25. številka. Ljubljana, v torek 31. jannvarija. XXVI. leto, 1893. bshaja vsak dan mvečer* izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t ro-oge r s ko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrstc po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frnnkirati, — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu upravn i-Stvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Klatilo p. ii. občinstvo ulj mino vabimo hm ■ovo naročbo, tttnre gospode naročnike pa, katerim bo potebla koncem meseca naročnina, pronlmo, da jo o pravem ćhnii ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja m Ljubljanske naročnike bre* poftllja« n|a na dom: Vse leto . . . gld. 18«— I Četrt leta . . gi«i. S*SO Pol leta ... ,, 6*501 Jeden mesec. ,, l-lO Sa~ pošiljanje na dom se račnna lO kr. na mesec, HO kr. im četrt leta. S pošiljanjem po pošti veljat Vse letu . . . Kld. 15-— j Četrt leta . . . «ld. 4- — Pol leta ... ,, 8*— I Jeden mesec . „ i --Io Naročaje se laliko s vsakim dnevom, a b kratn se mora poslati tndi naročnina, drugače se ne oslramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Panamino. Vse je kazalo, da postane panamino prenevaren sedanji italijanski vladi. Javno mnenje je bilo sila razburjeno, ko se je čulo za nerednosti, ki so trajale več let pri raznih italijanskih bankah, ne da bi bili državni nad/orovalni organi posegli vmes in ustavili sleparsko počenjanje brezvestnih upraviteljev. Ta razburjenost pa je prikipela do viška, ko je sodišče zaprlo visokega državnega uradnika, ker je bil zapleten v nekorektno poslovanje pri romantiki banki. Sum, da so najvišji državniki vedeli za sleparstva pri banki in se morda celo okoristili teh nerednostij, postal je splošen in bati se je bilo, da mu postane prva žrtev sedanje ministerstvo. Odločilni moment za to je bil v zadnjih sejah italijanskega parlamenta; naposled je vlada vendar-le zmagala a v posebno čast si te zmage proti jasni volji naroda ne bo smela šteti. Pred parlamentom zbralo se je, ko se je imela pričeti prva seja, toliko sumnega občinstva, da so morali stražiti uhode karabioijeri in vojaki. Mini-eterski predsednik Giolitti nazuanil je najprej, da je imenoval preiskovalno komisijo, da preišče stanje bank. Pri „Bane a di Na po h" konstatoval se je takoj prvi dan pomankljaj ud 2*/a milijonov, pri nBanca Rom ana" pa so bo zasledile uprav nečuvene nepravilnosti. Zakonita meja izdavanja bankovcev prekoračila se je za celih 65 milijonov. V plačilo tako ogromne svote se država ni upala obvezati. Dva glavna upravitelja te banke zatvorila sta se takoj zaradi hudodelstva goljufije, izneverjenja in ponarejanja. Vlada storila je — tako naglašal je Giolitti — svojo dolžnost ter jo bo storila tudi vnaprej. Iskala bode podkupljene, pa naj se skrivajo kjer koli. Nikdar pa sedanje ministerstvo ne bo dopustilo, da bi se čast države onečistila. Marki Rudini hvali najprej vlado, da je zaukazala atrogo preiskavo, a to narodu ne more zadostovati. Italija se hoče prepričati, kako so se v tej stvari obnašale tudi prejšnje vlade in tudi njegova, Rudinijeva. To kar je sedaj prišlo na dan, sad je dolgoletnih grehov. Za to treba, da se izvoli o stvari parla-meutarna komisija. Tako postopalo se je tudi na Francozkem. Tu ne gre samo za posamezne tatove, temveč za to, da se preišče poštenje ljudij, ki igrajo politične uloge, da se ohrani v narodu zaupanje v avtoriteto. Giolitti izjavi, da vlada ne more sprejeti parlamentarne komisije, ker bi morala smatrati to kot nezaupnico. Zastopniki opozicije pa v strastnih govorih ustrajajo pri svoji zahtevi. Odescalchi vpraša, je -1 i resnica, da je poslanec Narducci z imetjem kakih 200.000 frankov imel v Banki Romana kredita do 6*/» milijonov in je-li resnica, da so nekateri poslanci dobivali velikanske svote, goljufa Tanlonga pa da je uporabljala vlada pri zadnjih volitvah. Vse to bo vprašanja, katera zamore dognati samo parlamentarna komisija. M a z z i n o, Član nadzorništva pri imenovani banki brani vzburjen svoje in svojih tovarišev poštenje a grof Leali ga dobro zavrne, naglašajoč, da je pred narodom obtožen danes ves parlament in da se svobodne preiskave zamore braniti le tak poslanec, ki nima čiste vesti in čistih rok. Hegel ianer opozarja, da je parlamentarna komisija potrebna že zategadelj, ker se očitno govori, da je banka dajala vladi novce za volitve in da so poslanci dobivali novce na menice, katerih niso plačali. V interesu časti in dostojanstva vlade treba je komisije, katera bo napravila obračun o tridesetletnih grehih. Ako je vlada nedolžna, čemu se potem boji komisije? — V drugi seji se je debata nadaljevala. G a 1 a g a r i konstatuje, da se vlada boji svetlobe, ker je tudi ona, kakor vse kraljevske vlade, kazala neko čudno nežnost nasproti italijanskim bankam. Banka Romana je dala vladnim poslancem tri milijone posojila. Glede* na vbo to govornik ne more imeti zaupanja v uradno preiskavo. M i celi z veliko naivnostjo pripoveduje, da je že leta 1889 konstatoval pri banki primaualjaja devet milijonov. Pozneje pa mu je Tanlongo zagotovil, da je primankljaj v blagajni pokrit in on mu je to na besedo veroval! Ako je bil Tanlongo goljuf, vlada ne more za to. Ministerskt predsednik Giolitti se vnovič protivi parlamentarni komisiji, ki bi trajala dolgo časa, mej tem pa bi nezavisnost položaja utegnila prouzročiti celo silovit prevrat. Prispodoba s Francijo ne velja. Tam se preiskuje bankerotno podvzetje, dočim bi se tu najvažnejši