Initnrall n« nprtijiuuajo iu voljA trUtiipun vrata
K lir., či' hi' tinUit 111 nit,
Ki
ti
n
n n n ^ u
Pri večkratnem tiskanji hi« iiiiiih primerim r.iiianj&a.
R uk o pi hI
mi ni« vračajo, iiofraiikovanit |l i Hll I li HI' Hit Hprl'jl'llll«ill
Naročnino prejema opravni&tvo (admlniHt.raolja) ili nliH| edicija nn rt Briuu trgu h. St. Ili.
filititu list za slovenski »rod.
Po poill prejemati volja :
Zu eelo trto . . to	kr
r.a polU-ta . . f, M )( ».n četrt lota . . •> „ 60 ,,
V administraciji »ulj«; /.a eelo lotu . , S gl. 40 kr /.a pol Irta	I ,, '20 ,,
v.a Mit leta . , 3 „ 10 ,,
V l.jiililjuui ua lioiu poSiljau vol j A lin kr. Več na loto.
VrednlSlvo v llilSorjevi ulici
Htl'V. li.
l/hoja po trikrat ua todou iu Hiter v torok, četrtek iu aohoto.
„Italija Irredenla"
prod porotno sodnijo ljubljansko.
Na Italijanskem ne je osnovalo društvo „ltalia irridenta" — neodrcšcna Italija , čigar namen jo Trident, Trst, Gorico m Istro odtrgati od Avstrije in zediniti z Italijo. To društvo, ki v dosego svojega namena po Italijanskem snuje ljudske shode, da lu vlado prisililo k vojski z Avstrijo, ima t tuli ua Go riškcm in v Trstu mnogo udov, kteri jako predrzno iii nesramno delajo za blaženo Ita li jo. Vedno rovanje iu hujskanje teh ljudi pri pravilo je našo vlado, da jim je začela ojstro stopati na noge. Poročali smo že, tla so prijeli v Trstu nekaj ljudi, ki so puntarske oklice nabijali ua vogle, med kterimi sta ii vseučilišnika dunajska iu .') markerji, iu da jih državno pravd ništvo toži zarad veleizdaje. Ker pa menila ne zaupajo prav Tržačanom, odločila je najvišja Bodnija dunajska, da se ima konečna obravnava vršiti pred porotno sodnijo ljubljansko, ki se snide ll). t. m. in pred ktero se boste o tej zadevi vršilo dve obravnavi. V „Slo-vcneu" smo že večkrat govorili o lalionskem rogovilenji na Primorskem, Goriškem iu v Trstu ter podpiranje slovenskega živelja zaznamovali kot najboljše sredstvo zoper veleiz.dajsko in protiavstrijsko početje lahonskih rogoviležev. Pa menda ravno zato, ker smo zahtevali za Slovence ne milosti in protekcijo — ampak samo pravico, so našo izjave vedno ponosno prezirali, /daj pa so začeli celo vradni ali pa z merodajnimi državniki v ozki zvezi stoječi listi tožiti o slabih socijalnih iu političnih raz merah v Trstu. Tako n. pr. piše nekdo iz Tr-
sta „Pest. Ijloydu," ,,dase vsakdo vklanja tam vladajočemu italijanskemu terorizmu, proti kteremu tam ni nobenega varstva; tninošnja nemška družba nima poguma , da bi se temu ciničnemu brezdomoviustvu ustavljala; tumoš-iijini gosposkam se očita vradna plašljivost, nejioznaiije razmer, in celo zanemarjenje dolžnosti; za terorizem lahonov v Trstu se mora odgovornega storiti minister vnanjih zadev grof Andrussv, — prijaznost, ktero minister proti italijanski vladi razodeva, rodi v Trstu slab sad. Velik del v Trstu bivajočih italija škili tujcev so klateži, tatovi, goljuli in rokov-uači, lu so v Trstu na škodo javnemu miru ni varnosti. Ta tuja italijanska drulial je pod varstvom 1'rogrosove stranke iu —tukajšnjega eneralnega konzula italijanskega. Ce večina (lahonska) našega mnnicipija (mestnega odbora) potrebuje razsajalcev, poi.sV/t si jih prav dober kup med to vlačugarsko tudi ua borzi postopajoči] druhaljo. (Je italijanska soduija kakega pobeglega hudodoltnku zasleduje, išče ga naj prej vTrstu, iu italijansko gosposke dajo naši policijski direkciji dovolj opraviti. Energično delovanje Tržaške policije, piše dopisnik dalje, bilo je od grofa Andrassya hudo pograjano (bat. eine ernste Kiigo erfahren), policiji so tedaj roke zvezane. Kazsajalci nadlegujejo javno avstrijsko misleče kupce iu obrtnike, in v Trstu bivajoči italijanski general - konzul varuje razsajala*. Skrajni čas je tedaj, da bi cesarsko umnost niši vo in policijska direkcija v Trstu z Dunaja dobila inigljej, tla naj se Trst v 24 urah očisti italijanske rovarsko druhali. V Trstu Lah strahuje nemškega Avstrijanca, grol Andrussv podpira to strnhovanje in ministerstvo
notranjih zadev molči. Tako nemškega Miholna od vseh strani lepo."
