Leto VIII. štev. 110.
Poštnin* piaCcma v gotovini.
V Krškem, v nedeljo 17. avgusta 1924.
Današnja žtev. 150 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35Dtn,
Oglasi: prostor 1x®7 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte In podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračaj6. Reklamacije za list so poštn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Na kakšen način naj se izvaja socialistični program?
Dosti je že bilo p sarenjf o tem vprašanju, dosti je že bilo trpljenja vseh vrst, zato se pa mora ta kompleks že enkrat pozitivno rešiti na ta eli oni način, da bomo vedeli, pri četn da smo.
Ne smemo držati roke v žepu in čakati, da se stvar sama reši, sli pu čakati morda še sto let, da dozori — če bi sama od sebe sploh kdaj dozorela.
[Marsikateri »socialistični" vodje imajo drugačne nazore, ker imajo zasigurane eksistence in dobro življenje, zato tudi več »potrpljenja" in lahko Čakajo n1] razvoj, ali s tem so se približali buržoaznemu stališču in uzadoščujejo samo svoj osebni egoizem,]
Prijeti je treba zadevo energično pri korenini, treba je, da sodelujejo vsi. to je nas vseh dolžnost, ki smo jo naložili nase in obljubili, da jo rešimo našim potomcem.
Ta solidarnost je tembolj utemeljena, ker sta pravica in zdravi človeški um na neši strani. Če so nešteti učenjaki spoznali, da je sedanji družabni red napačen, ie to gotovo znak, da so sedanji režimi napačni. Če so tu pa tam socialisti prišli v vlado po milosti buržoazije in samo zato, ker je bila ta trenutno razcepljena, ne spremeni to na dejstvu ničesar. Na Angleškem na pr., kjer se je tako zgodilo, se ni mogel imperialistični buržoazni režim nič spremeniti, nsil.tarizem in kapitalizem imata tam navzlic delavski vbdi še vedno premoč. Ker ljudska množica po svoji večini danes še nikjer ni tako izobražena, kakor bi za socialistični družabni red morala biti, in ji sedanji režimi te izobrazbe tudi ne morejo ia nočejo nuditi, samo v tem je vzrok, da se dancšnji s sten:.i vzdržujejo. Ljudstvo v splošnem ničesar preveč globoUo ne razume, dokaz je že to, da se buržoazni na ljubo cepi v razne stranke, ki so deloma le privesek čiste buržoazije, ali pa so vsaj premalo energične, da se buržoaznega vpliva osvobod;jo.
Vendar ljudstvo v splošnem le razume: da se mora boriti proti izkoriščanju kapitalistične kaste. In če bi človeštvo po \seh državah postavili pred takšno odločitev, da . mora glasovati samo za dve stranki: za stranko enakomernega dela in enako-merne razdelitve delavnih plodov med vse ter za stranko privilegiranih izkoriščevalcev tedaj bi dobila prva stranka gotovo porazno večino. Že danes. Samo v tern je iežkoča: imeti bi morali le dve stranki s tako jasno izraženim programom, kakor sem ga zgoraj omenil. V življenju se ta dva programa faktično izvršujeta, samo v tem je zlo, ker se program druge stranke naščeperja z lažnivimi okraski, celo s celotno idejo prve stranke, ki se kot lažnjiv okrasek seveda ne izvršuje.
Že v mgogih prejšnjih člankih sem naglaševal. da zadostujeta v praktičnem življenju po vsej moralni upravičenosti le dve stranki, ena proletarska, druga buržoazna.
Vsak človek, če je v službi kakšnega industrijskega podjetja, v trgovini ali v državni službi, če je torej odvisen od delodajalca, je že s tem označen kot proletarec.
Vsak mali, samostojni mojster katerekoli branže, pa se istotako bori za svoje življenje proti tovarniškemu velepodjetju in je postal žrtev velike kapitalistične konkurence. Živeti bi moral torej politično s proletariatom, ker se bori proti istim molo-hoi”.
Mali kmeti so bili že od nekdaj siromaki, njihovi otroci tvorijo kadre industrijskega proletariata in krmo za lopove, Torej je tak kmet že po naravi proletarec in se mora boriti za iste koristi kakor nesamostojni izkoriščanec.
Gotovo dejstvo je, da obstaja pri tem položaju raznih stanov faktično mnenje v ljudskih krogih, da zadostujeta le dve stranki, samo da neizobraženo ljudstvo ne ve, kam bi svoj glas oddalo, da bi prav bilo, ko je pa toliko strank na razpolago, ki hočejo vse ljudstvo »reševati". Za svojo agitacijo imajo vse polno postranskih gesel v ustih, da ljudstvo premotijo, eno teh gesel je na pr. vera.
Vera v političnem življenju sploh ne bi smela nobene uloge igrati, K temu nas navajajo že preprosta premišljevanja. Na pr.: Na tem svetu se borimo za svoj obstoj na njem in parlamenti niso bili nikoli tukaj, da bi se za oni svet borili. Ves njihov ustroj zahteva le konkretnega dela za to kratko življenje.	.4.
Vere ne zanikam, ostane pa naj zasebna zadeva vsakega posameznika brez ozira na njegovo politično orientacijo. Faktum je, da hoče vsak človek živeti po nekih verskih nazorih, toda to je njegova stvar in stvar drugačnih inštanc. nego so politične ; v kolikor se pa hoče v tem življenju konkretno in urejeno živeti, imajo politične inštance, stranke, parlamenti, vlade in njih upravni organi še premalo časa, da bi mogli reševati zgolj konkretna vprašanja, kaj še. da bi se bavili z abstraktnimi.
Duhovniška kasta, ki nima drugega opravila in je zato plačana, naj pusti versko zgagBnje na politiko v miru in naj moli za nas vse, ne samo takrat, kadar ji molitev posebej plačajo.
Če se bodo cerkve temu stališču, ki je človeško, približale, tedaj bodo imele tudi med zavednim proletariatom zaslombo, med tistim proletariatom, ki bo prej ali slej tvoril večino človeštva. Nasprotno pa naj si duhovniki vse posledice sebi pripišejo, če bodo mešali v zgolj materialne zadeve zgolj idealne in vse to skupaj iz sebičnih namenov. Če hoče duhovništvo na vsak način z vero vplivati na kakšno politiko, naj vpliva na kapitalistično, ki je protiver-
ska do mozga, nikakor pa ne da cepi radi nje proletariat. ki vodi svojo politiko v znamenju dveh glavnih temeljev vsake vere: pravice in enakopravnosti.
Tako je z vero, tako je tudi z vsemi drugimi gesli, ki jih kapitalično ' navdahnjeni elementi uporabljajo v politiki, da bi res ne prišlo do ene same proletarske stranke, na pr. nacionalno geslo.
Zveste oprodinje teh buržoaznih stremljenj so buržoazne vlade. Dočim bi morale baš vlade skrbeti za pravične volilne rede in za pravično oddelitev strankarskega gibanja, so one tiste, ki razmetavajo ljudski denar za buržoazne volilne sisteme. Danes najbolj egoistični kričači obvladujejo narode, duševni možje so pa izrinjeni v ozadje in jim preprečujejo. kolikor se da, delo za poštenost in pravičnost.