organizem gospodarskega življenja podvrgel vivisekciji. Pod pritiskom parlamentarne preiskave bi ne mogla uobena vlada uspešno delovati. Tretji dan debate naglašal je Comandini, da uvažuje bojazen ministerskega predsednika pred parlamentarno komisijo, a po tem, kar je sedaj prišlo na dan, mora tudi on zahtevati tako komisijo v imenu svojih volilcev. Tu treba jasnosti in svetlobe. Za parlamentarno komisijo govorila je še cela vrsta zastopnikov opozicije, ki so vsi nagtašali, da se preiskava ne more prepustiti državnim uradnikom, od katerih jih je mnogo na sumu, da so bili tudi podkupljeni in da je zategadelj parlamentarna preiskava jedino sredstvo, da se reši čast italijanskega parlamenta. Konečno Giolitti predlaga na veliko presenečenje vseh strank, da naj se sklepanje o predlogu imenovanja parlamentarne preiskovalne komisije za tri mesece odloži. Ta predlog je potem zbornica, kakor smo že včeraj brzojavno poročali, sprejela z 244 proti 154 glasovi. To glasovanje pokazalo je, da sedi na Molite Citurio veliko mož, ki se boje" solnca in svetlobe. LISTEK. Dvojna ljubezen. Izvirna novela iz domaćega življenja. Spisal Ahasverun V. (DaUe.) V. Lepe bo visoke goro, lepi črni lesovi, doli in planine, lepi so grmeči slapovi, modra jezera slovenske domovine in lepo je peneče adrijansko morje. A lepSi so vinorodni holmi in bribčeki, s trto nasajeni bregovi, cvetoči gaji, logi in dobrave, senčnati vrti in hladni, šumeči gozdi, razprostrano zeleno polje in s cvetjem posute livade širnih slovenskih ravnin! Solnce je za lepe poletne nedelje močno pripekalo, ko so napravljali čili konjiči, vpreženi v lahke kočije, s svojimi urnimi kopiti cele oblake prahu po cesti. Solnčniki bo sicer gospe in gospice nadležnega gosta branili, a dr. Pavlovec, dr. Urek, Zvijač, BureŠ, Trstenik in nadučitelj Tonček iz bližnje vasi, ki so se k damam po kočijah razvrstili, spuščali so mogočne oblačke svojih viržink, kub in portorik ravno pod nos svojim vizavfjem, kakor da je bila dana parola, danes je krasni spol pošteno nakaditi. Sosebno dr. Urek je s sinod kami. podarjenimi mu od Bureša, le-tega gospej v umetnih dimnih valih skušal dokazovati, da je vse življenje razven dobre smodke, dobrega pagata in kupice dobrega vina le dim, prazen nič. Beležnik Zvijač dokazoval je zopet lepi gospi, da je življenje res le dim. V kratki dobi let zgubi se poželjenje po užitku in veselju, zatorej je porabiti ure, katere je narav človeku dala; izpije naj vsak do dna kupico življenja, če hoče iz tega dr. Urekovega dima si kaj priboriti, po Čemur mu srce koprni. Četrta v prvi kočiji, Milica, pa je molčala, a njeno oko se je veselilo darov, ki jih je Stvarnik po krasni okolici raztresel. V drugi kočiji Bedeli so: gospa Zoranova in gospica Tilika Trtnikova, hčer veleposestnika, kateri je danes povabil svoje znance v ki jt v svoj vinograd „Pasjek". Nasproti njima sedela sta dr. Pavlovec in Trstenik; slednji razkladal je svoji tovaršiji, kako bodo to leto Slovenci pri volitvah v mestni zastop zmagali ter Že našteval z gotovostjo, za koliko glasov propadejo nemčurji. Ironičnega nasmeha gospe Zoranove in Trstenika pač ni videl, saj je bilo sploh znano, da se na dan volitve iz svoje pisarne ne upa in le plašno izza kulis, to je zastorov svojih oken opazuje volilsko gibanje na cesti. A molčali so in gledali velike po Dravi dalječ doli na Hrvatsko plavajoče splave lesa, ki so se ravnokar prikazali mej zelenimi otoci široke vode. Tretjo in zadnjo kočijo /.usuli sta gospa Trste-nikova in Serafina, njima nasproti sedel je desetletni Milan, sinko prve in dr. Jug, a vozil jih je sam Bureš, k njemu pa je prišel nadučitelj Tonček, s katerim sta se spravila v svojih pogovorih zdaj nad konje, zdaj nad ljudi, zdaj nad trtno uš, zdaj nad peronosporo, zdaj nad slabe letine, zdaj nad kleti v goricah, kjer se še dobro staro vino dobi; razkazovala sta pa tudi gospici Serafini in dr. Jugu idilično okolico in imenovala griče in holme in iz zelenja blesteče cerkve, gradove in vasi na štajerski in hrvaški strani. Vozili so se že dobri dve uri, ko se ustavijo na prostranem dvorišči velicega posestva. Iz hiše, iz hleva in družili gospodarskih poslopij prihitelo je več hlapcev, ki so pomagali izprezati konje. Gospoda je pozdravila gospodinjo, ter se napotila po stezi mej cvetočimi sadnimi vrti v hrib. Kmalu bo hodili po vinorodnem bregovji, kjer so kot v pozdrav v lahnem vetriču trsi pripogibali svoje žlahtne liste. Sredi duhtečega belega cvetja sadnih dreves pozdravljal je beli dOm svoje obiskovalce. Na mali Državni zbor. Na Dunaj i, 30. januvarja. Velika nasprotstva, obstoječa mej posamnimi strankami glede* Šolskega vprašanja, pojavila so se letos z večjo silo nego prejšnja leta in izzvala načelno debato, katera ni brez simptomatičnega pomena. Sodeč po tem, kar je bilo slišati pri debati o državnem proračunu, mora se reči, da bi vlada zadela ob velik in nepremagljiv odpor, ako bi hotela ustrezajo konservativnim frakcijam, premeniti v čemer si bodi Bedanji zakon o organizaciji ljudskih šol. Začetkom seje predloži finančni minister dodatek z proračuna, s katerim se le-ta poviša za 2 milijona gld., potem pa pridejo na vrsto nekatere neznatne interpelacije. Pri nadaljevanju razprave o proračunu naučnoga ministerstva oglasi se prvi posl. Sokol ter se protivi, da bi učitelji v šolah hvalisali takozvane junaške čine, o katerih je v zgodovini po nepotrebnem toliko pisanega. Liberalci se Čudno vedejo. Z jedne strani prisegajo na Darvrina, z