če jo le deseti del teh v „Pest. Lloydu" grajanih reči resničen, pristavlja „Laib. Tag-blatt", ki tudi objavlja ta dopis, moramo Trst iu njegov stan prav zelo in odkritosrčno milo-vati. Kar se nahaja v tem dopisu, poročali so čostokrut naši gg. dopisniki i/, Trsta in Gorice, pa „Tagblatt" je k vsemu temu trdovratno molčal, ker je bih) doslej v programu nemške liberalne stranke lahonom v Trstu in Primorju kolikor moč dajati pot uho in jih podpirali, samo dn bi liiglje zatirali Slovence. Namesto da sedaj obžaluje te razmere, naj bi raje potrkal na prsa ter rekel: Vse to smo mi, nemški liberalci, zakrivili. Dopisnik Lloy-dov m Tagblatt dolžita nemško družbo, da nič. ne stori proli lahonskemn rovar.st.vn. l'a vprašamo jih: Kje pa je v Trstu iii ua Primorskem toliko nemških prebivalcev, da hi se zamogli zdatno ustavljati predrznosti in poželji-vosti Lahonov V Ka/un nekterih vradnikov, kteri pa tudi večidel niso JNemci po rodu, ant|iak po mišljenju, pravili Nemcev nikjer ni, in če spoznate potrebo, da se mora Italijanskemu živelju nasproti kaj storiti, obrnite se do tistega prebivalstva, ktero je tam v večini in ki se edino zamore vspešno ustavljati grabežljivim rokam italijanskim. Ali je res sov-vraštvo do Slovanov veči, kakor pa ljubezen do Avstrije, ktero zamore na jugu ji pretečih nevarnosti rešiti le zvesti slovenski živelj V Tukaj naj „Laib. Tagblatt" iu listi njegovo vrste pokažejo svojo umetnost, čo jim jo ros kaj mar za državo I
Občni zbor Cccilijinega društva.
(Daljo.)
„I)rug posredek k dosegi društvenega namena je priporočanje, naznanovanje, razširjanje v cerkvenem duhu zloženih kompozicij iu političnih muzikalnih in liturgičnih spisov.
Tudi tega društveni odbor ni zanemarjal. Dal je na svitlo knjižico „corkveua glasba, kakošna je in kakošna bi morala biti." Spisal jo je marljivi cecilijanec g. S. llugolin Sattner, ter podaril rokopis našemu društvu, da se natisne in razdeli med ude kot 1. darilo. Kdor je še ui prebral, naj to stori enkrat, dvakrat, trikrat in stavim kaj, da mu bode dopadla, če ni principijelni nasprotnik sv. cerkve in njenih ukazov. Žalibog, da se slabo prodaja I
Ze lansko leto pri občnem zboru omenjala se je potreba društvenega časnika, čigar nalogu uuj bi bila priporočati, naznanovati iu širiti kompozicije cerkvenega duha in palitur-gičue spisi'. Da je nam lak časnik potreben, kaže nam vspeh enačili časnikov v drugih deželah. Koliko dobrega jo učinil slavni dr. Kr. Wit,|, za cecilijansko idejo s svojima časnikoma: ,,Kliegeiide DIHI ter Ilir kath. Kircheiiniusik"
in ,,Minira saera", ali Pattlog v Predarlskem in na Tirolskem s svojim: „Kirchenchor." Naj mimogrede povem , da tam, namreč ua Tirolskem in Predarlskem imajo v vaseh, ki jih še na navadnem zemljevidu ne najdemo, svoje pevsko kore kakih 80 to iu še več pevcev, ki so vsi cecilijanci, t. j. pevci navdušeni za p r a v o cerkveno glasbo. — Tudi pri nas je prišel na dan 1. majnika enak cerkv. časnik ,Cerkveni Glasbenik", kateremu bi želel, da bi mu bilo mogoče storiti to, kar si je posta vil za svoj eilj, ki nam je vsem znan. Naročnikov ima nad .100, in upam, da se jih bode še kaj našlo. Ob enem Vas prosim , slavna gospoda, skrbite tudi Vi, da so bode ,.Glasbenik" širil in ž njim naš lepi namen, v katerem smo vsi edini. Cena mu ui visoka, dobička ne iščemo, se ve da škode tudi nočemo. Naj končam svoje poročilo. Le eno misel hi šo rad izrekel : Marsikdo izmed duhovščine gleda nas c e.ilijance po strani. Ali nas imajo za sebičneže? To bi bilo nbot.no , verjemite, nič no „nese", prizadeva pa mnogo dela iii skrbi. Ali nas imajo za fant.aste , katerim jo morda srce s pametjo ušlo V Tu bi le želel, naj prevdarijo in premislijo, kaj da mi hočemo.
Mnogokrat, smo že povedali: mi delamo in se trudimo zato, kar je sv Cerkvi sami pri srcu, za čast Požjo, in za poveličanjo njegove službe.
Vendar pa moram tudi z veseljem pri-pozuati, da je že mnogo gg. duhovnikov začelo teoretično in praktično slediti tirjatvam ceci-lijinega društva; naznanil jih je in jih bode „(llasbenik." — To je lepo tolažilo za nas; vabilo je pa tudi to za one, ki še zaostajajo, da pospešijo svoje korake. Se le kadar bode med duhovščino gurko navdušenje in energično delovanje za pravo cerkveno glasbo popolnoma splošno, tedaj še le bodo napočila zarja in svitli dan njene slave, Tedaj bode pil tudi v resnici vživala slavne trlumfe, dal še slav-niše, kakor danes v naši beli Ljubljani.
Gospoda moja! naj končam svoje poročilo z besedami: llogu čast, nam delo, toda enkrat tudi plačilo t"
Potem je poročal g. blagajnik '),. P o h I-ii e c o stanu bhignjnico, ki jo jako ugoden. Da je bilo mogoče orglursko šolo vzdrževati, skrbeli so mil g. knezoškof s tem , da so ukazali čč. gg. dekanom pobirati po župnijah primeren jim znesek. Prišlo je po tem potu skupej 1131 gl. (kranjska dekanija še ni po-
Vrtinec.
V	Bredi države in okoli mej Avstrije počelo se je živahno politično gibanje, valovi gnani od vetrov različnih interesov, tedaj različnega toka se. sučejo kakor v vrtiucu okoli naše ladije, ter jo žugajo pogubiti.
V	notranji politiki imamo živahno volitve ua Ogerskem, vidimo, kako se tam gorenje navzdol obrača, kako propada tam mogočni Tisza v svojem volilnem okraji in kako Košutovci vedno prešerneje glave vziiigujejo ; imamo volitve na HrvaŠkem, in pričakovanja polno str-10 e n je budečih duhov v pogledu na važne iu osodepolne spremembo na slovanskem jugu ; imamo volitve v zapadui polovici države ; ču-jeino rujovenje češkega leva, ki si mi nli čas ugodeu, da se reši iz svoje ječe; vidimo ki-peuje vsega slovenskega živelja v monarhiji; vidimo ua drugi Btrani preplašeno iu nezavestno begauje slovanskih nasprotnikov, ki ne ved6, kam vbežati preteči nevihti, ker jim parola iz Berlina šo ni došla.
