«
URBDNIftTVO IM UPRAVA: LJUBLJANA« PUOCDCLJsTVA
UBnONS PUBBLICITA ITAJLIANA &. A«, BOLA190
NARIA E8CLUBIVA UNIONE
Itt fhhTIrtll dl RAL1ANA &
Neprestani hudi udarci sovražnemu brodovju
Pri ponovnih nočnih akcijah so bili zopet $ veliki parnJki z 31.00c tanami potopljeni, % po poškodovani — 33 letal
^      mm___S^L
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 25. iunija naslednje 1126. vojno poročilo:
V ponovnih nočnih akcijah proti sovražnim konvojem na plovbi vzdolž severne obale Afrike so naši oddelki torpednih letal dosegli nove uspehe in potopili tri velike parnike s skupno 31.000 tonami, poškodovali pa 3 nadaljnje. Pristaniške naprave v Bizerti in ladje, ki so bile tamkaj zasidrane, pa so napadli naši bomb *iki.
Kraje na Sardiniji so včeraj in snoči obsipale z zažigalnimi listi sovražne letalske skupine, ki so jim italijanski in nemški lovci in obrambno topništvo prizadeli hude izgube. 7 letal so sestrelili italijanski lovci. 23 nemški, a 3 protiletalske baterije in sta dve izmed njih treščili na tla ▼ bližini Macomera, eno pa pri Olbiji.
Med prebivalstvom so zabeležene žrtve in omembe vredna škoda samo v pokrajini Sasari, v Chilivaniju in zalivu Aranci.
Dve naši letali se nista vrnili na oporišče.
Pripomba: Pri akcijah letalskega torpe-diranjav navedenih v današnjem uradnem poročilu, so se odlikovali letalci: podpolkovnik Unia Carlo iz Turina kapitan Ma-gagnoli Dante iz Bologne, kapitan Di Bel-la Francesco Aurelio iz Rocce Lumere (Mesina), poročnik Barzarotti Giuseppe iz Milana, narednik-vodnik Luppi Olivo iz Rovereja (Mantova) in narednik Freschi Guido iz Campia Biscnezia (Firenze).
Izgube med prebivalstvom Chilivanija in v zalivu Aranci znašajo 1 mrtveca m 8 ranjenih.
PSemontski princ in princesa v Palermn
Palermo, 25. jun. s. Pretekle dni se je Vis. Pijemontski princ srečal v Palermo s Kr. Vis. Pijemontslio princeso. Oba v:scka princa sta skupaj ob'skala po sovražnih letalskih napad:h najbolj prizadete kraje in sta bila povsod z navdušenjem sprejeta od prebivalstva.
Nad 275.000 ton sovražnega brodovja v Sredozemlju izločenega ali
Berlin, 25. juri. s. Dodatno k današnjemu poročilu nemških oboroženih sil opozarjajo nocoj v nemških vojaških krogih, da so se izgube sovražnika v Sredozemlju po zaslugi italijanskih in nemških letalskih in pomorskih sil s poslednjimi tremi parni ki v skupni tonaži 15.000 ton, ki so jih potopile nemške podmornice, dvignile skupno v zadnjem tednu na 13 parnikov s skupno tonažo 400.000 ton. Razen tega je bilo poškodovanih z bombami ali torpedi nadaljnjih 27 parnikov s skupno tonažo 175.000 ton. med katerimi nekateri tako hudo, da se lahko računa z nji-
hovo potopitvijo. Živahno delovanje italijanskih in nemških letalskih sil v sredozemskem bazenu je nadalje prisililo sovražnike, da do skrajnih mej možnosti poveča zaščito po morju. Tako se tudi v Sredozemlju opaža isto. kar se je že doslej dogajalo na Atlantiku, da je namreč število edinic v spremstvu konvojev v mnogih primerih večje od samega števila prevoznih ladij. Sovražnik se torej mora za zaščito svojih konvojev še vedno posluževati velikih pomorskih in letalskih sil, med drugim pogosto tudi vojnih ladij in letalonosilk.
Slovo italijanskega ministra v Sofiji
Sofija. 25. jun. 6. Danes se je italijanski minister rtrof Magistrati poslovil od zastopnikov bolgarskih listov. Predsednik vlade Filov je priredil obed na čast odhajajočemu ministru. Med udeleženci je bilo opaziti zastopnika kralja, generalnega tajnika zunanjega ministrstva in druge osebnosti.
Popoldne je bila v italijanskem domu pred vso italijansko in albansko skupnostjo v Sofiji navdušena slovesnost, ki jo je prevevala globoka vera in gotovost v končne zmago. Grof Magistrati je v svojem govoru izpodbuja! rojake, naj verujejo v slavno usodo matere domovine Italije, ki bo pod Ducejevim vodstvom izšla zmagovita iz trde preizkušnje in se vrnila na morja, ki ji gredo po pravici. Poz\al je vse navzočne. naj se spomnijc Kralja in Cesarja ter Duceja. Italijani in Albanci v Sofiji so izrazili svojo vdanost visokim hierarhijam in so želeli Eksc. Magistrati ju pledovito delo na njegovem novem položaju.
Tudi sofijski listi se zelo laskavo izražajo o italijanskem zastopniku, ki je bil premeščen v Bern in napovedujejo, da bo novi italijanski minister Francesco Memelli prišel v Sofijo 1. julija letos.
Yorški nadškcS c&atafava kol nedolžnega prebivalstva
Lizbona, 25. jun. s. Objavljen je nov dokument o nezaslišani hinavščini glede letalskih bombardiranj italijanskih mest in moritve njih neoboroženega prebivalstva. Yorški nadškof dr. Garbett Je v odgovor na mnoga pisma, v katerih je bila izražena želja, naj bi on kot kristjan protestiral proti tem bombardiranjem, zapisal: »Naše opravičilo za neprestana zavezniška bombardiranja italijanskih mest je v tem. da bodo ta bombardiranja pospešila konec vojne in tako rešila na tisoče življenj.« — Hinavstvo anglikanskega škofa ne bi moglo biti bolj jasno, kajti prav gotovo niso otroci v Grossetu ali duhovniki na Sardiniji ali pa neoboroženi bolniki v bolnišnicah in verniki v cerkvah tisti, ki podaljšujejo vojno. In vendar so prav ti ljudje glavni cilji letalskih gangsterjev, ki v zmotnem upanju, da bodo s tem prihranili življenje angleških državljanov, se je j o smrt med neoboro-ženo prebivalstvo in rušijo umetniške spomenike, ki nimajo nič skupnega z vojnimi zahtevami.
Inseriraj v SLOV. NARODU!
Miren dan na vzhodni Sronti
Živalmi letalski boji — 17 sovražnih čolnov potopljen h
39 sovražnik letal sestreljenih «
mcami so obstreljevala m obsipala z bombami tudi zbirališča čet, ko so prihajale v prvo bojno črto. Na te cilje so se nem?ka letala podajala v zaporednih valovih. Po bombardiranju je bilo opaziti veliko zmedo v premetu, ki je bil več ur popolnoma blokiran, tako da je bil dotok avtomobilskih vozil na cestah v sovražnem zaledju nemogoč Vlak sestavljen iz 40 vagonov, je bil zadet z več bombami in je bil popolnoma uničen Nemške eskadre so se vrni* le na svoja oporišča brez izgub
Letalska vojna na zapadu
Berlin. 25. jun. s. Britansko letalstvo je tudi preteklo neč, kakor se doznava iz pooblaščenega v;ra, nadaljevalo s svojimi terorističnimi rapadi proti nemškim mestom in je zadelo v glavnem stanovanjske predele. To pot je bilo cilj angleških bombnikov mesto Wuppertal-Elberfeld, na katero je bilo kar na slepe odvrženih vel ko število rušilnih in zažigalnih bomb. Po dospelih vesteh je bilo pri tem sestreljenih 30 sovražnih letal.
Nemško letalstvo je, kakor se nadalje doznava., preteklo noč bombardiralo cilje ob angleški obali.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti je potekel dan, izvzeniši krajevne napade na področju Velikih Luk, mirno.
Letalstvo je potopilo med lagunami na področju Kubana 17 čolnov za izkrca van je ter obstreljevalo postojanke, prebivališča čet in dovozne zveze sovražnika.
V Sredozemlju je bilo brez lastnih izgub sestreljenih 33 angleških in ameriških letal, izmed katerih so jih 23 sestrelili nemški lovci sami.
Oddelki angleških bombnikov so prileteli preteklo noč na zapadno nemško ozemlje in napadli več mest. med njimi posebno VVuppertal. Elberfeld in Remscheid, s številnimi rušilnimi in začigalnimi bombami. Izgube prebivalstva v napadenih mestih so hude. Doslej je bilo javljeno, da je bilo sestreljenih 31 sovražnih bombnikov. Nadaljnjih 8 letal je izgubil sovražnik pri dnevnih napadih na zasedeno zapadno ozemlje.
Nemška brza bojna letala so bombardirala v noči na 25. junij posamezne cilje na angleški južni obali.
Nemške podmornice so v Sredozemskem morju v hudih borbah potopile v močno »varovanih konvojih 3 ladje s skupno 15.000 br. reg. tonami.
Bombardiranje sovražnega zaledja
Berlin. 25. jim. s. Doznava se iz pooblaščenega vira. da so včeraj nemška strmoglavna bombna letala izvršila silovite akcije proti železniškemu m cestnemu prometu na velikem področju severnega sovjetskega odseka in prizadejala sovražniku občutljive izgube. S stroj«
Nezadovoljstvo proti avstralski vladi
Lorenzo Marquez, 25. junija, s. Po vesteh iz Camberre je bil predlog o nezaupnici, ki ga je v avstralskem parlamentu predložila opozicija proti vladi, češ da nI sposobna rediti industrijskih in finančnih vprašanj, ki so v zvezi z vojno, cdbit samo z 11 glasovi večine. Vlada je namreč zbrala 37 glasov, za nezaupnico pa jih je glasovalo 26. Ta izid kaže, da vlada v deželi nezadovoljstvo s sedanjo vlado.
Velika Italija in zmaga, bistvo Saramja
Pomemben govor senatorja Gentttela rimskim iaifatom
Rim, 25. jun. s. Včeraj dopoldne je imel senator Giovanni Gentile v dvorani Julija Cezarja na Kapitolu ob svečanosti, ki jih je priredilo rimsko zvezno tajništvo, govor. Potem ko je govornik povedal naslov svojega govora, ki se je obračal »na vse Italijane, ki imajo v srcu Italijo: Italijo, ki ni prazno in govorniško ime. temveč nekaj živega in delujočega v mislih in volji«, in potem ko je orisal politično-filozofsko podobo tega. kar predstavljajo v življenju narodov revolucije, je spregovoril o sedanjem gibanju, rekoč:
> Toda ne oziraje se na podrobnosti, trdim in verujem, da bo vsakdo lahko uvidel,
kaj je pri fašizmu bistvenega; pri ti&tem fa* Sizmu, ki so mu leta 1922 vsi Italijani ploskali,
ko je Mussolini dvignil svoje prapore in poklica! ves italijanski narod, naj se zbere okrog njega, ves italijanski narod vseh strank; tistemu fašizmu, ki se mu Italijani ne bodo nikdar odpovedali.
Bistvo fašizma je zlasti velika Italija, ki more obstajati samo, če je v političnem oziru močno povezana, oziroma bi bila takžna, ki bi se zavedala svojih pravic in svoje moči. svoje pre
tev, in prav bi bilo, da bi bili za to hvaležni Mussoliniju tudi nefašistt na skrivnem vzdihujoči komunisti in kar je še takih pristašev sanjarske svobode. Mi, ki nismo od včeraj, imamo v živem spominu
zgodbe parlamentarne pokvarjenosti, ki je našo deželo od leta 1876. naprej pribila na križ po upravi, razkrajajoči sleherni politični duh. ali bolje, vsako zamisel ali čustvo o državi ter njene vrednosti, ki je zato razkrajala tudi vsako močno voljo po povzdigu in veličini. In kdor mlajših bi rad vedel, kakšno nravno in značajno življenje je spremljalo mrtvo strujo nekdanjega volivnega politikantarstva. naj bere
»De Sanctisovo volivno potovanje«.,, ki je
še živa umetniška podoba ter verna istina vladajočih navad v nekdanjem italijanskem javnem življenju Toda ta liberalizem ni umrl samo v Italiji.
Države, ki so se iz prezira do novih totalitarnih držav, katere so jim postajale čedalje bolj nadležne in nevarne, imenovale demokratične države, so iznašle poseben način, da so zavrle vsako zasebno liberalno hotenje po uničujoči sili gospo-%
teklosti in svoje bodočnosti. Italija močne j flarskih združenj. V teh deželah je svo-stvarjalne volje, Italija, ki bi znala še bolj kre- . boda na tleh. tako da zanjo ni rešitve, ka-piti in disciplinirati svoje narodne sile. sile po-     kor vedno bolj priznavajo v svojih političnih naukih in dejanjih, razen v korporativni ureditvi ali v zamisli, ki jo je fašizem prvi razglasil v Italiji kot naiboli
sameznikov in družbenih razredov ter ustvariti pravični red. ki bi temeljil na načelu, da je samo delo nekaj vredno, človekovo delo, ki je sad duhovnega življenja v sklopu njegovih go spodarskih dobrin in etičnih vrednot.
To veliko Italijo, to domovino, ki jo morajo Italijani narediti veliko v boju proti naravi in človehu. to veliko Italijo je imel v mislih Mussolini v prejšnji svetovni vojni 1915—1918. To je bila njegova vroča želja, ki jo je znova prižgal v srcih Italijanov, ki so v njegovem mogočnem gla?u. ki je zbuial spomin na mračna leta po vojni, ko so jih ogoljufali in izdali za zmago, slišali zopet starodavni glas očetov preporoda in iz dobe. ki je ta preporod pripravila. Bil je to glas. kakor prerokov domovine: glas. ki so ga znova zašli* šali v svojih srcih nred zmagovito kr.nčano narodno vojno; plas ki je še v spornmu m ki ga ie zaslišalo 600.000 mladih ljudi, ki so se žrtvovali na oltarju domovine in katere ie navda iala tista goreča ljubezen za to Italiio, kakršna more nfnTd3i?ti -amo mladeniče, ljudi ki so se bili od pesnikov mislecev in mučen ikov naučili imeti domovino za sveto stvar.