druge strani na vero. Ljudski šoli je namen, vzgajati otrok za svobodni razvoj. Le tisti narod more biti svoboden, ki ima šolo sam v rokah. Avstrijski narodi je nimajo. Liberalci imajo svoje zasluge, ali njih navdušenost za svobodo je premogla želja po narod nostnih pridobitvah. Vlada se je oklenila teh načel; kolikor več Slovanov, toliko več dijakov. Izdajstvo naroda je zanikarneje, nego izdaja roditeljev ali bratomor, in če hoče kakov uradnik zapeljati ves narod, da izda svojo narodnost, reči Be mu more samo: Tisočkrat pfu|! Slovani na Ogerskem so na milost in nemilost izročeni vladi, katera jih brez usmiljenja gonobi. V parlamentu niso zastopani, šole so madjarske, v slovanskih krajih so samo madjar-ski uradniki nastavljeni. To se bo še hudo maščevalo na M i Ijarih. Posl. dr. KronBwetter pravi, daje bird-kracija kapitulirala pred klerikalizmom. Minister je obljubil izpolniti klerikalne želje, v kolikor je to moči upravnim potem, on hoče torej ustreči principom, katere so razvili škofje v gospodski zbornici. Bodoča večina ne bode drugega, kakor popolnjen Hoheowartov klub. V svobodnih državah more vBak misliti o Bogu kar hoče. Ali naj mari beremo samo spise cerkvenih očetov ? Ako bi prišli klerikalci do oblasti, požgali bi vse knjige, katere jim niso všeč, upeljali inkvizicijo in morda celo nas sežigali. Kulturne pridobitve je moči potisniti za nekaj časa v stran, uničiti pa jih ni mogoče. Narod, ki nazaduje, mora propasti in He potopiti v narodu, ki napreduje. Največja hiba našega šolskega zakona je ta, da se ne izreče jasno, da bodi šola nekonfesijonalna. To so klerikalci doslej dobro izkoriščali in v škodo liberalcem, zato pa sem radoveden, kaj poreko ti, če bode naučni minister odslej ustrezal klerikalcem upravnim potem. Jaz v takih rečeh ne poznam kompromisa. Kako je moči otrokom razložiti, kaj je Bog. ko je vender prvo načelo pedagogike, da ni otrokom ničesar tolmačiti, čeBar ne morejo umeti. Očenaš je stara židovska molitev Kaj si more otrok zeleni trati postavljena je bila pred kletjo dolga z belim prtom pogrnena miza, ki Be je šibila naloženih kozarcev, krožnikov in različnega jela ter mogočnih starinskih vrčov, krog uje pa so stali stoli in klopi. Pred železnimi, danes na stežaj odprtimi durmi stal je sivolas mož, veleposestnik Trtnik, poštena slovenska korenina. Prisrčno veselje mu je odsevalo z lica, ko je stiskaval roke svojih ljubih gostov. Koj pri prihodu ga je dr. Urek nekaj skrivnostno povpraševal, na kar mu je ta zadovol|no v klet pokazal, kjer je mej doizimi vrstami mogočnih sodov v poltemi se svetila luč in so ležale zaželjene pagat-podobice na mali mizici, krog katere so „banke" kot sedeži stali. A Trsten»kova opazila je dr. Ure kovo tajnost in že se je porod la hudomušna misel v njeni glavi. Ko so se prišlect ozirali po nepopisno lepi okolici viničarske hiše ter stopili v gorenje prostore, kjer je viničar s svojo družino stanoval in kjer si je tudi Trtnik dve veliki, z največjim komfortom opravljeni sobi rezerviral, porabila je go-*pa Trstenikova priliko, zmuznila urno v klet, potisnila tarokkarte za velik sod in se nedolžno smehljaje j>ridružila zopet družbi. Breg za bregom vretil se je krog viničarije; povsod so stale lepe, vilam podobne zidanice, večinoma v tujini živečih vinogradnikov, še več pa je čepelo mej cvetočim ovočjem nizkih, s slumo kritih, misliti, kadar sliši o sadu deviškega telesa. (Podpredsednik Kathrein brani Kronawettru govoriti še nadalje o tej stvari.) V Avstriji se začne kmalu jako žalostna doba. Reakcija pridobiva vedno več tal. Slovani, katerih je v Avstriji in na Ogerskem 18 milijonov, so teptani, zaničevani in vse jih draži in jim preti. Ko bi se posrečilo uničiti Slovane, bolel bi gospodo tostran in onstran Litve trebuh, vlada pa bi v trenotku nevarnosti zdihovala: Kje so moji Slovani, ki so bili vedno pripravljeni žrtvovati se za slavo rodovine habsburške. Odgovarjali bi jim sami renegatje in tirjali dvojno plačo. Duhovnik Scbnabel je trdil, da začenja in nehava ljubezen do bližnjika pri sebi samem. Govornik se bavi potem obširno z židovskim vprašanjem in očita duhovščini, da skrbi samo za svoj žep. Posl. Dot z razpravlja obširno o nameri čeških delavcev, ustanoviti v nemškem Gmiiudu češko šolo. Posl. dr. Ebenhoch zavrača Kronawettra, očitajoč mu, da ni bil vedno tako zagrizen sovražnik duhovščine, kakor sedaj. Govornik pravi, da so ga obljube naučnega ministra razveselile. S tem smo za sedaj zadovoljni, pridržujemo si pa pravico, predlagati o svojem Času premembo šolskega zakona, konservativci se strinjajo s tem, kar je rekel princ LiechtenBtein v zadnjem svojem govoru ter pravi konečno, da sedaj nima povoda, glasovati zoper proračun. Posl. Mas ar y k pravi, da pogoj verski Šoli so tudi konfesijooalna učiteljišča, teh pa ni moči ustanoviti, ako niso tudi gimnazije in realke in konečno tudi vseučilišča urejena na konfesijonalni podlogi. (Posl. princ Li ech ten st ei n : Ni res!) Tu gre za to, da se šola odvzame državi in brezpogojno izroči cerkvi. (Posl. princ Liechtenstein: Ni res!) če bi se ustanovila verska šola, naBtala bi revolucija ne samo zoper sedanji socijalni red, tudi naziranje sveta bi se bistveno premenilo. Jaz ne zagovarjam sedanjega ljudskošolskega zakona. Tam (pokaže na levico) sede njega očetje, naj ga zagovarjajo. Dunes molče" gospodje trdovratno. Poslali so sicer profesorja Fournierja na torišče, a samo zato, da je dokazal, da ima liberalizem res vse tiste hibe in napake, katere se mu očitajo. Govornik polemizuje na to ■ poslanci, kateri so se poganjali za konservativne šolske tirjatve, pojasnjuje šolske razmere na Češkem in izjavlja konečno, da on in somišljeniki njegovi nimajo nikakega zaupanja do sedanje neodkritosrčne, malenkostne politike in da zato odklanjajo proračun. Razprava se na to zaustavi. Posl. Stein-wender in tovariši interpelirajo vlado radi kartela rafinerjev petrolja. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje tležele. V Ljubljani, 31. januvarija Bodoča večina. Zadnje dni se je mnogo govorilo o tem, da so češki veleposestniki opustili svoj odpor zoper lesenih hramov priprostih kmečkih viničarjev, kojim je jedino premoženje, veselje in želja: dobro rodeča trta. Će je le trgatev ugodna in sirotnemu viničarju ne preti glad in beda za zimo, zadovoljen je in zabi svojih oholih sosedov vinogradnikov - plemenitašev, katerim so morali njega predniki, često tudi še on sam, v potu svojega obraza na tlaki staviti lepe gradičem podobne zidane kleti ter z najboljšimi trtami svojih vinogradičev nasajati njih brćgove, okopavati jih in jim sploh vsa viničarska dela opravljati. V daljini in bližini vidijo se bele vasi in mesta, cerkve in kapelice in sivi gradovi, d6mi nekdanjih trinogov slovenskega uaroda, mej kater mi se zvijajo kakor bele niti široke ceste, na desno v ozadji pa zapirajo hrvatskega hribovja zeleni vrhovi razgled v širni svet. Nad dražestnim prizorom razpeto je sinje nebo, po katerem Be pode sivi in beli oblački, kojim -/lato robove solnčni žarki. In vesela družba brezskrbnih ljudij, na katere se je zdaj duhteče belo-rudečkasto cvetje utripalo raz drevja, v vejevji radostno petje krilatih pevcev ter prekrasni razgled navdušilo je za vse lepo in dobro plamteče Trstenikovo srce, da je na občo željo deklamoval nekatere pesmi Stanko Vraza. Zadovoljnejših, veselejših ljudij bilo je tisto popoludnć v vinskih goricah težko še kje najti. Ljubeznivost kučegazde in njega hčerke, krasna okolica, vladni program in sestavo trdne parlamentarne veČine in dokaz tega je včerajšnje posvetovanje pri ministerskem predsedniku grofu Taaffeu. Na tej konferenci so bili razen grofa Taaffea in barona Gautscha še Plener, Heilsberg, Kuen-burg, Jaworski in Hobemart Grof TaaSe nasnanil je zbranim političnim voditeljem, kaj je sklenil mioisterski svet pod predsedstvom cesarja glede bodoče večine. Kakor se čuje, vzprejela je vlada skoro vse nasvete levičarjev in vzmisluteh nasvetov premenila vladni program. Poljaki se boje* V zadnji seji odseka za premembo volilakega reda izrekel se je posl. Plener za to, da se uvedejo neposredne volitve v kmetskih občinah in ker so tudi Mladočehi za to uoeti, mogel bi ta predlog dobiti zase večino v zbornici. To je Poljake kaj neugodno dirnulo in vsi poljski listi se upirajo temu ter groze, da iz nove veČine ne bo nič, če se ta prememba volilakega reda upelje. Nemškim liberalcem dopovedujejo na dolgo in široko, da bi bila taka prememba samo v korist katoliškim in konservativnim strankam in zastavljajo ves svoj ugled, da bi to namero preprečili. In zakaj ? Ker se vrli Poljaki boje, da bi v tem slučaji ne mogli več pri tleh držati velik del prebivalstva GaliŠkega — Malorusov. Slovani in Nemci. Oficijozni Dunajski list ,Extrapost" naznanja, da se poslanec dr. Menger trudi, približati nemške liberalce slovanskim svobodomiselnim elementom, katera koalicija bi bila v prvi vrsti naperjena zoper naučnega ministra barona Gautscha. Po poročilu istega lista naredilo je to sosebno močan utis na patentirane nasprotnike MladoČebov, na Hoheuvcar-tovce. Ti si prisvajajo pravico, družiti se z nemškimi liberalci, drugim strankam pa te pravice ne priznavajo. Vnaiilr rii-žave. Natalija in Milan. Z ozirom na doseženo porazumljenje mej kraljico Natalijo in razkraljem Milanom govorilo se je zadnji Čas mnogo, da se vrneta oba v Srbijo. Oficijozni listi izjavljajo na to, da so vse te govorice popolnoma neosnovane. — Ruski car čestital je kralju Aleksandru brzojavnim potem na doseženem porazumljenju njegovih roditeljev, izrekši zajedno nadejo, da bo to v korist mooarhični ideji v Srbih in vladajoči dinastiji. — „Male Novine" naznanjajo, da je razkralj Milan v Parizu nevarno obolel. Nemčija in papei. Nemški cesar poslal je generala Loe" s posebnim naročilom v Rim, kjer se sedaj mudita novoimenovana nemftka kardinala Kopp in Krementz. Poslanec-general ima nalog izprositi od papeža, da bi ta porabil svoj upliv na nemške katolike v to, da bi jih pridobil za novo vojaško predlogo, za katero gre Nemcem tako trda. Konservativno-katoliški nemški listi že naznanjajo, da je tudi ta poskus popolnoma brezuspešen; papež ne mara intervenirati, ker ve, da nemški katoliki nečejo opustiti sedanjega stališča in bi mu ne bilo ljubo, da mu odbijejo kako prošnjo. Razmere v 19giptu. V francoskem parlamentu interpeliral je včeraj poslanec Delafosse o egiptskih razmerah. Vlada še ni odgovorila, vsekako pa bode nje pojasnilo važno za stališče, katero zavzema v tem pogledu Francija in za nje razmerje k Angliji. — »Dailv Nevrs" piše o sedanjih egiptskih razmerah: Hitro po tem, ko je prišel sedanji Kediv na prestol, se je vedelo, da bode skušal znebiti se angleškega varuštva. Storil je baje tudi sveto obljubo, da pri- zanimivi pogovori ter rujno pristno vince več let nikov idejaliziralo je priprosto zabavo. Do vrba pa je vzkipelo navdušenje, ko Be je na stezi prikazala četvorica novih gostov. Bili so: gospod Franc, mestni