44 številka. Ljubljana, v četrtek 23. februarja 1905. XXXVIII. leto bhsja vsak dan zvečer, Izimši nedeUe in praznike, ter veija po pošti prejeman za evstro-ogreke dežele za vse leto »6 K, aa pol leto 13 K, m četrt leto 6 K 60 h, sa en mesec * K 30 h. Za LJubljano s posojanjem na dom aa vss #to 84 K, M pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en mesec 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača sa vse leto 22 K, sa pol leto 11 K, sa četrt leto 6 K 60 h, sa cn meseo 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor snaSa poStaina. — Ka narocee bres istodobne vpošUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se osnanilo tiska enk-at, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi gaj 86 iSTOle frankovati. — Rokopisi BO ne vračajo. — Uredništvo in upravnIŠtVO je V Knaflovin ulicah št. 6, in sicer uredniStvo v I. nadstropju, uprarmištvo pa t pritličju. — UpravuiStvu naj ae blagovolijo poSUjati naročnine, rokhuaacUe, oznanila, t. J. administrativne ■ tvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po lO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. jsrr~ Nv-v Tir obč. dohodkov. (Piae dr. Kari Tr)iller.) Občina bodi nositeljica gospodarskih reform." Miquel. I Zahteve, katerim se ima odzivati dandanes moderno občinsko gospodarstvo, naraščajo vzpričo rapidnemu koilU'Domu razvoju zlasti meščanskega življenja na način, da se lasje 'že najpc gumnejsim občinskim gospodarjem ttčas, ko jim je spravljati t ravnotežje občinske proračune Javna presveta, bigijena, prometna sredstva, karitativne naprave, skratka, vse najvitalnejše kulturne zahteve bi more zlasti v naši ljubi Avstriji ogromni večini na šibkih ramenih občin in zategadelj ni čudor»le, kliČoč v svtt^m ogorčenju ponižni prosilki: Na boš mi odirala prebivalstva — to je moj monopol! — In nevedna masa ji ploska, ker se ne zavt-d* v svnji slepoti, da na za hteva občina novih bremen prebival stvu, temveč le odtok par ponižnih kapljic tiste mogočne reke krvavih državnih davščin iz nenasitnega žrela državnega birokratizma in militarizma v njeno prazno blagajno, namenjeno eminentnim vseobčim kulturnim potrebam. — Tako je povsed in ta* 6 je tudi v naši ljubi Ljubljani, ker je država skrbela za to, da imej glavni vir občinskih dohodkov, to so doklade na direktne državne davke, najodijoz-nejši značaj vseh davščin in naprav-Jjaj na občinstvo vtis najhujše soci-sine krivice. Občinskim dokladam sta namrtč, kakor splošno znan^, podvrženi v prvi vrsti in skero izključno hišno nejemni davek in občna pri dobnina. Prvo doklado prevali hišni posestnik na gostače, tako da je je deležen tudi na;ubožnejsi težak v istem percentuvalnem razmerju, kakor najošabnejši bogataš (resnične progresivnosti ta davščina tudi v 20 stoletju še ne pozna!); zadn o pa plačuje zopet vsakdo ali bilje r-čeno le oni, kdor si služi kruh j z delom svojih rt k i » sveje glave. Do osebne dohodarne pa, ki zadeva — drisi nezadostno — tuli one srečne Ijodi, ki žive le ob svojih kapitil'h m rentah, do te je sevda — hvala naši moderni (!) davčni politiki — zaprta pot katerikoli, torej v prvi vrsti seveda tudi občinski dokladi. Kdor j** tor«*j toli previden, di- si ne žuli rok in re beli glave s trivijalnim delom ter prepušča to funkcijo ztfolj svojemu kapitalu-, temu nedot: kiji* 1 vemu varovanca tudi »moderne« av-ttrjske davčne politike, ta brez skrbi 3 bso uživa vse kulturne dobrote skrbne novodobne občine — on, iz V£emši malenkostno naklado na svoje stanovanje in morda s znamko za psa, ne bo prispeval za vse te udobnosti niti toiifeo, kakor najrevne^s obrtnik, boreč se od dne do dnr, od ure do ure za svoj beraški obstane!. Vzpr.ča tem — rahlo rečeno — nezdr&vim razmeram se prav nič ni Soditi, ako se glasneje in glasneje oglaša mrmranje prebivalstva celo nasproti ponižnemu poskusu občinskega sveta ljubljanskega, povišati te nepravične, temveč nepravično razdeljene doklade za ponižnh 5% — Toda trg pred mestno hišo ni pravi prostor za take proteste: veliko bolj bi bili na mestu ob Bleiweisovi cesti in morda — vsaj vzpričo mo-mentanim razmeram — tudi pred deželnim dvorcem. — Mestna uprava gospodari varčno in modro, tega spričevala ji ne more nihče odreči. Ako je ob silno težavnem popotresnem času izhajala do letos z 20% — ▼ primeri z drugimi enako velikimi mest*, katerim ni bilo preboleti tako strašne katastrofe, prav malenkostnimi dokladami — tedaj ji nobeden razsoden človek ne more šteti v zlo, ako je končno prisiljena, da ta svoj, po krivdi drŽave najpoglavitnejši vir dohodkov v najskromnejši meri Ojači. Kanalizacija, javna razsvetljava (!) šolstvo, ohranitev ljubljanskega gradu i.i v o osti. csušenje barja ter z lotim združena regulacija Ljubljanica itd. ud. to so vprašanja, ki neizprosno trkajo na mestne duri, katerim s<3 morajo odpreti Poleg tega pa mora naša občina su^iir&ti že več let brez upa regresa dolžnosti cele dežeie do naj-eminentnejših kulturnih zavodov. Vse to pa stane deoar, veliko denari«, in ker dezeinozborski stiajk brani občini ožj. votvorjenje vsake drtge pravičnejše davčei-e, kakor na pr. pjriš&nje gostaščine v k<*epkeji pregreaivi, zadevajoče v prvi vrsti premožneje kroge, ali pa vpeljavo kanaieke pristojoine itd., morale se je lotiti občinsko gospodarstvo, čttudi nerado skrajno nepopularnega povišanja spkčn občinske dokiade. Uitra pesse nemo tenetur! — It pri vsem je iahbog že danes gotovo, da naša mestna občina z ravnokar sklenjenim 5% povišanjem doklod niti leto dui ne bo mogla držati v ravnotežju svoje bilance, ako bo hotela biti kos velikim na'ogam, katere jo čakajo ia ako se bo zlasti hotela tandem el q>iando lotiti tudi svojih resničnih in številnih socialnih dolžnost! napram meščanu proletarcu, med katere dolžnosti pa ne prištevam prispevkov za nove cerkve na barju! Res je sicer, da se bliža čas, ko bo rezervni zsklad mestne hranilnice dosegel tisto statutariČno visokost da bo mestna blagajna postala deležna čistega dobička te krepko se razvijajoče h*erke našega mesta a tudi ta vir dohodkov ne bo zadoščal za vse in za vselej. Zaradi tega bo treba iskati novih virov dohodkov; a toliko |e že danes gotovo: Vsakemu novemu povišanju splošnih do klad v sedanji obliki in dosedanjem razmerjupa bi se prebivalstvo z vso pravioo z vso silo uprlo. Na to torej ni misliti. • Prrjektuje se glasom zadnje seje občinskega sveta vpeljava kanalske pristojbine za vse hiše, ki so neposredno zvezane z glavnim kanalom, katerim torej ni treba plačevati pnevmatičnega odv&žanj* fekalij Ne da se tajiti, da bi bila ta pristojbina pravična vobče in še poseb j zategadelj, ker nam nudi edmo mometano priliko, da se pritegnejo k občinskim prispevkom t"di država, dežela in drugi jivni fondi, pesfetni in cerkveni. Biti se je ie, da se preva i tudi ta davščina zopet z novim po-draženjem stanovanj zlasti tudi na ubožnejš^ sloje prebivalstva. Drugi projekt bi biio regulcvanje gcetaščine z vpeljavo intenzivneje orogresive na breme večj m in na korist manjšim stanovanjem. To je gotovo tudi jako nujna in pravična stvar, kajti statistika nam spričuje krčečo socialno krivico, da mora pri današnjih razmerah rodbina, čim manj dohodkov ima, tem večji odstotni del istih žrtvovati za stanovanje. Ia tej krivoi naj bi vssi deloma cd-pomeglo popolno prevaljenje gosta-ščine na dražja stanovanja, oziroma na one stanovanjske prostore, ki so namenjeni le udobnosti in luk^usu, kar bi im lo za blagodejno naravno posledico znižanje cen malim itano- Tanjem. Prav vzpričo tej terdenci p bo pravično regulovanie gostaščine imelo bolj socialen kakor finančen značtj, vsled česar pri iskanju novih virov obč^k.h dohodkov re prihaja dosti v peštev. Kjo torej najti takih novih Virov, čijih otvoritev bi ne ustvarjala nove sooalne krivce? Pri tem razmišlje-vanju sem naletel na d obno brošu-rice,*} inzdelosemije, da nam v njej razodeta načela liki svetel blisk zbeganemu potniku vtemnem gozdu kažejopravo pot. Vojna na Daljnem Vztokn. Vprašanje o miru. »D a i I y M a i I« ve povedati, da so japonski mirovni pogoji ti le: 1. Povrnite^ vse Mandžurije Kitajski z cbvez?, da Kitajska skrbi m dobro vlado in otvori dfžeio t*govini. 2. Port Artur obdrži japonsko posadko. 3 Rusiia prizna j«pooski protektorat v K reji 4 Rusija izroči Japoncem v nevtralnih lukah ae nahajajoče ladje namreč »Casareviča« in šest torpedovk v Kiaočavu, »As-kolda« in vse torpedovke v Šttlg« haju in »Diano« v S^igonu 5. Rusija pUča Japonski primerno vojno odlkodnino, ki bi pokrila japonske vojne stroške. 6. Japonska zajede Vl&dlvostok, dokler se popolnima ne plsčs vojna odškodnina. 7 Otok S^halin se ima vrmti Japonski. To so, kak "r rečeoo, baie japonski mirovni p~fjoj». Kakor pa poroča Ruterj^v urad, je Rusija prpravliera skleniti mir pod temi le pogoji: Koreja pr zna japonsko nadvlado; Pi rt Artur »n polotok Liatong se odstopita Japonski, Viadivostok se proglasi za nevtralno pristanišče, kitajska vzhodna želez- * Dr Arthur Hauser: BEinfiihrung in die stadtiseho Bodenreform- (Soziale Zait-frageXViI Berlin bei Adolf Damaachko Ct. tudi „Aufgaben der Gemeindepolitik.- Adoll Damaschke, Berlin N.W. 23. LISTEK. Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem. Zgodovinska, narodopisna in tnjiževoa Crtica. Spisal Anton Trstenjak. (Dalje) Slovenski jezik gospoduje le na domačem ognjišča. Do sem ne sega mažarska oblast. Pod domačo streho živi Slovenec, Živi sicer borno, ali oče govori z drnžino le slovenski in družina med seboj pogovarja in zabava se le v slovenskem jeziku. Pri mizi sedi družina redkokdaj. Poleti so ljudje razkropljeni po magvarorsz&gu, a kadar je gospodinja pripravila obed ali večerjo, použije vsak svoj delež, kjer se mu ljubi. Le tedaj, največ pozimi in ob nedeljah, kadar so vsi zbrani ob domačem stolu (mizi), molijo Boga taraoj-ski Slovenci v svojem materinem jeziku. Molijo, kakor jih je mati učila, katera je edina učiteljica slovenskega jezika. Na polju *ii kjerkoli so, pogovarjajo se le alo-venski. Videl sem to sam, a zapazil sem tudi, da so vselej obmolknili, ka dar sem se jim približeval. Pozdravljal in nagovarjal sem jih Že od daleč in sem videl, da so bili vsi veseli moje govor ce. „Tujciu tod ne govore slovenski. Pripovedoval sem jim, da prihajam z gornjih krajev, koder so tudi oni doma, kako je v vaseh okoli Sobote in Turnišča, Črenslovec in Belotinec, in oglasil se je kmet Družin in je rekel, da so mu oni kraji dobro znani in da je že večkrat tam bil. Tako smo se seznanili, sprijateljili in dobro razumeli. Kakor jeziku tako so ostali zvesti tudi svojim starim navadam. Taranj je slovenska vas. Tu žive Slovenci med seboj, vas je kot trdnjava, v katero ne more nihče. Seveda učitelj je MaŽar, župnik je Mažar. V vasi se je naselil tudi mažarski krčmar. Ta