Treba bi torej bilo, da se ti možje iz ozadja pokličejo, učenjaki, literati, sodniki, izumitelji itd. iz vseh držav in naj sestavijo ražsodišče. ki naj za vzame stališče napram proletarskemu stremljenju in stremljenju kapitalističnega stebrovja te družbe. Na to konferenco bi morali priti seveda sami znani nevtralci, nikakor pa. da bi sedanje vlade poslale svoje plačane emisarje. Ko bodo vse podrobnosti pretehtane, naj vsi delegati izjavijo:
1. Ali je socialistično stališče v splošnem u-pravičeno ? Ali sloni na moralnem temelju in ali ima realno vrednost?
2. Ali je buržoazno stališče v splošnem upravičeno? Ali sloni na moralnem temelju in ali ima realnov vrednost?
Če mednarodni delegati ugotovijo, da je socialistična teorija v praksi izvedljiva, je sveta dolžnost vsega sveta, da se ta teorija čim prej izvede!
Če bi se pa ta izvedba po buržoaziji zavlačevala. je buržoazna manjšina odgovorna za posledice. To pa absolutno več ne gre, da hi se za dosego pravičnega stališča žrtvovale vedno nove generacije, 75% vsake generacije I	VERITAS.
[Objavljamo ta članek, ker je v njem vse polno dobrega jedra, takšnega jedra, bi daje vsakemu človeku iniciativo za premišljevanje, In to premišljevanje nam je potrebno, zato so nam potrebni tudi takšni dopisi, čeprav si nismo mi seveda nič v dvomu, da je s. Veritas nekoliko previsoko ustrelil, če res misli, da bi mogla takšna internacionalna konferenca, čeprar iz samih poštenih in ostroumnih mož z enim samim svojim izrekom rešiti socialno vpra* šanje in nam ustvariti novo družbo. Še skupaj ne bo takšna konferenca prišla, pa ne zato, ker mi o tem dvomimo, temveč zato, ker so dandanes še celo premnogi pošteni in ostroumni možje tako malo zavedni, da še med seboj ne znajo svojih zadev u-rediti, kaj še da bi reševali splošne zadeve. In tudi če bi se učenjaki, umetniki in drugačni duševni strokovnjaki med seboj zedinili, kako daleč smo še od tega. da bi se vse človeštvo po njihovih naro-
UPTON SINCLAIR:
127. nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
Vzel je umazan kos papirja in prečital vsebino. .Pri Bogu!" je vzkliknil, »to je pa čudno".
»Kaj je čudso ?“
.To ne dokazuje, da boljševiki podpirajo kaj-zerja". Popraskal se je za ušesom. »Veš kaj, meni ugaja".
»Meni tudi. Nisem mislil, da imajo boljševiki toliko pameti".
»Da da. ravno tega je treba nemškemu ljudstvu. Zdi se mi, da bi bilo dobro najeti te ljudi, da bi pisali in tiskali take letake*.
»Tudi jaz sem tega mnenja." pravi France vzradoščen.
Polagalec cevi je pa hitro prišel na drugo
misel.
.Ampak križ z boljševiki je, ker ne dajejo letakov samo Nemcem, tudi nam bi jih podmaknfH**.
»Tako je!" pritrdi France še bolj vesel.
.E, to pa ne gre! Disciplina ne pusti tega*.
Francetovo upanje je bilo zsstonj, Nekaj je pa le bilo. Razgovor je bil konč&n s tem, da je nož obdržal letak z obljubo, da ga pokaže svojim prijateljem in ne pove, kja ga je dobil. France je
bil zadovoljen. Čutil je, da je eno zrno že padlo na rodovitna tla.
»Družba krščanske mladine" je seveda morala priti z ekspedicijo tudi v Arhangelsk. Postavila je kočo, v kateri so fantje igrali, čitali in kupovali čokolado in cigarete po visokih cenah. France je mahnil tja in pozdravil vojaka, s katerim se je bil seznanil pa parniku. V civilnem življenju je bil tiskarski delavec in strinjal se je s Francetom, da političarji in urjdniki velikih dnevnikov ne razumejo radikalnih idej predsednika Wilsona ali jih pa nočejo razumet', zato jih črtijo. Tiskar je čital popularno revijo, polno literarnega mleka za dojenčke. katerega smatra sindikat velikih bankirjev za najbolj varno duševno hrano preprostega ljudstva ; naravno se je zelo dolgočasil s takim čtivom. France ga je povabil iz hoče in ponovil prejšnjo igro s polagalcem cevi — z enakim uspehom.
Potem se je napotil v vojaško kinogledališče, s katerim so preganjali dolge arktične noči ameriškim vojakom. Slika na platnu je kazala znano igralko, ki prejme milijon dolarjev na leto, v ulogi revne deklice, ki živi v velikem mestu, pomešana med odurnimi plebejci in po mnogih težkih izkušnjah trpljenja, ki so siromakom nekaj navadnega, jo končno sreča bogat in plemenit mladenič, ki deklico nagradi z ljubeznijo in poroko ter reši njeno socialno vprašanje s tem, da jo popelje v palačo in obsuje z zlatom in diamanti. Tudi ta alika je
imela pečat sindikata bankirjev, predno je doaegla preprosto ljudstvo. In sredi slike, ko se je pojavil povečan obraz deklice, obkrožen s finimi kodri in po katerem so lile debele kaplje vode iz oči, je vojak-gledaiec, ki je sedel zraven Franceta, jezno bruhnil polglasno: Strela! Čemu nam kažejo to be-dastočo ?*
France je svetoval, da zapustita gledališče, in ko sta bila zunaj, je Kremen tretjič ponovil avojo igro z enakim uspehom ko prvič in drugič. Vojak je odnesel boljše viški letak v žepu.
Pretekla sta dva dneva in France se je iznebil vseh letakov, katere mu je zaupal Kalenkin. Ko je pa tretji dan zvečer stopil pred vrata hiše. v kateri je stanoval, se je nepričakovano pojavil pred njim saržent s šestimi vojaki in mu naznanil: .Kremen, vi ste aretirani*.
France ga je debelo gledal .Zakaj?*
»Ukaz — to je vse. kar vem*.
.Počakajte" je zaječal France, toda oni
je odgovoril, da nič ne čakajo. Prijel je Franceta za roko in eden vojakov ga je pograbil za drugo roko in vsi trije so odkorakali. Tretji vojak je vrgel Francetov nahrbtnik čez ramo in nato je začel preiskovati Kremenovo spalnico. Razparal je slam-nico v postelji in trkal po podu, če ni morda katera deska, ki ni pribita.
France le kmalu razumel avoj položaj. Pre*
Pravo
fthlchtovo-mllo z znank« fJClCH
je bilo, je in bo Vedno ostalo najboljše.
?ri nakupa pazite na ime „Sehicht“ in na znamko ------------ „3«len“!	------------
Schicht
čilih spremenilo! Koliko milijonov veleumov je že povedalo svoje mnenje, ki je bilo istovetno s socialističnim mnenjem in kaj so uspehi ? Človeška masa je še po veliki večini tako neizobražena, da teh veleumov niti ne pozna, kaj še da bi jih razumela! In to neizobraženo večino buržujski zvitorepec seveda lahko vsak hip na novo za nos zvodi
V	tem je problem; najprvo je treba to maso izobraziti in sicer doma izobraziti, napraviti jo ostroumno. potem se bo lahko internacionalno reševalo, pa tudi ne z eno samo konferenco brez svojega sodelovanja, temveč s stotinami konferenc ob najstrožjem sodelovanju vseh. Ta pot je sicer obupno (rajava in dolga, ampak — edina. Kar zgodovino vzemimo v rokel Sicer pa. sodrugi, sami med seboj debatirajte in pišite o takih stvareh. To so tiste programa'ične zadeve, o katerih vedno pravite, da jih je v .Napreju" premalo. Je sicer mnogo drugega konkretnega dela, toda tudi to debaterstvo koristi — če ne pozabimo radi njega na prakso... Ur.)
Poročilo
s pokrajinske strokovne konference 3. avgusta 1924.
[Nadaljevanje.]
KRUŠIČ: Predlaga glasovanje o zaupnici ločeno od glasovanja o resoluciji.
Nato se vrši glasovanje o zaupnici. Zato so glasovali delegati, ki so zastopali 4558 članov. Proti se ugotovi poimensko 8 delegatov, ki so zastopali 423 članov. (Prvi se oglasi proti s. Varmočnik iz Štor.)
Nato se vrši glasovanje o resoluciji, predlagani po Uratniku, ki jo je nekoliko priredila mešana komisija sestoječa iz zastopnikov obeh političnih struj in radi tega je kompromisna, kakor Pe-tejan naglaša. Ta resolucija se sprejme soglasno.
SVETEK: Poroča, da ima žalostno nalogo predlagati, da se, dokler se finance ne izboljšajo, reducira aparat SK. Omeni, da ima list .Delavec' še 60 tisoč dinarjev dolga. SK je splačala od zadnjega kongresa 20.000 Din. Več ni se dalo poravnati pri še tako pametnem gospodarstvu SK. Sedanji dolg je krit z dolžniki. Sodrugi lahko zaupajo dosedanjemu vodstvu, ki je .Delavca* iz 14dnevnika dvignilo na tednik. Sedanji finančni položaj je tak. da je treba ukrepov, ki bi finančno izdatno pomagali. Nihče torej ne more očitati, da so oni tisti, ki hočejo delavstvu odtegniti delavski tisk. List naj začasno izhaja 14dnevno, uredništvo lista in tajništvo SK naj se združita; en urednik torej naj se odpusti, razpusti naj se okrožno tajništvo v Celju. To so njegovi predlogi za ublažitev gospodarske krize SK, ki naj bi bili le prehodnega značaja. Krivi teh ukrepov so v največji meri medsebojni bratomorni boji. Če se bo danes sprejeta resolucija res tudi izvajala, se bo kmalu obrnilo na boljše. Velik del je kriva rra tem stanju tudi splošna gospodarska kriza v državi, ki vlada posebno pri nas v in-dustriji. SK je napravila proračun za bodoče poslovanje po katerem bi znašali dohodki 11.600 Din in
dno je stopil pred poročnike Gannete, je bil že na jasnem, kaj se je zgodilo in kaj ima storiti.
Poročnik je sedel pri mizi z glavo pokonci in z grdim pogledom izza naočnikov. Na mizi je ležala sablja in zraven oje avtoma ti k — kakor da hoče poročnik usmrtiti Franceta, pa še ni odločil, na kak način.
.Kremen,, je zagrmel Gannet, „kje ste dobili letake ?“
»Našel sem jih v jarku",
»Lažete 1“
»Ne, gospod".
.Koliko ste jih našli?"
France je že premišljeval o tem vprašanju in pripravil odgovor.
»Tri", je dejal in hitro dodal: .Tako se mi
zdi".
»Lažete 1" je zopet zagrmel poročnik.
»Ne. gospod", je odgovoril France krotko.
»Komu ste dali letake?"
Na to vprašanje pa ni prej pomislil in spravilo ga je v zadrego.
»Ne — ne bi rad povedal".
.Zapovedujem vam, da poveste!"
.Žal, da ne morem".
»Povedali boste vse, predno bo ta afera končana, le zapomnite si dobro", je vpil poročnik. »Pravite, da ste našli tri letake?"
»Ne vem. morda so bili štirje", je rekel France v nsdi, da bo še bolj ns varnem. »Nisem se zanimal za število".
izdatki 11.500 Din mesečno. Po tem načrtu in s temi predlaganimi ukrepi bo torej SK, če ne stalno in veliko aktivna, imela vsaj zasigurano ravnotežje in priporoča zato svoj predlog, da se sprejme.
KAMNIK (Zagorje): Je proti temu, da bi bil list Delavec1 14dnevnik. Ima za to več razlogov.
ŠTERN (Črna): Je ravno tako proti temu, da bi bil list I4dnevnik, sicer pa uvideva težkoče pri izdaji lista. Meni pa, če ne bi bilo mogoče, na kakšen drug način takoj pomagati. Če pa ni drugače mogoče, se končno strinja, kljub temu da se bo to neprijetno občutilo med članstvom.
REJC: Tisk je t^žko vprašanje. Bo slabo vpli-valo. če postane list 14dnevnik. Kriza je čim dalje večja in je torej umevno, da moramo štediti. Strinja se z združitvijo tajništva SK z uredništvom Usta. je r>a proti ukinitvi okrožnega tajništva v Celju, ker je precej industrijski centrum s svojo okolico, kjer je industrija že povsod v razvoju. Ce pa drugače ne kaže, uda se pač okoliščinam.
GOLMAjER: Redukcija je huda stvar in on sani to nerad vidi, ampak z ozirom na blagajniško poročilo, drugače ne kaže. Številke in materialni položaj delavstva nam narekujejo, da se upošteva predlog. Članstvo v organizacijah pada in sicer radi krize in komunistične hujskarije. SK se mora čim preje postaviti na zdrav finančni temelj. Sedanji načrt redukcije je le načrt za prehodno stanje. Ko bo temelj za to tukaj, se bo itak vse zopet spremenilo. bodrugi, ki so zoper redukcijo, naj poskrbe za sredstva in bomo vsi gotovo proti redukciji. Če pa finance tega ne dopuščajo, se bo pač treba u-kloniti zaenkrat razmeram, ki jih nismo mi zakrivili.
KRUŠIČ: Poudarja važnost tiska sploh in važnost glasila SK kot tednika. Žal, je finančno stan-je tako. da drugače ne kaže, kakor da za prehodno dobo reduciramo. Dosedaj je škodovalo tisku veliko. ker se niso izvajali sklepi zadnjega kongresa, da bodo naročavali lista le toliko, kolikor je res Članov. Velikokrat se je dogodilo, da niso mogle posamezne organizacije Ust plačati. Tozadevno je treba skleniti ukrepe. Do 15. vsak mesec mora vsaka organizacija poravnati kvoto SK. ,Delavec' naj izpusti objave »Svobode" in »Udarnikov". Tisti dve kulturni organizaciji naj se združita in izdajata svoj list. Upoštevati je treba v sedanjih težkih časih tisto, kar je mogoče.
Nato je še neki delegat poudarjal, da Če hočemo pri SK imeti tednik, moramo tudi poskrbeti za sredstva. Govoril je tudi proti temu, da bi »Svoboda" in »Udarniki" imeli svoj vestnik v .Delavcu1.