Ilolj buren Se iu nevaren je vrtinec okoli naših mej: Na jugu, v Bosni razgraja že nevihta, treska in grmi, ter lije kri avstrijskih sinov; nemiri se pripravljajo v Albaniji; (iregj (Grki) hočejo vsaki čas pričeti novo vvhodno vojsko, duhovi v Bulgariji se še uiso pomirili, iii stara smrtna sovražnika, osvobodjeni llulgur iu tlačitelj Turek si stojita oborožen« nasproti, pripravljena začeti novo klanje med seboj, brž ko se ruska posadka odmakne; v veliki Itusiji raste razdružcnost proti celi Kvropi, osobito proti Angliji iu Avstriji; v Nemčiji se je ravno dovršil velik prevrat, liberalna večina v državnem zboru se je potlačila iu konservativne stranke imajo moč v rokah ; pravijo, da je liizuiark tako večino potreboval zu neko akcijo ua zunaj, ki bi utegnila biti proti Avstriji obrnjena ; Italija je še vedno vsa razburjena po puutarskih rovarjih, ki kličejo v boj proti stari Avstriji; tudi v Črni-gori iu Srbiji, pravijo, niso uič kaj zadovoljni, ne mislijo i?e na konec prekucij iu se pripravljajo za novo boje, morda proti novemu sovražniku. Tako vidimo vse kipeti in so vrtni; novinarju ne zmanjka gradivu, uuj poscžo na desno ali na levo; od vseh strani ga obsipajo pene vršečih se in pripravljajočih se dogodkov.
Avstrija ni bila kmalo Se v tako nevarnem položaji, morda komuj takrat, ko so jo jio
nlaln svojegu doneska). Stroški za orgljarsko šolo znašajo 16311 gl. Plača gg. uutuuovuikov ostane kot matica, ter znaša 5D9 gld. 00 kr. Letniua diuštvciiikov »e je porabila za letno dan!o in druge manjše potrebe. Vseh dohod kov je bilo '2501 gld., stroškov pa 1003 gld. 85 kr.
G. glasbeni vodja A. K o e r s t e r je potem poročal o orgljarski šoli, katero obiskuje 11» rednih in 1. izreden učenec. Ti dobivajo nauk iz liturgike iu zgodovine cerkvene glasbe, iz petju, iz uižje in višje glasbene teorije, igranja na klavirju iu orgijah. Štirje abiluri-jeuti dob6 letos svoju spričevalu, diugi učenci ostanejo vsaj še eno leto.
Mil. g. knezoškof razodenejo Se svoje veselje nad tako obilnim Številom pritlih udov, ki jim jo porok, da je navzočim tudi mer zu načela „cecilijinega društva". „(>eil. društvo", so rekli, hoče delati po postavah sv. Cerkve, ki jo navdihuje sv. Duh sam. Opominjajo tudi odbor, naj pridno napreduje, da bo po njegovem delovanji dozorel sad, ki ostane vekomaj. — Pode 10, Se. sveti blagoslov in zborovanje je bilo konec ob '/4I2.
smrti cesarja Karola VI. razni namišljeni dediči hoteli raztrgati. Velika carica Marija Tore zija so jo takrat srečno izvila iz rok tolikih sovražnikov; iu če sedaj Avstrija vzhodno krizo brez zgube preživi, imenovati se smo po pravici: Felix Austria (srečna Avstrija). Brez velikih preinomb v notranji politiki ne bo ostalo, in ravno to vanima iu razburja politi-karje vseli strank; Bog daj, du tu važni čas ne bi prešel brez koristi zu naš muli, zapuščeni slovenski narodi
V zunanji politiki pa se zmirom očitneje kaže, da tudi sklepi berlinskega miru ne bodo dolgo veljavni ostali ; tok zgodovine hiti naprej brez ozira ua sklepe vseh mogočnih diplomatov ; Turčiji je namenjeno umreti, namenjeno izumakuiti so iz Kvrope, ona sama sili v smrt s svojo trmo, s svojim kljubovanjem. Diplomati so Turčiji jmstili šo Grke, Albance iu južne Bulgure, pa ona ni zmožna teh krajev več obdržati, ker so jej kremplji že omagali; delo osvobodjenja se bo dokonča izvršilo, naj bo potem diplomatom ljubo ali ue ; po končanem delu ostane jim jirosto, da se zopet zbero, iii izvršene čine odobrijo , ustavljati se osodi, trgu se bodo prepričali, niso zmožni. So, in dobro du so, še više moči und posvetnimi mogotci, in če bi to ne bilo, Slovani ne bi nikdiir svobode zagledali!
Iz Hosno.
Tedaj tak mandat je dobila Avstrija v Brlinu, da se mora vojskovati. V čl. 26 berlinske pogodbe ne \"vavi: „Bosno in Hercegovino naj Avstrija zasede in vlada." Vse vlusti so v to silile iii Andrassy je ponudbo rad sprejel. Tudi turški poslanci so k temu pri kimali in sultan je pogodbo podpisal. 1'litvost papirnatih pogodeb pa se tukaj prav očiv dno kaže. Avstrija si mora z mt čem pribojevati to, kar so jej vse vlade mirnim polom prepustile.
Jovunovič je prišel iz Dalmacijo m srečno zasedel Mostar, glavno mesto Hercegovine. 1'ilipovič pa menda proti Maglaju m Zepčain prodira; ali jo prišlo lam do kakih novih bojev, so do danes šo ne vi5; verjetno pa je, ker so v tistem kraji sami mohumeduni uuseljeni. Menila se, I o sami mohamedani, ustavljajo našim. Turkoljubni, nemškutarski listi so sicer v svoji navadni ljube/,njivi lažojivosti hoteli vso krivdo na Srbe, Črnogorce iu	sko Slo
vane zvaliti, in Turke oprat) ; pa iiiiiii se dozdeva, du je vse to le obrekovunje; čo bi se bili llercegovci in Črnogorci ustavljali, potem bi naši no bili še v Mostaru. Zahvalimo se jim tedaj za to novo ljubeznjivost nasproti Slovanom! Kaj dela vojvoda \Vllrteniborg, ki je peljal naše kranjske fante preko GradiŠke čez mejo, o tem se nič nu sliši ; tako tudi ne o tisti četi, ki jo vodi Szapary.
Iz Carigrada se izgovurja turška vlada, da ona ni kriva , du so se Avstrijcem iistuv-Ijuli bosenski Turki — dober izgovor, pa malo kislega zelja jo zmirom dobro pri hiši.
Vstajuiki Maglajski so bili 6. t. m. pri Cajskopolji tepeni, mnogi ubiti, takih 20 pa zupodeni v Bosno, kjer so Utopili. I/, Maglaju so prebivalci razun nekterih krščaiiskih družin pobegnili. Mostar bode cesarju lelegrulično Hporočil svojo vdanost.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1), uvguatu, Avstrijske dežele.
(Vmir so 7. t. m. obiskali nemškega cesarja Viljema v Toplicah na češkem, kjer so bili jako sijajno sprejeti, županu llherru
so izrekli, du jim jako dobro deue na skrajni meji imeti tako vdane iu zveste prebivalce. Ob '/„1. uri obiskali so cesarju Viljema, potem pa kopeli, šole, bolnišnice itd. Ob 4. uri bilo je kosilo pri nemškem cesarju, ob 0. uri pa sta se vladarja peljala na B|>rchod po vrtu kneza Claiyu. Oh H. uri zvečer so se cesar zopet vrnili nazaj na Dunaj. Na kolodvoru so pred odhodom rekli okrajnemu glavarju: Bil je za me danes vesel dan , pa žalibog le en dan. Zupanu pa so se izjavili, da jih je prisrčni sprejem jako razveselil.
Unidan smo pisali, da cesarju večkrat ua dan poročajo o napredku našo vojne v Bosni. Ko so 5. t. m. zjutraj oh 7. uri zvedeli o napadu naših vojakov pri Maglaju, peljali so so iz Schiiiibruutia nemudoma uu Dunaj, ter takoj poklicali vojnega ministra, s kterim bo se raz-govarjali o novi mobilizaciji.
llmitijNkl listi nazanjajo, da bodo še 3 divizije mobilizirali ali spravili na noge. Vradna „Wien. Ztg." pa objavlja zopet neki od vseh ministrov podpisan ukaz, ki dovoljuje, da se smeta tudi 7!). in HO. butalijou dalmatinskih brambovoev pri zasodniju Bosno iu Hercegovine rabiti zunaj dežele.
N»» <«-*K«'iii si čedalje bolj približujete nasprotni stranki, kterih razpor je bil morda največ knv, da se je rešitev notranjih zadev takrajlituvskih toliko časa zavlekla. Slu-ročeski „Pokrok", iu mladočeski „Nurodui listi." namreč na čelu svojem naznanjajo, da pri bodočih volitvah za deželni zbor Staro-in Mladočrhi ne bodo stavili kandidatov drugi proti drugim, ampak da hočejo vsi izbrani zastopniki stopiti v en klub in kar bode večina njegova odločila, to ima biti veljavno za obe stranki. To je vesel korak k popolnem pornz-umljeuju, ktero bodo gotovo radostno pozdravili ne samo vsi Slovani, ampak tudi vsi fe-deralisti avstrijski , ki « Čehi vred občutijo skelečo rano, ktero je narodni razdor ua Češkem vsekal vsej federalistični stranki državo avstrijske.
flTtt OftrrNlirm je propad Tiszovpri volitvah v Debrrcinu vladno stranko jako po-puril. Pravijo sicer, da pravi nasprotnik njegov ni Simonyi ampak Košut. Pa potem jo propad njegov šo bolj pomenljiv, ker priča, da ima pregnani Košut več veljave nu Ogerskem, kakor jm niuiisterski predsednik 1'isza. — Krdeljski Uuintinci so sklenili nadaljevati svojo pasivno opozicijo. Temu sklepu pristopil je (udi voditelj ogerskih Huiniincev, Vincenc Doboš, in v odprtem pismu naznnnjn, da se hočejo odsihmal tudi ogerski Kumunci poprijeti pasivne opozicije.
1'orcHlil deželni zbor dovršil je svojo nalogo in jo bil 7. t. m. zopet sklenjen. Zborovanje njegovo bilo je tako mirno in obravnavane reči tako mnlo važne, da so zunaj Istre komaj vedeli za njegovo zborovanje. In tako naj bi se godilo vsem deželnim zborom, če bi šlo po mislih in željah nemško-liberalne stranke.
Vnanje države.
.\i» VohnIm-ih so volitve za državni zbor liberalno stranko jako iznenadile. Narod je. dal Bismurku sijajno nezaupnico. Kancelar sam s eer nikjer ni kandidiral, pač pa njegov nujstareji sin v Liiuenhurškem okraji, kjer je pa propadel. Tudi jo bil izvoljen od llisniarka tolikanj preganjani Lasker. V novem državnem zboru bode imelo konservativno središče večino. Liberalci vsled tega javkajo, du je Sel Bismark vendar le v Kanoso, ali du je iz Kissingenu naredil nemško Kanoso. Pa ker so papež Leon XIII, sprožili obravnavo o raztiic-
narodnostih cepiti Nemci mi Češkem.