ima krčmo na enem koncu vasi, a na drugem koncu mažarski Jud. To so Mažari v Taranju. Slovenci se ne izseljujejo iz Taranja, a tudi nihče se ne naseljuje v Taranja. Slovenci so zase občina, ženijo se, oziroma možijo se med seboj. Fant išče neveste le v domači vasi. Dogaja se sicer, da se Mažarka udomi v Taranja, ali to je rekdokdaj. Tako Žive le med seboj, po starih navadab, kar se vidi posebno ob ženitovanju ali „gostuvanju". Ne bodem opisaval ženitovanjskih običajev na tem mesta, ker to mislim storiti dragod. Omenim naj le toliko, da imajo sta rej šine in posnehaljein svate ravno tako kakor njih rojaki na prekmurski ravnini. Posebna navada je na „zdavaDJu" (poroki), da dva moža nosita dolge palice, na katerih so privezani pisani robci. Torej je vse tako kakor na Prekmurskem. Mažari v oko lici nimajo teh običajev. Pripovedovali so mi stari možje, da imajo te navade že od nekdaj in da govore ravno tako, kakor so govorili nekdaj, samo v jeziku so se nekoliko izpremenili. Rad bi vedel, kaka je ta izprememba, in Dni Žin mi je to pojasnil. Rekel je, da so prej govorili „uu, a zdaj da že govore čisti „uM, torej „tudi", a ne „tudiM. A ko mi je to pripovedoval, zapazil sem, da se je še iz Drnžinovih ust slišal lahni „uu. Politične zavednosti ni v taranjskib Slovencih. Kako bi pač bilo to možno, ker je vsa okolica mažarska in ker se jim v šoli in v cerkvi ubija v glavo misel, da je to mažarska domovina in da so sploh vsi ljudje pod sv. Štefana krono Mažari. Pravo čudo je, da se Še toliko narodno zavedajo, da so se ob zadn.om ljudskem Štetju izjavili za Slovence. Možno je, da jih Mažari sma- trajo za izgubljen narod in da upajo, da ta šibna vejica, odtrgana od ostalega Slovenstva, ikoro utone v magya-ror8zdgu. V javnem življenju se ne smejo posluževati materinega jezika. Koliko narodne samostalnosti si je ohranila katera slovenska vas na Ogrskem, to vidimo najbolje v cerkvi in na pokopališču. Ako imajo v cerkvi prapori slovenske napise in reke iz svetega pisma pisane v slovenskem jezika, to vemo, da ima slovenščina vsaj tu nekoliko zavetišča. V taranjski cerkvi nima tega zavetišča. V njej so vsi napisi mažar ski, tudi križev pot. Zanimivo je, kako jc s slovenščino na pokopališču. Malone vsaka vas ima svoje pokopališče. Na mnogih krajih ne more biti drugače. Vasi so daleč druga od druge, a potem je še ta stara navada, da Slovenci pokopavajo svoj« mrtvece doma blizu vasi. Tako je tudi v Taranju. Koj na koncu vasi je pokopališče. Stopil sem tudi na ta tihi in sveti kraj, kjer počivajo pokojni Slovenci, da vidim, kakšne imajo grobove, kakšne križe in kakšne na njih napise. Ogledaval sem si te stvari povsod v zaladski in železni stolici, kjer sem videl, da gospoduje sloven- ščina. Tndi veliki križ, kateri stoji navadno sredi pokopališča, ima kak odstavek iz svetega pisma, seveda vselej v slovenskem jeziku. Kako vse drugače je v Taranju! Nekdaj so tudi na taranjskem pokopališču bili slovenski napisi, danes ni nobenega več! Kakor v vasi hišice, tako nam tu grobovi podajejo sliko siromaštva. Napisov je sploh malo, kakih 97% križev je brez napisa, a kjer jc kak napis na križu, to je mažarski. Tudi veliki križ nosi samo mažarski napis. Mažarski duh vlada na pokojišču. Žalilo bi Mužare, ako bi tu stala slovenska Črka! Vendar v grobovih počivajo slovensko kosti. Kjer pa se Še nahaja napis boljšega kmeta, to nam priča, da so tu pokopali Slovenca. Ne bodem našteval imen, katerih Še ni izbrisal zob časa s križev; zadosti bodi, ako navedem le dvoje, troje imen. Kakor sem rekel, mnogo jih ni, in zato jih mnogo ne bi mogel podati. Našel sem več imen: na enem križu je zapisano v mažarskem jeziku ime „Dravecz Mari, a na drugem: Bognar Mihalyu Poleg teh še imata napise Serec in Lo?-renčiČ in še par drugih vaščanov, a to je vso ! .Dalje prih.) da nima Rusija sede j nobenega novega vzroka razen morda sedanji položaj v drŽavi. Iz Mandžurije. Petrogradska brzojavna agen tara poroda iz Huanšana: V okolioi čuenčena so se 20 t. m umaknile vse manjše predstraže. Predstraže, nahajajoče se na jugu, pa so ostale na Bvoj'h pozicijah. Tekom tega dne je padlo na nadi strani 14 mož, ranjenih pa je bilo 63 mol. V pretekli noči in danes so Japonci mirovali. Sioer vlada ob vsi fronti mir. Ii Niučvanga pa se brzojavlja a dne 22. t. m: Približno 3000 Rusov je dospelo v ponedeljek ponoči do železniške proge me Hajčengom in Dači čavom in jo neznatno poškodovalo, oziroma razdejalo. Kakor se kaže, obveščajo Kitajoi Ruse izborno o razdelitvi japonskih vojnih sil. Železniška proga se je takoj zopet popravila. Rusi ao ae umaknili, ne da bi ae zapletli v kak boj. V japonskem glavnem taborišču se domneva, da je že na pragu velika odločilna bitka, katere izid bo imel dalekosežne politične posledice. Rusi so svoje pozioije ob vsi fronti silno utrdili. Na severnem bregu reke Tumen so Rusi zgradili močne utrdbe, da bi preprečili prodiranje Japoncev proti Viadivoatoku. Baltiško brodovje Admiral Roždestvenski se je izrazil napram dopisniku »Petit Pari-siena«, ki ga je obiskal v Nosi-Beju na krovu oklcpnice »Knjaz Suvorov«, da ne verjame, da bi se admiral Togo oddaljil od svoje operacijske baze in napadel rusko brodovje v indijskih vodah Admiral je še pripomnil, da odpluje izpred M^daga* skarja šele, ko dospe tjakaj tretje rusko brodovje Kakor se ruskim listom poroča, križari ob arabskem obrežju pri Adenu več ruskih križ-rk in torpedovk. Admiral knez Uhtomski. Poroča se iz Loadona: Kakor se javlja listu »Morning-Post« iz Sanghaja, je admiral knez Uhtomski odpotoval od tamkaj mesto na Rusko v San Francisko v severni Ameriki. Angleška nevtralnost. Ruski listi poročajo: Znano je, da je angleška admiraliteta sklenila, prodati več vojnih ladij »starejšega tipa«. Čudno je, da je večina teh »starih« ladij, ako se stari topovi na njih nadomestijo z novimi, še popolnoma rab-ljiva in da se je za prodajo odločil baš ta trenotek. Prodati se ima 10 oklop ni c, 10 oklopnih k r i ž a r k, 5 navadnih križark in mnogo t o n i č a r k in torpedovk. Od teh ladij je mnogo bilo zgrajenih šele v preteklem desetletju. Najsumljive|še pa je to, da se mnogo teh vojnih ladij, ki so na prodaj, nahaja seda) v japonskih in kitajskih vodah. Privatni kupci jih torej kar kratkim 'potom na licu mesta izrode Japoncem. Ta okolnost a bengalično lučjo razsvetljuje angleško nevtralnost! Državni zbor. Dunaj, 22. februarja. Poslanec Ž i Č k a r je interpehrai justiČnega ministra glede postopanja spodnje-štajerskih državnih pravdništev napram slovenskemu jeziku. — Posl. dr. SusteršiČ je interpeliral finančnega ministra zaradi postopanja ljubljanske davčne administracije napram nekemu hišnemu posestnika. — Posl. Kubik je interpeliral ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev glede dogodkov na Ruskem. Vprašal je vlado, ali je že storila kake korake pri ruski vladi v Petrogradu zoper grozodejstvom, ki se tam gode, ali ako sploh misli kaj ukreniti, da se temu barbarstvu stori konec posebno v kraljevini Poljski. — Po volitvi predsednika se je nadaljevalo drugo branje rekrutne predloge. Govorili so med drugimi posl. Iro, Hofmann-Wellen-h o t, C o n o i, F o * t, Biankini, Schraffl, Hybešf Petelenc, dr. K o r o 1, P r o o h a z k a, S c h u h m e i e r in minister brambovski. Posl. I r o js zahteval, da se v nadomestno rezervo naj ne vrate novinci po žrebanju, temuč ae pri tem naj upoštevajo kmetski sinovi in kmetijski delavci. Orožne vaje v 11 in 12. službenem letu se naj odpravijo, ravnotako kontrolni zbori. O žetvi naj dobe vojaki s kmetov dopust, rodbine rezervistov se morajo za časa orožnih vaj podpirati. Dokler se vse to ne izpolni in dokler se nemški jezik v prilog polkovnm jezikom Izriv* (?) ne bodo Vsenerr.ci glasovali za rekrntno predlogo. Podobne, le še obsežnejše zahteve je stavil tudi posl. Hofmann - W ellen-hof. — Brambovski minister je odgovarjal, da se v zadnjih letih napravi le malo (?) orožnih vaj. Nadalje je ponavljal, da je vojaški kazenski red že dogotovljen ter je priporočal, naj se predloga sprejme. — Posl. G o n c i je zahteva), da se izselniki naj ne smatrajo za vojaške begune, naj se dežeie razbremene izdatkov za vojaštvo ter je končno izjavil, da bodo Italijani iz znanih političnih in stvarnih razlogov glasovali proti predlogi. — Posl. B i -ankini je govoril o jezikovnih razmerah v armadi ter pobijal madjar-ske težnje, da si ustanove svojo narodno armado. Hrvatje ne Želijo in ne zahtevajo drugega kot pravičnost. Želijo (?) nemški poveljni jezik ter zametujejo sovražni madjareki ar madni jezik. Nadalje je opozarjal na vel ko važnost vojne mornarioe ter obžaloval, da ista valed nesrečnega realističnega sistema nima niti svojega zastopnika v zbornioi. Zihteval je zopet, da se vojaštvu mornarioe zniža služba ter se pomilosie izselniki, tki niso prišli k naborom. Opozarjal je kako zelo pospešujejo vojno in trgovsko mornarico druge države nioa se podredi mednarodnemu nad aorstvu in Mandžurija do H*rbina se vrne Kitajski. Kakor ae torej kaže, se ti dozdevni ruski in japonski mirovni pogoji precej ujemajo in sa sklep miru je baje edina ovira vojna odškodnina o kateri neče Rusija ničesar vedeti. Vendar pa se doseže tudi v tem Oairu sporazumljenje, tako pravi angleški vir* Ni nam treba na glasati, da na teh poročilih ni niti trohice resnice in da s3 vse te vesti zgolj izrodek razgrete domišljije Angležev, ki seveda ničesar bolj ne Žele, kakor da bi Rusija sklenila sramoten mir. Dokler ima Rusija še a v o j o ogromno armadov Mandžuriji neporaženo, dokler še baltiško brodovje ni poseglo v boi, je pač izključeno, da bi Rusija le za hip mislila na sklepanje miru. In najjasnejši dokaz, da hoče Rusija nadaljevati vojno na vsak način, je pač to, da je Šele pred par dnevi poslala na Dalj ni V ztok svoje tretje brodovje, kar bi pač ne storila, ako bi računala na skorajšnji mir! Cesar Fran Josip posredovalec miru? Angleški listi so nakrat izvedeli, iz katerega vira, tega seveda ne povedo, da je v prilog miru že opetovano posredoval cesar Fran Josip. Mirovna pogajanja se prično ž a v kratkem času, le tega se Angleži boje, da bi se ta pogajanja zakasnila in da bi se preje pričela velika odločilna bitka f Mandžuriji. (Iz tega je pač razvidno, kam pes »tace« moh!) »Dai;y C h ro ničle« javlja: Izvedelo se je sedaj, da je cesar F.sn Josip že pred tedni carju nasvetoval, da naj iz previdnosti sklene mir z Japonsko, ako hoče Rusija obvarovati končnega uničujočega poniža nja. »D a i 1 y E x p r e s s« pa p.se, da je smatrati cesarja Frana Josipa za edinega rešitelja Rusije iz sedanjega njenega nevarnega položaja. Z ozirom na to pa je »Neue Freie Presse« pooblaščena izjaviti: Vesti angleških listov, da bo cesar Fran Josip posredoval med Rusijo in Japonsko ali da je že posredoval, se na pristojnem mestu odločno dementujejo. Rusija ne misli na mir! Iz Pariza se brzojavlja : Tukajšnje poslaništvo proglaša kot nerea-niČnovest.da bi se rus ka vlada bavila z vprašanjem o miru. Ku ropatkin prične v nekrj tednih odločilno bitko. Rusija ne misli pod nobenim pogojem na mir. Tudi japonski poslanik v Londonu, Ilijadi, je izjavil, da nima nobenih poroči*, iz katerih bi se dalo sklepati, da se na eni ali drugi strani misli na mir. Kar se tiče možnost«, ^a bi Rusija ponudila mir, je Hijaši mnenja, Gospa Angela. (Daljo.) Šele tdaj je Mirko zapazil, da je bila Angela brez zavesti. Obšel ga je grozen str. h. Močil ji je čelo, a ker to ni pomagalo, \a hotel poklicati svojo gospodinjo. A premislil si je. Spomnil sa je, da je dr. Crnko ob ti uri v kavarni in poslal je dekio, naj gre ponj, potem pa zopet Angeli močil čelo in milo klicaje njeno ime skušal io spraviti k zavesti. Angela je ravno začela odpirati oči in se plaho ozirati, kje da je, ko je prišel dr. Črnko. Ta ni ničesar vprašal. Ko je zagledal Angelo, mu je bilo jasno, da se je moralo primeriti kaj posebnega. Preiskal jo je v naglici in spoznal, da je Angelo napadla nevarna živčna iritacija. »Milostiva gospa — Angela« je vzdihoval Mirko in zopet pokleknil poleg Angele. A dr. Črnko ga je potisnil na stran. »Idi iskat voz, da jo spravim domov,« je ukazal Mirku in medtem, ko je ta hitel iz sobe, je že stopil k Angeli in ji nežnočutno začel prigovarjati, naj poskusi vstati. »Jaz Vas spravim domov, jaz, milostiva, Vaš zveski prijatelj«.