kapelan, ki je obiskal ^svojega prijatelja sosednega mladega župnika in tega ter nadučitelja in učiteljico tamkajšnje šole privel k [Trtoiku s saboj v goste. Zdaj so bili zbrani štirje izborni pevci, namreč gospod Franc, župnik, nadučitelj in kolega mu Tonček, čegar tenur zvonel je kot slavčkov glas. Pa tudi Zvijač s svojim falset-tenorjem, kateremu je dr. Pavlovec še slabše sekundiral, in basista IV stenik in Bureš bili so čitalnični pevci ter so zdaj s svojimi glasovi v zboru pritegovali. Ker so se i učiteljic in Trstenikove gospe glasi skladali v kvartetu, donela je zdaj pesem za pesmijo v krasni, poletni dan. Dr. Urek opazivfli, da ni več „božjih podobic" v kleti, se ni danes nič kaj preveč srdil nad neznanim tatom, temveč si jezo svojo plahnil, z vsebino velikega kozarca, katerega mu je poredna Tilika vedno polnila. In končno je i on dvignil svoj votli glas in v brezmejno veselje drnžbe intoniral jedino njemu znano pesem: „0j, vanderćek, vandercek, vanderfiek moj, KakO bova vandrala midva nocoj ¥" — (Dalje prih.) dobi Egiptu Sudan in da ga kultivira in uredi, kakor Avstrija Bosno in Hercegovino. Turski pase so ga v tej ideji podpirali in mu zatrjevali, da ga bo sultan turški celo materijelno podpiral, ako se loti takega podjetja. Ker se Angleži temu upirajo, zato se je njegova antipatija premenila v mržnjo, katera bo prouzročila Se velike sitnosti. Dogodki havajski. Havajsko ministarstvo moralo je dne* 12. t. m. odstopili, ker ni moglo izhajati s parlamentom. Kraljica je razpustila parlament in razglasila bistveno premembo ustave, po kateri so se pravice krone izdatno povečale, pravice volilcev pa zmanjšale. Prebivalstvo se je temu uprlo, odstranilo kraljico in izročilo državno upravo provizorični vladi, katera ima posredovati, da se havajska država pri* klopi združenim državam. Javno mnenje v združenih državah ni posebno vneto za aneksijo, pač pa za to, da ne sme nobena druga država prevzeti protektorata nad Hawajem. Splošno se Bodi, da monarhije na Havaju ni moči več obnoviti, ako pa bi združene države anektirale tiste otoke, bil bi konflikt zlasti z Anglijo neizogiben. Domače stvari. — (Udanostna izjava občine — in contumacia občinskega odbora.) Iz Lesec na Gorenjskem se nam piše: .Nekateri tukajšnji občinski odborniki bili so jako presenečeni, ko bo čitali v „Slovencu" in „Domoljubu" udanoBtno izjavo občine Lesce. Več občinskih odbornikov namreč o celi stvari ni prav ničesar vedelo, ker seje občinskega odbora v svrho sklepanja izjave nobene ni bilo." — Tako naš poročevalec, mi pa smo radovedni, kako se bo stvar pojasnila. Pa saj ne tako, kakor zanimiva zgodovina udanostne izjave Smled-niške, Soriške itd. — to je s preznačilnim molčanjem? Tako se kujejo izjave in tako postopanje in preziranje zakona imenuje se pri nas boj z dostojnim orožjem. — (Osobne vesti.) Pravni praktikant pri deželnem sodišči v Gradci, g. Silvin HraŠovec, imenovan jo avskultantom za Štajersko. — (Pisateljskega društva) zabavni večer je danes ob 8. uri v čitalničnih prostorih. — (Vodnikov ples.) Da odpade vsak pomislek, katerega imajo kakor čujemo še vedno nekateri čitalniški društveniki zaradi vabil, bodi jim dodatno k običajno razposlanim „ naznanilom" in k sobotni notici v „Slov. Narodu* še jedenkrat povedano, da so bili s posebnimi vabili na Vodnikov ples vabljeni samo nedruštveniki. — (Za „Sokolovo* mask a rad o) pripravljajo rodoljubne dame Ljubljanske, kakor tudi mnoge narodne dame izven Ljubljane originalne in prezanimive skupine. To vest bilježimo z največjim veseljem. Obiskovalci „Sokolove" maskarade osigur-jeni so tedaj, da bode i letošnja maskarada bodisi glede raznovrstnosti, bodisi glede* izvirnosti posameznih mask iu celih skupin vredna naslednica svojih prednic izza prejšnjih let. — (Odbor za prireditev „Sokolove" maskarade) dobil je včeraj iz ćikage brzojavno vest, da pripelje nek sloveč impresarijo mnogoštevilno skupino različnih živali j na maskarado ter da se je impresariju posrečilo pridobiti za maskarado jako sloveč in prikupi ji v živinski kvartet. — (Dobrodelnost.) Povodom smrti gospe Ane Zeschko roj. Hermanu je podarila nje obitelj 100 goldinarjev mestni ubožni zakladi. — (Iz c. kr. deželnega Šolskega sveta.) Ko so se vzele na znanje rešitve nekaterih točk od zadnje seje in se odobrila letna poročila za šolsko leto 1891/92, rešili so se še nekateri rekursi o šolskih vpisnih in zgradbenih zadevah. Imenovani so: Nad učiteljem na trorazre ni ljudski šoli v Cerkljah g. Andrej Kmet iz Tržiča; drugim učiteljem na trorazrednici v Vel. Laščah tamošnji začasni učitelj g. J os. Pavčič; za tretjo učiteljico na trorazrednici v Domžalah začasna učiteljica g. Marijana Jam-še k; učiteljem in voditeljem na jednorazrednici v Zalogu g. Štef. Birk in učiteljem in voditeljem na jednorazrednici v Sorici začasni tamošnji učitelj g. Jos. Armič. — („Slovensku učiteljsko društvo") V Ljubljani priredi svoj tretji društveni večer dne L.februvarja t. I. v hotelu „pri slonu" ; začetek ob 7 V* uri zvečer s sledečim vsporedom. 1.) Metodika pri pouku v čitanju. (Nadaljuje goBp. Dimnik). 2.) Ižanci 1. 1848. (Poročevalec g. Trost). 