*
In ob tem ponovnem glasu starodavne vere j komunizmu v ItalHi. ie pe-rvotrpežtiiv kor-so se vsi zganili in se strnili v odobravanju { porafrvfst. ki ni zadovn^en <= potrpiimi okrog Duceja ki ie že takoj prvi dan ob sp!oš- l zpmud^mi v rV^vo-u nrrsli Ta znrn^el na nem odobravanju znpel 2aln; psalrr za lažno \ je naglo izbo^š^nie komu^i^čne utvare svobodo, za tisti tiranski 'zrr.dek svobode, ki j in potrdifev dolocpnefn nvselnega zakona je bila svoboda parlamentarne v'adav'ne Mi ki ) Ter zaradi tp<r^ boli re^r^a od v?ega kar
prikladni red spričo neukrotljivih temeni individualizma. Nosilci takega individualizma v korporativizmu niso nevidni socialni atomi, marveč resnični posameznikih ki ostanejo zmeraj posamezniki, a njihova gospodarska delavnost se kot posebne pridelovalne sile tesno zbereio v organski sestav, ki se zaveda skupnih koristi in ga vodi in združuje država. In ta država v korporativni obliki ni velika upraviteljica tvarnih koristi ter zaoletemh gospodarskih podjetij vseh državljanov, marveč osrednja osebnost, ki vodi pravice vseh skupin ter vseh posameznikov. Kakor vsaka osebnost, ima tudi država nravno. popuno in avtonomno veliavo: to je nien sestav svobode. Lahko rečemo, da se zdni vsi narodi obračajo nroti tem vzorom korporativne države. Vsa not izoblikovanja je težka in dan*?s smo šele na pravem poče*ku. Toda vsi čutijo, da ie v tei obliki vsa bodočnost. Snrenvniali io bodo. i7«?lrdHi ter jo zmerai-bolj soraviJi v sklad s socialno in gospodarsko stvarnostjo: pot nazaj pa bo poslej pem^n?^. Kdor danes govori o
smo- sli.'ali v senatu dne In novcmbia 1922 govor, se šc spominjan k) med zaničljivnm in osup-1'mi obraz- tudi žalostn h obrazci starh vte-zov zastarele Italht ki je videja v tem stanju nemo prčo zlagane svobode, ki jo jt treba enkrat za vselei pokopat medtem ko mu. ie nczadržfji\o pritrjevala večina k: je bila presenečena in je hkrat; vzklikala pogumnemu zanikanju, istočasno pa naznajala novo politično življenje.
Naj mi bo dovoljeno omeniti moje pismo z dne 15. decembra 1917. v katerem sem po Ca-porettu. ko si it Itaiija spet opomogla cd prve nenadne zmede, zapihal: »Italije, k; bi ji bilo usojeno umreti zaradi vojaškega porsza, ne bi
bi lnbko nr:čakovali od komunizma. Morda bo Fvroon snma v *ebi nnšla silo in voditelisko pp^^rts+vo 7a svet  ko se
bo zavedela tega globokega živlieniskesra načela, ki preveva korporativ'^čno vlado
Ce ta fašistična revolucija, ki ie bistvo Italije Vittoria Veneta, težeče v zavesti svoje pravice, da odkupi svojo zma.so od samovolinega in oblastnega Versaillesa. pomeni konec parlamentarne vlade ter pot h korporativizmu. potem v fašizmu ne vidim drugega, kakor pravo okrepitev naše Italije. Italije Danteja. Macchiavellija. Cuoca in Mazziniia: okrepitev narodnega in stvarnega izročila, okrepitev Italije, ki
bilo. če ne bi bila življenja vredna  Ve bi bila  i ii io usojeno, da izpolni svoje poslanstvo
narod, ki je prišei na svet zato. da živi v svobodi, v takem svobodnem stanju, kakoi ga rad- slikajo nan nasprotniki, -n ki ne b bil nič drugega kot kup ljudi brez disciphne (brez po= lirične discipline in zato rud brez moralne in verske) ter brez spodobnost: za resno znanstveno delo in za organizacijo čeprav ne brez umetniških na v d hov m tu pa tam tud; duhovitosti.« Prinomnil sem potem še: »Torej, če Italija ne bi bila nič drugega kot to in če preporod XIX. stoletja ne bi bil nič več kot delo slučajnih okoliščin, ki jih ie izkoristila peščica ljudi; delo. ki ni :melo v zgodovini in v ljudski duši nobenih korenin in nobene podlage, če torej nase države ne bi smeli smatrati za nič drugega kot za barako, ki bi jo postavili in vzdrževali samo za to. da bi se nekaj sto odvetnikov lahko shajalo v Rimu in kramljalo o koristih te ali one skup;ne ali razreda, oh. za Boga svetega, ne bi bila- to tista nesmrtna Italija ki smo se jo naučili v delih naših velikih mož tako goreče ljubiti U
Italija ni podlegla pri Caporettu, in Pia-ve ter Vittorio Veneto sta se iztekla v pohod na Rim. tako da je bila ona baraka podrta in pomedena. In pravi liberalci, ki so čutili gnus nad to barako, so bili zadovoljni. Aventinski liberalci in poznejši pristaši »vere v svobodo« so bili čedalje bolj žalostni, ker jih je prevzelo globoko domotožie nad pobeglim in razblinjajočim
na svetu. To ie Italija, ki so jo Italijani sedanjega   stoletja  prevzeli  kot dragoceno dediščino in so  jo Drednik:  18. stoletja hranili s svojimi  najboljšimi silami. Delali so. študirali ter si pridobili časti zunaj in v mejah domovine za ves-svet. Pridobili so si vesoljno spoštovanje po resnosti značaja in navad ter z odločnostjo in vztrajnostjo v s\rojih namenih: po disciplini v orožiu: po posumu. ki ie potreben v svetovnih tekmah: po življeniski resnosti, ki jo spremlja genialnost svetlega duha italijanskega plemena. Ta Italiia ie v Musso-) linijevem glasu eotovo našla  močen izraz I svojega nesmrtnega značaja. Toda ta Italija je vendar tista Italiia. ki je v nai-j višjih mislih vsakega Italijana, tudi tistih, j ki so bili že prestari, da bi v tem glasu i čutili globoki klic lastnega srca, ter tistih, j ki so še bili otroci, ko je ta glas zagrmel, in še niso mogli čutiti globokega poudarka. To ie Italiia vsakega Italijana, ki hoče biti 1 Italijan. Dovolite mi tole misel: Italijan nisi  po rojstni pravici, ker je zdaj težko verjeti v take rojstne pravice. Vsak je to, kar zasluži, ter ima to. kar zasluži. To, kar kdo pravi, da mu gre po rojstvu, si mora pridobiti z osebno zaslugo, z lastnim delom in lastnimi napori. Zato so Italijani v resnici samo tisti, ki hočeio biti Italijani. Ti hočeio najprej dobro vedeti, kaj je Italija. Zavedajo se. da je to Rim, toda ne
se prividom svobode, češ da obstaja večno 1 Rini. ki  ga tlačijo  diviaki, marveč Rim,
svoboda, ki je v duhu in v notranjem življenju. Tej se prilagodijo minljive zgradbe socialne organizacije v raznih življenjskih oblikah, kakor jih zdaj pa zdaj opravičujejo posebni zgodovinski razlogi, ki so pa vse nezadostne in včasih celo nasprotne bistvu svobode ter vsekako po svojem ča-
ki je vzgajal vse*divjake tostran in onstran Alp po vseh zemliah. ki bodo po Grčiji in Rimu predstavljale Evropo. To je Rim. v katerem je zaživela katoliška cerkev ter razširila svoj čudoviti evangelij, ki predstavlja najbolj korenito, plodovito in življenjsko preobrazbo, katero je človek v du-
su izginejo. Cesto se niti malo ne obne- i bovnem življenju sploh kdaj doživel. Pose j o, ker so umetno ustvarjene, in sicer po te*n pa še renesansa, najsilneiši vzcvet, zgledu držav z različnimi šegami in dru-    kar jih pomni zgodovina človeškega duha
gačno vzgojo ter zgodovino. Vsekako te oblike niso večne tvorbe duha. marveč navadno orodje, ki ustreza, dokler pač /služi, in ko Se obrabi, ga vržejo proč. Svoboda je 4no, svobodnjakarstvo pa drugo: prva je večna, druga pa se ne more ustaliti v zgodovinski obliki,"ne da bi izgubilo svoj izvirni duh ter se izjalovilo v poguben stroj, glede katerega si pravi ljubitelji svobode ne morejo želeti drugega, kakor da bi se ga narod znebil. In kdor Se zmeraj joka nad razvalinami Kartagine ter nima oči. da bi videl veličino Rima. ta je ''^ q? naposled samo osmeši. V Italiji je parlamentarizem mr-
in njegove ustvarjalne sile (v umetnosti, v znanosti, v politiki in gospodarstvu), ki se je polastila vse zemlje ter ustanovila »človekovo kraljestvo« modernega sveta, vsega prežetega, oživljenega in osvetljenega po človeški misli.
Nato je napočil preporod, ki je bil prava revolucija vseh skrivnih krepdsti tega starodavnega in vedno mladega naroda, naroda, ki je prežiyel cepitev in politično sužnost po sili svojega uma. po globini svojih čustev, po neutajljivi zavesti svoje enotnosti, po nezadržnem poletu svojega duha. ki je hotel vedno priti do življenja v državi in Se vedno ostati Italija. Hotel
je imeti Italijo, kakor so jo sanjali pesniki in preroki, ter kakor jo je opisoval v nravni aktualnosti prvi med njimi, čigar stoletni spev je odmeval po vseh deželah;
Italijo, kakor so jo zamišljali misleci, potrjevali In posvetili s krvjo njeni mučeni-ki; Italijo, ki je kakor po čudežu, pričakovanem med vsemi ljudstvi, vstala po možeh, občudovanih po vsem svetu zaradi njihove vztrajnosti in najčistejše vere. zaradi sile njihovih pogumnih dejanj, zaradi budnosti in modrosti njihovje politike; po možeh, katerih blesk in svetloba domovine, ki jih je rodila, se je prav kmalu razlil med vse narode kot svetloba tistih
vzvišenih oblik človečanstva. ki jih z radostjo občuduje sleherno človeško srce. Ni
ga na svetu naroda, ki bi se po nastanku in razvoju mogel ponašati s toliko slavo mučeništva, žrtev, vojaške hrabrosti in ro-doljubja, s tolikim bogastvom človečanstva in nravnega življenja, ki je vir ponosa za njegove državljane in vir občudovanja za tujce. Koliko k/ijig, ki jih preveva brezpogojni duh ljubezni do Mazzinija in Ga-ribaldija. je v Angliji in Ameriki. To je velika in nesmrtna Italija, tista, zaradi katere moramo živeti in umreti, Italija, pred katero se bodo vedno tujci priklanjali, in se na tihem priklanjajo tudi, kadar jih koristi silijo, da se postavijo proti njej.
Toda to je Italija, ki mora živeti v svetu kot živa in navzočna resničnost, ne pa kot navaden spomin; mora se kakor najslavnejši spomeniki starih narodov obnavljati v ljubezni in skrbi živečih, ki jim pripada naloga, da jih ohranijo. Naša naloga je, da jo držimo v življenju in ohranimo njeno navzočnost kakor navzočnost tiste Italije, ki so se je tujci naučili spoznavati iz knjig in o kateri ne bodo nikdar smeli po naši krivdi reči. da je samo v knjigah. Literarno Italijo je treba položiti v arhiv.
Danes smo Italijani pripravljeni. Danes, kakor še nikdar, odkar smo spet postali država in smo rekli, kdo smo, gledajo oči tujca na nas. Ni dovolj, če naša vojska, naša mornarica in letalstvo delajo čuda v svojem pogumu.
Sovražnik, ki je že okusil grenkobo pora-
za?- se je vrgel z vso ogromno težo svojih hudobnih strojev na ta najšibkejši del nasprotnikovega bo'išča, ki ga držimo mi, kakor so na primer naša mesta, se razdivjal nad našimi domač'mi ognjišči, nad našimi ženskam", našimi starčki, nad našimi než imi otroki v upanju, da naa bo uklonil s strahom fcja nas"ljem gorja, ki zavzema obseg tist h šib bežjih, kakor jih sprezi nerava in pred katerimi človek ves csupnjen beži, kadar ga ne uničijo. Oh, blazni uničevalni best ki je divjal nad lepim Palermom, bserom Sredozemskega morja in plemenitim  srcem Sicilije!
Novica o zadjem   nesramnem napadu nanj mi jo prišla hkratu z odtisi prelepe kn;'"ge, ki se zdaj ponatiskuje. To je knjiga »Palermo prod sto in več   leti««, ki jo je napisal Giuseppe Pittrč,  Sicilijanec, ki je bil bclj zaljubljen v Sicilijo   kakor kdor koli, najbolj s:ciiijanski od vseh S'cilijan-cev, zelo učen in zelo strasten pisatelj, pisec k?.kih petdeset zvezkov, v" katerih živi večV-a stara Sicilija, ki je skupni domovini dal vnemo svojega navdušenja, železne poteze svejega značaja,  ponos svoje ne- ■ ukrotljive duše. ostrost svojega uma in veliko veio v mater Italijo, če bi bil Pittrč videl svoje rodno mesto, kjer je živel vso življenje in ka.tcro je preiskal po vseh njegovih cestah, cerkvah, palačah, javnem in zasebnem življenju,  v njegovi gospodi 'n njegovem ljudstvu tar ga ljubil kakor rodno hišo, odkoder nam izvirajo vsi domači spomini, vtkani v dno naše duše; če bi ga bil videl opustoženega po novih barbarih, s podrtim] hišami in s cestami( zasutimi z ruševinami in smrtjo, kako bi ga bilo to zadelo v srce! Toda njegova bolečina je naša bolečina: za Palermo, za 'Genovo, na Napoli, za Messino, za Cagliari, za Trapa-ni, za vsa hudo zadeta mesta. Nasprotnik je morda lahko upal, da nas bo ta bolečina omajala ter pripravila do tega, da bomo odprli vrzel v evropski fronti, v katero se mora po nekoristnem pustošenju svojega letalskega športa vendarle zaleteti, če hoče začeti zmagovati v vejni, ki je izbruhnila po vseh celinah in po vseh morjih.
Odgovor tem junakom sporta, v katerem se sicer mešajo spoli, ne sije pa iz njega vojaška čast, je dalo naše prebivalstvo ki ga noč in dan bombardirajo, obstreljujejo s strojnicami ter telesno in duševno mučijo. Dajalo ga je mesece in mesece v stiskah in nedopovedljivi bedi vseh vrst, do katere je prihajalo po vsakem napadu. Dajalo ga je med smrtnim strahom in med stisko izseljevanja, v lakoti in žeji, ko je vedno preklinjalo neusmiljenega sovražnika ter vedno koprnelo po reš'tvi domovine. Ni ga bilo kiika proti domnevnim krivcem za vojno, ni ga bilo poefleusa, da bi se ta reč korčala, ni ga bilo znamenja o utrujenosti ali o potrtosti.
To je čudovit in zelo ganljiv prizor, ki vliva tujcem spoštovanje, kj daje mirtiti nasprotnikom in mora dati misliti tudi nam. Nasprotniki se bodo morda domislili, da to ni pot do zmage, ker ni pot časti. Mi pa moramo pomisliti, da moramo Italijani biti vredni tega ljudstva, ki zaradi svoje junaške odpore osti pomeni čudo sveta. — Vredni ga moramo biti po neustrašenem duhu, ki ne drhti, tudi če se podira svet; vredni po zavesti o dolžnosti, zaradi katere moramo a prisrčno vzajemnostjo pomagati vsem tistim našim bratom, ki za skupno domovino najbolj trpe; moramo jih podpirati z zgledom fm z besedo: z zgledom odpovedi in vdanosti do stvari, zaradi katere se vojskujemo in zaradi katere se lahko zahtevajo žrtve z zgledom odločnosti, ■ katero je treba pogledati v brk nevarnosti
Nadaljevan}« na 2, strmi
•
Stran 2
-SL'OVENSKI  NAROD«, ■*«*•. M. Jmljfc litt-m
Stev. 143
Visoki komisar na obiska pri Zvezi fašijev
Tiskovni urad Zveze faJijev javlja: V sredo popoldne, 23. t. m., je Eksceien-ca Lombrassa. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, posetil sedež Zveze fašijev. Spremljal ga je Zvezni tajnik Orlandini, ki mu je predstavil svoje najbližje sodelavce. Visoki komisar je položil venec na podnožje spominskega kamna mučenikov, padlih od komunistične roke, ter se je v pobožni zbranosti ustavil za trenutek pred spominsko ploščo. Častno službo pred spominskim kamnom je imel oddelek oboroženih fašistov.
Eksc. Lombrassa, vedno v spremstvu Zveznega tajnika, si je ogledal prostore, da se pouči o delu Zveze, in se Je posebno po mudil v prostorih Ženskega fajija, kjer mu je zaupnica pokazala obleke, ki so jih fašistične žene napravile za tovariše pod orožjem.
Preden je zapustil sedež je Eksc. Lombrassa s kratkimi besedami izrazil svoje zadovoljstvo in vzpodbujal k nadaljnjemu delu
Senator Gentile
rimskim fašistom
Nadaljevanje s 1. strani
ter prenašati najžalostnejše stiske, če so zaradi zmage neizogibne, ter tisto navduSe-valno besedo, ki raravnost skrupuuzno prezira vsako priznanje o naših šibkih straneh, o naših pomanjkljivostih jn o vseh težavah, ki so toliko večje, kolikor bolj jih čutijo drugi in jih čutimo mi; z besedo, ki bodi vedno scjalka vere, ne pa vzbujevalka Črnogledosti.
Govornik je razvijajoč svojo visoko misel, kritiziral tiste, ki izkoriščajo nebeški dar, a katerim so po večini privilegirani, inteligenco, ki je vedno kritična in se nagiba vedno k porogu ali napadanju, in ki se nagibajo prizanašanju domačega genija ter se odtujejejo živi strasni borbi, da napravijo iz nje predmet za analiziranje, bolj ali manj objektivnih, kakor oni pravijo, a vsekakor neodgovornih razmišljanj o poteku vojne. Rekel je: Zgledi vlečejo in vsaka rekrimi-nacija v nevarnosti je strahopetnost ter hlepenje za tem, da bi se postavili ob stran, medtem, ko besni požar in je dolžnost vsakogar, da ga pomaga pogasiti.
Te strahopetnost i se ni lahko obvarovati. A zaradi tega je tem večja dolžnost, da ne grešimo lahkomiselno iz nepremišljenosti, iz hinavskega veselja do klepetanja in do razkazovanja lastne užaljenosti. To je največja dolžnost za. Italijane, ki so dolga stoletja grešili na račun svoje največje vrline, razuma, katerega so zlorabljali od renesanse dalje. Ločili so razum od življenja, da so se lahko svobodno izživljali v literaturi in akademskih debatah. Po muče-ništvu let?. 1399 21 in 31 je bil potreben vztrajni in goreči apostola! verske vneme G-nseppa Mazzinija, treba je bilo pravega, duhovnega prevrata, kj ga je z mogočno roko. o kateri se je zdelo, da nima živcev, izvedel Alessandro Manzon, da je razum spet vrnil na pot verske resnosti življenja. Kjer ni besede tudi ni čustva, ki bi zaradi svoje vrednosti veljalo za večno. Torej ga tudi ni trenutka v življenju, za katerega ne bi moral človek dajati obračana, pa če tudi v skritem kotičku svoje vesti.
Ali bomo zmagali ali ne? Oboje pričakovanje je varljivo, če se nam zdi kot nekaj takega, katr se bo zgodilo, pa naj se mi vedemo tako ali tako. V tem primeru se spreminja v vir tistega 1 ahkomiselnega optimizma in tistega nič manj lahkomiselnega pesimizma, ki človeka ne veljata nič drugega, kakor nekaj besedne igre ter bolj ali manj verjetnih računov, ki pa je enako usodno kot poskus za zadržanje ali razkrajanje volje.
Jaz sem vedno bil optimist in se bana m s tem. Toda zdrav in zakonit optimizem se ne tiče dogodkov, ki so v božjih rokah, temveč izžareva iz najgloblje notranjosti naše vesti in naža osebnosti. To je optimizem tistega, ki veruje in s svojo vero ustvarja dobrino, za katero težimo, ali pomaga, ustvarjati jo, kar je isto.
Premagati Anglijo, osovraženo nasilnico ol včeraj in zatrdno, neusmiljeno nasilnico od jutri! Da, moramo jo premagati in jo bomo premagali, če jo bomo hoteli premagati za vsako ceno, če se ne bomo utrudili v boju, če bomo ostali zvesti obveznostim do drugih in do nas samih, če se bomo Ob Vsaki dnevni uri spominjali te nase dolžnosti. Toda ta zmaga je drugotna in podrejena poglavitni, drugi zmagi, ki je zares edino bistvena.
To je tista zmaga, ki jo moramo dobivati dan za dnem in nepretrgoma sami nad seboj, ko premagujemo vse zapeljive skušnjave zahrbtnosti, ko z neukrotljivim srcem vedno odgovarjamo na sleherno zlo sreče in ko vedno držimo pokoncu zastavo, za stavo domovino, ki je zastava naše vesti in našega moradnega obstanka. To je zmaga, ki je odvisna od nas in ki je nam ne bo mogel nihče iztrgati iz rok, če jo bomo držali v pesti z vsem duševnim ognjem in z vsem dostojanstvom, katerega nihče ne bi hotel preživeti.
Vsak narod ima pred seboj zmago, ki pomeni zanj dolžnost in ki po navadi ne uide tistemu, ki svoje dolžnosti izpolnjuje.
Važno je torej verovati v zmago, v bistveno zmago, ki je odvisna od naše vere In ki je dejansko v aaiši volji. Samo ona nas lahko naredi vredne druge zmage, katere nas je zelo težko oropati. To iz več razlogov, ki jih vedo vsi, pa tudi zaa*adi enega, ki ga ponavadi ne opazimo in ki izvira iz težave, kako določiti dejanski pomen besedi x zmaga-.
Zmaga je sicer zaključek vojskovane vojne; lahKo je vojaški zaključek, zaradi katerega je ena izmei vojskujočih se strank prisiljena odložiti orožje, lahko jo pa razumemo kot politični zaključek, ki pa ne sovpada vedno z vojaškim, kadar predstavlja sleherna izmed vojskujočih se strank kompleks, ki izvira iz prehodnega sožitja, ki ga je sprožila morda celo kaka atlantska karta, podpisana pri vsej zavesti, ki jo pa dogodki lahko vržejo na. dno Atlantika,
Ali bi mogli dvomiti, da bi se duhovne vrednote, ki jih uresničujemo, mogle izgubiti? Ali bi se mogli bati, da bi. ta nesmrtna Italija, ki si je v očeh vsega sveta, ker je živa v naših dušah, Sla po zlu pod udarci pijanih pilotov z letečih trdnjav? Lahko padejo tudi zidovi in slavoloki, ki so ostali tisočletja, da pričajo o ve-liČastju Rima in o barbarstvu njegovih sovražnikov; lahko bodo v tem boju nove celine, ki je gluha in slepa za civillzatorič-no delovanje Evrope, to je Rima, novi barbari dopolnili uničevalno delo starih. Toda mM bj mogel biti na svetu, tost ran ali onstran Oceana človek, ki bi mislil, da bo lahko vrgel v zaton ta bleščeči   Kapitol ?
Ki bi mislil, da more sonce stremeti za čim višjim kakor je Rim, pravi starodavni in moderni Rim, pravim renesanca in današnja Italija? Naša mesta bodo lahko razrušili, toda bodo spet pozidana, ker jih bo isto ljudstvo, ki jih je rodilo, rodilo se enkrat. Lahko bodo poškodovali ali uničili cerkve in spomenike, zaradi katerih je vsak izobražen Človek iskal našo deželo kot deželo omike, ki bodo velno živeli v duhu*ki jih je ustvaril, toda celo ostanki bodo govorili in spomin se ne bo mogel izgubiti in bo zadostovalo, da bo oh a-nilo živo zavest o italijanski veličini ter o zverinskem divja-štvu 'stega, ki je hotel na mah pozabiti, da so taki veličastni spomeniki bili duhovna dediščina vseh ljudi na svetu.
Bili so deliš čina tudi tistih, ki jih je Italija, prav Itadija s Kolumbom, potegnila iz neznanih temin zgodovine, jih pridružila evropskemu življenju, jih povzdignila k luči omike ob vzajemnem sodelovanju
vseh narodov, ki Jih urejajo visoka človeška vera, znanstveno raziskava«je, ki podu-h ovija snovnost narave ter to polagoma pod jarmija človekovemu gospodstvu, in filozofsko rasmidljanje, ki dela. Človeka sa gospodarja samega sebe. Ne moremo trditi, da Amerikanci tega ne bi vedeli, saj se vsakdo izmed nas spominja, kako so bili zadovoljni, da so hodili k nam občudovat in proučevat: da so toliko storili in toliko plačali, da bi lahko pobirali drobtinice od velike pojedine italijanske zgodovine in umetnosti in bogatili svoje muzeje In knjižnice.
Italijani, bodite zvesti starodavni materi, disciplinirani, složni in se spominjajte odgovornosti, ki izvira za vas iz časti, da ste Italijani, odločeni upirati se, bojevati se, ne kloniti z duhom, dokler vam na-snro'.n;!»- "f-rad ;n dvomi o vaši veri in vašem značaju. Razprave in prerekanja naj ostanejo za pozneje
V Calatifimiju je Garibaldi zaklical Ninu Bixiju: »Tu bomo naredili Italijo ali umrli.« Ta klic Še ni potihnil in mogočni glas junaka odmeva in mora odmevati še danes v našem srcu: »Tu bomo rešili Italijo ali umrli.«
Ml, ki smo na zatonu let ln ki smo živeli od deiiščine očetov, smo vedno čutili, da smo dolžni ohraniti jo in povečati jo, kolikor je v naših močeh, s svojim delom in s slehernim naporom dobre volje, mi ne moremo misliti, da bi se ona ne mogla izročiti v roke mladih, sposobnih, da jo dvignejo visoko s silo svojih rok v skrbeh in smrtnih nevarnostih pričujoče ure, nad vse človeške šibkosti, da jo izročijo vnukom vedno živo in bleščečo se v svoji večni mladosti.
Ob tej veri v nesmrtno domovino pošiljamo svoj pozdrav, zahvalo in ljubezen junaškim vojakom na tleh, na morju in pod nebom ter se naprej zremo v sveto veličanstvo molčečega Kralja, v preprostost njegovih kretenj in besedi. Zremo v oči Duceja, ki nam je dal toliko dokazov o pogumu, ki mu pomaga do zmage, v njegovo neukrotljivo strast, s katero je treba gledati v bodočnost. Živela Italija!
Razdeljevanje racioniranih živil v juliju
Prehranjevalna zavod Visokega komisa-r i jata za Ljubljansko pokrajino poroča:
Za nabavo racioniranih in kontingentira-nih živil v mesecu juliju 1943-XXI veljajo v Ljubljanski pokrajini naslednja določila:
A. NAVADNE ŽIVILSKE NAKAZNICE. 1. Mesto Ljubljana. Z odrezkf navadne  živilske nakaznice (modre barve), izdane od Mestnega pre-skrboA alntga urada, v Ljub!ja.nl, se lahko
nabavi:
dnevno 150 g kruha ali 124 g krušne (mešane) moke (ali 225 g koruzne moke, če je še v zalogi pri trgovcu),
mesečno; 2000 g riza (ali testenin. Če so še v zalogi pri trgovcu), 500 g sladkorja, 200 g masla, 1 del olja, 1 del olja namesto 100 g trdih mašč:b (potrošniki, ki niso klali prašiča), 100 g pralnega mila, 100 g toaletnega mila, na odrezek »102«, 200 g fižola na odrezek »101«, 500 g soli (količina ^600« g, natisnjena na odrezku za Sol, ne velja!), 100 g konzerviranega paradižnika na odrezek »108«.
Meso. vsak potrešnik se mora prijaviti pri svojem mesarju, ki pritisne svoj žig aH svoj podpis v odrejeni prostor na zadnji strani živilske nakaznice; za tedenske nabave mesa, čigar količina bo sproti objavljena, bodo služili odrezki 109, 110. 111. 112 in 113.
Glede delitve parmezana in mehkega sn ra bodo potrošniki  pravočasno obveščeni.
Z ođrezki
2. Pokrajina, navadne živilske
nakaznice
(rjave barve), Izdane od ostalih preskr-     urada v Ljubljani
2. Na dodatno živilsko nakaznico SDI-f-II (za delavce pri težkih delih):
dnevno 200 g kruha ali 165.3 g krušne meke ali. 300 g koruzne moke (kjer je še v zalogi ter mesečno 600 g riža.
3. Na dodatno živilsko nakazneo SDI-f-H-f-ITI  (za delavce pri najtežjih delih):
dnevno 300 g kruha ali 248 g krušne moke ali 450 g koruzne moke (kjer je še v zalogi) ter mesečno 600 g riža.
4. Na dodatno ZivUsRo nakaznico za kruh za bolnike (samo za mesto Ljubljana):
dnevno 100 g kruha ali 82.6 g krušne moke.
5. Na dodatno živilsko nakaznico GMa
(za otroke do 3 let), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani:
mesečno 1000 g riža, 500 g sladkorja, 750 g marmelade (500 g na za to d Meč eni odrezek ter 250 g na odrezek »3«).
6. Na dodatno živilsko nakaznico GMb (za otroke od 3. do 9. leta), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani:
mesečno 500 g marmelade na že določeni odrezek.
7. Na dodatno živilsko nakaznico OMc
(za 'mladino od 9. do 18. leta), izdano cd Mestnega preskrbovalne«** urada v Ljubljani:
mesečno 500 g marmelade na Že določeni odrezek.
8. Na dodatno živilsko nakaznico za nabavo-marmelade (za esebe nad 65 let ta-roati, t. j. rojene pred 1. julijem 1878 leta), izdano od Mestnega preskrbovalnega
bovalnih uradov v pokrajini, se lahko nabavi:
dnevno 150 g kruha ali 124 g krušne
(mešane) moke (ali 225 g koruzne moke, če je še na zalogi pri trgovcu);
mesečno: 200 g riža (ali testenin, če so še na zalogi pri trgovcu), 500 g sladkorja, 200 g trdih maščob, 1 del olja, 1 del o:ja namesto 100 g trdih maščob (potrošniki, ki niso klali prašiča), 100 g pralnega mila, 500 g soli (količina »600« g natisnjena na odrezku ne velja!).
B.  DODATNE  ŽIVILSKE NAKAZNICE.
1. Na dodatno živilsko nakaznico SDI (za ročne delavce): dnevno: 100 g kruha ali 82.6 g krušne moke ali 150 g koruzne moke (kjer je še v zalogi).
mesečno 500 g marmelade.
To dodatno nakaznico za mesec julij bodo upravičenci dobili dostavljena na dom v teku meseca julija.
9. Na dodatno živilsko nakaznico za nabavo marmelade (za otroke od dovršenega 3. do 9. leta, t. j. rojene v času med 1. julijem 1934 in Lr julijem 1940), izdano od občinskih preskrbovalnih uradov v pokrajini:
mesečno 350 g marmelade.
10. Na dodatno živilsko nakaznico OMa
(za otroke do 3 let), izdano od preskrbovalnih uradov ostalih občin ljubljanske pokrajine :
mesečno 1000 g riža, 500 g sladkorja in 500 g marmelade na določene odrezke.
Živilski trg ob koncu junija
Naprodaj m že Številni letni priHeSfci — Celo letfffn|I krompir so nekateri že pc&utJii
Ljubljana, 26. junija. , Da bo letošnja letina precej zgodna, je poskrbela narava, a tudi pridelovalci, zlasti naši »vrtninarji«, kakor imenujejo nekateri obdelovalce vrtov v mestu, niso brez zaslug. Zemljo so obdelali čim bolj zgedaj in mnogi so celo tvegali, da jim slana uniči nežne rastline. Tako so številni sadili fižol že aprila. Letos se je obneslo, ker ni bilo slane. Posebno priznanje smo pa dolžni pridelovalcem povAnine v toplih gredah, ki že nekaj tednov zalagajo trg s kumarami in ki so začeli spomladi prodajati prvi nekatere letošnje pndelke.
Ob koncu junija pa dozorevajo že mnogi letni pridelki, da se nam ni treba zanašati le na pridelovanje v toplih gredah. 2e precej dolgo je na trgu toliko domače pese, kakor da se je že začela jesen. Mnogi pridelovalci so posadili peso že drugič. V prejšnjih poročilih smo med novostmi tudi omenjali domačo Čebulo. Lani niso prodajali tako zgodaj toliko domače Čebule, menda ne že zaradi tega, ker je bilo vedno mnogo uvožene. Letos nekateri skušajo razprodati čim prej mlado čebulo, da bodo zemljo uporabili za druge pridelke, ki bodo še zrasli pred zimo. Zrela Čebula navadno ni tako draga, da bi jo kazalo držati na vrtu še poletne mesece.
Zdaj laze čakamo na domaČi stročji fižol, odkar je trg založen z uvoženim. Tudi prvi domači fižol bo kmalu šel v stročje. Nizki fižol že cvete. Čakati bo pa treba seveda še na visoki stročji fižol. V splošnem letos kažejo precej dobro tudi poljski, ne le izrazito vrtni   pridelki. Tudi
krompir je lep. Zgodnji krompir so letos pridelovalci v mestu sadili res zgodaj. — Zdaj so ga tu in tam že začeli kopati na peskusnja, predvsem kifeljčarja. Tudi na trgu je bilo že naprodaj nekaj novega domačega krompirja, ki je zbudil veliko pozornost. Nekateri so ga poskusili in pravijo, da je že deber. Julija je bilo navadno že napredaj precej zgodnjega krompirja in zdaj je konec junija.
V začetku julija lahko mislimo tUdI že na novo sadno letino. Crešnje niso posebno dobro obrodile pri nas. Domače Črešnjc so začele zoreti šele prejšnji teden nekoliko bolje in zdaj jih je največ, a na trg jih ne dovažajo toliko, da bi zalegle kaj več. Poslej ne- bo več tudi toliko borovnic. Ob petrovem pa začno tudi pri nas zoreti prve hruške. Nedavno so bile na živilskem trgu naprodaj tudi uvožene breskve. Vsekakor upamo, da bo poslej naprodaj vsaj nekaj svežega sadja, sorazmerno toliko kakor je bilo doslej črešenj.
Živilski trg je letos mnogo bolje založen z domačimi pridelki, kakor je bil km. Posebno mnogo je blaga na zelenjadnem trgu ob tržnih dneh. Tako je bila tudi dsnes res leps izbire domače zelenjave, zlasti raznih vrst salate, od mehke glavnatc do »štrucarice*. Precej je bilo cvctpče, mnogo kolerabe, pese, korenja itd. Tudi dsnes so bile naprodaj, kakor ie prejšnje tržne dni, buče domačega pridelka.
Branjevci so se najbolj založili z uvoženim •tročjim fižolom. Poceniti so ga tako. ds gs res niso mogli več, samo ds bi šel bolj v denar. Ko je prispel prvič na trg, so gs prodajali po 7 lir kilogram, dsnes so ga pa nekateri nudili
celo DO 4 lire. Bolj kakor za uvoženi stročji
fižol te mnoge gospodinje zanimajo zs domači grah, ki gs pa ne prihaja mnogo na trg.
Izredno živahno povpraševanje je bilo dsnes po borovnicah? V tem tednu ni bilo več napredaj toliko borovnic kakor v prejšnjem, zato jih pa tudi nabiralcem ni bilo treba več ponujati. Prejšnji teden so bile borovnice malo dražje, s bilo jih je toliko, da so jih proda« jalke ponujale pod maksimalno cen^
Polkovna godba 52. pehotnega polka »Cacciatori delle alpi« bo pod vodstvom dirigenta Carmela Sangiorgija priredila v nedeljo 27. t. m. med 11.15 in 12.15 ob vhodu v tivolski park koncert z naslednjim programom:
1. Sarappa: Piirotova uspavanka (simfonična koračnica).
2. Rossinl: Tancredi, simfonija.
3. Mascagni: Viljem Ratcliff, sanje.
4. Lecn Bard: Vojvodin ja tabarinskeg* plesa, fantazija.
5. Sangiorgi: Vojaška koračnica,
*
Godba XI. armadnega zbora bo pod vodstvom mojstra Misasija priredila v nedeljo, 27. t. m., ob 18. v tivolskem parku promenadni koncert z naslednjim sporedom:
Misasi - Oristano: Vojaška koračnica; Cajkovskij - Šesta:   Simfonija (parafr. Misasi);
Puccini: Turandot (parafr. Misasi); Wagner: Tannhfiuser (uvertura).
Izredna razdelitev krompirja
Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča potrošnike v Ljubljani, da si lahko nabavijo jedilni krompir od 26. do 30. junija pri naslednjih tvrdkah: Kmetijska družba, Jelačin, I. Delavsko konsumno društvo, Konsumno društvo Vič, Nickelsbacher, Smrkolj in Zelez-ničarska nabavi jalna zadruga.
Razdeljevanje krmil
Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani obvešča rejce prašičev na področju občine Ljubljane, da bo 28. t. m. izredna delitev krmil za prašiče rejcem z začetno črko A do H.
Rejci, ki žele dobiti krmila, bodo prejeli nakaznice na zgoraj določenem dnevu pri Pre* vodu, oddelek za krmila. Gosposka ulica 12, dvorišče levo.
Spodnja štajerska
— Odlikovanje, v vojnim križcem z meči SO bJli odlikovani: okrajni orožniški nad-poročnik v Brežicah Avgust Schirk. okrajni orožnigki poročnik v Brež cah Leopold Sehwinhackel ter orožniški mojstri Karel Wintersteller Karel KlirJpel, Rlchard Lesky ter Štefan Pocker, višji orožniški mojstri Jrhann Habersack, Johann Krenker in Alojz Katičn'k ter'okrajna orožriška nad-mc.jstra Fran Jager in Erwin Seile, vsi iz Spod. Štajerske.
— Ranjeni vojaki v Žalcu. V Žalcu so se mudili nedavno ranjeni vojaki iz rezervno bolnišnice v Novem Celju. Bili so gostje članskih družin, ki so jih pogostile z obedom 3n južino. Bilo jiri je 112.
— BlnkOštno taborišče v Rogaški slatini, iz vseh velikih industrijskih podjetij Spod. Štajerske so sc zbrali mladoletni delavci in delavke v Rogaški Slatni, kjer so preživeli nekaj prijetnih dni v binkošt-rem taborišču ob petju, sportu in igrah,
— Novi grobovi. V Mariboru sta umrla zasebnica Katarina Zupec roj. Habjanič, stara 45 let in sin pomožnega delavca Josip Kos iz Prihove pri Konjicah. V Celju sta umrla posestnica Josipina Pospichal in vodja davčnega urada Brežice-Sava dr. Hervvig Rohrich, v Trbovljah je umrla žena železniškega uradnika Ljudmila Silian. V Zuzmu je umrl kmet Anton Kra-mer. star 91 let. V Celju so umrli Štefan Hmelina, star 63 let, Vincenc Janežič, star 8 let, Mihael Umek, star 29 let in Janez Cater. star 60 let, vsi iz Celja. Dalje Franc Gosnik, star 74 let, doma iz Trnieve, Jo-sio Kores, star 57 let, doma iz Šoštanja, Karel Nežmah, star 35 let. doma iz Cače-vasi pri Rogaški Slatini in Franc Kovač, star 70 let iz Padeža.
— Nova ljudska knjižnica. V Rogatcu je bila oni dan otvorjena nova ljudska knjižnica, ki ima svoje prostore v zelo okusno opremljenih sobah.
— Poroke. Poročili so se pri Sv. Benediktu v Slov. goricah Ignacij Žemljic od Sv. Treh kraljev z Antonijo Vogrin z Loči-Škega vrha, v Celju Srečko Medved z Emilijo Putrih, Miha Hribernik z Julij a no Franc, in Gvido Rovnik z Marijo Artnik, vsi iz. Celja, dalje Franc Kugler iz Orle vasi z Amalijo Vetrih roj. Lednik iz Schwarz-wal!a. V Ptuju Franc Toplak iz Zetal z Marjeto Zrust iz Ptuja, Rudolf Benka iz Meretinec z Marjeto Bezjak iz Ptuja ter Herbert Gayer iz Ptuja z Ano Eitgruber
iz Rat za pri Judendorfu.
— Konec Šolskega l«ta. Ob zaključku letošnjega šolskega leta bo na vseh spod-nještajerskih šolah prirejen teden šole. Pričel se je danes. Starši učencev in dijakov bodo en dan v prihodnjem tednu povabljeni k pouku, da se bodo lahko prepričali o uspehu svojih otrok. Šolsko leto bo zaključeno v četrtek 8. julija z razdelitvijo spričeval.
— S češnje je padel in se ubU. V Bara-grabnu prt Premstatten-VVasoltsbergu je padel kmet Rudolf Pugel s češn;e. Zlomil« si je več reber in roko, poleg tega je pa zadebil težke notranje poškodbe, tako da je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihril.
— Za mrtvega proglašen. Mariborsko sodišče je uvello postopanje, da S3 proglasi za mrtvega Franc Suln (tudi soln) rojen
13. julija 1893 v 2igrarskem vrhu pri Le-
skovcu iti tja pristojen. V juniju 1M.4 je odpotoval v Ameriko, od koder je zadnjič pisal 1. 1910.
— rjoijvljaji na vzhodnem bojišča. Major Ludvik Bachrneier, odlikovan za hrabrost na vzhodnem bojišču z viteekira križcem, predava po Spod. štajerskem o svojih doživljajih na vzhodnem bojišču. V sredo je predaval v Mariboru.
casmea
KOLEDAR
Danes; Sobota, 26. junija.; Virgilij, Janez in Pavel.
Jutri: Nedelja, 27. junija: Ladislav. DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Ples na dvoru. Kino Sloga: Spredaj je prostor. Kino Union: Pomladne noči. Kino Moste: Prva žena.
PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno.
DEZUKNELEKARNE Danes in jutri: Mr. Leustek, Resi jeva cesta l; Bahovec, Kongresni trg 12; Nada Komotar, Vič, Trži&ka cesta.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Fran ta M i s , Poljanska cesta 1?.
Trebnje
Popisovalni urad občine Trebnje za izvršitev kmetijskega katastra, ki bo pripomogel, da se uredi vsa služba, nanašajoč se na razdelitev semen, gnojil in zatiralnih sredstev ter na službo glede izdajanja nakaznic in zbiranja pridelkov, je v hiši g. Rogelj Alojzija v Trebnjem. Posestniki, ki niso še izpolnili predpisanih obrazcev, naj se zato čimprej zglasijo pri tem uradu. Pri popisu je potrebno, da vsak posestnik izjavi: koliko meri njegova kmetija in kako je ta kmetija obdelana z ozirom na posevek pšenice, ovsa, ječmena, rži, krompirja, koruze, ajde, fižola, stročnic, lanu, čebule, hmelja, povrtnin, črne detelje, lucerne, drugih krmnih rastlin, lanu, konoplje, repice, sončnic, maka, krmne pese, drugih industrijskih rastlin, nasadov jabolk, črešenj, hrušk, orehov, sliv in vinogradov. Navesti je treba tudi površino gozdov, kostanjevih nasadov, pašnikov, travnikov in nerodovitnih zemljišč. Pri tem popisu je treba navesti še število goveje živine, konjev, prašičev in ovc. Glede na stanje gospodarskih poslopij je tretm povedati, ali so ta v dobrem ali slabem stanju. V drugem delu podatkov bo treba prijaviti poljedelske traktorje, mlatilnice, mline, sla-rnoreznice. pluge, brane, preše za seno, sušilnice, naprave za destilacijo in vinarska podjetja. Končno ho vsak kmetovalec navedel še povprečno proizvodnjo z ozi-rem na zgoraj navedene posevke žit, število družinskih članov in event. posebne pripombe. Poudarjamo, da je ta popis obvezen za vsakega kmetovalca in da sestavljajo kataster kmečkih posestev vse občine v pokrajini in bo ta kataster služil
le inspektoratu poljedelske in živinorejske službe Vis. kemisarijata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani za pospeševanje kmetijstva v posameznih občinah pokrajine in drugačna dejstva iz tega popisa ne bodo sledila.
Eailo LjtcMiana
NEDELJA. 27. JUNIJA 1943-XX1
8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert, izvaja Alessandro F.s-pesito. 11.00: Prenos pete ma'c i/ bazilike Sv. Pavla v Rimu 12 00: Razlaga evangelija v italijanščini (o. C B. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (o. K. Sckovanič). 12.30; Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi :n nape vi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljni-Štva Oborožen:h sil v slovenščini. 13.12: Orkc* stralna glasba, izvaja orkester, vodi dirigent Gallfno. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Kcncert radijskega orkestra in knncrncsa zbora, vodi dirgent 1). M- Pijance. Slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: No\ak Viktor: Katere vrste drevja pojimo v gozdu. Predavanje v slovenščini. 17 35: Lahka glasba. 19.30: Poročila v slr>vcn^č:ni. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila ey italijanščini. 20 20: Simfonični koncert, vodi dirigent Prcvitali. 21.30: Orkester, vedi dirgent Ri//a. 22.05: Orkester in zber, vodi dirigent Vallini. 22.45: PoTOČila v italijanščini.