« Počasi je dvignila Angela svoj pogled k njemu. Tiho je rekla: »Da--črnko — — Vi ste — res prijatelj.« »Pojdite domov, kaj poreče Vaš soprog!« Spomin na Iva je poživil Angelo. »Ne, ne!« je vzkliknila. »K njemu nikdar več. Pustite me umreti.« »Ne. gospa Angela, jaz Vas ne pustim umreti,« je rekel dr. Črnko s trd m glasom. »In če ne greste sami domov, Vas nesem na svojih rokah po ulici do doma.« Črnko je prijel Angelo pod pazduho in bolj ko ta fizična pomoč je eneržija njegovih besed vplivala na Angelo, da je počasi vstala s tresočimi rokami, je poravnala irizuro in dela klobuk na glavo. »Črnko,« je naenkrat rekla Angela, »kaj mislite zdaj o meni — ko ste me našli tu ?» »Mislim, da ste morali trpeti vsi« d strašnih dušnih muk, da ste v obupu * e k ii iskat tolažbe tu sem, a je niste našli.« Angela je z rosnimi očmi pogledala dr. Črnka. Hvaležna mu je bila za te besade in zaupno mu je kratko povedala, kaj se je zgodilo. Črnko je slišal, da je pred hišo pridrdral voz. Hitro ie šel iz sobe in naročil Mirku, naj odide, da ga Angela ne vidi. Ko bi se morala od njega poslovit?, bi jo to znalo zopet hndo razburiti. Potem je dr. Črnko spravil gospo Angelo v voz. Po stopnicah jo je moral nesti, a ko je čutila sveži večerni zrak, ji je postalo nekoliko bolje, da je mogla iti do voia in iz voza zopet po stopnicah v svoje sta-novanje. Grebina ni bilo doma. črnko je hišni ukazal, da spravi Angelo v posteljo, potem je poslal kuharico iskat Grebina. Pričakal ga je v predsobi. Gre-bin je prihitel ves zbegan, kajti kuharica mu je povedala, da so Angelo n. pr. Italija. V slučaju vojne je Dalmacija i drugimi deželami ob Adriji vred izročena sovražniku. Končno je zahteval boljšo gojitev brodovja, pospeševanje trgovske mor narise in železniško zvezo Dalmacije s ostalo monarhijo. — Potem ko sta se izvolila sa glavna govornika Pro-c h a z k a (pro), Sohuhmeier (oou-tra) se je debata zaključila ter se začelo razpravljati o nujnem predlogu posl. Paoherja in B e r - g e r j a za zboljšanje položaja poštnim pornoinim uradnikom. Razni govorniki so zahtevali, naj se taki pomožni uradniki imenujejo poštni pristavi, ker imajo iste študije, kakor davčni pristavi. Nujnost je bila soglasno sprejeta. — V jutršnji seji pride najprvo na vrsto Derschattov predlog. Iz klubov in odsekov. Dunaj, 22. februarja. V odseku za podpore se je razpravljalo O predlogu posl. \V a g ne rja, po kakšnem ključu bi se naj razdelile podpore vsled ujm prizadetim prebivalcem. — Železniškemu pol odseku je poslalo ministrstvo obširno razlago o gradnji proge Ce i o v e c • G o r i c a ■ T r s t z utemeljevanjem, da se v omrežje te železnice pritegne tudi železnica Bkozi Vipavsko dolino. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 22 februarja. Neodvisna stranka je priredila novoizvoljenemu zborničnemu predsedniku J u s t h u banket, katerega se je udeležilo nad 200 opozicijskih poslancev. Juath je v svojem govoru rotil opozicijske stranke, naj ostanejo združene, izjavil pa je tudi: »Nobeno stranka pa naj ne z&hteva, da bi se njena načela popolnoma izpolnila.« Bud f m p e š t a , 22. februarja. V današnji seji so se vršile volitve v ods.-ke. Liberalna stranka je med tem demonstrativno zapustila dvorano. (Klici: Tako naj bi cbsiru rali tudi v bodoče, da se odstranijo!) Hrvaški poslanci so ostali ter so glasovali. Liberalna stranka je zasjo pana v odsekih le po dveh poslancih. — Po vohtvab je predsednik naznanil, da je ministrstvo odstopilo, novo pa se še ni sestavilo, zaradi tega odgodi zasedanje Dne 8. marca pa se dtžavni zbor skliče k seji, četudi še do takrat na bo nove vlade. Budimpešta, 22 februarja. Med grofom Andrassvjem in Daranyem so se vršila celo dopoldne pogajanja ter se je končno Daranvi vdal glede sestave prehodnega ministrstva, ki mera pred vsem prevzeti volilno rtformo; D a r a n y i stavi pogoj, da se ministrstvu dovoli 4 mesečni proračun in normalni re krutni kontingent, preden se začne posvetovanje o volilni reformi. Napram temu pa vztraja opozicija na stališču, da rekrutov ne dovoli brez primernih koncesij. Večina neodvisne suaiike je sploh nasprotna prehodnemu ministrstvu, pa tudi literalna stranka je izjavila, da ne bo podpirala prehodnega ministrstva. pripeljali bolno domov in jo spravili v posteljo in da bo najbrže umrla, ker je dr. črnko ostal pri nji. »Kaj se je vgodilo — za Boga, kaj se je zgodilo? Kje je Angela?« Tako je skoro brez sape vpil Ivo Grebin in hotel vdreti v Angelino spalnico. Dr Črnko ga je ustavil in ga s silo zadržal v predsobi. »Poslušajte me,« je rekel dr. Črnko, »če nečete življenja svoje soproge spraviti v nevarnost. Angela je dobila strašen živčni napad in krivi ste tega Vi in če umrje, bodete Vi njen morilec« »G spod doktor,« je zakričal Grebin. »Da, gospod svetnik, tako je in nič drugače. Vaša soprega Vas ljubi iz vse duše, iz vsega srca. Koketirala je z Mirkom Tkalcem, samo da obudi Vašo ljubosumnost, da si pridobi Vašo ljubezen. In v trenutku, ko je smela misliti, da jo ljubite, ste jo izdali.« »Ne, ne, jaz je nisem izdal,« je zatrjeval Grebin. »Jaz ljubim Angelo.« Budimpešta, 22. februarji. Najnovejša vest govori, da sestavi prehodno ministrat?o bivši minister L u k a o a. Dogodki na Ruskem. B e r o 1 i n , 22. februarja. Gl*. silo sooialnih demokratov je dobilo brzojavko, da se ves Kavkaz punta. Armenci in čerkezi so se zvezali proti carju. Vstaši so četam odvzeli puške in topove (?), gubernator]* imajo ujetega (?). Brzojavi »n železnice so razrušeni (?). Varšava, 22. februarja. Položaj se slabša z vsako uro. Do 1. marca grozi izbruhniti splošni štrajk. Vlak proti Dunaju danes ni odšel, ker železničarji št raj kaj o. Tudi proti Sosnovioam ni odšel noben vlak. Železniške mostove je zasedlo vojaštvo. Petrograd, 22. februarja. Pro metni minister je brzojavil v Var-šavo, naj se na a a r j e v ukaz izpolnijo sumarično vse zahteve štraj kujočih delavcev na državi ih železnicah. — Iz R'ge se poroča, da so Štrajkujcči razdjali već tovarn. V nekem petrograjskem predmestju bili i'.gredi. K jzaki in drsgooci bo sekali po množici. Iz Biku se po roča o strašnih bojih med Armenci in Tatari. Ceste so baje po) ne mrliče«. Pariz, 21. februarja V revv lucijskem organu »Tribune rusdt« je izšel poziv, podpisan a imenom Gapon. Pozivajo se vse socialistične stranke na Ruskem, da tikoj zači ejo na celi črti vstajo z orožjem pron oarizmu. Poljaki na Pruskem B e r o 1 i n , 21 februarja. Pri razpravi o proračunu n*uČnega mi nistratva je izjavil posl. Jazdzev-s k i, da pruska vlada ni držala svo jih obljub, ki jih je dala svojtča* i Poljakom glede pravic do svoje narodnostne samostojnosii. Pntož*v*l se je, da se duhovnikom svoboda verskih vaj v poljskih pokrajinah krati. — Naučni mini ter Stud t -odgovarjal: »Vedno smo prihajali Poljakom z dobrohotnostjo naproti, toda narodno nol«sko gibanje nas je spravilo v stiske. Vlada je bi- p rr orana, da je svojo šolsko politiki spremeala. Nadalje je govoril o zgodovinskem kulturnem (?) delo vanju nemšk.h križarjev v poljak h pokrajinah (primerjaj Sienkieviczeve »Križarje«!), a i od poljsko vlado BC je vsa kultura ( ? ) zopet uničila. Dopisi. Iz Dol. Logatca. Kdo b ne plesal, kdo bi veselo ne rajal i letošnjem dolgem predpustu ? Saj čl vek itak v tej solzni dolini nima dražega nego to, ako se zamore zabavati veseli družbi ter za par hipov pozal na vse bridkosti in težave tega sveta — Taccga mnenja bili so tudi leto logaški samci. — Hitro konstituiral s je odbor za napravo veselice, katerer je načeloval neamorno delajoči tikaj Šnji c. kr. sodni pristav g. Jos Prav«. • A saj Vađ je danes videla, n svoje oči videla, ko ste Šli v hiš: kjer stanuje gospa Karolina Zoričev To jo je tako razburilo, da je dobil živčni napad.« Grebin je nekaj časa kar molč« strmel v dr. črnka, potem pa ji glasno zajokal. »Crnko — na mojo čast — to r resnično. Jaz nisem bil pri gosp Ksrolini ZjnČevi. 2s šest mesece je nisem videl. Bil sem pri odve niku dr. Sajovicu v Pongratsevi hii in Šel potem po krajši poti k čei ljarju Kunstu « Na dr. Črnka obraz je legel izra neskončnega veselja. »Potem pojdite in povejte 1 gospe Angeli. A ne sprašujte je n česar, ne danes, ne kdaj poznej razumete, prav ničesar.« Črnko je odprl vrata in pust Grebina k Angeli, sam pa je ost v predsobi. Tiho je hodil gor in dc Srce mu je burno utripalo, a vend je bil zadovoljen, kakor še nikda ker je nad vse ljubljeni ženi sag* tovil srečo. (Konec pni Priloga »Slovenskemu Narodu" št 44, dne 23. februarja 1906. Xa tihem so se vršile vse priprave in razposlana vabila povedala se nam, da se vrši v nedeljo 19. t. m. v hotela „Kramar" v Dol. Logatcu veselica logaških samcev. — Dasiravno jo bil odbor po Števila majhen, kajti nekateri samčki poskrili so se liki „srežku" v mišje luknje, vendar je vspela vestlica nad vse sijaj no. — Veliki salon hotela .Kramar", katerega je z izvanredno pridnostjo samček g. Josip Tollazzi prav okusno z zelenjem okrasil, začel se je proti 8. uri pri krasni razsvetljavi polniti s plesalci in plesalkami. — Nabral se je cel venec dražestnih gospe" iu gospic v krasnih toaletah. Zapazili smo tu ves cvet nežnega spola iz Dolenjega in Gorenjega Logatca, ljube goite iz Ljubljane, Vrhnike, Planine, Postojne Rovt, Hotederšice, Št. Petra, da, celo jz daljnih gorenjskih Jesenic privabil je Kurent vrlega plesalca na veselico. Točno ob 8. uri zasviral js oddelek c. in kr. vojaške godba peŠpolka št. 27 iz Ljubljane broječ 15 mož prvi plesni komad. Sedaj Šele se je zaznalo, kolika eestilcev in čestilk privabil je Kurent na veselico. Pravcata goječa je skoraj nastala, ko so pri zvokih neumorno svirajoee godbe začeli rajati posamezni pari — Prvo Četvorko, katero je g. Prevc prav mojstersko aranžiral, plesalo je 38 parov — a druge so bile še številnejše. — Razvnelo se je živahno, neprisiljeno življenje in vrvenje. Vse je bilo polno radosti, vse zidane volje, katera pa je prikipela de vrhunca, ko je zasvirala godba lepe narodne pesmi iu našo prekrasno „Naprej zastave Slave." — Burnega odobravanja in ploskanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. — Pri posameznik mizah, katere so bile s cvetjem prenapolnjene, začeli so pokati Šampanjci in Človeka zazdelo se je, da se je preselil za aekaj hipov v začarani svet. — Davno že jc gledal beli dan skozi okna v salon, ko so ponehali rajati zadnji pari. Tse pohvale je vredna si. vojaška godba, katera je v resnici s pravim veseljem nad tako odlično družbo neumorno svirala do ranega jutra. Iskreno zahvalo moramo pa tndi izreči vsem dragim gostem iz spredaj napominanih krajev na njih obisku, aosebno vrlim Vrhničanom, kateri so se v tako Častnem in ogromnem števila udeležili veselice. — Naj pa tndi ne pozabim vrle hotelijerske gospe Josipine Mazi, katera je poskrbela za opešane želodčke z izbornimi jedili ia pijačami. To vse skupaj je pripomoglo, da se je veselica izvršila na tako sijajen način. Slehernemu ostala bode v lepem spominu in Čula se je le ediua želja, da bi prihodonje leto logaški samci napravili zopet tako veselieo kakršna je bila ta. Iz Postojne. (Predpustna veselica salonskega orkestra.) V nedelje, dne 12. t. m. smo imeli v Postojni užitek, kakršnega doaedaj sploh Še nismo doživeli. Salonski orkester in njegov mešani pevski zbor sta nam priredila krasen večer, kateri nam ostane v najlepšem, neizbrisnem spomina. Zanimivi vzpored na vabilu je imel veliko privlačno silo, kajti udeležba je bila tako mnogobrojna, da že dolgo nismo videli toliko zbranega odličnega občinstva e priliki zabav in veselic v veliki dvorani ..Narodnega hotela" kakor ravno ta večer. Pričakovali smo od sal. orkestra in pevskega zbora mnogo glasbenega užitka in zabave, in nismo se varali; da, naše pričakovanje seje spremenile v prijetno presenečenje. V kritiko posameznih točk, ki jih je proizvajal salonski orkester sam, se ne spuščamo, saj je ta itak že večkrat dokazal, da bolj in bolj napreduje od koncerta do koncerta. Rečemo le, da je rešil orkester vse glasbene točke pod znano spretnim vodstvom vrlega g. komponista, kapelnika Kubište nad vse pričakovanje kar najbolj Bijajno. Spregovoriti pa hočemo dve tri o proizvajanju pevskih točk. Prva je bila Liadovva „ Vozle rečki, vozle mostu", ruska pesem pristnega narodnega značaja, polaa melanholičnih motivov. Dasi zahtevajo ravno ruske pesmi mnogoštevilen pevski zbor, zlasti moč v nizkih glasovih, je prišla tndi pri jedva 20 Članov broječem zboru do popolne veljave. Precizno in fino nijansiranje, previlni crescendo iz pp v mogočni iT napravil je na zbrano ob Činstvo naravnost velikanski vtis. Frenetični aplavz prisilil je čile glasove mešanega zbora, da so morali krasno pesem ponoviti. — In kaj naj rečemo o drugi pevski točki, vedno krasnem Kolaričevem dvospevu „Divja rožica?" Z isto fineso kot prvo pesem so peli Čvrsti glasovi tudi to pesem zelo nežno in ljubko, zlasti je bilo pravilne upadanje soprana iu alta nad vse precizno. Melodijozno to pesem povzdignilo je spretno spremljevanje orkestra še do yečje veljave. Glasbeni del programa je zaključil g. kapelnik Kubišta s krasnim *olo rLe Canari" od Poliakina. Kakor vedno, tako se je izkazal g. kapelnik tadi sedaj dovršenega mojstra na goslih. Z občudovanja vredno ročnostjo izvabljal je strunam srebrnočiste, milodoneče glasove; najfinejši pianissimo, veličastni fortiasimo, urni picikate z levieo in &ežni rlageolet so občinstvo naravnost očarali. Za mojstrsko proizvajanje je 4*1 vrh g. kapelnik navdušen aplavz, kateri ga je prisilil, da jc moral to točko ponoviti. Jako spretno ga je spremljevala na glasovirju družestna gospica Meri Ditrichova. — Za glasbe nim vzporedom smo z nestrpnostjo pričakovali nastop našiha novih diletantov v komičai opereti „Velika zmešnjava". Zagrinjalo se dvigne; številni mešani pevski zbor, predstavljajoč vaška dekleta ia fante v mičnih narodnih nošah, je zapel med veselim rajanjem pod vaško lipo uvod opereti z veliko sigur nostjo. Diletautje so pokazali s svojim nastopom, da lahke kljubujejo igralcem v mestnih glediščih. Ne vemo, kateremu bi dali prednost. Mična, ljubka sopra-nistinja Lizika aas je očarala s svojim povsem naravnim uastopom kot igralka in pevka, enako njen ljubimce Mirko v svoji vlogi kot tenorist iu igralec. Im pozautna postava župana BrenČaua, katerega je spremljal vaški birič Klju-kec v drastični maski, je vzbudila med občinstvom burni aplavz, enako tudi njegovo igranje v posameznih seenerijah. Orgauist in kapelnik Strana je svojo vlogo prav izborno pogodil, a nervoznega profesorja Sušmaroviča je pred stavlja! naš diletant s tako eleganco iu tako premišljeno, da si boljšega igralca za to vlogo pač misliti ue moremo. Iu kaj naj šele rečemo o vagabundu Go-drojaču? Originalna njegova maska je provzročila med občinstvom takoj pri nastopu veliko smeha. Občuo pozornost je vzbudil njegov smešni kuplet, katerega je s k-epkim glasom pel jako spretno. Svojo vlogo je izvedel z zaano rutino uprav dovršeno, zato pa je žel pri svojem odhodu z odra vse priznanje veselo presenečeuega občinstva. — Svoje popolne priznanje pa moramo izreči tudi vrlemu brivskemu mojstru g, Tichemu, kateri je srečno pogodil maske posameznim diletantom. — Kakor Čujemo, so krasno prizorišče za opereto napravili gg. diletantje sami — tedaj vse je bilo delo njihovih rok, zato vsa čast jim. — Po opereti je pričel živa-heu ples, ki je trajal do ranega jutra. Zabava izborna, neprisiljena, kakršne v Postojni že dolgo nismo imeli, zato se čujejo glasovi, naj bi nam salonski orkester kmalu zopet priredil kaj enakega. Iz štajerskega. Kaj »o biio vzrok, da se je zloglasni »Štajerca začetkoma preeej razširjal ter ga je ljudstvo res rado čitalo? Ali morda to, da je ta list nacrUševa! mir in spo razumljenje med Nemci in Slovenci? Ali, da je napadal slovenske rodoljube, poviševal pa v nebesa nem carje in Nemcs? Ne prvo, ne drugo' Kmetsko ljudstvo je rado čitalo list zaradi tega, ker je tudi pisal o ium-p&rijah duhovnikov, iz česar sledi, da prosto ljudstvo ni nemčursko, pač pa je sovražno hinavskemu po povstvu in to po vsej pravici! Z radostjo je čitalo o raznih svinjarijah v f*r;vž h ter brezvestnem postopanju posameznih maziljencev in njihovih kuharicah. Ljudstvu je bilo znano, kako surovo preklinjajo in celo pretepajo nekateri župniki svojo družino, kako žive s kuharicami, kako sejejo prepir med občani itd. Neki župnik, dasi imajoč maslo na glavi, je hotel vpeljati neki davek botrom nezakonskih otrok. — Nekje ste tožili dve učiteljici farško kuharico radi ra»žaijerja časti, ker ju je nazivala v avoji ljubosumnosti dc župnika z grdimi imeni. V farovŽu so se res morale vršiti lepe stvari, ker škof ni hotel v njem obedovati — Zopet drugi župnik, prišedši n*% svoje novo mesto, je začel takoj sov razno postopati proti domači inteligenci, osobito proti uč;teljstvu, in sicer brez vsakega povoda. Nemir je vsejal v občini, a moral je končno oditi sramotno iz župnije, ker je preveč in z uspehom užival kot »dušni pastir« telesno veaalje a svojo kuharico. — V nekem narodnem trgu, ki je bil združen z drugimi kmet skimi občinami v eno županijo, je župnik zasejal nemir in sovraštvo, ustanovil napram trgovcem in krč-marjem konsumno društvo, in posledica počenjanja tega avetohlinoa je. da se je trg ločil od kmetskih ob Čin. To ločitev je deželni zbor rad dovolil, kajti najbrž se zanaša, da bo sčasoma postal trg nemčurski Ako ae to zgodi, je kriv župnik, kateremu ni za mir med občani, kateremu jo narodnost deveta briga, ampak, ki hoče, da bi se njemu klanjalo vse, kmet in gospod. — Navedeno postopanje duhovnikov je pro-vzročiio mržnjo pr ti njun in ljudstvo je z veseljem segalo po listu, ki je opisoval te stvari. Da ee je torej »Stajere« začetkoma tako rad čital, zakrivili bo nekateri duhovniki. Ako bi duhovniki živeli in učili po Kristusovih naukih, razširjajoči ljubezen do bližnjega, ne bi imeli sovražnikov, ne bi ae tudi o njih pisarilo, a ljudstvo bi se obračalo od »Štajerca«. Dnevne vesti. V Ljublj* ^ 23. februarja — Osebna vest. Deželni predsednik baron Hein se je sinoči z do pusta povrnil v Ljubljano. — Deželni odbor je sklenil, da vstopi namestnik deželnega odbornika gref Joaip Anton Barbo v vse tiste korporacije in komisije, v katerih je bil prej dr. Schaffer, torej tudi v dež. šolski svet. — Občinski svet je pomaknil v sinočnji seji mag. slugi A. M o-harja in J. M u 1 h a r j a v I, Iv. K o š i Č k a in Tom. Krivca v II razr. ter je imenoval pom. slugi Iv. Suhadobnika in A. Bizjaka stalnima slugama. — Krek in Trubar. Piše se nam: Čujem, da je imel dr. Krek v kamniškem »Kat. domu« govor, v katerem je — čujte to farško prefriganost — trdil, da je Trubar edini kriv, da imamo Slovenci latinico m ne giagolice, zato ker je lačel slovensko piBati z latinico in ne v glagolioi; rohnel je, da je Trubar tisti, ki je zabil kol na škodo slo-vanstvj. No, zdaj pa imate — Trubar ob slavo ai, Krek te je popeglai! — Ne vemo, kaj da ti ljudje hodijo take trotarije le kamniškim »trotom« pravit. »Trot« je namreč vulgarno ime nekega kamniškega klerikalca, kateri tudi škofov haraš pobira, torej eden ta »buijih«. Dekan, vzradoščen na tem slavnem predavanju, je povabil nato vse »ta bulji« v farovž, da so ga prižigali pozno v noč kakor se pač predpustom spodobi. — Ogibajte se farovskih posojilnici V »Soči« čitamo: V Kojskem v Brdih obstoji posojilnica, pri kateri je župnik Marinič vse. Trije posestniki so bili poroki nekemu drugemu posestniku v občini. Župnik mu je odštel posojilo. Dva izmed teh porokov sta videla, da se dolžnik slabo ravna, in ker sta se začela bati, da bi morala slednjič žs? plačevati za njega, sta šla nekega dne k župniku povedat, da ne bosta več poroka Župnik je poklical dolžnika ter mu rekel, naj plača, in pa karal ga je, Češ, zakaj si je preskrbel tako slabe poroke; naj si preskrbi drage. Nato je rekel obema porokoma: Zdaj sta »fraj«. Moža sta odšla v mislih, da sta dobro opravila in da sta res prosta