3) .0 važnejših spisih v pedagogičnih listih" bodeta poročala g. prof. Leveč in g. Josin. Ker bode pri tem večeru iz prijaznosti sodeloval Št. Vidski godbeni kvartet, nadeja se odbor prav mnogobrojne udeležbe. — (M ero so dni urad) v Ljubljani začel je zopet poslovati in se je tako ustreglo opravičenim pritožbam. Na to opozarjamo vse, ki imajo posla s tem uradom. — (Banka »Slavij a-.) Kakor naznanja na-čelništvo tega odličnega slovanskega zavoda, prevzame voditeljstvo življenskih zavarovalnih oddelkov pri generalnem zastopstvu v Ljubljani s 1. febru-varjem dolgoletni aSlavijin" uradnik in znani slovenski pisatelj g. Vatroslav Ho Iz. Ker je gospod Holz v vseh krogih priljubljen kot ljubezniv in vseskozi reelen mož, prepričani smo, da bo njegovo zasluženo odlikovanje tudi banki sami na korist. — (Nemško društvo na — Vrhniki?) Prejeli smo vabilo, s katerim vabi „Der Jung-gesellen-Club von Oberlaibach" izključno v nemškem jeziku na svoj „Tanzkranzchen" v prostore — čitalnične! Ako to ni pred pustna šala, potem pa je jako čuden pojav novih Vrhniških razmer. Želeti bi bilo pojasnila. — (Nesreča) Osemintridesetletni kajžar Ant. Žvokelj iz Planina padel je z hrasta, na katerega je zlezel, da bi posekal nekaj suhih vej, tako nesrečno na trdo zmrznjena tla, da je bil takoj mrtev. — (Stekel pes.) Razparanje psa, ki je pri Višnji Gori popadel v Ljubljano potujočega reser-vista, je pokazalo, da je bil pes res stekel. Zato se je uradno ukrenilo vse potrebno v veterinarno policijskem oziru. — (Volitve v okrajni zastop Celjski in nemška strauka.) Strašna žalost in jeza zavladala je v Celjskem nemškem taboru. Po odloku namestništva v Gradci se je namreč moralo izbrisati iz volilskega imenika v velikem posestvu sedem nemških glasov. Okrajno glavarstvo je sicer tolmačilo zakon tako, da imajo ti volilci, na katerih je Nemcem toliko ležeče, pravico glasovati, namest-ništvo pa je razsodilo, da nimajo volilne pravice, ker sicer pač plačujejo 60 gld. davka, da pa se pri tej vsoti hišno posestvo v mestu ne sme jemati v poštev pri volitvah za okrajni zastop. Tako so nemčurji izgubili sedem glasov, katere bi bili radi utihotapili in si tako pridobili večino in javkajo zdaj po Celjski ,Wachti", češ, da se jim godi krivica, ako-pram se je ugodilo nekaterim njihovim protestom, ter popravilo volilski imenik uradno. Drugi njihovi neopravičeni protesti so se morali seveda odkloniti, ker so bili popolnoma neosnovani in so imeli le jedini namen, da se Slovencem odtegne kolikor mogoče glasov. Nadejati se je torej, da bode odločilna volitev velicega poseBtva tudi letos se vršila tako kakor poaledujič in da zopet častno zmaga narodna stranka. — (Eksplozija) Piše se nam iz Šoštanja dno 30. trn.: V premogokopu pri Skali unel se je včeraj plin. Vsled eksplozije bili ubiti štirje rudarji, pet jih je težko ranjenih, pet pa lahko. Jednega delavca pogrešajo, najbrž je obležal v rovu. — (Vrli koroški rodoljub č. gosp. M. Šervicelj,) komendator in župnik ua Reberci, poškodoval se je že pred dlje časom nevarno na nogi. Zdaj pa se zdravje bolniku obrača na bolje in utegne g. Šervicelj do Svečnice že okrevati toliko, da bode mogel zopet opravljati Božjo službo. Bog daj, da se vrlemu rodoljubu skoro zopet povrne popolnoma zdravje. — (Javna shoda) priredi katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem dne 2. in 5. februvarja. Prvi shod bode na Svečnice dan „pri Krajcarju" na državni cesti blizu Tinj pod slovenskim Šinihelom, drugi pa v nedeljo po svečnici „pri Kranjcu" v Selu pri Podkrnosu. Začetek obema shodoma bode ob 1/%4 uri popoludne. Vspored: 1. Govor o namenu društva. 2. Pogovor o šolah. 3. Poučni govor o kmetijstvu. 4. Razni nasveti in govori. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Ziljski Bistrici) imela je svoj redni letni zbor v nedeljo dne 29. t. m. v prostorih gostilne „pri poŠti". Zbralo se je primerno veliko število družabnikov v gorenjih prostorih. Ob polu 4. uri popoludne pozdravil je predsednik podružnice gosp Jožef Katnik, posestnik v Bistrici, navzoče člane ter predstavil vladnega zastopnika iz Beljaka. Župnik Bistriški č. g. Luka Vavtižar razložil je potem v kratkih besedah delovanje podružnice ter omenjal posebno britke izgube ustanovitelja podružnice, bivšega župnika g. Matije Lutmana. Predsednikom podružnice bil je zopet voljen gosp. Jož. Katnik in istotako ves stari odbor. Kot glavni govornik nastopil je potem odposlanec družbe sv. Cirila in Metoda iz Ljubljane g. Josip NoIIi. V precej dolgem govoru razložil je namen družbe in neprecenljivo korist nje delovanja. Družba dela na narodni, a tudi na verski podlagi, na tisoče slovenskih otrok ohranila je ona v svojih šolah in z razdeljevanjem poučnih in šolskih knjig narodnosti slovenski, a tudi veri. Slovenci v starodavnem, nekdaj Čisto slovenskem Korotanu naj ne nehajo zahtevati svojih pravic, posebno slovenskih Sol. Vsi služabniki cesarja, od najvišjega do najnižjega, morajo spoštovati zakone, katere je cesar potrdil ia ki tudi Slovencem jamčijo ravnopravnost z drugimi narodi. Treba je postavljati trdne jezove proti potujčevalni povodnji in taki jezovi bo slovenske šole. Tudi koroški Slovenci morajo doseči svoje pravice, ako bodo možati in vztrajni. Navzoči vzprejeli so govor z Živim odobravanjem in ko je govornik končal, po-vdarjajoč še jedenkrat, da je cesar sam potrdil zakon, ki zagotavlja jednake pravice vsem državljanom, zapel je mešani domači pevski zbor cesarsko pesem. S tem bil je končan oficijelni del in se je pričela prosta zabava, ki je bila jako živahna in je trajala do 10. ure. Domači mešaui zbor prepeval je pmv dobro mnogovistoe slovenske pesmi, prav krepko prepevali bo tudi vrli kmetski fantje iz bližnjih Gorij. Da je bilo mnogo in navdušenih napitnic, razume se, nazdravljalo se je slovenski domovini, vrli koroški duhovščini, katera neumorno dela za razširjevaoje družbe in se je tudi zborovanja udeležila v primernem številu, pevkam in pevcem itd. Tudi humoristične in resne deklamacije ni manjkalo, tako da je bila zabava prav raznovrstna in je vladala splošna navdušenost. Mej prosto zabavo razdelile so se mej navzoče tudi razne družbine knjige in je bilo veselo videti, s kakim zanimanjem so segali mladi in stari po slovenskih knjigah. — (Podčastniki c. in kr. 7. lovskega bataiijona v Trbižu) prirede plesni venček dne" 3. februvarija v hotelu Schnablegger v Trbižu. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Čitalnica v Tolminu) priredi plesni venček v nedeljo dne 5 februvarija v prostorih g. Iv. Gabrščka. Začetek ob 8. uri zvečer. Svira septet g. Vidriča iz Gorice. Vstop je dovoljen le članom in vabljenim gostom. Kazne vesti. * (Novi knezo-nadškof Olomuški) dr. K o h n prisegel je včeraj v roke cesarju. Kon-sekracija vršila se bode dne 5. februvarija, introni-zacija pa dne 12. februvarija. * (Grozna nesreča) zgodila se je na oger-ski železnici mej Budimpešto in Pečuhom. Ko je brzovlak vozil iz postaje Kresi bilo je na progi mnogo delavcev, ki so spravljali sneg s tira. Delavci vlaka niso zapazili in stroj zaletel se je vanje ter raztrgal štiri delavce na drobne kosce. * (Koliko je jedna milijarda v zlatu ali v srebru. Neki Francoz izračunil je nastopne podrobnosti, ki utegnejo /a m mati posebno zdaj, ko se o milijouih in milijardah toliko govori glede na Panamsko afero. V zlatu bi tehtala jedna milijarda celih 322.500 kilogramov obseg njen iznašal bi kakih 12 kub. metrov. Če bi se to zlato razkovalo v zlato žico, prepregla bi se ž njo zemeljska obla in še bi preostal lep kos. Milijarda v srebru tehtala bi 5 milijonov kilogramov, voluin ujen bi iznašal 477 kub. metrov. Napraviti bi se dala 4 milimetre debela žica, s katero bi se prepregla zemeljska obla. Za prevoz milijarde v zlatu trebalo bi 64 železniških vagonuv, ki bi zavzemali dolgost 400 metrov za milijardo srebra bi pa trebalo 1000 vagonov po 5 ton zadržaja, ki bi zavzemali dolgost 6 kilometrov. Če bi se milijarda zlata sestavila v jeden kos, bi jo 6000 ljudi komaj premaknilo z mesta. Če bi se milijarda srebra podelila mej 500.000 ljudi, dobila bi vsaka osoba 10 kilogramov. Knjitovnosi — Statističko izvješće trgovačko-obrtničke komore u Zagrebu, obuhvaćajuće sve gospodarske grane komorskog okružja od godine 1886 do 1890. Zagreb 1892. Nakladom trgo-vačko-obrtničke komore. Tisak C. Albrechta. Str. 1062. — Zagrebška trgovinska in obrtua zbornica izdala je obsežno, korenito in pregledno sestavljeno delo, iz katerega se je moči natančno poučiti o vseh razmerah v njenem okraju, o vseh strokah poljedelstva, živinoreje, ribarstva, lovstva, gozdarstva, o obrtnosti in veleinduBtriji, o prometnih zavodih in podjetjih, sploh o vsem, kar ima v narodnem gospodarstvu količkaj pomena ali važnosti. Iz te knjige je razvidno, kako neumorno in vsestransko skrbi Zagrebška trgovinska in obrtna zbornica za materijelno blagostanje prebivalstva, kako si prizadeva seznanjati svet z razmerami na Hrvatskem in prebivalstvo z razmerami v inozemstvu. Ta monumentalna knjiga je nensahljiv vir za poznavanje razmer v okrožji imenovane trgovinske in obrtne zbornice. — Gusle, Ćasopis za svjetovnu i crkvenu glaabu imaio v prvega letnika dvanajsti in zadnji številki nastopno vsebino: Hrvatska glasbena ljestvica; — Koncertna sezona u Zagrebu; — Češki glasbotvorci; — Glasnik hrvatskih pjevačkih i glas-benih^družina;— Pabirci;—Listak. Muzikalna priloga prinaša: Iz božične mise što ju je spjevao i ukajdio Ilija Okrugić Sriemac; — Diin . . Doon. Iz idiličnih elegija „ l- polju". Spjevao Jovan Sundečić, za četiri naužka grla uglasbio Fra Emanuel Martinek. — Žen\ a milenkv slovanskych bas-niku. Izredno zanimiva knjiga je izšla v „Salonnf bibliothece", katero izdaja J. Otto v Pragi. Fr. K vapi I. kateri je znan kot izboren poznavalec poljskega slovstva in kot pesnik, podal je že pred nekoliko leti v „Salona: bibliotbece" češkemu občinstvo izbrane spise slavnega pesnika poljskega Sigm. KraBinskega in precejšnjo vrsto pesmij največjega sedanjedobnih pesnikov poljskih, Adama Asnvka, v češkem prevodu. Sedaj pa je izdal novo knjigo, katera bode zanimala vsakogar „Zeny a milenkv slovanBkvch basni ku" je naslov novi knjigi Kvapilovi. Že iz naslova knjige moremo sklepati, kakšna je vsebina. Pisatelj, kakor pravi v predgovoru, hoče s bvojo knjigo vzbuditi med Čehi zanimanje za življenje prvih slovanskih pesnikov in ob jednem za proizvode njih duha. Želja pisateljeva se izpolni gotovo pri vsakem, kdor prečita „Ženy a milenky slovansk^ch basniku". Knjiga je pisana novelistično, če tudi je g. pisatelj vse, kar pripo-veduie, zajemal iz resničnosti in iz zanesljivih virov. — Čitatelj knjige seznani se no le z ženami in ljubicami, ampak tudi s sovreuoenim društvom, v katerem so živeli pesniki. Vsebina knjige je: Don Juan polskebo Parnassu. — Krasna Duoaša Marvla. — Mademoiselle Kura. — Z memoiru o Prešernovi. — Signora Ilachela. — Neznatna. — Panna Englantina. — Princezna Repninova. — Eva Ankvvicznva. — Ženevska romance. — Puškinova Nataša. — Delfina Potočka. — Slovvacki ve Flo-rencii. — V dobe libauek. — V objeti demona. Telegrami .Slovenskemu Narodu Dunaj 31. januvarja. Načelniki velikih treh klubov naznanijo, kakor se čuje, v soboto klubovim elanom vsebino vladnega programa, kateri se v nedeljo razglasi. Dunaj 81. januvarja. Schmerlingu seje zdravje obrnilo na slabše. Upanja skoro ni, da bi okreval. Budimpešta 81, januvarja. Zbornica vzprejela predlogo glede kontagijoznih plućnih bolezni j pri živini in s privoljenjem vlade iz rekla, naj se čim prej predloži predloga o obligatornem zavarovanju živine. Peterburg 31. januvarja. Carević se je včeraj vrnil iz Berolina. Varšava 31. januvarja. General Gurko bil nenadoma poklican v Peterburg in je takoj odpotoval. Pariz 31. januvarja. Kornelij Herz je tako nevarno bolan, da skoraj ni več upanja, da bi ga bilo moči prepeljati na Francosko. Že tri dni ne more ničesar uživati. Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež-kotam prebavljen j a in vsem nasledkom mnogega aedenja in napornega duievnega dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni ,,Moil-ov Seidlitz-praČek", ker upliva na prebavljen ji« trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vBak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tnchtanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 ikatljic se ne pošilja 3 (18—2) ■ ■■■■■Ti ■■■■■■■ Hir-r---T-------- „LJUBLJANSKI ZVOM" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr. i za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 30. jan u vari ja. Pri Mallei t Ebertaardt, Bohatsch, Elsinger, Wolff. WoBchnngg, Epstein, Knaak, Pollitzer, Hirschinan z Dunaja-— Weil iz Gradca. — Freund iz Prage, — *YVinterhalter iz Maribora. — Pavlini iz Gorice. — Ciisper iz Berolina. Pri Slonu: Albrecht, Seititig, Weinberger, Weiinan, Schtlller, Škoda z Dunaja. — Blochihan iz Trsta. — Rei-man i/ Gradca. Pri bavarskem dvoru: Ločeč, Liker \t Toplic. Pri avstrl|nkeni «eti»r|n: Muha iz Lokve. — Theuerschuh iz Tržiča. Meteorologično poročilo. S d Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v ram. 30. jan. 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 742 0 min. 741 3 mm 742'8 mn — rac 28 C 06 C si. vzh. si. zah. si. svz. obl. obl. obl. 0-00 os. J Srednja temperatura 04', za 1'7U nad uormalom. XD"o.xia*jsls:sL borza dne* 31. januvarija t. I. včeraj — dauea Papirna renta . . gld. «8 90 — gld. 98-90 Srebrna renta..... . 9K 40 — , 98 40 fdata renta...... , 116.^0 — „ 116 70 &70 marčna renta . . 101 85 — . 102 — Akcije narodne banke . , 999 — — p 1000 — Kreditne akcije . , ?24' — , 323*25 London...... 120-90 „ 12080 Srebro . . . , —■— — „ Napol. . . „ 968 — , C. kr. cekini ... . , 568 — . Nemške marke . . . . 59 22'/. — 4"/„ državne srečke iz 1. 18f»4 250 gld. 147 Državne srečke iz 1. 18*H . . 100 j, 194 Ogerska zlata renta 4........114 Ogerska papirna renta 6*1 Q......102 Donava reg. srečke f>°!0 ... 100 gld. 120 Zemlj. obe. avstr. 4?/i'/i 'Jati zasl. listi . . Ud Kreditne srečke......100 gld. 194 Rndolfove srečke...... 10 „ 25 AJtcije anglo-avstr. banke ... 120 a 152 Tramway-dru8t. vel j. !7o gld. a. v. . 245 W2 5 68 59 20 Kld. — kr. ■ " ■ . 55 . „ 25 ' * 50 - ,. 50 „ 5U 50 Zahvala. Prečastiterou sti»lnemu kapitelju, slavni „Matici Slovenski-, gospodom profesorjem, mili Šolski mladini, prijateljem in znancem in sploh vsem, ki so prerailemn bruto JOSIPU izkuzali zadnjo čast ali kakor koli izrazili svojo Ij u bežen in spoštovanje nepozabnemu ranjcemu v ime vse rodovino izreka uajprisrčnejSo zalivalo Franjo Mam, (1081 giuiu. profesor v Zagrebu. V Ljubljani, dn6 30. januvarja 1H9'1. C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic Izvod iz voznega reda vel^avTiegfa očL X. ©IctoTora, 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajal ni časi označeni ho v srednjeevropskem -asu. Odhod Iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 8. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž. tabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dutiaj. Ob TJ. url 55 min. pfednoldne osebni vlak na Trbiž, Pnntabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj Ob 4. url 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Iuomost Pariz., Line, I^chl, fiuđefevles, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franeove vare, Prago, Karlove vsre, Draždane, Dunaj via Amstetten Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 7. url lO min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amstetten, Draždauj, Prage, Francuvih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, PlznJH, Budejevic, Solnograd a, Linca, Isehlja, Linbna, Celovca, Fransens trste, Trbiža. Ob 4. url 56 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja Ljubim. Beljaka, Celovca, Franzensfeste, PontabLja T.biža. Ob 9. nrt 27 min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljubnn Beljaka, Celovca, Pontabija, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol). Ob 7. url 15 min. zjutraj v Kamnik. ,, 2. „ lO „ popoldne v Kamnik. ,, 7. „ OO „ zvečer v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob 6. url 35 min. zjutraj iz Kamnika. ,, 11. „ 06 ,, dopoldne iz Kamnika. „ 6. u 20 n zvečer i/. Kamnika. Sredtije-evropejski čaa je kraj nem u času v Ljubljani: za 2 minute naprej. (12—22) AGG9 BlBHHBBVnHHBIlK rlBsnw.il %«tl»cla '— za j ulic ne dela samo vse {uhu jako dobre in slastne, ampak pospešuje tudi njih prebavnost. Dobiva se vselej pri Jan. Ev. Watscher-)a naMlednlku: Vik t. Nehlfter-lu. (21) Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih. Sestavil in izdal -AjsrrroitT leveč c. kr. ekr. sodnik v Loža. Cena 1 gl0 »oldov$ z afrikom tapecirane in s cvilhom preoblečene po IS Kld. (714—52) 8 t f ! f izdajatelj m odgovorni urednik: Joaip Nolli. Lastnina iu tiuk .Narodne Tiskarne- 73