imeli In isto pravo tudi Nemogoče je. bilo tedaj za
rab med državo in cerkvijo nu Nemškem, mo-lake krone. Kako je bilo tedaj mogoče ozirati se tu rulo bi se reči, da ho papež prišli v Kimono,lna zgodovinsko, tam na narodno stališče V Tudi dobro omenja ,,Kefonn". I'a pruski kulturkiim lna t leske m, Moravskem iu v Šleziji namešaui pferji slutijo strašne reči. Želeli bi, da bi bil I so Čehi z Nemci; če bi tedaj hoteli dežele po ta strah opravičen, vendar pn tega še ne moremo prav verjeti. O dogovorih med Rismar-kom iu papeževim nuncijem različni listi po-1 llohemvurta , postaviti se, ob enem na zgodo-ročajo različno. Kui pravijo, da Rim zahtevaIvinsko pravo iu na narodno stališče. Posta pregled majuikovih postav 111 preklic jezuitske I vil se je, na zgodovinsko stališče, da bi vstre postave, eni zopet čenčajo, da bi morala vlada Igel Čehom; s tem pa ni mogel vstreči nam odpraviti izjemno sodišče in opustiti podporo! Slovencem, in moral je ta čas od nekterih strani katoličanov itd. Koliko da je na tem resnič-1 slišati očitanja.
nega, ne more nihče vedeli, ker Rismark in I Pa to po krivici, ker od njega se je ter-papežev nuncij svojih obravnav gotovo nobeljalo nekaj nemogočega. Njemu je bilo, ko st nemu nista razodela. Pravijo, da so se obrav-lje postavil na zgodovinsko podlago, sauio ino-nave zopet nekoliko zavlekle, ker potrebuje I goče, zagotoviti nam Slovencem jezikovo rav-nuncij novih pojasnil iz Rima, kar bi bilo zna nopravnost po šolah iu uradih, kar bi bil go-meuje, da se Pistnark upira kolikor le inore.Jtovo tudi storil, če bi lul več časa služboval, Liberalci mislijo, da Rim hode žrtvoval tiste J i n Krunjskej deželi dati nekaj avtonomije, pregnane škole, kteri ao pruski vladi najbolj I češko iu slovensko vprašanje se tedaj ne neljubi, kakor n. pr. Martin in Ledobovski. Paldu ob enem rešiti, dokler se ne postavimo ali to bi pri katoličanih, ki so svojim višjim pa-1 mi na zgodovinska tla, ali pu Cehi na strogo stirjem iz srca vdani, zbudilo veliko žalost, I narodno stališče. Cehi pa ne bodo hoteli mu ktere jim Rim gotovo ne hode hotel prizade- jedne gore, niti jedne doline od svojega kra-jati. ilismarkovo glasilo „Nord. Allg. Ztg."| Ijestva odstopiti. Nemci so le naseljenci, pra piše, „da poročila raznih In-tov o dogovorih vlvijoČeln, ki smo jih iz milosti v deželo spre-Kissiiigeuu zaslužijo tem manj verjetnosti, čem jeli, m mi ne pustimo svoje dežele razdrobiti natančneje se. glase. Silno neverjetno je, da bi I Pri nas pa se je vedno le narodnost pov se Cerkvi moglo dovoliti to, kar časniki tia-Idarjala , na zgodovino nihče ni mislil. Čehi
števajo. Trditev , da so obravnave v
zvezi z,
imajo zgodovinske pravice od mnogih cesarjev
volitvami za državni zbor n e m š k i, nima Jpotrjone ; ali hočejo ter mar popustiti? Kra nobenega pravega temelja. Ze dosti prej, ko Ijestva po narodnosti se dajo le z mečem na se jo mislilo na razpust državnega zbora, rediti, ker meč je naposled močnejši od zgo bil je vsled pisma kraljevičevega določen shod dovinskega prava. Mi pa hočemo mirnim po
v Kissingenu.''
toni kaj doseči, 111 če to hočemo, moramo se
Minister Falkfuti prevrat, ki se pripravlja tudi mi un zgodovinsko pravo opreti.
na Nemškem, in ker je silno prijetno minister biti, začel je že zdaj plajšč po novem vetru obračati, da bi mu ne bilo treba odstopiti.] Odpravil je namreč iz šol tiste učne knjige, ktere so žalile verski čut katoličanov, in nje-1 govi podložniki tudi brezverskih (konfesions-
Pravi se sicer, da mi nemarno uobe nega zgodovinskega prava. To pa ui istimi Pred tisoč leti je bila naša domovina združena pod imenom „wmdische Mark". (Slovenska Krajina; od tod uajbrže ime Krajinsko Krajnsko.) Nekteri s eer mislijo, da je sloven
loznih) Sol nečejo več vstanovljati. Tako tedaj ska Krajina obsegala le kos Dolenjskega in
pri teh ljudeh glavno vodilo ni prepričanje, ampak le lastno koristolovje.
Hrvaškega; pa bolj verjetno je, da so vse te krajo, kjer biva slovenski narod (uindisehe),
1» Klinu se za gotovo poroča, da pa- skupno imenovali „\vindischc Mark". Tudi naš
pežev nuncij ua Dunaju msg. .lacobini postane državni tajnik iu tla so ga tz tega namena že poklicali v Rim.
KnlijliiiNkl kralj je 7. t. m. s kra-
ccHtir se imenuje „llerr der windischen Mark" (gospod slovenske krajine). Sicer pa naj to ]naši zgodovinarji preiščejo.
Če se pa že na „slovensko Krajino" ne-
Ijico došel v Penetke in je. bil od prebivalcev čeuio opirati, imamo še dve zgodovinski imeni 7. veliko navdušenostjo sprejet. Radovedni smo, I iz novejših časov, katerih se lahko popriiuemo. se bodo li tudi tam vršile demonstracije, ktere Naš cesur se tudi imenuje „Kiiiug von lily-je bila „itaiia irredenta" osnovala v Milanu, rieu" in „Uruf von tlilli" (kralj ilirski, grol in ki so v prvi vrsti obrnjeno proti Avstriji, celjski). Ilirijo je bil vstanovil Napoleon, in je Italijani so se pri svojih zahtevah zanašali na obsegala Primorje, Kranjsko in Koroško podporo kneza Pismarka, ki jih pa ni le nelglavnim mestom Ljubljano. Naš cesar je potrdil, ampak vladi italijanski neki odločno ime v svoj naslov vzel m ostale so te dežele sporočil, naj na osvojitev Tridenta in avatri- Se po Francozih nekaj časa združeno, dokler janskega Primorja nikar ne misli. Tudi glede jih numškovalna politika ni raztrgala. „Celjska turških pokrajin, kakor poroča „Diritto", nistaIgrolija" pa je stara, zgodovinska deželica, ki ne Rismark no Peaconsfield Italiji vsled za-lje obsegala skoraj vso slovensko Štajersko, sedenja Rosno in Hercegovine obljubila nobene I Tudi njo je menda le nemškovalna politika
Na ta način dobili bi tedaj zedinjeno Slovenijo lahko ua zgodovinski podlagi z ofici-joluim imenom „kraljestvo Ilirsko s Celjsko grolijo". Na to stališče naj bi se postavili naši odoljubi in voditelji, to naj bi bil naš program , in potem bi kakor Čehi stali na zgodovinskih tleh, in kedar bi se reševalo češko vprašanje, rešilo bi se tudi slovensko. Ko je llohemvart vprvič prišel, bili smo brez programa ; glejmo vmiij , da zdaj ne bomo brez programa, ko pride v drugič.
Reklo se bo: saj smo imeli svoj program: jezikovo ravnopravnost iu zedinjeno Sloveuijo. Na to odgovarjamo: jezikova ravnopravnost nam ne zadostuje, in nam tudi tako dolgo ui zagotovljena, dokler svoje osodej nemarno v lastnih rokah. Ker kaj nam pomaga, če nam danes dovolijo jezikovo ravnopravnost, jutri pa nam jo zopet vzamejo, če kakemu ministru ravno ni po volji? Mi potrebujemo avtonomije, to je takih pravic, da bomo sami odločevali v svoji hiši.
Kar se pil tiče zedinjene Slovenije, jo znamo doseči le po tistem zgodovinskim ovinku, kakor smo ga zgoraj načrtali (Ilirija — Celj ska grotija, ali pa slovenska Krajina); ker zavoljo naših lepih oči Nemci nikoli ne bodo pustili Štajerske, raztrgati, če jim pravice do tega ne dokužemo v podobi zgodovinsko celjske grofije, in nekdaj že obstoječe Ilirije.
Le na zgodovinski podlagi nas zamorejo Cehi dobro podpirati, ker stojč sami na tem stališči. Stvarjo več vredna, nego imč; ne odbijajmo tedaj zavoljo imena ..Slovenije" zgodovinskih tal trmoglavo od sebe, če vidimo, da le na zgodovinskih tleh zamoremo kaj doseči; saj ime lahko sami izgovarjamo, kakor hočemo, če se tudi oficijalno drugače glasi, kakor n. pr. tudi Madjari o/icijalno „Ogersko" doniii izgovarjajo „magyarorszag" madjarska domovina).
Zakaj sem ravno zdaj to sprožil ? Ker morda nismo več daleč od novega nastopa loheinvartovegii. Da bo sedanje ministerstvo morebiti kmalo odstopilo, to vsak vo; in da zna če ne precej, vsaj Čez nekoliko časa zopet priti lloheiiwart ua krmilo državno, to trdijo Nemci sami.
In kedar pride, treba je, da smo Slovenci s svojim programom že pripravljeni, treba je, la se žu prej o tej reči zmenimo , da se, 110 bomo potlej še le prepirali o svojem programu, in tako vsako pogajanje nemogoče storili. Priporočam tedaj gorko te nasvete vsim rodoljubom m slovenskim listom v resen razgovor, da bomo, kedar pride ura, vsi enih misli svoj narodni program podpisali in ga krepko tudi zagovarjali.
odškodnine.
Izvirni dopisi.
Iv, EJiihlJmic, 1H. avgusta. (Kje. je, slovenski program?) Ko .je bil Uohon\viirt št minister, pogajal se je s Čehi; pisalo in govorilo so je vedno le o češkem državnem pravil o češki kroni, o spravi s Čehi; nas Slovencev I ..eeljski grofiji" pa so skoraj sami slovenski se nihče ni spominjal. Naše vprašanje bilo je Štajarci, ki In se rešeni od Uraden in nemških tudi Ilohenwart.u težko v roke prijeti. Mi smo Štajarcev lahko na narodni podlagi razvijali zahtevali zedinjeno Slovenijo brez ozira najin bi pozneje, če bodo hoteli, tudi z Ilirijo zgodovino, tla, ravno proti njej smo hoteli raz- /.vezo stopili, kakor imate na pr. tudi Tirni
odstranila; toda če zamore Solnograško b 160.000 prebivalci samostojna dežela biti, zakaj bi to no mogla biti „celjska grotija"?
Če se opremo na ta zgodovinska imena potem imamo Slovence v dveh deželah združene; v „lliriji" dobimo sicer nekaj Nemcev Lahov iu Hrvatov, pa z islerskinu Hrvat imeli bi Slovenci vendar ogromno večino; v
cepiti Koroško in Slajarsko; Cehi pa
so se
ska in Predareb ka (Voralsborg) le enega ci
opirali ravno na zgodovinsko pravo dežela če Isarskega namestnika.
Domače novice.
V Ljubl jani 11). avgllRta. (Obravnava ,,«S7oiv»ea"). Na pritožbo našega vrednika zoper konfiskacijo „Slovenca" št. 77 zaradi dopisa iz Plok bila je v četrtek javna obravnava. Državni pravilnik g. Peršč je povdarjal, da se je list konfisciral, ker so v dopisu nahajajo neresnična poročila in ker se z njim zasranuije iu psuju c, k. žandarinc-rijski urad. Naš vrednik je odgovarjal, da državno pravdiuštvo tisti dan, ko je list. kon-lisciralo, še ni moglo vedeti, ali je v dopisu resnica povedana, ali ne, ker preiskava o tem še dane« ni končana. Če bi pa slavno sodišče vendar dvomilo nad resničnostjo poročila v onem dopisu, naj so odloži obravnava do tj o, da se resnica zve, bodisi po okrajni sod-niji v Ložu, bodisi da naše vredništvo pričo
imenuje. Če je dopisnik dejanje žandarmov ostro grajal, izhaja to iz prve nevoljo, ktero je ta čin zbudil, vendar v očitanji resnične napake ni nobenega zasramovanja. Tudi manjka subjektivne krivdo, ker pisatelj dopisa ni ime namena žandarmerijski urad zaničevati, nn-sprotuo je hotel varovati dostojanstvo tega urada, ker je predlagal, naj se na mesto \ Blokah postavijo drugi čuvaji javne varnosti, ki bodo pri ljudstvu bolj priljubljen'. Potem, ko sta g. državni pravilnik in naš vrednik vsak dvakrat govorila, sklenilo je si. sodišče, da se ugovor vreduištva odbije, in sicer zato, ker se, brez ozira na resničnost poročila, v dopisu vsakako nahajajo stavki, kateri so zmožni v službi stoječim c. k. organom na časti in dostojanstvu škodovati. — Tako se je z navadnim vspehom tudi ta naša pritožba rešila.
(Živinski sejem H. t. m.) bil je prav slab. Goveje živine bilo jo mnogo iu lepe, a manjkalo jo kupcev za njo. Konj so bili prignali pa jako malo in večidel slabih. Lepi in dobri bili so jako redki, zato si jih je pa tudi prav malo prodalo; italijanski kupci jih hočejo neki raji skupovati po vasčh, kakor pa na sejmu.
(Na c. k. višji kmetijski soli dunajski) m razpisane za prihodnje leto 1 državne Štipendije po 400 gold in sicer dve za učence kmetijstva, dve pa za učence gozdarstva. Prošnje naj se pošljejo do 25. septembra ministerstvu nka in bogočnstja. Prošnji naj se priloži uho-žni list m spričevalo mature gimnazijske ali više realkine.
(Odbor drnibe kmetijske) je v nedeljo imel sejo, v kateri se je med drugim sklenilo to-le: Ker je slavno ministerstvo kmetijstva odobrilo predloge subvencijskega odbora, se razpišejo premije (v znesku 500 gold.) za umno obdelovanje senožet in zasadbo gozdnega drevja (tudi v znesku 500 gold.); v podporo novih sirar-skili združrh hoče si. ministerstvo dati 000 golil., za nakup plemenskih bikov pa je že dalo 1800 gold. — Prošnja krajnega šolskega sveta v Žalni za denarno podporo č ebelarstva se ni mogla vslišati zato, ker družba kmetijska letos ni dobila nobene subvencije, pač pa Čehe larska družba; vslišala pa se je prošnja gosp. Japelna, učitelja v Šenčurji poleg Kranja, ki je posvoji šolski mladini letos dal 00.050 škod Ijivih metuljev nabrati, ter se mu je dalo 15 golil., du jih obrne za darila pridni mladini. — Zu Uadoljško kmetijsko podružnico se je izvolil nov odbor, kateremu je pred .edink g. Fr. Legat, posestnik v Lescah, zu odbornike g. Fr. lludovernik (predsedniku namestnik), gosp. Jan. VVucherer, gosji. Val, Sturm iu gosp. Anion VVuhUt. Poročilo ju centralni odbor ra dostno na znanje vzel, isto tako tudi poročilo podružnico Vipavsko, ki au je pomnožila z mnogimi udi, du napravi, kakor luni, tako tudi letos 8. dne septembru juvno tombolo z dobitki koristnegu kmotijskegu orodju in pu ruz stavo grozdja in vina. Želji glavnega odbora za obdelovanje Ljubljanskega mahu, nuj bi mu družba kmetijska odstopila za pisurnična opra vila eno svojih sob, in še dvema drugima željama hoče centralni odbor rud vstreči po dogovoru ž njim. —■ Konučno je, stavil dr. Ulei-Weis predlog: naj se družba kmetijska obrne na hI. ministerstvo kmetijstva, da blagovoli delati na t,o, da se onim posestnikom manjših kmetij na Kranjskem, ki so morali v vojaško službo stopiti in dom svoj brez gospodarja zapustiti, zu čas njihove vojaško službo oprostijo gruntnegn davku. Ta predlog, ki gu je poročevalec podprl s temeljitimi razlogi, kuzuvši im to, da Če država in dežela skrbite za ro-dovine svojih uradnikov , hi le pravično bilo,
du bi država nekoliko skrbela tudi za rodo-vine kmetijskih posestnikov, ki se v vojafiki službi žrtvujejo dižuvi, pu njej nujvoč dohodkov po duvkdi dajejo, je bil soglasno sprejet, z dostuv-kom g. predsedniku barona Wui7.bue.hu, du bi se vse tiste od svojih gospodarjev zapuščene kmetije začasno oprostile davku, katere z do kladami vred iniinj kot 100 gold. davka na leto plačujejo,
Razne reči.
— TCIckiiuii nNIovcnni." Z
Dunaja 0. avgusta. Veleč. g. G 1 u v i n a bode jutri (v soboto) pri nunciju storil slovesno obljubo (professio iidei) kot po reški S k o i'. Slava I
—	Duhovnih vaj v Mariboru se je z mil. knezom in škoiom vdclcžilo 03 duhovnikov. Vodil jih jo tudi duhovščini kranjski dobro znani izvrstni gruški domiuikuu č. o. Henrik Denifle.
—	Služb a d i u r n i s t u pri okrajni sodniji v Kranjski gori je razpisana. Prosilci morajo izvedeni biti v zemljišni knjigi.
Občinski odbor Medvodami je v javnej seji dne 4. avgusta t. I. vis. č. g. V a c lava Pe h a r c a, lajmoStru in predsednika kraj. šol. sveta nu Sori zavoljo njegovih zaslug zu cerkev, šolo in občino izvolil zu svojega častnega srenjčuna in mu izročil dotično diplomo.
—	Samomor. Jakob Požurnik v Item-šniku na Štujarskem je nubil možnar, se nanj vlege.l iu ga sprožil, ter se na ta način samega sebe usmrtil.
3. 1'uleur iz Smurijo, 3. Kikol iz Loke, 1. Požlep in Plofiivico, vni v Ljubljani. 2. Svigelj iu Spa-ronilek /z Dolenjo vam', oba v Logufcil, 2. Žni-durmo. in Htorniul h Cesto, 2. Toinlu iz Sloji, 2. Novak s Podgoro. Jaklič, h 1'odgorlco, vHi v La&i-čali. 2, Pur lun h Slapa, 2. Senienč. iz GradiS, oba v Vipavi. 2. Urbani iz Ziganjo vasi, 2. Znplolnik iz Križa, oba v TrJSiči. 2. Kukar iz PorblS, 2. Kožek iz Itojano viiMi, oba r Metliki.
12. augiista: 3. Hreskvar in 2. Giitzl (Leop.) v Ljubljani. '). Zima iz Gorjan, v Kadolici. 3. 1'nučič iz Vino, I. Uosmnu iz Kožonperga, oba v Mokronogu. I. Smoletovo pravieo v Kamniku na Vrhniki, t. Simnneič. iz Alta v Krškem.
Eksekutivne dražbe.
10. avgiiHta: 3. llolave iz Dolonjavnsi, 2. Natlačen in KruSie iz Kazilrtegu, 2. VHi v Seno-Hcčab. .'I. Alofi iz Vrafiico, v Kamniku. .'1. Dobrne i r. Dole nje vasi uu Vrhniki. .'I. Kuport z Jga, .'I Koje iz Kosez, ,'l. Tratnik iz Maloga Mlaeovega,
5 H
Umrli ho:
Od (i. do 8. avgusta: Uržu .. za jetiko. Naee Stuler,
Sever, gostinja del. o. 20 d., za
božjiLsljo. Jožefa Marinko, del. o. >2 b, za sušico.
Tfiritriillriif denarne cenr 0. avgust*. Papirna renta (j,1.41» - Hrnlierna rant* flfl,— — Zilata routa 711 SO — lHHOletno državno posojilu 11 V! 26 ManUinu akcij« 826 — Krmlifne akcijo '.'(12 30 l.i.niiiin 115 10 - Hri.lir» 10(160. — Cei. kr uekiui 6.411. 20. frankov 9,27.
Ilu/.piN slu/br
V A.hlovirl je razpisana učiteljska z o rg 1 a r i j o s k 1 e n j e na si u ž b a s 4 50 gl. letne plače, prostim stanovanjem in drvmi za kurjavo, kakor tudi s knlekturo zu orglariio Krajni šolski svet v Ajdovici '20. julija 1878. (3)	Miha B0(|0lill, predstojnik.
Najprimernejše darilce
za
pridne otroke
sto povesti:
L lliliuiiii, ali zadnji dnevi JcruKitlciii;.!, in
2. And..Ji diirvi OtflrJa.
Knjižici obsegalo okoli 180 strani in se dobivate mehko vezani po 30 kr. pri opruv-ništvu ,„Slovr..<>a ", ki po želji preskrbi tudi ličnejše ve/anje. Kdor jih nnroči deset, dobi eno knjižico po vrhu.	(20)
Javna zahvala.


I
Mi podpisani posestniki na spodnjem Jezeru pri Cerknici izjavimo in se juvno zahvalimo banki „Slaviji1' za odškodovanje, katero smo za svoje, dne 8. julija t. I. jm požaru uničene skednje popolnoma in resnično izplačano prejeli, iu banko Slavijo kot pošteno in zanesljivo vsakemu priporočamo. Spodnje Jezero dnd 4. avgusta 1878.
>
i;
Imlrej llnHiiifle,	Fraiicc Itrlic,
Anion liclie,	.lane/, EiOftar,
A n d rej S |in r riti Ii I r k.


Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vngu še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljalo po stari meri. i hektoliter znušu 3'"'/,„„ mernikov.
V I.jtili	V No t« m- V Kriinji	V Hodr«-	V Mml-	V Ptuju	V Ormožu	V Onlovcn	VZngrobu
J{ ,, f |	Ijinii	mestu	žici	lioru
gl I Itr.	Iti.	Ur.	gl j kr.	gl.	| lir.	|{l	lir,	gl.	lir,	gl. | lir.	gl. | kr.	gl. | kr.
. (hektoliter	7 80	10	24	h	«0	10	43	H	(10	H	80	H	90	<)	4(1	H	90
" ( mernik	2 05	8	12	2	00	8	20	2	0(1	2	57	2	78	2	72	2	73
.. » (hoktollter	fi 45	7	—	fi	20	_	—	(1	—	0	—	0	60	5	Hrt	7	—
' ' (mernik	1 40	2	15	1	52	_	_	1	88	1	85	2	-	1	80	2	—
, . (hektoliter	5—	0	50	4	65	6	80	0	20	6	—	5	40	0	72	5	20
Jocmomi £ nl()nlik	, „„	2	—	1	36	I	90	1	90	I	40	1	65	2	7	1	,|fl
.. (hektoliter	fi 60	0	10	0	50	(10	60	0	—	0	40	4	17	fi	78	0	70
J"° ' ' (mernik	1 70	1	83	2	-	2	—	I	8fi	1	97	I	20	1	86	2	0
., (hektoliter	0 64	0	60	0	82	(1	80	0	6	20	7	80	4	40	8	00
11 ' (mornik	2 10	2	2	10	1	90	1	86	1	52	2	40	I	30	2	(1(1
,., (hektoliter	0 60	7	48	0	82	(1	60	5	90	0	—	0	(10	5	97	0	40
"rNI (mernik	2 —	2	21	I	24	2	20	1	62	I	85	2	53	1	84	I	97
() (hektoliter	3 65	3	67	,1	25	i	24	3	30	3	80	3	26	3	117	4	-
' (mernik	1 fi	1	10	1	1	30	1	—	t	—	1	—	1	21	1	22