PONEDELJEK. 28. JUNIJA 1943-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijamčini. 12.20: Plošče. 1230: Poročila v slovenščini. 12.45: Glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oborožen'h 6il v slovenščini. 13.12: Vojaške pesmi. 14 00: Poročila v italijanični. 14 10: Koncert radij« skega orkestra, vedi dirigent D. M. Sijanec. Orkestralna glasba. 14.45: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slo\cnscini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Koncert Ljubljanskega komornega dua (A. Trost — klavir, J. Šlajs — violina). 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prot. dr. Stranko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45- Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved čafca; poročila v italijanščini. 20.20: Klasični orkester, vodi dirigent Manno*. 20.40: Koneert pianista Marijana Lipovška. 21.10: Arije iz znanih oper Puccini: Madamc Buttcrflv. 21.40: Orkester »Armonia«, vodi drigent Scgurini. 22.15: Kon* cert violinista Arriga Seratija pri klavirju Ser-gio Lorcnzi. 22.45: Poročila v italijanščini.
Dotrpel je nas ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat in tast, gospod
KIFERLE IVAN
Šolski upravitelj v pokoju
v 88. letu starosti, previden s sv. zakramenti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 27. junija ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
V LjubljanU dne 25. junija 1943.
Žalujoče rodbine: KIFERLE, LEVSTIK, BENKOVIC, DEISFNGER, BACINSKIJ, SZABO
s    V v
5tcv. 143
>SL*iOVENSKI   NAROD«, »obeta, 26. junija 1MS-30EL
Stran 3
Izpred okrožnega sodišča
Nenavadne posledice pofAvaa ja po nogometni tekmi: tekstilni mojster in nfegova zaročenka uradnica sta sodelovala pri vlomu
Ljubljana. 26. julija.
V sredo je mali kazenski senat okrožnega sodišča razpravljal o vlomu ki je zbudi' že. ko se je zanj razvedelo v ožji okolici, mnogo pozornosti in začudenja. Zadeva je res precej nenavadna in meče čudno luč posebno na dva obtoženca, ki sta v dobrih položajih.
Sodili so sodniki s. o. s. Ivan Kralj kot predsednik ter s. o. s. Rajko Lederhas in Josip Ba> ričevič kot votanta. Obtožnico je ^ zastopal državni tožilec France Sever. Obtožence sta zagovarjala dr. Viljem Muc in dr. Virnik. Razprava je trajala skoraj tri ure. Končala se je 2 obsodbo štirih obtožencev dva pa sta bUs oproščena.
V nedeljo 28. marca je v neko gostilno na Smartinski cesti prišla okoli 18. ure večja skupina športnikov nogometašev, ki 90 malo prej igrali nogometno tekmo in zmagali. V gostilni so ostali do pol devete, ko so jo merali zaradi policijske ure zapustiti. V tem času so popili veliko količino alkohola. Zapitek je plačalo vodstvo kluba. Skoraj vsi so bili piecej vinjeni, posebno pa neki tekstilni mojster, ki sta ga morala dva tovariša peljati pod pazduho. Pod vplivom vinskih hlapov je bila tudi njegova zaročenka, uradnica v uglednem uradu. Pri Figovcu so se zaradi pozne ure razšli. Vinjenega tekstilnega mojstra je cd tam vodila do* mov njegova zaročenka.
Ko sta prišla na stanovanje, 6ta našla v hiši več obiskovalcev in domačinov. Mati je kma-hi, užaljena nad hčerinim vedenjem, odšla spat, v kuhinji pa je ostal poleg drugih neki oOIetni tapetnik, ki je bil tudi »dobre volje«. Med razgovorom se je nenadno spomnil, da ima v h:ši stanujoči mesar v drvarnici spravljeno večjo količino mesa. Začel je nagovarjati tekstilnega mojstra, da bi mu pomagal vlomiti. Ne vedoč prav, kaj počenja, se je ta počasi vdajal njegovim sugestijam. Najprej je tapetnik poskušal dvigniti meso iz drvarnice s pomočjo vil skozi okno. Ker ga ni dosegel, se je tekstilni mojster uprl z vso močjo v vrata in jih vrgel s tečajev. Kako so potem odnašali v drvarnici spravljeno konjsko meso, ni popol* noma pojasnjeno; ker se teh podrobnosti skoraj nobeden izmed obtožencev ni hotel prav spominjati. Dejstvo je, da ga je okoli 25 do 30 kg odnesla obtožena uradnica, okoli 22 kg pa v isti hiši stanujoči delavec, ki so ga vlomilci po vlomu opozorili, da je drvarnica odprta in da se lahko založi z mesom.
Drugo jutro je prizadeti mesar vlom takoj opazil. Za obtoženo uradnico, ki je v preiskavi in na razpravi zatrjevala, da jo je k sodelovanju zapeljala pijanost in da se je drugo jutro dejanja kesala, je značilno, da v trenutku strcznjenja ni pomislila na to, da bi lahko , močno omilila posledice in morda celo pre* j leti-       vlomu 3e sodeloval tudi drugi ob-
rrorila mesarja, da bi vloma ne prijavil, če i toženec, ki je bil obsojen na 3 mesece stro-meso, ki ga je odnesla in skrila v svoji sobi, i Se#a ^P01** *n 2 leti izgube častnih pra-vrnila. Nasprotno, meso je proti večeru od-    ^ Pogojno za 3 leta. Tretji obtoženec
Večina obtožencev je sodelovanje pri vlomu priznala že med preiskavo. Niso pa bili edini glede deleža sodelovanja in bo valili krivdo drug na drugega. Vsi so zanikali, da bi bila sodelovala pri vlomu mati uradnice. Podobno so se zagovarjali na razpravi v sredo. Glavni obteatenec se je začel izgovarjati z vinjenostjo sele pred preiskovalnim sodnikom, med tem ko o njej na policiji nI govoril. Na razpravi je vztrajal, da je bil popolnoma vinjen in se ni zavedal kaj počenja. Spominjal se je le nekaterih malenkosti.
Drugoobtoženi tapetnik je priznal, da se je on spomnil na meso, češ da ga ni tistega dne pojedel niti koščka. Opisal je, kako je sodeloval pri vlomu in zatrdil, da sam ni vzel niti malo mesa. Tretje obtoženi delavec je izpovedal, da ga je na odprto drvarnico opozorila uradnica. Ta se je prav tako izgovarjala na vinjenost, obenem pa je skušala dopovedati sodnikom, da je meso vzela zato, da bi mesarja prijavila na »Prevodu«. Tega zagovora ji sodniki niso verjeli, ker bi bila lahko prijavila prizadetega drugače, mnogo enostavnejše, ne pa da bi nosila 30 kg mesa. okoli. Njena mati je zanikala vsako krivdo in sodelovanje. Vendar je priznala, da je drugo jutro videla meso, ki ga Je ukradla hči, skrito v sobi, pa ga ni vrnila, šesti obtoženec je sprejel v hrambo meso, ki ga je ukradla uradnica. Zagovarjal se je, da si niti misliti ni mogel, da bi bilo ukradeno, saj kaj takega pclbratovi zaročenki ni mogel prisoditi.
Zaslišane so bile štiri priče. Med njimi neka soseda, ki je opazovala nočni dogodek skozi svoje okno. Ta je zatrjevala, da je videla med odnašanjem mesa na dvorišču tudi mater obtožene uradnice. Gospodinja pri oškodovanemu mesarju je izpovedala, da so jo nekateri obtoženci že prej nagovarjali, da naj bi svojemu gospodarju vzela nekaj denarja in ga zapustila. Kazenski Usti vseh obtožencev razen drugega in tretjega so bili prazni. Omenjena sta bila kaznovana pred skoro 15 leti za malenkostne prekrške. Vsi so na dobrem glasu.
Glede na neoporečencest, delno priznanje in povrnjeno škodo so sodniki sodili milostno. Glavni obtoženec je bil spoznan za krivega sodelovanja pri vlomu, vendar tako, da je bilo njegovo pojmovanje v času vloma zaradi vinjenosti bistveno zmanjšano. Po svobodni oceni je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora, pogojno za 2
nesla k polbratu svojega zaročenca, kjer so ga našli detektivi. Detektivi so zaplenili tudi meso. ki ga je ukradel omenjeni delavec. Skupno je bilo ukradenega 55 kg konjskega mesa. Ravnanje uradnice pa kaže, da je bržkone ime&a prav ljudska govorica, ki jc obsodila obtožence, da so meso ukradli v prepričanju, da se jih oškodovanec ne bo upal prijaviti, ker je skrivaj prekupčeval z mesom.
je bil obsojen zaradi navadne tatvine na 2 meseca strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic, pogojno za 2 leti. Četrta cbtoženka, uradnica je kriva sodelovanja pri vlomu. Obsojena je bila na 3 mesece' strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, pogojno na 3 leta. Njena mati In polbrat njenega zaročenca sta bila po § 280 kp oproščena.
DNEVNE VESTI
— Novi ravnatelji italijanskih dnevnikov. Ministrstvo za narodno kulturo je imenovalo nove ravnatelje naslednjim dnevnikom: za ravnatelja »Corriere di Na-poli« je bil imenovan dr. Carlo Barbieri, bivši urednik »Popola di Roma«, sorav-natelj lista »Roma fascista«, ravnatelj »Popola d i Trieste« in »Veneta« v PadovL Za ravnatelja beneške »Gazzette di Vene-zia« Je bil imenovan Ezio Camuncoli, bivši urednik »Popola d'Italia« in »Corriere Padano«. Za ravnatelja »Gazzette del Mezzogiorno« je bil določen dr. Pie-tro Pupino Carbonelli, bivši newyorški dopisnik »Corriere della Sera«.
— Proslava italijansko-japonskega prijateljstva v Savoni. S sodelovanjem po-eebnega zastopstva japonskega poslaništva V Rimu in zastopnika ministrstva za ljudsko kulturo dr. Miraglie je bila v nedeljo v Savoni manifestacija italijansko-japon-
skega prijateljstva. Po sprejemu na magistratu, kjer so prečitali poslanico japonskega Doslanika v Rimu. je v savonskem gledališču predaval prof. Rivetta o Japoncih. Nato so otvorili razstavo risb osnovnošolskih otrok v Tokiu.
— Hotela ga je rešiti, pa je z njim utonila. Težka nesreča se je pripetila v Suni pri Verbanii. V tamkajšnjem jezeru sta utonila 26-letni Dario Penzo m 18-letna Ri-na Gagliardi. Na sprehodu ob jezeru, pri katerem je sodelovala tudi neka Maria Fi-lippini, je hotel Dario Penzo pokazati prijateljicama, kako se morata obnašati v primeru nevarnosti pri plavanju. Skočil je v vodo, kjer so ga po nekaj minutah zapustile moči in se je začel potapljati. Za njim ie skočila Rina Gagliardijeva, ki ga je skušala rešiti. Penzo se je je tako oklenil, da je potegnil še njo na dno.
— Nenavadna nesreča pri žetvi. V Lusii pri Rovigu se je med žetvijo zgodila nenavadna nesreča. Devetindvajsetletni kmet Fortunat Calonga se je slučajno zadel s klasom v desno oko. Ker je mislil, da ne bo nič nevarnega, je delal naprej in ni bil zaskrbljen zaradi začetnih bolečin. Ker pa ga je oko vedno bolj bolelo, se je kasneje zatekel k okrajnemu zdravniku, ki je ugotovil, da bo imela nesreča zanj hude posledice. Na ranjeno oko bo popolnoma oslepel.
_Japonski film o napadu na Pearl Har-
bour. V torek so v kinematografski dvorani rimskega Dopolavora finančnega ministrstva predvajali zanimiv japonski dokumentarni film. V njem je prikazano, kako so Japonci napadli Pearl Harbour in izvršili svoje pomorske akcije pri prodiranju na Malajsko otočje.
— Nov vodja Glavnega ravnateljstva sa prehrano v Rimu. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je imenovalo za vodjo Glavnega ravnateljstva za prehrano v Rimu nac. svetnika dr. Ernesta Cauvina. Imenovani je že od 1. 1935 predsednik pokrajinske zveze trgovcev v Genovi in je onravljal v italijanski trgovski organizaciji važne funkcije.
— Tudi iz Rima pojde nekaj tisoč viso-koielcev na delo. Poveljstvo delovne slu-
pri rimski vseučiliški organizaciji je
premotrilo položaj vseh na univerzi vpisanih vseučiliščnikov in vseučiliščnic, ki jih je okoli 27.000. Mnogi med njimi uradu niso na razpolago, ker so že vpoklicani Nekaj jih je bilo oproščenih iz zdravstvenih, studijskih in drugih razlogov. Poveljstvo je ugotovilo, da bo za delovno službo na razpolago 2080 vseučiliščnikov in 3044 vseučiliščnic. Prva skupina bo odšla na delo 1. julija.
— Smrt senatorja Piole-Casellija. Na svojem stanovanju v Rimu je umrl v nedeljo senator Edvard Piola-Caselli, ki je bil po rodu iz Livorna. Pokojni je bil vrsto let vrhovni državni tožilec pri kasatiji, mednarodni sodnik v Egiptu in kralievski konzulent egiptske vlade. Za senatorja je bil imenovan 1. 1933 ter je sodeloval pri reformi kazenskega prava .
— V zadnjem hipu preprečena milijonska tatvina. V vilo pl. Julija Torrianija v Comu so vlomili neznani vlomilci, ki so nasilno odprli veliko blagajno. V njej je bilo precej denarja v gotovini, raznih vrednostnih papirjev in draguljev v vrednosti nad 2,000.000 lir. Sredi dela je vlomilce pregnal nenadni prihod lastnika. Odnesli so samo gotovino v znesku 175.000 lir. Dragulje v vrednosti nad 1,0007000 lir pa so našli na oknu. kjer so bili že pripravljeni, da bi jih odnesli. Nedotaknjeni so ostali vsi vrednostni papirji.
— Orla sta ga napadla, ko jima je odnašal mladiče. Dr. Viktor Martini iz Mon-dovija je splezal na neko odročno skalo v hribin nad Valcasottom ,da bi se polastil orlice v. Med tem ko je jemal mlade ptice iz gnezda, sta ga opazila orla, ki sta tam gnezdila. Takoj sta ga napadla. Dr. Martini se je moral dolgo braniti, pre-dno je odgnal orla. V boju z roparicama je dobil več lažjih ran.
Dobava lovskega streliva. Korporacijsko ministrstvo v Rimu je z uredbo, objavljeno v Službenem listu sporočilo, da bo mogoče dobiti strelivo za lov^v sezoni 1943—1944 samo proti predložitvi društvene članske izkaznice pristojnemu odseku državne lovske zveze.
— Deset milijonskih nagrad čaka na lastnike. Gospodarsko finančna agencija v Rimu sporoča, da niso še dvignjene številne nagrade, ki so bile izžrebane na 5°/t devetletne zakladne bone. Na lastnike čakajo med drugimi naslednje milijonske nagrade: bon serije A št 1,786.500 izžreban oktobra 1942; bon serije B št. 1,297.387 izžreban oktobra 1942; bon serije E št. 306.322 izžreban oktobra 1941; bon serije E št. 1,392.211 izžreban oktobre 1942; bon serije F št. 319.274 izžreban oktobra 1941; bon serije N št. 338.936 izžreban oktobra 1942; bon serije O št. 611.742 izžreban oktobra 1940; bon serije O št. 1,043.120 izžreban oktobra 1942 in bon serije P št. 89.254 izžreban oktobra 1942.
— Pri kopanja utonil. V prekopu VII-loresi pri Desi u se je v sredo kopal 17. letni Alojzij Morazzoni iz Palazzola v občini Pademo Dugnano. V vodi mu je postalo nenadoma slabo In se ni mogel več upreti toku vode. Poskus, da bi mu pomagali, je ostal brezuspešen.
KINEMATOGRAFI
KINO MATICA
Priljubljena Marinka Ročk v duhoviti komediji iz avstrijskega dvora. Petje, ples, sijajna glasba
Ples na dvora
Soigralci: Wolf Albach Retti, Lucie Engllsch Predstave ob: 15., 17.1n 10.15 url Predstave ob 15., 17. in 10.15; ob nedeljah in praznikih matineja ob 10.30
KINO UNION
Odličen švedski film iz modernega družabnega življenja
V glavnih vlogah: In grl d Bergraan, ' Lars Hanson in drugi'odlični švedski igralci
Poleg tega kot dodatek najnovejši risan film
Predstave ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri
KINO SLOGA
Aldo Fabrizi, najpopularnejši komik, v vlogi sprevodnika avtobusa v filmu
Spredaj je prostor
Poleg njega še: Adiiana Benetti in Andrea Checchl
Predstave ob 14., 15.50, 17.40 in 19.30
KINO MOSTE
Samo še v nedeljo bo na sporedu
Prva žena
Danes ob: 6. uri; v nedeljo ob: 2.,
y25. in 7. uri
V torek nov spored! — Predprodaja v nedeljo od 10.30 ure dalje
— Obilna žetev v Rimu. V Rimu so te dni poželi žito. ki je zraslo na občinskih z-emljiščih in guvernerskih vrtovih. Začetek žetve je bil združen z veselo prireditvijo, ki so se je udeležili številni predstavniki raznih rimskih oblasti in stranke. Skupno so na vsem področju Rima na-želi in namlatili 450 stotov žita. Vsak ha je dal okoli 21 stotov.
—Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli naslednje ponesrečence: Ivan Vin-šek. 51-letni delavec iz Ljubljane, se je pri padcu ranil na kolenu. — Janez Peterka. 4-letni sin sedlarja iz Ljubljane, se je oparil z vrelo kavo. — Fr. Plesničar, 57-letni poljski delavec iz Vel. Lašč, se je pri padcu potolkel na glavi. — Mirana Ogrizka, 15-letnega dijaka iz Ljubljane, je pri nogometu nekdo sunil v glavo. — Marija Zorman. 80-letna mestna uboga iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila levo nogo. —' Ivana Babnik, 37-letr.a delavka iz Ljubljane, si je pri padcu na stopnicah zlomila levo nogo.
IZ LJUBLJANE
—lj Slabo vreme se obeta. Če se smemo zanesti na barometer, se nam obeta slabo vreme. Zračni tlak je popuščal neprestano v zadnjih 24 urah ter je bil davi približno za 3 mm nižji kakor včeraj zjutraj (762 mm). Toda ljubljanski barometer je tudi megla, ki je davi naznanjala lepo vreme. V tem mesecu je bilo doslej sorazmerno mnogo meglenih dni. kar je tem bolj čudno, ker so bili pomladni meseci skoraj brez megle. Včeraj se ni tako zelo ogrelo, čeprav je ostalo jasno vse popoldne, kakor predvčerajšnjim. Maksimalna temperatura je znašala 26.4°. Tudi minimalna temperatura je bila davi malo nižja — vendar še sorazmerno visoka — kakor včeraj zjutraj; znašala je 15.7°.
—lj Umrli so v LJubljani od 18. do 24. t. m.: Bari Ivan, 46 let, žel. uradnik. Pod-milščakova ul. 1; Piskar Alojzij, 59 let, železniški kjučavničar, Sv. Petra c. 52; Zandar Valentin, 58 let, poštni služitelj, Dravska ul. 18; Bahovec Antonija, roj. Potočnik. 86 let. vdova trgovca. Vidovdan-ska c. 9; Koren Franc. 79 let, delavec Šmartinska c. 21; Hansl Rozina, 70 let, vdova višjega arzenal. mojstra, Bernekar-jeva ul. 17; Demšar Alojzij, 57 let, usnjarski pom., Sv. Petra nasip 71; Semrov Franc, 71 let, poštni tajnik v p., Pri voz 4; Kregar Antonija, rofl. Zakotnik, 80 let, upokojenka tob. tov.. Vodnikova c 66; Černigoj Alojzija, roj. Vidmar, 62 let, vdova železničarja. Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Žitnik Darinka, 2% leti, hči dninarja, Crna vas 446: Zakrajšek Angela, 31 let, šivilja, Kramplje 1, obč. Bloke; Pesjak Pavla, 68 let. zasebnica, Jegličeva c. 90; Slokan* Ana. 49 let, postrežnica. Kapiteljska ul. 11; Keržič Janez, 5 let, sin posestnika, Ižanska c. 375; Kunauer Ludvik, 46 let, trgovec. Bičevje 41; Mikuš Ivan, 56 let, rač.
revident fin, dir.. Ulica stare pravde 5; Zakrajšek Albert, 17 let. Škarpa 139, Mokronog; Zalar Karolina, 20 let. hči posestnika, Otnvc 4, Begunje pri Cerknici; Ozi-mek Bogomir. 58 let, lesni manipulant, Ribnica 204; Tominec Helena. 5*J let, Bu-tenjevo 48, obč. Št. Jost.
—lj Četrta sklepna produkcija GA bo v ponedeljek 28. t. m. od 19 v veliki anion-ski dvorani. Na sporedu so skladbe za petje, klavir violino, klarinet in komorno glasbo. Posebno opozarjamo na skiadbe d* ma* čili sk'adateljev Petriča in Pahorja. Peirić je slušatelj Glasbene akadehaije, Kjer studira kompozicijo pri skladatelju L. M ftkerjancu. Prof. Pahor si je stekel za slo vensko glasbo že toliko zaslug, da je znan tudi širšemu občinstvu. Predprodaja sp*-redov v knjigarni Gtešoehe Matice (3.— in 1.— L).
—lj Na sadnem drevju se pojavlja škrlup, kar je posledica letošnjega deževnega in soparnega vremena, ki je zelo ugodno za razvoj te opasne glivične bolezni. Nevarnost je, da se bo v mesecu juliju, ko bo dež docela izpral raz drevje dosedanja škropiva, škrlup še bolj razširil in oškodoval jabolčne in hruškove nasade. Ne preostane torej drugega, kakor da v teh neugodnih, za škrlup pa ugodnih vremenskih prilikah opravimo še tretje in pozneje po dveh do treh tednih še četrto poletno škropljenje z 2°/o žvepleno-apneno brozgo. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I izvršuje tako škropljenje svojim članom na prijavo (po dopisnici), ki jo je nasloviti na njen naslov: Erjavčeva cesta 4a/II. nedfljek 28. t. m. blagajna davčne uprave
—lj Davčna uprava za mesto v Ljubljani obvešča vse davkoplačevalce, da v po-ne bo poslovala za stranke zaradi preureditve blagajniškega prostora.
—lj Dr. Alojz B°h, zdravnik za živčne bolezni, Dalmatinova ul. 5. ne ordinira do 15. julija.
—lj Naznanite sobe! Mestno županstvo
še vedno zlasti v sredini mestu nu^no potrebuje več čedno opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradnikov. Kdorkoli ima kako primerno sobo. naj jo takoj naznani mestnemu odpravništvu v sobi št. 23 v m. nadstropju magistratnega poslopja za Robbovim vodnjakom.
—lj Burgundec, muškatelec, vallpoličelo, amabile, passito so odlična sortirana vina, ki jih toči gostilna »Lovšin«, Gradišče št. 13.
—lj Bogato se Vam povrne izdatek, ako
si nabavite Sičevo, Knjigovodstvo. Knjiga je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni poklic. Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, Selenburgova ulica 3.
—lj O prehrani malih živali je naslov predavanja, ki bo v nedeljo 27. t. m. oo pol 10. dcpoldne v posvetovalnici malih gospodarjev, Gallusovo nabrežje 33.
—lj Mestna finančna uprava z računovodstvom, blagajno in izvršilnim odsekom v ponedeljek 28. t. m. ne bo poslovala za stranke zaradi snaženja uradnih prestorov.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 26. junija, ob  18.:  Jorijeva hčt
Red B.
Nedelja, 27. junija, ob 18.30: Ples v Trnovem. Zadnjikrat v sezoni. Izven. Cene od 12 lir navzdol.
Ponedeljek, 28. junija. Zaprto.
OPERA
Sobota., 26. junija, ob 18.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 24 L navzdol.
Nedelja, 27. junija, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 28. junija. Zaprto.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1. Kruh lz enotne moke v Kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine lz enotne moke 3 90 Ure za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rii navadni 2.70 lire: fižol 6 lir za kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter: surovo maslo 28.40 ure za kg; slanina ao-
ijena 19 Ur za Kg; mast 17 lir za kg,
3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4. Mleko 2.50 Ure za liter: Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.50 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 Ure za kg. v kockah 8.35 lire.
6. Mehka drva, razlagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot: mehki roblanci (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za
stot; trda razlagana drva 40 Ur za Stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% Kisline. 4.10 lire za kg
Jut* £nj? nogometni spored
jut. ižnj' neJdljo sc bo r> . a • o nogometno pivenstvo v vseh štirih skupinah. Razen teg... bo na Igrišču SK Marsa še poseben mladinski turnir, tako da bo nogometa dovolj za vse njegove piisrtnše. Vremenske prtlikc glede n* pr.tiskajočo poletno VTOClnO nic? ve/ nn jugo !ncjše za tolikšni obrat. Ker pa .«c je zičetek prvenstva zr.kasnil. je treba kljub vab'jivejši senci in sončenju ob vodi i^po- jati stvar do kcnc~. V dopoldanskih urah in proti večeru pa je igranje in glednrj*- Se Bioino.
O pomenu jutrišnje pTVOrasre 'ne in dru-goizzrc .ne tekme smo že včerj spregovorili obširneje. Mars mora. Če hoAe ostati kandidat za drugo meato, premagHi Tobačno tovsrno čim višje, Tobačni tovarni pa jc tekmp. zeln verjetno zadnja priložnost za vsaj e'etno točko. V drugem razredu bo odločeno, kdo bo zasedel drugo mesto. Favorit ie Korctan, lahko pa se obm? tudi drugače.
Prvenstvene tekme bo "o jutri razporejene takole: .
igrišče Mladike: ob 9 SO ml'd nI M'a'ike-Tcb. čne tovarne in ob 10 30 rezervi Mladike in Viča,
igrišč? Kcrotana: ob 10. drugorazredna tekma Korotan-Žanjak, ob 15. lOMSVl Ko-retana in žabja ka,
igrišče Hermesa: ob 9.30 ml'din! I> rme-sa in Zabjaka, ob 10.3J rezervi Hermesa in Ljubljane,
Igrišče Ljubljane: ob 16 30 m!ailiri Ljubljane In Marsa, ob 18. prvoiazie^n.! leknua Mars-Tobačna tovarna,
V celoti bo torej osem tek?m. N ^tspilo bo 16 moštev ali 176 igra/cev. Skupna s sodniki in stranskimi sodnik] bo pri jutri-
šnjein sporedu sodelovalo okoli 200 ljudi.
Iz službene objave nogometne zveze
Nova službena objava nogometne zveze vsebuje zopet vrsto kazni md igialci. Marsovec BOgdsu Perko je bil kazno; an z enomesečno gafarano nastopa. Kazen mu poteče 7. julija. V sedanjem prvenstvu torej ne bo več sodeloval. Z d v* tedensko zaV.ra.ro, lei poteče prav tako 7. juijT. je bil kaznovan igralec Viča Milan Florjančič Ukor-jeni pa so bili: Fran Kisel (Teb. tovarna), Rudi Antcnič tHermcsi in M rj?n Reich (Vič). Opomnjena sta biln. dva klu^n zaradi slabe rediteljske službe: SK Ljubljana in SK 2abjsk.
Žižek in Močan v Tricslu
Na praznik v četrtek je bi o v Triestu splošno inećko plavalno prvenstvo, ki so se ga udeležili vsi najboljši italijanski p'a_ valci. Sodelovala sta tudi Ljubijančr.ni Žižek in Močan. Tekme so bile v k> pilišču Ausoniji.
Na 400 m prosto Žižek ni imel doraslega sotekmovalca in je tako dosegel razmeroma slab čas. Vrstni rod je bil: 1. 2ižek 5:20.1, 2. Najxii 5:32.8, 3. D'Adamo 5:43.2 iti.
Na 1500 m je z lahkoto zmagal Močan, ki tudi ni našel med drugimi resnojšeg i tekmeca. Končna ocena je bila: 1. Močan 21:17.8, 2. Braschi 22:34.5, 3 Balami 24-6 itd.
V drugih točkah so zmagali: na 100 m prosto Brunelleseni v 1:02.1. na. 100 m hrbtno Angeli v 1:14.1, na 200 m prsno: Bertetti v 2:58.8, v štafeti 4 X 200 m R. N. Florcntia.
*
— Novo srečanje med Mix*:no in Tandber-g°m. Takoj po zma.gi Tajidberga. nad Sy-som je italijanski boksarski prvtfc Mu sina poslal novemu evropskemu boksarskemu prvaku najtežje kategciije Tcndbergu poziv na prvenstveni dvoboj. V švedski prestolnici že govore o novem sestanku, ki n-.j bi bdi 5. septembra v Stocltholmu.
— V razpredelnici madžarskega nogometnega prvenstva je stanje pred predzadnjim kolom naslednje 1. Csepel 43 točk, 2. Veliki Vfi.ralin 41, 3. Gamma 35, 4. in 5. Salgotarjan in Ferencvaros 34.
— Nemški reprezentančni nogometni igralec Urban je padel na vzhodni fronti. TJrben je igral običajno lev«« krilo ali pa levega krilca. V nem&lci reprezentanci je nastopil 21krat in dosegel 11 zgoditkov. Bil je član SchUkea 04.
— SK 2»bjak. V nedeljo 27. t. m. igra
I. moštvo prvenstveno tekmo ob 10. s Ko-rotanom. Zato na i bo moštvo v nedeljo ob 9.30 v garderobi na igrižču Korotana. Rezervno moštvo igra prvenstveno tekmo popoldne ob 15. na igrišču Korotana z rezervo SK Korotana. Igralci naj bodo ob 14.30 v garderobi. Postavi za obe moštvi sta na običajnem mestu. Mladina igra namesto v nedeljo v torek na praznik prvenstveno tekmo ob 11. na igrišču Hermesa z mladino Hermesa.
