leto, tfl., štev. 195 Ljubljana, nedelja 23. avgusta 1925 PoStnina pavSallrana. Cena 3 Din »a kefaaj« ob A. tjlrtra). ssa grar.e mesečno Din as—; sa inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16,1. — Telefon štev. 7«. Nočne redakcija: od ig. ure naprej ▼ Knaflovi ul, št. s/L — Telefcn št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravništvo: Ljubljana, Prešernov* ulica št. 54. — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. Podrulnicl: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem tek. zavoda: Ljubljana št. 11.84« - Prs-i čislo 78.180L Wien'Ni. .1. Ljubljana, 22. avgusta. Včerajšnji «Slovenec» polemizira z et. Cankov bi ostal ministrski predsednik, medtem ko bi finančni minister Peter Todorov in kmetijski minister Janek Burov izstopila iz vlade. Značilno je. da govore listi tudi o mož nosti odstopa celokupne vlade, ako bodo to zahtevale razmere in novi dogodki. Pri tem se mora predvsem "^oštevati stališče carja in opozicije, ki ima vse javno mnenje na svoje strani, četudi ni organizirana. Radi tega vzroka so Malinov, Slavei-kov, Mušanov in genera! Savov odpotovali v Varno h konferenci, na kateri se ima določiti stališče demokratičeskega zgovora. Na konferenco so bili pozva.ii vsi ugledneiši člani stranke. Sofija, 22. avgusta, s. Kakor javlja »Zora*. bosta finančni minister Todorov in poljedelski minister Molov odstopila. Govori se tudi o odstopu notranjega ministra Ruševa in zunanjega ministra Ka! fova. Ministrske spremembe naj bi se izvršile Po sestanku sobranja. Malinov. ki se .ie vrnil z Dunaja, je sklical vrhovni svet svoie stranke v Varno, da razpravlja o političnem položaju z ozirom na preosnovo kabineta. V Varni je včeraj Malinov izjavil zastopnikom časopisja, da je treba mir, ki ie bil sklenjen med Cankovo vlado in opoziciio po atentatu v sofijski katedrali, revidirati. Po njegovem mnenju pa ie treba stremeti za spremembo oseb. Le koalicija tia naiširš: ^odlag' in na temelju splošnega sporazuma more Bolgarijo privesti iz atmosfere medsebojnega zasledovanja, ki jo sedaj zadržuje pri k-nsolidaciii. Bolgarski feomitaši še ne mirujejo. Beograd, 22. avgusta r. Zadnji čas se je udalo ob bolgarski mej; več čet bolgarskih konritašev. Te dni so se vdali štirje komi-taši oboroženi z bombami in puškami. Izjavili so, da jih posla! v našo državo makedonski komite z vednostjo bolgarskih obmejnih cblasti. V vas Karagjorgievac se je zatekel komitaš k nekemu seliaku od katerega ie zahteval kruha. Ker ga seljak ni ime!, ga je komitaš gnal v sosedno vas, ker Pa je hotel med potjo pobegniti, ga je ubil Doslei se še ni posrečilo ujeti ubijalca. Vprašanje balkanskega varnostnega pakta Pariz, 22. avgusta, r. Poziv grškega zunanjega ministra Rencisa balkanskim državam, naj sklenejo varnostni pakt z obveznim razsodiščem v Carigradu, so tukajšnji politični krogi zelo ugodno sprejeli. Grški poziv jc predvsem namenjen Rumuniji, Jugoslaviji in Turški. Po mnenju francoskih političnih krogih se bo Bolgarska brezpogojno pridružila paktu. ki bi bil v nasprotnem slučaju brez vrednosti. Dejstvo, da grška vlada ni pozvala tudi bolgarske vlade, se tolmači s tem. da bi se vsled obstoječih tež-koč med Grško in Jugoslavijo mogel smatrati poziv Bolgarski kot stremljenje Grčije po ojačenju svojega položaja do Jugoslavije. Listi sodiio. da bi balkanski varnostni pakt znatno ojačil stališče pakta na zapadu in vzhodu, zlasti proti tretji internacijonali. vsem korektno prisegajo na člen 16. ustave in poudarjajo narodno edinstvo. često ne mislijo na vse posledice, najmanj pa na to. da je to stališče nič več, pa tudi nič manj kot ona. od njih še zaničevana naša »jugo vin a*, samo se ie ne sme poklicati s pravim imenom. Pa mora priti čas. ko se bo tudi Sumadiji splošno priznalo, da pomeni narodno edinstvo za Srbe niih ujedinjenje s Hrvati in Slovenci v — jugoslovenstvo. To bodo zvesti nasledniki Jovana Sker-liča in tedai šele oriJe morda na vrsto naloga naše države, ki jo označuje Slovenec* kot prvovrstno — pritegnitev Bolgarov v naš državni okvir. Do tedaj Pa nai klerikalci raie razmišljajo o tem, kar bi sa dalo po slovensko povedat: z besedami: Zakaj se oziraš okoli, ko Ti Tvoja stvar leži — pred nosom? Izročitev francoske note Nemčiji Francoski poslanik izroči jutri Briandov odgovor dr. Strese-mannu. — Nemci se zanašajo še vedno na zavezniško naklonjenost. — Zanimiv praški glas. varnostnem paktu. Po izvršitvi te nalogo bi se mogel vršiti na povratku iz Ženeve sestanek med Briandom, Chamberlainom in Vanderveldom v Bruslju ali v kakem dru« gem primernem kraju. Praga, 22. avgusta, d. Sinočnje »Češke Slo. vo» piše o varnostnem paktu in pravi: Zdi se, da obstoja namera podeliti Nemčiji man dat v kaki afriški koloniji, ako prizna č!cn 16. Zveze narodov. List sam nc prevzela«, za to vest nobene odgovornosti. Pariz, 22. avgusta. 1. Agence Havas poro« ča: Francoski poslanik v Berlinu bo izročil v pondeljek nemški vladi francoski odgovor glede varnostnega vprašanja. L'radno se bo objavi! odgovor šele sredi tedna. London, 22. avgusta. 1. «DaiIy Telcgraph* piše: Splošno sc upa. da bo nemška vlada takoj sprejela migljaj, označen v francoski noti. glede takojšnjih pogajanj. Ako se to zgodi, bi mogel odbor diplomatskih in prav« nih izvedencev Anglije, Francije, Belgije in Nemčije takoj pričeti z izdelavo načrta o Odločilna akcija v Maroka Vojaške operacije se vrše v popolnem sporazumu med Francijo in Španijo. — Šoan^ke postojanke so močne. Algeciras, 22. avgusta a. Po obedu, ki za I tin* iz Madrida, je izjavil maršal Petaii> —...j« — X...---—---- po sestanku z generalom Primo de Rivero,. da je z uspehom razgovorov zadovoljen in da bo maroško vprašanje vsled francosko-španskega sodelovanja ugodno rešeno. «Temps» piše o operacijah v severn! Afriki, d3 je Abd el Krim hotel vojno in da noče miru. To sc vidi tudi iz tega, da niti sedaj, ko ne more več dvomiti o svojem porazu, ki ga čaka, noče ničesar vedeti o pogojih, glede katerih sta se Francija in Španija sporazumele. Španski general Primo de Rivera je izjavil dopisniku «Intransigeanta», da Imajo Spanci na maroški fronti 75.000 mož, vštev ši domačine in legljonarje. Oni nastopajo skupaj s Francozi in so zasnovali velikopotezno akcijo. Načrt Je bil napravljen skupaj z maršalom Petainom, ki upa, da bo spravil Abd el Krima pred zimo k pameti. Sedaj ne gre, je rekel, za to, da se odseka sovražniku ena roka ali tudi obe, treba je ugonobiti celega. Abd el Krim je odklonil vse mirovne pogoje k! so vredni pomisleka in so sprejemljivi. On hoče Imeti na vsak način Tetuan ln ostati poleg nas kot sila ki bi jo bilo treba upoštevati Toda tega ne moremo pripustiti je priredil na čast maršalu Petaimi general Primo de Rivera, je sprejel slednji novinarje in jim izjavil, da njegov sestanek s francoskim maršalom ni bil slučajen, temveč v naprej določen sporazumno med obema vladama. Glede važnosti tega razgovora je general Primo de Rivera izjavil, da je sporazum med Francijo in Španijo popoln. Odločno je dementira! vesti, po katerih bi bi! kdaj sprejel ali hotel sprejeti enrisarje Abd el Krima. Dostavil ie. da ne more ničesar reči o izkrcanju španskih čet v alhucemaškem zalivu. Riiovci so n?pad!i španske postojank; na Otoku Aihucemasu v četrtek, a so bili z velikimi izgubami odbiti. Španske izgube so znašale 30 mož. Postojanke na otoku Aihucemasu so močno utrjene in se ni bati, da bi jih mogli Rifovci vzeti. Maršal Petain se jc sinoči vkrcal za Maroko. V zapadni španski coni .ie bil sestanek glavarjev plemen v Aidirju in se je dosegel med njimi popoln sporazum. Oddleki Rrfov-cev so dospeli v Tetuan in Uead. Tudi ri-fovske postojanke so močno utrjene, ter pričakujejo napada španskih čet. Pariz, 22. avgusta, s. Kakor javlja «Ma- Odpovedan športni vlak Ogorčenje zagrebških športnikov. Zc&rcb, 22. avgusta, n. Med zagrebškimi športniki je nastalo veliko razburjenje zara« di potovanja k jutrišnji nogometni tekmi v Beogradu. Prometno ministrstvo jc oblju* bilo. da jim stavi na razpolago poseben hr« zi vlak za Beograd za četrtinko vozne ccnc. Zato sc je prijavilo za pot okoli 1100 šport« nikov, ki so večinoma že kupili vozovnice s 75 odst. popustom. Danes pa je ministr« stvo nenadoma brzojavno odredilo, da je treba plačati za to vožnjo polovično karto. Vsled tega koraka ministrstva se jc polo« vica prijavljenih športnikov odrekla vožnji v Beograd. Vlak bi se imel odpeljati nocoj ob 9. iz Zagreba. Eno uro pred odhodom vlaka pa je prišla nova odredba, po kateri se posebni brzi vlak sploh ukinja in sporoči, športnikom, naj se poslužijo navadnega br« zega vlaka, ako hočejo v Beograd k tekmi. Posledica jc bila, da se skoraj nihče ni od« peljal v Beograd in so ostali športniki v Za« grebu. Za že kupljene vozovnice sc v pon« deljek pri kolodvorski blagajni vrne denar. Ta koral: prometnega ministrstva vpliv« zelo neugodno na športnike, ker je sam mi* nister Radojevič obljubil odposlanstvu šport nikov iz Zagreba to koncesijo. Prvi proces co novem tiskovnem zakonu Novi Sad. 22. avgusta, n. Državno pravd« ništvo jc obtožilo urednika Davidovičevega lista »Narod* zaradi obrekovanj, ker je v listu do!žil načelnika oddelka za Bačko in Baranjo podkupovanja. To je prvi proccs po novem tiskovnem zakonu. Komunistična propaganda v Beogradu Beograd, 22. avgusta, n. Zadnje dni je bilo nabitih v bližnji okolici mesta več komunističnih lepakov, k; pozivajo delavce k boju za osemurni delovnik, nadalje naj vrše izdatnejšo komunistično propagando in naj delajo r.a združenju delavcev in kmetov. Snoči je prijela policija Andrijo Pavloviča, brata zn?nega komunističnega voditelja Pavla Pavloviča, ko je ravno nalepljal te lepake. Pri zaslišanju je priznal, da jc dobil letake od komunistične centrale v Parizu. Policija je izvršila hišne preiskave pri nekaterih komunistih in zaplenila prepovedane brošure. Bolfševiki o Stjcpanu Radiču Beograd. 22. avgusta r. Današnja .Politika« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Rige o članku boljševika loffeia, bivšega sovjetskega poslanika na Dunaju, ki je bil objavljen 14. avgusta v petrograjski »Pravdi« in v katerem piše Joffe o izdajstvu bolj-šcvikov po St. Radiču in o njegovem imenovanju za delegata pri zasedanju Zveze narodov. Joffe nag'aša, da to dejstvo ne sme nikogar razočarati, ker je hrvatski seljaški tribun že od nekdaj znan kot izpremenljiv In nestalen človek. Radi tega sc je moglo že prej pričakcv.ui njegovo izdajstvo, ki ne bo prineslo nobenih koristi niti Pašiču, riti Jugoslaviji. Veliki fašistovski svet v Rimu Rim. 22. avgusta a. Dne 25. avgusta se sestane ministrski svet pod predsedstvom Mussolinija. ki se je radi tega odrekel ude ležbi pri velikih pomorskih vajah, ki sc pričnejo jutri. Ministrski svet bo razpravljal o draginji, dalje o raznih gospodarskih in finančnih vprašanjih, o katerih bo poročal finančni minister Volpi in drugih važnih dnevnih vprašanjih. Danes dopoldne je ministrski predsednik sprejel v dolgi avdijenci glavnega tajnika fašistovske stranke poslanca Farinac-cija. Razgovor se je nanašal na prihodnjo zasedanje velikega sveta fašistovske stran ke, ki se bo bavil predvsem s proslavo tretje obletnice fašistovskega pohoda v Rini ki jo nameravajo letos praznovati posebno slovesno. Nadalje bo veliki fašistovski svet razpravljal o položaju v stranki in določi! nove norme za organizacijo. Glavno vprašanje pa bo tvorila reforma države po načrtu, ki ga je izdelala komisija osemnaj-storice. Ministrski predsednik je o tem načrtu točno poučen in ga bo sam pojasnjeval. V jesenskem zasedanju parlamenta bo vlada to reformo predložila parlamentu in Če bo sprejeta, bo ustvarjena na-cijonalna fašistovska država. Nov kitajski afront London. 22. avgusta. I. Iz Foreigit Officea poročajo, da proučuje zunanji minister Chamberlain položaj na Kitajskem s strogo diplomatskega stališča in da se ne da vplivati po javnem mnenju, ki zahteva odločno akcijo proti K? tajski. Iz Hongkonga javljajo, da je angleška trgovina vsled bojkota, ki se v Kantonu dosledno izvaja, popolnoma ustavljena. Hongkong. 22. avgusta, 'd. Predsednik kantonske vlade potuje v Peking, da pregovori osrednjo viado, naj izda izjavo, da bo kitajska vlada smatrala vsak tuj napad na Kanton za vojno akcijo proti Kitajski. Dva sovjetska aeroplana sta iz Nan-kinga dospela v Šangaj, kjer ju je spre iela številna množica z velikim navdušenjem. Posebno mnogo jc bilo dijakov. ki so nosili zastave z napisi »Uničimo pogodbe suženjstva!* Sovjetska letalca sta prispela preko Pekinga iz Moskve. Politični umor na Kubi Pariz, 22. avgusta. 1. Izdajatelj opozicijo« nalncga dnevnika »El Dia» v Havani Alva« rado je priobčil v jutranji Izdaji svojega lista oster napad n« predsednika M ah« da. Neki vladni list je priobčil že isti dan čl«« nek z naslovom »Alvarado mera umreti* in zvečer so neznani morilci umorili Alvarad* s štirinajstimi revolverskimi streli. Umorje« ni Alvarado je bil pod prejfajim predacd« nikom poveljnik Havane. Naša vojna industrija Ekonomska politika z nožem in žago. (Dopis iz gospodarskih krogov.) Naša avtonomna carinska tarifa, ki Je stopila v veljavo pred par meseci, ima med drugim tudi nalogo, da zaščiti tako zvano vojno industrijo, to je one industrijske panoge, ki so najvažneiše za obrambo domovine v slučaju vojne. Za pridelke te industrijske panoge je predvidena še precej visoka carina z namenom, da se omogoči ustanovitev takih industrij na naših tleh. Pri izvedbi tega načela pa so se napravile v avtonomni carinski tarifi velike pogreške. Kdor zasleduje pozorno visokost posameznih postavk avtonomne carinske tarife, bo opazil, da se je pri sestavi tarife preveč teoretiziralo ter da avtorji niso imeli dovolj pogleda v sedanje stanje naše industrije, še manj pa v razvojno možnost posameznih industrijskih panog. Poglejmo n. pr. železno industrijo, ki spada v prvi vrsti med vojno industrijo. Tehnični razvoj je privedel to panogo do tega, da zahteva produkcija siro-vin in polfabrikatov ogromne investicije, medtem ko so potrebni za produkcijo najfinejših izdelkov iz železa razmeroma !e majhni stroški. Izdelava najfinejših nožev, igel itd. zahteva mnogo manjše investicije kakor produkcij sirovega železa, železnih blokov, pločevine itd. Ker so v Jugoslaviji za industrijaliza-cijo razmeroma iako majhni kapitali na razpolago, bi bilo pričakovati, da bo nova carinska tarifa upoštevala to okol-nost ter da bo postavila nizke tarife za uvoz onih sirovin, oziroma palfabrika-tov, ki se pri nas ne izdelujejo in ki se v doglednem času sploh ne bodo mogli producirati radi velikih investicijskih stroškov. Izgleda pa, da so avtorji carinske tarife prepričanja, da zadostuje visoka carina in da takoj nato zrastejo industrijska podjetja, kakor gobe po dežju. Prezrli so dva faktorja, t. j. da nimamo dovolj kapitala in dovolj iz-vežbanih delovnih moči. V novi avtonomni carinski tarifi je določena carina za uvoz tanke ploče 'i-ne (izpod 1 mm) na 10 zlatih Din. Poprej je znašala ta postavka samo 2 zlata dinarja, oziroma je bila taka pločevina carine prosta za vsa podjetja, ki so jo rabile za predelavo v lastnem obratu. Postavka v znesku 10 zl. Din bi bila opravičena, ako bi se z njeno pomočjo moglo ustanoviti podjetje za produkcijo tanke pločevine. Industrijski krogi pa so dokazali, da bi znašali investicijski stroški za produkcijo tanke pločevine najmanj 20 milijonov dinarjev ter so prepričani, da se v doglednem času tako podjetje na našem ozemlju ne bo ustanovilo. Radi tega so interesira-ni krogi zaprosili ministrstvo trgovine, da se postavka od 10 zl. Din povodom trgovinske pogodbe z Avstrijo primerno zniža. A naši delegati so trdovratno stali na stališču, da spada pločevina izpod 1 mm debeline med vojno Industrijo, vsled česar se ta postavka ne sme znižati. Vse predstavke in vsi argumenti od strani industrijalcev so bili zaman. Voditelji naše industrijske politike niso imeli prave slike o položaju naše industrije ter o možnosti njenega razvoja. Druga vodilna ideja našega trgovinskega ministrstva je ta. da mora vsako podjetje, ki spada, bodisi posredno ali neposredno med vojno industrijo, daleč od državnih mej ter da se mora preseliti v notranjost naše države. Posebno Slovenija je nekaterim gospodom vedno predmet spotikanja. Iz Slovenije naj bi se vsa tako zvana vojna industrija preselila v Bosno ali pa v Srbijo. Predvsem se nam zdi preuranjeno že sedaj razmotrivati, katere industrijske stroke bodo v bodoči vojni merodajne za obrambo domovine. Tehnika se razvija jako naglo in vsak trenutek se čuje o novih velikih iznajdbah. Mogoče, da bodo v bodoči vojni odločevali plini ter sploh kemična industrija, ne pa železna. Pa tudi za slučaj, da bi se morala železna industrija kot prvovrstna vojna industrija etablirati v sredini naše države. je vendar zahteva, da se v Sloveniji že obstoječa industrija demontira ter prenese v notranjost države, popolnoma neopravičena. Gospodje, ki stavijo to zahtevo, operirajo le s frazami, ki resne kritike ne vzdržijo. Naj navedemo samo en primer. Zastopniki ideje vojne industrije zahtevajo med drugim, da se Kranjska industrijska družba na Jesenicah demontira ter preseli v notranjost države. Ali so gospodje sploh videli naprave te družbe? Saj vendar se ne dajo demontirati !n prenesti vse naprave, ampak samo en del. in sicer manjši del. Naprave Kranjske industrijske družbe obstojajo 1.) iz strojev, 2.) iz zgradb za obrat. 3.) iz stanovanjskih hiš za uradništvo in delavstvo, 4.) iz vodnih naprav za pogon ter 5.) iz industrijskih tirov. Ako bi se ta družba prenesla iz Slovenije, bi se mogli demontirati samo stroji, skoraj vse drugo bi ostalo ter bi se moralo v drugem kraju na novo zgraditi. Vrednost strojev pa znaša komaj eno petino vseh investicij. Ako stanejo vse investicije Kranjske indudstrijske družbe 200 milijonov Din, znaša vrednost strojev, ki bi se lahko demontirali. Ie 40 milijonov dinarjev. Le slednji bi se dali prenesti v Bosno, vse drugo, t. j. 160 milijonov vrednosti pa bi ostalo neproduktivno in mrtvo na Jesenicah . . . Pa tudi iz občega narodno gospodarskega, posebno pa iz socijalnega stališča, je taka zahteva popolnoma de-plasirana. Radi 40 milijonov Din naj se unffi gospodarski vir Jesenic ter vseh cvetočih vasi na severnem Gorenjskem! Napačna je ideja, da se reši vora- 1 šanie naše vojne industrije s tem, da se ( demontira slovenska industrija! Po našem mnenju bi morala iti poli-i tika glede naše vojne industrije nekoliko drugačno pot. V Sloveniji naj se pusti, da se industrija nemoteno razvija. Vojno industrijo, posebno tako zvano težko industrijo moramo poieg slovenske industrije ustanoviti v notranjosti naše države. Industrija Slovenije pa bo znatno olajšala to veliko delo s tem, da bo izučila delavce. Ako hočemo imeti industrijo, ki bo po svojem kvalificiranem delu konkurirala z inozemsko, si moramo razen drugih faktorjev ustvariti tudi solidno in v tehničnem oziru dobro izvežbano delavstvo. Izgleda, da so gospodje, ki se ba-viio z vprašanjem vojne industrije, prezrli tudi to okolnost. Oni se sploh obnašajo, kakor tisti zdravniki, ki menijo, da se da vsaka bolezen kurirati z nožem in žago . . . „Š%ska afera" V Stipa se pletejo zanimive stvari, ki kažejo problem konsolidacije Makedonije v jasni luči. Tam so pred nedavnim odkrili tajno organizacijo, glede katere je priznal eden od aretiranih, da je bila podružnica, celica bolgarskega makedonskega komiteta. Stvar se je zdela -elo verjetna, ker je znano, da so mak-.I.-nstvujušči vsled brezuspešnosti komiiske akcije skleni!' lotiti se baš te nove subverzivne akcije s tajnimi celicami. Štip ie veljal od nekdaj za centrum bugaraštva Makedonije: odtod so se re-krutirali mnogi najvplivnejši voditelji makedonstvujuščih. ki imajo v mesru še sedaj obilo svojih znancev in sorodnikov. Zelo je tedaj verjetno, da bo stremel makedonski komitet za tem. da si tu čim prej osnuje močno celico. Razumljivo tedaj, da so ne samo policijske oblasti, marveč tudi mnogi posamezniki smatrali, da predstavlja odkrita štipska organizacija tako tajno celico. Toda zadeva je zavzela nepričakovan obrat. Oni aretiranec, ki je prizna! pravi značaj organizacije, je preklical svojo izpoved, češ. da jo je bil dal !e pod silo okolnosti — aretiranci se sklicujejo na batine —, ostali ne priznajo ničesar, preiskava sama oa doslej še ni spravila na dan prehudo obteženih stvari. Sodišče je moralo celo izpustiti nekaj are-tirancev, ker je smatralo, da policijska oblast ni opremila aretacijo z zadostnimi dokazi za osumljenje. Med temi izpuščenimi osumljenci .ie tudi demokratski poslanec Laza Arsič. Pa ne samo to; demokratska (davidovičevska) organiza cija ie protestirala, češ, da so vsi aretiranci ter osumljenci — člani demokratske stranke in da .ie vsa afera le — partizanska šikana. Toda nastopil je tudi Puzderlijevič. radikalski poslanec za Bregalnico, in se istotako postavil za aretirancev; obrnil se je telegrafično na notranjega ministra za intervencijo; ta pa je poslal skopskega velikega župana v Stip. da na mestu preišče zadevo. Frapantno je vsekakor, da se je celo radikalski poslanec zavzel za osumljence, pristaše nasprotne stranke, kar bi moglo biti razlog za domnevo, da je policija vendarle prehitro postopala in da ji je teoretična sumnja veljala za dokaz. Toda prav tako je mogoče, da so imeli osumljeni tako dobro izvedeno organizacijo, da jim oblast ne more do živega in da so celo poslance raznih strank pridobili za sodelovanje. delavstvom. Ukrajinizacija pa se za te ruske »manjšine« ne zmeni mnogo, sili tudi njene člane, da se poslužujejo ukrajinskega jezika in ruske delavce, da se naročajo na ukrajinske časopise. Polemika, ki se je pojavila radi tega, je segla tudi v časopisje ln celo na zadnji sovjetski kongres. Z ruske strani vodi polemiko Larin, na ukrajinski strani pa mu odgovarjajo in ugovarjajo glavni voditelji boljševizma v Ukrajini, ki se opirajo pred vsem na trditev, da se z ukrajinizacijo najuspešneje pobijajo pet-Ijurovske tendence med kmeti. Ti pojavi kažejo zelo dobro, v kakem stanju se že nahaja razmerje med Rusi in Ukrajinci. Ruski boljševiki so smatrali za najuspešnejše sredstvo proti separatističnim tendencam, ki so se im-portirale iz Galicije in katerih glavni predstavitelj v dobi prevrata je postal Petljura. da sami uvedejo po vsej Ukrajini maloruščino kot uradni in kulturno-književni jezik ter s tem odbijejo ost političnemu protiruskemu stremljenju. S tem da dajo prosto pot ukrajinizaciji, so bili uverjeni, da privežejo za vedno Ukrajino na ostalo Rusijo in onemogočijo za vselej tendence, ki bi merile na odcepitev od Rusije. Če je bil ta njihov račun pravilen, bo pokazala šele bodočnost. Za enkrat moremo konstati-rati samo fakt, kako močno je že napredovala ukrajinizacija in težko si je mogoče predstavljati, da bi se dali rezultati te ukrajinizacije v bodočnosti zopet zatreti. Ako računamo, da se danes aH jutri konča boljševiški režim v Rusiji in prevlada demokratizem z meščanskimi in kmetskimi strankami, si je težko predstavljati, da bi mogle take stranke v Ukrajini napraviti afront zoper ukrajinstvo. S tem pa bi morale v bodoče računati z vedno večjo osamosvojitvijo Ukrajine ali vsaj s takimi rendencami. kar bi celotno Rusijo samo slabilo. Danes, ko je Rusija v glavnih zadevah kljub federalizmu in avtono-mizmu izrazito centralistična in celo po diktatu urejevana država, take centrifugalne tendence ne morejo do veljave, tudi ako bi obstojale kali zanje. Fakt ukrajinizacije Ukrajine je eden najvažnejših in za slovanstvo najpomembnejših, morda tudi najusodnejših rezultatov zadnjih osmih let ruske zgodovine. Italijanske vojne priprave Zanimiv grški glas. Atene, 20. avgusta. V neodvisnem listu »Embros« priobčuje znani grški nacijonalist dr. Zervos zanimiv članek o smernicah italijanske imperijalistične ekspanzije proti Ori-entu. Člankar ugotavlja, da je bila Italija dolgo vrsto let v plodonosni zvezi z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, ni se pa pridružila v veliki vojni tema državama, ker je izjavila, da se hoče boriti za pravice zasužnjenih narodov. Takoj po svetovni vojni pa je zbolela Italija na nevarni politični bolezni, ki se ji pravi imperialistična vrtoglavost. V mrzlci, ki jo povzroča ta bolezen, zahteva od Francije Nizzo, Marseille in Korziko ter stega roke celo po Tunisu. Od Anglije hoče imeti Malto in priznanje suverenost v Sredozemskem morju. Grčiji je vzela Dodekanez, od Turčije zahteva Adalijo, Smirno, Anatolijo in vso Malo Azijo. Ita1i'a se nripravlja na zavzetje Malte. zato skrbi za izpopolnitev svoje voj- Instruktivno jc še sledeče. Pri Izšle- I ne ,r,ornarice in letalstva. Prva italija.i- ska voina akcija naj bi bila zasedba Smiriie, Adalije in Male Azije. Italijanski agenti in diplomati so su-gerirali Italiji, da je Turčija na smrtni postelji, zato se pripravlja, da bi prevzela njeno dedščino. Površen pogled v italijanske vojašnice in arzenale kaže. da se Italija pripravlja z naglico na zevzetja Anatoli.ie. Blagor Jugoslaviji, ki je sklenila z Italijo prijateljsko zvezo! Program letošnjega zasedanja Zveze narodov Šesto zasedanje sveta Zveze narodov se prične dne 7. septembra. Predvsem se bo volil predsednik, ki bo tokrat zastopnik ene Izven evropskih držav, nakar bo Izvoljenih šest sekcij In sicer za konstltucijonalna vprašanja, za proračunsko - finančna vprašanja, za politična vprašanja, za socijalna In splošna vprašanja, za tehnično organizacijo Zveze narodov in za razorožitev. Potem se bo razpravljalo o vprašanjih, ki so ostala nerešena, zlasti pa o izpremem-bah, ki se nanašajo na posamezne člene pakta Zveze narodov. Tu Je predvsem važen predlog o izpremembi čl. 16. pakta, ki govori o vzajemnih obveznostih posameznih držav v slučaju oborožene intervencije med posameznimi državami, bodisi članic al! ne-Sovjetske oblasti izdajajo od časa do j članic Zveze. Razpravljalo se bo o pacifl-časa poročila, kako napreduje ukrajini- ! stičnih stremljenjih Zveze ter bo predlaga- ditvi tajnega društva so sodelovale naše protikomitske organizacije, ki so vsled tega pričele akcijo proti poslancu Puzderliieviču. Ta je nato sklical javen »ii ;d v štrnu. da razloži svoje postopanje v aferi. Na tem shodu, ki je pokazal soglasno pritrjevanje poslancu, se je oglasi' nasprotno samo predsednik pro-tikomitskih organizacij; Puzderlijevič pa ga je zavrnil zelo ostro ter rekel naravnost, da so te organizacije postale veliko zlo in da je on z 12 drugimi poslanci že nastopil za to. da se sploh odpravijo. Očital jim je. da delajo nasilstva in posebno. da so pred nedavnim požgali nad dvesto hiš v bregalniškem okrožju. Tako bi tedaj pod težo teh obdolžitev mogel postati problematične vrednosti obstoj protikomitskih organizacij, ki so gotovo mnogo pripomogle k razbitju komitske akcije makedonstvujuščih, ki pa so očividno v nenormalnostih četa-škega boja same šle preko dopustne mej-e. Štipska afera, ki vrh tega še ni likvidirana, je pokazala jasno, v kakem stanju se nahaja konsolidacija razmer na našem jugu. opozorila pa tudi, kako težko ie pravilno krmariti baš v današnjem prehodnem štadiju. Ukrajinizacija Ukrajine zaci.ia Ukrajine, to je, koliki odstotek javnih institucij v Ukrajini, uradov, šol itd. je že vpel.ia! malorusko ali ukrajinsko narečje kot uradni in književni jezik v svoje javno poslovanje. Ukrajinizacija je napredovala razmeroma počasi, ker ni bilo zato potrebnih pripomočkov, niti književne ukra.iinščine zmožnih ljudi, niti knjig niti strokovne terminologije. Ali sovjetske oblasti so sistematično nadaljevale z začetim delom, ukrajinizacija je zavzemala vedno večji obseg. Nedavno pa je komunistični centralni odbor Ukraiine sklenil, da se v najkrajšem času ukrajinizirajo vsi uradi in vse institucije po vsej Ukrajini. Proti tej odredbi pa se je pojavil odpor s strani Velikorusov. ki jih je, kakor znano, mnogo tudi po Ukrajini, in sicer nad 5 no, naj se v vsaki državi vrše na šolah in vseučiliščih predavanja o delu Zveze narodov In njenem smotru. Razpravljalo se bo o vzajemnem sodelovanju mest (zveza mest), ki naj bi se Izpopolnilo s prirejanjem razstav In medsebojnim podpiranjem v Izvajanju komunalne politike. Jstotako se bo razpravljalo o pobijanju kužnih bolezni. Prečitalo se bo poročilo komisarja Zveze narodov Zimmermanna o Avstriji in Madžarski. V tem poročilu bo Zimmermann na vedel, da se v Avstriji razvijajo razmere ugodno ter Izgleda, da se bo radi tega v Avstriji ukinila proračunska kontrola. V Madžarski se proračunska kontrola ne bo odpravila, dasi Je v početku ustvarila sufl-clt v svojem proračunu, In sicer zato ne, ker je na skrivaj vstavila vanj postavke rVisebna pozornost se namerava posvetiti gospodarskim vprašanjem v zvezi z odpravo prevelikih carin, nadalje odpravi korupcije s pobijanjem lažnivih carinskih deklaracij, razpravljalo pa se bo tudi o prometu in železnlikih r a .-merah. Vprašanj« vstopa Nemčije tn Turčije v Zvezo narodov ne bo prišlo na dnevni red, zlasti ne vprašanje vstopa Nemčije, ki še nI zaprosila zanj. Tudi o razorožitvi se ne bo mnogo govorilo, ker se bo o njej razpravljalo na naknadni konferenci Za tekoče leto so izdatki Zveze narodov razdeljeni na 932 enot, od katerih pripada na Anglijo 88, Francijo 78, indijo ta Kitajsko po 65, Italijo ln Japonsko po 61, Špansko 40, tSR, Brazilijo In Uruguay po 35, Rumunijo 29, Jugoslavijo 26, Poljsko 25 itd. Kitajski generali in mladokitajsko gibanje Zadnja leta so poročila iz Kitajske pripovedovala samo o notranjih bojih, o vojni med posameznimi generali, tu-kiun imenovanimi, ki so gospodovali posameznim provincam, a so bili med seboj brezobzirni konkurenti Od usodnega konflikta med kitajskimi delavci in študenti ter angleško policijo v Šangaiu dalje so v kitajskih novicah stopili tukiuni povsem v ozadje. Vsa KI tajska ie postala čez noč edina in enotna v nasprotstvu do belih, do tujcev; vse je vzkipelo v krepkem odporu do političnega in ekonomskega jerobstva tujcev, osobito Angležev. Sredi teh poročil se je kar nekako pozabilo na generale, ki so poprej rivalizi-rali za premoč med Kitajci. V resnici pa generali niso nikjer zapustili svojih pozicij in niso opustili svojih medsebojnih nasprotstev. Nekoliko je ublažil anarhijo v Kini katastrofalen padec Vu-pej-fuja. Še nedavno glavnega kandidata za gospodstvo v državi, zakaj njegov general Feng-ju-hsiang, ki ga je iz dal, mu izneveril večino armade in ga prisilil k begu ter posta! dedič njegove oblasti v Pekingu, je stopil v prijateljske stike s Cang-tso-linom, glavnim na. spromikom Vu-pej-fuja, z geslom, da se mirnim potom doseže edinstvo med tukiuni in se sporazumno obnovi enota Kitajske. Tak je bil v glavnem položaj, ko so se začeli protievropski nemiri Vsi poznavalci kitajskih razmer trdijo, da ie najnovejše gibanje med Kitajci vse kaj drugega nego je bil bokserski upor, trdijo, da je napredni reformizem in nacionalizem popolnoma prevladal med Kitajci, osobito med^ mlajšo generacijo. Krvavi dogodki v Šangaju in drugih mestih so našli enodušen odmev po vsej državi, do skrajnih provinc. Ta odmev, to Je bila ideja kitajske enote, ideja patrijotiz-ma, nacijonalizma, želja po osvoboditvi izpod tujskega varuštva. Kitajski generali so vzpričo tega gibanja nekoliko prenehali s svojim medsebojnim rrvalstvom. Razmerje med Čang-tso-linom in Feng-ju-hsiangom ie davno ni bilo več prijateljsko, dasi je na zunaj korektno; Čang-tso-lin vidi v novem gospodarju Pekinga novega nasprotnika. ki mu lahko postane prej ali slej nevaren. Toda Čang-tso-lin je po svojem političnem mišljenju Kitajec stare vrste, ki mu je tuie vse. kar danes preveva mlado kitaisko generacijo. On ni niti nasprotnik tujcev in parole vznemirjene Kine v preteklih tednih v njem niso našle nikakega odziva. Toliko Je pač politik, da se jim nI postavil nasproti. ker ima priliko videti njihovo zmagovito moč, ki je potegnila dobesedno celo Kitaisko za seboj. Povsem drug mož je mladi Feng-ju-hsiang. Da je krščanske vere, ga prav nič ne ovira, da ne bi bil z vso vnemo na strani mladokitajskega gibanja. S svojega visokega mesta pekinške vlade ie dal poudarka in takorekoč oficiielne-ga Izraza vsemu temu. kar je želela, kar je kričala in zahtevala ulica ln s tem je na mah dosegel velikansko popularnost med Kitajci. On velja danes za reprezentanta mlade Kitajske in s tem je dosegel velikansko prednost pred Čang-ts»lmom. kar postane morda še velikega pomena za bližnjo bodočnost, kadar izbruhne med obema tekmecema očiten razpor. Feng pa je predvsem spreten taktik. On spretno izrablja naklonjenost sovjetov in velja danes kot prijatelj tn zaveznik sovjetske Rusije. Toda istočasno je izdal proklamacijo na Kitajce, v kateri jih svari pred komunistično propagando in komunizmom sploh. Tudi ta njegov korak jo neprecenljiv kažipot za bodočnost. V primeri s tema dvema tekmecema stopiip vsi ostali v ozadje. Vupejfu se še drži v notranjosti ob srednjem Jang-tse-kiangom, a je povsem brez moči. Sun.iatsen je mrtev; njegova dedščina v Kantonu je prešla popolnoma v roke komunistom, ki skušajo odtod potegniti ostalo Kitajsko za seboj. Da bi se jim posrečilo, je malo verjetno. V taki notranji strukturi stopi jeseni Kitajska pred konferenco s svetovnimi velesilami, pred konferenco, ki ute<>-postatj velevažm za Politične beležke -f Lepa zborovalna svoboda. Zagrebški ultrarežimski »Večer« doznava iz Splita: »Za to nedeljo, 23. t. m. so splitski Pribičevičevci sklicali sestanek v tukajšnji Kazališni restavraciji Na sestanku bo govoril bivši minister dr. Gri-sogono. Meščanstvo je z začudenjem in ogorčenjem doznalo za smelost tega gospoda. ki se usoja v Splitu prirejati nekakšne sestanke ... Ni izključeno, da pride do konflikta!« . . . Velia zabeležiti takšen klasičen primer očitnega ha-ranguiranja k naskoku na samostojno-demokratske zborovalce. Da je račun vnaprej jasen, da se bi vedelo, kdo ja naročil in — kdo bo plačal! Kajti samostojnih demokratov je v Splitu vsevdilj toliko, da se ne ustrašijo terorja od no bene strani. -f Davidovičevcl in GJoka Popovi{ »Slobodna Tribuna« objavlja z czirom na nastope bivšega poslanca popa Gjo ke Popoviča kot glasnika Stjepana Ra diča. ki so jih nekateri tolmačili v tem smislu, da bi moglo jeseni priti do raz širenja RR vlade, pojasnilo, da niso v nobeni zvezi s politiko Davidovičeve stranke. »Slobodna Tribuna« pravi da so bili njeni prijatelti v Beogradu izne nadeni, ker ni znal Gjoka Popovič ome jiti svoje osebne zveze z Radičevo dru žino na polje zasebnega občevanja. Na dalje pravi, da so tudi vesti o vstoptt Davidovičeve stranke v vlado tenden*-ne m da je izključeno, da bi mogla so delovati s katerokoli stranko v vladi ki b! ne hotela reševati obstoječih problemov v duhu njenih zahtev. -f Smešnji ljudje. V Zagrebu Je prt. čel izhajati listič «Hrvatska Zora — Kroatische Morgenrftte«, ki prinaša hrvatske in nemške članke. Ta list piše da se v Zagrebu še vedno pojavljajo na hišah »furtimaške« zastave, ki jih veter obrača na levo in desno, tako da človek ne ve. ali so hrvatske ali državne. List resno zahteva, da se take zastave ne smejo izobešati, ker bi lahko kdo mislil, da so državne. Čudne in smešne skrbi imajo nekateri ljudje! Vsekakor pa so primerne, da jih objavlja list, ki nosi ponosno ime »Kroatische Morgenrftte«. -f Radičev parlamentarizem. Radičev d so bili do zadnjega časa veliki zag>>-vorniki parlamentarizma, na vladi pa se kažejo z vsakim dnem vedno večji re-akcijonarci. Tako Je sedaj Stjepan Radič odkrito nastopil proti parlamentu ter zahteva, naj se »soctjalnj zakoni« sprejemajo po skrajšanem postopanju v za-kortodajnem odboru, češ da je parlament »preveč okoren«. To skrajšano postopanje je bilo svoječasno uvedeno za neobhodno potrebno teenačenje zakonov. Stjepan Radič pa zahteva sedaj tako po stopanje tudi za ostale zakone, tako da bi parlament postal navaden glasovalni stroj. Stjepan Radič Je izjavil, da se je o tem razgovarjal s predsednikom radikalnega kluba Ljubo Zivkovičem in je pristavil, da vi. da bo opozicija označila to kot absolutizem. Smatra pa to za potrebno, češ, da Je parlament preveč počasen in ne more niti izglasovati proračunov. Ta izjava Stjepana Radiča kot voditelja parlamentarne večine, ki razpolaga z nad 200 poslanci ne dokazuje samo reakcijonamosti, ampak tudi nesposobnosti te večine za resnično parlamentarno delo. če poleg tega še pomislimo, da se hoče uvesti skrajšano postopanje za socijalne zakone, ki posegalo najgloblje v naše javno življenje, pri čemer naj bi bilo popolnoma izključeno sodelovanje širše Javnosti postaneta demokracija in parlamentarizem Radičeve stranke še večja karikatura. St. Radič je pač dosleden m hoče absolutizem v svojem poslanskem klubu zanesti tudi v parlament. Radič, ki govori proti »gosposkim« strankam, se sam poslužuje naibol.i gosposkih metod! Obleke najboljše, najcenejie Ima « največji Izberi J. ffiaiek Ljubljana Aleksandrova 12. milijonov. Rusi tvorijo v Ukrajini velik j za nabavo vojnega gradiva in povečanje odstotek zlasti do mestih in tudi med J vojske; Po svetu — ledinjene države in evropska varnost. Iz ameriških vladnih krogov se doznava, da Zedmjene države ne pričakujejo primernega povabila k sodelovanju pri varnostnem paktu. Ako pa bi se to zgodilo, bodo Zedlnjene države povabilo najbrže odkloni-e, da se ne bi njihovo sodelovanje napačno tolmačilo. Po mnenju predsednika Coo-Hdgea Je varnostno vprašanje zadeva evropskih držav. — Keremičr.e vesti o atentatu na fpant skega kralja. Španska vlada uradno dem ari < tira vesti o napadu na kralja Alfonza, ka« terega naj bi bil napadel v Santandru neki neznanec. — Parlamentarno življenje na Portugalskem. Portugalski parlament je odšel radi opozicije nacionalističnih poslancev na počitnice, ne da bi odobril proračunskih dvaJ najstln. — Obletnica bitke pri Varšavi Te dn! so praznovali na Poljskem petletnico, ko Je poljska vojska v bitk: pri Varšavi premagala prodirajoče sovjetske čete. Poljska zma-pri Varšavi Je važen svetovnozgodovin-- I dogodek, kajti ob Visli Je zmagala Ide-evropske demokracije nad komunističnimi revolucionarnimi načeli, podobno kakor Je ob Marni leta 1914. zmagala evropska demokracija nad imperijalistlčnim pruskim militarizmom. — Kitajske koncesije Rusiji? »Chicago Tribune« poroča Iz japonskega vira, da Je Kitajska dovolila sovjetom obsežne koncesije na Mongolskem In da Je celo obljubila svobodno rusko nadzorstvo v dotičnih pokrajinah. Te obllubc Je dal baje general Feng v zahvalo za sovjetsko pomoč v boju proti inozemcem. Predmet kitajskih koncesij so plod ovite mongolske pokrajine, ki Jih 1« ielela ijneti «e carska Rusija. Naše knjige za njujorško javno knjižnico V Newyorku se je obrazoval odbor srbskih, hrvatskih in slovenskih um-stvenikov, ki hočejo uvrstiti v njujorško Public Librarv tudi naše knjige. Šev.Tork Public Library je javna biblioteka, ne državna inštitucija. ter je vsakomur dostopna. Kolike važnosti bi bilo. če bi se izpopolnila z dobro kolekcijo srbskih, hrvatskih in slovenskih knjig, to si moremo komaj predstavljali. Public Librarv v Newyorku živi od (avnih darov in fondov, ki pa niso toliki, da bi ji dovoljevali nabavljati knjige malih narodov v velikem številu. Radi tega skrbe mali narodi sami, da bodo zastopani v njenih predalih. Jugo-sloveni smo prišli precej pozno do svojega odbora, ki hoče tekmovati s podobnimi ustanovami ostalih malih narodov, a sedaj je treba, da se lotimo dela in prispevamo po svojih močeh, da bodo naše literature tudi v Newyorku zasiopane. Uprava knjižnice je izjavila, da je drage volje pripravljena sprejeti naše knjige in jim odstopiti primeren prostor v svojih predalih. Stavila pa je po-eoj. da morajo Srbi, Hrvati in Slovenci sami položili temeljni kamen svoji kolekciji. Pozneje je biblioteka pripravljena naročati naša dela, v kolikor ji bodo to dovoljevala denarna sredstva, ki se trošijo seveda v prvi vrsti za britanske in ameriške publikacije v angleškem jeziku. Ker je v knjižnici zaposlen kot uradnik jugoslovenski rojak, dr. phil. I. Al-turac iz Bosne, pojde to delo lahko od rok. Sedaj je treba, da pride podpora v obliki knjig. Tu imajo naše institucije. Akademije, znanstvena društva in založništva, pa tudi posamezniki lepo eriložnost, da pokažejo, koliko jim je ežeče na tem. da se propagira naš jezik v inostranstvu. Zbirka namreč ne bo na razpolago samo Jugoslovenom v Ameriki, marveč bo služila obenem kot reprezentanca našega jezika za tuje učenjake. Za knjižnico se sprejemajo vsakovrstna dela: arhivi, letopisi, revije, zborniki. almanahi, koledarji, stari in novi časopisi, publikacije, monografije, brošure. knjige, redke izdaje, slovarji, katalogi, indeksi, lena ter znanstvena in druga literatura. Cim popolnejše so publikacije, tem bolj dobrodošle! Prispevki omenjenih vrst naj se pošiljajo naravnost na knjižnico: Public library. 476 Fifth Avenue, Newyork, N". Y. z oznako »For the Jugoslaw Col-lection*. Za posebne informacije se je obrniti na naslov dr. I. Altarez. New-vork, Public Librarv, 476 Fifth Avenue. Room 200 Newyork, N. Y. Transportne stroške je pripravljena kriti knjižnica, računi za transporte pa naj se pošiljajo naravnost na naslov knjižnice Ln ne na tajnika. Public Librarv je pripravljena poslati vsem darovalcem vrednih knjig svoje publikacije, če izrazijo željo, da bi jih radi dobili. Te pošiljatve bodo popolnoma brezplačne. Na Bledn _ Sezona se bliža koncu. Treba samo Se. da nastopi še dan aH dva večjega dežja in z Bieda bo zbežalo vse. Gostje se boje deževnih dni in jesenskega hlada. pa jo pobrišejo okrog dvajsetega, nekateri že poprej. Letošnja sezona ie bila pač najneugodnejša od vseh. kar jih je bilo v povojnih 'etih. Sele v drugi polovici julija so se Popolnoma napolnili hoteli in šele v avgustu so gostje zavzeli tudi privatna stanovanja v vilah in hišah, toda ne mori se reči. da je bilo vse polno v času. ko 'e bila sezona na višku. Bled je imel tedaj obilo ali celo največ gostov, ki so se zadržali !e po par tednov, ne pa po par mesecev zdržema, kakor je bilo nekdaj. Kot družabno središče je letos popolnoma prevladala kavarna Toplice, ki je bila pred sezono izdatno povečana m nanovo opremljena, in to zelo srečno, -^iti Ljubliana danes nima tako veliko-fiestne večerne kavarne. Zdraviliški dom in Kazino sta ostala letos popolnoma v ozadju in se v družabnem oziru nista mngla niti najmanj uveljaviti. Kavarna Toplice je zbirališče gostov celega Bleda: napolnijo jo dvakrat na dan. oopoldne med polpeto in polsedmo uro :n zvečer do polnoči. Ta privlačnost ne sestoja v kavarni sami. marveč v plesu, ki se tu vrši popoldne in zvečer. Tu živi blejska publika svoje najživahne.iše letoviško življenje; tu se pleše dan na dan. brez izjeme, v vsakem vremenu, naj je vroče solnce ali dež. pleše brez prestanka. Sredi kavarne ie precejšen Prostor rezerviran za ples: tu se vrstijo bostoni in steepi in double pas in vsi drugi brez večjih presledkov, vsa ostala kavarna pa tvori zbor gledalcev. V sredah in sobotah zvečer so večje prireditve; takrat se vršijo tekme, zdaj tekme najboljših plesalskih parov, zdaj najlepših toalet, drugič najlenših frizur, najlepših rok. tretjič najlepših nog. In tako naprej, motivov ne zmanjka. Včasih se vrši prireditev v korist Jadranske Straže, drugič Rdečega križa, tretjič kaj drugega; tudi dobrih namenov ne zmanjka, a oublike ie vedno dovolj, in vedno ie dobre volje. Georgeova plesna šola oa je nekak pripomoček, da se plesalci hitreje seznanjajo med seboj, naj so že Četi ali Srbi ali Nemci ali karkoli. Vojaška godba pridno muzicira pred Zdraviliškim domom, le da nima preobi-lo publike. Včasih igra pri Grajskem kopališču. tako da se kopalci lahko cel: v vodi gibljejo v taktu. Tudi prostori za tenis imajo vedno svoje občinstvo. In potem kaj še? Bled ima prelepo okolico, za sprehode in izlete kakor nalašč. Ali ne more se reči. da bi povojna letoviška publika posebno cenila večje izprehode in izlete. Celo najbližji blejski griči. Straža, Osojnica, Babii zob itd., imajo le malo posetnikov. Vidijo se povsod pota. ki so Jih nekdaj napravili in dobro uredili, ki pa se j!m danes takoj pozna, da na njih ni mnogo prometa. Razgledni stolp so postavili na Bledeč. Ali bi ne bilo boljše, da so v ta namen izbrali kako drugo primernejšo točko? Zelo bi bilo umestno, da se poseka aH vsa! obseka gosto drevje, ki raste po vrtovih od Parkhotela pa tja do Zdraviliškega doma med cesto in jezersko obalo ter popolnoma zakriva pogled na jezero s ceste. Tu bi moral biti za sprehajalce pač pogled na jezero prost, semkaj drevie. gosto kot gozd. nikakor ne sod!. Zdi se. da Bled še ni naše! svoje publike. ki bi se za redno etablirala tu. Starih gostov ni več. novi se še niso ustanovili. Bled bi si želel odlično, v denarnem oziru prvovrstno publiko, ali v tem pogledu je pač še premočna konkurenca prvovrstnih svetovnih kopališč. Letošnje precej hladno in deževno poletje pa je vrh tega veliko gostov odgnalo k morju, in poleg tega je dviganie dinarja in padanje lire poslabšalo konkurenčno zmožnost B!eda naoram Italiji. Želeti je le. da se Bled čim prej akomedira situaciji in okolnostim primerno, a gostje da se privežeio nanj, da bo poln kakor nekdai in še boli. 7!* usta. Deklica seveda hlastno požira. »Ce že ne hasne. škoditi tudi ne more.» Med kamenjem sede franjevci in izpovedujejo vernike. Drug! dan je bila slovesna maša, porabili so skoro tisoč hostij in še jim jih ie zmanikalo. Zvečer pa po vseh gostilnah ciganska godba, igra se kolo kar na cesti pozno v noč. Gostilničarji in franjevci so bili Dač lahko zadovoljni. Seveda ni manjkalo gugajočih se postav, neki mladenič je pred pošto ob belem dnevu zaspal. Spada k idili hodočasnikov. i Ogledal sem si olovske toplice. Dober vrelec, a vse tako primitivno, brez kom-forta, brez reklame. Samo najemnik, ki je obenem kafedžija, vika na vse grlo: »Bania lekovita! Samo dva dinara! Haj-di brate!* In šumska železnica nemške tvrdke Eissler & Ortlieb — centrala Beč — je odvedla gros romariev. kot jih je prejšnji dan pripeliala. Do S. septembra bo mir. potem se pa romarji zopet vidimo. Do takrat pozdrave v ljubo Slovenijo. Veijko. Novi veliki BISCOT-film pride v Elitni kino Vrhnika Vrhnika, fi gosposko, nedeljsko dekle, kako si daljnolepa! Iv. Cankar. Na glavnem kolodvoru v LJubljani stoji vlak. droben kakor igrača. Ne gre ti skoro v glavo, da Ima ta nežna lokomotiva enako dolge osi kakor tisti orjak OSE., ki hrope na sosednjem tiru v kratkem odmoru, da bo potem zopet rapel jeklene mišice na pot po kontinentu. Pa tudi vagončkl so tako začudo majčkeni. Na v«akem oonziš napis: Lokalna železnica Ljub!iana»Vrhnika, prav kakor bi se bali zanje, da Jih kdo spotoma ne no'-: r a de. Namesto običajnega tenderja. na katerem vlačijo druge lokomotive svojo črno hrano, ima vrhniški strojček nekako cmnlhoT>, v katero so mu nasuli par lopat premoga, baš dovolj za pol ure ravne vo« žnte. Točno ob času sc zganejo kolesa. Vozovi so skoro natrpani. Mnogo potnikov mora stati, ker niso dobili sedeža. Nihče ne go« drnja vs!cd tega. Prava reč, če te pol ure sediš ali stojiš. Ze v Ljubljani se vname ži« vahen pogovor. Naravno: ni, da bi mudil, ako imaš 9osedu kaj več povedati. Ljudje se že dodobra poznajo med seboj, hite z besedami in smehom, da ne utegne nihče zehati. Do Brezovice hitimo kakor v strahu. Do!« gi barjanski travniki se vrte med pasovi drevja kakor listi ogromne knjige. Komaj bi jih utegnil šteti. Pa tudi ni. da bi okle« vali na tej široki železni cesti, kjer smo prav za prav samo »gostje* in bi nas mogel mimodrveč vlak hudomušno odoihniti v ja« rek. Onstran Brezovice pa smo že na «svo« jem®. To sc pozna na prihodnji postaji, ki obstoji samo v napisu. Živa duša ne čaka. Zato se zdi strojevodji potrebno, da par« krat povleče piščal. Zdaj priteče nekdo iz hiše zgoraj ob cesti, maha z roko in še za sabo kaže. Res, v tem trenotku se prikaže izza hiše žena z detetom v naročju. Seveda ne more teči s tako cprtljago«. Spodobi sc, da io počakamo. Dosegla je v!ak, toda do« mislila sta se z možem, da sta pozabila pre« grinjalce. Brez pomisleka skoči mož iz vo« za. Jaz se bojim, da mu vlak ne uide. Dru« gi se zabavajo nad tem. menda že vajeni takih prizorov. K sreči prileti naproti deček s pregrmjalccm. Stroj še enkrat zapiska v opomin, a se ne gane prej, dokler ni mož srečno v vozu. Briše si pot, ki mu curkoma lije s čela, pa mu pravi nekdo šegavo: »Kaj si pa vragi tako dirjal!« Dobro jo režemo naprej proti Drenove« mu griču, aa izravnamo zamudo. Pri vlaka se izprazni s Horjulci. Točno po voznem redu prispemo na Vrhniko. Nekdo se jezi, da šc cigare ni moge! poakditi. čeprav jo je bil prižgal že v Ljubljani. Otrne ogorek in spravi ostanek v žep. da bo mogel oberoč nesti prtljago. Cisto drugi obrazi so to, kakor so bili ta« krat po prevratu, ko me je prvič zaneslo na Vrhniko. Takrat sem se vozil med verižni« ki in kontrabantarji, ki jih ni bilo drugega nego »zaradnja*. Primojduš, da me je bilo sram. č« me je pošten človek videl med to sodrgo. Moja pot je bila, da obiščem Cankarjevo grudo, ki jo je tolikokrat m ta« ko sijajno ovekovečil. Kaj jc bilo tej sodr« gi mar Cankarja in njegove grude. Deset Cankarjev za eno laško capo! — »Domovi« na, ti si kakor vlačuga». — Zahvaljen Bog, da je minila ta huda ura. Gsto drugi obrazi so, ko grem zdaj med njimi. Podobni so zemlji, ki jih je rodila, Alešu iz Razora, kralju nc Bc-tajnovi, hlap« cu Jerneju ... Cankarjevo besedo imajo; vsai besedo, če ne duha. Vrhnika. Ze v samem imenu je kos poe« zije. Zares, tako lepo zazveni ta beseda, da je že njen zook pesem in ogledalo lepo« te, ki sc razliva čez ta zeleni kotiček naše zemlje. Ni mi do gosposkih hiš, ki bahato razkazujejo ob cesarski cesti «vir domače« ga blagostanja*. Jaz sem brezdomec in romar. Zato grem med smrečjem k Sveti Trojici, ležem v senco in se razgledujem po dolini, po klancih naokoli, vse tja do ljubljanskega Gradu in Kamniških planin, ki so danes tako čudovito lepe. Tam nad Barjem valove temni krimski gozdovi. 2a» Iostna gora. Sv. Jožef in Sv. Ana pod njimi. Težak vlak sope okoli Ljubljanskega vrha. Tam doli vre iz ogromnih kamenitih nedri zelenomodra Ljubljanica. V širokih vi ju« gah srka svetlobo vedrega neba kakor ie* nik. ki je uše! temnici. Najrajši bi ostal tu do večera, d« b; gle« daL kako bo leglo solnce tj« za Staro Vrh« niko in še enkrat poljubilo Grmado in Tošč in druge Polhograjske vrhove. Toda s ča* som je tako tesna. Vrag znaj. zakaj mora odhajati vlak tako zgodaj? Komaj da bom mogel še doli k prvemu izviru. Solnce me žge po cesti, dokler ne zavl« jem pod skale, ki predstavljajo »Pričete!: Krasa*. Hladna pot sc boči pod drevjem k ogromnim arka^«*^ ki zaslanjajo izvir. Si« romašna bajt» «- zapušč.ere žage. Na pragu, ki ga baš še dosega solnce, podpira slabotna ročica kuštravo elavico otroka, ki zre nepremično v strugo. Ni me opazil, ka« ko sem sc približal Ustnemu plotu, ki okle« pa skopo teho zelenjave in cvctllc pred baj« to. Bogve, morda idi tako že celo popoldne tn živi svoje posebne sanje. Domislil Km se, da iroam bonbone, pa pokličem otroka. Mirno se ozre, kakor da me ie dolgo pozna, opre se na ročicc io se plazi čez prag. Dekli« ca je. Štiri ali pet let ji bo, pa ne zna ho« diti? Ta kamrikastim krilcem se prikaže v debelo cunjo zavita noga. ki Jo varno drži od tal. Porezal se Je s steklom. Z zadovolji stvora vzame bonbone in se odplazi nazaj v vežo. Obidem izvir in se za trenotek od no« čijem na klopi, še enkrat vidim bednega otroka, kako se je zopet vlegel na prag in si oblizuje usteca. Ura me priganja, da »e odpravim na po« stajo. Grem mimo votline, nad katero po« čiva kip puščavnik«. Spodaj na klopi leži študent med dvema deklicama. Ena čita iz knjige, drugs suče voziček, v katerem spi debelo dete. Idilična siesta v senci kostanjev kl nosijo po deblih nebroj urezanih src Morda dobe danes še eno, ali dva... «Vrh» nika, ti gosposko, nedeljsko dekle, kako si daljnolepa!* Iza Mok Liv. Ljubezen preko groba Ljubljana. 22. avgusta. Tragične smrti simpatičnega mladeniča Ivana Podobnika domače ljudstvo in vsi. ki so ga poznali, ne bodo tako kmaiu pozabili. Slučaj je razburil Rožno dolino, Glince in Vič ter cp'oh vso javnost še bolj, kakor približno Pr'd 20. leti ona strašna nesreča, ko ie vlak v temni noči zmlel pod seboj nenoiko nižje od kraja, kjer se je vrge! nesrečni Podobnik pod vlak. kar tri žrtve na er, krat. in sicer tri zidarske delavce. Tudi takrat so se zbirale po progi gruče lit di iz okolice, ki so z grozo gledali ra veliko daljavo raztresene posHrnjzne človeške ude. o katerih se niti ni pu g-lo natančno določiti, kateremu izmed ponesrečencev spadajo. Tudi te tri žrl ve vlaka počivajo na istem pokopališču v skupnem grobu, kakor bo poči-al sedaj razočarani Ivan Podobnik. Danes je bil na viški cerkvi uabi* napis, ki je naznanjal, da se bo ooereb, oziroma pokop nesrečne žrtve orevt!U ke ljubezni vršil ob 18. uri. Na pokopališču se je v resnici zbrala oo iei uri velika množica ljudi, ki je nemo prisostvovala pokopu razočaranega mladeniča, za katerim žaluje ves Vič in okolica. • Včeraj popoldne se je vršila v mrtvašnici v D. Al. v Polju obdukcija trupla druge žrtve nesrečne ljubezti. rtef-ke Zajčeve iz Vevč. Obdukcijo sta izvršila dr. Divjak in dr. Novak, navzoč pa je bi! tndi preiskovalni sodnik d jk-tor Kravania. Obdukcija je ugoiovila, da Je šla krogla iz samokresa nai rsror. njim robom potega rebra v telo. prodrla srce in izstopila pri desetem nicd.e-berju. Smrt je nastopila takoj, -trti je b!! oddan iz neposredne bližine. Par ie sklepati posebno iz dejstva, da ic kc?a okrog vstrela ožgana. Krogla e šla poševno. kar je znak. da ie Zaičeva Izvršila samomor, sicer bi bil strel vodrjaven. Kakor se nam poroča, so orožniki včeraj pri preiskavi stanovanja in hiše našli Še drugi revolver, ki je bi! skrit med drvami. — Štefko Zaje so pokopali danes popoldne. za dekoracijo velesejmskih prostorov največjo zalogo izbrano lepih barv priporoča Iv. Bonič- Ljubljana, Šelen-burgova ul. 5. — Papirnati krožniki in papir servijeti. Dekle s ceste Ljubljana, 22. avgusta. Daleč zunaj mesta je srečal na glavni cesti inož varnosti in reda košato kmet-sko dekle, oblečeno v rdečkasto rožasto obleko, rdečo v obraz, nekoliko zasoplo od hitre hoje. akoravno se ji morda ni nikamor mudilo. Stražniku se je očividno zdela sumljiva, kajti oblečena ni bila tako kot so kmetska dekleta, ki hočejo v mesto in zopet ne tako, kot take, ki odhajajo na polje ali se vračajo s polja domov. Zato se mu je zdelo umestno, da jo ustavi in jo vpraša, odkod in kam. Na njegovo začudenje se ie okrog štiridvajsetletno dekle ustavilo pred njim kakor ukopano in meni nič tebi nič pričelo razkladati, da prihaja iz Št Vida. da je tamkaj prenočevala pri neki znanki v Škofijskih zavodih in ji ukradla par čevljev. »E, pa ha idi z menoj, če je stvar taka! »si je mislil stražnik in oba sta odšla najprej na stražnico, odkoder so žensko poslali na policijsko ravnateljstvo. Prespala je noč v policijskih zaporih, nakar je bila tekom dopoldneva zaslišana. Uradnik: »Krstno ime in priimek?* Ona: »Hema.* Uradnik: »To ni nič. Priimek.* Ona: »Francka.* Uradnik: »Ne norčujte in ne lažite se!* Ona: «Hem=» R«n!» Uradnik: l roki prijavo in že ve iz raznih pri zaplenjenih dokumentov za pravo hne.) »Ja. za vraga, če boste hgala. boste sedela, da bo grdo! Torej, povejte mi pravo ime!* Ona: »I, saj pravim, da se piše on Ban.* Uradnik: «Na, kdo?* Ona: «Nc . . . oče.* Uradnik: »Aha . . .! Pa vi?* Ona: »Frančiška Kostanjšek'* Uradnik: »No, vidite! Saj ne znate lagati! Kako pa to. da ste tukaj iz po-selske knjižice strgali tri liste?* Ona: »Oh. veste, notri so bile napisa- Trimnialen uspeh sta vzbudila pri včerajšnji premijeri velefilma: „0n in njegov avto" Burka v glavni vlogi komi čar Harrold Lloyd in „Žrtev pohote" Nravstvena drama v 6. dejanjih v gL vlogi Pola Negri. Najboljša reklama je dober film. UU3UMŠSM DVOa © Te,efon Predstave: ob delavnikih ob 4, H 6„ H 8. In 9. — Ob nedeljah ob Vt 11, 3, H 5, 6., K 8. in 9. uri. ne same packarije.* Uradnik: »Kako pa z moškimi, ste Imeli veliko fantov?* Ona: (Prime za uho glavne rute in se smeje v kot): «Nak!» Uradnik: »No. čemu ste pa vzeli svoj« znanki, ki vas je iz usmiljenja prenočila. čevlje?* Ona: «Ja, hm, saj sama ne vem!* Uradnik: »Kje imate pa čevlje spravljene?* Ona: »V Št. Vidu, pri neki ženski. Za Ime je nisem vprašala. Saj hodim vedno po cestah oko!i po deželL Nobenega ne vprašam nikoli za ime . . .!» Uradnik: »Sedaj pa na noge, greva! (Se zamoti in gleda v akt.) No, kako se že pišeš?* Ona: »Hema Ban . . .» Uradnik: »Ti zvita lalnivka! Na, pa se pojdi mehčat . . .!» Srbski Faviiha V Beogradu, ki mu stanovanjska beda istotako ni prizanesla, so takozvane Terazijc znane kot zelo primeren kraj za trgovine. Tamkajšnji lokali s? zato že dolgo let vsi zasedeni in v dobrih rokah. Pred kratkim pa se Je vendar našlo majhno, prosto stavbišče. Mlad fotograf je hotel postaviti tamkaj svoi atelje. Vzel je zato zemljišče v najem in vložil na policib prošnjo za potrebno stavbno dovoljenje. Policija pa Jd njegovo prošnjo odklonila z utemeljitvijo, da bi fotografska lopa pokvarila lice Terazij. Toda mladi beograjski Pavliha kljub temu nI odnehal. Informiral se je pri policiji aH je še v veljavi naredba, da se že obstoječa poslopja ne smejo podreti. Ko je dobil zadovoljiv odgovor, se je vljudno zahvalil ln se poslovil Pri nekem mizarju Je nato naročil lopo, Id je bila v nekaj dneh gotova. Policija je medtem zvedela za namero fotografa in je dala dotično stavbišče zastražitt. Stalno Je stal tamkaj stražnik. Kritičnega dne je najel fotograf dva mladeniča, kl sta spričo on^žnika simulirala veHk pretep. tako da je bil orožnik prisiljen, da je odvedel oba paglavca na policijo. Medtem pa se je pripeljal voz s pohištvom. iz n'ega so dvignili malo belo hišico fotografa in >» postavili :ia stavbišče. Ko se je orožnik vrnil na svoje mesto, je našel nenadoma pred seboj lično fotografsko Jopo. Naredba. da se obstoječa poslopja ne smejo odstraniti, je še vedno v veljavt Kai bodo sedai oblasti ukrenile, še ni znano. Zvijača mladega Pavlihe je vzbudila v Beogradu splošno pozornost la rudi irmo^o zabave. Dopisi ŠIŠKA. Z otvoritvijo sezone 1925 —26. stopa gledališki oder Narodne čitalnice v v tretje leto svolesa obstoja. V tekn treh let svoleca rednega zimskega delovanja Je priredil nebTOj predstav. Uprizarjali so se predvsem komad! veselega značaja, pa tndi resne drame In ljudske igre. Za mladino pa so se lansko sezono uvedle mladinske predstave. Za letošnjo sezono se le vodstvo odra odločilo za sledeči repertoar: OoeoIJ »Ženitev«, Cankar »Kralj na Betajnov!*, Oangl »Sln^, Golar »Vdova Rošllnka«, Jalen »Dom«, Nušič »Svet« in Navaden človek«, Govckar »Mrakovl*, Petrovič »Ploha*, Stolba - Oovekar »Stari jrrehl«, ljudska Igra, bhgcjniškl komad Mlinar h »Jezova hči«, dalje burke: Charieieva tetka*, «On ln nlegova se-str?». Nebesa na zemlji, Ugrabljene Sa-blnke. Svet brez moških in LnmoaciJ vaga-bund. Dajale se bodo tudi mladinske Igre, zaenkrat «T>ve Marlčk!« drugo se bo še popo'n!1o tekom sezore. Ra^en označenih ger se bo uprizorilo še nekaj iz lanskega repertoarja, nekaj se bo pa še tekom se-ijc dodalo. Sezona se bo otvorila začet-om oktobra, kot otvoritvena predstava pa se bo dala Grcoljeva »Ženitev«. V nedeljo dne 6. septembra pa priredi Narodna Stalnica svoj prvi letošnll družabno - za-bai-nl večer s zelo pestrim sporedom. Pr! tej priliki se uprizori velezabavna In sme-hapolna burka »Oče so rekli, da le!...» S tem večerom otvori Čitalnica svoje priljubljene zabavne večere v letošnji sezoni. KOZJ^. Podpisano društvo lareka go-spema Pr. Droftovlč In A. Spec ter zdč. J. Maček kot kumlcam naše dne 15. avg. blagoslovljene zastave najlepšo zahvalo, zlasti za naklonltev tako krasnih trakov, i katerimi ste okrasile naše »ovo prvo zastavo. Vaša Imena m trakovi bodo častno vihral! nad svojimi Sani Istočasno izreka društvo vsem drugim gospem, gospodičnam la sodelavcem, kakor tndi vsem dobrotnikom društva, ki so pripomocll k 50 ■etn:cl oz. slavnost!. najlepšo zahvalo. V zahvalo bodo imena vseh sodelavcev ui v$eii dobrotnikov y kroaiko društva vp> eana za spomin poznejšim rodovom. Pripominjamo, da nas ]e tudi N). Vel. kralj Aleksander povodom 50-letnice pozdravil z brzojavko. (Kronika je stara 43 let in se nadaljuje). Vsem navedenim še enkrat kličemo: Stotera vam zahvala! Prostovoljno gasilno društvo v Kozjem. Odbor. LAŠKO. Okrajna cesta Tremerje - Laško - Rimske toplice je v tako slabem stanju, da bo treba promet ustaviti, ako se bo hotel okrajni zastop obvarovati plačil za polomljene vozove, avtomobile in noge živine. Na tej cesti je že življenje v nevar nost! in to rad! premale brige gotovih funkcionarjev za splošnost. Vedno se rado poudarja, da Je Laško letovHščarski kraj, toda •tujce se na vse mogoče načine odvrača od trga, tako tudi z malomarnostjo ln ne-brižnostjo za cesto Zagreb - Laško. Proti kcrpuienci (debelosti) učinkuje edino preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoform tablete. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus) 284a Današnje kolesarske dirke Dane« se vrši od A. S. K. Primorje, kole« sarska sekcija napovedana jubilejna kole« sarska dirka na progi Ljubljana.Grosuplje« Krka«Stična* Višnja gora«Ljubljana.Kranj« Mengeš*Ljubljana. 145 km. Start točno ob 6. zjutraj s Kongresnega trga. Cilj na Du» najski cesti približno ob 10.30 pri km 1.200. Zanimvost in užitek se bode nudil športni publiki na Kongresnem trgu, kjer bo pošlo« val glavna kontrola pri pasiranju mesta Ljub Ijanc, kamor pridejo prvi dirkači približno ob 830. Dirkači pasirajo v mestu sledeče ulice oz. ceste, Karlovska, Florjanska, Sv. Jakoba trg, Cojzova, Emonska, Rimska, Gradišče, Kon» grešni trg, Šelenburgova, Dunajska, Gospo« svetska in Celovška. Zaradi brezhibne izvršitve se naproša ce« njeno občinstvo, da se pokorava rediteljem. Ob 10. uri se vrše na Dunajski cesti še sledeče prireditve: Juniorji 10 km, novinci 6 km, damska 3 km. K tem prireditvam so prijavljeni naši ln zunanji najboljši dirkači ln vsled tega se pričakuje zelo napetega boja za zmago! Zvečer ob 8. se vrši v restavraciji «Zvez» da» razdelitev daril združen z zabavnim v©« čerom, plesom in prostovoljno zabavo. — Vstopnina prosta. Vabijo se vsi športni klu« bi in športu naklonjeno občinstvo k čimveč« ji udeležbi. Včerajšnje nogometne tekme: DUNAJ: DFC. (Praga) : International 4 : 3 (1 : 2). Igra po novih off»sdde pravilih. Praiani so bili vsled slabega terena handi« capirani. Anmira : NordAVien 4 : 3 (1 : 2), WAF : Ostmark 3 : 0 (1 : 0). BRNO: Briinner Sportverein : Zidenice 4 : 3 (1 : D. PRAGA: Slavia : Kladno 6 : 0 (4 : 0), Nuselski : Slavia«Zižkov 5 : 2. Iz sekcije ZNS (Službeno.) Po nalogu ZNS se vrši redna glavna skupščina ljub« Ijanske sekcijo ZNS v dneh 6. do 8. septem bra. Natančnejši datum, kraj in čas se ob« javi naknadno. — Načelstvo. Službene objave LLAP. (Iz seje tehnič« nega odbora z dne 21. VIII.) Čitajo se s pra vico takojšnjega nastopa za S. K. Celje: Balint Šite, Aparnik Stanko, Močan Vlado, Lukašček Ivo. Žabkar Drago, Nikolič Boško Veličkovič Adam, Hajvert Vladislav, Ši« mene Mirko, Vidmar Ivo, za S. K. Ilirija: Režek Boris, Ribar Rozi, Eržen Zora in Schweiger Erna; za A. S. K. Primorje: G run tar Danilo, Pinterič Milica, Bizjan Franja, Burger Maca, Kaiser Amalija. Maguša Fri« da, Zore Ana, Jerina Mladina, Baltič Fra« rjo, Slapničar Josip, Vukmanovič Branko, Sancin Modest, Magister Vinko, Gnintar Drago, Jančigaj Vika, Zeleznik Riko, Pronk Alojz. Razpisuje se za 20. IX. srednješolski miting, in za 27. IX. damski in moški olim« pijski petoboj za prvenstvo Slovenije. Na« tančen razpis obeh mitingov sledi v pri« hodnjih dneh. — Tajnik II. Kolesarski podsavez Slnvenije. (Službe« no.) Dirka za prvenstvo Slovenije se vrši v nedeljo dne 30. avgusta t. 1. na progi Mari« bor«Ljubljana. Razpisi so razposlani vsem podsaveznim klubom. — Kc.turaški savez kraljevine SHS razpisuje državno cestno pr« venstvo na dan 6. septembra t. 1. Proga: Ljubljana«Zagreb. — Kolesarski podsavez Slovenije priredi dne 8. septembra t. 1. po« poldne ob 3. uri kolesarsko dirko za prven« stvo Ljubljanskega gradu. — KPS. razpisu« je v prenesenem delokrogu «Kolesarsko dir« ko za državno gorsko prvenstvo®. Proga: Pijava goricasTurjak 10 km. — Upravni od« bor KPS. Turnir old bovs moštev Hirije, Železni« carjev, Hermesa in Trnova je vsled tehnič« nih zaprek preložen na prihodnjo nedeljo. Vrši se danes samo prijateljska trening tek ma med Hermcsom in Trnovom na igrišču Ilirije ob 17. uri, to pa samo v slučaju le« pega vremena. S. K. Jadran. Slikanje lahkoatletov, re« zerve in mladinskega moštva se vrši v ne« deljo, dne 23. t. m. ob 11. uri dopoldne na igrišču. Vsi in točno! — Tajnik. Službeno iz LLAP. Seja tehničnega od« bora se vrši jutri ob 20. v kavarni Emor.a. — Tajnik II. 2e'ezn!čarski športni klub Hermes. Na Izrednem občnem zboru S. K. Hermes, dne 22. avgusta 1925. se je isti dodal soglasno pridevek "švarii, kjer so tamo« šnji športniki priredili na čast Zagrebčanov gledališko predstavo, pri kateri je bilo več govorov, ki pa so bili naperjeni proti enot« r.osti naše države. S tem so kapošvarski športniki pokazali, da jim gre v prej vrsti za politiko in ne za šport. Od Zagrebčanov sta znala madžarski le dva igrača Ko so ostali zvedeli o vsebini govorov, je kapetan Ilirije protestiral proti temu, da bi sc po« litično izrabljali, ter je izjavil, da hočejo Hrvati pač gojiti športne odnoSa j o z Mu džari, vsako politično zbližanje pa da je izključeno. Ilirija je takoj javili vso zade. vo JNS, ki je o tem obvestil notranje mi« nistrstvo. Da se razčisti vsa zadeva, se bo vršila v Kapošvaru konferenca med našim in madžarskim savezom. Dolžnost našega saveza je, da z vso odločnostjo zahteva, da bodo taki incidenti izostali Sele tedaj bo mogoč« misliti na vzpostavitev športnih od« nošajev. Društvo športnih no\'inarjev. V novi« narskemu klubu v Beogradu se je v petek vršila seja sportskih novinarjev, na kateri so bila sprejeta pravila »Društva športnih novinara« ter izvoljen upravni odbor. No« vo društvo bo tvorilo sekcijo Jugoslov. No« vinarskega L'druženja. Vsaki član »Društva sportskih novinara® bo moral biti redni ali izredni član JNU. Kriza v hazena savezu. Kakor poroča »Jutarnji list», jc prišlo v JHS do krize. Vsi odborniki so odložili svoje funkcije. Vzroki krize še niso znani. Sportna agencija v Beogradu. Te dni se Je v Beogradu otvorila prva športna agen« cija, ki ima nalogo, da bo v svrho propa« gande vseh športov doma in v inozemstvu dajala potrebne športne informacije. iVova odbora beograjskega tn subofiSke* gti pod~oveza. Nogometna podsaveza v Beo« gradu in v Subotici sta imela prošlo nedeljo svojo glavno skupščino. Nova odbora sta sestavljena nastopno: Beograd: Predsednik Mato Miodragovič. podpredsednik Zarlja Markovič, l. tajnik Savič. II. tajnik L. Freu« denfeld, blagajnik Oton Kelner. odborniki gg. Kuzmič, M. Popovič. Božinovič, Filipo« vič, namestnika Krstič. D. Zivanovič. Subo« tica: Predsednik Simon Benis, podpredsednik Milodanovič, I. tajnik Pilič, odborniki He» ckinger, Szegedinski, Kecelj, Meszaros, Fi« scher. V siubotiškem odboru ni nobenega člana Bačke. Weissmullerjer rekord na 100 vardo\-ni priznan. Johnnv \Veissmiiller jc nedav. no pri ameriških prvenstvenih tekmovanjih postavil na 100 vardov s 50.4 nov svetovni rekord. Kakor sedai javljajo lz Nevrvorka. pa ta rekord ni bil priznan, in sicer radi močnega vetra, ki ie NVeissmiillerju pri pla« vanju zelo pomagal. Nov motor Pni nas se še sedaj ni uveljavil eksplozijski motor namesto živalske ali celo človeške delovne sile pri obratu poljedelskih strojev. Ako pomislimo, kako malo prostora zavzame tak motor, da rabi nego in gorivo le kadar dela, m koliko sile razvija, tedaj nam mora biti jasno, da je cenejši ln predvsem uporabnejši kakor živalska sila, ki jo je treba hraniti tudi, ko ne dela ln ki se sčasoma utrudi. Zadnji čas ie objavil inženjer Seligmann v Lincu v avstrijskih revijah članek, v katerem priporoča uporabo stroja novega tipa, ki je karakteriziran s tem, da se vrši užiga-nje eksplozivne mešanice potom razžarjene glavice, ki je montirana na cilindru. Shematično prikazuje stroj slika. Na cilindru, v katerem se giblje bat b, je glavica a, vanjo vstopa skozi dovod d gorivo, se pomeša z zrakom ugreje, eksplodira in razvijajoče se pare poženejo bat. Take motorje so dosedaj delali le štiri-taktne, to se pravi take, ki so delali v štirih fazah in sicer: 1. prisesanje eksplozivne snovi, 2. kompresija, 3. vžig in ekspanzija ter 4. izpranjenje cilindra, V teh štirih fazah napravlja motor dva cela obrata z zamaš-njakom. Clerk in Beuz sta iznašla takozvani dvotaktni motor, ki ima princip, da odgovarja vsakemu obratu zamašnjaka po ena eksplozija. Tak motor teče enakomernejše in je ob istem efektu manjši od štirikratnega. Motor z vžigom potom žareče cilindrove kapice se je dosedaj — dokler je bil štiri-takten — le slabo uveljavljal, ker je delal neenakomerno. Stroj ima pa še druge slabe strani. Predvsem ga je treba u^revati kaki!: deset minut s posebnim gorilnikom, da se kapica razžari, nato šele teče, uporablja nekaj več goriva kakor enakomočni Diesel-motorji (350 gr goriva na HP in uro). Na drugi strani Ima seveda stroj neoporečno velike prednosti, m mu treba, ko je enkrat počel obratovati, posvečati skorc nfkake pažnje, vsak ga more spraviti v tek, ie jako enostaven iai temu primerno iako cen. Da je za poljedelske obrate najprfpravnel-šl eksplozijski stroj, nam postane Jasno, ko pomislimo, da je zanj gorivo Jako lahko transportabel da zavzema mam) prostora kakor parni stroj ali vitel Edtni napak! sta bHi dosedaj visoka cena ln komplicirani sestav. Omenjeni stroj je sicer kar se tiče uporabe goriva nekoliko dražji od Diesel- motorja (350 gr proti 300 gr na uro Ir. konjsko sflo). ako si pa predočimo današmje gospodarsko stanje, nam mora biti jasno, da ni mogoče Investirati v motorje dvojnega ali še večkratnega kapitala le na račun evem. tualne pozneše amortizacije, posebno ne v malih obratth, kjer bi amortizadja trajala desetletja, torej dalje časa, nego živi motor. Na drugI strani pa tvori cemejši motor tudi manjši vrednostni objekt, in ga je toraj. ko je Iztekel, lažje nadomestiti nego težko mašino. N>egova poglavitna ln pri nas naj-očfvfdnejša prednost ie njegova enostavnost in lahko ravnanje z nj'm. F.L. Y'. Zagrebški .Jugoslavenski tehrlčar. ie v svoji 14. štev. priobčil v prevodu naš originalni članek «Telchor» toda brez na vedbe vira in avtorja. Bilo bi pač pravH-no, da se tudi pri nas vpošteva običaj navedbe vira 1n avtorja, kadar gre za pre vode izvirnih del. Reinhcid SchSinze! kot Velikomestni kavalir pride v »Kino Dvor« Veleceniene dame! Ali ze poznate — SANOFORM? N?Su!*oc!ne!£i n*Pa delto- j! , • riranje sejmskih prostorov - jj Q nudi v veliki izbiri tvrdka p. q H. Tiiar, LJubljana, g OIOIOIOIOOBOIOIOIO inženirji, elektrotehniki in monterji delajo z mrzlična naglostjo na objektu, Id ga bo razstavila tovarna čokolade »JKirim". Kolikor smo mogli izvedeti bo to neka mehanična n?prava. Iz Maribora a— Po večletnih specljalnih študijah na otroških klinikah v Parizu kot asistentinja dečje klinike univerze v Strasbourgu, se je vrnila g. dr. Valerija Valjavec ter ordini-ra v Mariboru, Maistrova ulica 13. a— Licitacija. Prihodnji torek, dne 27. avgusta se bo vršila ob desetih dopoldne v mariborski moški kaznilnici ponovna ofer talna licitacija za dobavo velike množine krušne in koruzne moke ter drugih mlev-sklh izdelkov, na kar opozarjamo naše slovenske trgovce. a— Gospodarsko In politično društvo za magdalenskl okraj v Mariboru priredi dne 6. septembra v gostilni «Senica» na Studencih veliko ljudsko veselico z obširnim sporedom. Mariborska društva se naprošajo, da to upoštevajo pri event. svojih prireditvah. Iz Primerja * Smrtna kosa. V Rojanu pri Trstu je prc» minula poštna upravitcljica gdčna Zora Vi« tezova, stara komaj 21 let. Pogreb pokojni« ce se vrši danes v nedeljo na tržaško poko» pališče. * .Voi> župan v Podgori pri Gorici. V čc» trtek so se vršile v Podgori pri Gorici vo« litve novega župana. Prodrl je kandidat ve< činske liste g. Marij Simonetti, ki je izjavil v navzočnosti komisarja Numisa, da sc bo norvi občinski svet natančno držal zakona. Povdaril je tudi, da ima novi odbor name« ro, pregledati delovanje bivšega komisarja Mariniča, kar je zadovoljilo zastopnike ve« čine In manjšine ofcč. sveta. Nov odbor na« merava zgraditi občinski dom in popraviti V9e ceste. * Novo \"odst\x> gledališča Verdi v Gori« ci. Za intendanta goriškega gledališča Ver« di v sezoni 1925 26 ie imenovan g. Hadrijan Gfcjdcs. Lani je upravljala gledališče tvrdka Sasso. * Telovadni nastop v Postojni Izostane. Za danes določeni telovadni nastop postojn skega telovadnega društva izostane, ker ga je postojnska podprefektura prepovedala. * Bomba i' senu. Poglavje nesreč s strelji« vom se nadaljuje. V Dolju pri Tolminu jc grabil seno 241ctni Jakob Jarc. Naenkrat je porinil grablje v seno. kjer sc je razpočila bomba, ki jc ranila Jarca v desno nogo in Vso. Moža so oddali v goriško bolnišnico. * Razpis tajviSke stutbe. Županstvo v Co povan-j na Goriškem razpisuje službo za« časnega občinskega tajnika. * Žrtev poklica. 501etai železniški čuvaj Silvester Černe ia Prvačine pri Gorici je te dni pregledoval progo. Mimo se je pripeljal tovorni vlak, kateremu se Černe ni izognil dovolj v stran. Lokomotiva je butnila v ču« vajevo glavo in mu razbila čepinjo. Zeleni krii iz Gorice, ki je prihitel ponesrečencu m pomoč, je našel moža mrzlega in mrt« »ga, * Nalezljive bolezni v Trstu. V Trstu je obolelo na trebušnem legarju 17 na škr« Utici 7 ljudi, na davici pa trije. V zadnjem tednu sta zahtevala legar in škriatica štiri Jrtve. * Ogenj v Vitovlj&h. Posestniku Antonu Mariniču iz Vitovelj je zgorela velika kopa •ena, katerega je mož z velikim trudom na« kosil Stvarna škoda ognja ni posebno veli« Jo, za moža pa Je vendar zelo občutna. * Zlata mafa irtonsignorja Kjudra. Mon« aignor Anton Kjuder, ki je nedavno zapustil Barkovije ter je praznoval sedaj zlato maš« ništvo, obišče v nedeljo Barkovije, kjer bo opravil v tamošnji cerkvi slovesno službo božjo. * Čuden menih. V svetogorski samostan 5« hotel vstopiti 24 letni Adolf Skarabot, ka« iterega je pater gvardijan sprejel pod streho. Za zahvalo je odnesel meniški pripravnik 2400 lir samostanske gotovine in se izgubil. Orožniki so ga že aretirali. Naznanjam, da se prične s 1. septembrom t. L zopet redni pouk v krojnem risanju ln prikrojevanju damsklh oblek. j Priglase sprejemam od 8 — 12 ure in od fl4— 18 ure. Oblast, konces. učilišče Roza Medved Ljubljana, Mestni trg 24. I ELITNI KINO R5at>c?i Telefon 124. Predstave ob delavnikih '/25., '/28. in 9. Predstave ob nedeljah: Va5, 6., '/28. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. t i Danes nov spored. Novi Gaumont-fllm 1 Pariški ffekin Filmski igrokaz v 5 velikih dejanjih v glavnih vlogah: SANDRA MILOVANOV, znana Ginetta in Parisetta. — RENE POYEN, znan „Sherlock Holmei 11" — Mala Gaby Bouboule znana srčkana punčka v filmu ..Sheilock Holmes II" — In dobro znani „Stara Štuka" Iz filma „Ginetta". Filmi znanega nam pisatelja LOU1S FEUlLLADE-a ne petr bujeio posebne reklame. - Pride! Novi veliki BISCOT-FILIM Pride I l Začetek šolskega leta Vpisovanje na glasbeno šolo in konser* Itntorij Glasbene Matice v Ljubljani se vr« U, dne 1., 3., 4. in 5. septembra od 9. do 12. in od 3. do 5. popoldne v pisarni Glas« bene Matice v Gosposki ulici. Pri vpisu plačajo stariši 25 Din članarine in za vsake« ga gojenca 10 Din vpisuine. Poleg tega pa ukovino za mesec september. Ukovina je sledeča: klavir in gosli na glasbeni šoli 70 Din mesečno, glasbena teorija in mladinsko petje 15 Din mesečno. Na konservatoriju staneta klavir m vijolina 120 Din mesečno, »olopetje 150 Din mesečno in instrumental« ni pouk (celo, kontrabas, flavta, oboa, ki a« rinet. rog, trobenta, pozavna) 90 Din mesec* no. Teoretični predmeti: harmonija, kontra« punkt, instrumentacija, nauk o instrumentih oblikoslovje itd., glasbena zgodovina se po« učujejo kot glavni in pa kot stranski pred« meti. Redni pouk na konservatoriju in glas« benl šoli ▼ vseh predmetih in oddelkih se prične v pondeljek, dne 7. septembra. Raz« deHtev in določitev umika pa se vrši v so« boto, 5. septembra popoldne in sicer ob 3. ari za klavir, ob 4. uri za gosli in ob 5. uri za solopetje, vselej v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Natančne}« le podatke daje konservatorijska pisarna. 77. dri. deška meščanska šola v Ljubljani. Prl&etek razrednih (ponavljalnih), zaključ« nfh in zasebnih izpitov je v četrtek, dne 27. arrgusta ob 8. dop. Vpisovanje v prvi razred je v torek dne 1. septembra, vpisovanje do« sedanjih učencev pa 2. septembra vselej od 8. do IZ ure. V petek, 4. septembra je ob 8, uri šol maša, v soboto 5. septembra se pa prične redni pouk. Natančnejši podatki ■o razvidni iz razglasa v veži šol. poslopja. 77. dekliSka meščanska šola v Ljubljani. Pismeni ponavljalni in razredni izpiti bodo dne 27., ustni pa 28. t m. Pismeni tečajni frpiti 29., ustni 31. t. m. Vselej ob 8. uri. Vpisovanje ▼ I. razred je 1. septembra od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Sprejemajo se učenke, ki so dovršile četrti razred osnov ne šole. Dne 4. septembra je otvoritvena služba božja, 5. septembra se prične redni pouk. — Ravnateljstvo. Gremijalna trgovska šola v Ljubljani na« znanja, da se vrši vpisovanje v I. letnik, kakor je že objavljeno, do 24. avgusta v pi« sami Gremija trgovcev v Ljubljani, palača Ljubljanske kreditne banke, Aleksandrova cesta 2/1. Vsak mora prinesti s seboj za d« nje šolsko izpričevalo. Za sprejem se zah« teva najmanj 2 razreda srednje ali meščan« ske šole ali pa 8 razredov osnovne šole. Vpis sevanje v II. in III. letnik se vrši v šoli na •Ledini« (Komenskega ulica) v četrtek dne 3. septembra od 2. do 5. uit popoldne v vodstveni pisarni (levo pritličje). Začetek šolskega leta prične v pondeljek dne 7. sep tembra ob 2. uri popoldne za vse vajence. Istočasno bodo izprašani vsi oni učenei(ke), ki so zaostali koncem šolskega leta neizpra« šani in niso prejeli spričevala. Na drž. realni gimnaziji v Novem mestu se vrše vsled razpisa vel. žup. v Ljubljani z dne 19. VIII. 1925.. P. br. 10.559 sprejem, ni izpiti v I. razred dne 2. septembra na« mesto dne 4. septembra, vpisovanje v osta« le razrede pa dne 3. septembra namesto dne 5. septembra; služba božja bo dne 4. septem bra, začetek pouka dne 5. septembra. Na« tančnejn podatki na uradni deski. Deška dekliška in meščansko šola rut Je* »emcah. Ponavljalni izpiti se bodo vršili 29. in 31. avgusta od osmih dalje. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. Dne 5. septembra se prične redni šolski pouk. Natančnejša pojasnila pri ravnatelj« stvu. Državna realna gimnazija v Ptuju. Šolsko leto prično 1. septembra. Sprejemni izpit za prvi razred je v torek 1. septembra od 9. dalje; vpis za ta izpit je isti dan od 8. do 9. ali tudi v prejšnjih dneh dopoldne in je treba prinesti rojstni list in šolsko izpriče« valo s seboj. Dosedanji in novodošli dijaki se vpisujejo v I. do VIII. razred dne 2. in 3. septembra od 10. do 11. Ponavljalni izpiti se vrše od 24. do 31. avgusta po posebnem razporedu. Meščanske šola v Ormožu. Izpiti pri v a ti« Btov se bodo vršili dne 29. avgusta, ponav« Ijalni izpiti pa dne 31. avgusta. Začno se vsakokrat ob pol 9. uri. Vpisovanje bo dne L septembra od 8. do 12. ure, : - • Kulturni pregled Naša gledališča na pariški razstavi Na pariški Razstavi za mednarodne dekorativne umetnosti Je v prostorih Velike palače tudi oddelek za gledališče. Tukaj Je zastopana Jugoslavija z dekoracijami In risbami, fotografijami in načrti za odersko umetnost. Najboljše sta zastopani Nar. gledališči v Zagrebu in Beogradu. Ljuba Babič mlajši Iz Zagreba je razstavil naslednje skice: Shakespeare: Rikard III., Kar hočete; Gun-dulič: Dubravka; J. Kosor: Požar strasti; M. Krleža: Vučjak, Golgota, Michelangelo; Milan Begovič: Božji človek; Maeterlinck-Debussy: Pelleas ln Melisanda; Sirola: Sence, Faust (marijonetna igra); Držlč: Skopuh. Beograd reprezentira v glavnem I. Blje-lid. Razstavil Je načrte in skice za naslednja dela: Čorovič: Zulumčar; Hristič-For-tunato: Ougutka; Sremac: Zona Zamfirova; Paunovid: V zatišju; Dekoracije za Vojno-vičeve drame: Kič: Kajanje; Veselinovič: Giido; Sremac: Ivkova sl2va; Hauptmaan: Elga. Slikar Brajlovskij je razstavil skice za Gounodovega «Fausta», Offenbachove «Hoff mannove pripovedke® in Nttšičev «Nahod». Dekoracije je razstavil še I. Gudrum Iz Zagreba, D. Jankovič iz Beograda Je poslal risbe «Čas tišine* rn «Pesma noči», arh". prof. Rado Kregar Iz LJubljane načrt za balet »Smrtna tarantela«, Tomislav Krizman risbe za Mozartovo opero .Rop iz Seraila« ter za Konjovlčev «Vilin veo*. V. Križanlč iz Zagreba je razstavil osnutke za Caldero-novo «La donna duende», R. Tommaseo štu dije za balet, Marijan Trepše tndi študije za Calderonovo dramo «La donna duende«, M. Vanka načrte za Baranovidev balet «LI-citarsko srce», I. Vavpotič iz Ljubljane risbe za »Smrt majke Jugovičev>, Verbicki iz Beograda študije za narodne noše, moderne dekoracije, Musorgskega «Kovanščino» in Beševiča-Binickega *Kneginjo Majo», Za-gorodnjak načrt za ljane. Smrt švicarskega pisatelja. V Curlhu Je preminul v 66 letu svojega življenja švicarski revolucijoner J. C. Heer, znan posebno v nemških čitateljskih krogih. Pokojnik je napisal večje število romanov, med katerimi Ima največjo vrednost »Der Konig von Ber-nhta«. Za svoja dela je rad izberal lepe značaje, katere je vpleta! v romantične dogodke. Opisi narave so bili njegova najmočnejša pisateljska stran. Zadnja leta je žive! Heer v revščini in siromaštvu, ker mu niso donašale knjige, izdane in založene v Nemčiji, dovoli dohodkov za brezskrbno življenje. Eden izmed njegovih bol-šfli romanov je naslovljen »Ferien an der Adria«. Nove prem'jere pri Relnbardtu. Retn-hardt uprizori v nov" gledališki sezoni na Dunaju Waldejevo »Pahljača lady Winder-merove« s Heleno Thlmigovo v naslovni vlogi in Oogoljevega »Revizorja«. V Berlinu pride poršmj na vrsto Ptrandellova parabola »Mož, žival in čednost«. Dramo bo režlral Erik Engel, doč*m pripravlja ReVn-hardt sam inscenadjo Maughamove »Viktorije« s Hermrno Rosenbergovo. Heleno Thie-mlgovo in Elzo Eckersbergovo. Ta komad se uprizori tudi v josefstadskem gledaliču na Dtrnaju v isti zasedbi. Hindemitbov »Demon« ▼ Monakovem. Komorno gledališče v Monakovem je pred-kratkim izvajalo Htndemithovo pantorrrino »Demon«. Insenacijo je oskrbela Marion Herrmannova, ki je nastopila v glavni ženski vlogi druge deklice, dočim je upodobil demona Bruno TKessen. Glasba Hindemi-thove pamomfae slika človeški strah pred demonom in žgoče hrepenenje po njem. Pirandello brez konca. Pirandello Je napisal nov oderski komad z naslovom »Upokojenci spomina«. Bfcch na Dunaju. Generalni ravnatelj »Volksopere« Blecb je dospel na Dunaj ter Je prKel takoj z vajami za Bizetovo »Car-men«. Poleg ;ega dela pripravlja še Reszad-czekovega »Holoferna«, v katerem bo pel naslovno vlogo Mihael Eohnen. Sokol Dnevi slovanskega Sokolstva v Varšavi V času, ko je v Jugoslaviji dobil hrvatski separatistični pokret od strani gotovih fak« torjev poseben poudarek in je bilo napade« no jugoslovensko Sokolstvo od ljudi, ki o Sokolstvu sploh pojma nimajo, najmanj pa o cilju jugoslovenskega Sokolstva, v teh ča« sih malih ljudi je šlo slovansko Sokolstvo mimo svojo pot naprej, vstvarjala »e je v Varšavi Slovanska Sokolska Zveza, ki ima povsem drugačen pomen nego pokret po« sameznega plemena. Dne 13. in 14. avgusta so zborovali v Var« favi zastopniki češkega, poljskega, jugoslo« venskega in ruskega Sokolstva po načrtu, ki je bil zasnovan lansko leto v Zagrebu. Seji je predsedoval na predlog sklicatelja zborovanja Zamovskega, staroste poljske gokolske zveze, br. dr. Scheiner, starosta COS. V četrtek zvečer do polnoči in petek ves dan so pretresali delegati štirih velikih sokolskih organizacij pravila za Slovansko Sokolstvo in sestavili so jih deloma po sta« rih pravilih bivše SSZ in po predlogih Ju« goslovenov in Poljakov. Istočasno Je bil se« stavljen manifest na slovanske narode, ki smo ga že objavili. Seje so se Tršile ▼ pela« či br. Zamovskega, ki ima krasne dvorane, primerne za taka zborovanja. Delegati »o bili ves čas bivanj« v Varšavi gostje br. ZamovskeSi In poslanika naše kraljevine Jevreroa Simiča, ki sta jih ljubeznivo in brstsko sprejela in pogostil«. SIcer le tudi mesto Varšava posvečalo posebno pozor« nost sokolskim delegatom, ki »o bili vedno in povsod iskreno pozdrtvljenl kjer so se pokazali v sokolskih krojih. Mestna uprava in posamezna poljska ministrstva to dele« gate sprejeli z vso ljubeznivostjo, predvsem pa seveda poljsko Sokolstvo, ki jim je pri« rejalo viharne ovadje. V sestavljenih pravilih je poaehno važen poudarek o pomenu Slovanske Sokol Zre« ze in Tvrševega Sokolstva. Tehnično vod« stvo Zveze tvorijo načelniki posameznih udruženih sokolskih organizadj, ti pe l*be» rejo iz svoje srede načelnika. Pravil« »to« pijo v veljavo, ko jih ratifidrajo pos«mezne organizacijo ter se nato šele skliče glavna skupšan« zveze. Delegati so zastopali de« mokratične nazore, d« n«j zavzamejo vse organizacije svoj« stališča napram pravilom, ki naj se obravnavajo n« odborovih lejah posameznih organizacij, ki naj jih priobči« jo v svojih službenih glasilih. Do končnega konstituiranja stalnega vodstva Slovanske Sokolske Zveze vodi upravne posle Zveze poljsko Sokolstvo pod starosto br. Zamoy« skim. Zborovanje delegatov je imelo že tudi praktični uspeh. Sklenili so, d« se bo vršil prvi tečaj Slovanskega Sokolstva v Pr«gi, kamor pošlje vs«k» včlanjen« org«nizarij« po 10 kurzistov, skupaj 40 kurristov. Tečaj bo financirala ČOS, želi se pa, da vsaka or« ganizacija pošlje tudi nekaj predavateljev. Program zamišljenega tečaja naj obseg« sledeče točke: zgodovina Sokolstv«, Ideja in naloge, uprava in organizacij«, slovansk« sokolska literatura, slovanska kultur«, du» ševna vzgoja in metoda Sokolstva, poročilo o delu poedinih članic zveze, vzgoja Sokol« stva, tehniško delo, Sokolstvo in obramb« n«roda, priprava za »poznavanje slovanskih jezikov, seznavanje s sokolskimi društvi v Pragi, narodne vežbe udruženih zvez, So« kolstvo v Ameriki. Dalje so bili sprejeti predlogi, da izda Zveza Tvrševe spise v vseh slovanskih je« zikih, da izda tehnično terminologijo ▼ vseh slovanskih jezikih in da se Izmenjajo pred« njaki v zvezi včlanjenih organizacij. Da bo imela zveza pri vseh slovanskih narodih enotno ime, je bilo sklenjeno, da so imenuje oficljelno »Slovansko Sokolstvo« okrajšano SS. Dne 15. in 16. avgusta se je vršil v V»r« šavi pokrajinski zlet poljskega Sokolstva iz pokrajine Mazowieck«, kjer so po večini ncrv« in mlada »okolska društv«, v katerih so po največ organizirani delavski »loji. V soboto 15. avgusta so bile zjutraj skušnje za javni nastop, nakar se je od 10. vršila velika parada, kjer so defilirale vojaške če« te in Sokolstvo, kar je napravilo mogočen vtisk. Navzoči so bili zastopniki tujih dr« žav, delegacije Cehov, Jugoslovenov in Ru« sov ter vse domače oblasti. Po paradi se je razvila po glavnih ulicah Varšave impozant n« povorka Sokolstva, v kateri je bilo nad 3500 sokolskih pripadnikov. Cehi in Jugo« sloveni so ob tej priliki položili na grob ne« znanega vojaka vence in pred njimi je še enkrat defiliralo vse Sokolstvo. Popoldne je bila javna telovadb« v parku Sobieskega. ki se je z malimi izpremembi« mi ponovila tudi naslednji dan. Pred n«stopom »o okrasili za»tavo »meri« ških poljskih Sokolov, nak»r je izvajalo 20 ameriških Sokolov proete vaje. Po končani izvedbi so domači Sokoli odnesli ameriške telovadce na ramah s telovadišča. Posebno dobro je nastopil moški naraščaj v vaj«mi s puškami na godbo. Društvo iz Krskove« g« je izvajalo posebne skupine na visokih lestvah. Domači telovadd so nato vadili n« treh bradljah, dveh drogovih In na enem konju lepe in dovršene v«ie. Deea je na» stopila z igrami, zaključek javne telovadbe pa so tvorile proste v« je članic In članov, prvih je bilo 272, drugih 1000. Proste -raje so bile prav lepe in dobro izvajane, ie na« stop ni bil tak, kakor smo jih vajeni mi. Javna telovadba je pokazala, da imajo Po« Ijala dober materijal ter prav dobro discip« lino, tudi org«niz«cija zleta in prehrana so | bilo brezhibni. Sokol v Zag-.irju. Ministrstvo saobrači. ja Je dovolilo za naš Javni nastop in pro-slavo 35-letnega obstoja sokolskega dru-štva v Zagorju ob Savi z odlokom broj 22.805'25 polovično vožnjo za vso Slovenijo. Kot izkaznica za polovično vožnjo veljajo od Saveza izdane železniške izkaznice, na katere sa vpiše broj odloka. Pr! vstopni postaji se kupi ce! vozni listek do Zagorja, kjer se na zletišču žigosa ter ve. !ja isti za nazaj. Sokoli, Sokolice bratskih' društev, udeležite se vsled teh ugodnost! v največjem številu zgodovinske proslave našega društva, da pokažemo svetu, kako znamo Sokoli ceniti redki Jubilej idealnega dela. — Zdravo! — Odbor. Radio iia železnici Na progi Berlin-Hamburg se je 15. t. m. otvoril reden telefonski promet med glavnimi nemškimi mesti in vlaki, ki vozijo na tej progi. Iz vozečega vlaka so potom ham-borške radiofonske oddajne postaje odda. Jall otvoritveni govor, nato pa Je hambur. ška postaja prednašala z to priliko namenjen koncert, ki ga je poslušalo v dotičnetn vlaku se vozeče občinstvo. S to otvoritvijo Je praktično razrešen problem občevanja vozečih vlakov z ostalim svetom. Nad 40 let so se trudili strokovnjaki v telefoniji, da bi omogočili potnikom, ki potujejo z vlakom, tudi med vožnjo telefonične razgovore, ki bi bili posebno za trgovce neprecenljive važnosti. Toda poskusi so ostali dolgo brez uspeha. Med tem se Je sle« Edisonu posrečilo upostaviti telegrafsko zvezo z vozečimi vlaki, ki jo sedaj v Ameriki že splošno uporabljajo — toda, da bi bilo mogoče Iz vlaka telefonično govoriti i človekom, ki Je v kakem oddaljenem mestu, se Je še pred kratkim smatralo za nemogoče. Ko se Je med svetovno vojno radioteh'-nlka močno Izpopolnila ta se Je pred vsem posrečilo proizvajati visokofrekvenčne elektromagnetne valove, se Je problem telefonskega občevanja z vlaki močno približal praktični Izvedljivosti. Občevanje iz stalnega mesta z vozečim vlakom Je danes čisto lahka stvar. Treba Je le močne radiofonske oddajne postaje, v vlaku se postavi prejemač z okvirno anteno, pa Je zveza gotova. In tudi res poslušajo na ta način v Ameriki, na Angleškem in Francoskem potniki ki se vozijo na vlaku, koncerte in predavanja iz več sto km. oddaljenih mest Neprimerno težja pa postane naloga, če hoče kdo lz vlaka telefo-nlčno govoriti s svojim tovarišem, k! je ostal doma V tem slučaju bi moral vlak voziti s seboj močno radiofonsko oddajno postajo, kar bi končno kljub velik! teži še šlo. Toda za visoko anteno, ki Izžarjuje elektromagnetne valove, ni prostora. Železniški profil, ki ga določajo tuneli zaseke, mostovi itd., dopušča postaviti na strehah vagonov največ 50 cm visoko anteno, ki pa Je za oddajanje kakor tudi za prejemanje energij, k! prihajajo tu v poštev, mnogo prenizka. Treba Je bilo torej Iznajti pota, kako bi se tej nizki anten! dovedlo toliko energije, da bi bil telefonKni pogovor na večje razdalje mogoč. Rešitev Je prinesla kombinacija radlotelefonije z visokofrekvenčno telefonijo ln se telefoniranje z oziroma Iz vozečega vlaka vrši takole: Na vsakem koncu proge Je po ena železniška oddajna postaja, kjer se nahajata oddajni In prejemnl aparat. TI postaji sta žično zvezani z medkrajevnima centralama, n. pr. v Berlinu oziroma Homburgu. Če želi n. pr. Berllnčan govoriti s svojim kolegom, ki se vozi v Hamburg, tedaj pokliče telefonsko centralo ln J! naznani, da želi zveze z medkrajevno centralo. Ko Je dobil zvezo s to centralo, jI naznani, da želi govoriti z vlakom Berlin-Hamburg. Medkrajevna centrala ga zveže z železniško oddajno postajo v Berlinu. Oovorilni toki Berllnčana modulirajo elektromagnetne valove, ki Jih izžareva antena te postaje. Antena pa Je tako urejena, da prenese del teh valov na brzojavne žice, ki so napeljane ob železniški progi ,tn U del valov se kot visokefrekven ini toki razširja vzdolž po brzojavnih žicah. Vlak ki vozi po progi, Ima na strefil vagona razpete navadno štiri žice, ki tvorijo antena Ta antena sprejme lz brzojav-nih žic visokofrekvenčne toke in Jih dovaja prejemnemu aparatu, kjer posluša poseben uradnik. Berlinčan nru pove ime osebe, s katero želi govoriti. Imenovano osebo uradnik v vlaku poišče In pripelje k telefonu In pogovor se vrši prav tako, kot bi govorila vsak Iz svojega stanovanja ali urada. Ce se želi kdo v vlaku zvezati z osebo v kakem mestu, tedaj ravno tako z govorom modulira valove oddajne postaje, ki Je v vlaku. TI valovi se zopet razširjajo vzdolž brzojavnih' žic do železniške oddajne postaje, ki ga s posredovanjem medkrajevne in mestne telefonske centrale zveže z zaželje-no osebo. Kakor Izgleda cel proces enostaven, ven-dar Je bilo treba premagat! težke ovire. Na kolodvorih n. pr. so iz varnostnih razlogov brzojavne žice nadomeščene s kab-IJl Treba Je bilo torej napeljat! ob progi posebne žice za visokofrekvenčne toke. Dalje le bilo treba tem potom zapreti pot v kabel), kjer bi se Izgubili. Obratno je treba telegrafskim tokom preprečiti pristop do nadzemske žice, kjer bi se morzeji iz različnih mest med seboj pomešali. Vse te tehniške ovire so sedaj popolnoma odstranjene in kakor se zatrjuje, se telefoniranje vrši popolnoma zadovoljivo. Preiemanje brezžičnih vesti Iz Beograda. Brezžična postaja v Beogradu (valov-aa dolžina 1650 m) oddaja sedaj sploSr.« vesti borzna poročila in razne koncerte v času med 21. ln ZZ. uro (9. do 10. zve« če rL Pariško pismo Pariz, sredi avgusta. (Leopard v parku. — Železniške nesreče. — Najdene stvari. — Padanje števila sodnih obravnav. — Večno mladi Eif-feL) Ta teden doživljamo v Parizu čisto zanimive stvari. Parižan si danes lahko privošči lov na zverjad. ne da bi šel v Afriko. V Buloniski gozd namreč, ki je za Parižane isto kot Tivolski gozd za Ljubljančane, je ušel iz menažerije, ki se tam nahaja, velik leopard. Prišel je šele pred nekaj dnevi iz Srednje Afrike s nošiljatvijo zveri. Je dorastla zver. sicer šele dve leti stara, a ima mogočno zobovje. strašne kremplje, jeklene mišice in skače sedem metrov daleč... In sedaj se taka živa! klati po najlepšem sprehajališču Parižanov. Zaman ga hoče policija aretirati, zaman brska vojaštvo po osemsto hektarjev velikem gozdu ... zaenkrat ga še niso dobili. Pariža-ni pa so ob svoj najlepši sprehod, kajti naravno je. da si nihče ne upa v Bulonj-ski gozd, enako kakor bi si Ljubltenčani ne upali na Rožnik, če bi se klatil po njem tiger. Razen leoparda vznemirjajo Parižane železniške nesreče, ki se v zadnjem času kar kopičijo. V zadnjih 18 dneh Je bilo v Franciji 12 katastrof, pri katerih je bilo 33 oseb ubitih in 190 ranjenih. Večina nesreč se prigodi brzovlakom. V Franciji so v primeri z drugimi državami železniške nesreče sploh zelo pogoste in po pravici zahteva javno mnenje od vlade, da vse potrebno ukrene zoper to. Zanimivo je. kaj se vse v Parizu izgubi. Da Američanka, ki se sprehaja z ovratnico, vredno pol milijona frankov, izgubi ta dragoceni nakit na svojem iz-prehodu, ni nič tako izrednega, toda če listate po izkazu najdenih predmetov, kl izdaja policijska orefektura. si lahko, če ste filozofske narave, marsikaj mislite. Pred kratkim so našli na pariških cestah: železniško tračnico (naravno, da se dogajajo nesreče na železnici, če ta izgublja svoje tračnice!, je pripomnil še-gav Parižan). železne stopnice, avtomo-bilni čoln (menda ga posestnik ni izgubil. ko je jadra! po tlaku?), tri obveze za kilo, načrt za mestno kanalizaciji, itd., itd. Da pa so pariški vlomilci od vraga, priča dejstvo, da so vlomili pri policiji in sicer ravno v urad za najdene stvari, odnesli pa niso niti tračnice, niti avto-mobilnega čolna, temveč so se spravili na omare, v katerih so shranjeni najdeni dragulji in listnice. Koliko so odnesli o tem policija molči, ker Ji je naravno zadeva silno neprijetna. Uzmovičev zaenkrat pa tudi še ni izsledila. Vesel poiav je pa, da število obravnav pri pariških sodiščih pada, predvsem število civilno - pravdnih obravnav. Od kod izvira to? Ali so današnji Parižani postali malo pametnejši in se manj prepirajo? Ali ne nosijo več tako radi svojega denarja odvetnikom? Tega ravno ne bi mogli reči. Pač Pa so dandanes pristojbine za pravdanie tako visoke. da si vsakdo desetkrat premisli, predno vloži kako tožbo. Slaba poravnava je danes več vredna kot dobljena obravnava. Kdor izmed čitateljev je bil 1. 1889. r.a svetovni razstavi v Parizu, se bo spominjal, da je bil Eiffelov stolp največja privlačnost onih dni. Povsod so Prodajali v spomin male Eirfelčke z napisom: Souvenier de Pariš. Šestintrideset let pozneje se pa te razmere niso izpremenile. V marsikateri prodaialni so na prodaj mali stolpi, !epo pozlačeni, z istim, starim napisom in ljudje jih mnogo kupujejo. Seveda ne Parižani. Eiffelov stolp ostane večno mlad ..._ cm i zumt Je za vsakega obiskovalca velesejma. Tu si boste zbrali poljubna oblačila, damske plašče, kostume, plašče in športna krila. Vsa oblačila za gospode ?o meri ali že izdelana iz najboljšega angleškega blaga z izjemnim sejmskim popustom. Drago Schvvab, Ljubljana. V prepadu Mrtvega morja Francoski publicist J. R. Bloch popisuje v «QuotkJienu» svoje potovanje v pad Mrtvega morja, katerega gladina !e-eno najbolj čudnih dežel na svetu, v pre ži, kot nam je znano še iz šolskih klopi, celih 400 metrov pod gladino Sredozemskega morja. Bloch piše: Ali hočete priti z menoj 400 m pod morsko gladino? Ali hočete z menoj na dno najbolj globokega prepada na našem planetu? Ne rabimo niti potapljalske obleke, niti podmornika! Vsedimo se v Fordov avto, ki si je zavojeval že vso Malo Azijo in zdrčimo navzdol po Jerihonski cesti-. Koderkoli se dvignete v Palestini na kako višino, opazite na vzhodnem obzorju ogromen jarek, ki gre naravnost od severa proti jugu in leži bolj globoko. kot vsa druga dežela. Iz njega se vedno dviga gosta, vijoličasta megla. Ta živa zareza, kj izgleda kot odprta rana na zemeljski koži, je dolina reke Jordana. Jeruzalem je SOO metrov nad morjem, gladina Mrtvega morja pa se kuha m spava 400 m pod ničlo naših kart. Ce prehitimo v avtu to višinsko rai-Iiko 1200 m. se nam zdi. da se peljemo v lunino razpoko, ki pa še nj ohlajena. Ko pridemo preko otoka Cedrona, nam izgine zadnja travica izpred oči. Zemlja nam kaže svoja gola rebra, izjedena od vetra, redkih neviht in puščavskega peska. Cesta je izborna, avtomobiina cesta prve vrste- kajti do njej se vozijo samo radovedneži iz vsega sveta. In vendir so nekdaj tu. po skromni poti, hodili ljudje «gor» v Jeruzalem, prihajajoč iz Tiberijade. kajti ognili so se sovražni Samariji. Tako čitaino v sv. pismu. In po tej potj bodo enkrat v bodočnosti vozili nafto, bitume. petrolej, banane, da-teljne, kavo, bombaž in trsni sladkor, kar mislijo kramarski židje pridobivati iz zaenkrat še nerodovitnega, a ogromnega, skrivnostnega prepada. Nikjer nj žive duše, ni rastlin, ni polja, nI dreves ... Tu in tam kaka žalostna arabska vas. Na enem mestu na pol podrta gostilna. Bencinske kante ležijo pred nio — edina trgovina v tej smrtno žalostni deželi. Par kilometrov da'je, v enaki puščavi, velika lesena reklamna tabla za neko tvrdko. spodaj dolga modra Črta z ganljivim napisom: Sea - leve! (morska gladina). Ne ustavimo se. Toda imamo občutek, kot bi bili postali ribe. Reklo se nam je. da si moramo ušesa zamašiti z vato, da se ubranimo močnemu šumenju, ki je posledica ve! nenavadnega zračnega pritiska. Toda tega nismo storili, a šumelo nam ni tudi prav nič. Pri zadnjem ovinku naenkrat opazimo v globcčini sivo, ogromno planjavo, kot oljnato jezero: to je Mrtvo morie. Pnevmatika hrešči po tleh kot bi trla steklen prah. kajti vozimo se po soli. s katero je stoletno izparivanje prevleklo vsa tla. Pred dobro uro smo bili zapustili Je- ruzalem v hladnem aprilskem oad-nem vetru, tu pa isnamo 40* vre. ne. Stopimo na obalo. Nobene rastline ni ob bregu, nobene živali v vodi. V daljavi vidimo dve gori. visoki 1200 m. Jezero je tako veliko kot Ženevsko, a nobena cesta ne vodi okoli njega, nobeno človeško bivališče se ne nahaja na njegovem bregu. Na visokem predgorju, kamor pripeka solnce. stoji trdnjava križarjev. Občudovati moramo te viteze v železnih oklepih, ki so prišli iz daljnega Zinada in tu stražili kot predstraža sv. Groba, na dnu tega prepada, nasproti azijski puščavi. Vtaknem roko v vodo in jo pokusim. Nobena odvajalna mineralna voda ni tako grenka kot ta. Solnce je posušilo par kapjiic v moji reki in na koži mi ostane belkasta, služnata snov. ki je ne morem spraviti proč. Židje hočejo spremeniti to strašno puščavo v nekdanji raj, v nekdanjo «ob-iubljeno« deželo. Kdo vč, ali se jim bo „t* IL. ^ Prvi ženski deiegat pri Zvezi narodov — angleška vojvodinja Athol, Slanica spodnja zbornice !n parlamentarna državna podtalnica za šolstvo. Dišave m značaj Lord Bulwer Sytton računa v svojem romanu »Bodoči rod« z možnostjo raz-knojrtve vsake materije v njen prvotni element, v eter. Zakaj ne? Priroda je ostala vzlic tolikim znanstvenim pripomočkom še vedno zaprta in zapečatena knjiga, vendar pa je dala ljudem čudovite moči, s katerimi morejo rešiti marsikatero skrivnost. Znano je. da vpiiva eter na naše čuv-stveno življenje. Ze Hoffmann je slutil v barvali, zvokih in dišavah harmonijo. Tudi Baudelaire je čutil glasbo v dišavah: «0 mčtamorphose mvsticiue de tous mes sens fondus. en un! Son hal-cine fait la musique, comme sa voix fait le parfum.» Znanstveni opazovalci kakor Sir Wil-Ifam Ramsay in Southerden opozarjajo na analogijo med vcmiem, lučjo in zvokom. Strašna žeelzniška nesreča pri Amiensu. ki je zahtevala 11 mrtvih ter 160 težko in lahko ranjenih. (O nesreči je «Jatro» poročalo obširno v sredo 19. tega meseca.) Znanost smatra uporab* dišav kot posledico posebnih lastnost vonja in spolnih vplivov. Med priljubljenim parfumom in značajem je torej nekaka zveza. Mantegazza stvari spolno močne tem peramente pred obiskovanjem tovarn za dišave! Hagen meni. da so se dišav e kot spolna zapeljiva sredstva prvotno uporabljale le kot ojačenje prirodnega vonja. Pozneje se je pridružila tudi este tična potreba, kakor n. pr. obleka za oko. Goethe je govoril z ozirom na dišave celo o človeških cvetlicah. Ženske so — pravi Groos — glede dišav bolj nadarjene nego moški, kar naj bi dokazovalo pomen telesnega vonia kot spolnega privlačnega sredstva. Man tegazza piše, da prava ženska ob duhu svojega priljubljena parfuma globoko zadiha in se trsse po celem životu. Isti poroča o dami ki je bila v velikih skrbeli. če je greh preveliko uživanje dišav Gotove dišave vplivajo zlasti na one. katerih spolno življenje se giblje med naivnostjo in rafiniranostio. Mnogi enostransko misleči opazovalci so sklepa!! iz raznih vplivov dišav na človeka na abnormalno psihično stanie. kar pa ne more biti pravilo. Mnogo krivičnih sodb v tem oziru je padlo na razne umetnike. Sicer pa Je res, da ie več olfaktoričnih karaktcrizacii v delih onih umetnikov, ki so jih proglasili zdravniki za psihične tipe v tem ozira. N. pr. Zola (Zločin \bb6 Moureta), Toistoj (Vojna in mir). vJepi Milton (Izgublieni raj), Shellev in Goethe (Faust I. in II.). Tudi Aristopha-nes je pisa! o tem. — Znano je; da omenja Piutarh po vijolicah močno diš-:čo obleko Aleksandra Velikega. Sicer pa je v vsakem jeziku dosti zna-■ čilnih izrazov, ki spominjajo na zvezo med dišavami !n značajem. Problem vonja je v svojem razmerju do značaja psihologično še premalo obdelan. dasiravno je naše živlienje — v poeziji in prozi — zanimivo na olfakto-ričmh motivih. Jc pač še vedno res, da znanost ne zadostuje za umevanje jezika narave. Mnogim ljudem je umetnost boljši in zanesljivejši tolmač' Strašna katastrofa na parniku V četrtkovi številki je «Jutro» na kratko zabeležilo med brzojavkami vest, da se je pri New Yorku pripetila na morju strašna nesreča, ki je zahtevala precej žrtev. O tej katastrofi doznavamo sedaj sledeče podrobnosti: V Ameriki je navada, da se v vročih poletnih dneh peljejo ljudje za par ur z ladjo na odprto morje. Parniki navadno sploh ne pristajajo nikjer med vožnjo, ampak križarijo par ur po morju in se pod večer vrnejo domov. Odhod »Mackinaca* iz New Vorka se je za dve uri zakasnil, ker se je pri strojih ali kotlih nekai pokvarilo. Na krovu je imela ladja skoraj SOO potnikov, moške. ženske in otroke. Vse je bilo v najboljši volji, ko je naenkrat na višini Newoorta. ko se je že stemnilo, pri kotlih nekaj grozno počilo. Par sekund se ni slišalo nič drugega kot sikanje uhajajoče pare. ki ie namah ovila ves rarnik v neprodirno megb. Hkrati je ugasnila tudi električna luč. tako da so ostali potniki v temi sredi morja. Parnik se je kmalu ustavil, ker stroj ni več deloval. Izletnikov se je polastila strašna panika. Kaj se je zgodilo? Kmalu se je izvedelo. da je poči! kotel m da je eksolozija precej pokvarila ladjo, ker Je v notranjosti parnika vse razbila. Ljudje so begali po krovu in iskali svojce. Matere so iskale v temi in sikaioči pari otroke, možje žene. Pri eksploziji je pritisk pare pometa! več ljudi v morie, kjer so večinoma utonili. Mnogo izletnikov je zblaznelo vsled groze. Cele gruče so v smrtnem strahu skočile v vodo, da bi se rešile Pred vrelo paro, ki ie iz vseh Sprani prihajala na krov. Naravnost strašni prizori so se odigravali na nesrečnem izletniškem parniku. na katerem so ljudie iskali hladu, pa so se skuhali v kropu. Pravi pekel pa je bil v notranjosti, kjer je bilo pri večerji zbranih večina potnikov. Skoraj vsi so dobili strašne opekline. Mnogo se jih je dobesedno skuhalo v kropu. «Mackinac» je takoi po katastrofi začel daiati signale, s katerimi je klical na T>->moč. K sreči je bilo v bližini nekaj f X£@ii@ J je najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino io obit — Nadomestni delj za vse stroje. i. GOREČ, LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke- vojnih ladij, ki so hitro prihitele na pomoč :h začele reševati ponesrečene izletnike m moštvo parnika. Z ladje so tudi spustili nekaj rešilnih čolnov v vodo. In tu se je začel nov boj na življe-ne m smrt v valovih oceana. Vsak se je levje boril za n:r>storčck v čolnih, ki so bi!i hipoma prenapolnjeni in je bila nevarnost. da se potope. Zato ni pustila posadka nikogar več vanj. Po dosedanjih vesteh je mrtvih 33 ljudi. večinoma izletnikov, pa tudi strojnega moštva - Maokinaca*. Skoraj vsi so umrli vsled strašnih opeklin, ki jim je prizadela uhai?nča para iz razpočenega kotla. V bolnišnicah leži še kakih 70 ljudi. ki bodo Po mnenju zdravnikov delili isto usodo. Ti nesrečneži so se naravnost skuhali v kropu In ne bo najbrže .Titi eden okreval. S tem pa število smrtnih žrtev še zda-!eka ni izčrpano, ker se še vedno ne ve, koliko potnikov je poginilo v valovih. Doslej so jih le nekaj potegnili iz valov. Pogrešajo še vedno nekaj nad sto izletnikov. Natančno število bo težko dognati, ker se določeno ne vč, koliko ljudi se je peljalo s «Mackinacom». Kaj je bil pravi vzrok eksplozije, se še ne ve. Inženjerji izjavljajo, da ena plošča pri kotlu, ki je bila že večkrat popravljena. ni vzdržala pritiska nare in je odnehala. Vsled tega je vsa para vdrla skozi odprtino In raznesla kotel. Obla-stva so uvedla strogo preiskavo. Svetovni slarm! X .Va poletu na Japonsko je dospel itali. janski letalec Pincdo v sredo na otok Min« danao na Filipinih. X Ha d bo/ za starinsko ploSCo. V Traku (Mezopotamija) so našli pred kratkim Arabci veliko kamenito ploščo, staro 4435 let, v katero Je vklesana slika babilonskega stolpa. Arabci so takoj sklepali, da Je plošča velike vrednosti. Ker Jo Je hotel vsakdo imeti, se Je vnel med njimi hud bo), v katerem je bilo šest ljudi ubitih in precej ranjenih. Kamenito ploščo so potem prenesli v London. Cenijo, da Je vredna več milijonov dlnarlev. X Ukradeni radiu aparati. V Le Havr* sta meseca ju'ija dospela t. L iz Amerik« dva radio telefonska apnrata, namenjena za italijanskega kralja In ministrskega predsed* nika Mussolinija. Sedaj se je ugotovilo, da sta ap.irata izginila Sumi te, da sta ukra» dena. X 63-nadstropno hišo nameravajo gračlit? v Newyorku, ker konkurenca nikakor rt mogla preboleti, da je družba Woolworth sezidala nebotičnik s 55 nadstropji Ta hHa Je visoka skoraj 240 m. Novo poslopje bo visoko nad 300 m tn bo torej presegalo celo Eifflov stolp v Parizu, kt velja za najvišjo stavbo na sveru. Novi nebotičnik bo stal v 42 ullcf v bližini velikega centraU nega kolodvora. Gradbeni stroški so pre-računjeni na 15 milijonov dolarjev (840 milijonov dinarjev). X Koliko minul je poteklo od Kristusove* ga rojstva? Minuta je silno majhno raz dob« je časa. Parkrat dihnei. pa je potekla. Zato M vsakdo misli, da je poteklo že strašno mnogo minut, milijard minut, odkar se je začelo naše štetje. Pa vendar ni tako. Daa ima 1440 minut, leto torej 525.600 ali okrog« !o pol milijona. In 1925 let? Niti eno celo mlijardo. Odkar se je začela inflacija v Ev« ropi, »mo navajeni na tako visoko številke, da se nam zdi milijarda že naravnost nekaj malenkostnega. Mi Jugosloveni še nismo v tem pogledu tako na slabem. Pri nas si na primer lani pomnožil predvojno krono 60 krat. pa si dobil znesek v prejšnjih jugoslo« venskih papirnatih ali štirikrat manj dinar« jev. Vse drugače je to bilo v Avstriji kjer se je valuta poslabšala v desetih letih nad 13.000 krat, v Nemčiji pa celo en bflijonkrat. to je tisočkrat tisoč milijonov. V Rusiji je bilo nekaj boljše kot v Nemčiji. Kaj je to> rej milijarda minut od Kristusovega rojatra v primeri s cenami v Nemčiji ko si po. treboval 60 milijard paprirnatih mark. da si imel toliko v rokah kot za en povojni dinar. In kaj si dobil lani za en dinar. Komaj šest najslabših cigaret! Medin Sterad: Angelina Bil je otožen septemberski večer. Eden onih večerov, ko začuti človek sladko tragiko življenja, ko se rodi v duši neumljivo hrepenenje po nečem, kar je izven nje in izven pojma člove« ške sreče. Slikar Tonejc, tridesetleten mož, znan in slavljen v ozkem krogu ljubite« Ijev in častilcev lepih umetnosti, je tisti večer rano pred mrakom zaprl vrata svoje delavnice. Ze več tednov je slikal »Razodetje«, delo pa se ni hotelo izpo« polnjevati po njegovi volji. Šel je proti navadi v park, kjer je pa« dia vanj čudna, dušeča otožnost. Tru« den in zapuščen je tava! po osamljenih potih. Od daleč, nekje iz gozda, so pri« hajali dvomljivi glasovi — in slikarju se je zahotelo mlade žlvahie ženske, da prežene z njo moreči molk svoje poni« žane duše ... V predmestju je srečal prijatelja r družbi njegove sestre. Na prijateljev poziv so šli vsi trije na čašo vina. Gospodična Angelina je molčala vso pot in še dolgo potem, ko so sedeli sami v gostilniški sobi. Ni pila. Prijatelja sta se razgovarjala, pila In «e končno tudi šalila. Angelina je mol« čala, poslušala in gledala slikarja, ki se je vedno bolj razvnemal ob dobrem vi« nu. Slikar se ni mnogo menil zanjo. Tu« di ni opazil njenih pogledov, ki so izda« jali značilno predstanje v nepokvarje« nem dekliškem srcu. Sicer mu je bila všeč in se je večkrat ozrl za njo, odkar jo je spoznal na zimski razstavi, toda v družbi njenega brata in svojega prija« telja, zlasti pa nocoj, ko si je poželcl Ie mlade ženske, ki naj bi ga zabavala, ni hotel oskruniti njene bližine s svojo pozornostjo, ki je bila namenjena ka« kršnikoli drugi. Tako so se ločili in slikar se je vrnil od vina potolažen domov. Ko je bil zopet sam v svoji delavnici in ko je videl nedovršeno de!o, se je na» mah rodila v njegovi duši silna otož« nost, ki pa ni bila prav nič sorodna z ono, ki ga je mučila v parku. Bila je otožnost, lastna mladim možem da!eč od ženske. Otožnost hrepenenja po ženski, ki je znana, ki se jo more ljubiti in ki bi ljubila. Spomnil se je Angeline. V mislih na« njo je sklenil, da jo slika. Tako bi jo imel vedno pri sebi. In še dalje so Sle njegove misli . . . Čez mesec dni je stala Angelina na platnu v slikarjevi delavnici. Bil je zelo zadovoljen z delom in še bolj z njo, ki jo je iskreno ljubil. Ko <o velikega pome« na ne le za deco kot tako, nego tudi za tam« kajšnjo češko manjšino, ki je v nacijonal« nem duhu še zelo zaostala. — Manevri čsl. konjenice. Te dni so se vršili v okolici Košic veliki manevri čsl. ko» njenice. V Košicah je zbralo poveljstvo 3 konjeniške brigade. 3. konjeniški polk je moral priti iz Novega Zamka v Konice na konjih. Pot znaša 350 km. Manevrov so sc udeležili tudi rezervisti. — Nagrade bolgarske akademije znanosti. Za letošnje leto podeli bolgarska akademi« ja znanosti sledeče nagrade: Iz fonda bra« tov Dimitrija in Štefana Kostov za razpr.i« vo o vzgoji v rodbini, šoli in vojašnici; iz fonda »Napredek« za znanstvena dela o na> ravoslovju, matematiki, medicini, filozofiji, bogoslovju in pravu; iz fonda H. Danova za d«la o bolgarski zgodovini, ki obsegajo po» litične, socijalne in kulturne probleme (ta dela morajo iziti najmanj v 1000 izvodih); Iz fonda dr N. NIčcva za delo o tuberkulo« zi (avtor mora biti Bolgar); enkratna na« grada dr. S. Staikova za znanstveno raz« pravo o sejzmografiji. Nagrade bodo raz« deljene najkasneje do 31. decembra. — Pruces proti mitropoiitu Melhizedeku. Pred vrhovnim sodiščem sovjetske Belo« rusije sc je pričel te dni p-oces proti nitro« poiitu Melhizedeku minskemu in bcloru« skemu ter proti skupini tamošnjih duhovni« kov. Vsi so obtoženi, da so skrivali cerkvene dragocenosti in nuj skali ljudstvo proti sov« jetski vladi. Nekaj smrtnih obsodb ni iz« ključenih. Zlasti mitropolit Melhizedek je v nevarnosti, da ga boljševiki ustreie. FilateSlia Ante Gaber: Ob še>idesetIotnici prekmurskih znamk Ko je sredi avgusta 1919. po osvoboditvi Prekmurja ljubljanska poštna direkcija prevzela od vojaške uprave poštne urade, so našli poštni uradniki le madžarske znamke in pa znamke, katere so navdušeni oficirji po ustnem ali pismenem nalogu oziroma odobritvi svojih komand v naglici prav primitivno preiskali z ročno štampiljko v Beltincih z velikimi, okornimi črkami «SHS», v Dobrovniku pa z napisom v treh vrstah »Preko - tnurje SHS». Prva štampiljka je bila najbrže fzTezana iz velikega zamaška iz pluta, v Dobrovniku je bila pa iz kavčuka. Če so imeli ti oficirji pravilno dovoljenje oziroma povelje madžarske znamke preti-skati, nas ne brisa, kakor za nas tudi nima pomena vprašanje, če je vojaška uprava bila opravičena izdajati take naredbe ali ne. Glavno je to. da je te pretiskane znamke, pošt. uprava prevzela kot nerabljene znamke, vodila o njih račune in jih tudi kar je najvažnejše — pustila v prometu kot za fran-kiranje veljavne znamke. Uradi, kjer so zr.amke pretiskali, so razposlali te znamke tr.di drugim uradom, tako da jih je imelo več uradov. Večje pošte so znamke do zad-rjega komada porabili, manjše pa, kjer ni bilo skoro nobenega prometa ali so bile pa v kratkem času kot nepotrebne ukinjene, so svojo za.ogo odvedle v obračune poštni direkciji v Ljubljani, kjer jih je tudi zaioga vrednotnic vodila v svojih računih kot veljavne znamke in jih končno z ostalim ostankom odvedla centralnemu magacinu v Beogradu. Tudi ta centralni urad je znamke smatral za veljavne, ker jih je skupno z drugimi nerabljenim1! znamkami, ki niso bile več v prometu, računal in konečno prodal. Ker neki hrvatski filatelisti odrekajo bel-ttosklm znamkam veljavo, češ da oficir, ki jih je pretlskal, ni bil v to popolnoma pravilno pooblaščen, še enkrat ponavljamo, da nas to vprašanje prav nič ne razburja, ker veljavnosti znamk ne odločajo tiskarne temveč poštne uprave, katere dajejo znamke v promet. Če je torej poštno ravnateljstvo te znamke kot veljavne trpelo v prometu in so jih uradi v Prekmurju rabili in prodajali, so to tudi fiiateHstično polnovredne znamke. V vojski so Nemci rabili mesto znamk za frankaturo rekomandacijske listke, pa jih danes vsi filatelisti smatrajo za znamke tn če bi bili v Sloveniji frankirall pisma z narodnimi koiki ali pa z izpovednimi listki, seveda z dovoljenjem poštne uprave, bi bili ti izpovedni Hstki tudi za filateliste polnovredne znamke, ker o veljavi znamk Se vedno odloča poštar ne Pa filatelist. Razen tega je pa to vprašanje rešilo poštno ln brzojavno ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani s št. 2.012/IX—1921 dne 15. marca 1921. tako-Ie: Na večstransko vprašanje, da li so tako-zvane bcltinske znamke, (ogrsike znamke z žigom «SHS» 1z Beltlncev) h prvega časa po zasedbi Prekmurja uradno priznane, pojasnjujemo vso zadevo kot sledi: Dokazano je, da so te znamke na poštnem uradu v Beltincih služile v poštne svrhe, t. j. da so se prodajale in da so se ž njimi pošiljke frankiralc Naša uprava je zanje zaznala šele, ko je urad definitivno prišel v njene roke. Ako-ravno smo imeli takrat že svojo izdajo poštnih znamk, vendar je moral poštni urad v Beltincih še nekaj časa na nje čakati, ker je brlo treba pred njim zbog takrat še nezadostne zaloge založiti druge večje urade, in ker so tisti čas nagajale še prometne ovire. Ves ta čas so se uporabljale še beltmske znamke, dokler niso bile slednjič zamenjane za naše. Naša poštna uprava tedaj tem znamkam kljub določilu § 18, točke e poštnega reda od 22. sept. 1916. d. z. št. 317 ni odrekla iran-katurne veljave in jih tako nekako molčeče priznala kot polnovredne poštne vrednot-p.ice. Kljub temu, da teh zramk nekateri hrvatski filatelisti nočejo priznati, vendar trde, da prekmurske znamke ne spadajo k Sloveniji temveč k Hrvatski, češ ker jih je izdala hrv atska vojska, ki je osvobodila Prekmurje. Ker kot filatelisti nismo kompetent-ni reševati vprašanja, če savska divizija takrat n.i bila jugoslovenska in čeprav bi ne bilo generala Maistra s svoiimi fanti zraven, vendar smatramo prekmurske znamke od tistega dne, ko je poštne urade prevzela ljubljanska poštna uprava in dala znamke v promet, za slovenske znamke, one znamke pa. katere je prej rabila hrvatska vojska, pa drage volje odstopamo Hrvatom. Ker je pa takrat pošta delovala le za vojsko, ki znamk ne rabi, ker so v vojnem času vojaška pisma prosta poštnine, a civilisti niso Imeli pošte, nam je mogoče one znamke, ki so žigosane z datumom pred prevzetjem poštnih uradov po poštni upravi smatrati le za znamke, ki niso še izšle in za fiiateHstično «Mache», ki, kakor je splošno znano, za zbiralce nimajo vrednosti, če pa vojaška uprava znamk n; bila upravičena pretiskati, pa te znamke obstoje šele od tistega trenutka, ko jih je izdala poštna uprava. Od tega trenotka dalje so pa vse prekmurske znamke, tako beltinske kot dobrovntške, polnovredne za pošto in torej tudi za zbiralca ter spadajo v album tja, kjer se nahajajo znamke, katere v istom spisu imenuje poštno ravnateljstvo za Slovenijo «s v o j e». S tem so dobili odgovor tudi oni, ki brez pomislekov priznavajo Somaliji, Sv. Heler.i, Klaipcdi, Bergedorfu in drugim podobnim veleviastim pravico in čast «Markenlauda», Sloveniji pa ta naslov odrekajo. In ne samo. da so te naše znamke tudi za zbiralcc polnovredne, so celo zelo mnogo vredne in dragocene radi svoje izredne redkosti. Ker so bile pa v začetku našim kratkovidnim zbiralcem primeroma lahko dosegljiva, so jih kot domače blago sploh zanemarjali fn podcenjevali, danes jih pa niti za drag denar ne morejo več nabaviti. T®m zamudnikom so pomagali prebrisan*, trgovci s falziifkatl, s katerimi delajo prav dobro kupčijo, saj jih je res težko ločiti od originalov. Gospod major Vilim Gregorčič ml še celo poroča, da so v neki blagajni našli originalno dobrovniško štampiljko »Preko -murje SHS«, s katero so poštenjaki napravili «novo izdaje«, a tudi z novo barvo, ki je gostejša od originalne, pa so zato ti pre-tfskj temnejši In bolj zaliti ter zamazani kot pristni. Ker pa ta «dTuga». neopravičena izdaja ni dognana stvar in znamkam ne maramo delati krivice, zbiralcev pa ne razburjati, jo ne bomo podrobnejše opisovali, pač pa prosimo vse zbiralce, katerim je o tej zadevi kaj več znanega, da nam v interesu naših znamk to z vsemi podrobnostmi sporoče. Deloma, ker Beltincev niso hoteli vsi filatelisti priznati, deloma pa zato. ker bi bilo zmazani natisk «SHS» silno težko ponarediti in pogoditi barvo zvodenele tinte, k sreči do danes še niso znani ponarejene beltinske znamke, pač pa je povsod dosti ponarejenih dobrovniških natiskov in to celo na znamkah, katere niso bile nfkdar v prometu. Tudi nad vsak dvom solidna veiika firma Borek v Braunschweigu je celo nasedla ter kupila najtrrže s pravim žigom pretiskane madžarske znamke za poštno hranilnico, katere se pri nas sploh nikdar rabile niso in se tudi rabiti niso mogle, ker naša poštn* uprava teh vrst znamk ne pozna, saj vendar takrat še davno nismo imeid poštne hrav -niče, kar bj pravzaprav moral vedeti tudi o vsem dobropoučeni Borek. Znamke, ki s< bile v prometu, so pravilno navedene v raznih opisih prekmurskih znamk v »Balkanu, in drugod ter v Michelovem katalogu, dr :, gih pa tako noben pameten zbiralec ne bo kt-pil, zato jih tudi ni potrebno navajati. FaL zifikatov je sicer več vrst, vendar sta v glavnem razširjeni dve vrsti Ln sicer 1. z večjo in debelejšo črko «r» v »-murje* ln 2. s spodaj počeno črko «r» v «murje». Pri prvi vrsti sega ponarejeni debel) večii «r» pod črko «u», pri pristnih znamkah Pa »u» stoji vedno nižje kot črka »r». S to ponarejeno štampHjko so pretiskane tudi znamke, ki s pristnim pretiskom niso bile v prometu n. pr. madžarska znamka za vojno pomoč za 40 + 2 filerja s sliko orla, por-tevna za 15 fil. in oranžna časopisna za 2 fH„ zadnja celo z rdečo barvo, ostale pa z motno črnosivo barvo. Pri teh falzifikatih tudi druga vrsta natiska »murje» ni para-relna v tretjo vrsto «SHS» in črka »m» je vedno znatno bolj oddaljena od prve črke »S» kot črka «e» od druge črke «S». Sicer so še druge razlike, pa za razlikovanje zadostuje že debela črka «r». Druga vrsta ponarejenega pretiska ima t besedi »murje« črko »r«, ki ima spodaj razpoko. nadalje stoji črka višje kot črka »m« in črka »o« v besedi »Preko-« je navadno odtrgana tako. da je podobna na glavi stoječi Črki »c«. Barva tega ponarejenega pretiska Je enaka barvi prvega falzifikata aii je pa vijoličasta. Obe vrsti falzifikatov se pa razlikujeta tu-di po višina pretiska od pristnih znamk, kjer pretisk meri skoro 20 mm, pri falzifikatih je pa visok le 18 mm, kar je mogoče prav lahko določiti. Ker je nakup redkih prekmurskih znamk nevaren ravno radi teh falzifikatov, ki se težko ločijo od originalov zato, ker Imajo pristne znamke večkrat nepopolne preti-ske, katerim manjka po cela vrsta ali pa po več črk, zato je najboljše dati znamke v preizkušnjo strokovnjaku, k! ima dosti jnate-rijala na razpolago. Zbiralci naj tudi ne zaupajo preveč garancijskim žigom raznih tvrdk, ker sem našel večje število falzifikatov z garancijskim žigom neke zelo znane velike Jugoslovenske firme, zato naj pošljejo tudi take znamke v preizkušnjo g. majorju ViBnni Gregorčiču ali pa piscu tega članka, da na pristne znamke pritisne svoj žfg. • Ko sem današnji Članek te oddal uredništvu «Jutra» predložil ml je ravnatelj Stavbne družbe, g. Karel Pole, lastnik ene največja zbirk naših znamk, dve spremnld z ve-čimj komada beltjnsklh znamk, katere Je našel med skartnimi spremnlcami. Ali bo tudi Po tel najdbi še kdo dvomil o legalnosti prekmurskih znamk? Prijaznemu gospodu ravnatelju Polcu, ld je ne pozvan dal te izredne redkosti v študijske svrhe na razpolago, pa najsrčnejša hvala! Razstavo slovenskih znamk na velesejmu baje pripravlja Slovensko ftl. društva Vest bo vse naše zbiralce opravičeno razveselila in uspeh je gotov, ker se aranžma nahaja v izkušenfh rokah gg dr. Dereant-ja in Vernika, katerima ni v pomoč samo ni jno strokovno znanje In prekrasen materija! temveč tudi sodelovanje ostalih članov, našega najstarejšega društva. Želimo In upamo, da društvo ob tej priliki skliče tudi sestanek, na katerega bi imeli pristop vsi ljubitelji slovenske znamke. Filatelisti pozorl Odločil sem se, da se podam na potovanje okolu sveta. Obiskati nameravam vse države sveta, zlasti pa tiste kraje, v katerih obstojajo fiiatelistični klubi. Zato se obračam na vse filateliste in na prijatelje filateiistike, da bi mi v uspešno izvršitev nameravanega potovanja podali nasvete, da si zamorem pred odpoto-vanjem začrtati pot oziroma obisk krajev. Posebno bi želel, da bi se mi sporočili naslovi vseh znanih filatelističnih klubov vseh držav sveta. Dan odhoda 1. Januarja ali 1. marca 1926. Pot oziroma obisk krajev bom objavil v časopisih. Nadalje se obračam na vse filateliste in prijatelje Istih, da bi mi po možnosti dopomogli do uspešnega potovanja in prosim za blagohotne podpore v znamkah. Kupim tudi vsakovrstne znamke in prosim ponudbe. Vsi dopisi In pošiljke naj se naslavljajo na Gustav G. Grom, Novo mesto, Dolga ulica 30. Ncvi veliki BiSCGT-film oride v Elitni kino Slikar je prihitel prepozno. Vrata so bila zaprta, in ko jih je vznemirjen od« pri in pogledal na stopnice, je videl sa« mo staro hišno. Mučne misli so pregna« le vso njegovo potrpežljivost z damo na divanu. Brez pomisleka se je razhudil in jo je razžalil v njeni ženski časti, ako jo je imela . . . Opoldne je hotel naravnost k Ange« fini.. Ni je našel doma. Iskal jo je po« novno. Bil je vznemirjen in potrt. Za* vest krivde se je oglašala v njem. Ange« linina mati jc opazila njegov nemir ter ga je tolmačila s hčerino odsotnostjo. Naročil ji je kolikor mogoče prijazno, da pride zvečer in da pozdravlja svojo zaročenko . . . Angelina je umevala izjemno razpo« loženje umetnikov. Ni bila ljubosumna, kakor ni ljubosumna nobena ženska, ki resi.ično ljubi, ker ve, da je ljubezen vzvišeno žrtvovanje najsvetejšega, žr« tvovanje, čegar svetost utrdi moškega, ako je kdaj zares in nesebično ljubil. Kar je zatemnilo v njej svetišče, ki ga Je zgradila za vedno le zanj, ne da bi ugasnil plamen ljubezni, je bila zavest, ki je vedela o njej, da ji ostane kot strupena misel do =mrti, zavest, da ne bo mogla biti zanj in za njegovo delo dobri angel, kakor jo je imenoval v pr« vem deliriju svoje ljubezni. «Razodetje» je ostalo nedovršeno, ker ona ni bila in ne more biti zanj in za njegov polet — razodetje. Izgovarjal se je, da je ona trenutno več nego vsa njegova dela, ona pa je vedela, da jo ljubi le človek v umetniku. Trpela je ob tem spoznanju, ker je ljubila v slikarju bolj umetnika nego človeka. Poslednji slučaj z mlado damo v njegovi delavnici jo je potrdil v njeni uverjenosti. Ni mu povedala vsega, kar se je zave« dala, da mu je vse znano, on pa si je razlagal to kot neodkritosrčnost in pre« varo. V svojem ponosu se ni hotel poni« žati pred njo, ker je v razdraženosti vi« del v njej samo žensko. V obeh je gore« la ljubezen, oba sta bila pripravljena na žrtve, toda nesrečno nasprotstvo med moškim in žensko, nasprotstvo, ki odlo« čuje v nesoglasju, ju je ločilo za vedno. Družabno in telesno, nc pa njunih src, ki sta hrepenela drug za drugim . .. Iz bolesti in tudi iz nagajivosti je od« potoval slikar še v avgustu v Italijo. Ko se je vrnil, se je izogiba! glavnih cest in ulic, da ne bi morda srečal nje. ki ga je spremljala v tujini in ga končno dovedla nazaj v svojo bližino. Zamišljen je stopil v svojo delavnico, temno in zaprašeno. Odvrnil je zavese, odprl okna in pokleknil pred njo, pro« seč jo miru in sprave. Potolažen in po« mirjen je postavil »Angelino« na stoja« Io, po'oži'1 nredenj njene ovencle rože, okoli nje pa je razvrstil slike v širokem polkrogu. Prišla je stara hišnica in mu izročila pošto, doš!o po njegovem odpotovanju. Dvoje knjig, več vabil na prireditve, troje pisem, denarno nakaznicc in več tiskovin. Prebral je pisma svojih znancev, pre« bral naslov odnosi! iatc!ja nakaznice, sc nasmehnil in mahni! z roko. nato je vzel tiskovine in med njimi je našel — osmrtnico svoie Anaciinc. Bral jc in bral — in med črkami črno obrobljenega papirja je plesalo črno ime Angeline. Plesalo je na papirju, plesalo v njegovi glavi, plesalo v nje« govi duši . . . Antjelina . . . Angelina . . . Padel je pred njeno sliko, jo poljub« Ijal, božal in klical: Angelina . . . Angelina . . . Dolgo potem, ko jc vstal bled in uni« čen. z globoko sklonjeno glavo in z ro. kami, trdo visečimi ob telesu, je še le videl rlnn niene smrti. Bi! je dan ob'etnicc. ko Sa je prosila za sliko, dan ob'ctnice ničnega tihega priznanja Ijubcr-ni. dan obletnice prve« ga poiiuba — tu v tej sobi, na tem mc« stu, na tem divanu . . . Njegova bol je podivjala. Vzdihoval in klical je venomer: Angelina . . . Angelina . . . moj dobri angel . . . jaz prokletnikl • Kdor je pred leti imel opravka na pokopališču sv. Lenarta, je mogel vsak dan in ob vsakem vremenu videti moža petdesetih 'et. s črno brado, oblečenega dostojno in svojim letom primerno. Komur se je zdelo čudno, da ga vidi vselej, kadarkoli in vedno otožnega, toda s široko odnrtimi očmi, se je mo« Sel kma'u prepričati, da hodi mož na lepo ure'en in okrašen grob v iužnem kotu pokopališča. Moeel je brati napis na ' rižu iz rezanega kamna: Smrtni ostanki ANGELINE P«E umrle v noči svojega dvajsetega rojst« nega dneva 7. oktobra 19 . . . Spodaj na zaraščenem podstavku pa so bile vklesane besede: V g-obini samote večno ljubljena! Tako ic marsikdo vedel, da je ta mož slika- Toncjc. ustvaritelj »Ločit- ,n •»Nesmrtne bo'c Svetovni alarmi K. K.: Kako je rešil papež obsedenca Papež Gregor XIII. je znan po pre- membi koledarja. Izvršil jc ravno svoj koledar za leto 1582. in je delal na svojem vrtu. Naenkrat je zaslišal glasno vzdihovanje. Približal se je in zagleda! precej mladega človeka, ki je kričal in zdihoval. Ja je izgubljen duševno in telesno. «In za' aj?» je vprašal papež sočutno, 'noben človek se ne sme smatrati izgubljenim. dokler živi.» »Toda jaz sem se zapisal satanu,» je zaklical nesrečnež. «in pogodbo sem podpisal s svojo lastno krvjo, da me sme satan vzeti 9. oktobra 15S2, in do tega časa ni več daleč.» «To je bil velikanski nesmisel,* je dejal papež; «toda če imaš rosno voljo, te Inhko rešim.» «To more san.o paoež. — a jaz sem protestant.* je kričal mladenič ter si ruval lase. •Papež nc sovraži nikogar in ako more rešiti protestanta, stori to istotako z veseljem.* «To ste lepo povedali,* je odgovoril sestvo mode Jesenska moda se že oglaša Letos nismo imeli prave pomladi, ne pravega poletja. Pomlad je bila večinoma hladna in deževna, poletje v splošnem znamenju neviht, poplav in povodenj, le v nekaterih državah so bili tako srečni, da so se nekaj dni pekli in cvrli na vročem solncu. Ostrih prehodov med poedinimi letnimi časi torej ni bilo in zato tudi moda ni bila podvržena običajnim naglim spremembam in varijacijam, ki bi odgovarjale tej ali oni sezoni. Zimska sezona je prešla nekako neopaženo v pomladansko, ta zopet v poletno in tako smo videli pogosto, da se dame v strogem pomenu besede sezone niti ne drže. Spomladi so nosile ostanke iz zimske sezone, poleti dobro ohranjeno obleko, ki je bila predpisana spomladi in jeseni bodo dobri prihranki iz poletja, če ostane vreme tako, kakor je zadnje dni. In kdo bi jim tudi zameril, saj bi bilo krivično zahtevati od njih, naj nosijo lahke, fine in drage poletne obleke, kadar lije in piha hladen veter, kot smo ga imeli letos v Izobilju. Tudi moda se mora ozirati na vreme, sicer imajo dame pravice ne ozirati se nanjo. Modni svet letos ni prišel na svoj račun. Mnogo je bilo pripravljenih raznih novota-rij, novih vzorcev, krojev, novih vrst blaga v najrazličnejših barvah, pa je ostalo vse to bogastvo večinoma nedotaknjeno in tako se lahko pariški modni kralji in kraljice vesele, ker so za prihodnje leto že preskrbljeni. Treba jim bo samo odpreti skladišča in vse staro pojde v svet kot nove ideje, ki jih znajo Francozi tako drago prodajati. Moda je neke vrste ptica - selivka. Pozimi se sprehaja po plesnih dvoranah, gledališčih, koncertih in družabnih večerih, za spremembo gre tudi med smučarje, sem in tja se udeleži sankanja in drsanja, tudi v bar pogleda, če se slučajno dolgočasi, drugače pa se tudi nji pozna, da se je narava zavila v snežno odejo. Spomladi postane živahna in hodi že na promenado, na izlete v okolico mesta, udeležuje se damskih sestankov za čašo čaja ali v kavarni, kjer se razpravlja in debatira o tem, kako se bo morala tudi ona prilagoditi prebujeni in prerojeni naravi. Poleti se preseli z vso svojo prtljago v letovišča in kopališča. Tu jo čaka obilo posla. Staro in mlado hoče biti novo, vse žene hočejo pokazati bogastvo svojih mož, vsa dekleta radodar-nost dobrih mamic in papanov. Ljudje gredo v kopališča na oddih, moda pa na delo. Trudi se do jeseni ln ko začne pršiti iz megle jesenski dež, jo vidimo zopet v mestu, kjer so jo že težko pogrešale plesne prireditve, gledališča, koncerti, kavarne itd. V prvi polovici avgusta se gostje v kopališčih in letoviščih naglo menjajo. Poletni gostje odhajajo, na njihovo mesto prihajajo novi. zlasti taki, ki si ho-črejo podaljšati poletje z bivanjem na jugu. Razume se, da pripeljejo modne dame s seboj že jesenske toalete — prave svetske dame imajo vsako sezono en mesec poprej nego stoji v koledarju — in obraz se jim kar sveti, da se lahko pobahajo z obsegom svojih številnih kovčegov. Tako lahko torej že zdaj pišemo o iesenski modi, dasi še ni znano, kateri izmed vzorcev in krojev zmaga in se obdrži tudi čez zimo. V blagu samem ne more biti večjih iz-prememb, ker imajo tovarne že davno pripravljene svoje zbirke. Zdi se, da bo za jesenske obleke najbolj priljubljeno blago žamet. Zamet je sploh zelo praktičen, ker se ne mečka in je najbolj pripraven za novo modo širokih kril, o katerih smo v »Jutru« obširno spregovorili že zadnjič. Zamet ie prikladen za vse, za komplete, plašče in kombinirane obleke. V večjih letoviščih vidimo že zdaj žametaste plašče preko krepdešinove ali satenaste obleke. Podloga takega plašča je običajno iz istega blaga kakor obleka. Ci-tateljice opozarjamo na to, da se ne pregreše proti modnemu pravilu, ker je v tem slučaju izdatek za obleko proč vržen denar. Vzorci svilenih krepov niso več tako komplicirani, kakor so bili v poletnih kolekcijah. Pogosto so naravnost geometrični, pa tudi pestre, s cvetlicami okrašene obleke starega kroja »mille-fleursot so zopet v modi. V jesenskih kolekcijah so najbolj zastopane te-le vrste blaga: krep-saten, svileni saten, rips, krep-žoržet in krep-romen. Navdušenje za otoman se je poleglo. V pomladnih in poletnih kolekcijah so prevladovale pestre barve, za jesensko sezono pa se obetajo bolj temne barve tako, da bo črna obleka kot dopolnilo jesenske garderobe vsaki elegantni dami nujno potrebna. Tu- di na to bi opozorili čitateljice zdaj, ko je še čas nabaviti si blago za črno obleko. Ce trgovci zavohajo, da bodo črne obleke v jesenski sezoni moderne, se utegne blago podražiti. Izmed barv bo jeseni najbolj moderna rjava v vseh svojih varijacljah. dalje pomarančasta ln barva datlov, fig ter pšenlčnega kruha. Siva se pogosto kombinira z rdečo, zelena je namenjena zlasti za večerne obleke. Posebno lepi so zeleno-žolti toni. Najnovejša barva večernih plaščev je absintovo-zelena. Citateljicam se torej ni treba bati, da jih pusti jesenska sezona na cedilu. Nasprotno, to, kar smo jim povedali danes. je šele začetek. Zaloge Jesenskih vzorcev, krojev in blaga so bogate in izbirali bomo lahko, kolikor bomo hoteli, samo če bo pod palcem dovolj cvenka. No, za to morajo pač skrbeti možje, ki bi se sicer gotovo dolgočasili. Glede jesenske sezone začasno ne moremo postreči čitateljicam s točnej-šimi podatki in navodili, ker se moda za to sezono še ni opredelila. Sicer pa je , še dovolj Časa. da se pomenimo o tem prihodnjič. Prevelikih porcij naenkrat moda ne prenese. Moda gre tudi v šolo Čudno se sliši to in marsikdo nam utegne zameriti, da zanaš-mo modo celo med šolsko mladino. Toda modi bi delali nezasluženo krivico, če bi trdili, da Je njen namen Izpodkopavati moralne temelje človeške družbe in navajati ljudi k zapravljlvosti, razkošju in drugim razvadam. Tega namena moda nima ali bi vsaj ne smela imeti. Med modo in modo je seve velika razlika. Ce bi v naših razmerah slepo posnemali razposajeno in živllenja sito pariško ali katerokoli drugo velemestno družbo, bi modi lahko očitali tudi slabe posledice. Toda do nas to življenjsko Izobilje, ta nenasitna gonja za vsem posvetnim ln to nespametno oboževanje človeškega telesa ne pride in zato je tudi vpliv mode, njen namen in njene posledice pri nas čisto drugačen kakor v vrtincih velemestnega življenja, ki itak ne pozna meje med dostojnim in nedostojnim. Ce govorimo torej o modi v šolah, mislimo gotova praktična navodila za roditelje, ki jim ie mnogo ležeče na tem. da so njihovi malčki lepo ln okusno oblečeni, ne da bi bil s tem preveč obremenjen domači preračun. Pametna moda mora poznati bistveno razliko med bogatimi in srednjimi odnosno siromašnimi sloji. Ni res. da je moda sa- Geometriia v najnovejši modi Pričujoči trije najmodernejši vzorci pariških toalet frapirajo z novimi des korativnimi zamisleki — s križkražem vsakojakih geometričnih likov. Podo* be same izpričujejo, da je s takšno no^ vo modno geometrijo dosežen efekt močne slikovitosti, ki po poljubni kom poziciji barv lahko učinkuje vrlo har« monično, lahko pa tudi neokusno od» bija. Vsekskor nudijo ti novi vzorci zopetno široko priliko za uveljavljanje mladenič »Jaz sam sem papež.* je bil odgovor. «0 rešite me, sveti oče; vi morete vse!* je kričal nesrečnež. »Rešim te, a postati moraš najprej katoličan!* »Zakaj?* »Boš že videl.* je dejal papež ln se smehljal. In človek, ki se je zapisal satanu, je postal katoličan. Ko ie prišel oni nesrečni dan, je satan potrkal na vrata, da bi vzel nesrečnega mladeniča. »Izgubi se,* je zaklical skozi okno mladenič: »jaz nimam s teboj nikakega opravila.* Satan pa mu je pokazal pogodbo, v kateri ie stalo zanisano. da ga sme vzeti 9. oktobra 1582. leta. »Danes ni 9.. ampak 19. oktober!* se je glasil odgovor. «Ne blebetaj!* je odgovoril satan, »do bro znam šteti.* »Prepričaj me, da ie danes 9. oktober.* Satan je vzel najbližji koledar, iskal in iskal, toda ni našel ničesar: po 4. oktobru je bil takoj 15. »To je prevara!* je zaklical satan; »ti Lmaš potvorjen koledar.* »Nikaka prevara, nikaka notvorba,» je odgovoril mladenič, »ampak predpis samega papeža.* V resnici je bilo tako. Kakor znano, se je po starem julijanskem koledarju, ki se je uporabljal do takrat, štel dan za 11 minut premalo, tako da je to naneslo v 100 letih okoli K dneva in v 1500 letih 10 dni. za katere ie koledar zaostal za pravim časom. Papež Gregor XIII. je to popravil in to niegovo popravo je vzela večina na znanje in iz 4. oktobra je mesec preskočil takoj na 15. oktober. Tako so izpadli v tem letu od 5. do 14. oktobra vsi dnevi, torej tudi 9. oktober 1582. Tako ie satan propadel. Kričoč je tekel satan pnoč; toda kmalu se je zopet vrnil. Pomolil je svojemu klijentu koledar pod nos. »Tu notri pa se nahaja 9. oktober.* Satan ie bil namreč odšel k protestantom. kateri niso hoteli priznati novega koledarja in so se ravnali še po starem. S tem se je satan sedaj vrnil. _ »Tukaj!* je kričal satan. »Naj živijo protestanti, ki se niso dali prevariti po papežu! Njihov koledar je tudi moj!* »Toda ne moj.* je odgovoril mladenič mirno, »kajti jaz sem postal katoličan, in ti veš dobro, da zame ni danes 9. oktober. marveč 19. Torej poberi se Ln pusti me v miru!» individualnega damskega okusa, zato francoski listi navdušeno (ako ne tudi malo ironično?) pozdravljajo te najno» vejše kreacije, vzklikajoč: «Vive la geometrie!...! Satan je klel in se zvijal od jeze, i nič mu ni pomagalo, moral je oditi praznih rok. Papež pa je dejal rešencu: »Seda veš. čemu sem ti dejal, da moraš naj prei postati katoličan!* Od takrat je preteklo skoraj že 343 let in hudič je medtem zelo napredoval. Koledar ga ne ženira več in pobira brez razločka protestante in katolike, če so mu zapisani ali ne. izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din tako] ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila sore iema in oddaja že prvi zvezek založnica Za. družna gospodarska banka v Ljub 422-a Ijanl in njene podružnice. Za dame: svileni jumperjl najnovejše fazone, flor nogavice od Din 14'— dalje, svilene nogavice. Za gospodei srajce, naramnice, kravate, nogavice kratke in dolge. Modna trgovina za dame ln gospode F. 6 M. Rozman, Ljubljana. Židovska ul. 4. mo za bogate, kakor ni res, da Je vsa-ca draga obleka moderna ln okusna. Pogosto vidimo dame ln gospode Iz nižjih slojev, ki so prav okusno oblečeni. nasprotno pa lahko naletimo na največje bogastvo in zunanji blesk, v katerem pa o eleganci in okusu nI duha ne sluha. Bliža se začetek šolskega leta in dobre mamice morajo skrbeti, kako bodo oblekie svoje malčke. Te skrbi nastanejo zlasti tam, kjer mamice opazijo, da so lanske oblekce že pretesne. Saj je pri nas pretežna večina roditeljev v tako slabih gmotnih razmerah, da ne morejo niti misliti o tem, da bi kupili decl vsako leto aH celo vsako sezono novo obleko. Taki roditelji morajo pač računati s tem, kar imajo. Praktična mamica ne pride nikoli v zadrego. Saj se vedno najde med starimi zalogami dobro ohranjena obleka, iz katere se da narediti sinčku ali hčerki obleka za šolo. Nihče tudi ne more zahtevati, da bi hodila mladina v sedanjih težkih časih v šolo razkošno oblečena. Novih dragih oblek je tudi škoda, ker se v šolskih klopeh hitro raztrgajo. Vsako leto pred začetkom šolskega leta pa so kljub temu potrebni izdatki za knjige, zvezke in druge šolske potrebščine, pa tudi za obleke. Deca raste ln obleka postane pretesna. S tem pa še ni rečeno. da je treba brezpogojno kupiti novo. Nasprotno, praktična mati si pomaga iz zadrege na ta način, da staro obleko spredaj in zadaj prereže in všlje širši ali ožji trak drugega blaga. Poleg tega jo še nekoliko prenaredi in po potrebi okrasi z našivki. trakovi ali gumbi in hčerka je za prvo silo oblečena. Take prenarejene in prešite obleke pogosto prav nič ne zaostajajo za novimi Nove obleke za šolske deklice se zapenjajo ob strani, narejene so iz celega kosa blaga s pasom in žepom na desni strani. Zep je zelo važen in ne sme manjkati na nobeni dečji oblekel. V šolo je treba vzeti košček kruha ali potice, jabolko ali hruško, in kam naj dene deca svojo popotnico, če nima žepa. Zlasti dečki imajo zelo radi žepe. ker nosijo najrazličnejše, večkrat povsem nepotrebne stvari. Ko malo odrastejo, imajo radi svršnike, in sicer samo zato. ker so znotraj žepi, v katerih nosijo kot veliki gospodje note-ze ali celo pisma svojih sošolk. Te žepe bi kazalo zašiti, ker se kaj radi spremene v gnezdo prvega pohujšanja Vsekakor pa bi jih morali roditelji večkrat preiskati. Za odrasle deklice so v modi najenostavnejše angleške obleke. Vse obleke za šo!o se lahko delajo po enem vzoru. Okraski iz ročnih del in raznih imitacij so stvar okusa. Kombinacije z drugačnim blagom so materam zelo dobrodošle, ker lahko delajo obleke iz raznih ostankov. Pri tem pa je paziti, da je celota lepa in okusna. Klobuki Naše dame, zlasti one z bogato za Iogo modnih klobučkov, so bile v strahu, ko so prišle prve vesti iz Chantilly, kjer je vsako leto velika modna tekma. Tam so se namreč nepričakovano pojavili široki klobuki, ki jih gotove modne trgovine tako silijo v ospredje Prvotno je vse kazalo, da se ti klobuki uveljavijo in da si morda celo pribore prvenstvo, toda zdaj vidimo, da je bila ti razburjenost odveč. Ozki klobučki so obdržali prvenstvo in čitateljicam ki jih imajo več v zalogi, se ni prav nič bati, da bi prišli v jesenski ali zimski sezoni iz mode. Nasprotno, moda iim obeta čedalje večji uspeh. Konkurenca širokih klobukov je bila samo slučajni poiav, ki na snlošno smer mode ne more vplivati. Poizkus se je ponesrečil. ker je naletel na odpor zlasti ori mlajši ženski generaciji, ki se od ozkih klobučkov svojim nasprotnikom ima. saj si je težko misliti kaj lepšega kakor je nežna glavica mlade dame v takem klobučku. Fdino na poletno vro čino in pripekajoče solnce bi se še lahko sklicevali tisti, k zagovarjajo širo ke klobuke. Toda vročine letos nismo imeli, če bo pa solnce prihodnje leto pripekalo, lahko odgovore prijateljice ozkih klobužkov svojim nasprotnikom da lepo+a vse prenese in potrpi. Seveda, iz Amerike! In se tiče nogavic. Naš fotografski posnetek tolmači vse. dodati imamo kvečjemu še tole Ameriške velikomeščanke, v Ne\vyor-ku, Washingtonu, Philadelphiji, zapenjajo že vse poletje svilene nogavice pod koleni, in sicer ne z gumilastiko marveč s svilo, prepleteno s tankimi elastičnimi nitkami. Pravijo, da je ta nošnja nogavic vrlo dražestna, higije nična in sploh pripravna. Bomo 1 HelL pnp® ie n Tvrdka 2767 jjričarSJfee Ustaa. 1892 Ljubljana DllCa It. 3 samo samo Zaloga oblek za gospode, dame in otroke. saj se z zapada širi že tudi preko Ev. rope in gotovo pride i v Ljubljano. Ce ne prej. do drugega poletja. jjuuLiJLiunnaanaciaLrinGnzzDGi": ■■BBCaHHEBSfiPSBBBSEHHBBBESaBB Filmski paberki Drzni filmski fotograf. Zadnjič so fil-nal? v aeroplanu Helsinssfors iz ptičje perspektive. Naenkrat je odpovedal motor in letalo, v katerem so sedeli razen pilota dva pornU ka in filmski operater, je padlo iz višine 200 metrov na tla tn se popolnoma razbilo. Po srečnem naključju so potniki razen malih prask odnesli celo kožo. Filmski operater pa je hladnokrvno snimal vse faze padanja in celo — kolikor časa je pač šlo — reševalna dela. Njegovi posnetki bodo vsekakor edinstveni na polju kinematografije. « • • Filmski muzej v Wasb!ngtonu. V \Vashtng. Filmski muzej v \Vashmgtonu. V \Vashing-toKu nameravajo postaviti prvi filmski muzej na svetu. V ta namen so se sporazumele vse večje tannošnje filmske družbe kakor tudi znanstveni inštituti m industrijske druč-be, ki bodo poskrbele predvsem za finančno plat vprašanja. Najzanimivejše v tem muzeju bo filmski arhiv, v katerem bodo zbran! vsi filmi, kar Jih je bilo kdaj izdelanih — kolikor iih bo pač mogoče iztekniti. Ze danes ponujajo Američani izredno visoke cene za prve filme, ki so jih predvajali pred tridesetimi leti, pa, kakor se zdi, jih ne bo mogoče dobiti ker so jih že zdavnaj uničili. • • • Kino kot pomožno sredstvo pri zgodovin« skem pouku. Angleški učitelji prirede vsako leto v Londonu ferijatai knrz v svrho Izpopolnitve svoje strokovne izobrazbe. Tako tudi letos. Na tem kurzu sta predavatelja Hughes Jones ln Hllaire Belloc obširno zagovarjala nujno potrebo oživiti in ponazoriti pouk zgodovine v angleškm osnovnih, pa tudi v srednjih šolah s kinematografskim! predstavami. Mr. Jones je sicer povdarjal, da grška in rimska arhitektura ne potrebuje kinematografskega dopolnilnega pouka, ker Ima stavb v antičnem stilu današnji London dovolj, pa tudi v Kanadi jih ne manjka. Vsekakor pa bi pouku zgodovine le koristilo, če bi posneli n. pr. po avtentičnih virih slike rimskih cesarjev in jih potem predvajali v šo lah, ali pa če bi kinematografirali slovito londonsko Bridge in promet na njej, kakor se je razvijal v teku različnih dob. — Misel angleških učiteljev, dasi ni nova, je vsekakor vredna, da se očlvotvorl, a ne samo na Angleškem, marveč tudi pri nas. Ka; igrajo drugod? v Zagrebu. Razburkana strast. — Železna cesta (pu-stolovni film v 2 delih; I. del v glavnih vlogah \Villiam Dur.dan in Edith Johnson). v beogradu: Najlepša žena sveta. — Strastna ciganki-r.a ljubav. — Strašen eksperiment. V GRADCU: Nibelung! (L in II. del). — Mati in dete (nravstvena dram?, v 6. aktih; v gl. vlogah Henny Portcn. Krna Morena. VViihelm Die-ter!e m VViihelm Diege-lmann). — Iz dnevnika Izgtrbl.-enke (nravstven? fflm v 6. aktih; Konrad Veidt, Rerr.hold Schunzel, Ema Morena). — »On» med morskimi roparji (veseloigra s Haroldom L!oydom). — V poletu preko sveta (ameriški senzacijski film v 20. aktih; Film je posnet v višinah 6000 metrov). — Husarenfieber (komični film v 7. dejanjih po istoimenski drami Kadelbur-Za in Skovvro-neka). — SalambS. — Modro-bradca osma žena (Gloria Svvanson). Na DUNAJU: Gospodična svojcglavka (v glavni vlogi Colle-en Moore). — Otroci ljubezni (nravstvena drama z Mary Prevost in Monte Blu-ejem v glavnih vlogah). — Strel v pustni noči. — Iztok In zapad (v glavnih vlogah Maly Picon in Jakob Kalicb; film predvajajo priiSfom ziocvističnega kongresa). — Chin-guita, njegova mehikanska nevesta (osem-deianka s T. Msinghanom). Napad na yoko-hamsko banko (detektivska drama). — Po nedolžnem obsojen (justični umor). — Ma-donna s ceste (v naslovni vlogi Viola Dana). V PARIZU: Ženska Ie vara nas (Paramount-film). — Vsakomur svoje življenje (v glavni vlogi Bčbž Daniels). — Deset božjih zapovedi (film predvajajo v Parizu že vdrugič z nič manjšim uspehom kot prvič. Letošnjo zimo je bil nepretrgoma na .programu štiri mesece). — Grbec (francoski film). — Bolest (v glavnih vlogah France Dhelia in Mevisto). — Vrvež mladosti (May Mac Avoy). Kraljičine solze (v glavni vlogi Gloria Svvan-son). — Monte-Cario. Zahvala Ker sva prejel« ob priliki najine zlate po« roke toliko osebnih in pismenih čestitk, da se nama ni možno vsakemu posebej zahva« liti, izrekava tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. 1698 Strelišče, dno 22. avgusta 1925. Jakob in Apoioniia Bajžeii Pročelje našega paviljona. Portal je iz slavonskega lesa. zamislil ga je arhitekt S. Hribar, izrezljal pa kipar Braniš. Rezbarije so napravljene v narodnem slogu, les je temno pobarvan, le srednji steber, ki deli obe polovici, je svetlejši. Freska nad por-talom v opekasto-rdečkasti barvi je delo slikarja Jose Kljako- vica. Boljše pozno kakor nikoli! Tega pravila se je očividno držal SHS oddelek na mednarodni razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu. Šele pred par dnevi smo prejeli njegov katalog. lepo opremljen, tiskan in vezan. Prej nego preidemo k njemu, izprego-vorimo nekaj besed o prireditvi sami. Projektirana je bila že pred vojno. Prvič so jo preložili, drugič so jo morali odgoditi. Njena potrebnost se je v zadnjih letih čedalje večala. Francija, ki je pred vojno zalagala svetovni trg s svojimi izdelki na debelo, je prišla po vojni ob večino svojih inozemskih odjemalcev. Narodi so se začeli osamosvajati in producirati sami kar so potrebovali za vsakdanje življenje. Nem-č:ja pa se je držala ob strani in je kazala svojo mržnjo napram Franciji tudi pri nakupovanju drobnega blaga. Pred vojno je izvažala Francija letno nad 1,500.000 metrskih stotov pohištva. Zdaj ga izvaža komaj eno petino te teže. Gospodarski razlogi so torej bili, ki so Francijo v prvi vrsti silili pokazati, kaj premore njena industrija po vojni. A da ne bo izgledala prireditev samofranco-ska. so bili povabljeni na razstavo tudi drugi narodi. Odzvali so se v velikem številu; samo Nemčija je ostala doma ter hotela pokazati, da še ne misli opustiti svojega sovraštva na gospodarskem polju. e iL'Exposition internationale des Arts decoratifs* obsega 150 paviljonov. Ti zavzemajo okolu 30 hektarjev prostora. Razstave se udeležuje 31 narodov, med temi jih je dvajset z lastnimi zgradbami. Velikih vhodov je petnajst. Glavni dohod na razstavni prostor je med Veliko in Malo palačo. Od tam se vale čez most Aleksandra III. na Esplanado Invalidov neprestano reke obiskovalcev. Razstava ima svojo ofenzivno tendenco. Pokazati hoče nov umetniški slog. ki odgovarja današnejmu času. Značaj prireditve je točno obeležen v francoskem štatutu razstave, ki pravi: »Da dosežejo proizvodi svoj namen, je neobhodno potrebno, da se razstavijo tako kakor se uporabljajo v življenju*. Cours de Reine, Quai d' Orsay ob Seini in Esplanade des Invalides so iz-premenjeni v celo mesto veličastnih zgradb, ki se temeljito razlikujejo po zunanjem videzu in notranji opremi. * Jugoslovenski paviljon stoji na šeta-lišču Cours de la Reine pred vhodom v levi trakt Velike palače. Na zapadni strani je videti paviljon Španije, na vzhodu pa paviljon Rusije. Na drugi strani šetališča ob Seini so postavljeni paviljoni Švice, Grške, Danske in Turčije, ob mostu Aleksandra III. pa stojita paviljona Italije in Anglije. Na levi strani mostu med Maio palačo in Seino je skupina paviljonov raznih narodov. Tu stoje zgradbe češkoslovaške države, avstrijske republike in belgijske kraljevine. Francija s kolonijami. Japonska, Kina ter Indija imajo prostor na Espla-nadi Invalidov. Naša država prvotno ni imela namena udeležiti se pariške razstave. Šele dva meseca pred otvoritvijo je padla odločitev, da ie vendarle treba iti v Pariz in stopiti pred svet. Ministrstvo za trgovino in industrijo je takrat osnovalo centralni odbor v Beogradu in pododbore v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu. Odbori so začeli zbirati gradivo in so razmeroma v kratkem času izvršili svoje de!o. Člani glavnega odbora so: univ. prof. Branko Tanazevič iz Beograda, inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo ar. D. Pantič. prof. Juvančič iz Ljubljane, inženjer Hoffmann iz Zagreba ter polkovnik Petrovič iz Beograda. Beograjski centralni odbor .ie štel 9 članov pod predsedstvom S. Krpana, zagrebški 8 članov pod predsedništvom G. Huta, ljubljanski pet članov pod predsedništvom drja. Marna. sarajevski 9 članov pod vodstvom A. Boriča, splitski 10 članov pod predsedstvom drja. S. Boškoviča. Ljubljanski odbor je bil sestavljen iz gtr.: drja. Marna, prof. Gre-benca. drja. Plessa, Boža Račiča in slikarja Tratnika. Aranžma razstave je bil poverjen slikarju Tomislavu Krizmanu iz Zagreba, univ. prof. P. Balajeviču iz Beograda, drja. S. Boškoviču iz Splita, V. Curčiču iz Sara:ev? nrof. Grebencu iz Ljubljane, arhitektu Smiljaniču iz Sarajeva, slikarju Stojanoviču iz Beograda. V. Tkalčiču iz Zagreba, K. Tončiču iz Splita ter akad. slikarju Franu Tratniku iz Ljubljane. Poleg imenovanih gospodov sta sodelovala v posebnih odborih še dva Slovenca: režiser g. Osip Šest iz Ljubljane in slikar A. Trstenjak. Formalna otvoritev razstave je bila dne 28. aprila, javnosti pa je bil dostop dovoljen šele oozneie ko so bila dela v glavnem dovršena. Otvoril je prireditev osebno predsednik francoske republike g. Doumergue ob asistenci francoske vlade in zastopnikov tujih držav. * Naša država je zastopana na treh mestih. Poleg lastnega paviljona ima še prostor v Veliki palači ter na Esplanadi Invalidov. V samem paviljonu stoji sedemnajst omar. Načrt za paviljon je izdelal zagrebški arhitekt g. S. Hribar, portal je izvršil kipar Braniš, freske pa je oskrbel slikar Joso Kljakovič. Notranjščino je uredil Tomislav Krizman, aranžer naše razstave. V prvem nadstropju jugoslovenskega paviljona visita slika kralja Aleksandra in kraljice Marije, slikar Becič pa je naslikal narodno kolo. Katalog zaznamuje v paviljonu 311 razstavljenih predmetov. Razstavili so Slovenci: arhitekt Plečnik, brata France in Tone Kralj ter Božidar Jakac. Slednji je poslal v Pariz portretno risbo g. St. Vurnika in Gradnikova »Pisma*. V Veliki palači, kjer visi posnetek Meštrovičevega reliefa kralja Petra Osvoboditelja v Dubrovniku, je novih 32-1 predmetov. Tudi med temi razstavljala srečamo nekaj naših imen: prof. Grebenca. Fr. Kralja, V. Kobala. I. Belina, Puškarsko šolo iz Kranja, Srednjo tehnično šolo iz Ljubljane. Žensko strokovno šolo in Državni osrednji zavod za ženski domači obrt. Slednji je zastooan tudi v pro°4"-"- paviljona pod št. 214. V Veliki pa.uči je gledališki oddelek ter slovenska dekliška soba, katero ie opremila s pohištvom tvrdka Ahačič i Ljubljane, z ostalimi predmeti pa: Državno osrednji zavod za ženski domači obrt, tvrdka M. Šare. M. Aleševec in D. Vahtar. — Tudi na Esplanadi Invalidov srečamo nekaj domačih znancev: arhitekta Vurnika, Dolinarja, Šmidingerja, Grebenca, Kregarja. Fotografije, ki vise v teh prostorih, kažejo lepoto slovenske zemlje: naše planine. Blejsko in Bohinjsko jezero. Bled, Triglav in Jesenice. Službeni katalog je opremljen z okusno vin.ieto slikarja Stojanoviča, ki ie narisal star pergament z dvoglavim kra-i ljevskim orlom in s črkami v narodnem j slogu. Sestavljen ie točno in beleži poleg ' razstavljenih predmetov tudi imena av-I torjev. Predgovor mu je napisal francoski publicist Gabriel Millet v izbranih besedah. S par potezami je označil pre-eklost srbskega, hrvatskega in sloven-::ega naroda ter njihovo karakteristiko. O naši razstavi so poročali razni sve-i tovni listi. Omenjamo samo francoska, angleška in španska glasila: Journal des Debats. Peuple. Figaro, L' Evenement, New-York-Herald. Matin, Comoedia. La Croix, Petit Journal, Paris-Midi, Echo de Pariš, Bonsoir. L' Oeuvre, Exce!sior, j Heralde de Madrid, L' Europe Nouvelle, Correspondcnce artistique, Iliustration, l Daily Mail, Libert^ itd. itd. Mednarodna dekorativna umetnost Za dekorativno umetn-ost se že več stoletij smatra umetnost, ki ni niti ar« hitektura, niti slikarstvo, niti kiparstvo, marveč je to celokupna umetnost, ka« tere namen je, okrasiti življenje. Danes prehajamo namreč v novo dobo, v ka« teri se eir.ancipirane umetnosti vrača« jo k svoji primitivni enotnosti. Postale so si namreč sveste svoje socialne ulo« ge. Kipar dela za arhitekta, slikarstvo postaja monumentalno: dekoraterji so v višji službi. L~metnost postaja to. kar je bila v času Partenona in katedral. Pridevek dekorativnosti, ki je bil ne« koč poniževalen, je sedaj celo za sli« karja in kiparia višek pohvale. Tako razumevana dekorativna umet nost je v pravem pomenu besede iz« ložbeni objekt pariške razstave. Tej so dali ime razstave "dekorativnih umet« nosti«, v množini, da pokažejo s tem njih različnost, med tem ko javlja pri« imek «industrijski» prihod mašinizma. Dekorativna umetnost obsega vse, od konstrukcij arhitektov, fresk slikar« jev, reliefov kiparjev, pa do okrasov na steklu, mozaikov, izdelkov cizcler« jev, mizarjev, tkalcev, keramistov, pre« nrogarjev, kovačev, draguljarjev, čip« karic. vezilj, knjigarjev, tovarnarjev, inženjerjev, vrtnarjev. Za razumevanje moderne industrij« ske dekorativne umetnosti občinstvo ne rabi drugega kot razumevanje živ« Ijenja. Kajti življenje je spremenilo naše umetniško pojmovanje, kot je spremenilo naše eksistenčne pogoje. Iznajdbe so dale dandanašnji človeški družbi novo lice, ki ga je umetnost v službi industrije morala izraziti. Zato šteje med sodobna umetniška dela tudi avion, lokomotiva ekspresne« ga vlaka, turbina, železen most, tovar« na iz železobetona, velik kolodvor, av« tombil, olimpijski stadion, radio«apa« rat... Kakšen upliv so imele na mlade da« nes te oblike, ki jih je ustvarila zna« nost? Navadile so jih na geometrijski pogled, ki nam ga nudijo stroji in pre« cizijski instrumenti. Naše umetniško opazovanje se vrši pod enostavno, lo« gično obliko, ki nima nikakega okrasa, a je solidna in v ravnovesju ter so nje« ne proporcije ustaljene. Zato današnji rod vse spreminja: naslonjač, mizo, stol. svetilko, luster, vrata. okno. hišo, hotel, šolo. vodnjak, grob, gledališče, prodajalno, da celo cerkev, sploh vso dekorativno umetnost. To je neizbežno kot življenje samo. Če greste danes na lov, tudi ne boste vzeli puške s kresilnim kamnom, zve« čer vam ne sveti svetiljka z oljem in ne potujete tudi davno že več s pošt« nim vozom. Zakaj bi torej sedali v na« slonjač Louisa XVI., ali se sprehajali po klasičnih stebriščih ali pa molili pod gotskih obokom? Življenje je nasilno spremenilo te stare dekorje. In pariška razstava ni« ma nobenega drugega namena, kot po« kazati, kako daleč smo v reaiiziranju novega umetniškega okvira. Pred 25 leti so oni. ki so danes že «cstarejši», mislili, da morejo naenkrat iznajti originalen modern stil in po« polnoma ustvariti dekor modernega življenja. To je bilo ono. kar se sp!o« šno naziva «zmota 1. 1900». Ta umetno ustvarjeni stil se ni moge! držati: bil je neploden ker ni imel življenja v se» bi, izše! je namreč iz osebne fantazije nekaterih umetnikov in ostal brez vsa« ke zveze z življenjem. Množica se je zato tudi obrnila proč od oblik, ki ni« so bile za njo ustvarjene. Nova orientacija ie pa čisto razliČ« na. Razstava nam daje za to številne vzglede, iz nje razvidimo, da smo pri« šli po prei.šnji anarhiji do usmerjenej« ših osnutkov: v arhitekturi do golih kubističnih oblik, v kiparstvu do toč« nih načrtov in poenostavljenih mas, v slikarstvu do ritma linij, dobro kon« struirnnih teles, in slednjič v industrij« skih predmetih do lepo barvanih izde!« kov, ki so tako v črti kakor v obliki zelo enostavni. To je duh, kl danes pre veva novodobne dekorativne umet« nosti. Nas oddelek na pariški razstavi Iz dobro poučenega vira se nam po« roča: Naša država se jc odločila komaj 2 meseca pred otvoritvijo razstave v Pa« rizu, da se je udeleži z raznimi izdel« ki dekorativne umetnosti in industrije. Program je bil zelo obširen in z ozirom na kratko dobo težko izvedljiv. Na« vzlic temu so agilni odbori zbrali pre« cej gradiva za razstavo. Ljubljanski odbor je zbral sledeče reči: kompletno pohištvo, čipke in perilo za dekliško sobo, ki nosi na razstavi ime «Chambre slovene». Dalje je bilo precej čipkar« skih izdelkov, ročna dela ženske obrt« n ešole na Teh. srednji šoli v Ljubljani in razni šolski izdelki — geneze raznih tehnik Drž. osred. zavoda za ženski domači obrt, dalje preprosti keramični izdelki, rezbarije, izdelki puškarske šo« le v Kranju, garnitura pletenega pohi« štva «P!etarske zadruge iz Strnišča pri Ptuju, športno in telovadno orodje, knjige in knjigoveški izdelki, kožnate kasete in skrinjice, gledališke makete in razne slike naših zgradb — kipov in končno predmeti našega domačega narodnega obrta. Naše predmete je prevzela posebna komisija in vagon z natovorieno robo je odpotoval iz Ljubljane na veliko« nočno soboto... Naš paviljon ie jako ličen. Nad kras nim masivnim hrastovim portalom je naslikana fresko slika hrvat. slikarja Kljakoviča. Notranja ureditev je prav dobra in vzbuja splošno pozornost Slikana stekla v oknih so prvovrstno delo in prav tako stenske freske. Pred« meti po vitrinah vzbujajo splošno po« j zornost — kupci se oglašajo zelo prid« no, aH na žalost predmeti niso na pro« daj, kar znači veliko škodo za proizva« jalce, ki bi sigurno dobili dovolj na« ročil. To znači, da se je na trgovsko stran gledalo premalo. Poleg paviljona so naši prostori še v Grand Paiaisu. Spodaj ima oddelek gledališka umetnost, dalje sta name« ščeni tu dalmatinska in bosanska soba i in 4 aii 5 predmetov Strojnih tovarn in livarn, ki je poslala na razstavo okoli 40 reči. Športno in telovadno orodje se ie kratkomalo kasiralo; zakaj, ne vem! V prvem nadstropju je nameščen tako zvani šolski oddelek, kateremu se jc posvetilo premalo pažnje. Tu so aran« žirali nestrokovnjaki — nepedagogi. ki ne poznajo tehnike naših ženskih roč« nih del. Grajati je, da so se nekateri krasni izdelki in pa geneze kratkoma« lo poskrile, dasi bi vzbudile sigurno do« volj zanimanja zlasti pri trgovcih. Tu je videti tudi slovensko robo, ki precej drugače izgleda, kakor je bilo prvot« no določeno. Da se je načrt izpremenil gotovo ni prav. Največja napaka pa je, da se je namestilo v tej sobi, kjer naj bi prevladovale predvsem naše čipke cel kun pisanih blazin in to kar po tleh v velikem polkrogu, pred nji« mi p3 so nastlani šolski zvezki in knji« ge. Kot «dekor» za sobo služijo ne baš uspele slike nekega beograjskega sli« karja in pa 6 fotografij v velikem skup nem okvirju naše Tehn. srednje šole. Preko mosta so prodaialnice. V lič« nem paviljončku so naši predmeti na prodaj. Tu prednjačijo predvsem čili« rri in razni drugi izdelki. Naše čipke, ki jih proizvaja v domovini svojih 22 do 25.000 čipkaric ne pridejo do velja« ve, ker niso razstavljene v večji mno« žini in skupno. Velika napaka pri tem je bila. da se niso pritegnili k aranž« maju tudi pedagogi — trgovci, ker sve« tovne razstave, ki veljajo milijone, ne smelo ostati brez materijalnega efek« ta. To je tudi cilj raznih razstav. Od strani ljubljanskega odboia je bil na merodajno mesto poslan protest radi slovenske sobe. Zahtevalo se je, da se soba preuredi prvotnemu načrtu pri« merno. Od Slovencev so dosegli čast« ne uspehe arh. prof. R. Kregar gleda« liška inscenacija. Ženska obrtna šola v Ljubljani, Državni osrednji zavod za žen. domačo obrt in pa Puškarska šola v Kranju. JSSSNSK! 6. do 13. septembra 1925« Središče srednjeevropejske trgovine In industrije Posebni jugoslovanska razstava 50% znižana vožnja na čehos!ova?klh in jugosl. železnicah. ?3°'0 «*S/anja na avstr. Sel. Breiplsin! vizum za potovanje na Čehoslovaško. Pojasnila In legitimacij« daje: Cehoslov. konzulat, Ljubljana Atoma Company, Ljubljana. Ig—gHMWJHfl&.UMUI»Mllt., Slovenska soba. Pohištvo je izdelek tvrdke Ahačjč. Soba je urejena po načrtu prof. Grebenca. Postelja je pregrnjena z belo pcsteljmno, nad posteljo je baldahin. Bele čipke dajejo sobi poseben čar lahkote. Okno je zagrnjeno z zavesami slovenskega izdelka. Na tleh so v polkrogu razpostavljene blazine, sredi njih leže publikacije iz grafične stroke. Na steni visi šest slik Liubljan ske Tehnične srednje šole v enem okvirju. Jugoslovenska razprodajalna. V tem prostoru, poleg katerega stoji kavarna se pridno oglašajo kupci- ki si žele omisliti predmete, kateri so naprodaj. Tedenski borzni pregled Zagreb, 22. avgusta. Na efektnem tržišču je bila tendenca ta teden precej čvrsta in promet živahen, zlasti v bančnih vrednotah. V nekaterih papirjih se je že začelo občutiti pomanjkanje blaga na tržišču. Večji porast je v bančnih vrednotah zabeležila Praštediona, ki se je včeraj zaključila po 910 napram 840 v prejšnjem tednu. Hipo je poskočila od 64 na 68. Pri indrustrijskih papirjih je bilo večje zanimanje za lesne vrednote, ki so bile čvrstejše, tako Slavonija, Gutmann, Slaveks, dočim je Nihag bil ta teden zanemarjen, in to baje zaradi svoje nizke dlvidende. Za ostale industrijske vrednote enako nI bilo posebnega zanimanja. Od državnih papirjev se je v večji meri trgovala Vojna škoda, in sicer večinoma na domače kupne naloge. Tečaj Vojne škode, promptne, se je dvignil na 297 do 298, dočim se je za december zaključila včeraj celo po 310. Na deviznem tržišču je Narodni banki ta teden uspelo, da je obdržala nespremenjeni curiški tečaj dinarja na 9.22 in pol; zato tudi v devizah v Zagrebu ni bilo nikaklh posebnih sprememb. Enako na svetovnem tržišču nI bilo v deviznih tečajih večjih fluktuacij. Edino Italija se je okrepila v Curihu, zaradi česar je včeraj tudi v Zagrebu zabeležila porast. Blaga je bilo na deviznem tržišču vedno dovolj; Narodna banka je nastopala kot kupec in nakupovala večje količine. Privatno povpraševanje je bilo precej zmerno. Največji promet Le bil v četrtek, ko je znašal preko 18 milijonov Din, dočim se je druge dni gibal v višini 5 do 10 miliionov Din. V današnjem svobodnem prometu se }e v devizah poslovalo na curiški bazi 9.22. Povpraševanje je bilo minimalno, promet slab. Italija je obdržala svojo mednarodno čvrstočo ter se je zjutraj tudi v Zagrebu čul denar 204. Za druge devize so zabeleženi naslednji tečaji: Dunaj 787 do 788, London 271.75 do 272, Newyork ček 55.8 do 55.85. Praga 165.75 do 166 in Švica 1085.5 do 10S6. — Od efektov se je ponujala Vojna škoda, promptna, po 297.5, a za december se je čul denar 310. Pravilno sušenje gob za prodajo Niša država ima vse pogoje za gobar-s:vo. to je utotno podnebje to r.in igo gozdov. Ako hi se torej pri nas posvečalo gibam toliko važnosti kakor v d-ugih naprednih državah, bi lahko tvorilo gol^arstvo vsako leto stomili jonski vir dohodkov. Zal v južnih delih naše drf.ave gob skoro ne poznajo. Tudi Slovenci v tem oziru še daleč nismo na vrhuncu, ker tudi naše ljudstvo pozna in izkorišča nij/eč kakih 10 vrst gob, dasi raste v naših gozdih nad 2fi0 vrst užitnih gob, med katonrr.: :e kakih 50 dobrih, približno, toliko skednje dobrih, ostale pa so manjvredne, toda za industrijsko predelavo bi bile porabne (za izdelovanje gobjega praška in ekstrakta). Take Industrije pa pri nas še ni. V Sloveniji se zanimanje za gobe razveseljivo širi, odkar smo dobili prvo praktično knjigo z izbornimi naravnimi slikami gob. Naše gobe. Sestavil Ante Beg. Slike priredil Drag. Hrnnek. Cena 100 Din. Naroča se v vseh knjigarnah. Zadnji dve leti se je izvozilo iz Slovenije približno 200 vagonov suhih gob v vrednosti okrog 50 milijonov Din. Ker pa tvorijo gozdov) Slovenije jedva eno dvajsetino vseh gozdov v naši državi, si lahko Izračunamo, koliko denarja za gobe bi lahko prihajalo vsako leto v državo, ako bi znale tudi naše južne pokrajine eksploa-tirati gobarstvo vsaj v tistem obsegu kakor v Sloveniji. Poglavitni odjemalec naših suhih gob ie Južna Amerika, toda bati se je, da nas Italija popolnoma Izpodrine, ako se naši ljudje ne bodo naučili pravilno rezati in sušiti gob za prodajo. Američani namreč zahtevajo, da morajo biti gobe prav tanko rezane ter imet; svetlo (belo) barvo. Italijanske gobe so že po naravi bolj bele kot naše, vsled tega pa Italijani suše gobe le na solncu ali s pomočjo elektrike. Naše gobe so sicer bolj sočne in aromatične, toda temnejše barve, kar pa si Američani ne dado dopovedati. Da torej zdržimo Italijansko konkurenco ter še razširimo trg za naše suhe gobe, se moramo ravnati po naslednjih navodilih: 1. Za izvoz pridejo za enkrat v pošte v samo naslednje vrste gob: 1. gobani (jur, jurček ali globanja — tudi organj tn kravša — bronasti goban, kostanjevka in brezji goban) ; 2. k u k m a k i ali š a m p i j o n i (poljski, travniški tn gozdni); 3. smrčki ali mavrohi. Vsako teh vrst po možnosti posebej sušimo in posebej hranimo, ker suhi kukmakl in smrčki imajo vedno višjo ceno kot gobani. 2. Za nabiranje gob vzemimo pleteno košaro, koš ali škatljo, nikakor pa niso za to vreče, rute, predpasniki, nahrbtniki ali mreže, ker v takih posodah se gobe zmečkajo ter se hitro pokvarijo. Praktičen gobar si omisli zložljivo škatljo iz debele lepenke, prevlečeno s platnom. Tako škatljo nosi prazno liki šolsko mapo pod pazduho. (Take praktične zložljivo Škatlje izdeluje knjigovez Iv. Jakopič v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje.) 3. Nabirajmo gobe le v suhem vremenu, ne pa v dežju ali neposredno po deževjj, ko so gobe prepojene z vodo, se naglo kvarijo ter se sploh težko suše. 4. Utrgane gobe naj se takoj na mestu obrežejo in osnažijo, nato šele se previdno položijo v posodo. Od polžev objedone dele je treba odrezati. 5. Doma se naj gobe še enkrat dobro osnažijo — nikakor pa se ne smejo oprati — nato pa se takoj razrežejo na lističe ter se raztrosijo na deske, pletenino ali papir. Pri tem je treba paziti, da ne leže Mstiči drug na drugem, ker v tem primeru ne dobe lepe svetle barve. Ako smo prinesli gobe pozno na večer domov, da jih ne moremo takoj razrezati, naj se vsaj razstavijo na hladnem in zračnem prostoru vsaka zase. Ako bi pustili gobe čez noč v posodi ali sploh na kupu ležati, bi se lahko vnele ali pa se razširijo med njimi črvi. 6. Nabirajo naj se le mlajše In še trdne gobe, to je, dokler se klobuk še ne vda pod pritiskom prsta. Stare, že mehke ali črvive gobe so gnusne in neporabne. Vsako v tem oziru sumljivo gobo prerežimo že v gozdu čez sredino klobuka, da ne nosimo neporab-nih gob brez potrebe domov. Prestare ali črvive gobe pustimo v gozdu, da iztresejo seme za prihodnjo žetev. Starim, a sicer še trdnim in zdravim gobanom se naj spodnja plast pod klobukom (plodovnica) odlušči ln zavrže. Preveč mladih in drobnih gob ni pametno rabiti za sušenje, ker suhe premalo izd.ajo. 7. Ako je dovolj gob se režejo in sušijo le klobuki, ker kocent so splošno manj vredni. Za sušenje se smejo rezati le kcceni, ki so že popolnoma zdravi in trdni. Manjše gobe režemo kar cele, to je tako, da se na lističih kocena drže tudi lističi klobuka. Večjim gobam pa se najprej odreže kocen tik pod klobukom, nakar se razreže kocen po dolgem klobuk pa počez. Gobe, ki smo jih določili za prodajo, naj se režejo na čim tanjše lističe, zato pa jih ni treba sušiti tako močno, da bi se drobil-L 9. Najboljše je sušenje na solncu ali s pomočjo elektrike. Ker pa še nimamo električnih sušilnic, a tudi dovolj solnčnih dni navadno jesenj ni, zato si za silo pomagamo s sušenjem na svetlih in zračnih podstrešjih, skednjih, kozolcih. Za največjo silo sušimo gobe tudi na pečeh, ki pa ne smejo biti preveč razgrete. Na peč se položijo deščice aH trske, na te se razprostre papir aH pletenina iz slame ali trstike. na to pa se raztrosijo lističi gob. Vedtto pa je treba lističe razme-tati tako, da ne leže drug na drugem. Med vsakim sušenjem je treba lističe vsaj enkrat previdno obrniti. 10. Želeti bi bilo, da bi se v vsakem kraju, kjer rase dosti gob ustanovila zadruga, ki bi postavila posebno sušilnico v kateri M se razem gob lahko sušilo tudi sadje. Za prvo potrebo pa si lahko vsakdo napravi preprosto sušilnico za sušenje gob na solncu. V ta namen se na solnčnem prostoru zabije v zemljo par stebrov, v stebre se pritrdi nekaj vrst daljših klinov aH lat, na katere se položijo gladke deske, kamor natrosimo lističe gob. Police se poljubno prestavljajo, da pridejo vse na solnce. 11. Posušene gobe naj se spravijo v vreče ter obesijo ob strop na zračnih prostorih. Tudi pletene košaTe so za ta namen pripravne Nikakor pa ne smemo shranjevati suhih gob v zaprte škrinje aH zaboje. Prostor kjer hranimo suhe gobe, mora biti suh in zračen, kamor ne dohaja dim ali prah. Kjer ni pripravnih shramb, tam store sušile! najbolje, da suhe gobe čimprej prodajo. Na vlažnem ali brezzračnem prostoru začno suhe gobe plesniti ali pa vsaj dobe zatohel duh in slab okus ter niti za dom niso porabr.e, kupi pa tčkšnih gob sploh nihče. Za domače potrebe se lahko suše gobe razen zgoraj navedenih vse užitne gobe razen mlečnlc in posebno vodenih tn sluzatih. Za sušenje torej niso: slrovka, pečurka ali hru-ševka, maslenka, peščenka, slinovke, pol-ževke tn ttoitnlce. Tudi se smejo za dom gobe poljudno rezati in sušiti, torei tudi v pečeh. Hraniti pa se moTajo tudi za dom določene suhe gobe na suhih fn zračnih prostorih. Lisičke, grive ali prstki, trobente, beti, uhlji so sicer tudi posušene prav okusne gobe, toda precej trde. Zato je pametno, ako jih v peči prav čvrsto presušimo, nato zme-IJemo na kavrnem mlinčku, prašek pa spravimo v zaprtih posodah. 2lica tega praška na osebo daje pozimi prav okusno gobjo juho ali omako. A. B. Narodna banka SHS Stanje 15. avgusta 1925. (V milijonih Din; v oklepajih" spremembe napram stanju 8. avgusta.) Aktiva: kovinska podloga 492.1 (— 2.9); posojila 1128.8 (— 3.6); račun za odkup kronskih novčanic 1186 3: račun začasne izmenjave 366.8; državni dolg 2966.3; vred nost državnih domen, založenih za Izdajanje novčanic 2138.3: saldo raznih računov 1094.5 (-f 115.6). Skupno 9373.4. Pasiva: vplačani del glavnice 29.9; rezervni fond 6.2: novčanlce v obtoku 5824.7 f-f 42.9); državni račun začasne izmenjave 366.8; državne terjatve po raznih' računih' 7.0 (— 9.7); razne obveznosti 927.8 (-f 75.6); terjatev države za založene domene 2138.3; nadavek za nakupovanje zlata za glavnico ht fonde 743. Skupno 9373.4. _ Ljubljanski trg Pretečeni teden je bil ljubljanski trg z živili zelo dobro založen. Prodajne cene w ostale do malih izprememb iste kakor prejšnji teden; le slanina ta maslo sta se nekoliko podražili. Cene: Meso: goveje I. 18-19. n. 15, III. 9, telečje I. 20, II. 17, svinjina I. 2730. II. 20—25, slanina 25—31. masti 30, koštrunje meso 14, kozlifije 20—22, hrenovke 32, pol-prekajene kranjske klobase 32—40 Din kg. Perutnina: piščanec majhen 12—15, večji 15—25, kokoš 30—35, pet d m 28—40, raca 25—30, gos 60 Din komad. Domači zajci: marjši 8—12. večji 13—18 Din komad. Ribe: šlajn 30. ščuke 30, postrvi 55 do 60. klini 20, mrene 20. pečenke 15 Din k«. M le Sol Izdelki: mleko 230—3 Din liter, sirove maslo 45—50, čajno 60, kuhano 40—50, bohinjski sir 38, sirček 8—10 Din kg. JaJca: 2.25—2.75 Din 1 par. K r u h : bel 650, čm tn ržen 5.50 Din kg. Sadje : luk-susna jabolka 8—10, Jabolka I. 6—7, 11. 5, III. 3—4, luksusno hrušike 10—12, hruške I. 7—8, II. 4—6, IIL 3—1, orehi 12, češplje 4 do 8 D bi kg. Zelenjava : solata 3—4.50, radič 3, zgodnje zelje 2—2.50, ohrovt 3--4, kislo zelje 4, karfijola 10—15, paradižniki 4—4-50, kumare 75—1.50 (100 kumaric za vkisavanje 10), buče 1—130, grah v stTočju 4—5, fižol v stročju 1.50—4. čebula 2—230, česen 15, krompir 1—1.25 Din kg. Tržna po-c čila Niirnberškl hmeljskJ trg (22. avgusta). Prodano 50 bal novega hmelja. Srednje blago po 375 do 430 mark, prvovrstno do 455 mark za 50 kg. Lanskega hmelja prodanega 100 bal po 150 do 280 mark za 50 kg. Čvrsteje. = Zastoj na našem žitnem tržišču. Položaj oa našem žitnem tržišču je precej mlačen. Izvoza skoro ni, ker spričo visokega stanja dinarja naše cene ne konvenirsjo inozemstvu. Domači člani tudi ne kupujejo, ker so začasno kriti z zalogami. Do nekaj zaključkov za izvoz je prišlo le v relaciji za Brailo. Največ našemu blagu konkurira Madžarska s svojimi nizkimi cenam;. = Dohodki glavnih carinarnic v prvih 10 dneh avgusta t. I. so znašali 48,512.697 Din. Posamezne carinarnice so zabeležile naslednje dohodke: Zagreb-južni kolodvor 7 milijonov 28.161, Beograd-železniška postaja 6 milijonov 175.432 Beograd-Sava 5,520.233, Ljubljana 4,543.793, Maribor 3,380.161, Subotica 2,991.480, Novi Sad 2. 495.503, Split 1 milijon 931.113, Sarajevo 1.643.49S, Sušak 1, 142.683, Zagreb-pošta 1,141384, Veliki Bečkerek 1,018.124 Din. Ostale carinarnice imajo podmilijonske dohodke. Od teh omenjamo že tri slovenske carinarnice: Jesenice 488.062, Rakek 283.877 in Gornja Radgona 113.942 Din. Skupni dohodki od 1. aprila do 10. t. m. so znašali 702,736.773 Din napram 561,917.791 Din v enakem času prošle-ga leta. = Plenarna seja beograjske Trgovske zbornice se bo vršila koncem avgusta. Seje se bodo udeležili tudi zastopniki drugih zbornic. Razpravljalo se bo o vprašanjih, ki zadevajo našo trgovino. = Financljski problemi kraljevine SHS. Pod tem naslovom bo izdalo uredništvo velikega gospodarskega časopisa »Bankar-stvo€ obsežno in aktuelno edicijo, ki obsega 50 originalnih razprav o sočasnih vprašanjih naše finančne politike. Med avtorji se nahajajo: ministar finansija dr. M. Stojadinovič (Beograd), Italijanski ministar finansija conte Volpi (Rim), bivši bugarski ministar Kosta Todorov (Beograd), bivši ministar trgovine In industrije n. r. dr. Djuro Š u r m ln (Zagreb), podpredsjednik Ban-kovnog ureda češkoslovačkog ministarstva finansija dr. Vitim P o s p I š i 1 (Praga), gl. urednik londonskog »The Economist* Leo-nard J. R eid (London), dr. Vlada T. M a r-k o v i č (Beograd, dr. Juraj V r b a n i č (Zagreb), Nikola Berkovlč (Sarajevo), Alojzij Tykač (Ljubljana). Oskar We!sz-m e y e r (Zagreb), dr. Stanko Š v e r 1 j u g a (Zagreb),dr. Mirko M. Koslč (Novi Sad), dr. O. F r a n g e š (Zagreb), Nikola Stana-revlč (Beograd), dr. Miroslav Stojadinovič (Beograd), Milan Prpič (Zagreb), Dragutin Hribar (Ljubljana), dr. Nikola Stojadinovič (Sarajevo), Ja-ques R e i s s (Zagreb), dr. Blagoje Boja-dijevid (Skoplje), Ernest Grfinwald (Zagreb), dr. Gustav Gregorln (Ljubljana), Svetozar Milino v (Zagreb), Milan Krešič (Zagreb), dr. Radoslav Pipuš (Maribor), M. Dj. Jan k o vi 6 (Niš), dr. Pero Mi t rov!6 (Sušak), Konstantin Do-ž ud i 6 (Beltšče), ing. Konstantin Cutu-kovld (Osijek), Josip Selak (Zagreb), dr. Franjo P a v li 6 (Beograd). Dušan U z e-1 a c (Beograd), prof. Bran. Todorovič (Beograd), Aladar Merkler (Sarajevo), dr. Milan U1 m a n s k y (Zagreb), dr. Pavao F r 61 i c h (Karlovac), Feliks Fischer (Velika Kikinda) Ing. Rado Lah (Ljubljana) Jovan P. M i h a j 1 o v i č (Beograd), prof. Stevo Ostermann (Zagreb), Milan J u z-bašič (Daruvar), dr. Vidan O. Blagoje-vič (Beograd) in drugi. Poleg tega vsebuje publikacija zanimive grafične risbe in statistiko. Cena 100 Din v knjigarniški prodan. Dobiva se v vseh večjih knjigarnah in pri Izdajatelju Administracija »Bankarstva«, Zagreb, Marovska 30. = Dotok tujega kapitala v Jugoslavijo. »Berliner Tageblatt« piše o naši carinski tarifi in ugotavlja, da ona podaja dobro podlago za dalnjl razvoj industrije v Jugoslaviji. List meni, da je bilo to dejstvo zelo hitro opaženo v inozemstvu in tako tudi v Nemčiji. Sedaj se nahajajo, kakor piše list v Beogradu zastopniki dveh uglednih nemških skupin, ki se potegujeta za ustanovitev novih industrijskih podjetij v Jugoslaviji. Ena skupina želi ustanoviti novo veliko tvorrrfoo tkanin, druga pa tvornico kmetijskih strojev. = Dobave. Direkcija državnih' železnic v LJubljani sprejema do trg (Češkoslovaška), ki je estal še nadalje važen činitelj za naše blago. Z obeh trgov gre naše blago po vsem svetu. Večje ali manjše količine sš nadalje izvažajo v Francijo. Švico. Italijo, Belgijo. Veliko zanimanje za savinjski hmelj lokazujeio letos Frano.zi. ki so zelo zadovoljni s savinjsko kakovostjo. Več francoskih tvrdk iz Pariza. Dijona in dru god se je na naše trgovce obrnilo z vprašanji, koliko bi jim mogli nabaviti blaga. Povpraševanje ie nadal;e iz Južne Amerike, ki želi blago le v pločevinastih zabojih. Neka niirnberška tvrdka. ki že kakih 30 let kupuje savinjski hmeli. hvali predvsem goldmg iz občine Braslovče. katerega bi si rada nabavila 'ečje količine. Važno za razvoj prilik na tržišču je dejstvo, da Anglija zopet dovoljuje uvoz inozemskega hmel;a ob sicer malo visoki carini. Angleški konzum pa pride boli v poštev za baško cencše blago, ker Angleži ne gledajo preveč na kakovost. Savinjska boliša kakovost najbrže ne bo prišla do angleških odjemalcev, toda prost uvoz v Anglijo ima za hmeljarstvo pomen v toliko, da se bo s tem povečalo povpraševanje na svetovnem trgu, kar mora le ugodno vpiivati na cene. Nekaj hmelja gre še vedno v Zedinje-ne države, dasi obstoja tam zabrana pro dukcije in uživanja alkoholnih pijač. Dokler bo alkoholna prohibicija trajala, nI računati na večji izvoz hmelja v Zedi-njene države. Savinjski pridelek se skoro ves izvozi. Le neznatne količine se prodajo domačemu kenzumu. ker se jugoslovenske pivovarne držijo stare tradicije, da mo-raio pri produkciji piva uporabljati žateško blago. Delniška pivovarna v Laškem je svoječasno že dokazala, da je savinjski hmelj polnovredna sirovina za orodukciio Piva. Ce nodjetje še sedaj, ko je v drugih rokah, uporablja savinjski hmelj, mi ni znano. Z novo carinsko tarifo ie sicer Dovišana uvozna carina na hmelj (maksimalna Dostavka 90, minimalna 70 Din za 100 kg), vendar to skoro ne bo oviralo uvoza inozemskega hmelia. Nedvomno je naš hmeli premalo zaščiten in se z uvozom dragega inozemskega hmelja rrav do nepotrebnem bremeni trgovinska bilanca. Težnje in potrebe hmeljarjev. Skrajno potrebna za savinjske hmeljarje bi bila hmeljarska šola. odnosno hmeliarski tečaj, kajti kljub precejšnjemu nanredku še savinisko hmHiarstvo močno zaostaia n. pr. za češkoslovaškim. Savin ski hmeljarji r>laču»ejo visoke davke in zato bi morala država ugoditi njihovi notrebi po takšni šoli, ki bi nam vzgojila vzgledne hmeljarje. Z zboljšanjem hmeljarstva bi se okrepila tudi davčna moč hmel:arjev Merodajne činitelie bi moralo voditi pri tem — če že ne idealnejša svrha — vsaj znan hrvatski nregovor, da ne smeš ubiti ovce. ki jo strižeš dvakrat na leto. NadaHe bi bil potreben rri ministrstvu za kmetijstvo in vode hmeliski konzulent za vso Jugoslavijo, kakor je bil svoječasno na Dunaju. K drugim potrebam našega hmeliarstva se še ob priliki povrnem. H koncu nai zopet enkrat nagiasim oomarvkliivost smisla za orgarrzacijo. Sicer število članov Hmeljarskega društva nanred!'ie. vendar še daleko ni doseženo število v onem razmerju, kakor n. pr. nri češkoslovaških in nemških rr-ganizaciiah. Da močno društvo z zadostnimi gmotnimi sredstvi lahko uspešnejše zastopa hmeljarske koristi, je jasno. F- O. Vreme Deževno vreme obeh praznikov, ki je pokvarilo toliko izletov, je bilo omejeno na Alpe in njih bližino; v ostali Evropi je vladalo ta čas po večini lepo solnčno vreme. Osobito ugodno vreme je bilo na severozapadu v predelu med Alpami in Irsko, kjer se je bi! razvil maksimum visokega zračnega tlaka. Naidalie se je držal dež v naši bližini med Alpami i'i Adrijo. kier se je bila razvila ma'a depresija; razvila se ie celo že burja, znanilec bližajočega se jesenskega vremenskega tipa. Nedelja je bila že tipična jesenska nedelja in popoldne je solnce tako s'abe volje in brez moči gledalo med razha.iajočimi se oblaki, kakor da nima nič več sile nego v oktobru Toda visok zračni tlak se je brž premaknil od zapada preko Alp na jugovzhod ter segel tja čez Balkan. Pod njegovim vnlivom se je vreme tudi pri nas naglo izboliša-o in dobili smo znova tri lepe solnčne dneve. Ali ta čas se je daleč na severu, nad Skandinavijo in Baltiškim morjem razvila velika depresija, ki se je neprestano večala ter se širi- la ne le jugu, marveč tudi proti zapa-du, kar se ne dogaja pogostem. Sredt tedna je njen južni rob segel do naših krajev ter odrinil visok tlak proti jugu; veliki zračni vrtinec je potegnil zopet vlažne in tople zračne plasti od juga proti severu, dočim je od zapada, od Atlantskega oceana semkaj dovajal hladnejšo strujo; na stiku obeh je pričelo znova deževati. * Dunajska vremenska napoved za ne. deljo: Jutri morda še lepo. Pozneje nesigurno. x Podg. ne umorile otroka. V Trebbinti pri Berlinu je pustila mati svojega devet* mesečnega otroka v vozičku na vrtu in šla. po opravkih. Ko se je čez par ur vrnila na. vrt, je slišala dete strašno jokati. Ko ga je dvignila, sta skočili iz vozička dve veliki podgani, ki sta grozno obgrizli nožice in spodnje telo otrokovo. Dete je kmalu po* tem umrlo vs'cd zadobljenih ran. x Mravlje prekinile ples. Iz nenavadnega, vzroka so morali preteklo nedeljo prekiniti v St. Eticnnu na Francoskem ples nc pro> stem. Nenadoma je priletel velikanski roj letečih mravelj in se spustil na plcsalce. Hi« poma so pokrile mravlje v debelih plasteh paviljon za godbo in note godbenikov. Vse, je začelo bežati pred temi živalicami. V par minut2h ni bilo nikogar več na plesišču. Ples so morali odložiti za nedoločen čas. če ne verjamete, da eden par nogavic ( Ilgom In znamko M} (rdečo, modro tU zlato) J| „klfu£" ImšfcjjjS traja kakor štirje pari drugih,1 Zaio kupite eden par in pre« igllS&r pričajte »e. Dobivajo se V prodajalnah. gj-» rv1 5'esčeče belo — ,, perilo v omari f ri%čjJaz perem samo w s pErsii Tovarna Viljem Brauns Celje Spoštovanim gospodinjam naznanjam, da sem otvorila v Sp. Šiški, Frankopauska ce« sta št. 12 prahico in likaluico in ss bom potrudila, da bom svojim cenj. klijentinjam postregla v polno zadovoljnost. Ker je moja pralnica in likalnica prva in edina v Šiški, nadalje ker sem strokovno izvrstno usposobljena za to delo, sem prc> pričana. da mi bodo cenj. gospodinje pove« rile pranje in likanje svojega perila. Za obilen obisk sc priporoča Marija Bizovičar pralnica in likalnica Sp. Šiška, Frankopanska cesta 12. J. Suchy: film Kod kučegazde Špira. Bila nas je tedaj desetorica ljudi, ki smo stopili v Spiralov salon; zakaj tu se vrše vse formalitete oglašanja tujcev, izbere sob, naročila glede «pen-zije» itd. in se tod tudi. Gosparu Špiro je s tipičnim svojim pogledom novodošlim ponudil dobrodošlico. sprejel «vase» vse želje poedinih in povorka je odšla v respektivne sobane. Ker pa ni bilo več zadostnega prostora, so se zagrebški gostje morali nastaniti drugje, dočim so tu z nama vred ostali lord in milady ter Pat in Patachon. Pri obedu in večerji pa smo bili zopet vsi skupaj. Ker je gospa Sidoniia Belič-Weiss s silo svoje telesnosti zavzela kar celo stran ob mizi, je mogla kot soiedca imeti poleg sebe zgolj lepo Elviro. Sicer je Majnik na vsak način hotel sesti poleg Elvire, pa sem ga oviral na tem, češ kaj porečeta Pat in Patachon, ki sta se bila primaknila k nama. Lord je v svoji »splendid isoiation« seveda nastojal na posebni mizi. Don Fernandez in Carmen sta začasno prisedla k naši mizi, ki je bila največja med drugimi. Večerja je potekla sijajno, apetita je bilo preobilo, csobito smo opazili veliko snedenost pri g. Be!ič-Weissovi in — lordu. Milady še ni prestala posledic morskih valov. Tisti večer smo se razšli, želeč si zgolj dober večer in lahko noč — vsak po svoje — izvzemši četvorice: Pat in Patachona. Majnika in moje »sitnosti*. Mi smo kolovratih še precej uric po skrivnih kotičkih. Drugega jutra zarana se je tip pred našim nosom, oziroma pred našimi kvartirji razlegalo sila ubrano riganje rabskih magaracev. Lord. ki dosih-dob najbrže še ni čul prijetno donečih glasov dolgo-časujočih se magaracev, je stopil na balkon — ves zaspan in krmežljav, odeven v krasen piyama — ter si mencal oči in nategaval ušesa, ker ni umel, kako se ie baš pred njegovimi očmi morala vstaviti kavalkada. Zmajeval je z glavo. Mi!ady. kj je za njim stopila na svetlo, se je sila začudila prizoru Odmevalo ie v trenotnem vsemlrju kakor da bi kdo s skrhano žago hotel žagati marmor. Meni se ni dalo več spati, zbudil sem Majnika ter sva stopila na verando pred hotelom baš v trenotku, ko je prisopihala tja gospodja Belič sa čerkom. In usoda našega ubogega Majnika ie bila zapečatena. Odsih-dob ju vidimo skupno. Majnika in Elviro. Jaz sem se moral že prikupiti stari, zakaj s svojim mtaščob-nim glasom me .ie blagovolila ogovoriti: «Was sa-gen Sie. ist das nicht herrlichschoen?» Nisem vedel, ali ljubimkanje Majnika ali riganje oslov, ki se še vedno niso potolažili ali smrčanje Patachona ter se tudi nisem upal zahtevati pojasnila. Danes je nosila modrobo.ien h la kimono «šlaf- rok», ki ra je raz hrbtenico krasil fcsrnnordeč «pan- gelc», kakor bi reklj po domače. Ce je hitela, je trak za njo vihral, kakor bi se hotel oteti monstruoznih kontur njenega hrbtišča m podhrbtišča. Potem sta došla torero in Carmen, prvi $ svo-ihn obligatnim sombrerom. druga z rdečo španjsko ruto v roki. Dehtela je po eau de Cologne od nog do glave. Prisedla sta k nam. Cim je Pat. ki se je ravnokar prikazal pri oknu. zapazil, da je vsa boljša polovica že na nogah, se je otel svojega kopalnega plašča, ki mu je služil namesto piyama in v približno 10 minutah evo ga prihajajočega s svojimi diplomatskimi potezami dostojanstvenika. Carmen je poljubil roko, nas pa pozdravil kakor se pač spodobi. Patachon je prikrevsal šele v trenotku, ko je Spiro lastnoročno prinesel na mizo kozjega mleka za zajutrek. Kozje mleko je skoraj na vse novodošle goste učinkovalo de-moralizujoče. Tega pa ne. je unlsono protestirala večina. Spiro je bil v veliki zadregi, iz katere Ka je rešila Carmen priporočivši vsem, naj se podamo v bufet Tonsa po salamo in male kumarce, ki jih bomo zalivali pri Simunu. Vsi so bili zadovoljni s predlogom, izvzemši Milady. ki je par tout hotela piti kravje mleko. Kako je njem gusto irtešil lord. ne vem, zakaj mi smo se takoj napotili k Simunu. kjer smo prebdeli ves dopoldne do trenotka. ko je Špiro poslal po nas sla. naj se podvizamo, ako hočemo dobiti še gorke juhe. In tako »zbrani* smo odsihdob sedeli «kod stola Špirovog.* 8. Prvi skupni poset kopališča. Po kosilu so oni. ki niso bolehali na prevelik' komodnosti kakor lord. milady in gospa Belič, odšli po respektivne kopalne hlače in plašče in že četrt ure po zaključku kosila nas je vozila barčica po morju. Barčica Po morju plava — je intonirala Carmen in udarili so vmes vsi zbrani in nezbrani basi-buffi. kakor je bil recimo oni Don Fernandcza. Tam pred zidovjem izven luke je jezno zavijal pes. ki ga ie naše ubrano petje zbudilo iz sna. Njemu je počel onstran luke na brdu sekundirati bacek. ki mu je zdajci sledil ves kor rabskih backov. da je bil koncert res popoln. V baraki je sedela Carmen med Pat in Patacho-nom. Elvira poleg Majnika. dočim sva jaz in Don Fernandez meditirala o nestalnosti pojavov s posebnim ozirom na žensko kot tako. Barkaš je zdajci zavil v oni ozki prelaz, kj loči molo «mojega» otoka od koonega ter ie prebrodivši morje druge Padove zavesljal okrog rta Pende na cilj. Tu smo poskočili iz čamaca, sedli na kamenje ob kraju morja ter odvrgli zunanjo skorjo. Huronsko smo se smejali, ko se je izza grmičevja pojavil očem Patachon v navidezno junaški pozi atleta. Pa ni trajala dolgo ta poza. zakaj čim je stopil na kamenje, ki veže začetek obali z ostalo morsko ttko&no. Je postal Se labflen ln sede! U na trebuhu v vod!, da mu ni prišel na pomoč dolgin Pat, ki mu je pokroviteljsko ponudi! roko. Carmen in Elvira sta bili nad vse mični. Skoraj smo pozabili na morje, ko smo ju zagledali. Prav domisli! sem se Suzane v kopeli in onih dveh starih grešnikov. — Naposled smo bili tedaj vsi v vodi. Patachon Jo Izgledal kakor povodnjl mož in ko ie v plitvem morju ležal, je iz morja molil le njegov veletrebuh. Ko smo se tako že precej časa mrcvarili v morski luži, so naposled dostigli gospodja Balič, lord and milady — peš, vs! potni, rdeči kakor raki. Čudno, da je lorda vselej minula soigniranost. čim je stopil lz okvirja fevdalnih manir, ki pristojaio lordu. Vidimo ga sedaj zopet vsega izven sebe. Jadikoval je radi vročine, radi slabe poti. kateri njegovi shim-my čevlji niso bili kos. radi milady. kj bi najraje bila videla, da bi jo nosil in radi Beličeve. ki je spotoma venomer stokala: ach Gott. ach Gott! ter sedaj svojo tolščo izročila obrežnemu kamenju, ne meneč se za to skrajno neprikladno ležišče. Naposled sta bila lord ln m51ady tudi v vodi. Lord je nosi! fdane kopalne hlače, ki so bile a la kombineža skl: Mene s majo, ki je pokrivala njegovo oprsje in h. bet. Milady si ie poleg glave preko obrvi skoro do oči zavarovala s kopalno čepico. Eh schon wissen! Zadnji prirastek bi bil skoraz zaspal, da ga nismo izpcdbujali s škropljenjem ln metanjem malih kamenčkov. Stopila je za grmovje ter prišla na svetlo — oh. da imam pero. ki bi moglo napisati prizor, ki se ie nudil očesu — masa, velemasa mesa. tolšče. trebuha in podhrbtja. ti moj bog. Elvira in Majnik sta jei pomagala v vodo in ko sta jo za trenotek izpustila, je bila. ka1 ir bi jej bilo izpodneslo, na trebuhu v vodi. Namesto z glavo je s podhrbtjem tiščala na svetlo, da smo se kar čudili, da ne počijo hlačice, ki so bile v tako napetem stanju izbočene v vis. Pat, ki je atlet, jo je naposled obrnil, da je sedai s hrbtom ležala v vodi. Na noge jo nismo mogli več spraviti. Culi pa smo. kako je vse hebrejske svetnike klicala na pomoč. Pogled te strašne onemoglosti je zdajci osokolil lorda, da je posta! živahen. Stal je v plitvi vodi ter se vrgel v vodo. kakor da bi bil bogve kako koraižen plavač. Vstal je ter ss ponovno vrgel v vodo. Milady se je vsakikrat zbala, da bi se morda potopil ter je klicala: Jaj istenem, lord se boste potopili. »Kommen Sie da!» Koncem konca smo se uvrstili v kolo ter plesali kakor kanibali okrog ogromne v vodi ležeče mase gospodie Beličeve. Ker je Patachon čimdalje bolj postajal žejen, ? Sekiro* s < Zastopstvo Jugoslavijo: Ljubljana, SeienfeMFgeva ul < št. 7, hiša 3adrs?iske banke. < Dobavljajo: nafsc-'idr?ejše fn najceneje e!ektro-ma* tsrje, tiirbogenerstorie !r vse ostsls efskfr!*ns sireje. <5 ra d e: etektslžne centrale, električne železnice, cukrame, piyevame, rudniške naprave "d. OtsraJafts se v vseh primerih r.a plssrno v Ljubi Jat* Pcset inženirja je breipieči-.o na razpoleso. * r r fi n ^ ^ i-'* ../v —, j t?sš!etea šolska babica pri prof. Valentu in prof. Zalokarju so je nastanila v akovl »lic?! 3., I. in sc priporoča. 4441-a Prodamo 4446a radi n3kup^ večjega stroja dobro ohr?n; no 6 tvrdke R. VVoif, Magdeburg - Buckau, 13-18 Cena ni-ka. Lokomobila se lahko v obratu ogleda pri tvrdki Jos. Sehumi nasl. D. & E. Kribar tovarna bonbonov itd., Ljubljana, Gradišče 9. XLHLE Cenjenemu občinstvu si usojam tem potom sporočiti, da sem p^e^atcSa staroznano gostilno f.tVSetIiško vJreo" na Bragia Š4> 3, ter zasi-guram ceni. goste, da bodo z dobrom kapljico in finim prigrizkom najbolje oostreženi. Spre emam tudi abonente na kosilo in večerjo. 4477 Francka Hastnik. f flilali, Ii mIi! n se proda mmmmmmmmmmmmmmmnmm i kompletno pososIto obstoječe iz starovaniskega in gospodarskega poslopja. Povsod električna razsvetljava, mlin In mlatilnlca n« električni pogon, velik »adonosnlk, 20 oralov njiv in travnikov, 4 orale lepega gozda, vse najlepše lege in zelo rodovitno. Poslopje stoji v mestu Slovenjgradcu na lepem prostoru in je pripravno za tovarno aH drug« podjetja. Več potom upravništva .Jutra". na Mgsfneifi trsu mogisfrafa je bogato založena z vsakovrstnimi eSek-iričnimi svdilikami, lestenci, kuhalniki, vod@gre!ci| Sškainiki šn drugim elektrotehničnim mateicijaEom. Vse vrste žarnice za razne nspetssti vedno 4196-a na razpolago. Sprejemajo se v io stroko spadajoče in-štaEacife in popravila. Povodom prebridke izgube, ki nas je doletela dne 18. avgusta, ko nam je nemila smrt ugrabila našo iskreno ljubljeno soprogo in mater, gespo se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so blagc-pokojno spremili na nieni zadnji poti. Iskrena hvala domačemu gasilnemu društvu, šolskemu upraviteljstvu in častiti gg. duhovščini, kakor tudi vsem, ki so nam tekom bolezni in ob smrti naše drage pokojnice izrazili sočutje in sožalje. Vsem tisočera hvala! Gradac, 20. avgusta 1925. Pezdsrc Anion žalujoči soprog in otroci« Trgovsko -Tosretirtljttvo f"1art. Dav. Henzfa, Split se stavlia na razpoloženje gost), trgovcem pri nakupu in ekspediciji dalmatinskih pridelkov, kakor: vina, žganja, olja, mandeljnov, smokev, visenj, slanih rib, buh3?a I. t. d. — Pojasnila o vrsti, količini in ceni nudi brezpogojno z obratno pošto. «67-» Svetovno znani znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom |,Lenqenfelder cement" OJSTRANA-DOVJE W ANALIZA tu- in in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovilo, da spada med najboljše vrste cementa v državi. Koafcarenčne cene. Naročila sprejema in daje informacije: Jd m. $ ti ? u d „Port!and cementa Mojstrana" i-JUBLJftHA, Jadranska Podunavtka banka. ITKUitnf MHARIKA DFHV VSAKMIVOŽfs Kt IM SICFR UHADM T liKOVISF. CE\*KF KUVERTE R,XCU\E HU\\IL\E l\ZM)QUŽ: \E kMIllCE POROČM \A2.VA\7tA VABh lACIRKULAfi}F\}TO!>\lLt fOMIf M/fc r\Aik\Wl\XMl\ l\VIIHE tt\iC*PtfE #\ VJA V TiiKAR4KO i TKOKU Dčl\ OXUi\0 (M Cf \0 * > NAMKIIA fPRf 7F MA runi >\\K^o\A K\J»GA»W PREiER\OV\ ULICA irtMLHA 7 rftf^ON JTEV 309 Za mnogostransko sožalje, izraženo nam povodom smrti naše nepozabne matere, gospe Fam rOJ. Suši vdove po carinskem nadzorniku kr.kor tudi za poldonjene krasne vence in cvetje ter za mnogoštevilno častno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo tem potom vsem našo prisrčno zahvalo. V Ljubljani, dne 22. avgt-sta 1925. 2 iujoči ostali. VMAN r •> • SffS • A - Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—, Najmanjši inetck Din 10«-^, Za 150 Din Vam naredi kraeno obleko Franc Burjak Ljubljana, Ižanska cesta 44, traven Mokarjeve gostilne. Sporočite, pridem na dom^ Vulkanizlra Tse vrste gumija parna rulkanizacija P. Škafar t Ljubljani, Rimska cesta 11. Mesnica t prometnem kraju se vzame t najem. — Tozadevne ponudbe poslati na upravo iJutra> pod »Mesnica* do 10. septembra t. 1. 2062S Prv3 gorenjska delavnica usnjenih suknjičev tt priporoča si. občinstvu kakor trgovcem ta izdelavo usnjenih suknjičev, katere ima vedno tudi izgotovlje-ne v zalogi. Gg. trgovcem pri večjem naročilu popust. Ceneje kakor povsod drugod. Stare usnjene suknjiče pobarvam tako kakor bi bili novi. Kristjan Premru, Kranj, Slovenija. 20653 Mesarji! — Pozor! Radi odhoda v Ameriko se odstopi dobro idoča mesarija s podružnico v industrijskem ln zdraviliškem mestu v Sloveniji. Tedensko se zakolje par težkih volov, več telet, par prašičev. Izdelujejo se tudi klobase. Za prevzem inventarja je potreben kapital 1(1.000 Din. za celo prev-zetje mesarije pa okroglo S0.C00 Din. Ponudbe pod šifro .Vpeljana mesarija« na upravo »Jutra*. 20579 Citre poučuje izprašan učitelj. Gre tudi na dom. Ponudb« pod Šifro «Fouk 9366» na upr. Jutra. 20596 Začetnike r klavirju se poučuje v Spodnji 8iikl. Cene zmerne Naslov pove uprava »Jutra* 20726 Lečo in fižol iupuje Fran Pogačnik t Ljubljani, Dunajska e. it. S«. 80545 Jabolka aamizna ln ta preiati kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Stalni nakup jabolk*. 20566 čiiifl ifl^il&rtrffc (dobe) Več trg. pomočnikov spretnih Bianulakturi3tov sprejme veletrgovina »Trgovski dom* ▼ Mariboru. 20320 Šoferja danesljivega in treznega i najboljšimi spričevali ee sprejme za osebni avto. — Ponudb« na poštni predal 8 v Gornji Radgoni. 20287 Ubogljivo dekle sprejme takoj zakonski par 2 1 otrokom v lepem mestu na Dolenjskem. V hiši je vodovod in elektrika. Kot opora gospe se more marsikaj naučiti ter ostane lahko stalno pri hiii. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod iifro »Marljiva 281*. 20281 Trg. pomočnika sposobno moč. so sprejme takoj. — Predstaviti se Je o.-ebno pri fUijalki Oficirske zadruge v Ljubljani, Tabor 1, kasarna vojvode Milita. 20200 Kuharico pridno in pošteno, v starosti od 25—40 let, zmolno tudi v drugih gospodinjskih delih takoj "sprejmem ;a mesečno plačo 300 Din. Ponudbe na: Fani Polanc. valjčni mlin v Radečah pri Zidanem mostu. 20328 Korespondence zmožno moč, z znanjem tujih jerikov, sprejme Sever & Komp. v Ljubljani. 20417 Žagar sameo ali oženjen s« »prejme v polovici septembra na vodno žago. — Ponudbe z zahtevkom plače na naslov Skrb«« & Bartol, Ljubljana Kralja Petri trg itev. 3. 20362 Servlrarico fzreibano in t dobrimi spri-8«vali sprejme restavracija hotela »Štrukelj*. 20640 Špecerij. trgovina sprejme a č e n e a poitenih stariev, ki hi Imel vso oskrbo doma. Naslov pove uprava »Jutra*. 20529 Potnik s« sprejme za parfumerijo za Hrvatsko In Srbijo. Oni, ki so v tej stroki le vpe-ljani, Imajo prednost. Ponudb« z navedbo dosedanjega službovanja In referencami je nasloviti na na-iIot: Caček Companj, Ptuj. Kovaški vajenec močan, se sprejme. Prednost ima tak, ki se je že učil. — Anton Hafner, ko-valki moster v Stari Loki it. 84, pošta Skofja Loka. 80655 Prodajalka izučena v ielezninski stroki, samostojna moč in sicer za kuhinjski oddelek, se sprejme. Ponudbe pod iifro »Kuhinjski oddelek* na upravo »Jutra*. 20656 Vajenca za fotografsko stroko sprejme atelie »Viktor*, Ljubljana, Bethovnova ul. št. 6. 20563 Brivski pomočnik dobra moč se sprejme. M. Zlblar, Tržič, Gorenjsko. 20624 Pekovski vajenec se takoj sprejme. Natančnejše podatke daje Franc Grenko, pekarna, Franko-lovo pri Vojniku. 20577 Učiteljica nezaposlena — se sprejme. Pogoj' je znanje nemščine ali fancoščine in klavirja. Zaposlenost od 7. zjutraj do 7. zvečer. Hrana v hiši Naslov pove uprava »Jutra* 20338 Žagar vesten in zanesljiv, ia Sago venecijanko se t3koj sprejme. — Prosto stanovanje, ostalo po dogovoru. — Ponudbe na: F r. C u i n a r, leEni trgovec, Bled !. 20486 Služkinjo zmoino samostojnega kuhanja sprejme takoj majhna družina na deželi. Naslov pove uprava »Jutra*. 20502 Žagar z večletno prakso, speeija-list ta rezanje bukovine, se sprejme. — Istotam se odda mesto lesnemu mani-pulantu i dobro večletno prakso. Ponudbe na lesno izvozno družbo Dolenc-Hudovernlk-Javornlk, Ljubljana, Beethovnova ul. 6. 20462 Fletilke nogavic dobe stalna večja naročila. Naalov pove uprava »Jutra* Spreten prodajalec in izložbeni aranžer, veič nemškega in slovenskega jezika. za manufakturno trgovino ▼ Beljaku, se sprejmeta. Ponudbe na naslov: Johann Tomsche, Villach. Karaten. 20684 Kuharica dobro izurjena, ee ISče za večjo trgovsko hišo. Plača dobra. Vprašati Emonska cesta It. B/n. 20725 Trg. pomočnika galanterijske stroke, dobrega izložbenega aranžerja z dobrimi referencami se I 15. septembrom sprejme. — Ponudbe na naslov: Gašpa-ri & Faninger, Maribor. 20294 Nameščenie v vseh strokah v Sloveniji, Hrvatski in drugje lahko dobite v najkrajšem času, ako se takoj pismeno obrnete na Oglasni Narojest-beni Odsjek »Delta-Stan*. Zagreb, niča 11. 17633 Kuharskega vaienca poštenega, se sprejme v prvovrstno restavracijo v Ljubljani. — Naalov pove uprava »Jutra*. 20099 Mesto korespondenta(inje) ln knjigovodjo pod »Dobra plača* it. 20.263 je oddano. 20686 Kontoristinio vajeno pravilne nemščine t pisavi, gospodinjstva in kuhanja. neomadeževane _ preteklosti, prijetne zunanjosti, dobro, skrbno, zanesljivo in zvesto. 23—30 let staro, sprejme sodnijsko ločen trgovec in posestnik v Ljubljani z otroki. Pismene ponudbe pod «Dobrbsrčen» na upravo »Jutra*. 207S5 Hišna izvežbana v vseh hišnih opravilih, vešča tudi nekoliko šivanja. se sprejme takoj proti dobri plači v boljšo hišo. Naslov pove uprava »Jutra*. 20726 Dve dobri partiji za betoniranje fundamen-tov na akord se sprejmeta. Plača dobra. Natančnejša pojasnila se dobijo pri Robinščaku v Stožicah ali pa v pondeljek na stavbi »Stadion* na Dunajski cesti. Reflektira se le na dobre moči. 10729 Gospodinja z dobrimi izpričevali, ki »na dobro kuhiti, vešča vseh hišnih del in obdelovanja vrta, poštena in zanesljiva, se sprejme k stare jiemu gospodu. Ponudbe z navedbo starosti i.i » zahtevo plač« pod iifro »Poštena* ca upravo »Jutra*. 20719 Pošteno dekle ki zna nekoliko kuhaU, se sprejme za vsa hišna opravila k majhni družini. Ponudbe « zahtevo plače na trgovca Fr. Bratanič, Jesenice ob Savi, Dolenjsko. 20496 (iilem Trg. sotrudnica prvovrstna moč, izurjena v mešani stroki želi preme-niti mesto, najraje v kako večjo trgovino v Ljubljani Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Vestna ln poštena 20315». 20315 Gospodična inteligentna, brez roditeljev in sredstev prosi primerne službe. Vešča je pisarniških in gospodinjskih poslov. Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Sirota*. 20311 Gospodična z večletno trgovsko prakso. zmožna samostojno voditi trgovino ali podružnico, išče mesta. Pristopila bi tudi h kakemu trg. podjetju kot družabnica. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Zmožna 9780». 20267 Korespondentinja perfektna v slov., nemščini. italijanščini in francoščini, po potrebi tudi srbohrvaščini, z večletno prakso. išče službe za dopoldanske ure. NueIov pove uprava »Jutra*. 20141 Mlinar izurjen v valjčnem in malem mlinu, išče službe. — Vzame tudi majhen mlin v najem. Naslov pove uprava »Jutra*. 20137 Mlada gospodična inteligentna, z znanjem štirih jezikov, išče mesta blagajničarke ali kaj slič-nega. Sprejme tudi samo za čas velesejma. Ponurthe pod »Velesejem 17* na upr. »Jutra*. 20354 Strojepiska in kontoristinja išče službe Naslov pove uprava »Jutra* 20459 Potnik trgovsko izobražen, vpeljan po celi Sloveniji, do sedaj zaslopal tvornice in večja podjetja, išče stalne službe Ponudbe n,a upravo «Jutra» pod «Dobra moč 991S». £0532 Gospodična vaiena tudi pisarniških del, želi mesta prodajalke v boljši trgovini. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro »Zanesljiva 9756». 20190 Trg. pomočnica izvežbana, želi nastopiti d 1. ali 15. septembrom «lužbo v večji manufakturni. galanterijski. event. tudi špecerijski trgovini v mestu. Naslov pove uprava »Jutra* 20180 Potnik železninar. starejša moč — dobro uveden v Sloveniji, želi sedanje mesto preminiti kot potnik, poslovodja ali kot prva moč v večjem trg. ali industr. podjetju. Pismene ponudbe na upr. «Jutra» pod »Železninar*. 20536 Trgovski pomočnik mlad in dobro izvežban špecerist. želi nastopiti p 1. novembrom v istotaki trgovini. najraje ▼ engros, event. gre tudi za skladiščnika knke druge stroke v mpstu ali na deželi. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko «Zn-nesljiv 98S6*. 20478 Deklica stara 16 let, iz dežele, pridna in poštena, i 8 8 e e l u ž b o pri boljši rodbini, da bi pomagala pri gospodinjstvu ter se priučila boljši kuhi ali k otrokom. Službo nastopi takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Pridna 20479». 20479 Uradnica strojepiska želi primernega mesta za popoldanske ure. Naslov pove uprava »Jutra* 20564 Poštena deklica 14 let stara bi se hotela učiti šivanja. Naslov i>ove uprava «Jutra». 20712 Prešivalka gornjih delov čevljev z večletno prakso išče mesta. Ponudbo na upravo »Jutra» pod »šteparica*. 20706 Primerne službe iSče pošteno in pridno dekle z večletnimi spričevali kot sobarica in natakarica. Gre za natakarico ali kot pomočnica gospodinje — najraje na deželo. Nastopi lahko s 1. septembrom. — Ponudb" na upravo «Jutra» pod «Dežela>. Vpokojenka ii5e radi pomanjkanja stanovanja mesto gospodinje pri bolje situiranem gospodu v Mariboru, Celju, Ptuju ali v okolici teh mest. — Pogoji po dogovoru. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Stanovanjska beda*. 20493 Dekle pridno in pošteno, z llme-seSno gospodinjsko izobrazbo. leli primerne službe — najraje v Celju, oziroma v bližini Celja. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Takoj 10.047». 20745 Sluga z znanjem nemščine t iiče službe v pisarni ali pri podjetju. Naslov v upravi »Jutra*. 20524 Prodajalka začetnica išče službe. — Dopise na upravo »Jutra* pod »1. Eeptember 9837». 20395 Gostilniška kuharica iščo primerne službe. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Samostojna*. 20367 Vajenec za mizarsko obrt. z 2 razr. meščanske šole. išče mesta k večjemu obratu za modele (Slodelltischler) z vso oskrbo v hiši z zadostno hrano in lepim ravnanjem. Naslov pove uprava »Jutra* 20491 Pridna deklica išče pošteno rodbino, ki bi jo sprejela in izučila za šiviljo. Zla hrano in stanovanje bi opravljala domača hišna dela. — Dopise pod značko »Poštena deklica 9868» na upravo »Jutra*. 20445 Ekonom veščak v vseh panogah kmetijstva in lesne industrije, neoženjen, išče mesta. Ponudbe pod značko »Ekonom* na upr. »Jutra*. 20447 Blagajničarka z večletno prakso, vešča vseh v to stroko »padajočih del. pridna in poštena, išče službe. Naslov v upr. »Jutra*. 20465 Gospodična z večletno pisarniško prakso. nemška stenotipistinia, išče službo. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »M. L. 9889». 20474 ffalo! — Velesejem! Cenj. trgovci, ki bi rabili kakršnokoli trgovsko moč (zastopnika) v paviljonu na velesejmu. naj blagovolijo poslati svoj cenj. naslov na upr. »Jutra* pod šifro »Trgovska moč*. 20527 Trgovski pomočnik mlad in agilen, išče službe v dobri hiši. Vajen jo vsega dela. Ponudbe s« prosi na upr. »Jutra* pod »Agilen*. Učenka stara 16 let, izobražena, bi rada vstopila v treovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Jutra*. 20477 Absolventlnja dvorazredne trg. šole želi mesta kjerkoU. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Krašovka*. 20572 Kot natakar ali točilec, dobro vpeljan, iščem službe. Naslov pove uprava »Jutra*. 20638 Pekovski pomočnik 22 let star. izurjen v vseh pekovskih delih, prvovrstna moč, išče službe v Sloveniji. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »Pekar*. 20654 Trg. sotnidnik vojaščine prost, želi nastopiti službo kot železninar ali špecerist. Ponudbe pod »Zanesljiv 2039» na upravo »Jutra., 20390 Strojepisno delo sprejme gospodična proti nizki plači. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Vestna 9973». 20634 Starejša trg. moč z večletno prakso, dobro verzirana v vseh strokah trgovine, špecijelno v delikatesni in špecerijski, išče mesta kot prva moč, ozir. voditeljica kake podružnico, event. prevzame na račun. Reflektira se le na Ljubljano. Cenjene dopise pod »Poštena 9990» na upravo »Jutra*. 20664 Plačiina natakarica želi primernega mesta. Pogoj prvovrstna restavracija aii kavarna. Naslov v upr. »Jutra* v Ljubljani pod »Perfektna*. 205S2 Gospodinja zmožna slov., hrvatskega in nemškega jezika, iš"e primerne službe k dobri družini ali samostojnemu gospodu — najraje k morju. Naslov v upravi »Jutra« v Ljubljani pod »Primorie*. C03S3 Kot oskrbnica ali gospodinja želi službe mirljiva in razumna, obubožana gospa iz dobre hiše. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Upanje 77». 205CS Dobra moč zmožna vseh pisarniških del išče službo skladiščnika ali v pisarni. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Takoj 30*. 20598 Absolventinja dri. dvorazTedne trgovske šole, en mesec Je praktici-rala, išče mesta v pisarni, event. gre tudi kot blagajničarka. NasloT pove upr. »Jutra*. «0435 Vse orodje za izvrševanje cementne obrti ter modeli ta cevi, opeko, vaze itd., se proda Naslov peve upr. »Jutra*. 17376 Čevlj. šivalni stroj znamke »Singer* in čevljarsko orodje ee proda v Rožni dolini, cesta IV. h. št. 16. 20473 Opremo za špec. trg. se proda. Naslov ▼ upravi »Jutra*. 20138 Šivalni stro] kroja&o, dobro ohranjen, poceni p rs d« Ivan Der. Mar. Polje IS. S064T Rant, Moško kolo dobro ohranjeno, se proda. Naslov pove uprava »Jutra* 20133 Javorjevih desk 20 mm debelih in suhih. 2 do 3 vagone proda Stolarna v Sodražicl. 20124 Gonilna jermena prvovrstne in nepTekosljive trpežnost! ter »Prima* vosek za mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurenčni ceni tvrdka fiadež ft Rrcar. Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35. Zahtevajte cenik in vzorce! 19237 Jagode velikoplodne in mesečarke, lepo razvite nudimo franko Maribor, po Din —.50 komad. — »Vrt*. Džamonija in drurrnvi, družba z o. z. v Mariboru. 18518 Dva skobelnlka in več drusrega mizarskega orodja se proda v Ziglerje-vi ulici 133. Novi Vodmat. 18420 Pozor! Patent naprodaj! — Jako praktičen ročni stroj za sajenje koruze, fižola, gra-ha itd. Odkupnina 50.000 Din. Ivan Petschauer. Stu-denice št. 20 pri Poljčanah — Slovenija. 20S46 Lepa kočija na po! krita, za 6 oseh. se takoj proda po telo nizki ceni. Naslov pove uprava »Jutra*. 20467 Nova stružnica za železo, dolga 1.20 m. na pogon t nogo. približno 200 j;g težka, ee proda ia 2300 Din ali zamenja ta motorno kolo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Dolenjsko*. 20429 2 strokovni knjigi za visoko stavbo se poceni proda (Esselborn FriedH. — Naslov pove uprava »Jutra* 20501 Toxo-Bayer-Goerz Roll- in Packfilml v lalogi Foto-materijal Janko Pogačnik, Liubliana, Tavčarjeva ul. 4. 341 /V " Vrhniško opeko premog in drva dobite najceneje pri Vinko Kržetu Trnovski pristan itev. 22. 350 Foto potrebščine najboljše, priporoča D. Rovšek, Kolodvorska ulica št. 34. — Istotam se prevzemajo tudi vsakovrstna amaterska dela. 366 Kovaškega železa več sto ke. porabnega za vozove (želeto je od malo rabljenih vozov) proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška 125. 20569 Pohištvo Spalna in kuhinjska oprava skoro nova se tako' proda. Obenem se lahko odda tudi stanovanje. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod iifro »M. P.». 20662 Bukova drva suha in cepljena, 100 vagonov ali manjšo količino ugodno proda FTanc Prijatelj, TriiSče, Dolenjsko. 20648 Pozor! Poiorl Fotoaparat 18 X 18 z vsemi potrebščinami. dobro ohranjen, zamenjam za rabljeno moško kolo. event. se tudi proda 2 aparata iste velikost! po nitki ceni. — Naslov pove uprava »Jutra*. 20GS5 Motorno kolo malo rabljeno — znamke «Puch», novejša tipa, 2 HP t dvema prestavama, proda ta 7000 Din E. Resman, trgovec. Stojnci, p. Ptuj. 16076 Sobni klosei (Ziminerkloset) ie ne rabljen. se poceni proda. — Ocleda se popoldne od 2. ure naprej. — Naslov pove uprava »Jutra*. 20633 Dekoracijski divan lep, se radi preselitve takoj po nizki ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra» 20646 Drva bukova, §nha, dalje hrastove. smrekove in orehove hlode za žagsnje dobavlja na vagone Franc Kbs^ Triižče na Dolenjskem. $0476 3 veliki zaboji •fcro pleskani, • ključavnicami, m poceni prodno. Naslov por« uprava «Ju£ra» 20887 Hrastovi hlodi 500 m" od 14—30 cm debeli ter 3—7 m dolgi, se ugodno prodajo. Ponudbe na upr. «Jutra* pod Šifro »Zimska sečnja 1924». 20404 Zapuščinska prodaja Dne 1. septembra in n*-slednje dni se bo prodajala najboljšemu ponud^u, proti takojšnjemu plačilu v Varaždinu. Frankopanska ul. gt. 7, premičninska zapuščina po pokojnem gimn. profesorju Dragotinu MariAu. Prodajali se bodo sledeSi predmeti: 1.> Knjižnica s približno 10.000 zvezki, zgodovinske, zemljepisne, fizikalne, kemične, pravniške, tehnične, medicinske, zdravniške, pri-rodoslovne in grafololke stroke: razni leksikoni ter popularno - znanstvena in umetniška dela. musikalije, romani, pesnilka dela. celi letniki raznih strokovnih in zabavnih časopisov itd. — deloma v hrvatskem, deloma v nemškem jeziku in v raznih tujih Jezikih. Med knjigami se nahaja večje Stevile starih in zelo redkih knjig. 2."> Nekaj fotorraffcnih aparatov za poklicne in amater fotocrrafe. dalje aparat za povečanje, razne fotografske potrebščine in tozadevna literatura. 8.) Kompletna domača lekarna t vsemi potrebščinami: posodami z napisi, ste-lažami. omaricami, aparati za destilacijo itd. 4.) Več kompletnih mikroskopov. 5.) Različno pohištvo — kakor stoli, omare, police itd. Interesentom je dovolj^ no, da si pred prodajo vse predmete ogledajo. Predmeti se bodo prodali kot celota po gornjem vrstnem redu, v slučaju pa, da ne bo interesentov se bo prodajalo tudi posamično Končno odločitev za prodajo. predvsem glede cene si pridržujejo po-pisani. Varaždin, 18. avg. 1925. Dr. Teodor Ernst Dr. LJudevit gole odvetnika v Varaždinu. 20657 Radi opustitve trgovine se pod ugodnimi pogoji proda elegantna trgovska oprava, obstoječa iz 6 doz za žgano kavo, stekleno prodajno mizo, omarami s steklenimi zapahi, registrirno blagajno itd. Oprava je primerna za specijslno trgovino s kolonijalnim blagom, lekarno, drogerijo in tem podobnim strokam. — Prodajo se tudi posa.neznl predmeti. Dopise na anonč-ni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg 16 pod šifro »Elegantna oprava*. 20659 Kolo s prostim tekom, tnamke »Puch», električno namizno svetilko in več beletristič-nih knjig se proda. — Ponudbe pod »Novo* na upr. »Jutra*. 20621 Šivalni stroj dobro ohranjen se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 20573 Radi selitve se proda skoraj nova apal. niča (hrastov furnir) in dve kuhinjski kredenci ter druge malenkosti. Naalov pove uprava »Jutra*. 20606 Proda se: bela. železna otroika posteljica in dve drugi: več modelov (pup) ta krojače bi trgovine; več vrtnih klopi: dvoje velikih vrat za iupo-garažo in hrastove stopnice. Naslov pove upr. »Jutra*. 20643 Pozor!!! Lesni »trugarji. mizarji la kolarji! Radi preselitve prodam popolnoma novo, kompletno delavnico ta vse tri obrti ta 10.000 Din — na željo tudi posamezne predmete. Zelo ugodna prilika. — Ponudbe na naalov: Fran Ko-vai, St. Rupert, Dolenjsko. 20535 Za 198 Din razpošilja po povzetju (poštnina posebej) krasne barvast«, svilene, trikot jumperje x dolgimi rokavi tvrdka H. Kenda. Ljubljana, Mestni trg 17. 20562 Prodam ve5 vezanih »adnjih letnikov »Slovenca*, »Slov. Naroda*, »Jutra*, »Narodnega Dnevnika*, »Jutranjih Novosti*, »Marburger Zeitung* etc. — Naslov pove uprav, »Jutra*. 20519 Pozor! Prodam »Novice* 1845, 1647/49. 1838'61, 1864: »Cot, ta.« Klasriker Bibliothsk* 100 zvezkov: »Carniola* 11 letnikov. Naslov pove upr. »Jutra*. S04S2 Kroj. šivalni stroj znamke »Jax», le rabljen, toda v dobrem stanju, se proda za 2000 Din. Istotam ie prod* registrirna blagajna tnamke »National«, ki seiteva do 9999 ta 2000 Din Nulor por* oprava »Jutra* 20492 Kovčke in košare večjo množino, malo rabljene, v velikosti 120 X 80 X 75 od 75 Din dalje prodaja P. Magdid v Ljubljani 20S31 Motor na surovo olK 16 HP. nov, proda u 45.000 Din Pokojninski zavod nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta 12. £0163 Moški šivalo) stroj M tgodoo proda. Vatlov t upravi »Jutra*. 20600 Starinska bela peč okrogla, h proda. Vprašati pri klinika o* Bregu it. 6, pritličje. 80589 Lep samovar kina »rebo in rumene vaje-U prodam po ugodni ceni. rulov pove uprava «Juy»> 20722 Dražba V ponedeljek vrti na Glavne® trgu T Kranju dražba, na kateri ee bo prodal dobro ohranjen krojaški »troj, tlata 1. —■ ■ Vura s »lato verižico in več dragih predmetov. 20700 Klappkamera 1» X 18, Dagor 1 :6'8, F — 180, s kasetami in Filmpackkasette ter objektiv Celor Ib 1:4*5, F = 1S0 E Unikum sklopko, naprodaj pri Dentaldepot 0. Golob, Gledališka ulica it. 8 Šivane odeje (kovtre) po 170, 190, 220. 040, £80 Din razpoiUja po povzetju manufaktura Kri-sper v Ljubljani, Rožna ul it. 19. Majhna stiskalnica (Spindelprees«), velika varilna svetilka (Lotl&mpe), kiju6-francoz. jermen 6 m dolg in 14 cm širok ta pogon ter mita ta ključavničarja, se proda. Naalov v upravi »Jutra*. 20704 Otroška postelja 160 X 80, nova, »e ta S00 Din proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 20702 Največja zaloga In najcenejša dvokolesa, motorji, otroški vozički, šivalni stToji, poeumatika. Ceniki franko. prodaja na obroke »Tribuna* F. B. L., tovarna dvokolos In otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska cesta štev. 4. SS1 Brockhaus Konver-satlons-Lexlkon jubilejska izdaja, komjile ten, zelo dobro ohranjen, kakor nov, s« po telo nizki ceni proda. — Poizve se v Prešernovi ulici 541. ali poštni predal štev. 149. 20710 Drva in žaganje bukove in hrastove odpadke od parketov in lage dostavlja na dom po znatno tnilanih cenah parna žaga V. Scagnetti, za gorenjskim kolodvorom. 382 Motorno kolo angl. sistema. 4 HP, 3 prestave. se proda. Poizve se v avtogaraži »Eipress» v Vegovi ulici 8. 20705 Dostojevski: „Besi" Broš. Din 40, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh delih, preložil Vladimir Levstik-se dobi v knjigarni „Ti-skovne zadruge" v Ljubljani, Prešernova ul. 54. (Nasproti plavne pošte.) PcfVft Hišo ŠL 191 Maribor-Krčevina po telo nitki ceni proda Pojunila daj« notarska p-sarna na Aleksandrovi c. S». 14 v Mariboru. 20158 Najagodneje kupuj« in prodaja graščine, veleposestva, km. posestva, vile, gostilniške, trgovske in stanovanjske h i i e. vodne moči ter preskrbuje posojila »Agrarni biro» — dipl. agT. Jamnik, Ljubljana, Selenburgova 7/1, nasproti glavne pošte. 253 Dve hiši v Ljutomeru, enonadstrop-nl, novi, sta na prodaj. — Pogoji ugodni. Hranilnica Ljutomer. 17510 Transmlsljsko os, letaj* in nosilce od 40 do 80 mm kupim. Ponudbe z natančno navedbo debelosti in cene pod »Transmisija* na upr. «Jutra». 20323 Majhen avto 4sedelen, novejši tip kupim. Ponudbe i navedbo cene pod »Malo rabljen* na upravo »Jutra*. 20355 Solne vreče se kupijo ▼ vsaki množini. Ponudbe i navedbo cene in množine na upravo »Jutra* pod »Sol*. 20441 Nov tovorni avto 1- ali mtonekl, ta prevažanje mineralnih vod, na električni pogon, ki bi se obenem lahko uporabljal ta avtotakso, se kupi. Naslov pov« upr. »Jutra*. 20495 Polhove kože In vse druge, kupuje vedno D. Z d r • t 1 6, Ljubljana, Florijanska ulica itev. 9. 254 Kroj. prikroj. miza 3 m dolga in pisalna mita ee kupi. Ponudb« na upr. »Jutra* pod šifro »Miza*. 20570 Bukovo oglje 100 vagonov in lepa suha bukova drva 800 vagonov za večjo italijansko tvrdko »e kupi. Ponudbe na upr. »Jutra* pod mačko »Plačilo 9994». 20663 Ročni voziček na Itirih kolesih, dobro ohranjen in plahto S X 4 m kupi Andlovio, Komenske-ga ulica 28. Bukovo oglje suho, ta takojšnjo dobavo kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Oglje 10». 80565 Polhove kože Ia druge kupuje celo leto D. Zdravič Ljubljana, Fk~ rijanek* ulica 9, 377 Hišo 10 minut It Radeč prt glavni oesti. r vrtom in sadnim drevjem, prodam ta 20.000 Din. Pojasnila daje Rezi Jerman, Šivilja. Trbovlje I. 203S6 Hišo (vilo) v Ljubljani s takoj prostim stanovanjem in vrtom kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Takoj prosto stanovanje* na upr. Jutra. 20382 Enodružinsko vilo ali hiSo v mestu aH periferiji kupim. — Stanovanje event. pozneje. Ponudbe t navedbo cene In pogojev na upr. »Jutra» pod šifro »Ugodni pogoji 9908». 20514 Enodružinsko hišico z vrtom in prostim stanovanjem. oddaljeno največ 25 minut od glavne pošte, kupim ali vzamem v najem Ponudbe t opisom in ceno na upr. »Jutra* pod šifro »Stanovanje na razpolago*. Večja stavb, parcela tik ta stavbo nove cerkve v Spodnji Šiški »e proda. — Več se itve: Ljubljana, Sv. Petra o. 75, pritličje. 90489 Hiša v Sp. Šiški Vodnikova cesta it. 11 se proda. Stanovanje prosto. — Več ee irve: Ljubljana, Sv. Petra c. 75, pritličje. 20488 Parcele pri Tivoliju ob cesti, vodovod, elektr napeljava, kanaltiacija, se pod ugodnimi pogoji prodajo. — Vprašati: Cesta v Rožno dolino itev. 10. 204G9 Stavbišča na periferiji, vendar ie v pomeriju Ljubljane, naj se ponudijo »Domu*, stavbni zadrugi državnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani. 2U5S5 Lepe stavbne parcele ta eno- ali več družinske hiše t vrtom, ob Martinovi cesti se ugodno prodajo. Poizve ee na ZalošKi cesti št. 16. 20716 Gostilna in posestvo t lokalom ta trgovino, se odda takoj v najem. Vse se nahaja v bUžini rudnika Cena po dogovoru. Istotam ee proda 2 šivalna stroja ta čevljarje in drugo orodje. — Naslov pove uprava »Jutra*. 20730 Točilnico odda uprava Ljubljanskegt velesejma na prostoru, kjer bo prirejena dne 6. septembra raz^ava plemensko živino in konj. Ponudbe ra urad velesejma v Ljubljani 20630 3 hiše naprodaj. — Pojasnila daje Straschill, Maribor, Pristan it. iS. 19164 Hišo dvonadstropno trg.. izvrstno upeljano na najpro-metnejšem trgu v Ljubljani prodam po telo ugodnimi pogoji. Samo resni interesenti " naj sporočijo svoj naslov in i navedbo razpoložljivega kapitala na upr. »Jutra* pod inačko »Prilika*. 20746 Parcela t lepim sadnim vrtom, _ ob telo prometni cesti v Ljubljani. se proda. Nje se drži še ca. 4000 kvadratnih metrov neparceliranega sveta, ki je jako pripraven zj stavbna ali tesarska ter lesnoindustrijska podjetja. Svet je jako bogat na gramozu. Reflektantje naj pošljejo dopise pod »Parcela 1000» na upr. »Jutra«. 20725 Dvonadstr. hišo v sredini LJubljane s prostim stanovanjem proda za 130.000 Din. Privšek, Sodna ulica 5. 20751 200 parcel v LJubljani in okolici prodam ugodno. Privšek, Sodna ulica 5. 20749 Stavbne proračune s parcelo vred ta majhne enodružinske hišico napravi bretkonkurenčno. — Privšek, Sodna uUca 6. Trgovsko hišo enonadstropno, veUko, vogelno na prometni točki, v sredini Ljubljane, proda ta 125.000 Din. Privšek, Sodna ulica 5. 20752 Manjša hišica s prostimi stanovanji, S travniki ta mrvo In več odprtih iup, dve opaženi, pripravni ta travnik, se poceni proda. Poizve se v Jeranovi ulici itev. 18. 20613 Hiša 5 minut od kolodvora, ob zelo prometni cesti, s 4 stanovanji, veliko kletjo. 2 svinjaka, pralnico in velikim vrtom, pripravna za manjSo trgovino ali vinsko veletrgovino, se radi selitve ugodno proda. Stanovanje prosto. Več pove Ivan Novak, posestnik v Studencih pri Mariboru, Ra-dvinska cesta 34. 20595 Hiša z ltdelovalnlco in ratpo-šiljalnico čepi«, oblek in perila, t Inventarjem in z odjemalskimi naslovi, se radi družinskih razmer po ugodni ceni proda. — Ponudbe pod značko »Dober zaslužek 9976» na upravo »Jutra«. 20627 Stanovanjska hiša lepa, s 2000 m' vrta in traven *vcč stavbnih parcel ▼ Sp. Šiški se po ugodni ceni proda. — Vet pove Anton Btim, KavSkova e. št. 264 v Sp. Šiški. 20616 Redka prilika! Skoro nova hiša-vila t 8 stanovanji v krasni legi tik Ljubljane, se po itredeo nizki ceni (200.000 Din) proda. Kupcu stanovanje.— scF-tojefe iz 3 sob in pritiklin — na ratpolajro. Potreben kapital 80.000 Din, ostalo po dogovoru. Naslov pore uprava «Jutra». 20629 Hiša v Mariboru blizu glavn. trga. hlev in lep vrt. vse v dobrem stanju, se poceni proda. — Pojasnila daje Erber. Koroška cesta 51. 20581 Posestvo z gospodarskim poslopjem (hiša, hlev in kotolec), 14 oralov temlje. njiv. travnikov, lep taraščen gotd in pred hiio sadni vrt. se proda. Posestvo leli 20 minut od železniške postaje. Cena 73.000 Din. Pojasnila dale Frane Drnovšek, Brc- 9, Litija. 20484 Posestvo s 60 orali temlje, vsem inventarjem ln poslopji, ne nad 600.000 Din. se kupi. Ponudbe na Delta-St.-.n v Zagreba, Ilica 23. S04S2 Posestvo s stanovanjskim poslopjem, ev. s inventarjem, ne nad 1.200.000 Din, se kupi. — Ponudbe na «Delt»-Ftan», Zagreb, nic» 23. 20434 Trgovska hiša enooadstropna t njivo in vrtom ter vpeljano trgovino » mei. blacom v sredini mesta pri cerkvi, se vsled »inrti po ugodni ceni proda. Naslov pove aprava »Jutra*. 20701 Posestvo s stanovanjsko hiio ali dvorcem, ne nad ceno Din 1.500 oro, se kupi. Ponudbe na »Delta-Stan* T Zagrebu, Ilica SS, 17937 Lokal pripraven za delavnico ali manjšo trgovino, se odda na Turjaškem trgu 5. — Poizve se od 12—14 pri Ing. Rudolf Treo, Gosposvetska cesta 12; 1L 20282 Gostilno dobro Idočo, ie mogoče v blitinl kolodvora, »e vtame v najem. Naslov pri podružnici »Jutra*, Maribor. 19155 Lekarna v provincijl sprejme abitu-rienta kot praktikanta. — Naslov pove uprava »Jntra* 20481 Trgovina t mešanim blagom in deželnimi pridelki, dobro vpeljana, 60 orida v najem v prometnem kraju ob itajer-sko-hrv. meji. Ponudbe pod iifro »Sigurna eksistenca na upravo »Jutra*. 20667 Trgovina t mešanim blagom, s prodajo premoga in drv, t motorno iago ta laeanj« drv, vinotočem, t velikimi skladišči, kletmi in drurimi udobnostmi, dobro idoča, se odda v najem, event. tudi proda. — Naslov uprava »Jutra*. Majhna trgovina t mešanim blagom na deželi na jako prometni točki se z vsem inventarjem jako ugodno proda. — Zelo primerno za samem. Stanovanje takoj na razpolago. Dopise na upravo »Jutra* pod »Prometna točka*. 20651 Trgovina v Mariboru na prometni drž. cesti s stanovanjem se odda takoj v najem Naslov pove uprava »Jutra* v Mariboru" ' 20380 Lep paviljon na velesejmu se odda. Poizve se v delikatesni trgovini M. DOrffel, Me-tni trg. 20008 Pisarniško sobo v visokem pritliftju odda z avgustom Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. 20348 Mesnica in hlev na Gorenjskem se oddata v najem. — Naslov pove uprava »Jutra*. 20687 Trgovina na telo jirometnem prostoru prevratne v komisijo šolske potrebščine in galanterijske blago. Ponudbe pod tnačko »Komisija* na upr. »Jutra* 20606 Lokal i manufakturo, na telo prometni točki v Ljubljani »e proda radi selitve. Pod »Sreča 10.029* na upravo »Jutra*. 20709 Trgovske lokale delavnic« in skladišča vsakem obsegu oddaja Privšek, Sodna ulica 5. ?074I Prazno sobo t električno razsvetljavo ia posebnim vhodom išče gospodična, ki je ves dan odsotna za 1. november. —t Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro «1. november*. 20293 Dijake sprejme ugledna rodbin* » vso oskrbo. Naslov pov* uprava »Jutra*. 20269 Nagrado dam onemu, ki odda ait preskrbi stranki brez otros stanovanje 2 ali 1 sobe s kuhinjo in pritiklinami v mestu. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Cimpreje*. Dijaka ali dijakinjo se sprejme v vso oskrbo po nizki ceni. Naslov v upravi »Jutra*. 20038 Za dijake ozir. dijakinje, se odda ve8 stanovanj. Pojasnila daje ga. Likar, Poljanska e. 87. 19084 Radi preselitve v Maribor, lamenjad solnčno stanovanje v Slov. Bistrici, obstoječe it 3 sob, kuhinje, kleti in pritiklin (L nadstr.). — Cč. Span. 19044 Dve dijakinji sprejme učiteljica na stanovanje in hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava »Jutra*. 20347 Dva dijaka event. brat in sestra e® sprejmeta v tračno in snažr.o sobo. z vso oskrbo v bližini realke. Naslov v upravi »Jutra*. 2045? Gospodična i*č« sobico s posebnfa® vhodom. Ponudbe n* upr. »Jutra* pod »Takoj 2». 2045Q Stanovanje obstoječe It 1 sobe in kuhinje. lahko tudi ni periferiji. z mesečno najemnino 400—500 Din. i 9 č e Zurk, briveo v LJubljani. Miklošičeva cesta 7. 20420 Več stanovanj odda. otir. gamenja »P®-sredovalec». Sv. Petra c. it. 23/L 20187 šivilja lšč« stanovanje s kuhinjo, event. tudi v predmestju. Cenjen« ponudbe na upravo »Jutra* pod »naSko »DT» osebi 9950*. S0588 Prijazno čisto sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, v »redlnl mesta, ISče boljll gospod. — Cenjene ponudbe ■ opisom in ceno pod »J. H. £5» na upravo »Jutra*. 20589 2 gospoda ali 2 gdč. se sprejmeta v »obo « posebnim vhodom ▼ Novem Vodmatu 62. 204S7 Stanovanje 3—4 sob Išče trgovec. — Event. kupi enodružinsko hišo-vil o ali parcelo v LJubljani. Ponudbe pod inačko »Ljubljana 9956» na upravo »Jutra.. 20613 Prazna soba feparirar.a, se odda. Našlo* v upravi »Jutra*. 20614 Mesečna soba se takoj odda gospodu nS Starem trgu štev. S-H. 20619 Sobo oddam s 1. septembrom r% 4—6 tednov. Naslov povo uprava »Jutra*. 20603 Stanovanje tudi v novi hiši • 4—5 s pod . 20691 Dva in lajša dijaka •e sprejmeta n.i hrano in Stanovanje. Klavir na razpolago. Cena 700 Din. — paslo v pove uprava » Jutra* 20534 Prazno sobo fSčcta uradnici s septembrom a!i oktobrom. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Uradnici*. 20520 Dve dijakinji te sprejmeta na stanovanje In hrano v vili poleg lir.eja Klavir na razpolago. Zgladiti se v Knafljevi ulici 15. 20510 Prazno sobo trajno, lepo in separirano Išče zakonski par brez otrok v mestu. Ponudbe ca upr. »Jutra* pod Silro «Plaeam tudi naprej*. Dijak fcoljše rodbine, visokošolec, iSee svetlo sobico z vso oskrbo. Ponudbe pod Šifro »Tehnik-maturar.t* na upr. eJutra*. 204S3 Sobo snažno, prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom Ifiče trgovec — najraje na Zaloški cesti. Vodmatu ali Zeleni jami. Na željo plača več mesecev naprej. Naslov pove uprava »Jutra*. 20547 V Kranju fifte samostojen gospod s 1. septembrom opremljeno ttesečno sobo. — Ponudbe pod »Septetober* na upravo •Jutra*. 20668 Tri dijake fciijih šol se sprejme na Stanovanje in hrano. Cena fcaesečno 500 Din. Naslov v Upravi «Jutra*. 20641 Lepa opremlj. soba s posebnim vhodom in elektriko se odda solidnemu rospodu s 1. septembrom. Kaslov pove uprava cjutra* 20642 Dve sobi •premij en i ali prazni z uporabo Štedilnika se odda mirni stranki brez otrok. Plača se za 1 leto naprej. Naslov rove uprava »Jutra* 20680 Stanovanje v Ljubljani oddam tistemu, ki mi posodi 10—30.000 Din za daljšo dobo. Ponudbo ua upr. v Ljubljani. 20548 Lovskega psa pripravnega tudi za poljski lov, zelo dobrega Čuvaja, proda gozdar Fišer, Radovljica. 20626 Dve kozi švicarske pasme, dobri mle-karici se vsled pomanjkanja prostora ugodno proda na Gorenjskem. Naslov v upravi »Jutra*. 20645 Kobilo sposobno za ježo in lahko vožnjo proda Makso Sever. Ljubljana. Wolfova ul. 12. 20417 Mlada psica španjolske pasme se je zatekla. — Naslov v upravi »Jutra*. Ž0674 Kanarčki se prodajo ca Viču 8t. 81. 20676 Kanarčki -rHarzeredelroller* par 160 Din, papagaji «Wellen«it-tich* par 150 Din sc prodajo. Ponudbe pod značko »Izredna prilika 10.005» na upravo »Jutra*. 20690 Psa do enega leta starega, dobrega osebnega spremljevalca in čuvaja, se kupi. Naslov v upr. »Jutra*. 20718 a Sli ©paš?« Sžs a* priporoča boljše tam-buric*. strune, part i ture, Šole in ostale potrebščine za vsa glas-bila 5-rr « Stenice! Ohl. konc. zavod za pokončava u je mrčesa sporoča, la je dospelo prvovrstno sredstvo proti stenicam. — tPana*, Ljubljana, Poljan *ka cesta 12. 19117 Novorojenčka starega SV. mesece, zdravega fantka, se odda v vestno oskrbo samo zanes-jivi osebi proti dobremu honorarju. Cen j. ponudbe pod »Vestna oskrba 9726» aa upravo »Jutra* do 25. t. m. 20143 Paviljone velesejmu sprejme v dekoracijo Rud. Sever, Gosposvetska 6 (v bišf mesarja Slaraiča). 1S021 Pozor, trgovci! Cvetličarna »Palma* ▼ Podčetrtku (lastnik Fran Stres) raz~-t3vi v paviljonu štev. E 37 na velesejmu svoje krasne izdelke kakor: umetne cvetlice, cvetlično listje, vence za neveste, uagrobno vence, ročne šopke, rutice ter sploh rte v to 6troko spadajoče predmete po najnižji konkurenčni ceni. Trgovci dobe 10—25% popusta. Ceniki na žeijo. Trgovci, podpirajte domačo industrijo. 20490 Rejenčka zdravega in samo iz boljše hiše prevzame v popolno zanesljivo in vestno oskrbo vdova z lastnim stanovanjem in velikim veseljem do otrok. Cenjene ponudbe pod »Rejenček* na upravo •Jutra*. 20713 j LOS! j U/Oii IANZ do 6C0 4 tvormčki novi tU gener rapar rnn! sa tvorničkim jamstven', takodjer u sajam. Reumatiki (Ranna, Urhtaa). «t«U-M bolnikov, kl aUo nocll Ksetltl priznano kop.UK« stran. ). oulrav.l. • po- 'J*1 - - močjo orlfrlnalaof« plrtr-au»ke?a olja. — Naročila sprejema |ioslovnlca Ptsty-an. Zagreb, Akademiki tr* 1/H.15. 201S1 100 miz ki se nahajajo na velesejmu odda na posodo Zima. Mestni trg 25. 20083 Kranjske klobase najboljie. te dobe v r»-starrariji ua kolodvoru Grosuplje 325 □cmunonc Žimnice matrace, posteljne mreže, železne postelie (zložljive), olomane, dlvane In tapetniške izdelke nudi najceneje Rudo!! Rsdovan, tanetn'k Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega domai Priporočamo knjigo: Stojanovlč A.( Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštn:no vred Din 31 — ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54 t ..s eA) (4 j tlvst^j i:tvJ ' V t i,j . t , «-T-» «7» V V V V ' V V Generalna zastupstvo Motorenitbrik Darmstadt Ur.lUkil Poglejte naša sliladište Piscema polakšica Kompietna montaža iH! ZAGRčB PantovJak I B. ki v resnici kupujete deželne pridelke iz prve roke in se zanimate za izvoz, zglasite se v lastnem interesu osebne 3li pismeno na Josip Žiberna, Ljubljana, Stari trg 34. ef^e kta snt«^ m grozdja, saošta in viaa v tekoči trgatvi se stavila sta razpoisžssfe za nakuo in ekspe-pie:|9 ter da"e hitra in toSna ooiasnila ^SSOVSnO-OBSTNO PCSSED«STVO MART. DAV. SENZKA, SPLIT. mulce sfaira® v zalogi pri it. uCeholsEg", d. z o. 2. LJoblfana, s^^dišče in pisarna v palači Ljubi?, krod. banke. — mama, glej lo je pravo .CAZELA*-milo, kl se tako krasno peni. da snažno In beW perilo ler prihrani trud in dekx Kateri trgovec lesom bi hotel oddati raznovrsten les v komisijsko prodajo na drobno Imam lastno skladišče v Ljubljani. Ponudbe na upravo Jutra* pod značko »Les*. 20681 Znana oseba i je v petek zjutraj pobrala mojo tula-srebmo za-pestno uro se poziva, da jo takoj odda v upr. »Jutra* pod šifro »Spoznana oseba* ker se bo druerače proti njej policijsko postopalo. 20661 Cenj. občinstvu priporoča gostilna »pri Novaku* v Sp. Šiški. Za dobro kapljico in jed je preskrbljeno. — Za obilen obisk se priporoča Novak. 20669 Majhen otrok se vzame v dobro oskrbo. Naslov pove uprava •Jutra* 20666 Katera družina sprejme v oskrbo čez dan lllctno učenko proti me-ečni nagradi. Ceniene ponudbe na naslov: Findeisen — Dunajska cesta la/TV. 20520 Dete se sprejme v dobro oskrbo pri pošteni majhni družini. Cena po dogovoru. Naslov unr. »Jutra*. 20523 Novi vzorci za moderniziranje filcastih in baržunastih klobukov so lošli. Postrežba točna in nizke cene. Vljudno se pri-poroča J. Šteinberger-Re§, Dunajska cesta 9. 20485 Agenturo komisijo za kamniški okraj sprejmem. Naslov v upravi »Jutra*. 20505 Dražba košnje otave, več manjših parcel, -kupaj približno 6 oralov, pri graščini »Bokalce*, se vrši v nedeljo 23. avgusta. Zbor ob 14. uri pri elektrarni na Dobrovi. 19103 ReSIektanti na se opozarjajo, da jo ima od poznanih tovaren v delcem zastopstvu tvrdka Franc CR0BATH d. z o. z., Kranj Ka debelo! Na tirobno! Zahvala. Podpisana se fem potom zahvaljujem zavzroralni družbi Oommeercia! 1l'iion v CjuBljani za točno izplačilo moje poginule ko6ile, ter družbo v to svrho vsakemu najtopleje priporočam 4470 cTCapljavas, dne 27. avgusta 1$25. €Hza6ela Susier. oioaosoaosoioioioaa Kavi 447oa model 12 prvovrstni amerikanski pisalni stroj boste videli na velesejmu od 29. avgusta do 8. septembra v paviljonu „5=4" 42S—425. FRANC BAR, Ljub^ana. O ■ CD • O ■ CD S CD > CD B CD B CD B CD C CD L TUPk * !iUfrnn IP Ide III«. 5 a Pred Škofija 11. iS Škofija 11. | Stroino pletenje, nogavice, čepice, obleke, jopice, 1majce itd. REFOR «■! ft | a i! p B ® steklenice za vkuhavanje sadja in povrt-S nine so najboljis in najcenejše. k Olavna uloga za vso držstvo: g Lovro Pefovar, Ivan kovci g Istotam se dobe Zupančeve knjice ,,Tton- . - servtranja asdla ln povrtniu za č' o domača uporabo'' v slovenski in S ° hrvatski izdaji. m t S. jj ■ Goapodinja, narofHa! . 1 Kalpnske - jugoslovenski Import !ln Eksport V začetki- meseca septembra 1.1. bo pričel izhajati v Trstu strok, mesečnik „Commercio iftafo-Junoslavo" „l4Eiiiansko-Jugoslovenski promet" kl bo obravnaval splošne importne in eksportne vezi med Italiio In Jugoslavijo. Ta strokovni mesečnik se bo tiskal v italijanskem in srbohrvatskem jeziku ter se bo razpečeval v veliki nnkladi v obeh državah. P. n. trgovski krogi v Jugoslaviji se vljudno vabilo, da pošljejo svoi naslov, da se jim more že 1. številka, ki Izide začetkom septembra poslati. Letna naročnina znaša Din 48 — Cenjeni d->p»>>>» aioioioioioioioioEo Prvovrstne šteparice in krojače za vojaško in civilno delo rabi Fabrika Obuče ,,Boston" a. d. v Beogradu. Javiti se pismeno na gornjo adreso. 0 ■ o aa 0 ■ o ■ o ■ o ■ •paoioioioioioioaoao Ženini in nevesta! Ne pozabite pri nabavi pohištva na tovorno Fronio Uofiovor, CELJE '{afera Vam dobavi vso opremo od navadne do :ajfinejše umetne izde'ave, po najmoderneiših rorrih iz domačega in po želji inozemskega osa. Izvršujejo se tudi trgovske in pisarn ške f>preme, kakor tudi portali in vsa stavbena dela. Cene brczkonkurenftne I Izvršitev naročil točna, za solidno drlo se jamči. Tatontoo ftc in m'4n utrlo dobite po nami jih cenah v trgovini s re-tilora in galanterijskim blagom I. PEČRIH Llnbllena, Kopitar era ulica štev. 4 (poleg Jugoslovanske t skarne). 327-a-i 'rotfolo foliriKe šamnan ■la^ovita fabrika šampan!ca Jovan Hinkcl- i, \raljev Breg (a bližini Subotice, Bačka) pro Ja e c sa celo'-tunnim uredjaiem I stovarištem gotove kao I pola gotove robe. Nuz fabriku pripada 4 lanca zemlje. Za slu-aj rotrehe može se kraj fabrike nalazeči se inoprad i kupiti. Med u uredjaj soadaju za fabrikac'ju šam-lan ca potrefeiti najmoderniii strojev!, pumpe, mašine za kuhanje iaxije, destiladjski apaiati itd. Sa labrikom zajedno prodaje se: 2200 hI pralne buradi. de'oma za transport, de-oma za skladate, 20.000 praznih šampanjskih Maša I buteljnih flaša, 8000 fhša gotovog šampanjca, te 9000 faša polugotovog šampanjca. Prodaja če se vršiti pntem javne dražbe na Hcu mesta dne 23. augusta 1925. god. u 10 sati. Fabrika, uredjaj i »tovariše može se za radno vreme uviiek pogledati. Bliže Informacije daje Dr. Isidor Bardoš, advokat u Subotici. Subotica, dne 11. augusta 1925. Opunom. starate! iska komisija za prodaju šam-panicke fabrike Janoša Hinkel-a. 4382a Urejuje dr. Albert Krajner. Izdaja za Konzorcij »Jutra. Adolf Ribaikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Frar. Jczeršek. Za inseratni del ic odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.