vsakega poroštva. Pet let je bil mir, pet let ju ni vprašal po nobeni reči, sedaj pa ko je šlo dolžnikovo posestvo na dražbo, sla bila pa kar nakrat ta dva pozvana, naj plačata, če ne bo tožba. Rekla sta seveda, da ne plačata, ker sta se pač odpovedala poroštvu in je rekel župnik, da sta »fraj«. Prišlo je res do tožbe in obravnave, pri kateri pa sta bila oba obsojena plačati kapital in obresti od leta 1902 Pri dolžniku bi se bilo že lahko še dobilo v poravnavo dolga, dokler je bil Čas, ali Župnik ae za to ni brigal, marveč je prijel poroka sedsj, ko ni bilo drugega pota več, da bi pr šia posojilnica do denarja; prijel je poroka, katerima je rekel pred leti, da sta »fraj«, da torej nista več poroka. Zanimivo je, da je pred sodnijo trdil Župnik, da je šele tretji pri posojilnici ter da nič ne koman dira, dočim vesta poroka, da sta imela opraviti le ž njim, da je on vso to reč vodil ter tudi denarje štel. — Tako ravnanje z ubogim kmetom se obsoja samo ob sebi, je pa tudi dober nauk, iz katerega zveni glas: Ogibajte se farovških posojilnic! Končno omenjamo še, da je bil župnik radi takega ravnanja v zadnjih dneh sto krat in stokrat preklet, pa jih je slišal tudi na lastna ušesa take, da jih bo pomnil svoje žive dni. — Repertoar slovenskega gledališča. Za jutrajšnjo predstave operete r Lepa Helena" z gospo Irmo Polakovo kot gostom v naslovni vlogi so vsi sedeži že razprodani. Gospa Polakova bode vsekakorv isti vlogi gostovala še enkrat, in sicer na nne par", le dneva temu gostovanju danes še ni mogoče definitivno določiti, ker je to odvisno od repertoarja zagreb škega gledališča. — V nedeljo ste dve predstavi: popoldne narodna igra „Martin Krpan-, zvečer pa poslednjič v tej sezoni opera „Mignon.* — Splošno slovensko žensko društvo je imelo v torek odborovo sejo, pri kateri se je izrekla zahvala občinskemu svetu, ki je daroval društvu 50 K za društveno knjižnico. Odbor je sklenil, da da čimpreje tiskati knjižnični katalog, potem se bodo knji ge razposojale tndi na deželo, kar doslej Še ni bilo mogoče. Tndi začne društvo takoj prve dni v postu zopet s predavanji ter z društvenimi sestanki, za katere so že obljubile svoje sodelovanje nekatere članice. Kot prva bo predavala ga. Ana Ulrichova. Glede na jezuitski napad „ pastirskega lista- pa je sklenil odbor, da nanj ne bo odgovarjal, ker so očitanja v tem listu le dokaz, da klerikalna stranka zavednih in izobraženih Žensk ne trpi. Priznanje, da se je pokazal tekom obstoja „ Splošnega slo ven. ženskega dru štva* njegov izdatni kulturni vpliv na ljubljansko ženstvo, pa kvitira odbor s primerno zahvalo in mu bo le v vzpodbudo, da bode deloval poslej še vztraj-nejše in energičnejŠe. — Zaključni venček „Narodne čitalnice" v Ljubljani se bode vršil v soboto dne 25. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma«. Sodeluje vsa društvena godba; pri-četek točno ob polu deveti uri. Vstop je dovoljen društvenim članom in po njih vpeljanim gostom. — Zaključni plesni venček Slavca" se vrši v soboto 25 februarja t 1. v mali dvorani »Narodnega doma« v I. nadstropju na levo. Pristop imajo gojenoi plesnih vaj in člani »Slavca« ter njih rodbine in po njih vpeljani gostje. Toaleta promenadna. Začetek ob 8 uri zvečer. K obilni udeležbi prijazno vabi plesni odbor »Slavca«. — Pevski zbor in podčastniki tukajšnjih oddelkov 17. pešpolka prirede v soboto, dne 25. februarja v »Puntigamski pivnioi« (preje »Katoliški dom«) pevski večer združen a prosto zabavo. Začetek ob polu 9 uri zvečer. Med posameznimi pevskimi točkami in po končanem sporedu svira slavna godba c. in kr. pešpolka, kralj Belgijcev št. 27. — Plesni venček topni-čarskih podčastnikov, ki se je vršil v torek dne 21. t. m. v ve liki dvorani »N rodnega doma«, je kar na}sijajnejše uspel in ga smemo po vsi pravici prištevati najlepšim prireditvam letošnjega predpusta. Že pred deveto uro je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Veselo in razkošno rajanje se je takoj spočetka razvilo do vse popolnosti in je trajalo neprenehoma do ranega jutra. Prvo četvorko je pieealo nad 130 parov. Prreditev so med drugim pc častili s svojim obiskom: ekscelenoa podmaršal pl. L ha van ne z gospo, generalmajor Wachsmann z go spo, veliko oficirjev ter mnogo ci vilnega občinstva in zastopnikov ob-lastev. Vsestransko priznanje je, da smejo prireditelji tega plesnega venčka biti ponosni na velik njegov gmotni in moralni uspeh. Tudi dam ske toalete na tem plesa so vzbujale občuo pozornost. V dvorani sta bila na straneh postavljena dva topa, med katerima je stal kip ceBarja Franca J >žef*. Stopnišča je bilo bo gato okrašeno in je bil postavljen Špalir vojakov. Ples so otvorili na slednji pari: zapovedoik topničar szega polka podpolkovnik g. Krti-w a n e k z ogujiČarjevo soprogo gospo Wallnerjevo, stotnik g. Bauzer z ognjičarjevo soprogo gospo Pajkov o, stotnik g.Sekulitsch z ognjičarjevo sogrogo gospo M le k ui evo, stotnik g. Giorgi s ognjičarjevo soprogo goapo Schmidtovo. ognjičar g. B e zlaj s podpolkovnikovo soprogo gospo Krziwanekovo, ognjičar g. M 1 e k u š s stotnikovo soprogo gospo baronico Sekulitsohevo, ognjičar g. P a j k s stotnikovo soprogo gospo grofico O i o r g i s e v o, ognjičar g. S o h m i d t z nadporočnikovo soprogo goapo Scholzovo. Slikoviti in nad vse elegantni ples spada po vsi pravici med najlepše priredbe letošnjega predpusta. V plesnem odboru so bili g/, stotaik S t e f f a n . poročnik N e m e č k e , Doročnk \V a o k a in egnjičarji gg Bezlaj, Lupša, MlekuŠ, N a-rodoalavskv, Pajk, Sohmidt in \V a 1 1 e n e r , ter četovodja gosp A p 1 e n e. Damska darila, predstavljajoča cesarjevo podobo okrašeno s topn Carskimi emblemi, so bila jako elegantna in ukusna. Sploh ae mora reči, da je bilo v Ljubljani še jako malo tako lepo uspelih podčastniških plesov, kakor je bil ta, saj pa uživajo topničarji v Ljubljani tudi prav posebne simpatije. — Garnizijske premembe. Vest, da se leseni premeste pešpolki 7, 17 in 27 v domače dopolnilne kraje, se z merodajne vojaške strani zanika. — Lovsko društvo „Krim" v Ljubljani priredi v soboto dne 4. marca t. 1. v vseh prostorih restavra cije pri .Zajcu" I. lovski zabavni večer s plesnim venčkom. Prostori bodo lovsko in gozdno okrašeni, ker se vrši ples in vsa zabava na goratem Krimu. Svirala bode Društvena godba, v podzemskem brloga pa bode igrala šraml-godba, kjer si bode vsak obiskovalec proti odmerjeni vstopnini postregel kar naravnost iz sodov z izborno vinsko kapljico. Sploh bode preskrbljeno za največje lovsko zabavo in smeh. Natančnejši program se še objavi. Vabijo ae vsi lovci in prijatelji lova, toaleta bode lovska, narodna ali promenadna. Ker je polovica Čistega dobička namenjena društvu za varstvo Živali, se bodo preplačila hvaležno sprejemala, kakor tudi predmetni darovi za loterijski bazar. — Resolucija glede prahu in odvazanja smeti. »Kranjska podružnica avatr. pomožnega društva za bolne na pljučih« aklenila je v zadnji svoji seji na predlog odbornika Otmarja Bamberga soglasno naslednjo resolucijo: »Z ozirom na to, da igrajo prah in smeti pri prenašanju mnogoterih bolezni, osobito pa jetike, zelo važno vlogo in da so s« drugod ustanovila že posebna društva, ki se pečajo z odvračanjem tozadevnih neprilik, ae usoja kranjska podružnioa avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih prositi mestni magistrat ljubljanski, da neprestano obrača svojo pozornost na snaženje cest in odvažanje smeti, osobito ps, da pazi na naslednje okoliščine: 1.) Pozimi, ko se pri snaženju cest ne more tako izdatno škropiti, kakor bi bilo Želeti, naj ae vrši snaženje, če mogoče, ponoči ali saj ob takih urah, ob katerih je cestni promet najmanjši. Posebno naj se pazi na to, da ae pometanje cest ne vrši ob času, ko je šolska mladina na cesti. 2) Dosedanji način odvažanja smeti, ki ni za prebivalce in pasante le mučen, temveč naravnost škodljiv njihovemu zdravju, naj se pe higije-niških načelih temeljito preuredi. Mestni magistrat blagovoli naj morda stopiti v dogovor z mestno občino dunajsko, ki se ravno sedaj bavi a tozadevnimi poskusi. 3) Dokler se za smeti ne najde druge uborabe, naj ae ne odkladajo v bližini hiš in javnih šetališč « — Nekaj za jezikoslovce. Razloček med besedo: strelišče i strelni ea? Poljak ima za nemško „Schiefi-statte" izraz „strelnica"! Tudi slovenščina ima dovolj besedi na končaico —ica. N. pr. mesnica, ledenica, klanica (kjer se drva koljejo, od koljesa — klati), pečuiea itd. — torej pojmovi za kiaje, koji so navadno pokriti. Nasprotno se pa prostori brez strehe izražajo s končnico išče in šče n. pr. dvori šče, gumnišče, plesišče, ognjišče — na prostem, ne v hiši — gnojišče in pa strelišče nemški: Schiessplatz ; a Schiess-shalle bi značilo po našem: strelni-ca, kar imenujejo Hrvati „streljaaa." — Vrsta porotnih obravnav pri tukajšnjem dežel, sodiseu. 27. svečana t. L: 1.) Leopold in Jera Topariš zaradi hudodelstva goljufije. 2.) France Kotnig zaradi hudodelstva tatvine iz navade. 28. t. m.: 1.) Viljem Ragni in Lucijan Pontericci. — hudodelstvo tatvine. 2.) Janez Bevčič in Valentin Kokalj; prvi zaradi hudodelstva ropa, drugi zaradi hudodelstva goljufije. 1. sušca t. 1.: Jožef Juričič in Marija Skumavc zaradi hudodelstva naročenega zavratuega umora. 2. sušca t. 1.: Janez Felc za-adi hudodelstva uboja. 3. sušca t. I: Jakličeva tiskovna pravda. 4. sušca t. 1.: M arij a Star e in France Motnikar zaradi hudodelstva naročenega poskušenega zavratuega umora. — „Straža ob Savi", pevsko društvo na Jezici priredi 26. t. m. ob 3 uri popoldne v Tavčarjevem dvoru na Jezici veselico b predstavo predpustne burke »Čitalnica pri branje v k i«, petjem in sreČolovom. Iz prijaznosti sodeluje tamburaško društvo »Triglav« iz L ub j*ne. — Hudo jezo imajo klerikalci na akcidenčno t lekarno gesp. Maksa Sebra v Postojni. Najraje bi jo uničili, ko bi jo mogli. Pa kaj, ko je Notranjska zavedna in se ne da vlo-viti v klerikalne mreže. Zavedni No-tranjoi bodo že skrbeli, da no imel g. Seber vedno obilo naročil in da bodo stroji klerikalne tiskarne v Postojni kmalu začeli — rjaveti. — Lovsko društvo „Hu« bertus11 v Postojni priredi v soboto, dne 25 februarja t. I v veliki dvorani »Narodnega hotela« v Pc-etojoi s prijaznim sodelovanjem si. poato nekega Bilonskega orkestra predpu*tno veselioo b plesom — Ilirsko-bistrisko-trnov-sko prostovoljno gasilno društvo priredi dre 26 februarja v dvorani hotela »Ilirija« v Ilirski Bistrici veselico z gledališko predstavo (»Medved snubač«), šaljivo loterijo, prosto zabavo in plesom. Ker je čisti dohodek namenjen za vzdrževanje gasilnega orodja, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. — Delavsko bralno društvo v Idriji. Piš e se nam: K* Zor vaško leto se |e tudi letoa v pred pustnem času naše »Delavsko bralno društvo« uvrstilo med prireditelje raznih zabav. Napravilo nam je namreč v nedeljo, dne 19 t. m. v prostorih •Narodna Citalnioe« veselioo, katero je počastila večua članov in prijateljev našega društva. Uvodna koračnic* nas je vpeljala v zanimiv spo- red. Kot draga točka se ie igrala F. Hammerjeva fantazija »Spomin na Trst« a klarinet ivim aolom, katerega je izvajal g. A M , ki nam je že itak dobro znan kot klarmetist t pravem pomenu besede. Svoj solo je igral z občutkom in izborno pogodil finese in nijanse, bres katerih bi bil ta solo brez pomena. Nato je nastopil moški zbor — pomnožen po dobrih močeh — pod vodstvom novega pevovodje. Zapel je Volartčev zbor »Slovenski avet ti si krasan«, kakor tudi Klai čevo »Svračanje« v splošno zadovolj-nost. Vsekakor pa je najbol| ugajala Saohsova »Pesem o hlačah«, katero so morali pevci na splošno željo po noviti. Med presledki pa je godnem klub pod vodstvom g. Antona B a sV.ča dobro sviral več komadov, na) omenim le fantazijo za gosli in flauto »Nedolžna ljubav«, kateri je sledilo dolgotrajno ploskanje. Po sporedu se je razvila animirana zabava ter se je otvoril ples, največje veselje naš« mladin . ki je trajal do ranega jutra. Vsak pa, kdor je bil ta večer v »C»-talmci« te ji vračal domov vesel in zadovoljen, hvaležen pa tudi »Delav akerou bralnemu društvu« za pnre ditev tako zabavne veselice. —l— — Pormreialec denarja. Porotno sodišče v Celju je obsodilo posestnika 35 letnega Antona Tome a iz Poprove ki je v Ameriki izdelal 50 bankovcev po 20 K ter jih hotel doma spraviti v promet, v triletno ječo. — Goriška slovenska mladina priredi v soboto dne 4 marca v prostorih »Trgovskega doma« veliki ples s Lotiljoni. — Notarsko mesto v Buzetu. V čisto slovanskem kraju du-zets&em je razpisano notarsko mesto. Ker službujejo v Istri skoraj izključno le notarji, ki niso sposobni sestavljati niti najkrajših spisov v jeziku velike večine istrskega prebivalstva, marveč da se sploh ne morejo sporazumeti s tem ljudstvom in da se po večjem delu Istre sestavljajo najvažnejše notarske pc godbe s pomočjo kakega vaškega mešetar j a, ki služi ta tolmača, in v jeziku, neumljivem strankam, bi bilo želeti, da bi juaticua upiava vendar enkrat upoštevala potrebe tamešnjeora prebivalstva. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pred tukajšnjim dež. sodiščem. 1.) Jakob Vodlan, delavec na Hrušici, se je razjezil nad sodelavcem Janezom Košnikom, ker je ujel petelina in ga nato vrgel kvišku. Nastal je prepir in pretep. Vodlan je prijel nasprotnika z eno roko za vrat, za druga med noge ter ga tako spravil na tla. Ko pa je hotel Košnik vstati, ga je zopet sunil med nege, tako da je vsled pretresa Živeev nezavesten obležal. Obsojen je bil na C mesecev ječe. 2.) Janez Roje iz Radomlja je služil za vrtnarskega pomočnika pri veleposestniku Sturmu v Poljčah. Tu je izmaknil par srnjakovih regljev, vrednih 4 K in par režiČkov od divjega kozla, vrednih 6 K, krivca od rnšovea, hlapcu dežnik i. t. d. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 3.) Karla Rossmana iz Podrožice, delavca na Hrnšici, je ravno o pravem času zasačil tovarniški uradnik Anton Riither, ko je v podstrešju njegovega stanovanja že skoro izpraznil kovčeg, last Riither-jevega Bina. Nadalje je Rossman Antona Pintarja z ležnjivo pretvezo pre-varil za stanovanje in hrano, nakar jo je popihal. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. 4.) Jožef Vuić, hrvaški delavec na Hrušici, je sitnjaril pri plesni veselici v Kumnetzovi gostilni na Hrušici. Iztirali so ga it sobe; v veži pa je z odprtim nožem zamahnil natakarju Janezu Snpancn proti trebuhu, a ga k sreči ni zadel tja. pač pa v desni srednji prst. Ko ga je po tem dogodku hotela orožniška patrulja ukleniti, se je pro-tivil orožnikoma, enega zagrabil ob vrata za plašč in za bajonet na puški; a dragega je zagrabil za roko in s tem hotel ovirati aretacijo. Obdolženec naglasa, da je bil v tem kritičnem čaBU popolnoma pijan. Obsojen je bil na tj mesecev težke ječe. 5.) Že večkrat zaradi tatvine in dragih prestopkov kaznovana Jožefa Medved, delavka iz Šmartna pri Litiji, je prenočevala pri postrežnici Mariji Baloh v Kolodvorskih ulicah. Drugo jutro je zgodaj vstala ter vzela seboj 10 K, črno krilo, pas in blaga za en predpasnik. Obsojena je bila na 13 mesecev težke ječe. 6.) Anton Bergant, posestnice mož, je soseda Jarja Vidica udaril z desko s tako močjo po desnem komolcu, da mu je počila kost. Bergant se je razjezil nad Vidicem zaradi očitanja, da on nima ničesar govoriti, ker ni gospodar. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. 7.) France Olip, hlapec v Spod. Gorjah, ni mogel več nazaj v Janovo gostilno in so bila vezna vrata že zaprta, čeravno sta sedela pri zaprtih durih še dva gosta. Sel je iskat vrv in je z njo vezna vrata od zunaj zavezal, nato pa še vrgel kamen skozi okno ter odšel domu. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. 8.) France Bolta in Janez Janež, posestnika sina v Hrastju, sta v Sne brjih na dvorišča Miheličeve gostilne napadla fanta Valentina Pavčnika. Bolta ga je tepci z lopato, Janež pa z vilami in sta ga na glavi opasne poškodovala. Obsojena sta bila vsak na G tednov ječe 9.) Janez Prešern, posestnika sin v Lužah, je srečal na cesti proti Srednji vasi iz Klanca se vraČajoČega delavca Janeza Pituata, ki mu je voščil dober večer. Prešern mu je odgovoril: „Le Čakaj, falot, zdaj ti bom dal!- Nato se je zakadil vanj in ga z roko tako močno sunil v trebuh, da je padel. Ko je vstal in šel naprej, je prišel obdolženec za njim in ga z odprtim nožem sunil v levo nogo. Koj potem je šel pred Bur-garjevo bajto ia skozi zaprto okno sunil z butaro ter stri dve šip; ; pa tudi pri Kristancevi hiši je ubil eno šipo. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. — Prepočasna trojica. Danes dopoldne sta arrtovala straž ntka Kržan in Klančičar Iv. Kralja iz Lu^evjrga kala v dobsk* občin«, Jos Verbiča iz Gtogovoa in I/ana Kralja si iz Hrastovega dola, ko bo urnim korakom mislili oditi v meat ■, potem pa v Ameriko. Zadnji je že bil v \meriki in je hotel agentu M;«lerju nakloniti Kralja in Verbiča najbrže proti proviziji. Prva dva »t* in ela napačne izkaze in je hotel biti eden star 26 let, drugi pa je trdi), ko se je primerjal njegov podpis Onemu v potnih izkazih, da lahko razumljivo, da ni sedaj tak, kakor prvič. Ko se je pri okrajuem glavarstvu moral pod pisati, so ga tam držali za roko, da je pisal in vsled tega je tudi ona p -sava lepša kakor zadnja. Pomagalo iim pa ni nič in morala bodeta prva dva nositi še vojaško suknjo, ako bodeta hotela videti Ameriko, tretji se bode uveril, da se z Mislerjem ni dobro pečati, in ako se, se pride lahko nad »nčeta. — Poneverba. Delavec Iran Potrebin je dal spraviti neki Pavlini Bregarjevi iz Smartneg* pri Litiji svojo hranilnično knjižico z vlogo 314 K in ji zadnji čas posial 3e 100 kron, katere naj bi vložila. Ženska ni pogledala knjižico od katere hranilnice je in je izročila denar in knjižico še 31. januarja t 1. neki Mariji K, katera naj bi bila gredoč v Ljub ijano denar vlož'la. K ji je seveda vse obljub ls, vzela denar in knjižico, s kojo Sd ni vtč povrnila v Šmartno Sla je pozneje baje v bolnico, od tam pa »sam Bjg vedi kam.« Prišla bode v roke najbrže že brez denarja. — Svarilo I Avstrijski delavski krogi so najbrže po napačnih informacijah (glede dobrega zaslužka nam reč) izvedeli, da bode v LU.tichu v Belgiji svetovna razstava. Pri takih prilikah navadno ljudje dobro zaslu žijo in tudi v Ltittich so začeli Av strijoi raznih narodnosti prihajati. Iz verodostojnega vira se nam poroča, da je v Ldtticbu še domačih delavskih moči v preobilioi in da tujcem sploh ni pričakovati kakega zaslužka, bo sebno pa onim ne, ki bo francoščine nezmožai. Večinoma so se dosedaj prevarali še vsi Avstrijci, ki so prišli tja iskat dela Torej, ne hodite tja! — Nesreča. Včeraj je padel v Zagorju ob Savi delaveo Ivan AhČan iz kamniškega okraja z nekega hleva in se na glavi močno poškodoval. Prepeljali so ga z južnega kolodvora z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Tatvini. M haelu Tratarju je bilo danes ponoči nekje iz žepa ukr denih 30 K —Ivanu Stražišarju, vžitninskemu pazniku, je b ia dne 20. t. m. ukradena zimska odeja, katero je neka ženska prodala pri starinarjib. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z juZoega kolodvora v Ameriko 18 Macedoneev. — 30 Hrvatov in 14 Macedoneev je šlo v Maran, 12 Hrvatov v HruŠioo. — Iz ogrskih šum je prišlo 6 Slovencev. — Izgubljene reči. Gospod Anton Martino |e izgubil zlato verižico z zlatim obeskom, vredno 190 kron. Pošteni najditelj je naprošen, da odda isto proti primerni nagradi v Cerkvenih ulicah št. 5 — Hrvatske novioe. — Ustanovni shod »Z?eze jugoslovanskih časnikarjev in književnikov« je bil včeraj zvečer v Zagrebu. Kakor smo izvedeli, se namerava najprvo ustanoviti hrvatsko društvo časnikarjev in književnikov, ki bo prevzelo nalogo, da se osnujejo tud pri ostalih jugoslovanskih narodih slična društva, v kol k r Že ne ob stoje, ki se imajo nato združiti v posebno zvezo. Na čelu te akcije stoji znani hrvatski pisatelj Sandor Ghalski. — »Postojnska jama« v Zagrebu. Hrvatsko pevsko dru štvo »Kolo« priredi 4. sušoa v Za grebu maškarado pod naslovrm »Po stojnska jama«. Dvorana »Hrvatskega doma« se ta večer spremeni — v Postojnsko jamo.— Oproščen ured n i k. Občinska uradnika Mojić in Nadbandić iz Erdevika sta tožila urednika »Novega Srbobrana«, gosp Jovana Banjamina, radi ras žaljenja časti. Tozadevna obravnava je bila 22 t. m. v Zagrebu. Sodišče je B*u|amina oprostilo, ker je bila zadova že zastarana. — Vodja hrvatskih sooialistov,V. Buk š e k, je bil pred meseoi radi pol. prestopkov obsojen na dva meseca zapora. Stol sedmorice mu je to kazen znižal na 14 dni. * Najnovejše novice. 15 milijonov posojila si hoče najeti centralna komisija ia raziskavanje in ohran tsv umetniških in zgodovinskih spomenikov. — Umrl je v Pragi deželni poslanec R o i k o t. — Orožna rodbinska drama se je pripetila v saksonskem kraju Wehlen. Posestnik lepe vile, O th, ie v hipni blaznosti obesil svojega 5letnega sinčka, nato pa ae ustrelil. — K protestantom je prestopilo n a L) u n a i u skupno 47 nem ških visokošolcev. — Sodna razprava Liebl-Zlamal ae je začela včeraj na Du» naju. Iv,k t znano, so brata Herman in Leopold Liebl ter žena Že obsojenega Antona Zlamala toženi sokrivde pri ponarejanju denarja. Dan pred obravnavo ata s? Leopold Liebl in gospa Zlamal skušata rbssitt v svojih celicah. Pred obravnavi pa sta imela oba take histerične napade, da se je obravnava preti njima morala izločiti za poznejši čas. — 2 e. ii s k a sub auspioiis promovirana. Profesorski zbor dunajske filozofiČne fakultete je pred lagal neko damo za promoviranje sub auspiciis imperatorja. — Cesar je odbil prošnjo za pomiloščenje slovaškemu poslancu Valašku, ki je bil zaradi »ščovanja« zoper roaljarsko na rodnost (?) obsojen v enoletno ječo. — Afera grofice Monti-gnoso Celo1 upno saško ministrstvo se je včeraj bavilo s to afero ter sklenilo, da se za sedaj še ne ustavi apanaža, vendar si pridrži nadaljoo sklepanje. — L o p e t, madjarska Žrtva. V Požunu je bil obsojen urednik slovaških »l'-jva-sfci Novi,,yo Iran Hru šuvssv, v enoletno ječo in 500 kron globe * Ljubavna afera dr. Dum- be. Vse javno mnenje v Belgradu je ogorčeno nad avstre-ogrskim poslanikom v Belgradu, dr. Dumbo, ki je zlorabljajoč gostoljubnost drugega tajnika ruskega peslanstva, Sablina, stopil v intimno razmerje z njegovo ženo. Dr. Damba je odšel s Sablinovo ženo na Dunaj, odkoder se več ne povrne v Belgrad, ker so vsi diplomatski krogi sklenili, da ga bodo bojkotirali. Sablin se hoče od žene ločiti in je prosil za premeščenje ter hoče oditi v Tanger, kar vsi obžalujejo, ker je iskren pri jatelj Srbije, pa tudi kot Človek jako simpatičen, medtem ko dr. Dumbo ne bo nihče pogrešal, ker ne samo, da je vedno intrigoval proti Srbiji, ampak je tadi drugače splošno nepriljubljen. • Čudna menjava brzojavk.. Povodom otvoritve poljedelskega zavoda v Italiji ao doŠle italijanskemu kralja od več vladarjev brzojavke, na katere je kralj odgovoril. Laško Časopisje je te brzojavke in odgovore na nje takoj po publikaciji kraljevega lastnoročnega pisma obelodanile- Vse pa je presenetilo, da brzojavke nemškega cesarja ni bilo nikjer v listih Čitati. Vzrok temu je bil, da je tele-rafična cenzura brzojavko nemškega cesarja konfiscirala. Kaj pač je vseboval ta telegram, da ga ni bilo moči priobčiti? 41 Cesar Viljem In pl. Men-zel. Nedavno umrli elikar Adolf pl. M en sel je bil v posebni milosti pri cesarju Viljemu, ki mu je pošiljal o vsaki posebni priliki dragocena darila. M -nzel je imel navado zjutraj dolgo ležati, ker je prihajal šele po polnoči v posteljo. Tako je tudi nekega dne še ves zaspan ležal ob 10 dopoldne — ko nenadoma zapoje avonček pri vrat h Rtzkačen |e skočil Menzel b postelje ter šel gledat. Pri vratih ni bilo nikogar To ga je še bolj razkačilo. Odprl je okno ter zagledal neznanega moža, ki je neprestano pritiskal na gunb njegovega električnega zvonila. Blizu vrat pa je stala tudi tuja kočija. S ikar je začel vpiti na oesto, da je škandal, da ne pustijo ljudje spati trudnemu in bolehnemu človeku. Tedaj pa ae je odprlo okno na ko • i j i, in pokazala bo je cesarjeva glava. »Jaz sem«, mu je za-klieal eeBar smeje proti oknu, »po zvedeti sem samo hotel, kako so vam godi!« Lahko ai mislimo Bliksr-jev strah To ia ta so je le smejal, mu prijazno namignil z roko proti oknu ter 8e odpeljal. * 2 eni te v se podraži. Avstrijsko ti lančno rniniatretfo se bavi z načrtom o davku na dote. Ako se ta davčni načrt is vede. ni donašal državi lepe milijone. Novi načrt se utemeljuje s tem. da tvori dota pri-raaiek k premoženju ter je vsled tega opravičeno, da ae obdeči. Načrt določa, da dota do 3000 K ostane neobdačena. Na doto od 3000—5000 kron ae naloži pokdstotni davek, ki o"t«m razmeroma taste do 4% pri 200000 K. Vsak ženin bo moral pristojni davčni oblaati po resnici pove- dati, koliko je priženil, sicer ga zadene kazen. * Strašna vožnja. V Pair banksu (Alaska) je umrl bivši župan iz Seattla (država VVashington) Farmar Mahonev je naložil krsto na sani, vpregel deset psov ter peljal sam m tvega prijatelja v njegovo domovino. Pot je ila preko nepreglednih snežnih pustinj. Vozil se je skoraj šeat dni. Tretji dan ga je naskočila tolpa sestradanih volkov. Ker je na počita noč, zakuril je velik ogenj, pri-m »krni krsto na ogenj t«r sedel na njo. Na ta način je imel stražo otl) noč proti volkom. Sevtda so se tudi psi prestrašeni stiskali k ognju. Tako je minila noč. Drugo noč so ga čakale iste strakote. Zopet je bil ogenj edino orožje, 8 katerim je odganjal gladne zverine, ki so se plzziie prav okoli ognja. Tretje jutro |« Mahrneya premagal spanec, toda zbudil ga je volk, ki se je zaskočil proti njegovim psom. S.-Vida ga je spanec takoj mi nul, skočil je pokoncu zgrabil goreče poleno ter ga z« 6*1 vrteti v kolobarju, da so se volkovi umaknili. Prihodnjo noč je prišlo do boia na življenje in smrt med utrujenim možem in sestra danimi volkovi. Napenjati je moral vse moči, da ni zaspal; ves dan že ni n č- ear jedel, a ko si je hotel kuhati čaj, začeli so ga volkovi drzno naskakovati. Pustiti je moral večerjo ter začeti boj, ki je trajal vso noč. Z gorečimi borovimi vejami je mahal po glad ih zverinah, suval j h v cČi in gobec, dokler jih za nekaj časa ni pregual. M. d tem je sto e za?pal z gorečo vejo v rr-ki. Zbudil ga je vo k, ki je hlas nil po njegovi roki Na pol mrtev je vendar je še zjutraj mogel vpreči pse ter je opoldne pripeljal do neke hišice v sam ;ti, od koder je bilo do nj-g vega cilja še 15 milj. Tridnevni boj z volkovi ga je tako utrudil, da se je v koči kar zvrnil po tleh ter nepretrgoma 18 ur spal. ' Vse narobe. Neka čitateljica je pie* stač, 60 let, pljučn ca. — Fran Slavec, laj-nar, VB let, ostareloet. Dne 18. februarja: Frania KavCnik, »Tostija, 80^1et, ostareloBt. — Valentin Uičar, sjostač, 76 let, Empbysema pulm Dne 19. februarja: Jera Čaden, dnina-rics, T4 let, ostarelost. Anton PungerCar, mizarski pom., Anaemia acuta. Ivan Mam, kaižar, 3ft let, Tuberculosis. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni korai dan. borce 22. februarja 1905. !faloib«HDl papirji. 4^ t majeva renta . . . 4' »rebrna renta . . . 4° avstr. kronska renta 4C i- 4«' m alata n — n • • 9kTraka kronska „ . , . 4% n ***** „ . . . 40 ■ posojilo dežele Kranhke . 41 .• f posojilo mesta Splltt . 4«/.V. * n Zadar • bos.-herc. žel. pob. 1902 4°/e cevka dež. banka k. o. «• o. . mL pisma gal. d. hip. b. i1 gc;c pešt. kom. k. o. 1. I0<7fl pr....... 4l sast. pisma Innerat. hr. 1* J0, - n ogrske cen. dež. br....... 4*/»*/« a. pis. ogr. hip. ban. . 41 4 7c obL ogr. lokalnih Železnic d. dr..... 41 *l€ obl. češke ind. banke . 4* l prior Trst-Poreč lok. žel. 4% prior. dol. žel..... M ; „ jnž. žel. kup. VtVi • 4*",fl, avst. pos. za žel. p. o. . (srf( k.«- srećke od L 1860» , . . . . - n r. 1864..... 0 tizske...... r *em. kred. I. erais\)e . r. r II- • • m ogf. hip. banke . . . srbske a fra. 100— . B turške ...... iSasilika srečke . . . . Kreditne * • • inomoške » . . . . Krakovske n . . • Ljubljanske „ . . . . Avst rud. križa „ . . . . Ost. n r !»•••• Sudolfove n . . . • Sileburske n . . . . Daaajske kom. „ . . . . Delnice. nžne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ . . . Zivnostenske „ . . . Premogokop v Mostu (Brux) . A ip in str a motan..... Praške žel. indr. dr..... Slma-iluranvi...... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . . CeSke sladkorne družbe . . . Valute C. kr. cekin ...... 20 franki........ 20 marke........ Sovereigns ....... Bdarke...... . . . LaSki bankovci...... Rubtfi......... Dolarji......... Denar Blago 100-26 100 20 100-20 120'- 98- 20 119-- 99- 60 100-100-10130 10O-15 10015 101*40 107 70 10C-10 100-60 100-*i5 100-— 100-75 99*— 99-50 318 50 100-75 187 — 276 — 171--308 — %\Vi'-276 — 99 -137-50 23 10 476-79--88 -67 — r>5 20 33 35 65'— 76 — fi3S 93 -H52 25 1633 - -68'V50 787 5«. 250 — 660 — 519 75 24*0 — 52? — 806- — 57« — 172 — 11-34 19 07 23-4d 23*91 117-17 95 40 253 — 4-84 100-45 100-40 100- 40 120*20 9840 119 20 101- — 101'— 100'-10230 100-65 100- 35 10220 108-70 101 — 10120 101- 25 101 — 101*75 10O- — 3205© 10175 18* 281 — 173 --31650 312 — 279 70 103' — 13h'50 2510 487-— 83'— a*— 71 — 67-20 3535 69 — 81 — 5*7 50 94 — 6r3 25 643 — 681*50 788 50 251 — 665'— 620 75 2495 — 531- — S08-50 581 — 176 — U-38 19-10 23*&4 2* 99 117-37 95 60 254 — 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 23. februarja 1905. Termin* Pšenica za april . . . • ia 100 kg. K 19*74 Pšenica a maj . . . . „ 100 B „ 19 54 Pšenica r oktober . . . „ 100 „ n 1736 maj . . . . „ 100 „ „ 1488 april ..... 100 w , 1412 Efrktlv. Nespremenjeno. Meteorologično poročilo. V*. «u. & £ad moljem 306 "i. Srednji »rečni tlak 7360 mm Koruza Ove? 22. 9. sv. ;7S6 7 I 23. 7. 73. 1 733 6 - 2 pup.; 736 3 ! 2 2 ; si. ssvzb. Srednja včeraiBnja temperatura: 0 9' norrcale: 0B°. — Padavina 32 9 mm. Potrti g'oboke žalosti javljajo podpisanti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njih predobra, iskreno ljubljena mati, tašča in stara mati, gospa MARIJA FURLAN c kr. glavnega davkarja vdova danes, 21. fe .ruarja, ob polu 4. popoldne po kratkem, hudem trpljenju, previđena s sv. eakramenti za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu. Pogreb drage pokojnice bo v petek. -utabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnojjrad, Lend - Oastein. Zeil am See Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Daoaj. — Ob 3. uri 56 ld popoldne osobni vhik v Trbiž, Šmobor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Moaakovo. Ljubno, Čez Klein-ReifliDg v Steyr. Lmc, Budej3vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vire, Prago direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstet'en. — Ob 10. uri ponoči osobnt vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Mouakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJDBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 2'a m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, ltiomost, Franzensteste, Solnograd Ltnc, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. .n II. raz ). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, L psfco, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Franc<»ve vare, Karlove var i Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Steyr, J Pari*.. Ženevo, Curih, Bregenc Inomost, Zeli ob jezeru, Leud-Gastein Ljubno, Celovec, Smoho:, Pontabel. - Ob 1 ar 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer oaobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka Smohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal ^iz In mosta, Solnotrrada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Pranoovib varov, Prage in Lipskega. - PROGA 12 NOVEGA MESTA IN K0ĆEVJA. Osohni vlaki: Ob ». uri 44 m zjutraj iz Novega mesta it Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih in le oktobra. - PRIHOD V LJDBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z;utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. on 55 in ..onoči samo ob nedeljah in pramikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem Času. ki za 2 min. ored krajevnim časom v Ljubljani 1 Novo! Novo! Amerikanske avtomatične 7*- 8 samobasalne puške na šibre $\$\gxt\ $roiming. Istotako imam veliko zalogo puške in revolverje =mm najnovejših sistemov po najnižjih cenah. *= FRANC ŠEVČIK Oanlkl nm zahtavanje za- i,. . , _ •tonj In po6tnln* prosto. pUŽkaf, ZldOVSkS UllCS 7. Išče se s 1. marcem meblovana soba na ali v obližja Mettnega trga, za gospoda. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 667-1 Ifiče se takoj vestna prodajalka vešča slovenskega in nemškega jezika, z lepo pisavo, stara 20— 30 let. Prednost imajo one z dežele. Pismene ponndbe na: postni predal št. 51, Ljubljana. 584—l Agente za razpečavauje slovenskih in nemških časopisov in del v zvezkih i*>če poti u o ti nI ni 1 pojeojl iSče spretnega krajevnega zastopnika (Platzvertr.) proti plaCi in proviziji. — Ponndbe p3d „GEHALT" anonfini ekspediciji Klfnr«> Hi v Ciradeu. 580—2 Pekarija na dobrem kraja, z vso opravo, se odda za maj. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". M4-3 Več papirniških delavcev (HoliandermUlIer) in 560 2 pomočnika k strojem za izdelovanje papirja sprejme J neka papirnica na jugu Avstrije. Po-! trebno je znanje kakega slovan. jezika. j Iščem v najem oziroma kupim Oton Fischer knjigar. p r I m e r n o 568- 2 548-3 Stoj! I Stoj! 500 komadov za samo gld 1*80. Prekr. pozlač. 36orna preciz. ura na sidro z veriž., gre naianćno, za kar se jamči 3 leta, mod. sviln moška kravata, 3 fini žepni robci, moški prstan z imit. drag. kamenom, jantarjev tstnik za smodke. eleg damska broša (novost), prefcr. žepno toal. ogled, uanj. denarnica, žepni no že k 8 pripr, par manš. gumbov, 3 naprsni gumbi iz doublezlata s pat. zapono, mičen album s 36 na}!, slikami sveta, 5 šaljivih predm. v vesolje mladim in starim, prav koristen spisovnik, 20 koresp. predm in še 400 različnih predmetov pri hiši neutrpljivih. Vso skupaj z aro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 18O. Razpošilja po po-povzet.ju ali denar naprej 5b5 mrindisch^ izvoz ur P-Fach 16, KRAKOV št. Z 75. NB. Za neugajajoče se denar vrne. posestvo s poslopjem v zvezi s kakšno obrtjo, pa tudi posamezno. Natančneje ponudbe naj se pošiljajo pismeno pod šifro: ,,B. S. št. 100" poste rest, Vipava (Kranjsko), s pijmo ga Gvekov brinovec iz Kamnika!! 422-9 preizkušen na deželnem kemičnem pre-izkuševališču za živila v Ljibljani. Razpošilja vviaki m d o Ž i a i IVAN MALI v Škofji Loki. 235-14 CUNARD LINE. Prva direktna parobrodna vožnia TRST-NEW TORK In nazaj. 36^3 11 Vozna cena v III. razreda Ljubijana-NewYork 186 K s prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg. prtljage že cd Ljubljane. Najpripravnejša in najcenejša pet jz Avstrije v Ameriko. — Pojasnila in vozne karte pri F. M)WY, agentu v Ljubljani, Dunajska cesta 32 poleg južnega kolodvora. Opi. št.E 77 5 2 Dražbeni oklio. 588 Vsled sklepa z dne 16. februarja 1905, opravilna številka E 77/6/2 se proda dne 6. marca 1905 dopoldne ob 10. uri v Kranju Pod mestom štev. 14 na javni dražbi: različno špecerijsko in galanterijsko blago ter pnulajalniška oprava v približni vrednosti 10.000 kron. Reči se smejo ogledati dne 6« marca 1905 v času med 9. in 10. uro dopoldne v Kranju At. 14. C. kr. okrajna sodnija Kranj, oddelek III. dne 16. februarja 1905. v^fc* "j^' m^^t w ^fc' "j^* "i^" *w *—-"a" * a' *a* "đmm 'tmm >: ____ k knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. Naznanjam, da 9 sem prevzel od „Naiodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, pr tem letnike in posamezne Številke „Ljubljanskog-a Zvona in vse one knjig-e, katere so izšle v aložbi Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jarčtča abranl splai. zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne številke „JLJ ubijana koga Zvona" po 4^< kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski eako- mk. vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. U. Kaz. pravdni red, vezan h ^ gid. 80 kr. Z&rnikovi abranl aplal. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: 4000'v Povest, broft. a f>0 kr. A. Asken-: Izlet v/ Carigrad, bi os. a 2» - kr. Tur k« nje v: Otol ln sinovi. Roruan, broširan a 50 kr. — Btlrl novele, bros. ■» m kr. Benes-Tfebizsky: Blodno duš e Roman, broširan a 70 kr. Lefebvre: Parim v Ameriki, broširan a 50 ar. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln nasl časniki, brotirano a 40 kr. Jelinek: Ukrajinske dame, Povest, broširana a 15 kr. H a 1 e v y; Dnevnik, broširan a 15 kr. — Bauts pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. k 25 kr. Theuriet: TJndina. Povest, broš. a *0 kr A. Trstenjak: Slovensko gleda lišće, broširan izvod a 1 gld. JurcuV Listki, broš. k 15 kr. — Oreg;or6i6evlm kritikom, brol. a bo ki Avstrijski patri jot: frJPartol der Slaven", broširano k 5< w...n A g Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj Mamo MO lci*. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige. 5411^095 97 Vsak dan sveže ustne krofe priporoča BlnšrlčtiriiM Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 = JsTlUf alke s . 78-20 Glavni trg št. 6 Sv. petra cesta št. 27. f pastils olajšujejo kašelj, razkrajajo sliz. P m A V m 10 S «■»■ W 0 «1 b » * KS "o S c iT. k" S o K • 2 5 o 3 o " 5£ - »a "i o 359-10 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuje ln prodaja vse vrste rent, sastavnih pisem, pri juri te t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 1,000*000«— Zanenjivi Ia tksfcraptijt Dala predujmi sa vrednostne papiri«. izžrebane vrednostne papirje in 2Zat varale srečko proti vnovčuje zapale kupone. DsrcLrzzil lsgpj/tol. Vinkuluje in devtnkuluje vojaške ženitninske kavcije OkJT Eihvmpt tu InkHkito Bianle "fcJl ftjT Bonn« naročil*. ItM wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammaammmusmMmmm Podružnica v SPLJETU. Denarne % l«»sje> nprrjema v tekočem raCunu ali na vložne knjižice proti ugodnim o bresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—21 Promet s čeki in nakaznioami. g X p J ter za'izdVlovunJe 32—8 vse lasne konfekcije se priporoča in daje na posodo mlčne baroke za predpust izdelovalec FRANC ZUPAN specialist za lasna dela Križ^vniške ulice st. 4, II. nadstr. '"■r Pijte mm_ Klauerjev Triglav" nejzdravejši vseh likerjev. Pozor! Ni identično s podobnimi stoječimi stavki! Ker tukaj ni obsežen predmet album s sli amit(. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take priložnosti! 500 komadov za 1 gld. 95 kr. Krasno pozlačena, precizijska ura. ki točno gre in ki se zanjo 3 leta jamfti, z jako primerno verižico ; moderna svilnata kravat t za gospode; jantarjev usnik za cigarete ; nožek s pripravo; 3 jako fin' žepni rob i; lep prstan za gospode z imit. žlahtnim kannom; eleg. par. broša za dame novost); 1 jako tino žepno zrcalo; elej?. usnj. mošnjičVk; par manšetnih gumbov; 3 gumbi za srajce, v«e duble-zluto s patentiranim za klepom ; 3 šaljivih pre imetov za stare i mlade; 20 stvari za ko;espondenco in 400 drogih različnih stvan, ki se rabjo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z nro vred, ki je sama tegi de- aria vredna, za samo 1 gld. 05 kr. B zpošilia se proti pošt. povzetju ali če se denar pošlje naprej. Danajska razpošiljalnica H. Wachtel, Krakov 44. 2\B. Za n ugajajoče se denar vrne. 6^2 Franc Čuden urar in eksportna tvrdka, zaloga src-brnine in zlatnine9 delničar družbe prvih tovarn ur „Union44 v Genovi, Glashfltte in Bielu 486-3 priporoča s rej* bogato zalogo * ' • tn Vsak naj zahteva na novo izdani cenik zastonj in poštnine prosto. st o. 724 !. sv. 485—a i Tovarna pohištva J. J. NAGLAS $ Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Največja zaloga pohištva za spalne in jedilno sooe 7 salone In gosposke sobe, Preproge, zastorji, .-M modrocl na vzmeti, žlmnati modrool, otroški vozički Itd. 145 -8 C C/3 D O < "ČD* 03 Razpis stavbe. Zaradi oiaje zcrafltie norega Mm poslojja za flTorazreteo t Hinjah vršila »e bode zmanjševalna dražba dne 29. marca 1905 v prostorih občinskega urada v Žužemberku s prlčetkom ob IO. uri dopoldne. Do tega časa se sprejemajo tudi pismene ponudbe (oferti), ki naj bodo sestav ljene po predpisu § 1. stavbenih pogojev in se glasijo na c. kr. okrajni šolski av» v Rudolfovem. Posamezna dela te šolske stavbe so proračunjena kakor sludi: 1. ) Dninarsko in zidarsko delo .... 15.00«) K — h 2. ) Tesarsko delo........ 3.471 „ 52 „ 3. ) Mizarsko delo........ 2.000 _ — „ 4. ) Ključavničarsko delo 5. ) Kleparsko delo .... 6. ) Pokritje strehe .... 7. ) Pleskarsko delo .... 8. ) Slikarsko delo .... 9. ) Steklarsko delo .... 10. ) Pečarsko delo .... 11. ) Naprava kapnice 1000 K in 250 K. skupaj .... 1.1 2n ea7po»IIJafev \ BJiib^Jani pri gospodu Vaso Petričić-u. V zslotrl imata tudi gg. IT. pl. Trn uoezy, A. liane, C Karli, v EJvit*- JmiiI in g A. Kant % Biranfu. Jobiva pe tudi v IV o vem m en tu v IrUitrnl pri „AnselJuu. Preprodajalci popust. 16-4 prodajam nastopne predmete po precej znižanih cenah: albumi za razglednice, vsakovrstne slike, knjige s podobami, papirnati obodi za rožnice, pisemski papir in karte v ks se tali, klasiki nemški in sploh nemške knjige, dekoracijski pladnji, škatljice z barvami, molitvenik! nemški in francoski, družabne in otroš&e igre, predloge za slikanje, muzikalije za klavir, gos i in citre, albumi, okvirji m stojala za fotografije, albumi za poezijo, pisalne mape, dnevniki, pisalnikl in drugi zadevni predmeti. Zunanja narcčila 5c izurjte tečno pc pcuzetjti. Z velespoštovanjem J. GIONTINI 686-1 v Ljubljani, Mestni trg št. 17. I* r a \kar i I u nvR I Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. S ; 21 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku .Ljubljanskega Zvona" 1. 1861. pr;r b-če^ati svoje bajke in povesti jeostrmel s'ovenski svet nad bogato zakladnico domišljije nar da, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obbko. v kakrftni jih je pisatelj podajal. Snov, sle g, jezik, VBe ju bilo pristno narodno Nabirajoč narodno blago in pri' bčujoč ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer: „Banovi huzarji in Iliri" bro5 3 K, s po&tnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštoino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. L broB. 2 K, s postni do 2 K 10 h, eleg. vez. 3 R 20 h, s poStnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja Izdelovanje oprem za neveste. Lastni izdelek Ustanovljeno leta 1870 Lastni izdelek —55a. ko^P c> *1 c?, d cl m & lin otroke ©4 zaradi izvrstnega kroja, natančneg-a dela in zmerne eene znano daleč čez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme O. J. HAMANN dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd. Ljubljana. * Mestni trg štev. 8. # Ljubljana. 2830-22 Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. >^ oN tri 1 Napravljanje oprem za novorojence. Ildfttatelj in odgovorni 9 radtjth : Dr. Ivaa Tsflar. L*»tiiiua ia tisk „N Aro dno tiskarne 96