PETEjAN: Predlaga kompromisni predlog. .Delavec* naj izhaja trikrat na mesec, t. j. vsakega 1. 10. in 20. v mesecu za isto plačano kvoto mesečno kakor dosedaj. V nadaljnjih izvajanjih se bavi z vprašanjem ukinitve okrožnega tajništva v Celju in s problemom naprave okrožnega tajništva v mežiški dolini.
iDaije prih.J
Čitajte naš tisk!
Razno.
Savo bodo začeli takoj regulirati od Tacna da Gameljnov. Ker je bil ta del dosedaj slabo urejen, je bil ogrožen ljubljanski vodovod. Napravili bodo velike prage, da se vodna površina dvigne.
Direktnih davkov je plačala Slovenija v fe-bruarju t. 1. 14.719 276 Din. dočim je predvideval državni proračun samo 10,800.121 Din. V marcu je plačala Slovenija direktnih davkov 9.516.368 D n, po proračunu bi pa morala samo 6.166.66 Din
V mestu Nashwille v Združ. državah je zietela v zrak največja državna tovarna za municijo. Vžgalo se je okoli 45 miljonov funtov smodnika; kako je nesreča nastala in koliko je človeških žrtev, ni-so ugotovili. — V japonskem rudniku Fukushima je velika eksplozija ubila nad 50 rudarjev.
V Italiji sta se združili komunistična in maksi-malistična stranka.
Italijansko duhovništvo je pred nedavnim za-počelo veliko akcijo proti modi dekoltiranja in je začelo zabranjevati takšnim ženam, ki imajo pregloboko izrezane toalete in prekratke rokave. Ta akcija je imela izboren uspeh. Italijanski berači so naslovili na papeža namreč protest radi te akcije, češ, da zaradi nje vedno manj žen prihaja v cerkev in tako trpi tudi njihov stan, ker ne dobi več toliko miloščine kakor prej. Izgleda, da bo duhovništvo pokleknilo pred tem protestom, ker obenem z beraškimi malhami so se začele prazniti radi manjšega obiska globoko izrezanih dam (udi — cerkvene pušč ce.
Majhen metulj — toda ustavi vlak! V laški provinci Umbriji so se pojavili metuljni roji v takšni množini, da je dobila cela pokrajina v kratkem izgled zimske pokrajine. Mnogoštevilni avti so morali vožnjo prekiniti. Dva vlaka sta se morala za več ur ustaviti, ker so postale tračnice od pomečkanih metuljev čisto sklizne. Tudi ni bilo kakor v nočnem snežnem metežu videti signalov, tako gosti so bil roji. Končno jih je uničil močan dež.
Med avstrijskim in francoskim zastopstvom se je dopolnila franco3ko-avs(rijska trgovinska pogodba iz 1. 1923. v smislu sedanjega položaja,
Delavci v francoski luki Le Ha vre so stopili v stavko zavoljo plačilnih razmer, Pridružil se jim je tudi del mornarjev z osebnih parnikov. Nekateri med temi so mogli odpluti le s pomočjo stav koka zov. Kakor vselej kadar se v Havru kakšna stavka zgodi, je prišlo tudi takrat do spopadov s policijo. Pri tem je bilo več mornarjev ranjenih,
Skavti so zadnjo nedeljo otvorili v Kopen-hagnu svoj internacionalni kongres, ki bo trajal vsega skupaj 14 dni. Kongres se vrši s prikazovanjem vseh umetnosti, bi se jih pri sbavtih naučiš.
V angleškem Sudanu, bi ga hočejo Egipčani imeti, je prišlo na več mestih do krvavih spopadov med angleškim in egipčanskim vojaštvom. Prebivalstvo nastopa proti Angležem.
Ti, ki se jim dobro godi. »Chicago Tribune" ie preračunala, da so izdali vsi Američani, ki letos po Evropi potujejo, 300 milijonov dolarjev. Teh A-meričanov. ki so šli na zabavo po Evropi, pa bo kakih 300.000. V jeseni in pozimi je pa tudi pričakovati velikanski naval te sorte ljudi, ki dajejo drugim ljudem »živeti" — potem ko jih je po njihovih podjetjih toliko ginilo in umrlo. V ameriških vladnih krogih zelo parno zasledujejo to izseljevanie ameriškega denarja, ne smatrajo tega pa nič kot kaj škodljivega za gospodarstvo Združenih držav temveč vidijo v tem olajšavo za dejstvo, da trpi Amerika radi preobilice zlataI Tudi gospodarstvo Evrope se s tem dviga, ker se dvigajo pri izmenjavanju ameriških dolarjev evropske valute, zlasti francoska, belgijske, švicarska in italijanska, toraj iz dežel, kamor Američani najrajii zahajajo. Ame-
- Ali simpatizirate s temi doktrinami ?'
»Eh, ne — ne ravno — simpatiziram samo z nekim delom".
»Našli ste letake v jarku in se niste potrudili da bi jih preštel\ če so trije ali štirje?"
»Ne, gospod!"
»Kaj mislite, sli jih ni bilo pet?'
»Ne vem. gospod — zdi se mi, da ne".
»Vsekakor jih ni bilo šest?
»Ne, šest jih ni bilo, to pa vem".
Poročnik je odprl predal mize in vzel iz njega šop letakov, zganjenih, zmečkanih in umazanih, ter jih razgrnil pred Francetovimi očmi: eden, dva tri, štiri, pet, šest. sedem.
»Vi lažete!" '
»Oprostite, gospod, zmotil sem se", je odvrnil France, ves poparjen.
Poročnik se obrne k vojakom, ki so ves čas stali v aobi.
»Ali ste preiskali jetnika?"
»Ne še, gospod".
»Preiščite ga!"
Najprvo so pretipali Francetu žepe, če ima orožje pri sebi in potem so mu ukazali, da se sleče do kože. Pretaknili so vse, celo podplate na škornjih so odtrgali. Prva stvar, ki so jo seveda našli, ie bila rdeča knjižica v notranjem žepu njegovega jopiča", Ahal" je kriknil poročnik.
»To ie članska knjižica socialistične stranke v Ameriki", ja pojasnil France.
»Ali ne veste, da doma dob: vsakdo dvajset let ječe, kdor nosi tako knjižico pri sebi?"
»Ne zaradi knjižice", zraste France.
Poročnik je molčal, dokler se je Kremen oblačil, nakar je nadaljeval: »Kremen, zasačili smo vas pri izdajstvu zoper domovino in zastavo. Kazen je smrt. Ena sama stvar vas lahko reši te kazni! — povedati morate vse. čisto vse. kar veste. Razumete?1*
.Da, gospod".
»Povejte torej, kdo vam je dal letake".
»Letake sem našel ob cesti".
»Ali res mislite obstati pri tej neumni pripovedki ?“
»To je resnica, gospod".
»Vaše ZBrotiške tovariše bodete ščititi s svojim življenjem?"
»Povedal sem vse kar vem".
»Prav", je dejal poročnik in vzel spone iz miznice. Vojaki so uklenili Franceta. Nato je pobral sabljo in avtomatik z mize; France, ki ni razumel voješke procedure, ga je prestrašen gledal. Toda poročnik si je^ opasal sabljo, vtaknil avtomatih v torbico, nato je navlekel nase težko vrhnjo suknjo, katere kožuhsst ovratnik mu je pokril ob-raz razen nosa in oči, končno si je nataknil kos-mBte rokavice in velel Kremenu, da naj gre z njim. Zunai ie stal avto, katerega sta zasedla in dva stražnika sta ju spremila na potu v vojaško ječo.
* * *
[Dalje prib.]
riški bogataši pa bežijo v Evropo ne smo radi zabave nrnpah tudi zalo, ker vlade v Ameriki strašna vročina.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko*.
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27'— Lekarna Evg V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 252. Hrvatska.
Strokovno gibanje.
IZJAVA.
V	„Napreju“ štev. 104 z dne 8. VIII. 1924. smo čitali v članku .Shod železničarjev v Mariboru* med opombo uredništva, da se lahko sodruai železničarji organizirajo pri .Splošni delavski Uniji*.
Z ozirom na to opombo izjavlja podpisana organizacija, da glasom dosedaj veljavnih pravil ne sprejema niti aktivne niti upokojene železničarje kot člane k SDU. Naša organizacija sprejema točasno za člane le delavce iz onih industrijskih panog, ki so predvidene v naših pravilih, ter one ki nimajo svojih stanovskih razrednih društev. Toliko v pojasnilo .Savezu željezničara Jugoslavije* in njemu podrejenim podružnicam.
Celje, dne 10. avgusta 1924.
.Splošno delavska Unija v Celju*.
Alojzij Leskošek, s. r.	- Valentin Lebič, s. r.
t. č. tajnik.	t.	č.	predsednik.
POZOR. ŽELEZNIČARJI!
V	nedeljo dne 17. t. m. se bo vršil sestanek bivših juž. železničarjev kateri so bili penzionirani, da se dogovorimo glede skupnega nastopa. Sestanek bo v gostilni Mozer v Zidanem mostu ob 9, zjutraj:
Pripravljalni odbor.
Vestnik »Svobode".
Osebna vest. Na deveti «eji celjske podružnice .Svobode* Sta bila izklučena iz društvB gosp. Karel Lapornik star. in g. Franjo Koren, oba po § 13. a podružničnih pravil. Prvi radi tega, ker je namenoma delal proti veljavnim sklepom in določbam in ker je tudi svoje sinove navajal k sličnemu postopanju. Drugi radi tega, ker je namenoma oškodoval društvo s tem, da mu ni hotel izročiti kljub trikratni zahtevi njegove omare. Nadalje se mu je dokazalo, da je imel še drug tajen namen škodovati društvu. G. Koren je imel namreč že dve leti v rokah nekakšna dokazila, podpisana od Uršiča, iz katerih je razvidno, da mu je društvo dolino okoli 1000 kron. Med tem časom je bil kontrolor društva, pa ni smatral za potrebno, da bi bil zadevo uredil, ker ni bila nikjer iz nobenih knjig razvidna. Ko smo torej zdaj zahtevali od njega svojo omaro nazaj, nam je pomolil tista dokazila pod nos. Da pa se mu ne bo posrečilo pasti društvu v zanj ugodnem položaju za vrat, je odbor smatral za po* trebno ga izklučiti in omaro zahtevati legalnim potom od njega. Uverjeni smo, da take malomeščanske intrige še ne bodo uničile društva, ki se je v delHzmožnih rokah šele začelo razvijati. Samo delo bo dalo socializem, nikdar fraze in skriti grehi.
Odbor.
Vsem. ki bi se hoteli učiti njigovodstva ali esperanta, sporoča odbor .Svobode*, podružnice *v Celju, naj se prijavijo vsak dan v poslovnih pro* štorih v hotelu pri .Kroni*, na dvorišču. Z obema tečajema bomo začeli meseca oktobra. — Odbor.
UTRINKI.
Kaj imaš rajši: poštenega osla ali pametnega goljufa ?
Socialisti ne maramo ne enega ne drugega 1 Sicer pa je tudi oboje eno in isto. Kdor je pošten, ni osel. in kdor je pameten, ni goljuf.
Socializem žene ljudi k pameti, s tem ubija goljufijo in pripravlja pot k bodoči pravični družbi.
Kadar izginejo pošteni osli [pošteni, toda nezavedni ljudje], takrat izginejo tudi nepošteni prebrisanci [kapitalisti, demagogi, plačanci]; takrat bo konec kapitalizma.
Nosilec kapitalizma je goljufija, ne posamezni goljufi. Kajti goljufi bi ne mogli vladati na svetu, če bi ne bilo toliko ljudi, ki še niso goljufi, ki pa bi radi postali.
Za vsako goljufijo je treba dveh: tistega ki goljufa, in tistega, ki se goljufati da. Najlažje ogoljufajo tistega, ki ne pazi na svoje, ampak samo išče, kje bi komu kaj njegovega iztrgal.
Kakor je torej goljufija nosilec kapitalizma, tako je javen boj proti goljufiji nosilec socializma.
Razrednega boja nimamo zato, da napravimo iz delavcev lenuhe, iz proletarcev kapitaliste, iz socialistov buriuje.
Razredni boj tudi ne pomeni predelovanje poštenih oslov v pametne goljufe.
Razredni boj hoče delavcu obvarovati uspeh njegovega dela pred vsakovrstnimi lenuhi, ki ho-čejo živeti od tujega dela.
*
,Naprej' bo zmagal zato, ker ga pišejo delav. ci sami. Pišite še bolj, da pride zmaga tem preje!
Okrožni zlet v Trbovlje.
Del, tel. enota .Svoboda*, podružnica Trbovlje, priredi v nedeljo 7. septembra tl. okrožni zlet v Trbovljah, spojen z njenim prvim javnim nastopom po sledečem sporedu:
1.	O’)	9. uri sprejem gostov	na	kolodvoru;
2.	Po	sprejemu slavnostni	sprevod,	z	godbo
in zastavami na čelu. v Del, dom.
3.	Ob.	10. pozdravni govor ;
4.	Od	11. do 1, kosilo:
5. Od 1. do 3. ogled po Trbovljah;
6. Ob 3. popoldne začetek javne telovadbe na dvorišču Del. doma;
7. Po končani telovadbi prosta zabava in
ples :
Sodeluje polnoštevilna Del. godba na pihala.
Ker je pa vsak zlet velike važnosti za utrditev naših soc. organizacij in socialistične ideje sploh in da se sodrugi in sodružice medsebojno spoznajo, se obračamo na vse soc. čuteče delavstvo Slovenije, da se v čim večjem številu odzove našemu vabilu,
Posebno pa se obračamo na tetovadce naših tel. enot, da se v čim večjem številu udeleže našega nastopa, ksr je za prospeh in razvoj del, tel. enote velikega pomena. Želeli bi, da vsaka skupina prinese svoj prapor s seboj. Za polovično vožnjo na vseh progah smo zaprosili in upamo, da bo naši prošnji ugodeno, kar bomc tudi potom časopisov pravočasno sporočili, Vse dopise tičoče se zleta je naslavljati na: Zletni oddor, Del. dom. Trbovlje.
7. septembra vsi v Trbovlje.
Zletni odbor,
(Ob tej priliki ponovno opozarjamo vodstvo DTE, da naj zahteva pri prometnem min. pravico do znižane železniške vožnje za vse nastope svojih podružnic, Tako pravico imajo Sokoli že zdavnaj. Orlom jo je dala nova vlada takoj ob svojem nastopu. Mi proletarci pa ne plačujemo davkov in ne vzdržujemo države nič manj nego vsi Sokoli in Orli skupaj, Ur.]	%
Nasprotnikom dejanskega socializma.
Ko si je Lify Brauaova ogledala bedo londonskega proletariata, ni imel niti solnčni čar nič več vpliva nanjo.
.Odslej sem le z ramo skomignila, če sem slišala hvaliti mogočnost strokovnih organizacij — »tisti, ki so se nasitili, so najprej pozabili na lačne* — in zaničljivo sem se nasmehnila, če je kdo govoril o velikosti in enotnosti socialne zaščite, ki bi morala proglasiti bankrot, če bi bilo po pravici. Tu ni šlo več za to. da se rešijo posamezniki utopljenja, ali pa da se zaveže posamezna rana, tu velja samo eno: Stari svet ki mori svoje lastne otroke, uničiti in napraviti prostor novemu*. (Me* moiren einer Sozialstin, II. 35.]
Seveda moramo tudi tu prav jasno povedati, da naj nihče ne misli na razbijanje strokovnih organizacij samih, ampak le tisto obliko je treba razbiti, po kateri v njih ne vlada skupnost, ampak le posamezniki. Kajti ti posamezniki spadajo vsi med nasičene, ki so pozabili na lačne. Ne mislite, da med takimi »nasičenimi* ne morejo biti tudi delavci, pravi pravcati delavci! Kakor pri kmetih marsikdo misli, da je posestnik, če ima kozo, tako pri industrijskem delavstvu marsikdo misli, da ni proletarec, ali vsaj da se mu ni treba več brigati za proletarsko solidarnost, če ima nekaj boljši zaslužek, Mnogo je takih »nasičenih*, ki so pravzaprav lačni, ki se zato jeze, da proletariat ni enoten, da ni združen, in mu zalo očitajo nezavednost, čeprav so sami največ krivi, ker so delali preveč za svoje slabo nasičenje, pa premalo za pošteno nasičenje vsega delavnega ljudstva.
Da ne bo več takih očitkov, češ, nasičeni so pozabili na lačne, je bil določen v naši stranki progresivni davek. Čim bolj je kdo nasičen, tem več mora plačati za proletarsko solidarnost. Kdor tega ne mara, dokazuje, da spada res med tiste, ki so na lačne popolnoma pozabili. S takimi lačni ne pojdejo.
Dopisi.
Maribor. Gg. okrog .Volksstimme' nikakor ne gre v glavo, da bi bil tudi v Mariboru kak .Napre-jevec*. ki se drzne gledati razmere s svojimi očmi ter o njih objektivno poročati. Ako je Naprejev dopis še tako objektiven, vendar vidijo v njem le Bernota. kateremu podtikujejo, da dela dopise sam. Res si človek v tem ne more drugega misliti, kakor da se te taktike sami v obilni meri poslužujejo. Da našemu uredniku tega ni treba, ker člani sami toliko dopisujemo, da nam je v sedanji po njih zaslugi omejeni izdaji Naprej še premajhen, tega gg. generali pač ne morejo umeti.
Da se .Naprejevci' vzlic večnim revolucijam s strani »generalštaba* tako širijo, je »pač zasluga strankinega pravilnika, po katerem imamo vsi enake pravice in dolžnosti, Kar se pa tiče Bernota sa. mega, je on le naš nastavljenec, kakor se je o tem že mnogokrat pisalo, ki si je pa s svojim delom
pridobil zaupanje vsega članstva in sicer zaupanje, za katerega ga marsikateri zavidajo. Toda to je dosegljivo vsakemu, ki hoče biti poštenjak in dosleden socialističnemu načelu. Zato ne smatram Bernota za tako nevarnega konkurenta, da bi ga ne bilo mogoče doseči. Seveda je on glavni krivec raz-čiščenja vode, katera se pretaka v še sicer kalno, a bo tudi to sčasoma popolnoma sčistila. To mu nekateri grozno zamerijo, ker jim bo v očiščeni vodi ribarjenje onemogočeno. Toda s tem se bo pač treba spoprijazniti. ker ta voda je že tako čista in močna, da bi je tudi Bemot sam ne mogel več skaliti ali ustaviti. Tudi temu se bo treba privaditi, da se deluje v pospešitev razčiščenja od vseh strani in ne samo od ene. Toda k stvari:
Kakor si, s. urednik, že v št. 104 ,Napreja' domneval, da bo Volksstimme proglasila tudi moj dopis za v tamkajšnjem uredništvu ponarejenega, tako se je zgodilo. Volksstimma z dne 14. avgusta se radi tega dopisa zgraža nad Bernotom, ter je zelo radovedna, zakaj delavstvo naenkrat hvali, ko ga je v prejšnjem dopisu grajal ozir. napadal.
Ker sem jaz pisec istega, poživljam Volksstim. mo. da v prihodni številki ponatisne tisti napad na delavstvo, da bodo tudi njeni čitatelji vedeli, kaki sovražniki so Naprejevci, pa ne sovražniki delavstva, ampak tistih gg., ki so se in se še hočejo z delavstvom pod socialističnim imenom okoristiti. Dokažite z objavo mesečnih tabel koliko redno plačujočih članov imate ter kolibo ste storili za na. predek socialističnega gibanja, pa bom mojo trditev radevolje preklical. Sklicevali se bodete sicer na izid volitev v okoliških občinah, toda preštejte, koliko imate od teh volilcev organiziranih. Volilci so volili Kaloha in druge može. v katere imajo zaupanje, ne pa »SPJ*. Veste koliko glasov ste dobili po vaši krivdi za državnozborske volitve ? Srce boli človeka, ko vidi po vseh meščanskih strankah razkropljeno delavstvo, ker nima zaupanja do različnih gg. v socialističnem gibanju.
V tem članku	trdi	tudi, da se delavcem .Naprej' vsiljuje, dasi	ga	vračajo. Tudi to	diši	po
Volksstimmi, a odgovor prepuščam tajniku. (Tajnik pravi, naj .Volksst.' kar imena objavi, pa bo. Op. ur.)
To gg. v dokaz, da je sumničenje ponarejevanja dopisov v .Naprejevem' uredništvu neopravičeno. Ako se želite o tem	še	osebno prepričati,	sem	na
razpolago na stanovanju	v Rajčevi ulici 13	1.
Franc Rozman.
Mimogrede. V Celju se popravlja šola okoliške občine. Delo izvršuje tvrdka Gologranc, zidarsko in stavb, podjetje v Celju. Ta sklep se je storil še pod vledo »socialističnega* župana Hrastnika, katerega meščanske stranke ne morejo dovolj prehvaliti. Pa ludi g. Koren je njegov dober zagovornik. No je pač podoben slučaj kakor v Zagorju, tam, kjer imajo tudi »socialističnega* župana, ki se je potegoval za zvonove, tako nekako je pripovedoval s. Hrastnik, delegat steklarjev na konferenci v Ljubljani GRSJ. Za zvonove se ie tudi g. Hrastnik ogreval kakor zagorski župan. To bi bilo seveda vse v najlepšem redu, ker se spodobi, da delajo v centralistični državi centralistični socialpatrioti vsi enako za avtonomistične klerikalce reklamo, pravemu socializmu pa sramoto. —
Dobrava pri Jesenicah. [Nekaj o orjunaški podivjanosti.] V nedeljo 9. trn. sem se vozil z vlakom ki pelje ob 17, z Jesenic na Bohinsko Bistrico, V voz, kjer sem bil jaz v družbi dveh mladih dam, je stopilo tudi nekaj orjunašev in orju-našic, Začetkoma so bili še zadosti mirni. Polagoma so pa začeli izzivati, zapeli so več orjunaških pesmi, seveda zato, da bi jim kdo kaj rekel, Ko so pa videli, da jim nobeden navzočih ni dal najmanjšega povoda za kakšen napad, so začeli bolj tuliti kakor pa peti. K temu je pomagal še alkohol, ki so ga preveč zaužili, ker alkohol ne da živcem miru in tudi tem ga ni dal. Bili smo že skoro pri postaji Dobrava, ko pokaže ena izmed orjunašic spremstvu name. Ta orjunašica služi na Jesenicah pri Balohu v pisarni. To mi ni znano, kaj ie rekla. Toda ko sem vstal, da izstopim, so škočili ti orjunaški volkovj pokonci in začeli kričati; Dol s komuno! — Ker sem jaz socialist, ne pa komunist, nisem vedel takoj, da gre to name. Grem skozi vrata, kar vidim, da me hoče eden orjunašev udariti po glavi. Pa bilo je prepozno, bil sem že zunaj. To jih je tako razkačilo, da so hoteli še oni poskakati z voza, kar jim je pa vlak preprečil, hi se je začel ravnokar premikati. Od jeze, da jim je žrtev tako ušla, so tulili kakor lačni volkovi, Opozarjam te junake, naj me prihodnjič puste na miru. Čudno se mi zdi, kaj jih je zbodlo, ko jim pa nisem dal najmanjšega povoda za napad, še zmenil se nisem zanje. Nič čudnega, da sta se tudi obe dami v mojem spremstvu, ki sta istotako izstopili na Dobravi, zgražali nad tako surovim postopanjem z mirnim sopotnikom. Opozarjam vas še enkrat, da slične dogodke opustite, ker v nasprotnem slučaju bom skozi drobnogled pogledal in poročal še kaj več o jeseniškem in blejskem maslu. Zapomnite si tol — Janko Zupanc,
UPRAVI DIREKCIJE DRŽ. ŽELEZNIC V LJUBLJANI.
Vprašamo slavne gospode na tej direkcili, kaj da mislijo. Od oktobra že čakamo na prevedbo z dnevne plače na plačo na uro, ali gospoda okrog progovne direkcije se ne zgane. Ne vidi bede naj-
bedn jših ljudi na železnici in to so delavci na progi, ki delajo po 25 dni mesečno, če je slabo vreme, se jim pa tudi odtrga od plače, tako da dobivajo mesečno od 1500 kron do 2000. Vprašali bi gospo-de. kako noj cela družina s tem denarjem živil Svetovali bi jim, naj samo en mesec poskusijo tako živeti, gotovo bi potem prevedbo hitro izvršili, ker bi jim ne bilo še za služkinjo dovolj denarja, kaj še za drugo! Opozarjamo vas, gospodje, da je mera polna in da bomo pričeli še drugače govoriti, kakor vam ne bo ljubo. Nastavljeno osobje je dobilo že drugikrat predujme na prevedbo, nismo mu nevoščljivi, saj so tam tudi trpini, ali kakor se enemu kruh reže, tako se mora tudi drugim. Uprava ima gotovo toliko denarja, da lahko tudi progovnim delavcem da predujm na njih povišanje. Saj dosti ne bo. Nekateri delavci so že 20—25 let v službi, pa dobe komaj 2800—3000 K mesečno, če delajo po 26 dni. Kje je tu pomoč? Sotrpini, v organizacijo! Ko boste organizirani, se vam takšne stvari kakor danes ne bodo več godile! Čitajte, da se poučite o boju, organizirajte se, da boste sposobni bojevati sel — Progovni delavec.
Iz Brežic. Kakor čitamo v zagrebških .Novo-stib“, dela ljubljanska pokrajinska oblast težkoče oz. je odklonila podelitev koncesije za zgradbo hi-droelektrične centrale v Krškem. Značilno je. da Opravičuje ljubljanska pokrajinska oblast ta svoj nastop s tako puhlimi frazami, kakor je n. pr. ri-barstvo. Kdo v vsem krškem in brežiškem okraju ima korist od ribarstva?	Le pBr	oseb	in	teh
par oseb igra precej veliko ulogo pri eksprojriaciji v prid kanala, ki naj bi se za hidio-električno napravo zgradil! Tem osebam je n j h lastna korist več kabor koristi vsega ljudstva. Druga prazna fraza je ta. da se bo toliko in tolifco zemlje uničilo. Prvič: ta zemlja je večinoma uusta. prodo nata in s trnjem preraščena razen pri Krški vasi, tam. kjer je nekaj	boljšega	polja.	Seveda
kmetsko ljudstvo bi rado to priliko izrabilo in zahteva neupravičene cene za svojo plodno ;n neplodno zemljo. Istoteko zahtevalo občine različne kou-cesije. n. pr. občina Brežice zahteva električnega toka za 6000 konskih sil	brezplačno ali	vsaj	po
nizki ceni, 2. Tudi politični	momenti	igrajo	tukaj	ve-
liko ulogo, kar je vse graje vredno, ker za te kraje, pa naj bo na tej ali oni strani Save, bi bilo za ljudstvo neprecenljive vrednosti, če se centrala zgradi. Seveda, naSe bmetsko ljudstvo je tako nazadnjaško, da se protivi vsakemu napredku in misli, da mora biti vse vedno pri starem. Če se izvede to ogromno delo, kakor je kanal in hidroelektrična centrala, so dani vsi pogoji za razvoj industrije in kmetijstva v naših krojih, šele potem bi znalo ljudstvo to ceniti. Toda ljubljanska pokrajinska oblast bi morala to že danes zn a ti ceniti in imeti splošne interese ljudstva pred očmi, ne pa interese posameznih občin oz. posameznih oseb v teh občinah. Izgovor, da bodo tujci to delali ia izkoristili ne dr-ži, ker občina Zagreb za nas ni tujka, ali bolj napredna pa je kabor ljubljanska pokrajinska oblast, ber ona sbrbi za desetletja naprej. Če ljubljanska pokrajinska oblast noče dati koncesije zagrebški občini, naj pa sama izvede to ogromno delo, brezposelnega delavstva je v Sloveniji dovolj, Torej tukaj ie polje, da se ljubljanska pokrajinska oblast pokaže, kaj zna. Razvoj te zadeve bomo zasledovali in vse postopanje od strani ohlasti in zadrže-valcev napredka primerno žigosali!
Velenje. [O izidu obč. volitev.] Zmagala je nezavednost kmetshega proletariata in pa razcepljenost delavstva. Da je to resnica, o tem bomo navedli dejstvo. Pred dobrim mesecem je poročal „S!o-vensbi gospodar* kratko zgodbico, v kateri si pa si upal navesti pravilna imena. Pisal je nekako takole, da je g. Spanz uničil nekegs pridnega posestnika v Šaleku. Klerikalci, ki so nam bazali tisto notico, ao rekli da je to g, Špenk, ki bo posestnika Veterniha v Šalebu spravil ob posestvo. (O tem bomo še več spregovorili, ko nam bo stvBr jasnejša.] Ko smo pa videli listo Slov. Ljudske stranke, je paradiral omenjeni g. Špenk ali Josip Ska-za kot peti na njej. Zdaj je nastalo vprašanje, ali bodo kmetje tega oderuha volili (tabo namreč imenujemo pri nas tabšne ljudi, bi spravljajo po kapitalističnih zakonih ljudi na beraško palico.] Volili pa so gs ljudje tabo skrbno, da je prišlo poleg njega še 15 drugih zraven, razen enega kapit*lista in dveh trgovcev po večini sami posestnibi. Tukaj imamo dokaz, da so blerihalci brez kapitalistov ničla. Omenjeni g. Skaza je bil znan tudi iz prejšnje dobe, ker je do 1. 1920, več let županil. Da bi ljudi odvrnili, smo dali primerne letake tiskati, ker pa resnica v oči bode, so nam vse pridno strgali, a g. Skaza nas bo še odvetnihu priporočil. [Nasvi-denje!) Proti organiziranim kmetom in delavcem ao delali tudi neodvisni demagogi s tem. da so vložili bar dve kandidatni listi, bi sta pa bili radi ponarejenih podpisov obe razveljavljeni. Združeni na-rodnjakarji so se odsekali s 36 glasovi, čeprav ao imeli 50 podpisov na listi. Rezultat volitev pa je bil sledeči: Naša lista 87 glasov (6 odbornikov] SLS 229 glasov (16 odbornikov], združeni noro dnjaki 36 glasov (3 odbornike]. Ko smo v prejšnjem odboru zahtevali, dn se zgradi v Pesjem ljudska šola, smo bili po klerikalcih zavrnjeni, češ da ni denarja. Od okrajnega odbora, katerega predsednik je g. Skaza, smo pa bili opozorjeni, da na gradnjo le ni misliti in s tem je povedano, da je zdaj pala v vodo. Zdaj pa vprašamo očete
tistih otrok ki morajo hodili oh slabem vremenu in pozimi eno uro, pa tudi eno uro in pol daleč v šolo, ali se s tem strinjajo. Kolikor vas je. ki še malo mislite, gotovo se ne strinjate, tisti pa, ki s klerikalno glavo mislijo, pravijo: Če smo mi hodili tako, naj pa še naši otroci hodijo. Sram teh ljudi nič ni. Res, bili smo mi tudi krivi, ker vam nismo vse to že prej povedali, pa vsakemu posebe ne moremo. [Sicer pa : ali ni bilo dovolj že v „Napre-ju* o tem pisave ? Če bi se liudje namesto samo za blagoslovljeno vodo in farovž brigali tudi za politiko, bi tudi to vedeli. Ur.] Kdor ne prihaja na sestanke, je seveda nepoučen. Zdaj imate čas premišljevati vi vsi, ki niste šli volit, in tudi vi, ki 9te volili stranko kapitalistov. Kdor ni sovražnik samega sebe in svojih strok, ta naj stopi v naše vrste in naj pomaga vreči čez tri leta te staroko-pitoeže, bi ne privoščijo niti malim izobrazbe. Po našem prepričanju nismo pri teh volitvah nič nazadovali. V prejšnjem odboru smo imeli 5 organiziranih odbornikov, zdaj smo jih dobili pa 6. To smo že lani povedali v nekem dopisu, ker kdor
stranki ne da, kar ji gre. ga ne smatramo za našega. (To je pravilno stališče. Le tisti ki so res organizirani naj nas volijo, kakor se je *o aknro popolnoma zgodilo v Velenju. Organizacija nsj tem počasi raste in v tem razmerju naj narašča tudi število naših volilcev, V Velenju je v toliko še tipati na dobre uspehe, ker se je od 755 volilcev samo 350 udeležilo volitev in tisti, ki niso volili, so proletarci, kajti kapitalistično navdahnjene duše ne zamude nobene prilike, da obdrže svojo moč. Ur.] Trgovec Simon Blatnik se je tudi dobro izkazal. kako zna klerikalec lagati. Hodil je od kraia v kraj in tem po kmetskih hišah lagal čez nas, v javen lokal si pa ni upal. Pa kaj, enkrat k spovedi, pa ti je odpuščeno! Lagati, to je krščansko.
Lastnik: .Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
16 VIII. Tiskarna hrstov Rumnret v Kr)(k'»?n	1200
Primite
in izkoristite u-godno priliko kadar gresta v Celje in nakupite sl v veletrgovini R. Sfer-meoki, Celje
SUKXA in kamgarna aa moSfee, volne aa ženske, platna, ce-fira, hlačevine in druge manufaktur« ne robe. Zaloga velikanska.
Cene čudovito nizke, ter si radi tega ogromno denarja prihranite. — Trgoval engros oene. Cenik zastonj I
Delavci, pozor!
Moške obleke, elegantne in poceni, dobite — dokler traja zaloga — po najnižjih cenah od 425 Din dalje. Delavske hlače od 70 Din dalje. Naročila se izvršujejo točno in brzo po povzetju.
Ostrogi i Kobe$(al(, Zagreb,
Petrinjska ul. 55.
L. Mikuš
= TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV = v Ljubljani, Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli veli-:—: kosti po najnižji ceni. :—:
POZOR!
Delavci kupujte krnh iz pekarne
Iv. Oberžana.
Zahtevajte ga po vseh gostilnah, trgovinah in kavarnah. Točna postrežba. Se priporoča Ivan Oberžan za Kresijo 12. Poleg gostilne J -nžek   v Celju. —............
MANUFAKTURNA trgovina
Marija Rogelj v Ljubljani
Sv. Petra cesta In Llngarjeva ulica
vljudno naznanja, da se je 1. avgusta preselila na
Sv. Petra cesto št. 26
nasproti hotela Tratnik. Za dosedanjo naklonjenost se zahvaljuje ter priporoča še za nadalje.
Blago dobro, cene nizke.
Bonboni, čokolada, pecivo
velika izbira, — solidna postrežba Specialna trgouina s handiti na debelo
J osip Vitek
Ivjubljana Krekov trg 8 (zraven Mestnega dotaa.]
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglstrovana zadruga * omejeno zavezo.
ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG. BROŠUR ITD.
Stereotipija	Litografija
V lastnem
interesu
pazite, da dobite vedno davno preizkušeni »Pravi t FRANČKOV » kavni pridatek« v zabojčkih in n« kako ponaredbo. —
Na novi, rjavo-modro-beli etiketi M posebno jasno izražajo glavni znaki, a to soi ime »Fnwick» in »kavni mlinček«, —
»Pravi »FRANCK« i mlinčkom« Kboljkojb In piiiaM« fca*ol