NaroČite se na romane DOBRE KNJIGE!
Vita nella roccia
•
A Gibilterra quasi tutti i brittanici vivono in aceantonamenti nelle gallerie sotterranee con luce artificlale e aerazione. insuffi-ciente. Anche il loro lavoro si svolge, in parte, nelle gallerie o nelle grotte che conducono, per un'altezza di clnque piani, simili ad alveari, nella profondita della massa rocciosa.
In questa citta sotterranea a piani sovrapposti si trovano, di fianco agli uffici e agli aceantonamenti delle trupne, i depositi di muhizioni e di viveri, cisterne di acqua, stazioni di salvataggio, lazzaretti. K* chiaro che la vita in questo mondo sotterraneo e tutt'altro che piacevole.
I soldati non vedono che uomini; le poche donne oceupate a Gibilterra attirano su di se la piu grande attenzione.
Nelle ore Ubere dal servizio, i soldati passeggiano annoiati per le vie e aueste parentesi di riposo le trascorrono per lo piu bevendo e giocando a carte. Raramente si presenta la possibilita di una breve licenza per recarsi nella.citta spagnola di La Linea. Gli ufficiali visitano Algesiras e qualche volta anche Tangeri. Solo il porto di Gibilterra e la sua vita offrono di quando in quando un vero cambiamento. Qui ci si aceorge se aceade aualehe cosa dl nuovo: relitti vengono rimorchiatl, navi da guerra e navi oapedale arrivano e partono. Qui si veđono pure le navi neutrali fermate e sottoposte a controllo, mentre da bordo si assiste impazienti, m al dlssimulando il malcontento per U sopruso. Questo, in riassunto, e 11 eontenuto di un grande articolo illustrato pubblicato neH'ultimo numero della rlvista D AS REICH.
življenje v skali
»Das Reich«, R
gCMIltrico, te
onmqtM a lire 2.—
V Gibraltarju živijo skoro vsi Britanci v podzemnih bival'ščih pri umetni svetlobi in nezadostnem zračenju. Tudi njih delo opravljajo deloma v podzemnih hodnikih in jamah, ki se raztezajo pet nadstropij globoko v skalno gmoto, liki panju.
V tem podzemnem mestu, z nadstropji, ki ležijo eden vrh drugega, se nahajajo poleg uradov in prebivališč moštva tudi municij-ska in živilska skladišča, cisterne za vodo, rešilne postaje, lazareti. Jasno je, da je življenje v tem podzemnem svetu vse drugo kot prijetno.
Vojaki vidijo samo molke; maloštevilne ženske, zaposlene v Gibraltarju, so deležne največje pozornosti.
Za časa delopusta se vojaki sprehajajo zdolgočaseni po ulicah in preživljajo te drobce počitka predvsem pri pijači in kvar tanju. Redkokdaj se nudi prilika kratkega dopusta za obisk španskega mesta La Linea. Častniki gredo v Algesiras in tu pa tam tudi v Tanger. Le pristanišče v Gibraltarju in življenje v njem nudijo od Časa do časa pravo spremembo. Tu moremo opaziti, če se kaj novega dogaja: prevažajo se podrtine parnikov, vojne in bolničarake ladje pridejo in gredo. Tu vidimo tudi zaustavljene nevtralne ladje, podvržene preiskavi, njih moštvo pa opazuje nestrpno s krova in slabo prikriva nezadovoljstvo savoljo nasilja. To je na kratko vsebina velikega ilustriranega Članka, ki je izšel v zadnji številki revije »DAS REICH«.
»Das Rekbe, veliki neraiki tednik, povsod naprodaj za 2 liri
____
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,
Spopad Avstrijcev in Francozov
v Ljubljani
27« jsiaija h I809 — Avstrijci so vdrli ▼
ki jc bilo ▼
Ljubljana. 26. junija. V člrnkh o ljubljanskih majniških đo-go<ikih   leta   1S09  smo  opisaH.   kako so F«finc32i   zavzeli   Ljubljano    skoraj brez boja. kar je bila v glavnem  >zas:uga* av-str'.jskesra poveljnika  v Ljubljani Mo:tel-lea, eden glavnih krivcev jc pa  bil tudi ban GyuJay,  vihevni  prvejnik avstrijske armade, ki se jar umaknila na Dolenjsko ter prepustila  slabo  Ijubljaj sko posadko povsem svoji usodi. Avstr js':a vojska bi še lahko ostala v zvezi z Ijub'janko posadko, če bi pa že ne kazalo drugega, bi se ljubljanski branilci umaknili iz mcita na dol'mirko stran, ki je bila tik do predaje š?  odprta.   Ljubljana   je   padla    v roke Finncczom skoraj brez žrtev. Će bi ljub-IJancka cbramba vzdižala samo še nekaj ur.   bi   velik  del  francoskih  cei zapustil ljubljansko  okolico   in   kar   bi   še ostalo francoskih  oddelkov,   bi   sploh   ne mislili na napad na ljubljansko tidnjavo. Povedali smo tudi. da je moral francoski poveljnik  Macdonald  neposredno  po padcu Ljubljane odriniti s svojo armad] na Štajersko in da je v jLubljani pustil še mnogo slabšo posadko od prejšnje avstrijske, saj jc štela le 500 mož.
Gyu!ayevi načrti
Ko so Fianz:zi odrinili na sever in so pustili zavoje va no Kranjsko skoraj brez vojaštva, se je nudila avstrijski armad, na Hrvatskem in Dolenjskem najlepša prilika, da začne vznemirjati Francoze za , njihovim hibtom. Kakor smo povedali v prejšnjem članku, jc Gyulay zbral za silo oboroženo vs taško vojsko na Hrvatskem. Štela je 11.500 mož. S to armado, ki sicer od nje ni bilo mogoče pričakovati kaj posebnega, bi oilo vendar mogoče obnoviti vejskovanje na Kranjskem. Gyulay se je lahko oprijel v glavnem enega dveh načrtov: bodisi: da se vrne v Ljubljano skozi Trebnje in Novo mesto, zavzame slabo zavarovan?, trdnjave ter napade za hrbtom Macdonald z vo armado, ki je bila na pohodu proti Gradcu, ali pa preseka pot Marmontovi armadi, ki je bila na pohodu iz Dalmazic preti Kranjski. Gyulny se je odločil za napad na Ljubljano.
Na pc-ževskem pohodu . - •
G3rulay se je pa tudi v tem primeru izkazal kot velika neroda. Najprej je poslal nekaj čet s Hrvatskega za okrepitev Novega mesta, a te čete so napredovale tako počasi, da so bile šele pri Samoboru, ko je bil Marmont oddaljen šele za dnevni pohod od Ljubljane. Gyulay se je prej posvetoval v Gradcu o svojih načrtih in pri tem je. peti atil mnogo časa, medtem je pa Marmont nastopal s hitrostjo, ki je bila odlika Napoleonove vojske. Marmont je odrinil 3. maja iz Fiume, 3. junija je pa bil že v Ljubljani. Naloga Marmonto-vih oddelkov je bila, zapreti pot četam Chastelerja, prodira jočih s Tirolskega, .da bi se prebile do armade nadvojvode Ivana. Ta naloga ni bila lahka, zlasti še ob nasprotujočih si vesteh o gibanju avstrijskih oddelkov, tako da so se. morale francoske čete manevrirati ter ter spreminjati smer pohoda. Prt tem se je vojaštvo zelo utrudilo. Chasteler se je prebil skozi Koroško na štajersko do Celja. Medtem je Marmont prejel povelje, naj ostane v Ljubljani, ker je bilo treba zavarovati zaledje Triesta in italijanski meji.
Da Montetov guerilski oddelek
Pri Novem mestu se je tedaj mudil Du Montct, major, s svojim gverilskim oddelkom, delom Gyulnyeve vojske, sestavljenim iz dveh čet »Simbschen«, 6 čet hrvatskih domobrancev, gran: carske čete in 3 čet četrte notranjeavstiijskega »Frei-bataljona«, 2 eskadronov Frimontovih hu-zarjev in dvema topovoma. Naloga Du Mcntetovega odreda je bila opazovati dogodke pri Ljubljani, a naj bi delal tudi čim več hrupa, če bi ga napadli Francozi z močnejšimi oddelki, bi se naj umaknil proti Brežicam, kjer je bilo jedro Gyula-yeve vojske. Ko je Gyulay prejel ponovno potrdilo vesti, kako slaba je francoska posadka v Ljubljani, je zapovedal Du Mon-tetu, naj poskuša vdreti v mesto. Sprevideli smo. da so Francozi zasedli Ljubljano brez težav, a iz tega ne smemo sklepati, da je bilo prav tako lahko Izvesti avstrijski načrt, kako bi napadli Ljubljano. Predvsem je treba upoštevati, da so Francozi znatno izboljšali ljubljanske utrdbe. Ni jim pa kazalo držati tudi golovških utrdb, ker niso imeli toliko moštva, da bi ga delili na dve trdnjavi, za-
to so golovške utrdbe porusili.*FVancoxi so se zavedali, da se merajo bati nenadnega avstrijskega rapada, kajti avstrijske patrulje so predirale do samega mesta. Zaradi tega sol bili potrebni primerni varnostni ukrepi. Francozi so pregradili pristope na Grad. Posebno dobio je pa bilo treba zavarovati peljansko stran, odkoder jc bil lažji pr stop do mesta, zato so po-
} stavili počez Poljan palisade. Pri vsej previdnosti so pa napravili napako, da ni
j oilo vse vojaštvo na Gradu; del vojaštva je ostal v mestu. Konjenica je ostai« v predmestju. Du Montet je b:l dobro poučen o razmerah v mestu in svoj načrt
j je oprl  na napako Francozcv, da so pu-
I stili del posadke v mestu; nameraval je nenadno napasti zunaj Gradu nastanjene čete tako da bi grajska posadka močno oslabela in bi bilo mogeče obko!iti Grad, potem ga v naskoku zavzeti.
Napad na Ljubljano
Napad na Ljubljano je bil določen na noč 27. jun'ja. Avstrijci so nastopili proći mestu v štirih kolenah. Da bi se prezgodaj ne izdali s streljanjem, je bilo prepovedano nabiti puške. Prvi oddelek se je pomikal pod vodstvom Du Monteta po Sv. Petra cesti, drugi oddelek prd vodstvom stotnika Ballerinija po Poljanski cesti. Tretji oddelek je vodil stotnik Col-son po Karlovški cesti, kjer so Francozi stražili karlovški mest. zato je bila potrebna posebna previdnost. Četrti oddelek pod vodstvom stotnika Francolinija je pa piodrl v mesto — po vodi, priplul je s čolni po Ljubljanici in se izkrcal na Bregu-
Francozi so bili čujeci
Čeprav so Avstrijci prihajali z največjo previdnostjo, so vendar Francozi precej zgodaj cpaz'li njihov prihod, kajti ko je Ballerinijev oddelek naskočil na Poljanah nastanjeno konjenico, so se francoski konjeniki že zbirali. Avstrijci so se vrgli z bajoneti na jezdece, j:h nekaj vrgli raz konj, številne so pa ujeli. Vendar je nekaj konjenikov ušlo in oddirjali so proti špital-skemu mostu (kjer je zdaj trimostje). Onkraj mostu jim je pretila revarnost, da padejo v roke Du. Montetovemu oddelku, ki se je bližal mostu po Sv. Petra cesti, zato so jo popihali po sedanji Prešernovi ulici. Pri Slonu, pred sedanjo glavno pošto, so se uprli zasledovalcem, a so se morali kmalu umakniti po Dunajski cest5, vendar so bili v cbupnem položaju, kajti medtem je del Du Montetovega oddelka prodrl po Kolodvorski in Dalmatinovi ulici ter jim presekal pot, tako da se je le nekaterim posrečilo pobegniti na Gorenjsko.
Avstrijci v mestu
Prvi je prodrl v samo mesto, na Stari trg, Du Motet z 20 huzarjl. Ustavili so se
pred pregrado v Florijanaki uhcL Upal je, da si bo z nenadnim napadom izsilil pristop na Grad, a Francozi so bili le pripravljeni za pregrado. General Ouetara, poveljnik francoske posadke, Je postal pozoren spričo močnega streljanja v kartonskem predmestju.' Stanoval Je na Mestnem trgu in po strmem pobočju za hiš—ni m& je s pomočjo lestve naglo povzpel na Grad in alarmiral posadko s tremi streli. TI streli so alarmirali tudi francoske oddelke, ki so se tedaj mudili r Gradišču m ki so spremljali prevos streliva v Ljubljano; takoj so pohiteli proti Gradu. Pri čevljar-) skem mostu  so trčili  na Franeoilnijev oddelek, ko so se skušali prebiti po Staran trgu na Grad, a pri hiši št. 11 so zagledali konjeniški oddelek Du Monteta, ki se je hotel umakniti čez čevljarski most. Da Montet se je naglo odločil ter se pogumno vrgel na sovražnika. Kako bi se iztekel neenak boj za avstrijske huzarje, je težko reči, a kmalu sta tja prihiteli dve četi »Simbschen«. pehota Ballerinijevega oddelka, ki je naskočil poljanske palisade, čim je pregnal francosko konjenico, potem pa je  pohitel proti Staremu trgu. Tako je bil Grad obkoljen od vseh strani. Kar je bilo  branilcev zunaj  obkoljenega Gradu, so se morali predati. Ista usoda je doletela tudi branilce karlovškega mostu. Ujetih je bilo 25 francoskih častnikov in 125 vojakov, mrtvih in ranjenih pa je bilo približno dvakrat več. Avstrijci so po tej zmagi taborili  (bivakirali)  na Mestnem trgu in postavili so pri vseh dohodih na Grad močne straže. Proti izpadu so se zavarovali v več ulicah s pregradami iz sedov, napolnjenih z obtežilom. Ena takšnih pregrad
se je vlekla od škofijskega dvorca do nasprotne hiše in tako zapirala dohod od vzhoda, z drugo pregrado s> zaprli Stari trg, s tretjo čevljarski most in s četrto špitalski most. Avstrijci so tako oblegali Gr3d šc 28. junija ves dan. Zahtevali so predajo francoske posadke, a Quetard je na to odgovoril s tem, da je dal streljati na slehernega Avstrijca, ki se je pokazal izza hiš aH kjer koli že — ne le s puškami, temveč celo s topovi. Meščani so poslali civilnega odposlanca na Grad, a Francozi ga niso hoteli sprejeti. Tedaj je bilo na Gradu 60 tope v in meščanom ni bilo lahko pri srcu. Quetard je celo grozi, da bo zažgal mesto s strekanjem, ker je sumil, da so bili meščani dogovorjeni z napadalci. To je meščane tako prestrašilo, da so zaprrsili Du Monteta, naj zapusti mesto. Avstrijci so odrnili iz Ljubljane ponoči 29. junija. Pri svojem »izletu« v Ljubljano niso izgubUi nobenega moža. — Da bi meščani poslej ne gojili preveč simpatij z Avstrijci, so Francezi, ko so dne 29. junija ob 6. zopet zasedli mesto, odvedli kot talca na Grad okrožnega načelnika in deželnega predsednika. Sledili- so še drugi varnostni ukrepi, o čemur s« bomo pogovorili ob drajri prilJki.
6o let zatiranja kolere
Pred 6o letnico rojstva Roberta Kocha, Id je odkril bacil kolere
Kolera je ena najnevarnejših bolezni, ker se nenadoma pojavi in ker se navadno razširi v strašno epidemijo. Človek je za to nalezljivo bolezen zelo občutljiv. Domovina kolere je Indija, kjer se še zdaj pogosto pojavlja. V Indiji pobere kolera letno povprečno 250.000 ljudi. V Nemčiji je razsajala kolera zadnjič leta 1892-93 in zahtevala mnogo žrtev zlastih v mestih Hamburg, Halle, Trotha in Wettim. Med prvo svetovno vojno in v naslednjih letih je bila kolera močno, razširjena v Rusiji. Nemških vojakov ni napadla v večjem številu, ker so bili cepljeni proti nji. Kolera se najbolj razširi v poletnem času in večina ljudi, ki jih napade, je zapisana smrti.
Zdravniki vseh po koleri napadenih dežel so se že davno borili proti tej strašni šibi človeštva, toda njihovo prizadevanje je bilo zaman, dokler sovražnika niso poznali. Še pred 60 leti je bilo človeštvo izročeno na milost in nemilost koleri Konč-. no so ji pa le prišli do živega. Robert Koch, ki se bo svet ob koncu tekočega leta spominjal 100 letnice njegovega rojstva, je našel povzročitelja kolere in rešil tako človeštvo enega najhujših sovražnikov. Leta 1883 je namreč odkril bacil kolere in spoznal v njem povzročitelja te i nevarne nalezljive bolezni. Preiskal je več
žrtev kolere in našel v njihovem črevesju mnogo mikroparazitov.
Po njegovi obliki je bil bacil kolere splošno nazvan kom a-bacil. Ko je bil Robert Koch odkril povzročitelja kolere, se je z vso vnemo lotil dela, da bi spoznal tudi življenjske pogoje in lastnosti tega nevarnega sovražnika človeštva. Temeljito je preiskal vodo, zemljo in zrak ter delal poskuse ob različnih temperaturah. Tako je kmalu spoznal, da se bacil kolere najbolje počuti v topli vlagi. To je bilo že nekaj, kar je lahko služilo Kochu za nadaljevanje važnega znanstvenega dela. Koch je skrbel za strogo izolacijo bolnikov in že v začetku svojega proučevanja kolere je mogel učinkovito nastopiti proti njenemu širjenju. Odkril je bil namreč obenem, da so bacili kolere le malo odporni proti zunanjim učinkom kakor so izsušitev, vročina, sončna svetloba in razkuževalna sredstva. Izvor okužen j a je skoraj vedno bolan človek. Najstrožja izolacija in skrbna higijena sta torej poleg cepljenja najboljši zaščitni sredstvi Cepljenje pa prepreči, da se bacili, ki so že prodrli v človeško telo. ne morejo v njem razviti in začeti svojega pogubnega dela.
Da je Evropa zdaj skoraj povsem obvarovala te strašne bolezni, se mora v prvi vrsti zahvaliti Robertu Kcchu. ki je zdrav-
Lovei obrambe NapoHja so vračajo z zmagovitega poleta
niški vedi pokazal in utrl pot k njenemu zatiranju.
Bolgarija pospešuje kmetijstvo
Za naseljence v Egejski pokrajini je dovolil ministrski svet novo naknadno posojilo v znesku 40.000 levov za vsako kmetijo pod pogojem, da se uporabi 60% tega denarja za nakup inventarja in v gospodarske svrhe. Pogoj je tudi, da so se že dotični naseljenci izkazali kot dobri kmetovalci. Kredit bo izplačala Agrarna in Zari ružna banka. S tem ukrepom je storila bolgioska vlada nov korak h kolonizaciji priključenih pc«kiajin. Smotrena politika bolga-d'cga kmetijskega ministrstva je dosegla že več lepih uspehov. Ministrstvo skrbi zlasti za strokovno izobrazbo kmečke mladine, in za tehnizcijo kmetijstva.
Bolgarski narod je kmečki, saj živi nad 80% prebivalstva od kmetijstva., ali je kakorkoli zaposleno v njem. že iz tega je rsizvidno kako velike dolžnosti ima država do te najvažnejšo gospodarske panoge. Njene naloge so so s priključitvijo novih pokrajin še povečale. Makedonija in Tr~cija so zahtevale za povzdigo kmetijstva nove izredne ukrepe, pa tudi znatna denarna sredstva) iz državne blagajne. Kmetijstvo v priključenih pokrajinah bo postopoma iz-enreeno z onim v Bolgariji. V zvezi s tem je bilo važno tudi vpr~sanje naselitve, ki se ga je lotila država z vso vnemo. Bolgarske družine, ki so se preselile v nove po-
krajine, so dobile od države primerne podpore. S tem je pa dobilo kmetijstvo v priključenih pokrajinah nove pobude m blagodejne posledice so se kmalu pokarale.
Strokovni delavci v Riummlji
Iz poročila ministra za delo Danulesca državnemu vodji je razvidno kaj je bilo mogoče storiti navzlic vojni v pogledu izobrazbe strokovnega delavstva in izločitve Židov iz rumunskega gospodarstva. Od novembra 1941. ko je bil objavljen aakon o rumunizaciji se je zmanjšalo število židovskih nameščencev od 28.225 (proti 210.471 nameščencem arijske krvi) na 6506, dočim je nameščencev arijske krvi zdaj 214.016. Poročilo podrobno omenja prizadevanje ministrstva na polju vzgoje strokovnih delavcev. Organizirane so bfle strokovne šole in tečaji za urarje, gozdarje in strojep ske, ustanovljena je bila pa tudi ena tekstilna strokovna šola. Po proučitvi poročila je maršal An t o nese u odredil popolno rumunizacijo gospodarskih podjetij. Vsi židje morajo biti izločeni iz rumunskega gospodarstva.
93 letni ženin
V nekem dunajskem okmju se je poročil oni d-an vpoknjenec Valentin Schmid, star 93 let. Bil je uralnik finančne straže in pred 40 leti so ga vpokojili. Dolgo se je krčevito branil zakonskega jarma^ končno je pa le podlegel skušnjavi in se oženil. Ce nič drugega bo imel vsaj prijetno zavest, da je med najstarejšimi ženini, kar jih je kdaj videl svet.
Križanka št. 89
KRIŽANKA ŠT. 89
Besede pomenijo: Vodoravno: 1. pritok Savinje; 5. ujeda; železna past; 10. brez nje ni nobena kuhana jed dobra; 15. rimljansko mesto; 16. muslimanski cerkveni ,poglavar; 18. rusko -mesto; 19. pleme, pasma; 20. preprost instrument, ojačevalec glasu; 22. eksotična rastlina; 23. pol olja; 24. lečenje. zdravljenje; 26. hotelski uslužbenec; 27. porogljivci, zasmehljivci; 30. konec besede pod 12. navpično; 31. soglašati, skladati se; 33. nemiri, nepokorščine: 34. delo mladine; 35. vodna žival; 36. grška črka: 37. poglavar azijske države; 39 dežela v Zadnji Indiji; 41. evropska prestolnica; 42. roman dr. Bartola; 43. mlečni izdelek.
Navpično: 1. pisalna potrebščina; 2. žensko ime; 3. ptica; 4. preučevalec človeškega telesa; 6. stopinje, deli hoje; 7. vrsta frizure; 8. moško ime; 9. nenačeta, nič je ne manjka; 10. predlog; 11. gora v Julijskih Alpah; 12. grška muza; 13. zver (dvo-
jina); 14. gotski kralj; 17. pol moker, 20, Neptunov sin; 21. obeležbe. orisi; 22. gora v Armeniji; 25. jezero na Finskem; 28. velika voda; 29. počivam, ležim; 31. enota časa; 32. število; 33. reka na Hrvatskem* 34. pamet, razum (množ.); 38. španski spol-nik; 40. igralna karta.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 88
Vodoravno: 1. tropine, 8. RebeSca, 9. sr. 10. aviso. 11. eta, 12. tir, 13. nomad, 15. aj, 16. zarana, 17. aga, 19. IV., 21. klici, 23. bo, 25. krivec, 26. imena, 28. lovfti, 31 etan. 35. redar, 36. rivali. 38. štren, 39. nek, 41. os. 42. Kanada.
Navpično: 1. trata, 2. revija, 3* Obir, 4. pes. 5. ikona, 6. na, 7. bradavica, 9. stanice, 11. Ema, 14. orali, 16. za, 18. ga, 20. obilen, 21. krat, 22. Ivo, 24. omot, 25, Knin, 27. Evalit. 29. Isel, 30. oba, 33. edina, 34. Irena, 35. rana. 36. ris, 37. vek, 38. so, 40. ed.
I p: g« wodehouse7|
Tikala pepita
Humorfstičen roman
>Ti, draga Nesta, preziraš diletante; a kakor je videti, so imeli tvoji poklicni ugrabilci enako malo uspeha. Da je meni izpodletelo, ni bila kriva moja premajhna izkušenost, ampak moj spol. Takšne stva-rj so posel za moške. Da sem moški, bi se brla na primer zatekla k surovi sili, ko je prejle prišel gospod Mennick.«
Gospa Fordova je prikimala. • »Da, ali. . .«
»In,« je Cintija nadaljevala, »ker niso vsi tvoji Smooth-Sam-Fisherji nič opravili, je očitno, da morava iti na delo v trdnjavi sami, ako si hočeva zagotoviti Ogdena. Z drugimi besedami, dobiti mora ▼a nekoga, ki bo v sovražnem taboru delal za naju.'«
»A to je nemogoče,« je'potrto menila gospa Fordova.
»Ne poznaš nikogar, ki bi to zmogel?
»Prav nikogar!«
»Jaz pa poznam takega človeka.«
»Kaj praviš, Cintija? Kdo bi neki bil?«
»Neki Peter Burns.«
Gospa Fordova je zmajala z glavo.
»Ne poznam ga.«
»Predstavim ti ga. Videla boš, da ti bo všeč« »A kako veš, da bi nama hotel pomagati?« »Vem, da meni ne bo odbil.« Cintija je poraol-čala, nato pa dbdala: »Zaročena sva, vidiš.«
»Oh, dragica! Zakaj nisi takoj povedala? In kdaj sta se zaročila?«*
»Snoči, na plesu pri Fletcherjevih.«
Gospa Fordova jo je debelo pogledala.
»Snoči! Plesat si šla snoči! In danes že dve vožnji
z vlakom! Po tem takem moraš biti na smrt izmučena.«
»O ne, hvala; izvrstno se počutim. Jutri bom najbrže mehka kakor cunja, a danes se mi zdi, da me zlepa ne more kaj utruditi. Morda je to posledica zaroke.«
»A zdaj, povej mi že kaj o njem.« '
»Evo: bogat je, zal na oko in ljubezniv,« je jela Cintija naštevati; »mislim tudi, da je pogumen, vsekako pa ni bedak, kakor ubogi gospod Brošter.«
»In ga imaš zelo rada?«
»Všeč mi je. Peter je neškodljiva dušica, vidiš.« »Da bi bila blazno navdušena zanj, torej ni moči reči!«
»o, videla boš, da se bova prav dobro ujemala. Pred teboj, Nesta, se mi hvala Bogu ni treba hli-niti; in to je eden izmed razlogov, zakaj te imam
tako rada. Saj poznaš moj položaj. Moram se orno-žiti z nekom, ki je bogat, in Peter je izmed vseh bogatih moških, kar jih poznam, najljubeznivcjši. Altruist je, v skrajnem pomenu besede: to mi prav za prav ne gre v glavo. Glede na denar, ki ga ima, bi človek prej pričakoval, da spozna v njem strašanskega sebičneža.«
Gospo Fordovo je menda prešinila nova misel.
»Ali,« je začela, »če je tako bogat. ,.« Nato se je prekinila in čez čas nadaljevala: »Oh, pozabila sem .kaj sem hotela reči.«
»Draga Nesta, vem, kaj si hotela reči. če je tako bogat, zakaj jemlje mene, ko bi mu bilo na izbero pol Londona? Kaj ne? Nu, povem ti, zakaj. Jemlje me iz dveh razlogov: prvič, ker se mu v svojem sedanjem položaju smilim, in drugič, ker sem bila tako pametna in sem mu vdihnila to čuvstvo. Nikoli ni mislil, da bi se utegnil kdaj poročiti s komer koli. Pred nekaj leti je bil razočaran: neko dekle ga je zapustilo. Morala je biti neumnica. Takrat je menil, da se mu srce ne bo zacelilo, dokler bo živ, in da bo ostal do smrti samec. A jaz mu nisem dovolila. Mnogo časa sem potrebovala, več ko dve leti, preden sem dosegla svoj namen, toda nazadnje mi je uspelo. Peter je čuvstven človek; ubrala sem pravo strunu ter ga navadila, da me je pomiloval v mojih stiskah — in tako se je zgodilo, da me je predsnoč-njim poprosil za roko.«
Gospa Fordova ni mirno poslušala te izpovedi; narobe, nekajkrat je skušala prekiniti prijateljico, a
zaman. Nazadnje, ko je prišla do besede, je rezko dejala:
»Dobro veš, da nisem hotela reči nič takega, kakor ti misliš. Vendar pa sodim, da ne bi smela tako strašno cinično govoriti o . .. o .. .«
Obmolknilao je in zardela. Bili so trenutki, ko se ji je zdela ta Cintija na vso mož mrzka; to se je najrajši dogajalo, če jo je dekle — kakor na primer prav zdaj — prisililo, da je nehote pokazala iskrena čuvstva, ki jih je imela za družabno neprikladna. Gospa Fordova je bila porabila dvajset let za prizadevanje, da bi pozabila, kako jo je bil njen mož odvedel izza prodajalne mize v neki illinoiški trgovini z mešanim blagom na poročni urad in ti povratki k nedolžni preproščini njene mladosti so ji povzročali neudoben občutek.
»Ne, nič takega nisem hotela reči,« je ponovila. Cintija se je zdaj smehljala; sama dobra volja jo Jabila.
»Vem, vem, hotela sem te samo podražiti. Kako pravijo pri vas? Napeti vrv, kaj ne? Vidiš, to sem hotela.«
Gospa Fordova se je potolažil
»Ne zameri, Cintija, nisem hotela siliti vate. Vendar pa...« Obotavljala se je. To, kar je hotela vprašati, je tako strašno zaudarjalo po Mecaniscvil-lu, njeni domači vasi v Illinoisu! Nato se je osrčila in pogumno izrekla vprašanje, kajti neznani gospod Burns ji je kar naprej rojil po glavi. >Fovej mi, ali ga imaš res rada?«
Cintiji je obraz ves zasijal.
Urejuj« Joelp Zupančič — Za Narodno ttakarno Fran Jeran — Za inaeratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljan-