160. številka. Ljubljana, v soboto 15. jnlija. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI »ARI IztiHJa vsnk dan ivetcr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poSti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Cetrt leta 4 gld., za jeđoo meaec 1 gld, 4U kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec I pld. 10 kr. Za pogiljanje na dom računa se po 10 kr. , na mesec, po 80 kr. za Cetrt leta. — Za tnje dežele toliko vefi, kolikor po&tnina zna&a. Za oznanila plačnje se od Cetiristopne petit-vrste po ti kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po f» kr., Ce se dvakrat, in po i kr., če se trik rat ali reCkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kmi<;resriem trga St. 12, Dpravni&tvu naj se hlagovolijo po&iljati naroćnine, reklamacije, ozminila, t. j. vse administrativne stvari. „Radogoj". Pot slovenskega vtaokošolca navadno ni posut z rožicami, je marveč Često trnjev pot. Razmerno malo je slovenskih rodhin, ki lahko brez skrbij in brez težave pošljejo svoj« sinove na Dunaj ali Gradec, zagotovivai jitn tako izdatno redno podporo, da se lahko posvetijo jedino in izključno svojim studijam, ne da bi jim duhomorne materijalne skrbi grenile veselje do njih. — Večina slovenskih visoko-šolcev H6 rekrutira iz kmetskoga stanu, ki je se vedno najbogatejsi vir tuđi svetne slovenske inteli gencije. A naš kmet je konservativen in že teđaj, ko pelje svojega sinčeka pred prag akademićne karijere, na latinsko solo, olajšuje mu prve izdatke nadeja, da bo prej ali slej na leci zri svojega po-totnea. Oče obraća, sin pa često obrne! Vsakomur pač ni usajfin v srce poklič za duhovski stan, poleg tega pa ima vsak stan prostora in kruha le za gotovo stavilo in do gotove meje in konečno je tuđi zakon narave in človeške družbe tak, da se mora na vse strani odtakati pritok mlađega nara-ščaja, ker nastane inače na jedni strani povodenj, na drugi pa suša. In oboje je kvarno. Vsega tega pa navadno ne premisiijo in ne presodijo kmetski stariši, čijih srce je đolgih 8 let koprnelo po tem, da bi v maznem plašču zrli kri svoje krvi in meso svojega mesa. In ako se sin, razodevši svojim roditeljem željo za posvetnim pokličem, ne uda koneČno materinim solzam ter ne prestopi tesnega srca in brez pokliča za stan prag semeniški, tedaj oče navadno trdno zadrgne svoj, v današnjih časih itak ne prntežki mošnjiček, veleč nepokornemu sinu: Hodi z Bogom! Sedaj pa se prične trd, neizprosen boj za obstanek našemu mlađemu akademiku tam gori v tujem mestn, v katurem mu je veren drug in Botrpin često le Se tovariš iz neimovite rodbine uradniške, trgovske ali obrtnijske. Lov za zasluz-kom, ki bi ga ne oviral v Studijnh, ostane skoro redoma brezuspešen in ko zvečer pri suhera kruhu in k večjemu še vođenem čajn prelistuje modre izreke rimskih pravnikov ali pa modernih apostolov Kskulapovib, tedaj otožnega srca na sebi izkuša ironijo reka: „Plenus venter non studet libenter" in izmej staroj ših tovarišev-akademikov spominjal se je v lakih u rali izvestno marsikdo aivola.sega, že zdavna pokojnega profesorja Ljubljanskoga, ki nam je že na nižji gimnaziji s Vossom v roki slikal trnjev pot dijaka-siromaka „durch die Iateinische Schur unđ die theuere Akađemie durch". — Tako se torej prične za večino slovenskih dijakov kru-hoborstvo, ki jih mora zavirati v učnih uspehih. Marsikdo obupa in opeša ter se poda, žal brez pokliča, v semenišče, kjer je vsaj želodec brez skrbi; drugi zopet vstopajo v pisarne ali pa gred6 podu-čevat lene aristokratične fantaline, svoje studije pa zanemarjajo, ker jih morajo zanemarjati. Marsikdo se za veduo izgubi in odtuji domovini na tem potu, vsakdo pa izgubi vsaj neka] dragocenih let. Kdor pa pri knjigi vztraja navzlic vsi bedi, ta često prinese, dovršivši svoje studije, v sebi nazaj kal neozdravljive bolezni, poaledico večletnega pomanjkanja ter mora pod hladno zemljo že tedaj, ko stoprav dozoreva njemu in domovini v korist prvi sad njegove vztrajnosti. Mesto, namenjeno njemu in mesta, namenjena njegovim izgubivšim se ali vsaj zakasnelim tovarišem pa zavz-nna tujec — ker pravočasno ni domaćega naraščaja. — Tako je bilo in tako je žttlibog še! Res je, da je največji dohrotnik kranjsko-ulovenske mladine Knafelj (blagoslovljen bodi njegov spomin!) že ogromnemu številu slovenskih dijakov omogočil dovrši te v studij ter jih tako rešil ?koro neiz-ogihnega socijalnega propada, a število teli ustanov že zdavna ne zadosča niti za kranjske dijake I)u-najske, dočirn zamore ostalih nstanov slovenskih do-brotnikov, pokojnih in živečih, postati deležnih le razmerno majhno šievilo slovenskih dijakov. Za prva leta, tedaj za dobo, ko je najsilneje potreben pod-pore dijak-siromak, pa so ustanove pristopne le v uajredkejsih shičajih. Res je tuđi, da že obstoječi slovenski podporni društvi na Dnnaji in v Gradci storita kar jima je mogoče, da začas no polajšujeta betlo slovenskih visokošolcev in čast in slava po žrtvovalnima odboroma in članom teh društev! A vse to se ne zadostuje in marsikak nadarjen slovenski dijak se mora navzlic; v:era ustanovam in mogočim podporam krvavečega srca odpovedati že pričeti akademični karijeri, v zadnjem času pa smo doživeli še žalostneji slučaj, da se je za strankarske namene kupovala firma slovenskoga dijastva..... Vse to izprevidel je mož, katerega narod slovenski po vsej pravici že danes imenuje svojega mecena, mož, ki se je že preje v blagodušnih usta-novah npominjal tuđi bednega slovenskega dijastva io položil je v družbi s prijateljem, čigar narodna delavnost je skoro že prislovična poHtala v Sloven-cih, in z drugimi rodoljubi trden temelj društvu, ki naj pot odpira nadarjeni in značajni mladini k akademični in tuđi umetniški karijeri. To je bila tista srečna misel, ki je rodila novo dijaSko pod-porno društvo „Itadogoj", društvo ki naj dopol-nuje, delujoće na najširši podlagi blagonosno delovanje slovenskih ustanov in že obstoječih pod-pornih društev s tesnejim delokrogom. Omogočiti slovenskemu abiturijentu prestop na univerzo, ođ-vzeti mu iz vsega s početka nujhnjše skrbi, emancipirati slovenskega akademika od vsake sramotne in .strankarske zavisnosti, to nalogo si ie v prvi vrsti stavilo novo društvo in ta naloga je toli važna za razvoj čile in zdrave svetne slovenske inteligencije, da moramo iz dna srca hvaležni biti ustanoviteljem „Radogoja". — Kakor pa je nova ideja in tendencija „Radogojeva", tako je tuđi originalna podloga, na kateri je zasnovano to novo društvo. Ono re-ftViktuje namreč na to, da bodo podpirani dijaki, katerim bo odprlo pot. do akademićne karijt-re, poznejf, vzpevši se do ugodnega materijalnoga položaja, vračali „Radogoju" dobljene podpore in da bo društvo na ta način vedno dopolnjevalo in po-muoževalo svoj fond ter zadobilo vedno širno pod-lago. Tuđi ta misel je po našem mnenji jako srečna, kajti ogromna večina podpirauih, ki bodo imeli v prvi vrsti tud i „Radogoju* zahvaliti svojo socijalno stopinjo, bodo izvestno hvaležnega arca in rade volje odzvali se dani obljubi, kakor hitro jim bo to lahko mogoče ter s tem odprli pot do odličnih posvetnih poklicev zopet zastopnikom mlajše generacije. Zatepadelj in ker je poštenje jedno izmej najodličnejših svojstev slovenskega značaja, se prav nič ne bojimo, da bi se ta nadeja novega društva razbila ob človeški nehvaležnosti. Glede na označene blage namene društva „Radogoj", gledr na to, da mu bo naloga, skrbeti za zadostni pritok vsem strokam svetnih akadomič-nih stanov — in že sedaj se pojavlja pomanjkanje LISTEK. Izlet v Carigrad. Popotne crtico. Spisal A. ASkerc, (Duljo.) VIII. Sofija. — NiS. — Belgrad. — Po Dunavu đo OrSove in preko Budapefite v Mozirje. Lepe ure sem preživel v Plovdivu v družbi gospoda rojaka Bezenšeka *), brata njegovoga Igna-cija in nekaterih Bolgarov, ali nazadnje prišel je ločitve čas. Z bolgarskoj narodnoj kapoj na glavi peljal sem se nekega vročega dopoluđneva z našim rojakom na kolodvor. Stopim v kupe, seževa si še jedenkrat v roke za slovo" . . . vlak se že pomiče — z Bogom, lepi in zanimivi Plovdiv! Vlak leti po široki ravnini Mariški. Na desni in na levi vidijo se tu in tam do Sarambeja močvirnate njive, koder se pridelava riž. TakŠnih *) NaS rojak g. Bezen&ek je spisal tuđi že vefi knjig Da bolgarskem jeziku. To so v prvi vrsti razni fitirje učeb-niki ea bolgarsko stonografijo, potera jedoa brofiura o iiOtvje&nom pisma" t. j. o pokončni pieavi — in pa slovnica ta berilo za Bolgare, ki bo uč6 nernfikega jezika itd.. .. i njiv je največ tam doli pri Adrijanopolji. V okolici I mesta Tatar-Baza rdž i ka, mimo katerega se peljemo, pridelava se veliko vina. Pri post. Belovo se končava turska in začenja bolgarska državna železnica. Od tod gremo čedalje bolj navkreber mimo neznatnih postaj ; omenjam samo post. „Stam-bolovo", „svetovnoznanemu." ministru in regentu na čast tako prekrščena iz nekega turskoga imena . . . Pri Va karei u dospemo na vrhunec ćele proge mej Belimgradom in Carigradom, kajti Vakartil leži 825 m nad morjem. Na severu nas pozdravlja s 8negom pokrita Srednja Gora, na jugozapadu vidimo zadnje visine Rodopske. Dalje proti zahodu že vidimo Rilo-dagh in široki hrbet Vitošev, ki je tuđi še — v drugi polovici maja! — s snegom pokrit! Z Vakarelskega sedla drdramo po raznih ovinkih z nenavadnoj naglostjo navzdol v ravnino; od daleč se že 8vetijo kupole Sofijskih cerkev — kmalu stojimo na postaji bolgarskega stolnega mesta Srede a. Iz kolodvora peljemo se po široki Vitoški ulici, ki je po obeh straneh zaaajena s senčnim drevjem. Čez rečico Bojano zgrajen je nov kamenit most, ki ga na vsakem koncu etražita po dva akoro prevelika bronasta leva. Lega „bolgarskega Pariza" pod visokim a, žal, gulim Vito.šem je zares lepa. Sofija ima svoje ime od stare, zdaj razsute katedrale sv. Sofije, poleg katere so že položili temelj novi stolni cerkvi, ki bode posvećena sv. Aleksandru. Hodi samo par ur po ulicah in spoznaš takoj pre-čejšn;o razliko mej Sofijoj in — Plovdivom. Docira nosi ,Plovdiv" še večinoma narodno šapko, turban ali fes, na glavi, narodno suknjo, na nogah še tuđi vuasi opanke, preoblekel se je sosed „Sredec" v kratkem času skoro v čisto moderno obleko: on hodi v „Iak-štilletih", dunajskih pantalonih, v fraku ali vsaj škricasti suknji, na glavo si kaj rad po-vezne svetli cilinder, na roke pa si natika gla<;e-rokovice! Ta metamorfoza se godi z amerikanskoj hitrostjo. Nove ulice sh vse križajo pravokotno. In kake so hiše po teh ulicah! Cisto po dunajskem vkusu. Široke ulice nosijo gromko nazvanje „bulj-vard", češ, mi smo Parižani! Takaen je „buljvard Skobelev", ki ubkroža ćelo mesto, ko dunajski „ring". Zatem imate tu kaj tuđi se buljvard Stam-bulov (!) in pa buljvard Dondukov. Zanimiva so tuđi še druga imena ulic, ki so napisana seveda vsa samo v bolgarščini. Čita I sem : Solunska, Ju-naška, Ruska, Moskovska, Plevenska, Šipčeuska, : San Štefanska, Slavjaneka, Pirotska, Carigrajaka, Oftntno domaje idravllo. Za uravnavo in ohra-uitev dobre^A pribavljanja se priporofia raha mnogd deset-letij dnbroznanega, pnstnega „Moli ovega SeidlitE praška", ki se dobi za ntzko ceno in kateri upliva najbol) trajno na vse teikote pmbavljenja. Originalna Skatljica 1 gld. h. v. Po nuSrnem povzetji razpoftilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvurni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-tanben 9. V lekaruah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-OV preparat, zaznaniovHti z varnostno znamko in podpisoin. Manj od dvnh ftkatljic se im poSilja. I (18—1<>) ^jH^Sfc ^^^S^^ Zilravilni studenac, ki zlasti ^^^^^T^s- ^^ ugodno dulujc pri boleznil) na me- ^"^»-jf-i y>. JSf burju in v želodcu in pri protinu. C^\< /9 B| <'JmP\ ^ot '»sveževalna pijaca se odlikuje [/'■■^.ftfc^fcM rWP P° veliki množini »gljikove kisline. ]E3UiP§ip3b Zdravilnica ^^^S Badenska slatina. TT j^f^^f^^-~^t^n Pit.no in kopelno zđravlji^nje (že- mhKJk |~S^*fiB Umie in »latinske kopuii), nidro- m^^^RV- W9S^S3 pati ('•no zdravljenje, masaža i. t. d. T^tifi^^>?ifL|9Bb l'rospt'kti znHtunj in pofttnine prost>. '^^fe^flfck Ravnateljstvo v kopali&či Ra- dincih (Radein, Štajersko). Kalota pri Ivanu Lfiilnger-f u in Ml li »vi u KuNliier-ju v Izubijani, (t>23—ti) II „UĐBUANSKI IJoFI ■ toli ■ kh vse Intu 4 gld. 60 kr.; za pol leta • ! *ld. 30 k- ; «a ćetrt leta 1 gld. 15 kr. | Zahvala. Ućiteljsko osobje Stirirazredne ljudsko Sole 8 slovenskim učnim jts/.ikoin na LaAkein izreka tetu potom nnjsr6-nejfto zahvalo vsem dobrotnikotn, ki no pripomogli nadi mladini z ladndartio ro to k izvratneinti izletu v sv. Mur-jeto pri Rimuk ili topluah dnć 6. t. ut. Posebno pa se zahvali hi3i E I t» ba c h e rj evi in L) rob n i iiiiay-ju ter čast. gospodu vikarju J. Hu-gotaju, ki hi) v guiotnem oziru to podjetje .jako velikodušno pudpiruli, in vsein gospem in guBputličinam, katare ao z vso marljiVDstjo stregle mladini. Umi'li so v Ljubljani: 10. julija: Jakob Hllvuatri, slndčičar, 5^ let, Cesta na južno žclezuico St. 1, jetika. 11. jnlijii: Karol Kovač.iC, komisionarjev sin, 19 let, Hrenov« ulico St. f>. j»«tikit. 12. julija.: Alojz lomcc, zasobnikov sin, 2 leti, Kra-kovak«1 ttlict* At. 27, iu«riingitiM hacil. — Aloj/.ija Skafar, krtjžarjtVK li*1i, 1 letu. Ona vas St. 5, božjiist. 13. juliia : Marija Copudtvr, u^iteljuva hči, 15 mesecev, Fiorjaiiskn ulic; St l.'i, scropbiilotje. V i1 e >. it I d 1 bolnici: 9. jiilijn: Janez Kovfiek, goatnč, 70 let, maranunis bcriilis 10 Juliji: N»'*:i Btjdt', goatija, 80 U-t, ostarelost Meteorologično poro čilo. I 9 Cas opa- bJ*-Jjra Tem- Ve-. Nebo Jfc ¥ Q zovanja D"o™^ra peratnra troTi mm | _____________________________!_________________________ i I i :=• 7. zjatraj 731 7 ■■. 19 8° C '«1. zah.1 jasno \ B, 2. popol. 7811 ■■. 22 8" C si. zah. 1 obi. 000■• w- 9. zvečer 730Om. 18ti°C b»*r.| đ. ju. ^-1 ______________________________________ t_____________[____________________________ S" 7.*jntraj 730-2 u. 20 0QC brezv. d. jas. 32 70n«. .2, 2. popol. 7-29 9 Bin. 24 0°C | si. jug đež. 1 aS 9. zvefier 7306 mm. 15 «i° C 'il. vzh. dež. oezja. i "~ i Srednja temperatura 17 1" io 199 , za 198 pod in 09° nad normalom. DD-ULr^sijsfesi boiza dDĆ 14. julija t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9775 — gld. 97 85 Srebrna renta......97"45 — , 9750 Zlata renta...... , 11845 — „ 118f)0 4°/0 kronska renta ... „ 9730 — „ 9725 Akcije narodne banke . . „ 9^5-— — , 984"— Kreditne akcije .... „ 337— — „ 33725 Lordon.......„ 12380 — , 12395 Napol........, 9H5 — „ 9 86 C. kr. cekini...... 587 — „ 588 NemfilA marke.....6067'/, — , 6075 IUlijanski bankovci ... „ 46'iJO — „ —'— Papirnati rubelj .... „ l'3O — „ —'— Dne* 13. julija t. I. 40/Q državne sreftke is 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. 75 kr. Državne srefike iz 1. 1864 po 100 gld. . . 192 , 50 . Ogerska zlata renta 4°/0...... . 115 , 60 , Dunava reg. srećke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ — „ Zemlj. obft. avstr. 4*/1°/o zlati zast. listi. . 121 „ 75 „ Kreditne sreftke po 100 gld...... 1»7 , 50 „ Rndolfove srećke po 10 gld...... 23 , 30 n Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . 150 „ 50 „ Tramway-dra5t. velj. 170 gld. a. v..... 260 „ — „ ^M Potrtoga srca javljava podpisana v svojem ^M ^M in v imenu svojih otrok Milana in Ivana vsem ^H ^M sorodtiikom, prijateljem in znancem, da je vse- ^M ^M mogućni Bog nasu preljubljeno, jedino hčerko ^M I Zorko I ^| danes oh 9l/t- uri zvečer, po dolgi in muCni bo- ^H ^M lezni, v nežni starosti 3 let in 11 mesecev, pokli- ^M ^H cal k sebi na oni boljši svet. |^| ^M Pogreb hode v snboto dne 15. t. m. popolu- ^M ^| dne ob 5. uri iz hise žalosti, Gospodske ulice At. 1. ^M H V Ljubljani, dm'; 13. julija 1H93. H I (733) Ivan in Hedvika Subic. ■ ^H (M^ato vaace^a posebneg* oznanila.) ^M . _.___._______ * C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. železnic. Izvod iz voznega reda ■v«l}e.-v-iieg"et od 1. J-o-iilJ«, 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni čaši označeni so v ■r«dnj««vropsk«m *asu. Odhod Iz Izubijane (j"ž ko1)-Ob la. uri 05 minut po nofil osebni vlak v Trbiž, Pon tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmnnden, Solnograd, Lend-Gantein, Zell ain See, Inomost, Bregenz, ZUrich, Ganf, Pariz, Sleyr, Linč, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franco^e vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 06 mlnnt vjatraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Duna), čez Seizthal v AusHoe, Ischl, Gtniinden, Solnograd, Lend-Gastein, Zell am See, Dunaj via Amstetten. Ob U. ori 50 mlnnt dopolndn« osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 20 mlnnt popoluđne osebni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Linč, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vares Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v L1 ubijano (juž. kol.). Ob 5. ari 55 minut sjntraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draidan, Prage, Fraucovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linča, Steyra, Inchla, Gmundena, Iichla, Ausseea, Pariza, Genfa, Ztlricha, Bregema, Inomosta, Zella Min See, Lend Gaateina, Ljubna, Boljaka, Gelove«, Franzensfeste, Trbita. Ob 11. uri 27 minut dopoludn« osebni vlak z Dunaja via Aiustetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Inomosta, Linča, Ljubna, Celovca, Pun-tabla, TrbiŽH. Ob 4. Uri 53 minut popoludn« osebni vlak z Dunaja, Ljubnegtt, Beljaka, Celovca, FranzensfuBte, Pontabla, TrbiŽK. Ob 0. uri 27 minut *ve6er osebni vlak z Dunaja, Ljnb-uega, Beljaka, Celovca, Pontubla, Trbiža. Odliod iz Izubijane (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minut ijutraj v Kamnik. „ a. „ O5 „ popoludne v Kamnik. „ 6. „ 50 „ sveder v Kamnik. „ IO. „ IO „ XV«6er v Kamnik (ob nedeljah ir. prazni kih). Prihod v IJubijano (đrž. kol.), Ob 6. uri 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 16 „ dopoludne iz Kamnika. ,, 0. „ 20 ,, zvečer iz Kamnika. „ 9. „ 65 ,, svefier iz Katnnikn (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evropaki čas je krajueuni času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—150) I Gvidon 6ei*iil6 l!j -v Dinjanu (ID Ig-iisurs. o) -v Istri |!j prodaja lKvr«tnn čmn (700-4) I istrska vina U ki bo na dobrem glasu, in si<-<>r termin in bur-|U g 11 utiču Hter po I« do IH kr. postavljeno na jj] kolodvurn IktujitiiNkoiii. Naiboliše vrste piva -^r eočLIlTL irx 3tels:lerxlca,ix iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu I priporoča po tovarniškifi cenah. (1H2— 2:11 ' Zaloga piva kj prve Graške delniške pivovarne ^ IVI. Zoppitseh v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. W~ Na pismene polzvedbe odgovarja se nemađoma in frankovano. lidoi* Eko4*<» |»rirc\jifiU tloln*o kino, mij B| klipUJC (967-24) ^■# Oelz-eva kava -w 1 je najtoljši in najčistejši primesek navadai kavi. I mr Oelz-eva kava ~wm I ne siMlržiije niti hrusek, niti repe, niti sirupa. I Dobiva se v vseli specerijskili prodajalnicah. Mestni z.»st«p Krški od 1a po Javni ziilževitlui družbi (ininuendo licifandi) iKvršilov Mlitvlkeiiegu — Javna dražba (licitatula) bode dne &O. julija i. I. ob 11. uri p»il- /L*^**/ ^ %■ «Vlov«-» A. Kl«, ,-, W. S\/lBm& platili, iit-tnlt 111 y\ ^ J?X V(>lil<<> Thnrm\vald, J. ItirntiH- \Gr\aT'' dni^.in tr/'>$i^ S^ Pr'Z!"llinli chcr- v Ilreiah A. Aich- I ~-"\w^»*:' p™»kniii S%J^* >:*/ l)i8l'm Je llil '"^1'1"' v Trna t K«>- —> V^Ij.'B*' J kože ./'k^S*** ./^ / ogled v roAkein) C. Mennnr; v I d!?*3 x**+x L Sohwenk"a lekarn3 w^r™"».H *«- v lekar- ^^veJSv* v<4^ S •»• •• i- ' , ,, „ . i . I « X*xŠ&' I*^' obliJ; varstveno •&■ »tuko in poripig, l«lrl|l Josip Warto; v I ©yr ^ \>^j/ ^' iu tu '/•r'lVt'"i tovoj naj su iiftAi ItHtiovljf«1,! A. Robluk; I yr\^ '%Pyr i 11 zavrne vso manj vredne ponaredte. v Celji .1. Kupfernchraid. I lzil",ntrii in od^uvorui ui-(>daik: Jmmi|» N o i i 1. LaHtmua m tisk „Narodne TiakniDf11. domaćih močij za maisikatero atroko! —, da je tedaj brezdvomno poklicano, postati prevažan faktor v naši narodni organizaciji, nsijtoplej« priporočamo to društvo v blagohotno pod[>oro vsem rojakom, ki imajo srca* za bodočuost našega naroda in v prvi vrsti tištim ve^akora, ki so svojčas sami trpali ali pa vsaj gledali trpljenje »lovenskega dijaka-airomaka. Dal Bog in slovenska razsodnost, da bi apel usta-noviteljev „Radogoja" na uzorno slovensko požrtvo-v.dno8t naše I obilo, obilo odtaeva iz vs«»h krajav in stnnov slovenske domovine. Blagim možem, ki »o v rodoljubni marnosti in skrbi izprožili idejo ,R;i-dogojevo" in mej njimi v prvi vrsti velikoduanemu aloveuskemu mučenu Josipu Goru p u in n«-umornema rodoljubu Ivanu Hribarju pa čast in slava ! Politični razgled. i\otraujc a storilo pri nas jako mnogo za delavce, vzlic tfinu, da nimajo volilne pravice. To ima biti dokaz, da bi bh pri dhs uič ne moglo stonti za delavce, ako bi se uvedla sploAua volilna pravica. Kaže se, da iWepa čanih uficijozna logika prav uevarno. Praška „Politika" ve* aedaj pnvedati, da vladni krogi ne mislijo delavskn tir— jatve po aplošnem volilnum pravu knr hkrati od klouiti, tem manj, ker so tuđi nemški naciiouaici HkUnili potezati se za to stvar. „Politiki" piše nj« Dunajski, navadno dobro informirani dopisnik, da je neki s Taaft^ora v ozki zvezi stojeći politik začel izdelovati zakon o ustanovitvi delavskih zhornic. Po njegovom nacrtu naj bi ne untanovilo 18 delav-skib zbornic in s cer 2 v GaliSki, 2 na Moravi, 3 na Ćeškem, v vseh drugih kronovinah pa po jedno, katere bi volile vkupe 24 poBlancev. Dotična oseba se bavi tuđi z nacrtom za premembo volilne g a reda. Načela, po katerih izdeluje ta nacrt, so sledeCa: 1. Ponlanaka zbornica bi stela 383 po-siancev; 2. v meBtih, trgib in na deieli ima aktivno in pasivno voliloo pravo vsak, kdor plača kak davek ali kdor je dovrSil kako srednjo Solo ali tt»j jednak ucni zavod ; 3 volitve na deželi ao posredne, ali neposredne, kakor akleoe dotični dež. zbor; 4. trgu« vinske zbornice v Op»vi, Ljubljani, in v Soluo-grada voliio vsaka svojega uoalanca; 5 trgovinske zbornice tirolske vghjo ledneg« posUnca in 6 ittto tako tuđi Gonaka in dalmatinske. — „Politika* mi \6 povedati, ali se bo ta nacrt predložit parla mefttu, izdeluje g« pa neki prijatelj Taiiffio?. JIrvatska in Dalmactfv. Pri Guodulićjvi slavnosti se je pokazalo, kiku zelo uoeti so vsi iskreni Hrvati v Dalmaciji sa zdru-zitev te kronovioe z banovino. Uradnu glasilo Za-grebške vlade ae je o teh prizadevgnjih nekako Čudno izrazilo, na kar mu je odgovoril Spletaki nNarodu, gltisilo drž poBlanca dra. Đulata s član kom, kateri obuja sploAuo pozornost List pravi, da ja narodna stranka dalmatinska (Kla'ćtva) že pred dvetna letoma volila puseben odsek, kateremu je bila naloga, sprožiti vprašanje o zdruzitvi Dalmacije a Hrvatsko. Vsled bolezni dra. Bulata ne (ni nic zgodilo, ali odsek je veljavno voljen in kmalu bo imela hrvatska vladoa stranka priliko pokazati, Ce je i je rea mar za združitev. List pi&e nadalje: Po zdruzitvi bi se sicer pomnožili tišti elementi, kateri hočtijo hrvatskemu narodu pribonti neodviBoosl in veĆ|e politične pravice, a to je dolžuost vsakega Hrvata in Madjari se temu ćelo trn suiejo upirati, ako jim je na mari resuicnu iu trajno porazumljenje b Hrvati. Madjari morajo izprevideti, da je zmagu-jofca narodna ideja naredila iz Hrvatov dosti inofe-nejši faktor, nego so bili za časa sklepauja nagodbe. Zdru?.enje Dalmacije z banovino ni zavisno samo od Madjarov. Po nagodbi imajo Madjari iu vlada dulžnoat, delovati za /druženje in da bo hoteli, mogli bo to že davno doguati. ReB je nagodba sedaj uaiponitivnejša podlaca združtvi, ali pravica na združenje ni uBtvarita šnle nagodba, ampak jo samo prevzela iz našega državnega in naravoega prava ter jo legaliznvala. Hrvati ne bi postali bie^pravni narod, tuđi če bi danes prišla nagodba iz veljave, ker imajo svoje naravno in svote državno pravo, kateremu se niBo nikdar odpovedali. Će se Madjari tud i upirajo politični Z'iružitvi, duševna ho \se bolj popolnjuje. — Ta glas Bulntovega lista je posebnega pom na, zaka) č-» bi Ktaić^va frakciia zapela akcijo za združe nje, približala b> se zopet Biankinijevi in s tem bi izdatno podprla složno jiohtopanje jugoslo vannkib poslancev, u katerem, žal, eedaj ni moči govoriti. Viianje države. Konfcortlat s Orno Goro* ŽJ ve^krut smo imeli priliko govoriti o konkordatu, dogovorjenem mej Crno Goro in Vatikanom. Si'daj pa se čuje, da ee je ta konkordat razbil, in sicer zato, ker je zahieval kuez Nikola, da uaj bodo cerkvene koj'ge natisnene v ćirilici, dočim je Vatikan zahteval, da uaj bodo glagolske. Dunajslca ,PresHe" priobčila je o t*sj stvari daljsi clanek, v katerern pravi : „Knez Nikola je zahteval s ćirilico tiskane knjige, katerih jez'k bi bil po mogućnosti podoban cerkvent sloveofčini, Rim pa jđ po oasvetu škofa Stro8smayra — kateri je pri tein vpraSanju igral oilločiluo ulogo — odločil, da natisne glagolske knjige, kakerSue se rabijo v Senjski in Zadrški škofiji. Hrvatski listi so svoj čas nazoanjali, da bo slovansko katoliške knjige za Crno Goro že gotove in da a hi bodo začele razpošiljati o priliki škofov-fikega jubileja papeža Leooa. Ker knjige nišo iu nišo doAle, vprašala je crnogorska vlada v Runu, kaj je sto rećjo, in dobila odgovor, da knjigo vez Se ni z vezanjem gotov. Tuđi dane a Ah ni gotov ! V tem ju Vatikau izvedel, da crnogorski katoliki nino pravi Crnogorci, ampak Albanci in da zoajo izmej 13 teh albansko-črnogorskih katolidkih župnikov samo Atirje citati ćirilico, nobedfD pa glagolice. Albanski župniki so porazumno s evojimi faraui po- slali protest v Rim, izrekfti, da nikakor ne vzprej-mejo slovanskih cerkvemh kmig 10 prosili pa-peža, naj preklice svojo obljubo". — Da bi bii Vatikan Sele zdaj, ko že posluje Hrvat kot nadAkof na Crpi Gori, jzveijel, da to crnogorski ^atoliki Albanci, se vam ne zdi verojetno. Hierarbija je tako dobro orgaoiz.vvana, da pozna vtako dušo, zlasti v krajib, k|er su katoliki boJ) redki. Najbrž je vse to apt*Ula tista frakcija, ki je protivna slovanaki liturgiji- Ali pa bo to v koriat katolidjcim Crnogorcem in sploh katoliiki cerkvi v Qrai Gori, je jako dvom-Ijivo; morda odslovi koez Nikola ceio Jtatoližkega naddkofa. Narodna slavnost v JParteu. V će raj, dne 14 iuli|a, vrftiia se ]e v Parizu kakor vsako leto narodua slavuost v Bpomin poru-šenja bastille. V ta dao je pred 104 leti začela nova doba Rvobode in duSevuega ter gospodarskega napredka. Vlada se te slavnosti veduo oficijelno udeležu|Q in prireja velikanskn vojašk« revueje. LetoB se je ta slavnost precej klaverno obnesla; bila je slavnost biriČev, ne pa narodna sl&vnogt. Dijaki in delavci bo tikleoili, da se je uh udeleže, obč. svet je odklonil udelefcbo, a obćmatvo je po-gostoma razobesilo crne zastave namesto ponosnih narodnih trobojnic. Tako je ta dan minil — prvic po 104 letih — res žalostno in pričal, da je ogromna većina naroda nezadovoljna b sedaojimi ruzmerami. I Francoske novosti. Senator Berenger si je pridobil žalostuo slavo. Zadnje krvave izgred« v Parizu prouzročil je on, ker je denuncira! nekatere „dame", ki so ae ude-leŽile plesa sluSateliev akademije obrazilnih utnet-nofltij v jako nedostatni obleki. R-^nć BćrengiT je Članu lige „contre la licence des rueB8 in izvršujo svoje dolžnosti kot druStvenik s tako gorecnostjo, da je obrnil naše pozornost paihiiatrov. Te dui de nunciral je nekega odličnega knjigarja, ker je izdat neko knj>go, prevedeno iz nemškega jezika, ka-tera je strogo znanstvenega značaja. Ta knjiga se prodaja na NemSkem in v Avstriji brez zadržka, Bloveči Krafft-Ebing jej je spisal predgovor, prvi francoski zdravmk Đrouardel jo je imenovat epohalno delo, a ker se je senator Berenger nad ujo spodtikal, moral se bo knjigar zagovarjati pred bo-diftčem. Vsi trezni krogf francoski so vsled tega silno razbnrJHDi in vladn se že boji novih rabuk. Dopisi. Iz Purlsa, 9. julija. [Iz\r. dop.] (Fran-cozi in Ceh i.) Le redkokdaj zanese usoda sloven-akega rojaka v čarovnolepi moderni Babel, a še tišti ae mudi tu navadno le malo časa in se ne utegne zauimati za politično življenje, uajmanj pa pa za razmerje mej Francozi in Slovani, dasi je to najveće važnosti za mejnarodno politiko sploh, zlasti za poBHinne slovenske rodove. Dočim posna slehurni naobraženec iz časnikarskih poročil kolikor toliko francoBke odnoAaje, \e le malokdo kaj povedati o mišljen i i in čustvovanji Francozov glede Slovanov. Tok mejoarodne politike približal ju Franci jo mu-gočni Rusji. Jedinstvo interesov je združilo ne samo državi, nego tuđi naroda in z mirno vestjo se more trdtti, da ga ni Francuza, kateri bi se in* tenzivuo ne zanima) za Ruaijo, za ruske razmere, za rusko književnost in umetonst. Imena Tolstoj, Turgenjev, DoBtojevski bo na Francoskem tako po-pularua, kakor im<±na Z>la, Daudet, MaupaBsant. Tuđi znanje ruskega je/.ika se raz5 rja boli in bolj, zlasti odkar je polit čoo prijateljstvo mej Rusijo in W^F~ Dalje v prilogi. "^QIB Caribrodska. Targovska . . . ulica. Za temi imajo | nekatere ulice originalna imena, n. pr.: Ulica „19. februvarij", ulica „7. novembrij", ulica ,,15. novembrij" itd. Mohamedancem pustili so ltolgari v Sofiji samo jedno džamijo za božjo službo. Ta stoji na Vitoški ulici, polog nje pa izvira — sredi mesta! — toplica 47° R. toplote. KopaliSče je do zdaj še primitivno, no položil se je že tuđi temelj novi veliki stavbi, ki bo b „kur-hotelom" vred stala več milijonov kovanih levov . , . Mej bolgarskiini ceirkvami sta zanimivi „sv. kralj" in ,,sv. Spas". Pred poslednjoj sem občudoval po cerkvenem opra- vilu krasne narodne nose na mladih Bolgarkah . . . Lopa poslopja v mestn so: knežji dvorec s parkom, gimnazija, državna pečatnicu (Mskarna), parlament (ki sem ga videl tuđi od znotraj . . . ima sedežev 2a 2G0 poslancev). Lepa je vila našega konzulata, ki sem ga obiskal zaradi pasa. Ruski konzul pa je baje odišel tiati dan iz Sofije, ko se je pripeljal princ Kobnrg na Bolgarsko ... No vkljubu proti- ruski vladni politiki leži globoko v srči bolgarskega naroda in nezavisne inteligencije njegove čuvstvo hvaležnosti do bratov Rusov, katertrn jedinim se imajo Bolgari zahvaliti za reSitev iz turske sužnosti in za samostalnost domovine svoje. 0 tej livalež- nosti pričata tmli spomenik ,,carju os vo bod i- 1 te Iju1' in pa spomenik I. 1878. „palim ruskim zdrav ni kom", ki oba stoji ta na odličnih krajih .. . Sofija šteje zdaj okoli 10.000 prebivalcev. Tuđi tu kaj so stavili mlaje in slavoloke novoporouenemu kneževskemu paru na čast. Na jednera takem slavoluku sem čital: ,„'\ofirli Aom.in. nvhr.in ininnuiiio!" (Đubre došla, svjetla knjaginjo!) Prva znamenita post. nađ Sofijoj je S 1 i v -nica, kjer je bil 1. 1885. lmđ boj, o katerem poje Kesjakov v svoji knjigi „Pobjeda" : ■ „dimnima o n' K'iii'UH. ori.m. u rraHani, Mhoio Ci'i't'iu n' Ajmi Morji iiouii iiciu»*mi. A IVhuiiiiii u' Co«u»i »ću i;n«i>i! \\\u uuo . . . (Slivnica je v krvi, v ognji in granatah; Mnogo Srbov spremila že je Mora(na) v hađes; Milan pa v Sofiji še zmerom kavo pije . . .) Od tod do Pirota O9k ni njena je zemlja z bra-tovskoj krvjd. Železnica se dviga polagoma do post. Dragomanske, kjor se začenja Dragom a nska sot e s k a. Vlak leti skoz globoke preseke in zareze, fiez visoke viadukte. Na obeh straneh gledajo na nas visoke gore. Tuđi po tej soteski preli vala 8e je I. 1885. bratovska srbsko-bolgarska kri. V Caribrodu je konec bolgarske železnice in začenja se srbska državna proga. Na tem kolodvoru kaže ura kakor bog Janus dvojno lice. Bolgari se ravnajo po carigrajskem času, ki je za ćelo uro n a p r e j srednjeevropskemu času, veljajočemu v Srbiji . . . Ne daleu za Caribrodom pridemo na politično mejo mej Bolgarijoj in Srbijoj. Narodna Bolgarija pa se razteza še dalje v Srbijo, ker se do Niša govori bolgarski jezik. Vzemimo torej slovo od tebe, krasna Bolgarija! Želimo ti sruče in napredka! Za politike tvoje se ne menimo, — nam je za narod bolgarski, ki ni pozabil in ne pozabi nikdar, kdo ga je rešil turskega jarma, kdo je za svobodo njegovo prelival kri v Sipki in pri Plevni. „Bome im;tn IVii.irai'Uii \" (Napis na robu bolgarskih levov.) ... Prva postaja v Srbiji je P i r o t v lepi ravnini. Ze llimljani so imeli tukaj naselbino po imeni Turres, Turki so mu pravili „Žarkoj". &teje okoli U000 duš in ima gimnazijo. Tukaj je bil zadnji boj '28. nov. 1885. Kesjakov poje: ,,llo,vi» llupon. . , . lVii.irai'um. n. u CbPomrb rii tom i. n'o,\no ch oh.iii"... (Pod Pirotom bila sta se tam skupaj Bolgat in Srb.) '» -- *v. (Dalje prili.) Priloga „Slovenskemi! Narodu" fti. I KO, a je premalo. Storiti je vefi, pisati je redno, potem se hodo začeli zanimati listi tuđi za nas. Mislim, iia bi BloveuBkemu narodu storil veliko uslugu, kdor bi začel Francoze aeznanjati z našiini razmerami, narobe pa bi bilo tuđi Slovencem gotovo le v uaj-večjo korist, če bi se emaucipiruli duševnega upliva Nemcev iu se bolj zanimali za Fiancoze, za njih kulturo in literaturo. E^munt fils. Domače stvari. — (Baroua Winklerja zahvala.) Bi^ši deželni predsednik uaši kronovini, preblagorodni gosp. Andrej baron "VVinklor, dopos'al j« „Matici Slovenski" uastopno pismo: Slavna „Matica Slovenska* ! Krasna diploma, došla mi nedavno, katera mi aprieujo v laskavih besedah, da raei jp slavna „Mutica Slovenska" v svojem zadnjem vHikum zboru blagovoljuo izvolila častnim dtuŠtvenikom, me je jako razveselila. Za to znamenje posebnoga zaupauja, katero bodem veđno hranil in ki ostane v moji rodovini kot jeden najdražjih »pominkov iz ljube deŽ^le kranjske, izrekam slavnemu društvu pri^rčno zahvalo. — Slovencem v preteklih časih usuda ni bila prijazna. Kot dolgotrajoa huda zima so neugodne razmere ovirale razvoj in naprednk tega na-darjenega in Čvrstega naroda. A odkar v zadnjih desetletjih sije Slovencem mileje solncn, pokazala se j^ i:malu njih živua moč in krepkoBt. Cvetlica su zdaj za cvetlico razeveta na rodovitnem polju slovenskfga Klovntva; tako kakor je uapredoval v primerno krat kem ^aau narod slovenski, in to večjidel ob »voji moči, ni napredoval v istom Času še nijeden drug narod. Da se pa v sedanji dobi tako uspešno raej Slovenci širi omika, je v obilni meri zaslugu nlavno „Matice Slovenske1*. Po pravici se torej smem ponašati a tem, da me jo ista sprejela med avoic* čaatne drnštvenike. Pudpirati tuđi v prihoduje, v kolikor mi bo mogoče, njeue blaga namenu, bode vedno moja prijetna dolžnost. Naj blagoslovi Bog [trieadevanjo „Matice SloviMieke"" ! Z odličnm spo-štiV^njem Aodrej bar.»n \Vinkler m. p., c. kr. dež. predaednik v p. V Tolminu, dnu 12 julij;i 1893. — (Osobne vesti.) Vodjami zcinlji^kih knjig so im^uovani sodni kancelisti g^. A. Smoli vsa Postojino, Jakob R o p I i č za Velike Lašče in Alojzii Sabothy i& Novo Meato. — Goap. Andrej Jeglič je imenovan sodnim pristavom v Toiminvr — („Agramer T a g b I a t tu ) prtobćil ie v včerajšnji številki pod zaglavjem wDie Resolution der Renegaren" jako zanimljivo in korenito pioan člauek o Celjskih nemškutnrjev „partajtftgu". — (Prvo krono družbi sv. Ci rila in Meto dal) Uredništvu našega lista so poslali danes k ran ine darove za družbo hv. Cirila in Metoda: Slovenci Živeči v Sarajevu poslali so po g. prof. J. Žaidaršiču 30 kron z dostavkom: „Evo Vam skromnega dokaza, da se tuđi Sarajevski Slovenci spominjajo svoje domovine in da vedo, z-akaj se rth pri Vati". Darovali so: gg. prof. Lilek 10 k., prof. ŽuidaršiČ 8. k., tiskar Špindler 4 kr., pruft'Bor Novak 2 k., po 1 krouo: gospe Kudlichova in Li-lekova, gg. direktor Nemanič, prof. Kudlich, prof. BedjaniČ, Žurnalist Čebutar. — V Kamniku darovali ao po g. J. Močniku 3 kron: gospa Julija Močnik in gg. Jog. Zadnikar, Al. VremSak, Janez GraŠek, Av. H^rman, Jak. Zupaner, Iv. Hudobivnik in Job. Moćnik v«ak 1 krono; skupa) vzprejeM smo 38 kron, katero izročtmo vodstvu. Slava roiloljubnim darovnikara in darovalcem in njih naslednikom? — (Za „Narodni dom") daroval je po uredništvu našega lista goBp. Josip Močnik iz Kamnika 2 kroni. Od dne 1. t. m do današnjega dne (inči.) vzprejeli amo vsnga skupaj 29 9 kron 68 vin., ali vštevši zadnjič izkazanih 28 3 k. 60 vin. vsegH skup 58 3 kron 2 8 vin., katere srao izro-čili vodstvu. Živilf vrli darovatci in darovalkel — (Jour fixe „Ljubljanskoga Sokola") pri katerem se bedo razdelila dsirita, priao-jpna pri vsesokoliki alavnoBti, se je dotočil z ozirom na druge narodne veselice, ki sh b>do vršile Su ta mesec, na prvi četrtek v mesecu avgustu, to je dne 3 avgusta. Petindvajsetletnice „Kam* niske čitalnice" dne 23. t. m. udeleži s'^ „Sokol Ljubljanski" po deputaciji z zaratavo, ali pa korporativno, če se oglasi dovolj člaoov. — (Iz deželnega šolakega sveta.) V zadnji seji dovolilo se je, da se rnz^irita jednoraz-redni ljudski soli v Breznici in v Mošnjab v dvo-razrednici. Imenovani ao bili : Drugim učiteljem na troruzrednici v Žir eh g Lovro Purko, ufitelj v Črnomlji ; četrta učiteljica nti štirirazrednici v Cerk-nici gdćna Josefina Fortunit, učitel]ica v Velikem Gabru; tretjim učiteljem nn Štirirazrt»dnici v Met-li ki gosp. Jože Križ nar, zač»rmi učiteli istotam. Zučasni vodja dvorazrednice v Komenđi-Št. Petru pri Kamniku g. Jožef Meuner imenovan je definitivnim nadučiteljem istotam. Kesilo se jb veft i»ro-šenj za remuneracije in denarne podpore. — (Izložba šolske ilelarne.) V prvera nadstropji druge mestne deške ljudske sole na Coj-zovi cesti v Ljubljani izloženi so daneH izdelki šolske delarne ter je dovoljen vstop vpakomur, kdor se zanima za to novo stroko šolskega poduku. Izloženi so razni mični izdelki h le|>ljenwtV8, v kateri stroki je podučeval gospod Leopold Armič, ter vzbujajo posebno pozornost res lično izdeiane kasete, sklndice, pi-resnice, rnai>e, obešala. košarice itd. Ta oddelek šolake delarne imel je 22 učencev in reci Be moru, da je gospod Arnjič b svojimi učenci dosegel prav lep UBpeh. Isto takt) zaHluži popolno priznanje gogpod JoBip Cepuder, ki je podueeval v delarni za mizaretvo, katera je izložila razue modela, miže, obešala, tičnic? in več drugih praktičnih izdelkov. Mestna občina L:uMji>.nsku [i«d-pira to žolsko delarno z redno lftno podpnro 1 (>0 fjld. Izložba ostane otvorena še jutri in v ponedel.jck. — (Promenadu i koncert ) Kakor nam javlja vojno mestno poveljntštvo, n« bode jutri opo-lurlne svirala voiaška podba v „Zvezdi". —- (Obrtna enketa v državnem zboru.) Kakor smo že poročali, pozvani so za dan 20. t. m. v obrtno enketo na Dunaji oilposlnnci s Kranjskega. Kot zvedenci bodo zaslišani zastopniki nastopnih obrtnih clruAtev in zadrug: 1.) Mojst^rsk« bolničke blagajnice obrtnih zadrug, načelnik g. Mat. Kune, kroj. mojstor; 2.) Gremija Ljubljanskih trgovo«vt načelnik g. Km. Mayer, vel^tižec; 3.) Kovinska zadruge, načelnik g. Kd. Schlegel; 4.) pomočni-.škega zbora kovinske zadruge, načelnik gosp. Al. L on ček; 5.) zadruge gostilničarjev in kavarnarjev, načelnik gosp. Fr. Fer linč; fi.) zadruge krojačev, klobučarjev in krznarjev, načelnik gosp. Fr. Sark; 7.) kranjskega obrtnepa društva, načelnik gosp. Fil. Zupančič; 8.) konservativnega obrtnega društva, načelnik g. Jos. Regali; \).) rokodelnkib drustev v Izubijani, na Vrhniki, v Št. Vidu *in v Novem Mestu ; 10.) otlposlanec iz Kočevja; 11.) zadruga čevljarjov, načelnik g. Ferd. Tu ma. Zvedenci izvolili se bodo v redni seji in se morajo izkazati pri predaedniku enkete s pooblaatilom dotienega društva oziroma zadruge. — (Iz gusilskih krogov.) Iz Notranj-Rkega piše se uara od pristojne »trani glt-de na Hokolnko alavnost: Vsa gasilna liruštva na Notranj-8kem (izvzemši jeHno) so osnovana ua pravi narodni podlagi ter delujejo vedno po geslu; Vse za vero, dom, cesarja in za korist svojega bližujega V duhu bila so vaa gasilna društva uotranjuka pri nh-ivnusti v Ljubljani, da se pa te prelepe Blavnosti dejanski uido udeležila, je iskati uzrok v slabih donarnih razmerab, v katerih so društva. VeČinoma imajo dolga ua orodju od 300 do 800 gld., teduj ne mo-rejo udeležnikom pri takih slavnostih iz blagajnice nikakt'ga. prispevka dati. Na avoje atroške pa ga-silci ne morejo iti, saj je dobro znano, da bo pri teh koristnih in dobrodelDib druStvih večinoma fantje in možje, kateri si morajo vsakdanji hvoj kruh dosti trdo prialužiti. Vrh tega ima pa, žal, južna želez-nica tako vmoke vozne cene, da je udeležba iz naSih krajev zvezana z dvakrat tolikirai HtroAki, kakor na pr. z Goremskega. Toliko v pojasnilo. Vrlini Sokolom ob njih združitvi v „Zavezo* gromovit „Na zdar* ! Vrleinu gaflilnemu društvu iz Kranja pa arčen: „Na pomoć" ! — (Samomor. Požari.) li Št Jerneja se nam piše: Obeail se j« včeraj 13. julija Andrej Smrdii iz Gotne vaši pri Novem Mestu, Btar 54 let, bivši mitničar v Novem Mestu. Ker mož ni zamogel nikjer dobiti stalne službe, storil je ta obupni korak. Bil je oženjen in oče dveh otrok. — Ljudstvo je v celem novomeškem okraju silno razburjeno radi groznih požarov. Požarne brambe stražijo ćelo noć 8 pripravljenim gasiinim orudjem. Zlikovcev še ni-majo. Sumi se, da so odpuščeni železniški delavci, ki Ho dobili premalo plače. Kdo bode pać tuđi s 50—60 kr. na dan izhajal! Maščujejo se tedaj nad ubogim kmetom. — Vieraj videl se je grozeu požar V fari Bučka. — (Slovenskim učiteljem.) Iz Sev-nice se nam piše: Gospod Drnjač, nač mnogoza-služni nadutitelj, proail je za Btaluo pokojnino, ka tera se mu je dovolila s pridevkom ravnatelja. Za to važno učiteljsko službu je do 20 t. m. vtagati prošnje. Ker čas že potoka io se še ni mnogo pro-Bilcev oglauilo, opozarjanm gospode učitelje, ka-teri že!e nadueiteljski prostor imeti, naj vlože Bkoro svoje prošnje. Ako bi s« pa premalo prosilcev oglasilo, tedaj bi bilo na mestu, da krajni oziroma okrajni bolski svet razpiše nov tečaj. — (Požar.) Iz Gornjega grada se nam piše : V Četrtek 13. t. in. ob 5. uri popoludne je atiela udarila v gospodarsko poslopju go^pe A. Loretič v Bočni, da je bilo naenkrat vae v plamenu, in se je ogeoj tuko hitro razori), da bo bile umćene Še dve hiši in tri gospodarska poslopia z vsem orodjem io prideiki. Zgorelo je tuđi več svinj iu jedno tele. Požarna bramba iz Gornjegagrada bila je hitro oa lici mesta in neprenehonia gasila, tako, da se je tla I j na ćeli vaši preteča nesreća zabrauila. Pogorelci 80 razun ji'dnega vsi zavarovani — (Odbor političnega društva ,E (I i n o a t* ) v Trstu se je ustauovil tako le: Predavduik g. prof. Malko M a n d i ć , 1- podpn.'d-eedink g. dr. GuBtav Gregorin. II. podpred-seduik g. Ivan Vatovec, tajnik g. Makso CotiČ, blagajnik c. Antun Š k a b a r. — (I)r. Mahniča — nemaka propoved na s v. Gori) V nedeljo po sv. Cirilu in Metodu bilo je mnogo romarjev na sv. Gori pri Gorici, Mej maso propovedoval je g. dr. Mah nič iz Gorice in ljudstvo je veselo prihitelo k cltarju, da Čuje beaedo božjo A vsi užaljeni oddaljili so se rornarji večinoma od oltarja, kajti propoved bila je nemaka — katere pobožno ljudstvo ni razumelo. Tako povzamemo „Soči". — (Uazpisane ulužbe.) V KrŠkem fiol-skem okrnji sta razpisan: nastopni učiteljski službi: 1. Drugo učiteljsko mesto na trorazredni ljudski Soli v Veliki Dolini z letoo plačo 450 gld. 2. Mesto začasnegn učitelja na novo ustanovljeni začanni pa-raklk) nu tmrazn'dni ljudski Soli v Št. Kupi1 rtu. Prošuje do dne 1. avgusta pri ol.r. šolukeiu svetu v Krškem. Pri c. kr. poštuem i u brzojavaem uradu v Koleri pri Kunji |e izprazujeuo mesto poštnega upravitelja. LHtoa plaća 150 gld., uradni pavšale 40 gld. ni brzojavni prispevek 120 gld. Jamčevine je polož.ti 200 gld. Prošnje v štirih tednih pri c. kr poštii'jm in brzojavuem vodstvu v Trutu. — (Za trgovce) Marljive narodne trgovce opozarjamo na inserat „Trgovec" v današnji šte-vilki, ker bo nam dotične razmere/uane kot izt edno ugodne. ~Y -------------sH " Prvo krono | družbi sv. Cirila in Metoda! ^_________±_ Razne vesti. * (Knjiže vnoHt in politika.) Sloveči fraucoftki rouiauopisec Emile Zola izjavil je pred kratkim, da misli kandidirati za parlament, čim do-vrfi svoj ciklus romauov. To je uapotilo nekega novinar ja, da y vprafial razne znano piBatelje, bi-li tuđi oui eveutuvaluo prevzeli mandat. Franyois Coppe\ uežni pesuik, je rekel, da ne, ker misli, da je z jednim verzom, ki je segel jedoemu človeku v srce, več koristil, kakor z najznamenitejSim govorom; vrh tega pa ne more reci „častiti tovariš" človeku, katerega zaničuje. Aleksander Pa rod i tuđi ne mara v parlament, za ves svet ne, a kak mo-gočen kralj bi bil rad, samo da je dotični prestol dobru podprt. Ju les Claretie sodi, da je pisatelj, ki izreku nove idejH in upliva tako oa Življenje naroda, bolj konsteo, kakor politik, ki izdelava samo zakone. A. d'Ennerv pravi: Socijalna kriza je pereca. Kdor si prisvaja sposobnost, resiti jo tako, da bo zagotovljena privatna lastnina, zajedno pa tuđi blagostanje vBeh vrst delaveev, ta naj kandidira, drug ne. Goncourt inThenent sodita, da moru vsak človek samo v jedni stroki storiti kaj korist-uef>a, Gadol pravi, da ne ljubi slabe družbe, Jules Verne pa je zadovolien z dostojanstvom občinskega svetnika v Amiensu, kjer se nibče ne meni za politiko * (Shod avstrijskib lekarjnv) bode v prvi polovici raeseca septembra v Liucu. * (Požar v Zadru.) Zadrško gledališče bi bilo tu doi skoro zgorelo. Nttstal ]e ogeni v nekem hlevu poleg gledaligcn. Skladišće gledalaca, ki je pod prizeronkimi lužaim začeto ju tuili goreti. Le napor-nemu sodelovauju gautlcev, vojakov io meAčauov se je posrećilo, da se je ogenj omejil in gledališče resilo * (S t r e 1 a) jh te dni na TrideutHkem udarila v čredo ovac in ub'la 84 ovac in dva psa; paBtirji bo št1 pravoČft8"o udnesli pete. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj l.r). julija. Deželno sodišče ustavilo preiskavo zoper maloruske vseučiliščnike, kateri so na kolodvoru demonstrirali zoper metropolita Sembratoviča. Munkač 15. julija. Danes ob 5. uri izkopane so bile kosti leta 1849 tu umrlega ruskega polkovnika Palicvna. Z Dunaja došel vojašld atašć ruski, navzočna pa je bila tuđi deputacija vkupne vojske in honvedov. Carigrad 15. julija. Pričakovalo se je, da bo včerajšnja selamlik-ceremonija posebno sijajna, a vršila se je kakor navadno. Khediv se ni peljal s sultanom v mošejo. Občinstvo ga je videlo sele pozneje, ko je s sultanom gledal skozi okno vojaško revuejo. Te okolnosti se razliono tolmaČijo. Pariz 15. julija. Včerajšnja narodna slavnost minila je prečoj klaverno. Vojaška parada v Loiigchampsu bila velečastna. Na po-samnih krajih bile manjše demonstracije iu neznatne rabuke. Madrid 15 julija. Na progi Zumaraga-Bilbao skočil je vlak s tira, vsled česar je mnogo osob ponesrečilo. , Narodno-gospodarske stvari. C. kr. zaseb. zavarovalno društvo za življenje „Avstrijski Pli6nix" na Dunaj i. XI. občni zbor tega društva se je vrSil dne 28. junija t. I. pod predsedništvom svojega pred-sednikit, burona Krnsta Herringa, v prisotnosti 18 delnićarjev, kateri ao reprezentovali 238 glasov. Iz računskoga poroćila predloženega zboru, je razvidno, da se je v letu 1892 pri društvu nložilo GOGO novih zavarovalnic za zavarovalno glavnico 8,3;*4.584 gld. in za letno rento 6.211 gld. ter da je od teh 4181 novih zavarovanj za zavarovalno glavnico 0,820.905 gld. in letno rento 5.411 gld., stopilo v življpnje tuko, dft znašajo vkupna zava-rovanjii za življenje in smrt dne 31. decembra 1.SD2 svoto 3(1.712 pld., s katerimi je bila glavnica 53,181.007 gM. in l«tua renta G8.854 gld. zava-rov;in;i za žvljnnje 42.927 oaeb. IJplačila iz tekočega prometa društva znaaajo v letu 1892 1,G;S6.135-3S gld., obre.stni dohodek 322.82038 gld., in vkupni dohodki !),.r)88.(J8r)(i'J gld., to je za 340.480 02 gld. v(!Č ko v projSiiHm letu. Uplauana zavaroval-nina drufifva znana 1,037.3*>0*4C gld. za uplačevalno rezervo ]>er d»icember 1892 -seje nazaj uložil znesek 8.099.930 G4 gld.; v bilanci izkazani zavarovalni zaklad, od.šte.vši dm.štveni zaklad 570.927*02 gld., znaša .skupaj 8,772.5 ir>"42 gld. Računsko poročilo koneuno povi.!, da je državno upravniatvo odobrilo spremembo pravi! in ukrepe, storjene pri izvan-r^dnom zborovanji dne (i. julija t. 1., da so se sprernenjena pravila trgovinsko sodnijsko registrovala in vsled tega nove delnice društva že izdale ter da jih je z ozirom na ta sklep anglo-avstrijska banka že prevzela in v gotovini izplačala. Občni zbor je vzt'l računsko poročilo na znanje, odobril predloženi letni račun in podelil upravnemu eveto-valstvu in ravnateljstvu tibsolutorij. V upravno sve-tovalstvo so bili zopet, oziroma na novo voljeni goapodje: Alfred vitez Barryski, dr. Karol liiel, Marko grof Uombellski, Henrik Khrmann, Alfred Frenntl, Kristijan Heim, Krnst baron Herringski, Fr. baron Klein pl. \Visenberg, Iv. baron Liebieg, dr. Alojzij Millanich, Peter baron Pirquet, Kalikst knez Poninski, Ju rij 8cheyrer, Denis Sienkiewicz. V pregledovalni odbor pro 1893 so bili izvo-ljeni gospodje: Evgen Boiason, Josip Honigswald, L. \Veinraann kot udje, gospoda Evstahij Đurst in Bruno Ditrih kot namestnika. Na to se je vršilo zaaedanje upravnega sve-tovalstva, in iz voljen i so bili vnovič gosp. Grnst baron Herring predsednikom, gosp. Alfred vitez Barrvski vice-predsednikora, gosp. dr. Klaug pa je bil s priznanjem njegovoga dosedanjega zaslužnoga delovanja jednoglasno zopet imenovan ravnateljem ; vender si je zadnji pridržal za odločitev, hoče li omenjeno mesto prevzeti ali ne, primoran odlok, katerega mora posvetiti odmoru. (743) C. kr. zaseb. zavarovalno društvo „Av-strljskl Phonlx" na Dunaj 1. XXXIII. redno občno zborovanje tega društva je bilo dne 28. jun. t. 1. v prisotnosti častnega predsed-nika Nj. kr. veličanstva nadvojvode Ludvika na Bavarskem in pod predsedništvom vice-predsednika Nj. svetlosti g. Kaliksta kneza Poninskega v prisotnosti li) delničarjev reprezentujočib 678 glasov. Iz računskega poročila predloženoga omenjenemu zboru je razvidno, da je bil promet v letu 1892 po voljen. Vplačila za zavarovanje pred ognjem, pri transportu pred točo in drugi mi nezgodami, znaša skupaj 7,506.173"— gld. in uštevši 'pristojbine 273 447-81 gld., 7,839.G2081 gld.; uštevši znesek iz prejšnjega leta, kakor tuđi uplačila za obresti in dobiček pri kurzu, znaša skupen dohodek društva v letu 1892: 9,865.31722 gld. — Za poškodo-vanje izplačalo se je na račun društva 3,846.607*16 gld. mej tem, ko se je ostanek uplačila in odškod-nine skupaj 1,785,292*83 gld., prenesel na leto 1893. Odštevši potrebna odpisavanja, znaša čisti dobiček 108.144*92 gld. Občni zbor, kateri je poročilo upravnega sve-tovalstva z zadovoljstvom vzel na znanje in z odobrenjem predloženega letnega računa upravnemu svetovalstvu in ravnateljstvu podelil absolutorij, sklenil je na predlog upravnega svetnika, od do-biČka svoto 100.000 gld., kot 5odatotno dividendo razdeliti mej delničarje. Pri volitvi, ki se je na to vršila, izvoljeni so bili zopet, oziroma na novo, kot udje upravnega svetovalstva gg. t Alfred Freund, Albert Gigot, Ivan pl. Liebieg, dr. James Klang in Louis Ewald, za pregledovalno komisijo pro 1893 gospodje E. Boisson, C. pl. Gonzallez in L. Wein-mann kot udje, E. Durat in B. Dittrih pa za na-mestnika. (744) Poslano. Slavneinu vodstvu južne železDice. PodpiBauec puslal nem prve dtn t. m. nekoliko bluga, nameojeocgtt v Borovnico, uh tukajšoji kolodvor k brzouddaji. Ali kaj sh je zgudilo? Niti akludalec niti uradnik V. p). Pl. ništa botela vedeti, kje je postaja Borovnica, ter sta grozila izročilcu blt-ga, da dh buuta več prevzela uikake pošiljatve, če ne bo zapisauo ime postaje v nmnškem jeziku. Podpisaueu usojara so vpraSati slavno vodstvo: Kdaj in od kuga sta dobila omenjena služab-nika privilegij, da smeta od slovenskih strauk zuhte-vati, naj pišejo naslove v biaženem nemškem jeziku? Alfo se mi ta stvar ne pojasni, naj pa sh na-roĆi dutičmm služabnikom, naj ne stavljajo do sloven-»kega občinstva neosnovauih in u«opravi&euih zahtev. Koućuo pa svetujetn teraa možeraa, naj gresta o priiiki v njiju BFraozdorfa, kjer j(? poleg neradno akrpanega imena „Franzdorf", čitati na pročelju postajo tuđi pravo in izvirim ime namreč B o - rovnica- Pranjo Hribar, nsnjnr v Ljubljani. SZahvala. Odbor telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani izreka po veličastno dovršeni vsc-Hokolnki slavnonti iBkreno zahvalo vsem no kolskim društvom, posebuo fie „Zagreb Skeunu Sokolu* za moo^obioino udeležbo; nadalje VBem drugim narodnim iruStvom, ki so »tt ali korporativno ali ]>o deputacijab vaesokol-uke slavnoHti udeležtla, posebno tuđi slavni požarni brambi v Kranju, za njih poset; po tem čestiti gospej Muruikovi, ki je ua uajljubuzoji* vejši trudapolni način aUrbela za izdaten gmoten usp(!b te slavnosti in V8«m Čt\ narodnim gošpica m, ki so gospo Mumikovo v tem podpirale j visokočastiterau goapodu Muvriliju Šarabonu, da je blagovolil pod mi tim uebom darovati sv. maso, gg. bratom Koslerjem, da a> brezplačno pre-puatiliprostor za telovadbo in ljudsko veselico; slavni požarui brambi v Spodnji Šifiki, ki je radovoljno prnvzela rediteliatvo na KoHlerjevem vrtu; slavne] čita I ni ci v Šiški, ki je preskrbela streljanje; načelniku poRtajinemu na južni žel. g. Gutraanu, ki je prepnjazno dovolil, da ae je sprejem gostov sine I vršiti na kolodvoru; čestitim uarodniin damam, da bo obsipale gosto ob sprevodu s cvetkami, vsem gg. narodnim Ljubljanskim meščanom, ki so dali slavnostnemu odboru na razpolaganje svoje ekvi-jjažo in ki so prijazno razobeaili raz hi§ zastave; sploh vaern, ki bo ua ta ali oni način pripomogli, da se je vseaukotaka Blavnoet vršila tako sijajnu. V Ljubljani, 14. julija 1893. Odbor „Ljubljanskoga Sokola". Liatnica uredništva. Gosp. S. R. v Zagreba: Prosimo, oglasite se, potem 86 bomo že pogodili. — Gosp. D. v R. na P.: Isto tako! — Gg. J. B. v K., B. M. v G. in J, P. v P. (Bosna): Pre-jeli! Hvala lepa, vse priđe na vrsto! Tujcll U. julija. Pri HalKIt CiTran, KSatler, Leitner, W»lner, GUtz x Dunaja. — Perko iz Olja. — Fattorini, Marensi iz Trsta. — Huttner, Klemens iz Gradca. — Wogrinz iz Brežic. — BartolluttI iz Tržila. — Buhde iz Borolina. — Neuroan iz Linča. — Ekmarach iz Colovca. Pri Nlonnt Dr. Feltiwich, Thoinas, Grandi, Scholl iz Tresta. — Demelić, Kleinberger, Ruieck % Duuaja. — Wolf iz Londona. — Orsich ii Zagreba. — Maly, Kuttner iz Tržifia. — Pierina, Martinollich iz Pulja. — Sadri iz Kanioika. — Rupnik iz Ruđolfovega. — Jakše iz Gradca. — (irosB iz Zagorja. Pri kavarnkem dvoru: Notarimgele iz Trsta. — Zuttioni iz Maribora. Pri |uinein kolodvora:, PI. Rekreingtte, Delfin iz Budimpešta. — Dr. Ćepelka \z ĆoSkega. — Tmbau, Ba-diera iz Litijti. Pri av«trlf»k«m vea»r|ui Jaspar iz Postojine. Meteor ologično poro čilo. g Čas opa- . Stan> Tem- Ve- „7 u . ^°" I zovan^a »~» peratura trci ™° *«» * i? 7. zjutraj 729 1 ma. 14 4° C !sl. sev. obi. lfrlmm' .5, '2. popol. 727 f> ina. 19 O« C si. jvz. obi. ^c 9. zvečer 7277 m«. 154° C si. jvz.j obi. dežja. Srednja tumpcratura 1G3°, za 2'7° pod normalom. JD-u.n.a,jslsa, "bordel ilnć 15 julija t. 1. vfieraj — danes Papirnu renta..... gld. 9785 — gld, 9755 Srebrna renta.....B 9750 — „ 97*85 Zlata renta...... „ 118-50 — „ 118-45 4°/0 kronska renta ... „ 9725 — „ 97*15 Akcije navodne banke . . „ 984"— — M 9*0-— Kreditne akcije .... „ 337*25 — „ 335-— Lordon....... „ 123"9.t — „ 124'B5 Napol........ „ 9-86 — „ 9H9 C. kr. cekini..... „ 588 — „ 589 Nemfike marke .... „ 6075 — „ BI*— Italijanskc lire..... n 4*i"— — n —•— Papirnati rubutj .... „ l'30'/4 — „ —'— Dne 14. julija t. 1. 4'7o državne sieftke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. 75 kr. Državne srećke iz I. 1864 po 100 gld. . . 192 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4°/0....... 115 „ 85 „ Dunava reg. srećke 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ — „ Zemlj. obć. šivati-, 4l/»°/o zlati zast. listi. , 1U2 n — n Kreditno arcCke po 100 gld...... I!i7 „ 50 „ Rudoltbvo srećke po 10 gld...... 28 „ 30 n Akcije anglo-avst. banke po 2O0 gld. . . 150 „ 50 „ Tramway-(linSt. velj. 170 gld. a. v. . . . . 260 „ — „ 1 a V vročem letnem času ^5 *" ® sii moro priporoćati kot uajboljša in naj-^g m a Vili. koriatiM!JSa (5-2) ? '5 | osvežujoča in mizna pijaca, jg X. :§ podiibno pripravnu xu modiiitju t vinom, ko-*" •" «G njiikoui in snilmiui sokovi, Ji = .2 O LAV NO BKLADlST B__. * ^ «j Ta upliva osvezevalno in oživljajoče, vzbujit S* alast do jedij, jtospošujc prebavljcnjo. Po b '« letu ju pmvo okrupč^vulno sredstvo. ** *s _______:__________________________ V Senožečah na glavnim trgu r-jn9 c. kr. poštar ju v ttt'iiožočuli. B^^* Nepremočne "91 vozne plahte različue velikoeti in kakovoHti ima veiluo v ziilogi in jih daje po ceui (59—27) ■petlHCr v. kr. prlv. |u£ue šeleanlee, v Ljubljani, uh l>uuitj«ki oenll fH. 15. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ii Na najnovejfii. in uajboljfii uaćiu J| Tanja in vbo mobn« «p«ru«l|e9 — odstranjuje % J| tobue noledue z uamrtonjeiu živca ♦ \\ zobozdravnik A. Paichel, ;; m, il poloff čevljarakega moatu, v KOhlor-jevi biši, I. nad str. *' V nedeljo dnć 16. julija 1893 velik koncert v gostilnici .Amerika' na Glincah 8, sodelovanjem vojaške godbe 17. peš-polka baron Kuhn. Zu^etelc ob 4-/a. uri popolndnc. Ustopnina 15 kr. Otroci prosti. K obilni uduležbi uljudno val)i z vut^HpoStovaujuui (734) 3^TirLl5:sL Tolosidin- Kavnokiir na Hvitlo prišlo: Barvaste črepinje. IZ"birlcsi povesti] in pesmij. V prozi češki spisal J. Vr<'hli<-U>r. Preluzil J. .Nkttlar. 85 atranij- CenH :tO It.-., po pošti Stt kr. Zalozil in prodaj» (729—2) J. GIOItfTINI m Ljubljani. Za trgovino z mekanim blagom se išr« n«'Ož<'i)j«'ii družnik z vlozkom :t—IOOO kI<1m eventtiviiliio sk trK«>vlna tuđi |>ro«lH. — Nualttv s<; iiivu v upr:t\ ništvu „SlovcriHkt'^a Naroda". (730—2) <-■ i\A>* (ir'} Koroški (1SG) ,^PS^ rimski vrelec ^^^^atfjiiS^tei^jj ntijbolj prt-bavna, najčiateja planinska B$*'iM ji' *' kiselica.prost vs^h ži'lodccobtežujočih, •gr yft J^ ' ■' slizmce dražečili postranskib seBtojin. V Ljubljani glavna zalog?, pri JI. K. Hupaun. c^ __ |_4 najnovejšp iiseone i < iiajvefeji izbćri prasne in potne plašče priporooa po najnlžjih oenah (670-5) Anton Schuster v I-ijTjiTDljGmi, ^pitalske \ilic©-I____________V^_____________ S W 9; V f | Hiso ! V z vsemi h kmetiji BfiadiiinMini poslopfl ter w 4 1£ orni »jiv iu travnikov. vse v uaj- ^ tf bolj^Bin Htanji, proda po«l ugodiilail h J pogoji laslnik HI i li u »eioerl v Dolenjem ^ 2 Logatci. (7'J5—2) L CJr.jlavno ravnateljstvo avslr. đrž. ieleiaic. . Izvod iz voznega reda vol?a,Tran.egra. ođ. X. 3-a.n.Ija 1893. Nastopno omenjeni pribajalni in odtiajalni čaši označeni ao v srednjeevropakem r&in. Odhod iz Ljubljane (juž. kol). Ob 12. uri 05 minut po no61 osetmi vlak v Trbii. Pon-tabol, Beljnk, Cel-»v«c, FranzeintVute, Ljubno, Dnnaj, čez Selzthal v Aussee, Iscbl, Omundun, Solno^ra i, Lend-Gastein, Zell mu Soe, Inomost, Bre^onz, Ztiricb, Gnnf, Pariz, St«yr, Linč. Hudejevico. Plzenj, Marijine vare, Eger, FrancR, Kr^nzonsfeste, Ljubno, Dntiaj. Ob 4. ari 20 minut popoludne oaebni vlak v Trbiž, Httljiik, Ctilovoc, Solnos.ilMii, 1'rairc, Francovib varov, Karlovih v.irov, Eu;rn, Marijinih varov, PIzniM, Budeinvic, Si»lno^rad>i, InotuoHtn, Linča, LjuluiH, Ce.lovca, Pon tiibla, 'Vrh '/.-,{. Ob 4. uri 53 minut popoludne om-bni vlak l Duimja, Ljubip-^a, Htljukii, (Julova. KranzenafttBte, Pontabia, !'i biia. Ob 0. uri 27 minut zvećer o»itnii \ lak z Dunaja, Ljnb-ueg.% lieijiika, Celovt-a, i'ontabla, Trbiža. Odliod Iz Ljubljane (drž. kol). Ob 7. uri 18 minut zjutraj v Kutimik. „ 2. ,, 05 „ popoludne v Kainiiik. ,, 6. „ 50 „ zvečer v Kamu.k. „ 10. ,, 10 ,, zve6er v Kaiunik (ob nedeljab in praznik >b). Prihod v Ljubijano (drž. kol.). Ob 6. uri 51 minut zjutraj i/ Kumnikii. ,, U. ,, 15 ,, dopoludne i/. Kaumika. ,, 6. ,, 20 ,, zvečer 1/. K.uiiiiika. „ 9. ,, 55 ,, zvečer iz Kauituk.i ■<»!) nedt ljab iu prazuikib.) Srodtije-tvropski 4a» je Icrajnemu času v Ljubljuni iii - luiiutti uaprt'j- (1-—1^1) r0 !r; v dvomili lilt-vili, v veijili vo|u-Mklli in iiiNcb :ih lilvvilt k<>( lir«'i»^il«> pr«-«I icžkiiii »l«'l»>in in |»«i it'žU:li «lelilt, ;;ruli |»«>«lit-TUlii, IzviMJt'tijciii, olrpiioloMli kit. idi. 'cr daje kunjrt'.; pi»Mt'lni4» mu'' »i lirxo t«'l&uiije. I)obi\:t s1-" v Ivknniuli iu «lr«>^orijuli. I'n7,iti je tia zgornjo varHtvuno znainko in zaliti-vati \v izrocno: i210 — V) Kwisdino restitucijsko tekočino. (;LAVN(» .SKLAl>lŠ('K: Fra u iv. l4.^vi/,4la c. in kr. uvstnjaki ii1 ki. iiiuiuiiHki dvorni zuloKnik, okružni tokar v liorut'ubur^u pri Ikuuuji. I Tinct. capsici compos. I i (PAIN-EXPELLER). pripraveny v Riohtrove lekarng v Praze, všoobeon§ znani^, bolosti utišujici iMp^in domaći lok k mazani, jost na ^^^L\l skladfi ve v«tSin6 lokaren, lahev po / ™W™ ^ lzl.20kr.,70a40kr. —Pfikupo- (4 I A vani tfoba so miti dobre na pozoru V^J^r/A a pfijmouti jen labve a oehran- ^^V^^ nou zniunkou „kotvou" jakožto I --— ^ pravo. tTatredni MM^lktelstvi: ^ RIchtrDva Ićkirna „U zlatćho Iva" v Praze. I i zalog-o ^ž7e&^ž 2 ^LM^^^k^^X^"^ priporoČH S fn v^^^J. Soklič. rij i *J°S- Stadler : ] stiivboni in •^jtltuitri-ijski klrpar in \ , iirndno potijmi vodovodni instalater * « pripoioč* m1 /i vsa v njegovo stroko • J spadajočn HtuvbinskH drln v iiicstu in nit ) a di'/vli, kakor tndi za popravila. Vodo- ■ • v*t;:v. £ | KlrurglČne obveze (h* histoti i ide | g li-k), j.uui'trtio na|b<>ljSc vrste, z raznimi h K ki1 iir^jr'-niiii' priprsivatui. Velika izbora ^ « krava«, hla&nikov, krtaft, glavni- '£ P kov, mila in parfumov. V'-n; po i:aj- Ja || llžliil j Tovarna za oljnate barve, lak % ti in pokosi. <14tJ> ,*> . f Cilaviii anstop B»rt!ioli-|«»vfKii ori« > ■fr ^lti»liieu» !iurl»oEiti4*in. Maftčoba ^ ^j . /,:i If ujaku k-»pit.:* in umije. rg S'^l___'- - L^'J^I _ . L;7.S»i>J " ldT*l------- W'£! |l <>) i L H.| iit>l)n ikii* >I»ii-i in li-jf li >5 priporora \diko -/.alop) cprem za kro- v | jace in čevliarje, "belcprtenega "blaga m I podviok. "bombaža in ovčje volne, prejo |j za vezenje, pletonje, tivanje in kavlji-£ ćanio, tkanega m nogovičarskoga blaga, >J S preapasnikov, životkov iu rokovic, po- w j' samentir^kega in drobnega blaga, tra- !| ji kov, čipk in petljanj, čipkastih zaves m I Jj preprog, umeteljnih cvotk in njih dulov. $J ^j^—TMJrr^ir'-'i i ■ K' ^f^ii ■■ "^^ii£?i——^*i?'-jL.'■ > ©o®oo®cc-XvTo®oosro:.: <>^cc■^^x»^}ooIJ.'oosoo«-^•J I Motel „Pri Slonu" I £ I. \ ratt^ I; v sredi rnesta in v blizini c kr ;", r poatnega in brzojavnega urada. rf: g Sobe od 70 kr. naprej. $ % Rostavi'iu-ijii in kuviiruu sla v hisii.'T' f Železua in parna kopelj 'f S urejeiiii po KniTirovih k<»pelili po c. kr. r-f-^j vhidmtm uvotuiku g. prot". dr. pi. V'nienti. Q *j Pozor gg. krojači! * ) FELIKS URBANC ; .: v Ljubljani, ori železnem mostu ^ ► imi vt>!iko zalopu vsch vrst suknenepa ,\ ■ blag;i, Jagerndorfskih, Britskih tkanin in * | |f>ilna, k:ik<»r tuđi uinti^ovrstnt'^a manu- t' , fakturntga blaga, hlac.evine in vso k obic : ' kaui potrebm- oprave. 1 11'.»•.», * ' Prtporocati je vsem, knteri hočejo dobro % [ biago po ni/ki ceni imeti! + [Vizitniee i in { kuverfe s {irmo i pripornću „Narodna Tiskarna". | trgovina z iloželnitni pridelki [;j \i v Ljubljani, pri mesarskem mostu i ♦j Kupuje vssikovrst.nt rastlin«, seumnti, ko- »j [•5 renint'^roži- za zdravtla, kakor Arniko« o v f'C rože, St'iitjiinževK koreninice, bele krri- £ 9 nic«, ČeSininova zrnju, smrcKovu sinu- đ |> trAljikovo lubjo, rženo roži^ke in drit^o v đ poljake pridelko. Seno %>i knni«> in gv R3 >> vejo živino v vtn'jih nmoiinali. Trgovinu *.; 3 /. raki. Iiln^o kupnje po najvi&jid cenah. H | IVAN VIDER umetnl In kupdljski vrtnar : \ v Ljubljani, Gradišće št. 16 | 1 priporoča se častiti'tnu obrinstvu za iz j i dulovanje vnakovrstuib j I vencev I:a šopkov | i u VHth v i'jelovo stroko gpa-lsijdftih del. | i ' Na prodaj ima vndno nirmijovr tim c*e< | i I tlic«i in cvetltčiic Kruiiče po uajniž- ■ | jih et'tmh. I (200) Svi- ■■ik.j-:,. M-^m ;r^7.^,^| I Josip R.eich. | I Poljanski ntisip, Oake ulice št. 4 J I pripor«ru č;iar. olK'-iii.sr.vu dobro tircjeno a I keniičuo spiralnico | B v kuferi ne razparam; in nerazparuno Đ ? iiioAko iu žt'tir*l SPKAJCAR IVAN § I stavbeni in umetni ključar • • Kolodvorske ulice št. 22 • i priporo.*M svoji; (!").") ta \ valčasta zapirala za okna in vrata • I (Rollbalken) S ^ Lastni izdel k, pru\a j in rn> tii/,kl friii. 5 f^J\ <*• T6nnies /nr«,^u4 v L;ubijani. iVtf^T"/ Tovarna za stroje, \\ \nb--^ ' železo in kovlno-£j' lJ-:;^-i^ livnioa. /wi c- --— *t -i VBO vr»te stroj ev vr~^^i^~7 Prrvznmo e«'l<» najiruvo in Iv/Vi onkrhujn lita rost roj«- in 1 \^,^Js/_^-^--j.^ k«ttl«> pn ii:ij)n)lj«i H.'atavi, s-st *^SBk^-^aihi*i*>^ sluOa.jno turlllnc in I stavheni klepar, konc. vodovodni instalateur r * I,juhi iau» (142) t (^ l>iiiiajHkn «•«*!,.» tit. 7 In II ^ «£ liri porodu s. t»jo boj^ to zhIolc'> klepar- & j! Mkeg^a dela. lAnt-inio vna v nj<;^ov ? ^ obrt. rip;tra if'lj atrelovodov ])■> novi Histotui. h a'argfBfaiangJB^ciJcjicinsi^ura I Pivovarna J. Auer-ja I J G-leclališke \ilice. B 1 D II^^rMlno tivo !uNlfiet£» izdt'lkn. n 1J l'riNtiiii «lol4-iijt»lK?fiMČfiu. Točna in cdiih : U puBtro/.b.t. I U ('Io4^ 1 T. -^.lier, pi\\ in dovožnje na c. kr. državni ! in c. kr. priv. južni železnici • z zagotovilom točne in cene j izvrbbe. (b5) Ljubljana, Židovske ulice št. 4. J Velika zaloga obuva! (B6) | lasttiega izdolka za dame, gospode in » , otroke jo vodno na izbero. * ' V'saker&na naročila izvrfiujejo se točno | in po ni'iski ceui. Vse uiere se »branju- • jejo in za/nauiaTuijejo. Pri zunanjih na- J < roćilib blu^ovoli na} se vzorec vpotilati. » J Ijeuo J. J. JNAULlAČ) 1847. | s tovarna poliištva ^ 2 v Ljubljani, Turjaškl trg it. 7 in § % Qo«podske ulloe (Kneijl dvoreo). ^ v Zaloga jeiln'iHtavncf?a iu najfinejega lo- <^ § sene^a in oblaziiijuneifa pohifitva, zrcal, ^ s stru^arake^a in pozlatarnko^a blaga, po- e\ >■ bištveuo robe, zhvćb, odoj, preprog, za- ^ ^ stiral na valjcih, polknov (/.JiUiKij). Otro- h ^ ški vozički, železna iu vrtna oprava, nv- ?x v prepormj blagajnice. (B9) % I tovarna J i oljnatih barv, firiiežev, 5 i lakov in kl ej a 5 1 v lastui hiai P I v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41. jj 1 Filijala: !j j! Slonove ulice št. 10—12. !j HiENRIKKENDA] v Ljubljani. Nnjbocjatejša I zaloga za šivilje. i L._____________^ (ir,4) 4 Uran & Večaj ► 4 Ljubljana. Gradišće št 8, Igriske utlcest. 3 W d priporooata p. n. čast. ohćinntvii svojo ^ ^ vel ko zalogu vsakovrstnib ^ ^ pečij in glinastih snovij ^ ^ kukor tuđi ^ ^ štedilnikov ^ ^ in vseb v to rttroko apadajoćib del po ^ * uizkih cenah (149; * !< Čast aii je nazmtnjati, da nena pre- ^; ij) vzela po smrti mojemu moža Prana Toni ^Ji £ "i ; ig katero bodom nudaljcvala. t4tov»tnj«m (lf)4)?i \l Ivanka Toni 6 J5 v Kruvji d«dini št. 2. ? j | Ivan Somnitz | 2 (prej Fr. Pettauer) jj * urar o. kr. priv. južne železnice $* 2 Ljubljana, sv. Petra cesta št. 18 S 4S p:ipt»ro('a svojo S, Iveliko zalogo ur.| J Popmve no lsTrNUJ4'|«» ti Uro Iu ? 5 tlot»ro. (<>•'! I 3£ I Kavama in restavracija ^ I v Švicariji. > x| Od y:i. aprila naprej o vsakem času S *i mcj duivoui {^ort<» Jecll. Najud«- ? >,l mje podpiBitui »u budu prizadeval. za- <* NJ dovoditi svojim velecenjonim p n. ro- > ?,ntoiu v vsakein oziru. ^ V Z vdospofttovanjem > 51 1(192) H. Eder, reslavratfir. S ! FRAN S. BARAGA | 4 *+> slikar -*> <405) 1 s- 'I na Emonski cesti št. 10 f | ^< priporoča se p. n. občinstvu in visoko- ? '♦) častiti diihovščini za Blikanje cerkva, P "S znanienj, novih stavb, sob, za barvanje w , ■§( liiš Bgrafito, za firme in dokoracijo po fe. p ^d iiajnovojfiih uzorcih inponiijnižjih conah. fe\ ! Restavracija „Pri Zvezdi" 1 ' cesarja Josipa trg. j 1 Velik zračni vrt, steklenl aalon H In kegljlifio. 1 Priznano izvratne j«'di iu pijjič« i in skupno obedovanje. 1 (70) F. Fei'linC, roHtavratCr. >♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦•♦♦»♦♦♦»♦»♦♦♦ i ♦ ♦ !| Evgenij Betetto j ♦ tovarim za nictljc J ♦ v Ljubljani, Florijanske ulice št. 3 ♦ J priporoča čast. obfiin»tvu in #g. tr^ovcoiu *> i avojo veliko '/.alo^o vsakovrstnih ^ i w metelj -ma Y> J od najfinejSib do nairunojSih po nsijnižjih JJ 4 cunab. Ceniki ao na ra^pnlaganju zastonj * . t in Iranko. (lf>fi) J »♦♦♦•^♦♦'»♦♦♦»♦•♦♦^♦♦♦♦♦^♦♦^ VMfOAMnMnMnMn'Kh'n'n'n'n'fOt'/Ot'fVn'nln'f : J. MUL.LER """ : » fatogratlčno - artistieni zavod ! Vc v FrnnčidkniiMliIli ullc»Ii m(. H ] • priporoi'a »vt»j atLilicr za vsh v toto.'»ra- ■ [ iu'no Btroko spudajo^a dnla, kakor: p n- \ , trete, krajepise, infuritiiirH, ruproduk- • • čije, vsakovrstnu podobe, pis.ive, naćrtt; • ' itd. Moiucntnu fotografiju z.i ijoča .ji c.uni. \ '! J. Hafner-jeva pivarna ! l Ljubljana, bv. Petra cesta št. 47. a v Zaloga Vrhniškega piva. J Y Priznano izvrtana rc^tavracija i veliko X c (lvoraiio im koncerte \U\, iit leplui y | ^= Kegljišoe je na razpoiago. = J Y Ubod jo tuđi iz Poljskih ulio. Y DM«f*MMMA za c. kr. ilrž. uradnike. ailOrme ,ir««ii.lkec. kr. dr*. **•-loznic, ]irivat. zeluznir., kakor fudi za <;. in in kr. vojsko izdoliijo pod-piHant'c po najpovoljnejAiti consib ; tuđi prurtkrbnju V3t; zravon upada-joće pruduiute, kakor »nltljis iiiefre, kloltuko ka pnruilo« /tatu obrobko itd. <>l«lliic uprave izdt^ni io su po tjHJiiovt\jM tH^om. Aiitfltjako, iVair.'osko in tuzemsko robo inu na skliuh.š''-u, | F. Casermann ll:>» krojač /a civilne i>'»ruv<> in iiuiCnrme. ; I j Uilllkovnu W i ' ''^'Ti&iSSVfffil vdrmlci lfM,v 'l'ratu, tt '• 7*tti,-:Tir'^^"1' Uorioi, ZttBrohu ltJHl. # i I ^p^£/ Fran Kaiser S J | dfljr puikar 5 > in — I > | kiikor tuđi ptiNU IuNtuf^u ix4lt'lk» j [ > U-r i/.vrftuio vnakojakii pupruvl)uu|n ( » • točno in po iiainiijih <;«tiah. (Mh>) i > : Podobe i umrlih urednikov „Slovenskegii Naroda* ! (Ant.Tomšič, Jos, Jurčić, Ivan Zeleznikar) > ■ dobivaju se f na 3catrton.-petplrj3. tlstano ! komad po 20 kr. \ v „Narodni Tiskarni", pri gospodu i A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-] tržeih. ^tf^k jg^ W£j*k X S #f58 ■ - ■ ■ i*^° elegantni, fini in moftni dobivajo nu pri meil skori leto in dan m ^^^^k ■ \r * \r I sicer v vseh barvnh, kakor rudefie, modro, iivo in olivao po 6, 7, 8, 9, H IXba^ ^^ h H m m^^^^^m m ^^1 MM l'' #ld* in VIA'e P° V8rtki ceni *io 3o glll- ~~ N«Jv#4|a znio*a najl«pftlh ■ I^T^^^^H^^^II hH^IbbIvI trikolesnih Št«fanlJ»-voxl4kov za sedoti s sti-eho in bre* strehe po Uli UUII YU£ll#l\l ^m^om'ommmm£'l9) W tapecirar, v Xjj\a."bljsua.I, Šelenburgove ulice. IH^^^^MHI^BI^HBHHI^MHMH^^^^^HHBH^HI^Hii^B^^B^^H 8V PriznHiio nnjcenejSi krnj za kupovanje otročjih vofciftkov ! Išče se sposofoen provizijski potovalec mn pro i.a affento-vali v tej Btroki, nu;ijo prcihiost. — Prijazne ponudbe na tvrdko V*. I^t-tov v LJublJnnl, SUnrl tr«. (<>81-3) Poletno stanovanje v l>olrtli pri Rorovulcl, obstojefie iz 4 elegantnih sob in kuhinju, iuoći je dobiti tako} jako po ceni. — Veft »e izvć pri lnatnid Mari 11 HorAtulk, biSni posentnici v Ljubljani, Kurju vas ftt.* 4. (73b— I) i ;iv£ošt i Ne kupujte iuosemsklii receptov za uiofit, ker so predragi in tutli nepopolni. Kđor si Uoče napraviti sa ili dobro in zdravo domačo pijaco naj se potrudi k Ivanu Sajovitz-u v Orativi, Murplatz St. 1, „pri črnem psu", ttim se dobii vsi predmeti, ki ho potrebni k temu, in n» plaća »a polovnjak zajedno % receptom hhiiio 5 glil. 50 kr. Po i/rekih iu ilopisib mnogobrojnih narofiiteljev gospoda Ivanu Nnjovltz-it, so i»ti z njegovim receptom za napruvlJHiiju mo&ra );ikr> zadovoljni, ker duhe za mnjli«»ii denar izltureu uioAt. {V1U—H) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ I 9®- Glasovita i ♦ ♦ ♦ f'-r'j'^^ rudi svojega učinka, oilllko- ♦ ** I*S'.^•■^Bflffl v»m» radi svojih zdravilnih Jj o T^T^^g laBtuoBtij s i'Hfiino diplomo 4) 0 Iš^ i:JU in slulo NVetlnjo na raz- o Š i""'1 I!'iP stavi v LoiMloiiu in l*urizu, || ♦ ^aCT1^^- J.iiLii&K. " »l«1« »velln|o v Bru- ^ ♦ ^'^r^JžfeSM^ »elja in Tunisu. ♦ i fcSi Želodčna tinktura : X '$0yf$m G. PICCOLI-ja v Ljubljani J ♦ Pij/p^CjiiP1 dietetično sredstvo, $ 1 ' V] '^i ■'d*j*',i| lil kat ero krepCa in zdravi *e- J :^J:i__..^*"1 Ll'liLi l««!«4«. kakor titdi opravila ^ dl! .'i >.LUiP prebtt»-iiili«ris»ii«wizborno ♦ ♦ pospeSujo. (173-23) J ♦ Izdolovatelj rnzpoSilja jo proti povzctku zneska v za- ♦ J boj ih po 12 bteklonu1 za I (»kl. .!<> kv,, po 55 steklenic J ^ (zaboj tehta 5 kg) za f> ^ld, *J(i kr. — FoStnino pluća + ♦ vedno naroćuik. ♦ 2 U9~~ Čuna jedni steklenici 10 kr. '^V # ♦ ♦ Crostilniea v Vegovih ulicah št. 10 se odtliV pod ii^o«liilnii |io^ojl tin rui'ini. o^iroiua ludi v mijciii. Več; tm i/ve pri lastniku. (7-2ti—2) i Svetovna razstava v Cikagi. % S fe^_ VosnjilistkivAMERIKO \ j E^^ (360—1 ft) pr-i | I /^^^h\ nizozemsko-ameriški I I / parobrodni družbi. I J _ I Kolowratring 9 _T\TTTCT A T ! S* IV Weyringergas8e 7' jj \J Xl XXtJ • Z ]?<>jflMllUlL /.UHtoilj. k I Dr. Rose životni faaizaa | ^H je nad ^U let znano, prelmvljiinje in blust jiospe- ^H BJ fiujoče in napenjanja odatranjujoće ter nulo razlop- |H Hj ljajoce (lli>lJ—37) H ■ domaće sredstvo. H ^H Velika Hteklfiiica 1 plil., mala >>1iv B ■ 5» kr., |»o pofiti 20 kr. ver. /^ ^V\ H ^H Na vneb deiih zavojnine je moja^V ^fl <^\ ^| ^H ta tlodana, zakonito varovan»l .^^U^A^^h^J ^M ^H varstvena znamka. V ~A-ž i ^| ^M Zulo^«> skoro v VNeh Ifkarnali v5^^^ ^/ ^l ^l Avtitro O^rske. ^^Osb^^^ SS ^H T^ T;im se tuđi dobi ■ H| I rrasko domaće zdravlo. I ^H To sredstvo pospeSuje prav izhorno, kakor svo- ^fl ^H dočijo nmo^e sknžnje, fistenje. zrnjenje in lećenje WM ^H ran ter poleg te<;a tuđi blaži bolc^ine. ^| ^M V čkntljiculi |>o ."{."> kr. in jm^.j.t-Jf^-n^^.v^.a^^J/' ^m H 25 kr. INi pošti 6 kr. vec. ^v3Bfcplfl|g^Mppy H ^| Na vseh delih zavoj ni ne -^iW|OT &&£&&* ^B ^H je moja tu dodana zako- ^V*?S^©^^ Hfl ^H nito varstvena z.n;tmki>. *^^^'* BW ^^ Glavna zaloga HH ■ B. FRAGNER, Praga, ■ ^| St. Ht^-L'DI, \\\-\ sirana, lekarna ,,pri fnuni urlii", ^B ^B p4^ Poštu a razpo&iljatev vsak dan. "W ^| z dobri mi Bpnčevali lako| vzprejmc v Bpece-rijsko pr (»d h j alnico Jer. lteltx V Ljubljani, v Kravji dolini. (712—3) Na Gorenjsko! V K»i»n£»li li. Mt. 2. postaja I.eHce-Illod, ho <> vh.'Iii potrebnim opremi juni huIiI za ve» £riH po^ittiic. £H ,'),") ^ld. in «lv«' poM*'biil h«>1»I pn l.r> ^ld. i'ovprsiAa naj 86 pn hi Ani oakrbnici tMin ali pn v ^ltivtii traflkl v l-fubljnui. i7M7) Jii.lTEZ OGIZIS <*2 puškar ?r^ v It o i- o v 1 I » li (Ferlitrh) na KoroNkent izdeliija in prodaja VHhkovrHtne nove i»»Ak*^ in rcvol-«er|«* ter vnc lov*ke prii>m\«^9 patron« ter «lriiK<» »lrt*l|ivo po iiajnižjih cenuli. — i'nAke ho vae pre-Hkušcut1 na ci-*, kr. i/.kiiSuvaliAči ter zazrnunciiovHiie z ziiHinko tega zavoda (4"IH—12) Za izbornost bla^a janiri izdelovtitclj. — Star«> puške popruvljiijo so eeno. — l%»Miiki po^iljitjo su lnvzplaf-no. 91 <^& i r SSP l332"2t:) * ]',: Gognac - grenčec I 1>^ Hteklciiita 50 ki-, 12 steklenic 5 gld. ° 1 (n Slasten! & I ® Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, ^ |N vzbuja tek i u pospešuje probavo. 9 m L_ llobiva se pri A II Ubaldu pl. Trnkoczy-ju I i lekarnarju v Ljubljani. g ----= Pošilja se z obratno pošto. ==---- I-C--------------------------------------------------------= O 2^2:elod.ec. HO .^_____________________________i ^^_ J.23.. Fran Cuden^o:« —a- urar «— v I.Jiil»ljiiiil, Slonove nllfc si. 11 (Podružnica v Trbovljah) priporofa si. obCiiiHtvu ter posebno preč. duhov9čini svojo bogatu Kaloto L švicarskih žepnih zlatih, srebrnih ^ in nikelnastlh ur, stenskih ur z ■ nihalom, ur budilnic, verižic, prsta-m nov, uhanov (m-^H, V in vseh v tu stroko Hpadajofih stvari) p«» uiij* Popravila izvrSujejo ae imtanćno pod poroštvotu. —■ Zuiiauja narobila hu hi tro izvrSiijt^jo po pusti. Ooniki bo vedno na razpolaganje zaston] in franko. yym/yywWWW>^rV^fWwwvwwwvwvw> Fine in cenene ■ ^ si val no stro je | za koje se 5 let garantuje F priporoča pod selo ukoiIhIiuI pl«čllnltni pu^ojl L .._* F. DETTER a v Dubllani. na Starem trpu št. 1. > Zalomi Hlvnluili in kiii<>tl|akfli ntro|<*v, prodaja Mirojevili «lclov, - " Hivuuk, Hiikttucu, bouilmžn, Mvile i.'t. d, kakor tuđi VHnkuvriiliieK» [ I droUueKtt blUg* sa ltroj«*© Ju AlvlIJe, (633—9) , * M*ogtrat>il«$ strojev irvrStfj+Jt* se tt»čno i* &** ceni. ' ^*-^ Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Mjgk Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava ^ižS3n z ulnisom bobove kave. K^^Kbiji&*^y "v ^a kava 'ma zaso nedosužeuo prednost, da so zamore odre&i '" ■■ V--^^BJ^^^5 \ kvarnemu uživanju neme&ane ali z surogati mešanu bobove kave _^^^9^Bl^^^^ >U1 l'il Je in"^: P^iretliti ninoj; > n1h«Iii«>|m , polfg tega stlruve|H<» ^^^^H^^^^^^^^^in le£uo)Mo kavo. — KeprtakoK«?u» kol priiuvntok. k iin-^|^^H^H^VHđnl boUowi kavi. (417 — 13) -/7/"^° 'LjIj Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. idkJirtSJffij^ Osobito st' jo čuvati »labih poHiifiuovanj. Ooblvti »e potnod — ', kile i»o ^5 kr. Viljem-a Treo-ta v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. IO I prtporoOa .svojo zalogo suhega tesarskega lesa in tramov II najboljše provenijencije ; dalje Trbovoljsk^gn Roman- in Port- \ landskega cementa, gasenega in negašenegu vapna, vseh \\ vrst opek z;i stavi«', strehu in z;i tliikaiijn, pol^g t^ga patentne \ opeke za ploščnate oboke, roffozovine, niavca in drugegii [ materijala za stavbe. I 4 (717—2) na. ) " posredovalnica G.Fhx, Breg št.6. I Trgovec izurjen in marljiv ima izredno dobro priliko, se takoj etablirati! Kje in kako iivii bo v upinviiištvti „Slovetiflkt'tfR Naroda"'. (73€J—1) ±2 lxels:tolitro^7* dobre slivovke lio !%!% kM* lifktolit*»r prmla Fr. Prijatelj <722~2> v Tržiš ču, pošta Mokronog (DolenjskoV iPoođtocaflooifltoađfiŽFocđfocžBEooŽEDOCSI W Otvorjenjc | i fotografične filijalke | liti Naznanjum, da h> m zarad udobnosti p. n. 1x1 iMJ probivalcov mosta Kranja in okolne otvoril \Up flR fllljalko v Kranjl v hial „pri stari poiti" JR lili in da tam vzprejemam naroCihi na fotografijo Ivi UJJ ob nodeljah in praznikib. ygf JK Prosim p. n. slavno ob^instvo in prečastito XK Ini ''»hovfićino za mnogobrojen ponfet. ^f>48—9) IUI sEf Z velcspo^tovanjem ml (Q| A. Landau (poprej Lainer). |B| trgovina *mešaniin blagom s pruv dobrim prouictom. v lepcin kraju 1>4>1cii|mIc«», blizo želtsztiice, zarad: druretfH podjefju pod prav dobniui pokoji. Treba je takoj položiti .'iO*''1—JSOOO g\<\. — Već o tein poizvA ae pri -A.. 1-tu.liH-n n» l>re.41rnovcm tr«u At. :%. (731— i) Zaradi preselitve ki bode v kratkein, se bodo vse se v za-lo^i si; iialuijnjoče spomladne in letne obleke za g-ospode in dečke, vrhne suknje, liaveloki, otročja oblačila in paletoti, kftkor tuđi plašči za gospe in deklice jaqueti, pelerini, ovratniki iz čipek in prašni plašči po znatno znižanih cenah razprodajali pri (326—17 J Gričar-Ju & liejać-u preje M. Neumann v Ljubljani, Slonove ulice št. II. Dr. lij Sclnsler 35 odpotuje za čas od 15. do 31. julija. V hrvatski obitelji v nemškem Gradci se vz|»rejemH|o v^A.vS^jS I I <*—'*w za šolsko leto 1893/94 v stanovanje in oskrbova-nje V hiši se govori hrvatbki iu uemški, n ražen tega ae daje pouk v francoskem iu anglnšlcem jeziku in v gla8ovirju. — Natančneje v upravništvu „Slovenskepa Nar«ilaa. (742—1) Trgovski pomoćnik veSfi »lovenske^a in nemškega jezi kn, dober in prijuzen prodsjalcc, lahko tnko| imtopl v trKOvln<» a mr»tn< uliu 1>1i»k**>u (740—1) 2s*£. 23rll©3-a, na "^"i-linilcl. VoJHŠAin« prosti iiimjo pret'noat. |] Zobni zdravnik | 1DK: ROMAN JACOBI i kJ ostavlja po nnJiioteJAl in nttjbolj&l metodi fo h umetne zobe in zobovja. r^ 1 Pozor! Gospodje mefsarji na Gorenjskem, na Dolenjskeni in na Notranjskem! Podpinanec kupnje veduu __ surovi LOJ i t veaki niiiužiui ter ga plačuje pO FiajviŠji Cefli io aicer se daj po 26 glđ. sto kil. I Pavel Seemann (597-10) tovarna mila v Izubijani. ~— ^—^ ■ ■ ■ ^^»^ ^^^ ^^^^ i ■ ■ ■ ~^^w- -^^m~ ^ ~^^m- -^^^r —^^r- -^^^ -^^^r- -^^^r ■^n^* ^^^ ^^^r- ~^^tr -^^^r ^^^^r ^^^^ ^^ €K (?471 FRAN CHRISTOPH-ov (10) ^S^! psvoth lak za tlanjjafJl ' je brez duha, se hitro »uši in dofgo traja. ^^ŠS^ | ' Zaradi teli praktičnih laatnoatlj in jednostavnoga mbijonja «o po»obno pripo- 5 1 ruča, kd'»r hoće sam lakirati tla. — Suhe bo v dveli urnii zopet hihko rahijo. f | — Dobila 8o v različnili harvati (prav knkor oljnare harvo) in brit^barven (ki dujo đ samo avit). — Uzoroi lakiranja in navod rabi dob6 se v vaeh zalogah. J I Dobiva s» v Ljubljani pri F?AN OHRISTOPH, J 'TVATJTT T TTPlTMA'Nr'Nr TT izumitelj in jmlini izdulovatolj pristnu^B f | IV AJNU JjULrUMiUNJN - U. „vetle^a laka z.v tla, PIUUA & BEItOT.IX. j ■ Gospoilarji in kmetovalci! Pomlati, fas 7.0. iiakii|>nvanjo razli^.nc žoloznine in poljskoga oroiljn ■ in Chh za zidanje je došel. Pri nakupovanji v.seh teli ruci je pa pazif.i, da se kupi dobro hln^o po ■nizki ceni, uli pa pri ent in isti ceni boljSe bla^o. Potrudi! sem se nakupiti najboljie blag-O po najalzji ooni, «n i to som v stanu je dnj«tti tuđi po nujnižji roni. PoHebno bo bodom trudil v tein smisla poHtreči •/. niijboljftim in nujceuej&im orođjetu, Železjem za zidanje, okovaml za okna in vrata in ■ oementom. ■ V /.iilo^i imcl bodem vcdno niijboljfti roman in portland oement, stare Železniftke iine /a oboke, preskrl»nn pa tuđi po najnižji ceni traverze, i. t. d. V z»lo^i imam rnznovrstno priproste in naj finoj Se okove ■ zli okna in vrata, okOVO za voze, VOZi i. t. d. /a strolir kriti mmm bogatu zalogo oinkaite in pooinkane plo-sčevine ter atreineg-a papirja. ■ V znlogi imam * I vsakovrstno orodje za mizarje ; lepo in bogato pozlaćene nagrobne krize ■ posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnib ■ IT štedilnih ognjišč "VI ' in njib posameznih delov. "\7"r».a.XL3ek, naročlla »e točno In -vestaauo Z"^rrai6. ' Za obilno nakupovanje in naroCevanje se priporofia (174—24) ' ANDREJ DRUŠKOVIČ, ; trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. ■ ■ bdajatolj in odgovorni urednik: Joiip Nolli. Ltstnina in tiik .N&rodne Tiiktne".