v Nišu (7.65 odstotka), v FetrovgraUu (S.34 odstotka), v Karlovcu, v Subotici na na Sušaku. Marca je bilo zavarovanih delavcev v starosti izpod 18 let z dnevno mezdo do 8 din (predvsem vajenci), 69.595. z mezdo do 24 cin 257.189, z mezdo od 24 do 34 din 149.177, z mezdo od 34 do 48 din 115.029, in z mezdo nad 48 din na dan 13.834 zavarovancev. Povprečna dnevna zavarovana mezda delavcev in delavk je znašala v marcu za vso državo 25.41 din in je bila v primeri z mezdo marca lani za 1.69 din, v primeri s februarjem letos pa za 41 par višja. Na področju dravske banovine je znašala pcA^recna dnevna zavarovana me^La 27.19 din in na področju banovine HrvBJtske 26.85. Skupna zavarovana me-zJ.a za vso državo je znašala maica 447.78 milijcna din v primeri s 416.4 milijona din februarja letos ali 417.25 milijona din marca lani. Razpis banovinskih literarnih nagrad Da Doživi slovensko leposlovno produkcijo, razpisuje tudi letos kr. banska uprava za najboljša slovenska izvirna dela literarne nagrade v skupnem zneska 20.000 dinarjev. Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani ali nevezani besedi, ki sploh še niso bila objavljena ali na bod.) izs.a v tisku v dobi od 1. aprila 1^.0 o 31. marca 1941. Izmed natisnjenih del so bodo upoštevala le izvirna, ki bodo objavljena prvič, in so izključeni prevodi, pon in predelane izdaje že izdanih del. pri pesniških zbirkah in zbirkah novel ie pripušteno, da vsebujejo tudi dela. ki so bila že objavljena v raznih revijah, ven lar pa morajo imeti vsaj nekaj čisto novih, neobjavljenih stvari. V splošnem se bodo upoštevali taka pripovedna in dramatska dela. ki obravnavajo katerokoli pomembno d bo slovenske zgodovine in narodn^a 2. nja ter so važna za vzgojo narodne z \e-vesti. Seveda bo odločevala tudi pri teh delih umetniška višina. Število in višino nagrad določi po svobodnem preudarku dede ra Število nagrade vrednih del razsodišče, ki ga imenuje ban. V primeru, da ne bo predloženih dovoli takih del. ki bi nagraditev zasluži :o. se nagrade oodele v omejenem znesku ali pa sploh ne podele in se znesek oriiuani za razdelitev rx> prihodnjih razpisih. Avtorji, ki se mislijo udeležit: tetfa književnega tekmovanja, nai Dre:llo2j svoia natisnjena dela v 5. nenatisnjena pa vsaj v 3 tipkanih izvodih naikasneie do 31, marca L 1941 prosvetnemu cddeikj kr. banske uprave v Ljubljani. Književne nagrde Mladinske Ma&ca Mladinska matica razpisuje za realno delo. ki nai bo primerno za mladino od 10. do 14. leta. nagrado v višini 2500 din. Delo naj obsega 5 do 6 tiskanih pol male osmerke. Snov naj bo aktualna in podana v kolikor mogoče beletristični obliki. Za nasrado prideio v poštev le izvirna, še neobjavljena dela. Rokopisi nai se pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih popolnoma anonimno. Sele ob izidu tekmovanja, ki bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju, se bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rok za vlaganje rokopisov poteče dne 15. I. 1941. Rokopise sprejema tajništvo Mladinske matice, kjer se dobijo tudi podrobnejšo informacije. Sorzna poročila Curih, 6. junija. Beograd 10.—, Pariz 8.075, London 14.25. Nevv York 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25. Stockholm 106.25, Sofija 4, Bukarešta 2.25. Vlomilci in žepari! m p©slu Dva drzna vloma — Tatvina v tramvaju Ljubljana, 6. junija Tatovi in vlomilci so kljub budni pozornosti kriminalnih organov vedno pridno na delu, kar kažejo mnoge prijave, ki jih prejema policija iz dneva v dan. Podjetnik L., stanujoč v lepi hiši sredi mesta, je te dni doživel dokajšnje razočaranje, ki mu ga je pripravil neznan ziikovec v najneugodnejšem trenutku. L., ki se je pravkar vrnil s potovanja po notranjosti države, kjer je sklenil nekaj lepih kupčij, je povabil po svojem povratku na dom več dobrih prijateljev in jim pripravil ali jim vsaj nameraval pripraviti imenitno gostijo. Družb i ca je bila že zbrana, na mizo so bila že servirana razna jedila in je gostitelj že pred začetkom pojedine poslal v klet tudi staro služkinje Ančko, da prinese v košari za pribofljšek še deset starih zaprašenih steklenic rajnega vinca. Gostje so se že veaelili na užitek, Ančke pa kar ni hotelo biti nazaj. Ker se je gospodarju zazdela predolga odsotnost sumljiva, je sam skočil za Ančko v spodnje prostore, kjer pa io je našel vso obupano in zaprepasce-no. Steklenic rajnega vinca ni bilo nikjer, Sač pa je Ančka povedala, da je našla pri letnih vratih odtrgano ključavnico, klet pa izpraznjeno. Ta* ni odnesdl samo deset steklenic, marveč je pobasal vso zalogo. Ukradel je nad 20 steklenic plemenitega vina, več steklenic likerjev in odnesel celo nekaj konzerv ter nekatere druge vrednosti. Gostitelj je bil prisiljen, da se je prijateljem s precej kislim obrazom opravičil in jih na hitro roko potolažil za prikrajšane dobrote z navadno pijačo iz bližnje gostilne, ki pa je menda prav tako zalegla, kakor bi plemenitejše vince iz Slovenskih goric. ★ Precej strahu je te dni že precej pozno zvečer prestala gospa P., stanujoča na Bregu. Bila je sama doma in je legla spat kmalu po 10. Predno je zaspala, so jo zajele razne misli. Iz teme je gledala a priprtimi očmi skozi na steza j odprto okno, kjer so se po sosednem zidu poigravali lunini žarki, naenkrat pa je prestrašena dvignila glavo. Tik pred rJrn*m se je na- gnila velika črna senca in takoj nato ie zagledala na strehi moške L'a, ki sc je pripravljal, da skoči na hodnik, ki vodi do njenega stanovanja. Gospa je planila iz postelje in pričela kričati, da se je razlegalo po hiši. Na mah so bili pokonci vsi stanovalci in od nekod sta prihitela tuli dva stražnika, ki jima je gospa povedala, da je v hiši vlomilec. Stražnika sta seveda preiskala vso hi^o od vrha do tal, našla pa nista nikogar. Slednjič sta se poslovila s precej pikrimi opazkami, ki so nemilo dirnile gospo, a tudi ostali prebivalci btsfl so zmigavali z rameni, češ: ženska... Nu, gospejina čast oziroma verodostojnost sta bili že naslednji dan rečeni, kajti izkazalo se je, da je bilo izropano podstrešje ene izmed sosednih hi-s. odkoder je vlomilec odnesel več obleke in nekaj drugih vrednejših predmetov. Mož se je pač prestrašil gospejinega kričanja in se hitro splaziti po strehah do sosednih hiš, kjer se ie skril in nato v jutranjih urah pobegnil s plenom. * Bridko razočaranje je te dni doživel tudi neki ljubljanski advokat. Preden jc odšel iz svoje pisarne, je prišla k njemu neka kli-jentinja, ki mu je izplačala 1500 din. Advokat je izročil potrdilo, denar pa vtaknil, ker se mu je mudilo, v listnico in hitro odšel do bližnjega tramvajskega voza. V vozu je bila prilična gneča, ki jo je izrabil spreten žepaT. Lotil se je advokata in mu ^izmaknil neopazno listnico z denarjem in dokumenti iz žepa. Tzstopil je že na sosedni postaji in odhitel naravnost pred banko »Slavijo«, kjer je v veži odprl listnico in pobral iz nje denar, listnico samo pa vtaknil pod neke zaboje. Pri tem ga jo videl eden izmed uslužbencev, ki je že takoj po odhodu tatu pogledal pod zaboje in privlekel na dan izropano listnico. Iz dokumentov in raznih zapiskov je bilo razvidno, komu pripada. vendar je najditelj stvar takoj prijavil policiji, ki je poiskal« lastnika in ga vprašala, če kai pomeša. Lastnik listnice je šele tedaj pofjrcM'1 bstnico, ki jo je dobil vrnjeno, toda žal brez denarja, kajti tat je odnesel pete. Laško z najmodernejšo pivovarno v Evropi Lep uspeh naše domače podjetnosti Ljubljana, 6 junija Kakor jc različna usoda ljudi, tako tudi vsi kraji niso enako srečni, naše lepo Laško p« smemo upravičeno prištevati med srečne kraje Nima sicer posebno znamenite zgodovine, ne more se ponašati s kakšnimi izrednimi znamenitostmi, pa tudi ne po številu prebivalstva; toda Laško ima marsikaj, česar nimajo mnogi večji ter pomembnejši kraji. Ta kraj je obdarovala sama narava: malo krajev ima tako lepo lego, krasno okolico in vse druge pogoje, da bi se iz njega lahko razvilo veliko zdravilišče m 'letovišče. Ima slovite zdravHne vrelce, izredno mnogo zelenja v neposredni okolici, Savinja pa prav izziva, da bi ob nji uredili veliko kopališče. ia industrija. Največje industrijsko podjetje v Laškem je nova pivovarna, ki pa ie že na periferiji. Marsikdo ne ve, da je to ena najmodernejših pivovarn, če ne najmodernejša v Evropi, kar tudi priznavajo številni strokovnjaki Ogledali so si jo že mnogi pivovarniški strokovnjaki iz inozemstva in vsi so se izražali o nji zelo pohvalno. Gost i ln »carska pivovarna v Laškem je delo inž. Uhlifa, ki izvira iz stare češke pivovarni«3ce rodbine. Uhlif je stavbni inženjer, a pivovamištvo mu želi že v krvi, zato je razumljivo, zakaj se mu je pivovarna v Laškem tako posrečila. Posvetil ji je 10 let intenzivnega dela ter proučil vse podrobnosti res temeljito. Obrat je v pravem pomenu besede smotren, raciona- že premalo. Obrat bodo morali stalno razširjati, pač zaradi tega, ker je kapaciteta pivovarne mnogo večja, kakor lahko zdaj spravijo piva v kleti, čeprav imajo že 50 aluminijastih takov, to se pravi, da lahko leži v kleteh 10.000 hI piva. Ureditev kleti sama je veljala okrog 3,000.000 din. Pivovarna producira zdaj 25.000 hI, kapaciteta je pa trikrat večja, če podjetje nizko ocenimo je zdaj vredno najmanj 15,000.000 din, čeprav se jim ga je posrečilo ustanoviti z mnogo manjšo vsoto. Mimogrede naj omenimo, da znaša že sama vrednost 8000 sodčkov 3,200.000 din. Laško pivo se je kaj kmalu uveljavilo in družba ima zdaj že po vsej Sloveniji zaloge, in sicer jih je 45. Pivo pošiljajo tudi v Zagreb, lahko bi ga pa še v mnoge kraje v banovini Hrvatski, a ga toliko niti ne producirajo, kolikor bi ga lahko prodali. Sedaj so pivovarno razširili s precej velikim prizidkom za skladišče ln druge stranske prostore. Upajo, da bodo kmalu lahko uresničili načrt sladarne, kar pa seveda ne bo šlo brez žrtev, saj bo treba investirati okrog 3,000.000 din. 40 Blazni Kronaš 1940 listov pcsnilsa Igorja Torkarja in risarja Fttlk&l&ja JPiruata Ob zdravilišču m kopališču «Radio-Ther-ma« se razprostirajo vzdolž Savinje veliki zastareli parki in pričajo, da je kraj doživel že lepe čase Razvoj pri samem kopališču se jc morda, kakor kaže na zunaj, nekoliko ustavil. Kopališče je prešlo v iast delavskega socialnega zavarovanja in ga ne moremo uvrščati toliko med tujskopromet-ne pridobitve; SUZOR si ne prizadeva mnogo, da bi se njegovo zdravilišče in kopališče, ki prav dobro služi za zdravljenje njegovega članstva, razvilo v večji obrat. V ta namen bi bila potrebna prava trgovska podjetnost in iniciativa ter tudi precej velike investicije Kljub temu je pa laško zdravilišče tako na glasu, da kakšne posebne propagande ne potrebuje, četudi bi ne bilo vedno dobro zasedeno po samih zavarovancih Sprejme lahko do 200 gostov. Približno tretjina gostov se navadno zdravi na svoje stroške. Zavarovanci skoraj nikdar ne zavzamejo vseh mest. Ko so si novinarji, zastopniki slovenskih in beograjskih listov, včerai ogledali najmodernejšo pivovarno v Evropi. Gostilni-čarsko pivovarno d. d. v Laškem, so mimogrede tudi obiskali laško kopališče. Ljubeznivi ravnatelj jim je razkazal obrat, ki je dobro organiziran. Kopališče je bilo zadnja leta v marsičem izpopolnjeno. Največ je pridobilo pred leti z zajetjem vrelca tople vode tik ob Savinji Voda laškega kopališča se po ugotovitvah strokovnjakov odlikuje po svoji radioaktivnosti in uranovih sesta\ mah kot najznamenitejša svetovna kopališča. Ima 38 stopinj toplote. Kopališče ima vebk bazen, ki meri 79 kv. metrov. Razen tega ima še IG kabin. Da je Laško zelo slovelo že v prejšnjih časih, sprevidimo tudi po tem, da je imelo pogosto goste z dunajskega dvora Ena večjih kabin ima še zdaj ime Franc Jožefova kabina, ker je bila tedaj rezervirana za cesarja. Zdaj seveda prav tako dobro siluži kateremukoli zemljanu, kakor je nekdaj cesarju. (Pa tudi dražje ni mnogo kopanje v bivši cesarjevi kabini. . .) Kopališče ima spV>h zelo zanimivo zgodovino Topli vrelci ob Savinji so sloveli že njegp dni in ob njih sc si ljudje uredili improvizirane toplice. V širši svet )c pp prodal gla«= o zdravilnosti teh vrelcev, ko so gradil; skozi do-Jin-o žc'omico. Najbrž so pa bi'* vrelci znani že cc'iskim grofom, ki so imeli v Laškem nekako letovišče, čeprav ne vemo. ali so znali centi zdravilnost tople vode. Toplice so posebnu zaslovele sred: prejšnjega stoletja, ko so prešle v last nekega dunajskega veljaka, ki je imel dobrt zveze z dvorom Zato jih je tudi začel obiskovati cesar. Laško ima vse pogoje za letovišče tudi zaradi tega ker se v njem ni mnogo razvi- liziran in v njem so uporabljene vse izkušnje najboljših čeških in drugih pivovarn. Na zunaj se zdi, da obrat ni posebno velik. Zazidana ploskev znaša 3500 kv. m. Tovarna stoji na velikem zemljišču, ki omogoča postopno razširjenje. Teren ni sicer posebno ugoden, kar jim je delalo tudi precej težav pri zidanju. Pivovarna je zdaj že kompletna, če izvzamemo, da nima še sladarne. toda gotovi so tudi že načrti za zidanje sladarne in upati smemo, da bo izredno podjetno in požrtvovalno slovensko podjetje uresničile tudi ta načrt, kakor se mu je posrečilo premagati neštete druge težkoče. ki so naši javnosti dovolj znane. Pivovarna ni \e res smotrno urejena, temveč tudi opremljena z najmodernejšimi stroji in pripravami. Najmodernejše so kleti z velikimi aluminijastimi tanki, ki drže povprečno po 200 hI (nekater- so znatno večji, po 250 hI). Naenkrat skuhajo po 150 do 160 hI piva za kar potrebujejo okrog 30 q slada. Doslej so kuhali pivo predvsem iz češkega slada in za letošnjo kampanjo ga imajo že dovolj. Pričakujejo, da bodo ječmen lahko kmalu začeli kupovati v državi, saj so ga letos posejali v več kraiih v državi na izpodbudo pivovarnarjev. Pivo kuhajo s paro. Ohlajevanje je prav tako urejeno najmodernejše. Posoda za hlajenje piva v hladilnici drži 200 hl. V hladilnico navadno ne puščajo gostov, a včeraj so jo odprli novinarjem. Pivovarna ima 8 velikih vrelnih kabin, kar je pa zdaj ^aJfcprc^ram Petek. 7. junija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: škofja Loka danes — pokrajinska oddaja iz Škofje Loke. Izvajajo učenci tamošnje šole, vodi g. Janko Sicherl. — 12: Po slovenski zemlji (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. —14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled tuj-skoprometne zveze. — 18: Ženska ura: Skrb za naš naraščaj (ga. Pavla Hočevar). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila, — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. —19.50: 10 minut za planince: Dijak, planinstvo in SPD (Kunaver Pavel). — 20: Rossini-jeva komorna glasba na pihala. Izvajajo gg. Korošec SI. flavta, Gregorc J. klarinet, Moravec Sr. rog, Loparnik I. fagot. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče. «»Nu, ali je vaša hčerka opravila izpit?« »Pa še s kakšno srečo! Pomislite, učiteljem je to. kar je povedala, tako ugajalo, da hočejo izpit prihodnje leto ponovitilc >Za rojstni dan pred poroko mu je darovala knjigo »Popolni gentleman«. »Ali se je v zakonskem življenju mec njima potem kaj spremnilo?« »Zdi se mi, da — kajti za zadnji rojstni dan mu je darovala knjigo z naslovom. »Srečanja z divjimi zvermi«. Ljubljana, 6. junija V Evropi besni vojna. Težke dni preživljajo ne samo narodi, ki so v vojni, temveč vsa Evropa, da celo ves svet. Dni strahote m groze preživlja evropska kultura. Tudi mi Jugosioveni smo sestavni del te kulture, ki aoživlja svoje »dneve odločitve«. V našem kulturnem življenju se odraža ta groza na različne načine. V kul-turotvornin slojih naroda se že oglašajo posamezniki, ki vsak na svoj način opozarjajo na posledice krvavega dogajanja. Dnevni tisk se skoraj ne utegne pečati s širšimi razglabljanji o smislu ali nesmislu sedanje vojne. Saj primanjkuje prostora v časopisnih stolpcih za gola poročila o poteku strahotnih bitk, o žrtvah, o razdejanju in uničevanju. Bralci ne utegnejo z višje perspektive motriti grozotno dogajanje. Komaj slutijo, da se dogaja nekaj pomembnega in odločilnega za vsa bodoča pokolenja. Publicistika pač načenja probleme v zvezi s tem dogajanjem s kulturnega vidika, a kakor da še ni prišla do sape, se le omejuje na gola ugotavljanja ter na prebujanje narodne zavesti v izrednem času, v katerem je tudi kal nevarnosti za narodne svetinje, ki smo si jih priborili z ognjem, mečem in krvjo. V takih časih imamo pač pred očmi predvsem svoj goli obstoj, kar je razumljivo, saj s tem stoji in pade temelj, na katerem se gradi višje kulturno življenje sleherne narodne zajednice. V takih okoliščinah je izšel »Blazni Krono« 1940«, zbirka 20 sonetov mladega pesnika Igorja Torkarja in 20 risb slikarja in kiparja Nikolaja Pirnata. Teh »40 satiričnih listov« so rodili sedanji dnevi strahote in groze. Čeprav se glasi podnaslov zbirke »40 satiričnih listove, je zbirka mnogo bolj trpka obtožba kot satira na sedanje dogajanje v svetu in doma. Pesnik in slikar obtožujeta in izražata svoje razočaranje in svoj gnjev spričo najnovejših dogodkov, kakor tudi spričo že starejših ran, ki prete* uničiti naše narodno in socialno telo. Pokažeta na lažno moralo moderne družbe in na dekadentne pojave v tako zvanih višjih ali boljših plasteh naroda. Haron ne bo vozil več, če ne dobi plačanih nadur, kajti že sto let ne pomni takega navala kakor v teh dneh, ko je Marsu pamet zdivjala. Človek in madame Kultura sta izvršila samomor. Porcelanasta igrača se ogreva za rubaško. Želodec je volilna skrinja v našem času, možje slovenske vede, velikani, so le balončki iz drage zlate pene, v zatišju le se v solncu lesketajo. Satan se je spečal s Smrtjo. Tri dni nato je Smrt že porodila težak milijon hčera — o. mati vneta, ta dan za vsako bo — moža dobila. . . Moderni Dioniz se vozi preko planeta, njegov voz sta dva topa in grozd v rokah krvava zrna svinca. Planet krvava bojna je planjava . . . Mladi pesnik je občutil vso tragiko časa in jo prikazal v dovršenih sonetih. Igor Torkar je dokaza), da je močan oblikovalec slovenske besede, velik talent, ki si nI mogel kaj, da ne bi povedal vsem, kar mu leži na duši v teh težkih dneh. Moral je razodeti svoja bridka spoznanja, toda ne zaradi tega, da bi omalodušil svoje bralce. Spoznal je, da so kulturne vrednote v nevarnosti, zato kliče in roti: Spreglejmo — zadnje ure so odbile, rešimo genij umetnosti pogina, ki nam, ki majhni smo, je več ko — mina, ko strojnica, ko tank. ko zračne sile. če sužnosti bi sence nas prekrile, le ž njim bi nam obstala domovina, le ž njim pisala bi se zgodovina, dokler pravice ne bi dom zjasnile. Vera v pravico je pesnikova vera ir. vera v kulturno moč tudi malega naroda. Težki so časi in boleča so spoznanja mladega pesnika in vsa naša kulturotvorna zajednica doživlja danps z njim in ga razume ter se strinja z njim, toda pri tem ne pozablja, da mora braniti tudi z minami strojnicami, tankin zračnimi silami sveto dediščino svojih prednikov. Dandanes se zavedamo, da vkliučuje politično in socialno suženjstvo tudi kulturno suženjstvo. Usodna napaka bi bila. ako bi se naša mlajša generacija omamljala z nekimi pasivnimi idejami pacifizma in skrila svoio glavo in svojo vest v neki pasivni estetirizem. Nikolaj Pirnat je s svojimi 20 listi (risbami) mnogo bolj satiričen in Ironičen kakor Igor Torkar s svojimi soneti. Pir-natove risbe so samostoine ustvaritve, s katorimi je avtor ponovno izoričal svojo sposobnost kot rispr To Pirnatovo delo bo treba posebej oceniti. Knjigo dobite v vseh mariborskih in ljubljanskih knjigarnah. Cena 45 dir«, naročite jo pa lahko tudi na naslov Fakin Boris, Ljubljana — Vič, mešč. šola. Postani in a stani član Vodnihove družbe! MALI OGLAS? Jeseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din l. davek posebej. /,a pismene odgovore giede malih oglasov je treba priloži; znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo, RAzno -jeseda 50 par. davek pose Dej Najmanjši znesek b.— din. UGODEN NAKUP Veliko izbiro letnih damskih čevljev po ^elo nizKih cenan Vam nudi trgovina »EDO« CCVUi Vošnjakova 2 (Gosposvetska c 12). 27. t Oglasni male oglase ▼ Slovenski Narod ker so najcenejši! PSIHOGRAFOLOG FELIKS GLOBOĆME v Ljubljani, hotel »Slon« sprejema stranke od 6. do 12. junija dnevno od 8.—12. in od 13—21. 1469 VSAKOVRSTNO FOU1AIVO se vedno po starih česan do* oavija v moderni In solidni Iz-ielavl tvrdka »Oprava«, Celovška 50. Sprejemajo se naročila. 6. U SKLADIŠČE s šupami, ograjeno cca. 80 m v Celju, Krekova cesta 26, primerno za trgovino s kurivom in za druge svrhe, oddam v zakup. — Vprašati na naslov: poštni predal 4. — Sv. Peter v Savinjski dolini, 1471 PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič Živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 1475 KLIŠEJE ENO • VCfBASVNE JUGOGUAtlKA SV.PET&ANAM POUK beseda 50 par. daveJt poseDe> Najmanjši znesek &.— Din. Strojepisni pouk Večerni tečaji, vpisovanje in oričetek pouka poljuben. Chri-stofov učni zavod, Domobranska e. 15. 738 PRODAM seseda 50 par. lavek posebej Najmanjši znesek S.— din Izvrstna MEDICA barva ustne ln ilca! Dobite )o v ME I> AKNI Ljubljana, Židovska ulica 6 FOTOGRAFSKI A TRLI E Fotografski atelje v mestu na Eirvatskem, brez konkurence, vpeljan, prodam zaradi odhoda k vojakom. Inventar odstopim za din 15.000.— Ponudbe na V. Jencik, Bos. Novi. 1474 SOB OPREMLJENO SOBO lepo, zračno, s souporabo kopalnice, event. s hrano, takoj oddam gospodu ali dami. Isto-tam oddam tudi kabinet. Medvedova cesta 5, zgornji zvonec 1472 NARODNA "Tisk apna I- IZVRŠUJE VSE VRSTE TBKtMB &9BLPROSTM LN NAJFINRJŠF LJUBLJANA Vajboljši vod,. T* po radijskem nvetu je „NAš VAL« sporedi evropskih postaj na vseh valovih, ttrolcovV članki, roman, novela, novice s radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice Izhaja vsak petek ln Je tudi lepo Ilustriran: OPRAVA: LJubljana, KnaflJeva ulica &. Daniel Lesueur Edinka ljubezni 107 Kinu — Razumem vas, — je dejal Bolivijec lokavo, kajti že nekaj časa je pravilno ocenjeval globoko osebno sovraštvo med princem in markizom. — Ali me razumete tako dobro? — je vprašal princ z nasmehom, ki je kazal, da dvomi o tem. — Seveda! — Ali ne mislite, da bom zabodel našega papirnatega markiza? _ V srce, če ga boste hoteli mahoma ubiti. V trebuh, če mu boste hoteli pripraviti muk polno umiranje. _ Pravi rdeČekožec, — je vzkliknil Gairlance smeje in skomignil z rameni. Ta zbadljivka je Boli vi j ca neprijetno zadela. Zato Je obmolknil. _ Cujte, Escaldas, razmišljajte malo. Storili bi nepopravljivo napako, če bi Valcora ubil. — Bože moj, — je dejal Bolivijec, — njegova sleparija bi se potem dala težje dokazati. Dedščina bi vsekakor pripadla Plesguenu. To je res premoženje, ki po njem hrepeniva. Za človeka nama ne gre, vsaj vam ne. Kar se pa tiče moje jeze, bi bila povsem potolažena, čim bi zvedel, da ste ga zabodli. — Zlasti če bi vam ne bilo treba nastavljati svoje kože, da bi mu zadali ta udarec — Gotovo. — No torej, plemeniti tujec, ne strinjam se z vamL in sicer po pravici ne. Sem princ de Villingen in nikakor bi se mi ne spodobilo pripraviti ob premoženje samo ženske. Sicer bi se pa javno mnenje kmalu obrnilo na njihovo stran in proti nama. In vi veste, da igra javno mnenje v tem procesu zelo važno vlogo. Kar se tiče mene, sovražim zdaj Valcora še bolj kakor vi, toda smrt bi mu ne prinesla dovolj muk, čeprav bi mu prebodel vse drobovje. Ne, ne, moj rapir mora zadeti njegovo roko. — Njegovo roko? — je ponovil Escaldas začudeno — Da, in sicer levo roko. Približno tam, kjer je tetoviran, da bo moral potem pokazati rano zdravnikom in potem... — O, imenitno! Ah, to je sijajno! — je vzkliknil Bolivijec navdušeno. — Rad bi bil priča. Preveč zahtevate, dragi moj. Vaše ime bi se kaj čudno bralo v protokolih kraj mojega, — je odgovoril Gilbert zaničljivo. Povoda za dvoboj ni bilo težko najti. Najmanjši javni napad med markizem de Valcor in princem de Villingen bi moral dobiti zelo resen značaj že s tem, da je princ povsod razglašal svoj zagrizeni anti- valcorizem, da ni hotel priznati drugemu pripadajočega premoženja in naslova nikomur razen Marcu de Plesguenu. Naslednjega dne je dobil Gilbert vstopnico za Theatre Francaise s priloženo vizitko: Markiz de Valcor. Takoj mu je bilo jasno, kaj to pomeni. Zvečer se ni prav nič začudil, ko je zagledal v pritličju visoko elegantno Renaudovo postavo v fraku. Njegov nasprotnik je imel sedež poleg njega. V prvem odmoru sta pokazala oba toliko vneme, da bi se srečala, da sta se zaletavala v druge gledalce. Leti so se godrnja je ustavljali in že so slišali naslednji razgovor: — Pozdraviti bi me bili morali, gospod, — je dejal Renaud. — Mar niste bili sprejeti pri meni? — Nikakor ne, — je odgovoril princ — Vi ste me sicer sprejeli, toda v gradu markiza de Valcor. S koncem svoje palice je Renaud zbil Gilbertu klobuk z glave. — Jutri prideta moji priči k vam, gospod. — Računam s tem. To je bilo vse. Ne prvi ne drugi se ni več prikazal v gledališču, ker nista bila prišla zavoljo drame, ki se je odigravala na odru, temveč zavoljo tiste, ki sta jo odigrala tako hitro in ki je bila dosegla popoln uspeh. Nihče ni slutil, da prizor ni bil povsem nepričakovan. Srečanje teh dveh mož se je moralo nujno slabo končati in vsi tisti, ki so ju poznali, niso pričakovali nič boljšega. Princ v splošnem ni bil zado- voljen s svojo vlogo. Ni se mogel pripraviti na odgovor, ker ni vedel, kako bo njegov nasprotnik izzval prepir. In zdaj se je bal, da si ne bo mogel izbrati orožja. Zato je pozval svoji priči, naj branita to-le tezo: — Nisem insultiral svojega lanskega gostitelja trdeč, da sem bil sprejet v domu markiza de Valcora. Sam ravna krivično, ko priznava, da sem mogel pri tem v duhu misliti na dve različni osebi. Ni se bilo treba zatekati k tako zvitemu razlikovanju. Renaud sam je bil res razžalil princa, ker na njegove besede ni takoj predlagal prič, temveč se je zatekel k dejanskemu odgovoru. Vzrok dvoboja je bil v tem, da je markiz s palico zbil Gilbertu klobuk z glave, ne pa besede, izmenjane med njima pred tem incidentom. Princ de Villingen je bil torej očitno užaljen. On si je lahko izbral orožje in odločil se^ je za rapir. Priče so bile takega socialnega položaja, da bi se ne bile tako lahko sprijaznile s položajem nekega Josea Escaldasa. Tako si je stopilo plemstvo stare Francije in mlado plemstvo iz dobe cesarstva nasproti v tem dvoboju, da bi se poravnali računi na bojišču, kjer naj bi se ne spopadli samo ljudje, temveč tudi nasprotne ideje. Ta Valcorov proces je bil kvas, ki je prekvasil mnogo strasti. Renaud in Gilbert sta se spoprijela v dvoboju ▼ gozdiču des Fonts-Marcheaux blizu Versaillesa. Urejuj Josip Zupančič 0 Zo »Narodno tiskarno* Fran Jaran II Za upravo in insaratni dal fista Oton Chricftof H Vsi v Ljubljani Srer. )27 »SLOVENSKI NAROD«, Četrte*. Junija 1M0. Stron 3 Sijajna in duhovita filmska komedija o spretnih zločincih Zanimiv problem, katerega *eli vsaka žena poznati: TJa 11 Jo in njihovih žrtvah. Misterijozna drama močne vsebine, njen mož trpi v svojem uradu? Odgovor na to velevaznd vpra-prepietena z zdravim humorjem in s spretnimi triki. — sanje boste videli v tem sijajnem ln duhovitem fllinu. V glavni kino sloga, tel. 27-30. — Danes ob 16., 19. in 21. uri HOJ M02 JE ZAPEL JI VEC (V MREŽAH G ANSTERJEV). vlogi: Melvvn »ouglas, partner Grete Garbo v filmu »Ninočkac in nova filmska lepotica Florence Klce. OGLEJTE SI BOŽANSTVENI FILM Njegovo življenje, ustvarjenje, ljubezen in smrt. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. ŽARAH LEANDER — HANS ST€WE. Čajkovski KL\0 MATICA, tel. 21-24 Film mladosti NJENA PRVA LJUBEZEN z mlado Deanne Durbin v glavni vlogi in Melvvn Douglasem. znancem iz filma *Ninočka«. KINO UNION, tel. 22-21. — Ob 16-, 19. In 21. uri! Prekmiirje je primaknjeno k Mariboru Z uvedbo stalnega in rednega avtobusnega prometa na prcgi Maribor-Murska Sobota |e rešen problem, ki je bistvene važnosti za čim tesnejše sožitje Prekmurja z Mariborom in vsem njegovim zaledjem .Maribor. 5. junija Velik nedrvstafek v strnjcnosti vsega našega severovzhodnega o/cmHa ie bilo pomanjkanje ugodnih žr!ezni5k?h ali kakršnihkoli drugih prometnih zvez. ki naj bi čim bliže primaknile Prekmiirje nagemu Mariboru kot nacionalnemu, gospodarskemu in kulturnemu središču vse na^e obmejne pokrajine od Dravograda in Oušta-nja do Hodoša. Kes je železniška zveza preko Ptuja. Ljutomera do .Murske Sobote m Hodo>a prinašaila stik, toda ta Stik je bil vezan s prevelikim trošenjem čiisa, neugodno, predolgotra ino vožnjo, ki je marsikomu jemala veselje do potovanja. Čutna posle-' ca je bila. da so bili stiki med Mursko Soboto in Manbo-om zelo siromašni in le slučajni, izvzemši pomembne industrijske st:ke tvrdke Benko. ki pa so le sad razgibane zasebne inieiat vnosti. Leto za let^m smo ob mcii čutili, kako krvavo potrebne sn ndr>dnejše zveze, ki naj bi premostile široko zevajoči nedostatek. V naši javnosti SO bili sproženi številni, najrazličnejši načrti, ki so se nanašaili na pro- lahko vračajo z avtobusom nazaj v Mursko Soboto. Za" interese Mariborčanov je predvidena posebna vožnja ob nedeljah m praznikih, ko odhaja iz Maribora ob 6. zjutraj avtobus s prihodom v M Soboto ob 8.30 in z vrnitvijo ob 20. Ta zveza je namenjena predvsem omm Mariborčanom, ki imajo v Prekmurju in no Slovenskih go^-ricah svoje znanec ter sorodnike, ki jih bodo sedaj mnogo laže obiskoval'* kakor doslej, ko so morah potovati v velikem ovinku in občutni izgubi časa. Le pomislimo n. pr. na de! okoli Gornje Radjjcne. Z železnico so morali potovati Mariborčani skoraj tri ure in pol Avtobusna zveza pa skrajšuje sedaj ta vozni čas za \eč ko poldrugo uro. Razen tega niso vozne cene za vožnjo z avtobusom pretirane, ampak so V glavnem prilagođene železni-'kim voznim cenam. Tako stane vožnja v eno smer 30 din, vožnja tja in nazaj pa 50 din. S tem je omogočeno vsakomur, ki prihaja iz Sobote v Maribor po opravkih. Ha v enem dnevu prispe v Maribor. tuka: vse opravi in se potem vrne domov Ni izključeno, da jekt krajše železniške zvezj čez Sloven- j se bodo čutile prve posledica nove ugodne ske gorice. Posamezniki so navajali čisto podrobno kraje, kje naj bi tekia proga. zveze tudi na mariborskem trgu saj doslej na našem trgu prekmurskega blaga, prek- da bi bila zveza Maribora s Prekmurjem } murskih pridelkov sploh ni bilo na spregled. Prekmursko gospodarsko življenje, ki se je doslej razvijalo v smereh, ki so potekale povsem drugam, kakor v Maribor, je sedaj tesno naslonjen^ na mariborsko gospodarstvo. čim kraj:a. Trnla te pobude so utihnile, čim se je bli/ala uresničenju zgradnja novega mostu čez Muro pri Petaincih. V ospredje je stopi! drug načrt ki naj bi vsaj za silo zamašil občutno vrzel v našem obmejnem življenju. Čim so namreč pričeli graditi nov most čez Muro pri Pctajncih. sc Mestna podjetja v Mariboru, ki jim je bila ustvarjena močna podlaga za nadaljnji razvoj pod prejšnjo mestno upravo, zaprosila za - voljenje za uvedbo nove avtobusne proge Maribor—Murska Sobota. Sedaj, ko je peta jnski most uporaben za promet, je bil, kakor smo na kratko že poročali, uveden redni avtobusni promet, ki ga oskrbujejo Mestna podjetja v Mariboru oziroma mestni avtobusni promet. Če si ogledamo vozni čas. ki je potreben, da dospemo iz Maribora v Mursko Soboto, spoznamo, da je časovna pridobitev pri vožnji povprečno cela ura. K temu pa je treba še pripomniti, da zajame ta avtobusna proga vse važnejše kraje n.vih Slovenskih goric od Sv. Marjete ob Pesnici, Sv. Lenarta, Sv. Trojice, Sv. Benedikta pa tja do Gornje Radgone in Slatine Radencev. S tako zamišljeno progo je sporedno izpolnjena zveza ki dopolnjuje železniško zvezo in ki omogoča potniku iz Maribora« da jc v dveh urah in pol v Soboti, Sobočanu pa, da je v tem ča^u v Mariboru. Tudi čas odhoda in prihoda je zelo prikladen in je prilagođen predvsem potrebam Sobočanov. ki bodo iahko prispeli v Maribor vsak dan že ob 8. dop. Čez dan b'*io lahko opravil- svoje opravke, za kar bodo imeli čas do 5. pop., ko se V povojnih letih je bilo slišati precej očitkov, češ da se Mariborčani za Prek-murje premalo zanimamo, da zanj premalo a!i sploh ničesar ne storimo. Mima smisla razčlenjevati - točnosti ali upravičenosti teh očitkov Z uvedbo nove avtobusne proge je Maribor storil svoio veliko dolžnoet. Povodi za očitke so odpadli. Ustvarjeno je novo stanje, ko je naša prekmurska metropola tesno povezana z našo obdravsko prestolnico. Nova avtobusna proga bo pokazala morebiti kakšne pomanjkljivosti. Naknadne korekture glede smeri proge in postanka, glede časa odhoda, prihoda itd bodo morale slediti v skladu z željami prebivalstva, koder teče proga, in s pridobi i enimi "zkuš-njami. Toda za vso obmejno javnost je danes važno predvsem to. c!a mora avtobusna proga Maribor-Scbota ostati, četudi bi se morebiti v začetku izkazala eventualno nerentabilna. Močnejši so razlogi, zaradi katerih mora ta proga obstati. Močnejši so, kakor razlogi nerentabilnosti in morebitnih drugih težav, ki bi se u-egnile pojaviti. Nacionalni, kulturni, gospodarski vzroki so, ki terjajo, da mora ta proga ostati. K temu se še pridružujejo posebni razlogi, ki so v najtesnejši zvezi s prilikami našega časa in petečim" življenjskimi potrebami našega obmejnega rodu. H*©| škS mojstri in krof alki pomočniki Glas krojaških oiaJsirov Maribor. 5. iuniia. Iz vrst krojaških mojstrov smo prejeli z oziram na naše dosedanje vesti naslednje vrstice s prošnjo ?a ob lavo: »Resnici na ljubo tx>iidariarno h srlasu krojaških pomočnikov, da so krojaSki mojstri na pobudo cevrednjega društva oblačilnih delavcev v Mariboru v zvezi s povišanjem mezd zaradi draclnie takoi pristali na pogajanja, nakar so bili od obeh strani postavljeni predlogi. Združenje kro-jačev v Mariboru 1e vzelo 7a podlago minimalni cenik, ki ga ie s trudom vsai deloma v svoi i stroki uveljavilo, upoštevajoč pri tem smotrn položai svojih odjemalcev. Ta predlog, ki ga "ie postavilo Z(tnizeriie kroiačev pomočnikom. doToč i tecT*tftlke ponudili pomočnikom tedenske mezde od 120 do 180 din. Ne zanikamo, da je bilo t>ri pogajanjih govora o tedenski plači 120 do 180 din, vendar se ie mezda nanašala samo na začetnice-praktikantini e šiviljske, ne pa krojaške stroke. Kar se tiče prekinitve pogajanj, moramo ugotoviti, da je rjila izvršena prej od strani pomočnikov in šele potem iz stvarnih razlogov od mojstrov.c K tem vrsticam bi dodali le to misel: Potek in zaključek 14 dnevne stavke črko-in soboslikarskih rx>močnikov je jasno pokazal, da je ob dobri volji ter pripravljenosti za pametno misel in koristne ukrepe mo*oČe prebroditi vse težave, ki oviralo splošno šloznb' sodelovanje in spora- plače 335 din. najnižje on 180 din. Neres- j zurn. ki* bodi sklenjen v duhu pravičnosti nična je trditev, da so krojaški mojstri in strokovne vzajemnosti. Maribor in okolica v borbi proti jetiki Dob?o in plemenito srce obmejnega prebivalstva prispeva za protijetično borbo Maribor, 5. junija. Tukajšnja agilna protituberkuložna liga objavlja v dopolnitev predhodnih poročil, da. so podprli zbirko protituberkuloznega tedna še naslednji darovalci: Gg. Karol Hitzl. toV. blagajn. 200 din; Stanko Bf~n 100 din; tvrdka Berndorf-Richter 50 din; Mariborska tekstilna tovarna v Melju 2638 din. in sicer delavstvo 401 din. uradništvo 295 din. tvrdka za vsakega delavca po 2 din (802 d>.) in za vsakega uradnika-mojstra po 20 din (1140 din); >Hergo« kartonaža 222 din, od tega delavstvo 111 din: delavstvo tvrdke »Kb-vinac 103 din: uradništvo tovarne Karol Thoma 820 din; delavstvo Ceršaške tovarne lepenke 162.50 din; župni uradi: v Kapelah 20 din, v Braslovčah 120 din, v Spod. Polskavi 35 din, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah 70 din, v Rušah 85 din ln pri Sv. Jederti 25 din; Podzveza fantovskih odsekov Maribor 100 din; ga. Thea Suppanz 566 cbzf; ff. dekliška "meščanska šola 'Maribor 260 din, učiteljišče in vadnica šolskih sester Maribor 244 din, m. deška osnovna šola Maribor 176 din, šole v Studenicah pri Poijčanah 62.50 din, zasebna dekliška šola pri sv. i>etru 20 din, šola v Tinjah 32.50 din, šola v Lapor j ah 97 din, dola v Puščavi pri Sv. Lovrencu 83.SO din, deska, osnovna Sola v Slovenski Bistrici 10 din. dekliška osnovna soia t Slovenski Bistrici 350 din, sola v Z^or. Kungoti 80 din, osnovna šola na Pobrezju 150 din, šola pri Sv. Venče-slavu 30 đin, šola pri Mariji Snežni 28.50 din, šota v Lehnu 20 din, šola pri Sv. Marjeti bb Pesnici 10 din, gasilska Četa Zgor. PolSkava 10 din in občina Jarenina 100 din. — Iskrena hvala vsem! ŠAH D revi Ob 20. bo na stadionu SK železničarja v klubovih prostorih brzopotezni turnir med najboljšimi šahisti SK železničarja in SK > Vidmarja« Za SK »Vidmar« nastopijo: Kukovec, Gerželj, Lukeš B., RtefcHSberg#h Peče, Kuster, Hupa* in Nosan. I Iz Slovenskih goric I — N*v0 sadno *»u6ihiioo so pričeli gra-j d i ti pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Sušilnica bo za ves obširni sadni okoliš, zlasti ob dobrih sadnih letinah velikega pomena, Ker bo omogočeno vnovCenje sadja na ugodnejši način kakor doslej, ko so bili sadjarji primorani mnogokrat zaradi zastoja v sadni trgovini predelali svoj pridelek v jabolčnik. — Svinjska rdečica se je pojavila v nekaterih krajih severnega dela SV o ven Sle ln goric. Poginilo je ie več praiičev. Nevarnost obstoja, da se bolezen ne razširi v večjem obsegiL < ~ - ■ — Košnja se pričenja, Cim je po deževju nastalo lepo vreme, "so se po tiašlh njivah" in goricah razgibale pridne roke. Zavihtele so kose in trava pada pod ostrino. Večina živinorejcev je morala pričeti tako zgodnjo košnjo, ker jim že izza zgodnje spomladi primanjkuje potrebne suhe krme. V splošnem bo letos pridelek sena obilen. — Sadja bo leto« malo. Prvi dnevi letošnjega maja so pokazali zadovoljivo sliko bujno cvetočih sadnih vrtov. Povsod je bilo polno upanja, da bo letos obilna sadna letina, kmalu zatem pa so nastopili deževni dnevi, ki so trajali dva tedna neprestano in sicer prav v času, ko bi moralo biti za ugoden razvoj cvetja najmilejse vreme. Zato je vse prezgodnje upanje večine sadjarjev odplavalo po vodi, kar se je pokazalo zlasti zadnji čas, ko je mogoče ! spoznati preostale plodove, ki se bodo raz- i vili v sad. Obrodile bodo kvečjemu le pozne vrste,, ki pa jih po naših krajih ni veliko. Iz Slovenjega Gradca — Vojake so se Igran, v ponedeljek popoldne so prinesli v bolDico llletnega pos. sina Ivana Merkača iz .Sel pri Slovenjem Gradcu, ki ga je obstrelil njegov 81etni tovariš Ehgelbert Luter. Otio<-i so se že večkrat igrali in prestavljali sovražna tabora na zapadu, ko pa »o v ponedeljek okrog 11. dopoldne šli kakor po. navadi v šolo. je malo iznad spodnjega Dularja v Selah počakal nadebudni Sletni sovražni vojak EngeTberf ha "so'vražmka in zadel š kroglo iz samokresa svojega nekaj let starejšega šolskega tovariša in soseda. Ivana so takoj prenesli v bolnico. Vprašanje je, kje je mali Sletni fantič naftrl strelno orožje in kje se je naučil z njim ravnati, žalostno se je končala vojna med našo šolsko mladino. Naj bi bil tn primer resno svarilo staršem, da bolje pazijo na svoje otroke. Mariborske in okoliške noYke — Akademija mariborske Sokolske župe, ki bo v soboto ob pol 21. v veliki dvorani Sokolskega doma, bo pritegnila posetnike iz vseh obmejnih krajev. — Nov grob. V splošni bolnici je umrl posestnik in kovač Anton Hrastnik, star 47 let. — žalujočim svojcem nase globoko sožalje! — Xočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28-12, in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13. — Tiskarski muhee je spremenil v včerajšnjem poročilu o slavi 32. topnišškega polka ime polkovnega poveljnika. Pravilno: polkovnik Peter Kiler (ne Klinar). <— Na akademiji sokolske- tupe Maribor bodo v soboto 8. -junija ob pol 21. nastopila- sok. druStva Maribor-matica, Mrb. i, Maribor II, Pobrežje, Ptuj in Slovenjgra-dec in Sokoli-vojaki, gojenci šole za rezervne oficirje v Mariboru. Preskrbite si vstopnice pri »Putnikuc. 82—M — Zadnja pot »pobreškega prezidenta«. Včeraj popoldne se je zbralo na pobreškem pokopališču precej ljudi, ki so se prišli poslovit od pokojnega »pobreškega prezidenta« Ludvika - Hantiča. Največ - je-bilo med pogrebci seveda Pobrežanov, pa tudi Mariborčani so prihiteli na pogreb zanimivega originala. Mrtvaški sprevod je vodil I. magdalenski kaplan dr. Meško. V poslednje slovo so zapeli pobreški pevci pokojnemu »pobreškemu prezidentu« žalo-stinko »Vigred«. Množica pogrebcev je počastila pokojnikov spomin. Ludvika Han-tiča so pokopali v grobu, v katerem leži njegova pokojna mati. Sveža gomila pobreškega »prezidenta« je posuta z venci in šopki, ki so mu jih prinesli ob poslednjem slovesu njegovi dobri znanci. Za zmerom je utihnil značilni »prezidentov« vzklik: j>Ober jo.« — O tem in onem. Ustrelil se je v Tr-ničah pri Racah posestniški sin Alojzij Pul-ko. Bil je pri priči mrtev. — V mariborskem okoliiu se obeta spremenljivo oblačno in vetrovno vreme, dočim se toplota ne bo mnogo izpremenila. — Za več ko 10 milijonov dinarjev so narasli dohodki pri mariborski glavni carinarnici ob zaključku poslovnega leta 1939-40. — Ivan K. je doživel v življenju huda razočaranja, pa se je hotel obesiti. Domači so v zadnjem hipu preprečili njegovo namero. — Mali 41etni Ivanček Perko je odšel od doma. Svojci so ga dolgo iskali. Nazadnje so ga našli v neki mariborski gostilni, kjer je bil skupaj s svojim — očetom, ki je prišel prav dobre volje s svojim sinčkom domov. Srečal ga je na ulici v blizini stanovanja, pa ga je vzel kar s seboj v gostilno, ne da bi bil to sporočil svoji ženi, ki je bila v težkih skrbeh. — Pobreške novice. Naša občinska politika ima svoja čudna ' pota." Pobi ežaru smo z zanimanjem brali umestne kritične opazke, ki jih je nekajkrat objavil »Slovenski Narod«. V zadnjem času nadaljuje pobreška občinska politika svojo smer, potem ko zaman čakamo na novi most čez Dravo in ko smo zaman upali, da bodo uresničene tudi nekatere druge obljube. Tako se je pač zgodilo, da smo postali Pobrežani previdni in skeptični. - Dočim .je vladala pod prejšnjo občinsko upravo .neka resnost, ki je označevala vso občinsko politiko od občinskih sej pa do izvrševanja raznih del, Opažamo v vodstvu naše občinske politike zlasti v zadnjem času, v zadnjih letih in mesecih neko ne resnost, pomanjkanje čuta odgovornosti. Vse te in druge okolnosti so nazadnje privedle db tegu, da se j« odpovedal ovoji funkciji občinskega odbornika g. Anton Požar. S tem je nastala v našem pobreškem občinskem odboru precejšnja vrzel, saj je g. Požar znan kot preudaren gospodar, čigar tehtne misli in nasveti so biH zmerom' utemeljeni in dobrodošli. G. Požarju moramo izreči priznanje za vse zasluge, ki si jih je pridobil v Času, ko je bil odbornik V pobreškem občinskem odboru. Bati se je, da bo neresnoba pregnala še marsikoga iz občinskega odbora na Škodo pObreŠkim občanom. —- Iz malega Beograda. Letos poleti vprizori naša marljiva sokolska' bdrika družina r svojem gledališču na prostem narodno igro > M a ti j a. Gubec«, ki jo je priredil režiser in igralec ruske sokolske družine g. Franjo Sornik po šenoevem romanu i Kmečki pur.t«. za predstavo se ofj&za Že sedaj živahno zanimanje. - —---- — Pabei*L Podružnica nemškega »Kul- turbunda« se je sele pred por meseci preselila v svoje povečane društvene prostore v Vetrinjski ulici 80, kjer je trgovina Berdajsa in je imela tam celo razstavo nemških slikarjev. Ker pa se je * Število članstva in s tem tudi društveno delovanje sadnje mesece povečalo, se je preselil »Kulturbund« zopet v nove prostore na Aleksandrovo cesto 14, kjer ima v prvem nadstropju tri velike sobe v bivšem stanovanju dr. Leonharda, poleg pisarne dr. Kieserja. Društvo ima tam stalne uradne ure s posebnim uradnikom, ki je strankam vedno na razpolago. Ustanovljena je bila tudi ženska sekcija iMadchen-Bund«, ki je posebno agilna in je zajela vso nemško žensko mladino v Mariboru m okolici. (DeL poL). — Mariborski boksarji potujejo v soboto v Ljubljano, kjer bodo preizkusili svoje boksarske spretnosti z najboljšimi Mariborsko gleđaUš« četrtek, 6. junija ob 20.: >Potovanje v Benetke«. Premiera. Zadnja dramska predstava v letošnji sezoni bo drevi duhovita in zabavna francoska komedija iz velemestnega življenja, »Potovanje v Benetke« v Verdo-nikovi režiji. V glavnih vlogah nastopijo: Rasbergerjeva kot Carolina Ancelot, Crno-bori kot njen soprog Michel, Verdonik kot ljubimec Žtinne de Boisiobert. V drugih vlogah nastopita še Hasberger in štand-eker. \ Imejitelji gledaliških blokov, izrabite bloke! Zadnja dranisRa predstava bb drevi, zadnja glasbena pa v soboto ali v nedeljo. ' ■ - ' Razvitje prapora Sokola v Laporju V nedeljo ie proslavila sbkoL-ika četa v Laporju 10-letnico "obstoja: Ob tei prrliki je vzorno delavna četa razvila svoi prapor. Zaradi uredbe o brebovedi zborova ni se je morala oroslava omejiti na prostor v šolski sobi ki bila za svečanost okusno okrašena. Šolski raered so do kraia napolnili domačini ter Ecstie matičnega društva Slov. Bistrica, članstvo i2 Poličan, Grešnievca itd. Na oder so prikorakali vsi oddelki z novim • ora-oorom. ki sta mu drugovala članski in narašča i ski oranor iz SI. Bistrice. Po petju sokolske himne ie četni starosta br. Logar, ki vodi četo z veliko vnemo že neka i let. pozdravil došle goste, predvsem kuma br. dr. Pučnika, žun-nega starosto br dr. Goriška, notari a Aši-ča in druge. Kum br dr. Pučnik in kumi ca s. Logarjeva sta pripela novemu Draooru krasno vezana spominska trakova z željo, nai bi razviti prapor plapolal ponosno v rokah laporskih Sokolov v ponos in čast kralja in domovine. Zaorila jo pesem »Iz bratskog.. .« nakar ie kum br. Pučnik v zanosnem govoru poudaril pom^n m Veliko zavednost kmetskih sokolskih čet ter važnost njihovega vzgoinesa dela med ljudstvom. Čestital ie vrlim laporskim Sokolom k njihovi desetletnici in k razvitju prapora ter zaključil svoi govor z vzkliki krali.c nakar so vsi navzoči zapeli »Bože pravde«. Po. čestitkah žuDnesa staroste dr. Milara Goriška je sledil pod, vodstvom načelnika (in praporščaka) Mastirtška ter. s. načelnice Šifrerjeve in 'vaoUtelia br. Šli-meca kratek nastop moške in ženske dece ter moškega naraščaja in članstva, nakar je bila skromna, a zato tem bolj ori srčna proslava zaključena s pesnvma »Hei Slovani« in »Le naprej . ..« Prireditev bo ostala vsem prisotnim v na i lepšem spominu. —c Soiski nastop! gojencev Gl^bene Matice ~v Ctelju bodo drevi, jutri in v soboto s pričetkom ob 10. v celjskem gledališču. Vstop je prost le proti nabavi vsakokratnega, sporeda. V četrtek 13. t. m. ob 26. bo ob zaključku 20ietnega jubileja zavoda v gledališču • komorni večer z na- stopom instrumenta listov, solopevcev in solistov ob* šprenii!jevan.ju orkestra. —c Koncert Celjskega pevskega društva v proslavo 801ethice skladatelja RUta Sa-vina bo, kakor smo že javili, v ponedeljek 10. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Celjskega dama. Sodelovali bodo pevski abor CPD, pianist g. Pavel šivic, docent Glasbene akademije v Ljubljani, s klavirskimi skladbami ter mezzoscpianistka g dO. Marija Tiran ova in tenorist g. Andrej J are iz Ljubljane s samospevi. —C Rastava ri&b na celjski gimnaziji je bila danes otvofjena in bo odprta do vštete 9. t. m. Oglejte si to zanimivo razstavo v čim večjem številu. *—c Napad hi dve nesreči. V torek je neznan moški v Nažnrju- pri MozL-ju napadel- 45?etnega usnjarja Leopolda Kolenca iz r>obletine pri Rečici ob Savinji hi ga zabodel z riože-m v desno .Hran. trobuna. V torek je padel delavec Peter Mastnnk iz St.'-Petra v Savinjski- dolini z o^iodja na novi stavbf trt metre globoko in si nalemil desno nogo v kcflena*. V pone^:e!j\.'k je padel 141etni posestnikov sin Josp Zorko cd Sv. Krištofa pri Lahkem s kolesa in ti zlomil levo" roko v riadlehtu. Poškodovance so oddali v celjsko bolnico. —c tTmrl je v torek na Dečkovi cesti 3 v Celju 631otni občinski delavec Franc Se-ško. —c SOkoisKl jubilejni znaki. Sokolsko društvo Celje-mctica bo ob nedeljah v mesecu juniju po sestrah članicah in na-rafiCajnbcaih (razpe^avalo Ikcvinske i^eLne znake. Drufitvo vabi cc-lj.-ko občinstvo, da kupi znak in ga vidno nosi vse do jubilejnih dni 29. in 30. junija, da ne bedo ponovno nadlegovani oni, ki so znak že kupili. Vsakemu bo dobro znano, da je imelo društvo s pripravami zb pokrajinski slet v Celju ogromne sticške n je primorano iskati za veliko izgubo vsaj delno kritje. Zato naj bi ne bilo n h »gar, ki bi odklonil nakup znaka, ki stane 5 i*in. saj bo imel lep spomin na jubilej Cel j ;kega Sckola. Kdor ne bi hotel ali mr.301 kupiti tzrrkn, maj kupi zCetno razglednico za 2 din. Vsakdo se naj zaveda, da bo z odkupom znaka koiistil dubri stvari. — Brezplačna oddaja gozdu h sadik. Mestno poglavarstvo v Celju : K r. bans-ka uprava dravske banoV'ne v Izubijani bo v jeseni 1940 in spomladi 1941 oddajala brezplačno gozdne ■. Ike siroma« šntrti gbzdrnm *poscslrak'~rn. Zadevne pro-Snje, kcikrvane z banovin: ki: i kolkom za 10 din je treba vhi^nti na me^triefn : -olivarstvu v Celj\i. V presnji je treba navesti: 1. r>arcWno številko", -katastralno občino in površino zemljišča, k; le hainera-va pogozciiii, 2. kulturno \i .bo slovenske zgodovine in narodnega življenja ter so važna za vzgojo narodne z. ve-vesti. Seveda bo odločevala tudi pri teh delih umetniška višina. Število in višino nagrad določi no svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih del razsodišče, ki ga imenuje ban. V piimeru, da ne bo predloženih dovolj takih del. ki bi nagraditev zaslužila, se nagrade podele v omejenem znesku ali "pa sploh ne podele in se znesek prihrani za razdelitev po prihodnjih raz-oisih. Avtorji, ki se mislijo udeležiti tega književnega tekmovanja, nai predlože svoja natisnjena dela v 5. nenatisniena pa vsai v 3 tipkanih izvodih naikasneie do 31. marca L 1941 prosvetnemu oddelku kr. banske Uprave v Ljubljani. „Množe se simptomi italijanskega nastopa54 Večerno situacijško poročilo iz Rima — Zadnje vojne priprave — Ultimata ne bo — Turški načrti Rim, 5. jun. br. (Dr. O. A.). Simptomi bližajoče se italijanske intervencije se vedno bolj rtindže. UkTepi, ki so bili danes izdani glede zatemnitve Rima, bodo veljali tudi za Vatikan. Pomorska daljna plovba je ukinjena, vsi parniki so prejeli nalog', naj ae čimprej vrnejo v Italijo. Rdeči križ je že v akciji. Mobilizacija italijanske vojske, letalstva in vojne mornarice se nadaljuje. ~V rasističnih krogih ni mogoče dobiti nikakih potnlltev t&r vesti o mrrovhl ofenzivi in ulfeimatnmur^j katferih -poročajo ino-šentskl -Trsti. Nasprotno, merodajni krogi označujejo te vesti za ameriško raco. Pariški poročevalci italijanskih listov ugotavljajo v svojih poročilih, da je zavezniški vrhovni vojni svet na svoji zadnji seji Že izdal vse potrebne strateške ukrepe za primer italijanske intervencije. »Paria Soir« danes sodi, da se bo to zgodilo najkasneje v 10 dneh, »Temps« pa celo meni, da je ura že odbila.' V zavezniških vojaških Krogih prevladuje pd vesten ~lž Pariza m tordo^T mnenje; tia^rrrtairja v sto* pi}a v vojno, kb se bo prirej neraškj napad na Anglijo. Glede položaja na Balkanu sodijo v rimskih inozemskih diplomatskih krogih, da se bo zaradi italijanske intervencije vojna, Če že ne takoj v začetku, pa prav kmalu razširila tudi na Turčijo in Grčijo. Agencija' Štefani zavrača danes demanti atenske agencije, po katerem Turčija in njeni zaveznici nista- zahtevali od Grčije, naj pristane na okupacijo grških otokov v vzhodnem delu Egejskega morja. Ta namera zaveznikov in Turčije, pravi Štefani, dejansko obstoji in je okupacija omenjenih otokov predvidena tudi v vojaškem dodatku k ankarski zavezniški pogodbi. Eskadra zavezniških lahkih vojnih ladij že križari med grškimi otoki. Oddelki turške vojske so že zbrani na zapadni obali Male Azije ih pripravljeni, da jih vkrcajo na ladje. V Ankari je zavladalo precejšnje neraspoloženje, ker Grki odklanjajo turške zahteve in ker protestirajo, da je Turčija Grčijo vključila v svoje varnostno področje. Po zatrjevanju Italijanskih krogov ima TUrCija v prvi vrsti namen: 1.« ea* ?t\ vzhodne e40 satiričnih listov« so rodili sedanji dnevi strahote in groze, čeprav se glasi podnaslov zbirke »40 satiričnih listov«, je zbirka mnogo bolj trpka obtožba kot satira na sedanje dogajanje v svetu in doma. Pesnik in slikar obtožujeta in izražata svoje razočaranje in svoj gnjev spričo najnovejših dogodkov, kakor tudi spričo že starejših ran, ki prete uničiti naše narodno in socialno telo. Pokažeta na lažno moralo moderne družbe in na dekadentne pojave v tako zvanih višjih ali boljših plasteh naroda. Haron ne bo vozil več, Če ne dobi plačanih nadur, kajti že sto let ne pomni takega navala kakor v teh dneh, ko je Marsu pamet zdivjala. Človek in madame Kultura sta izvršila samomor. Porcelanasta igrača se ogreva za rubaško. želodec je volilna skrinja v našem času, možje slovenske vede, velikani, so le balončki iz drage zlate pene, v zatišju le se v solncu lesketajo. Satan se je spečal s Smrtjo. Tri dni nato Postani in ostani član V&dnihove družbe! MALI OGLASf beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din i. davek posebej. 6a pismene odgovore glede malih oglasov je creba priloži, znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo, raz no beseda 50 par. dave« ooseoej Najmanjši znesek 8.— din LGUDEN N Ah L t Veliko izbiro letnih damskih čevljev po zelo nizkin cenab Vam nudi trgovina »EDO« ČEVLJI vrošn jakova 2 t Gosposvetska c 12). 27. t. Oglašuj male oglase v Slovenski Narod ker so najcenejši! PSIHOGRAFOLOG FELIKS GLOBOCNIR v Ljubljani, hotel »Slon« sprejema stranke od 6. do 12. junija dnevno od 8.—12. in od 13.—21. 1469 v SAKO V BtSSMtl POHIŠTVO se vedno po starih cenah do-oavija v moderni in solidni Iz- lelavt tvrdka »Oprava«, Celovška 50. Sprejemajo se naročila d. U SKLADIŠČE s šupami, ograjeno cca. 80 m v Celju, Krekova cesta 26, primerno za trgovino s kurivom ln za druge svrhe, oddam v zakup. — Vprašati na naslov: poštni predal 4. — Sv. Peter v Savinjski dolini. 1471 PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič živ ko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 1475 KLIŠEJE VECSA2VNE JUGOG&AFIKA SV.f>tTUANASH73 POUK beseda 50 par daven poseoe^ Najmanjši znesek &.— Din, Strojepisni pouk Večerni tečaji, vpisovanje m •ričetek pouka poljuben. Chri-stofov učni zavod, Domobranska c. 15. 738 PRODAM .eseda 50 par. 3avek posebej Majmanjsi znesek S,— din Izvrstna MEDICA barva ustne ln lica! Dobite lo v MED AKNI Ljubljana, Židovska ulica 6 FOTOGRAFSKI ATELJE Fotografski atelje v mestu na Hrvatskem, brez konkurence, vpeljan, prodam zaradi odhoda k vojakom. Inventar odstopim za din 15.000.— Ponudbe na V. Jencik, Bos. Novi. 1474 OPREMLJENO SOBO lepo, zračno, s souporabo kopalnice, event. s hrano, takoj oddam gospodu ali dami. Isto-tam oddam tudi kabinet. Medvedova cesta 5, zgornji zvonec 1472 NARODNA TiSKARNA I L3UBUANA BVR&OJE VSS VESTE TT8KTJVT* BRBPJmSTB IH NAJFINRJŠT VafboljSi vod."k po radijskem sveto je 1 .NAS VAL" I sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokov^.' članki, roman, novela, novice s radljsktega m televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešni ce Izhaja vsak petek Id je tudi lepo ilustrirani UPRAVA: Ljubljana, Knafljevs ulica 5. Oaniel Lmoeor krinka iju&ezni 107 — Razumem vas, — je dejal Bolivijec lokavo, kajti že nekaj časa je pravilno ocenjeval globoko osebno sovraštvo med princem in markizom. — Ali me razumete tako dobro? — je vprašal princ z nasmehom, ki je kazal, da dvomi o tem. — Seveda! — Ali ne mislite, da bom zabodel našega papirnatega markiza? _ V srce, če ga boste hoteli mahoma ubiti. V trebuh, če mu boste hoteli pripraviti muk polno umiranje. _ Pravi rdečekožec, — je vzkliknil Gairlance smeje in skomignil z rameni. Ta zbadljivka je Bolivijca neprijetno zadela. Zato je obmolknil. _ Čujte, Escaldas, razmišljajte malo. Storili bi nepopravljivo napako, če bi Valcora ubil. — Bože moj, — je dejal Bolivijec, — njegova sleparija bi se potem dala težje dokazati. Dedščina bi vsekakor pripadla Plesguenu. To je res premoženje, ki po njem hrepeniva. Za človeka nama ne gre, vsaj vam ne. Kar se pa tiče moje jeze, bi bila povsem potolažena, čim bi zvedel, da ste ga zabodli. — Zlasti če bi vam ne bilo treba nastavljati svoje kože, da bi mu zadali ta udarec — Gotovo. — No torej, plemeniti tujec, ne strinjam se z vami. in sicer po pravici ne. Sem princ de Villingen in nikakor bi se mi ne spodobilo pripraviti ob premoženje samo ženske. Sicer bi se pa javno mnenje kmalu obrnilo na njihovo stran in proti nama. In vi veste, da igra javno mnenje v tem procesu zelo važno vlogo. Kar se tiče mene, sovražim zdaj Valcora še bolj kakor vi, toda smrt bi mu ne prinesla dovolj muk, čeprav bi mu prebodel vse drobovje. Ne, ne, moj rapir mora zadeti njegovo roko. — Njegovo roko? — je ponovil Kscaldas začudeno — Da, in sicer levo roko. Približno tam, kjer je tetoviran, da bo moral potem pokazati rano zdravnikom in potem. • • — O, imenitno! Ah, to je sijajno! — je vzkliknil Bolivijec navdušeno. — Rad bi bil priča. Preveč zahtevate, dragi moj. Vaše ime bi se kaj čudno bralo v protokolih kraj mojega, — je odgovoril Gilbert zaničljivo. •** Povoda za dvoboj ni bilo težko najti. Najmanjši javni napad med markizem de Valcor in princem de Villingen bi moral dobiti zelo resen značaj že s tem, da je princ povsod razglašal svoj zagrizeni anti- valcorizem, da ni hotel priznati drugemu pripadajočega premoženja in naslova nikomur razen Marcu de Plesguenu. Naslednjega dne je dobil Gilbert vstopnico za Theatre Francaise s priloženo vizitko: Markiz de Valcor. Takoj mu je bilo jasno, kaj to pomeni. Zvečer se ni prav nič začudil, ko je zagledal v pritličju visoko elegantno Renaudovo postavo v fraku. Njegov nasprotnik je imel sedež poleg njega. V prvem odmoru sta pokazala oba toliko vneme, da bi se srečala, da sta se zaletavala v druge gledalce. Leti so se godrnjaje ustavljali in že so slišali naslednji razgovor: — Pozdraviti bi me bili morali, gospod, — je dejal Renaud. — Mar niste bili sprejeti pri meni? — Nikakor ne, — je odgovoril princ — Vi ste me sicer sprejeli, toda v gradu markiza de Valcor. S koncem svoje palice je Renaud zbil Gilbertu klobuk z glave. — Jutri prideta moji priči k vam, gospod. — Računam s tem. To je bilo vse. Ne prvi ne drugi se ni več prikazal v gledališču, ker nista bila prišla zavoljo drame, ki se je odigravala na odru, temveč zavoljo tiste, ki sta jo odigrala tako hitro in ki je bila dosegla popoln uspeh. Nihče ni slutil, da prizor ni bil povsem nepričakovan. Srečanje teh dveh mož se je moralo nujno slabo končati in vsi tisti, ki so ju poznali, niso pričakovali nič boljšega. Princ v splošnem ni bil zado- voljen s svojo viogo. Ni se mogel pripraviti na odgovor, ker ni vedel, kako bo njegov nasprotnik izzval prepir. In zdaj se je bal, da si ne bo mogel izbrati orožja. Zato je pozval svoji priči, naj branita to-le tezo: — Nisem insultiral svojega lanskega gostitelja trdeč, da sem bil sprejet v domu markiza de Valcora. Sam ravna krivično, ko priznava, da sem mogel pri tem v duhu misliti na dve različni osebi. Ni se bilo treba zatekati k tako zvitemu razlikovanju. Renaud sam je bil res razžalil princa, ker na njegove besede ni takoj predlagal prič, temveč se je zatekel k dejanskemu odgovoru. Vzrok dvoboja je bil v tem, da je markiz s palico zbil Gilbertu klobuk z glave, ne pa besede, izmenjane med njima pred tem incidentom. Princ de Villingen je bil torej očitno užaljen. Oh si je lahko izbral orožje in odločil se je za rapir. Priče so bile takega socialnega položaja, da bi se ne bile tako lahko sprijaznile s položajem nekega Josea Escaldasa. Tako si je stopilo plemstvo stare Francije in mlado plemstvo iz dobe cesarstva nasproti v tem dvoboju, da bi se poravnali računi na bojišču, kjer naj bi se ne spopadli samo ljudje, temveč tudi nasprotne ideje. Ta Valcorov proces je bil kvas, ki je prekvasil mnogo strasti. «*« Renaud in Gilbert sta se spoprijela v dvoboju ▼ gozdiču des Fonts-Marcheaux blizu Versaillesa. Ureiuie Josip Zupan« II lo »Narodno tiskarno' Fran Jaran // Za upravo in morami dal lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani