fakUtlied *W dbtiibaterf aoulcr ip«rmR No. 728) •■tior. by Ifi« Act of OctoWr «, H17, cm fU« «t tk« Port Offic« of Ckvmkmg, Oblo. By order of th« Tresldeat, A. S. Bwleson, Pocbnaitor G^., ONLY SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO ^ MEDIUM TO REACH 180.000 ''•OVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. V. ^ Copy 3c. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O., V TOREK ( TUESDAY) APRIL llth, 1922. ŠT. (NO.) 84, % MED CIČERMOM IN B# V NA GENOVSKI KONFOiENCI. pj. —II' -I ——— je izgledalo kot da se konfe- Entered at Second Clasi Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congrew of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. a razbije na prvi seji, toda llyod Mir. v. orgeu se je končno posrečilo napra- ^.^^va,io, aprHa. — Med načelnikom ruske delega-lojn in načelnikom francoske delegacije, Bar- P^šlo do viharnega spopada takoj na prvi seji posredovanju angleškega mdnistrske-inrka sta se obe strani zopet pomirili. WeiYIn J« par malenkosti se je prva seja vršila povsem ' u dvignil s svojega sedeža načelnik rus- ^ ^ w v ^^Ggecije, Jurij Cičerin, da govori. Ko je Ci-l ^ %onf svoja očala, da čita svoj pripravljeni govor, I>j.jv^l^f^čni dvorani zavladala smrtna tišina. ^ ^ pripombo o zatrdilu italijanskega mini- ^ ^ve .^^^dsednika De Facta, da namreč zastopane g" izjavij ^^^zoče kot zrhagovalci in kot premaganci, Rusija ni prišla na konferenco iz kakih 'f' Ne ali da bi širila sovjetsko propagando. podal dolgo pričakovano senzacijsko iz-iif Hsn ^ j® izjavil, da Rusija namerava predložiti svoj % sygj. za svetovno rekonstrukcijo, ki obsega sldi-' W T - konference, ki nai bi dala celo širšo podla- ft J ^ prvi pričel z napadom. pokonci načelnik francoske delegacije, izjavil, da namerava Cičerin razmotri-fej. razoroževanja in druga vprašanja, katera ^ wiinistcskih predsednikov v Cannesu izklju-loy^ Čustva so takoj postala izredno napeta. ^ tef ^^§6, ki je napeto sledil razvoju prve seje, je Va proseč Cičerina, da naj si ne pri- % "ifiti program konference z novimi vprašanji, ^otie in v zbornici je zopet zavladal mir. ' '"oli 1 je dokazal, da je Lloyd George še vedno ^ rne^^.^^®^®nce, toda bil je ponovno prisiljen posre-izbruhi sovražnosti med Francozi, Nemci in Nemški odgovor je iznenadil zaveznike. Pariz, 10. aprila. — Odgovor Nentčije na zadnje zahteve zaveznikov 2 ozirom na odškodnino je dosipel semkaj danes. Nota zavrača .zahteve zaveznikov Jn v francoskih krogih se zatrjuje, da bo to (povzročilo naj resnejšo krizo v reparacijskem vprašanju. Položaj se smatra izredno resnim, in govori se že o uvedbo drastičnih kaznilnih korakov za vsiljenje iz)plačitve od strani Nemčije po predloženih pogojih. Nemška nota je silno presene-čila odšfkodnin^o komisijo s svo jo izjavo, da Nemčija sugestije zaveznikov, da ni namreč komisija prevzela kontrolo nad nemškimi finančnimi zadevami, niti v pretreg ne more vzeti. S tem je odškodninsko vprašanje, o katerem se je mislilo, da bo s dovolitvijo moratorija rešeno,- zopet vrženo v največjo zmešnjavo. Učinek te note ibo, da se bodo prizadevanja Lloyd Georgea v Genovi, da zatre sovraštvo med Nemčijo in Francijo, ostala zaman, in pričakuje se celo, da bo nota imela direktne posledice na razvoj genovske konference. -o- PREISKAVA EKSPLOZIJE. K\. ^^zoro: zenje. 'j ^ Husija je pripravljena razgovarjati se >k. J Ift ItfT t i. ^ 1 — A 1 »•/-V V\ VI g fidi Pariz, 10. aprila. — Francoska vlada je odredila preiskavo, da dožene v koliko je Nemčija odgovorna ža nedavno eksplozijo skritih min v Gleiwitzu, pri čemur je bilo 23 francoskih vojakov ubitih, 10 pa ranjenih. PROSPERITETA DVIGA STE-VlLO ROJSTEV. Collins prosi Angleže da ne umaknejo svojih čet. London, 10. aprila. — Daily Express ,prinašp iz Belfasta poročilo, glaseče se: "Iz dobrih virov se poroča, da se je Michael Collins, načelnik irske provizorične vlade obrnil na angldško vlado, da naj ne odpokliče ostalega Angleškega vojaštva iiz južne Irance. Važnost te ak cije rji treba še posebej povdar-jati. "Kot je bilo opaziti, sb včeraj po dublinskih ulicah zopet patru lirale čete angleškega vojaštva. Kot se poroča, jes, tekom velikonočnega^ tedna, to je ob obletnici velike revolte v letu 1916, pričakovati dogodkov kritičnega zna>čaja. Zelo možno je, da bo Eaanon de Valera proglasil irsko republiko." Štrajk v Pennsylva-niji se širi. PODJETNIKI PRIZNAVAJ«, DA SE PRODUKCIJA V NE-UNIJSKIH OKROŽJIH ŽALA ZA POLOVICO. — UNIJA PRAVI, DA JE NA ŠTRAJ KU ŽE 30,000 MOŽ. Tullamore, 10. aprila. — Ko je G. G Duffy, minister za zunanje zadeve irske provizorične vl^e danes dr^al govor, v katerem je zalgovarjal .pogodbo z Anglijo, ga je skupina mladih mož v _ • v , J. , M , zana ?a 40 procentov, m žensk poteignila z odra, prevr- Brownsville, Pa.. 10. aiprila.— Štrajk neunijakih rudarjev in de lavcev, ki so uposljeni v connels-vilLskih kokso^vnih tovarnah, se še vedno širi. Lj tega okrožja do. bivajo jeklarske korporacije in neodvisne družbe svojo glavno zalogo premaga in koksa. Veliko zlborovanje, ki se je vršilo v nedeljo v tem mestu, je i-melo svoj učinek. Danes zjutraj se na tisoče delavcev nj vrnilo na delo, in kot posledica je bilo danes zjutraj več kot deset rua-nikov v .zigornjem okraju med U-uniontown jn Connesville prisi-jenih prenehati z obratom. Podjetniki sami priznavajo, da se je produkcija iznižala za več kot 50 procentov pri štirih velikih rudnikih, in da je produkcija pri .Brier C#ke Co. zni- nila mizo na odru, za katero so sedeli časnikarski iporočevalci ter nato odšla s klicd: Živel de Valera ! Živela irska republika!" Belfast, 10. aprila. — Danes so (^borožene ženske vdrle v domovanja v Donegalu ter stikale za iblaigom, ki je bilo izdelano v Uls-ter okraju. Zasegle večjo mno žino čebule ter sežigale več časopisov, katere so našle. Ko je danes dospel v Donegal okrajni sodnik, da prične g svojim poslovanjem, so ga ustavili oboroženi republikanski vojaki, ki so mu povedali, da se priznava le republiikanBko sodni j o. nakar je sodnik odšel. Republikanci so sinoči 'Zopet neko preslbitenijarsjio To je že druigi na,pad v Pf(y Je izjavil Cičerin tekom debate o konferenč-"M. Briand je v Washin^onu dejal, da privoliti v razmotrivanje omejitve ar-ruske amiade," je dejal Cičerin. "Jaz povem, da je Rusija pripravljena govoriti / vprašanja razoroženja ni treba J ^ konferenčnega programa " ^''th razoroženja. pa je v imenu Francije izjavil, da ne bo lie 'C, ^t^^^tirala ali zahtevala popravke, ako ss v ^^rivati o razoroženju na kopnem, temveč, da slučaju francoski delegat je ne hoteli vdele-da bi se celo odstranili s konference, ^^lo ^ dr. Wirth je govoril šele potem, ko ■ govori pet predstavnikov zastopanih jil^ • JG, da se Nemčija namerava držati pravil. na konferenci v Cannesu. "Nemčija ^P^kih bolnih dežela," je dejal Wirth, "ki / ^ da si ozdravi svoje rane. Ona bo lojalno iig'svet mora opustiti duh nezaupnosti, ki ?na poti k povratku. Na toj konferenci bi ®Vati le sklepi ekonomskih in finančnih eks-y obljubili sodelovanje Nemčije. To je vse, storiti." ]^g^^gleškega ministrskega predsednika je izra-delegatje že pričakovali. Na takten način '^jo vsakih direktnih izjav, ki bi mogle žaliti Pariz, 10. aprila. — Pravkar izdana statistika izkazuje, da je število rojstev v Franciji v prvi vrsti odvisno od gospodarskih j napadli razmer v deželi. V boljših časih\ cerkev. se število rojstev poviša, v slabih [teku dveh tednov, pa zniža. V letu 1919, ko je bila industrija izrecno živa, se je število porok in rojstev j ako zvišalo, izza leta 1920, ko se je gospo-d.irski položaj dežele zopet pričel slabšati, pa se je število žentiev kot rojstev zopet jako znižalo.Kot je razvidno iz najnovejših štati-stičnih podatkov, je število rojstev za 600,000 višje od števila smrti. EKSPLOZIJA V ŠLEZUL GORNJI 1' > R ali Nemčijo, toda pomen njegovih i io; '^c tpmii rmirir* nnfrf izva- W - temu ta, da je razoroženje nujno potrebno ^^0 potreba preurediti odškodninske pogoje. ^ Rusije? ^Pi^la. — Zatrjuje se. da je Rusija pri ' priznanje sovjetske vlade privoliti v ob- °^^^sije. Razvoj ^konference z veliko nape-36jo predstavniki ameriške Standard Oil Co. (Dalj* na 4. strani.) BELGIJSKI KRALJ ZBOLEL. Versailles, 10. aprila. — Poroča se, da je belgijski kralj zbolel na vnetju živčevja, kar je baje posledica prehlada, ki ga je na-lezel za časa vojne v strelskih jarkih. Danes je dospel semkaj v družbi kraljice Elizabete, da se podvrže posebni zdravniški oskrbi. Registriral se je v hotelu pod imenom Van Dyke. Kralj Albert običajno potuje v zrakoplovu, toda sedaj se je pripeljal iz Bruslja v avtomobilu. Albert bo ostal tu en teden. ■-o-— — Plumber ji se nečejo vrniti na delo. Člani plumlberske unije so sinoči odločno zavrnili .predlagani način sporazuma, potom katerega naj cbi se vrnili na delo po stari plači, $1.10 na uro, medtem časom pa naj bi odibor, sestoječ iz unijski zastopnikov in i,z za-stopnkov plumberskih kontrak-torjev določil bodočo stalno plačo in druige delavne odredbe. Novo plačo pa bi moralo določiti do prvega junija. Plumber ji so predlog ipobili. Vsled tega, ker Gleiwitz, Gornja Slezija, 10. aprila. — V tem okrožju je bil danes proglašen preki sod. To je posledica misterijozne eksplozije, v kateri je bilo ubitih 26 oseb, 10 pa ranjenih. Od ubitih je 23 francoskih vojakov, ostali trije pa so bil) Nemci. Eksplozija se je primerila, ko so francoski vojaki na nekem pokopališču stikali za skritem orožju. Pri tem je eksplodirala neka zakopana Iročna granata, nakar je sledila še oks-plozija večje zaloge municije, ki je bila takoj zraven zakopana. NEMŠKI MONARHISTI PRAZ NU.)1-I0 INIUnA UKAZUJE RAZBITIE ^ TORSXEKOL(INUERUDAR]EVVW.VA. to je ena izmed na.irolj drastičnih sodni j-skih proti-delavskih odredb, kar se jih pomni. Mona'*:ovo, 10 ajrila — se je danes bivšemu bavarskemj {jiestolonasledniku Rupprechf.i porodil s!n. so mu monarhisli I-tiredili r'emonr'.—\cijc, ki ne nai-de primere, odkar je Nemčija po stala republika. Baterija Reich i-wehr je n-imrei izstrelila salvo u Iiz_unijskih krogov se poroča, da je v tem okrožju, ki je bilo do zdaj trdnjava ne-unioni'zma, na sta viki do 30.000 delavcev. Polo^ žaj v dolenjem okraju rned Brownsville in Uniontownem je neizpremenjen. Tu je štrajk ne-unijBkih delavcev g par malenkostnimi izjemami popolnoma e-fektiven Strajkovni voditelji so danes z veseljem sprejeli poročilo, da jeiklarska industrija v Pitts\ur-gu že jako teško prizadeta vsled pomanjkanja premoga, in izjavlja se, da je že več delavnic v pričakovanju štrajika v Connels-ville okraju zaprlo vrata. Voditelji sb prepričani, da bo pomanjkanje premoga kmalu napravilo konec štrajka, in da bo javnost 'zahtevala, da se podjetniki ipogajajo z unijo. Premogarski baroni priznavajo, da so jih unijsiki organizatorji za enkrat našli nepripravljene, toda izjavljajo pa, da unija v tem okrožju ne bo nikdar dalj časa obstojala, in da so podjetniki pripravljeni iza boj do konca., "Urtija je tu in tudi ostane," pravi na druigi strani unijsk: organizator William Feeney, ki I je največ pripomogel k izvedbi ' uspešnega štrajka v neunljskem i okrožju, in dostavlja: "Connels-[ villski okraj ne bo nikdar več trdnjava štrajkolomstva." Danes je vladal po vseh okrožjih popoln red, toda oblasti pra vijo, da se "boje", do česa še lahko pride. Državni policisti in šerifi so nastanjeni vsepovsod, Premagarske družbe so postavile okrog sivoje lastnine biriče, ki so oboroženi iz, revolverji in puškami. Pohodi in javna zborovanja gO strogo prepovedana, vslid česar se morajo rudarji zbirati tajno po dvoranah, ki se jim jih posreči dobiti. Strajkovni voditelji svare štrajikarje, da se vzdr Charleston, W. Va., 10, aprila. Zvezni sodnik McClin-tic je danes izdal eno najdrastičnejših injunkcij proti delavstvu, kar se jih pomni v teku zadnjih let. Ta injunkcija prepoveduje "United Mine Workers of America'" vsak nadaljni poskus, da se organizuje ne-unij-sko okrožje'V West Virginiji in vzhodnem Kentucky, ter obenem ukazuje, da se razbijejo šotorske kolonije rudarskih štrajkarjev, ki so bili izgnani z družinami vred iz kompanijskih stanovanj. Sodnija je izdala to injunkcijo na podlagi tožbe, ki jo je vložila Borderland Coal Co. preteklega oktobra sku])no s peticijo na zveznega sodnika Andersona v Indianapolisu, da se odpravi "check off" sistem. Sodnik McClintic pravi, da se odreja razbitje šotorskih kolonij, da se "vzdrži mir" v tekočem štrajku. Šotorske kolonije v West Virginiji so dajale streho rudarskim družinam že več kot eno leto, oziroma od časa, do so bili družinski očetje vsled vstopa v unijo odpuščeni in z. družinami vred vrženi iz kompanijskih hiš. Daus^herty se posvetuje s sodnikom Andersonom. Indianapolis, 10. aprila. — Danes je prišel semkaj zvezni justični tajnik Daugherty, kar se smatra za dokaz, da je vlada pripravljena vprizoriti nov pokus, da bi se štrajku joče rudarje in podjetnike sklicalo na skupno konferenco. Justični tajnik se je razgovarjal z zveznim sodnikom Andersonom in posebnjm zveznim prosekutorjem Slackom z ozirom na vprašanje, da bi še razveljavilo obtožbe napram njim, ko so se zbrali na skupni konferenci. Kot se razume, sta Anderson in Sladk nasprotna taki akciji, in kot posledica se pričauje, da vlada ne bo pod-vzela nikake akcije. ______ Za deportacijo generala Semenova. štrajk tekstilnih delavcev. Lawrence, Mass., 10. aprila. — Tukajšnja predilniška tovarna Pacific Cotton je danes prvič po preteku 68 let, oziroma odkar je pričela obratovati, morala zapreti vrata radi štrajka tekstilnih delavcev. Večina delavcev je danes zjutraj prenehala z delom kot protest proti 20-procentneTnu znižanju plače in zvišanju delovnega časa. Posredovalec od delavskega departmenta, Ftbbert MvWade. se je danes izjavil, da je štrajk blizu zaključka. Na kakšni podlagi bo prišlo do poravnave, ni pojasnil. Washington, 10. aprila. — V sredo bo senatni delavski odsek pod vodstvom senatorja Borah, pričel z zasliševanjem z ožirom na deportacijo kozaškega generala Semenova, katerega se dol-ži, da je zavratno moril ameriške vojake v Sibiriji. Senator Borah je danes odredil, da bodo izpričevali pred delavskim komitejem brigadir e--neral Graves, poveljnik ameriških čet v Sibiriji, nadpolkovnik Morrow iz Frankforta, Ky., in pa stotnik Earl iz St. Paula, Minn. General Semenov ie bil pred j nekaj dnevi v New Yorku p^i i in obtožen, da je ukradel za pol i milijona dolarjev ameriške volne j in kožuhov. Se preje pa mu je grozila aretacija radi bigamije. WashingtonTToTaprila. — Po- 5® j® njegova se- planska zbornica je danes spreje- etna žena, ki je izja- vila, da je Semenov 'pravilno" ločen od svoje prejšnje žene, kar pa seveda ni bilo teško, kajti Semenov je bil v Sibiriji sam svoj PRORAČUN ZA JUSTIČNI IN DRŽAVNI DEPARTMENT SPREJET. ra odibor gporaizuiTn^ti glede plače do prveiga junija in se mu torej ne da nedoločen čas za spra-je v predloigu rečeno, da se m o- vo. dvanajstih tapov ^ ... o • 1. . ' • 1- ^ , ze vsake nasilnosti, in da nai se .bocijahsticni list Muenchr-, ... •' D . • • niti ne približajo rudnikom. ner Foil ironicm navaja v tej , . Lewsova izjava. Indianaipolis, 10. aprila. — Predsednik rudarjev, John L. Lewis je danes podal izjavo, v kateri ipravi, da je odšlo na štrajk skuipno :z uftijskimi rudarji 50,000 neunijskih premoiga-rjev v mehkoipremogovnih okrajih, in več kot .polovica od 155,-000 neunijskih rudarjev v antra. zvezi nedavno izjavo bavarskega vojnega ministra Gesslerja, ki je dejal v parlamentu: "Reichswehr je resnični in zanesljivi varuh vse naše javnosti." la predlogo za $26,000,000 za vzdrževanje justičnega in državnega depaftmenta, in sicer z dodatkom, da se tega denarja ne sme rabiti za prosekucijo delavskih unij in farmerskih zadružnih organizacij. TOŽI ZA STRGANE HLAČE. Lorain, O., 10. aprila. — Oscar Swanson iz Elyrije je danes vložil proti New York Central železnici tožbo za $15. Pravi, da si je pri zatvornici ob nekem železniškem križišču nataknil čisto nove hlače in jih raztrgal. Zdaj zahteva nove hlače ali pa odškodnino. sodnik in zakonik. Vse, kar je napravil, je sam potrdil, pa je bilo postavno. Kot se zatrjuje se je na tak način iznebil že več svojih žen. citni industriji. Sodi se, da znaša slyipno število štrajkarjev o-krog 640.000 PROHIBICIJSKl POGLAVAR BO POSTAVIL OB KA-NADSKO MEJO BIVŠE VOJAKE. New York, 10. aprila. — Zvezni prohibicijski ravnatelj za New York, R. A. Day, je danes izdal naznanilo, da se išče 100 bivših vojakov, ki so se izkazali kot fini strelci, ki naj bi prevzeli službo »uhaških paznikov na kanadski meji. STRAN "ENAf^OBBAVJVOST* TKnsfsmmjmi . i^i-_________ . .. .j. APRIL lllh, ^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZDAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned a>d Pvblished by: JTHji AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Barinew Place of the Corporatlo* — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. S mo. 82.00 ClpT«land. Collinwood. Ncwbursth by mail.......1 year $6.00. Q mo. $3.50 3 mo. $2.00. Uaited States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. 82.00 Snrofie and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY 3c. Lasiule m izdata k» Ameriško-JugosloTamka Tiskovna Družb*. 8418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Z# vsebino cglwov ml odxovorno no nredniitTO, m unravniitTo. Čim uspešneje organizuje državne uradne sile za službo premogarskim baronom, in da se stre štrajk rudarjev, ki pa faktično ni štrajk, temveč izprtje. "Že petnajst let trdim, da državni policijski department ni nič druzega kot legalizirana tolpa štrajkolomcev; da njih prisotnost v štrajkovni zoni ni nikdar povzročala miru. temveč nemire, in da so vedno igrali roka v roki % delodajalci, in da je bila njih prisotnost vedno signal za nerodnosti. "To obtožbo se je sicer vedno zanikovalo, toda zdaj pa stoje obsojeni iz svojih lastnih ust, in v kratkem zopet lahko priča'kujemo, da bodo kozaki zopet pričeli s svojo vlado groze, zahtevajoč pri tem svoj davek smrti. "O Bog, kako dolgo še!" CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) APRIL llth, 1922. KOZAKI PRIPRAVUENL v Pennsylvaniji imajo takozvano državno policijo, ali 'kot jo imenujejo delavci: kozake. Ime "koza'k" je jako logičen zaključek rekorda, ki ga ima ta državna policija. Kar so bili nekdanji ruski carski vladi kozaki, to so pre-mogarskim in jeklarskim baronom v Pennsyl'vaniji državni policisti na konjih. Oni so na "delu" vselej, kadarkoli se sužnji rudnikov'in plavžev dvignejo in zahtevajo svoje človeške pravice. Tudi v tekočem štrajku rudarjev so že nastopili s svojimi starimi metodami, toda po zaslugi mirne krvi delavcev vendar še ni prišlo do aktualnih spopadov, kot se je dogajalo še v vsakem večjem industrijalnem sporu. ^ .J }: % Toda kozaki so pripravljeni za "vsak slučaj", da vzdržujejo "red in mir". O tem nam pričajo že dosedaj podvzeti koraki. Kakih sredstev in metod !se poslužujejo pennsy'lvanski kozaki nam prav dobro pojasnjuje predsednik pennsylyanske delavske federacije, James H. Maurer, ki je podal vjavnost z ozirom na priprave za tekoči štrajk naslednjo značilno izjavo: "Dne 18. marca, 1922, je Lynn G. Adams, superintendent penn?ylvanske državne policije poslal na vse pre-moigar&ke operatorje pismo, v katerem se omenja možnost štrajka, nato pa «e nanje obrača, da podajo podatke z ozirom na naslednjih 11 vprašanj: \ "Ali nam morete preskrbeti imena in opis pozna,nih radfkalcev (unijskih uradnikov) v vašem okrožju? ' 'Ali' so vaši. delavci člani unij^e? "Ako so unijski, kaj nameravate storiti, nadaljevati z delom ali prenehati, ko bo proglašen štrajk? "Ako nameravate nadaljevati z delom, ali mislite to vršiti s starimi delavci ali z importiranimi delavci (skeb) ? "Ali ste v sporazumu s šerifi v vaših okrajih??" "Nato sledi priporočilo, v katerem se daje po'dj&tni-. kom razumeti, da naj Čim preje "pridejo do sporazuma" s šerifi. Končno se podaje zagotovilo, da bo državna policija vsak čas pripravljena priti na pomoč. "Adams zagotavlja podjetnike, da se bo vse podane informacije smatralo kot "strogo zaui>ne", in da se torej pričakuje največjega in čim hitrejšega sodelovanja. "Deset dni kasneje se je vršila v Harrisburgu konferenca, na kateri so bili navzoči šerifi, okrajni pravdniki in ])a Mr. Lynn G. Adams. Glasom mojih informacij se je konferenca vršila le iz enega razloga, in ta je bil, da se njena gardero'ba premalo zakurjena. Garderobeiika je prišla to povedat ge. Borštnikovi, ki je u-žaljena zapustila gledališče in ravnotaiko odšla domov, ker soji relkli, da predstave siplbh ne 'bo. Tedaj ipa je prišel režiser Šest, ki je takoj poslal po go. Ša. nčevo ill go. Borš^tnikovo. Ga. Šariševa se je skesano pripeljala v giledahWe, ga. Borštnikova pa je ostala doma vsa razburjt,-Skazimirjeva flika pravi, da v srednjem veku, ko je Občinstvu so povedali, da se bila zemlja zavita v temo katoliškega fanatizma, samo- iP'^'G^lstava ne more vršiti zaradi mori sploh niso bili poznani. Takrat ljudje niso niti dobili "s^adne obolelosti gospe Borst-MM 1 T. • 1 v T v. 1- • 1 v T ni'kove in občinstvo je 7 lalžio od- prilike, da bi si sami končali življenje, kaiti se predno so ' i ,, ; . •' '.v ^ . piavljeno moralo Po snegu, bla bih V stanu SVOJO namero izvreiti, je prišel katoliški inkvi-jtu in lužah oditi domov, ne da zitor, in jim preskrbel priliko izročiti dušo svojemu Bogu bi kaj imelo od tega. Ga. šariče-Z natezalnice ali pa z grmade. va je že enkrat preje pri glavni "Hamletovi" sikušnji odšla domov, in sicer ig ravno istega razloga. Okoli 70 ljudi na-šiminkanih in pripraivljenih za predstavo, jo je čakalo, ona pa je zapustila gledališče, ponosna, da more kaj takega storiti. Za ta njen pre-grčšek ne samo moraličnega temveič tudi finančnega značaja Skazimir se namerava baje preseliti v Cleveland. Da jo vodstv^ gledališča ni kazno-zakrije svojo ofenzivo, je pričel metati smrdljive bombe Jvalo, češ, da ji je bilo slabo. Se-iaži in obrekovanja. v nedeljo zvečer so prihiteli k dne 29 junija lanskega leta na Hamletovi uprizoritvi celo iz regenta. dalnje ljubljanske okolice vzlic j Ko je minilo nekaj časa in se strašni ibrljurgi. Toda ga. Šari-; je že pri'cakovalo, da bo navod-čeva je odšla domov, češ, da je! ni Mlade n Marinkovič priveden Skazimirjeva flika trdi, d:a med pravovernimi ovči-cami samomori niso poznani. — Vprašali pa bi vas, koliko je med vami "živih mrličev?" — Vedno se bahate, koliko vas je, pa vsi skupaj ne zmorete več kot par skrpucanih fljk, ki ne morejo niti živeti niti umreti. — Ni kvantiteta, ki velja, temveč kvaliteta! Iz stare domovine. Pa naj še kdo reče, da nima ministrski svet dobre volje. Poročali smo že, da se podi naša država čez drn in stran ga mi-litaristično Francijo, s katero je mala antanta celo sklenila vojaa ko pogodbo, kakor so pred dnevi poročali francoski čaSopisi. Fran cosko stališče proti sovjetski Ru siji .ve bilo po svetovni vojni vedno sovražno, česar so se najbolj veselili premeteni Angleži, ki so to franco&lco slalbost tildi pošteno iKralbili. Naša država "Še je seveda dosledno ravnala ipo frainco!ski vladi, ki je pošiljala dan za dnem v Belgrad navodila, kako naj ravna s carističnimi Wranglovci in podobno pritepe-no ničvredno tolpo. Naša vlada io je seveda poniižrio ubogala in tako gmo i/dali letno več sto milijonov, ki bi jih lahko na vsak drug način pametnejše porabili, tako, da j^e nam je opravičeno i'o gal ves pametni svet. V zadnjem času pa je franccalki vlada vendarle siprcigledala svoje napake in poslala v Rusijo svoje zastopnike. Sedaj šele so se prijele odpirati oči tudi naši Ibelgrajski ' veda je potem razumlljrvo, da se razlburja gcsipa Borštnikova, ki je že 40 let pri gtkdailišču, ker ge čuti prikrajšano in preganjano, kar je slednjič tudi bridka resnica. Pričakovali bi. da bo ukrenilo vodstvo drame energične ko .vladi in tako so gospodje na z&d J nji ministriski seji milostno do-j volili razpravljali o lakoti v Ru-jsiji. Z ozirom na strašna poročila so končno sklenili — zahtevati izreden kredit 6 milijonov d i- [I'ake proti ge. Šaričevi, ki si de- narjev ga ,pomoč gladujočim_ Toda tudi za to nameravano .podporo je sklenil ministrslki svet za-h t':,vati od sovjets.ke vlade v Mos kvi anstoipne garancije; 1. podporo naj raizdele posebni odposlanci kraljevine SBS. 2. Sovjetska vlada naj pusti iz Rusije vse naše državljane, katerih je tam nekaj tisoč, med njimi oikoli voljuje v svoji domišljavosti take ekscese, toda le preveč poznamo g Golio, o katerem nam po-vcoajo, da prihaja v vinjenem stanju v svojo pisarno in vpije nad igralci kakor da nosi še vedno uniformo avstrijskega oficir ja. Kako opravlja svojo služib<« dokazuje dovolj jasno uprizoritev "Kozarca vode'' pred nedav- 150 ii>tele^tualcev-, Ker vemo, davnini časom,, ki jo m'pral odipove-sp nflhaia mini'.atvafvn dati začetnik g. Smerkol tik prea iačetikom predstave na lastno oa se nahaja finSiižrib ministrstvo v veliki denarni krizi — naši či-tatelji se bodo spomnili, za kakšne neunmogiti izidajamo milijone — lahiko rečemo, da bo kljub doibri volji lepi načrt rtiinistrstva pričel z zimskim spanjem, iz katerega se bo zbudil najbrž šele spomladi, ko ge bo sovjetska Rusija prav lepo zahvalila za — na meravano pogojno podporo! Si-cnr pa itak ne pričakuje od bel-grajske vlade nobenega ficka, ker so ji le predobro znani goa pod je Spalajikoviči. Škandalozne razmere v ljub Ijanskem dramskem gledališču. govornost, ker je sporočil g. Pu-tjaita, da ne pride v gledališče vsled nenadne obolelosti in ni bilo nobenega iz vodstva ,v gledališču. Opozarjamo g. intendanta, naj naipravi red tudi v dramskem gledališču, ker je resno delovanje igralcev v tako brezglavih razmerah popolnoma nemogoče. Interpelacija. Lani meseca no vembra so vsi listi prinesli vest, da je bil v Solunu prijet Mladen Marinkovič, eden glavnih udeležencev v atentatu, Izvršenem v Belgrad, »e je spustila v javnost druga, nepričakovala vest, da v Solunu prijeta oseba ni Mla d en Marinkovič, temveč neiti delavec, ipo imenu Božidar Voljko-vič. Takoj ^a tem je prišla vest, da je Božidar Veljkovič dva diii potem, ko je bil izpuščen iz zapora, umrl v Skopi ju. Nekateri listi go trdili, da je ta nagla smrt nastotpila kot posledica pretepanja in drugačnega mučenja, ki so ga baje bili izvršili organi državnih oblasti nad nesrečnim Veljkpvičem, hoteč ga tako prisiliti, da bi priznal, da je reg Mla grobom nedolžne žrtve vse utih-oen Marinkovič. Potem je nad nilo. Toda mati nesrečnega Vel j kovica ni moigla ostati mirna. Po pi'vih vesteh o usodi svojega e-dinega sina je jiohitela v minis-trsitvo za notranje zadeve da bi kaj izvedela q svojem otroku. Dan na dan je pritiskala kljuke, toda zaman. Želela je slišati od pristojnih faktorjev vsaj žalostno vest, da je njen sin umrl, da ne bi živela v lažnjivi nadi. Ou bili so jo; ničesar ji niso hoteli povedati. Nato se je obrnila do mnistratva ga zunanje zadeve. Toda tudi tam so ji %aprli vrata. Naposled je oibupana prišla v skupščino, tožeča gvojo krvavo nesrečo in proseča za pomoč. Misleč, da ta slučaj ne sme in ne more ostat] naipojasnjen, si jemljeva čast preidlagati gospodoma ministroma za notranje in zunanje zadeve sledečo interpelacijo: 1. Ali jima je znano, da je bila v Solunu meseca novembra lanskega leta na zahtevo naše države prijeta neka oseba, b kateri se je mislilo, da je Mladen IJa-rinkovič, eden atentatorjev n« regenta ? 2. Na čigav ukaz je bila izvršena ta aretacija? 3. Na kakšen način in na čigavo intervencijo je bila od strani grških oblasti dotična oseba izročena našim oblastim? 4. Ali jma je znano, da je bila ta oseba zversko muičena, da je Mladen Marinkovič? 5 Ali jima je znano, da se je naposled dognalo, da je bil to Bo židar Veljkovič, kleparski delavec, ki je v potrebi odšel v tujino, da bi si poiskal dela in kruha, ne pa Mladen Marinkovič? 6. Ali jima je znano, d: srečni Božidar tri dni po* je bil izipuščen, umrl vsle« skega mučenja;, katero s' njim izvr^šili organi drža*® lasti, hoteč mu izsiliti .pr' da je komunist \n atentat"^' den Marinkovič? 7. Kaj mislita storiti krivci tega drznega zločin'' ^ materi vzel edinega sin'i memo kaznijo? V Belgradu, 11. Etbin Kristan, Nedelj''« Iz slov. naseP Sopris, Colo. — premogovniku dne 24. zahtevala 18 žrtev in i"®*" dva Slovenca, par poU* več Italijanov ter Ponesrečena rojaka s®. Frank in Matija Valen^J^ii sta oženjena. Fr. je , pred kratkim iz m ing. Bila sta doma i®'' 28 na Primorskem. ' la pri več društvih. Oba' ta soproigi in otroke. So'' Milwaukee, Wis. Hrast je prevzel od Joe Presečnika na 2' ■ onal Ave. Prostor nosi ® ''Gostilna pri Hraistu. Pri družini Louis Park St., so ge oglasi'® in pustile čvrstega, vorojenčka. Rojenice njegovo hišo v torek in dfte se počutita. Slika (predstavlja Brown, o kateri s® .■fl I'" preštela več denaO koli druiga oseba na lifitt Ijena je v zakladnik' mentu Zedinjenih di I let in ne dela druz^ denar. ^ Skrivnost Hiše št. 47. ^ — ROMAN — I y Angleški Spisal: J. STORER CLOUSTEN | Nekaj raij»i»t pozneje je skočil na avtoomniVjus tuj gospod, ki je držal v roki malo vrečo. Gospod Izak En-gelbach ni zdravnika iz ulice Harley nikoli več videl, d asi je pogostoma po njem poizvedoval. XXII. Zopet je bila zbrana velika množica v ulici Hia-cint; zopet je nekaj redarjev čuvalo zelena vrtna vrata pri hiši 'št. 47; zopet so radovedneži vsi iz sebe raz-pravljaji o Molyneuxovi drami, v kateri se je moralo kaj novega primeriti, da je zopet v taki meri vzbujala občno zanimanje. Hiša je bila zapuščena; vsa okna so bila zagrnjena, tako je bilo, kakor da je hiša izumrla. Toda v sobi ležeči na vrtni strani, v knjižnici, je hodil človek nemirno gor in dol. "Najboljši namen sem imel," je ponavljal nesrečni Feliks Chnpel. "'Sem-li storil kako napako? Sem-li šel predaleč?" Zdaj in z;daj se je ustavil in novič ogledoval novo številko "Evening Tribune", ki je imela na čelu lista grozo vzbujajoče naznanilo; "Drama Molyneux — strašno razkritje — razsekano truplo." Posebno neprijetna mu je bila beseda o "razse-kanem" truplu. Njego-v pogled je preletel prve odstavke in odviael na podnadpisu "Ostanek so kosti — raz sekal je truplo." Zaman je poskušal sa mega sebe potolažiti z besedami: "Rešil sem vsaj en del svojih tulipa:iov." A čim je zopet pogledal v časopis, se je ta tolažba izkazala za jalovo. Enkrat ga je obšla strašna misel, da bo zaradi tega dogodka moral izstopiti iz odlične znanstvene korpo-racije '"Atenej". Največji obupanosti je vedno sledila reakcija. Feliks Chapel si je užgal cigareto in ta je nanj tako pomirjevalno vplivala, da je čez nekaj časamogel prečitati debelotiskano naznanilo "Evening Tribune" z nekakim filozofičnim mirom. "Morda pa načelstVo Ateneja ne bo te stvari preveč strogo aodilo," si je rekel, "nazadnje je mogoče, da jo bo sploh smatralo le za humoristično. Na vsak način bi na spomlad ne imel niti enega tulipana, če bi si ne bil pomagal s temi kostmi." Še nekaj je znatno pripomoglo, da so ga minile njegove temne misli. V hišo je prišla komisija s kinematografskim aparatom; komisiji Je sledil presrečni Buf-fington. Ta je veselja kar žarel; že dolgo si je želel, da bi postal junak kake kinematografske drame; zdaj naj bi se mu izpolnila ta želja. Pometali so kosti gospe Molyneux zopet v zemljo, Buffington je slekel suknjo, vzel lopato in^začel z največjo vnemo zopet izkopavati "razsekano tfruplo". Pot«m je šftl mladi žurnalist k svojemu tovarišu'v. knjižnico. Tovariš mu je novič čestital na doseženem velikanskem uspehu. Buffington se je zahvalil. ' Zdaj pride končno Molyneux na vrsto,*' je rekel Buffington. ' Vi se zmerom niste izgubili upanja da ga najdete?" je nekako plaho vprašal Feliks Chapel. ''Ljubi prijatelj," je odgovoril Buffington, "to bo trajalo kvečjemu Se nekaj dni...... Upam samo, da ga ne dobim v takem stanju, kakor njegovo žrtev." "V takem stanju?" je ponavljal Feliks. "Kako je to razumeti?" No — menim — čc pade ljudstvU v roke — raztrgalo ga bo na kose,' je pojasnjeval časnikar, ki mu je bila vedno neprijetna misel, da bi po tolikem trudu in prizadeVanju dobil v roke samo nepopolnega morilca, "Mnogo ne bo od njega ostalo." "Brez vse preiskave — mislite?" Ne da bi mogel kaj pojasniti..... ?" Dragi Chapel, če ga dobe ljudje v roke, bo že tudi redarjev koj pri rokah...... manj jih ne zadostuje, da bi mrtev, predno bo mogel kaj pojasniti. Da, če bi bil tucat morilca rešili iz rok besnega ljudstva." ' Koliko redarjev je pa zdaj v hisi? je ves prestrašen vprašal Feliks. ' Tri ali štirje — 30 mi zdi." ".Ali bi jih ne mogli dobiti še osem ali deset?" A čemu pa^" je vprašal presenečeni Buffingtorf! "Ah — nič — sem le tako vprašal," je dejal Feliks z umirajočim glasom. Buffington se je zelo čudil, pa ni vedel, kaj na; si misli. Zbrano občinstvo je imelo nekaj minut po?neje veliko veselje, da je videlo slavnega Buffingtona priti iz hiše in sesti v avtomobil. Še bolj bi se pa bilo razvnelo, če bi bilo videlo samotnega moža, ki je v skriti sobi te hiše begal ves prepaden sem in tam in sam sebi govoril: Ljudstvo I Pobesnelo ljudstvo!" Zunaj je začelo deževati, toda radovednega občinstva tudi to ni pregnalo. Z odprtimi dežniki je vstra-jalo na mestu. Zaman je Pelilts Chapel san; sebi delal pogum, govoreč: V najslabšem slučaju pokličem lahko Harrief* — :n vse nevarnosti bo konec." Razum ni bil kos živcem, ki so odgovarjali na to tolažbo: 'Tega bi ne bil smel storiti! Ljudstvo! To strašno, besno ljudstvo!" XXIII. ' Samo z vstrajnostjo se kaj opravi," je rekel policijski nadzornik Bray epigramatično, če je hotel označiti skrivnost svojih uspehov. "Samo z vztrajnostjo in z uspehov." Kdor je bil le količkaj natančno podučen o zgodovini zadnjih velikih zločinov, ta ni ne najmanj dvo- mil, da ujame Bray prej ali slej Molyne^^^'jjj! 56 le čudili, da traja lov na tega zločinca . Nič ne pojasnjuje naravne nadarje""' . lorda Francisa Phillimoreja tako dobro. ^ da je iskal zločinca po istih potih kakor ski nadzornik Bray. Tudi Bray je iskal sicer je iskal pravo Evo Wilson. Njeg°^^ f« hišine je predstavljala čiidolepo mlado b' grafijo, je dal pomnožiti, dodal podobi ^ otva in obljubil znatno nagrado tistemu. '' ^ goči najti to dekle. Takih letakov je krožil" P na tisoče. ,» on Nad takim lepakom sla bila nekega ( njena tudi gospod Morris in gospod J®P ((J* bila v frakih, stala na vhodu odlične ^ Regent ulici in izpolnjeval?, svojega življefJ'',^^ da sta v prodajalno prihajajočim darnaf ^ rala vrata in reUa :"Tu, milostiva, Ves ostali čas sta kakor dva kipa stala P".|^ pW kratkočasila s tem,da sta skozi steklo m""' banje na .ulici. 'To je ona," je rekel gospod Morri®' ^ son. ns. "Tudi meni se tako z^i," je odgovori "Koliko znaša nagrada?" je šušlja' i\s°- ISP" go. "Dvesto funtov," je šuljal gospod pi Ker sta sicer v^ličanstveno mirno s'® je ena izmed mnogoštevilnih prodajalk 0^ J da 3ta danes zelo razburjena in da se ^ .ostala ^ Ja se neprestano nanjo pomenjkujeta. Njeno začudenje je nostP j je zapazila, da se neprestano nanjo nekako primerjajoče gledata na tiskan 1'*'® jc da se je kolikor mogoče obrnila v stran. da jo ogledujeta. (Dalje prih.> llth, 1922. "BNAKOPRAVNOST" —11 ■■ #1 II STRAN S. ■ JURCIC; med dvema stoloma. IZVIREN ROMAN •y ToHčika. aopet pogle . ^ teden! Oh, ni bilo ta- "L/ vsak mesec?" L ^G&rat, a letos — god." **10? A , r> . jSUj Iratem ga mora. H Wi • ^ kadar .pride. ti! Čakaj, sedaj, t* i"®' '"oKi, naglo in pro-e najmanj." reče ničesar," ponavlja ^nejle in morda je pomoči od strani te fcvijjj" Oviralo ne le iz bla* ^ '^ira I ^''^^Gžljivosti, kateri 1 ponujanje, nego ^ dobra •ii 1% eiga instinkta. IV. ^ bil že naredil, ko .''^'"eko imosta drdrai ^Jaipec Koladejev, gospodarjevega Ali iz Niklja ki g^, hlaipec nekdaj ali zlasa-^tg^ij.^'', i® 'bil dečko pore-% J "«eni ljudje tam velicega, lepega Qr ni da si ga To-več tikati. Č.?^dano 'Va hiša. Kaj 9 A * , ■ ^'1 3e se tako le-bedeče ^ miidi mož hlapca j2z ^ž. 'gledam," odgovb-'^ela iVn; snubačev Premlado je še, z možitvijo se ne mudi še," modro odgovori hlaipec. Med tem sta bila prišla vštric PridanoVe hliše. Nikolaj zapazi pri oknu v iprvem nadstropju med zelenim, rožmarinom glavico, a somrak je bil že tako močan, da mladenič ni natanko razločeval. s . 'f "Ali ni tam na srednjem oknu Tončika?" Vpraša hlapca. "Je, je," odgovori ta. ^'Dc^ber večer, Tončika!'' zakh če Nikolaj; voz zdrdra ipo cesti dalje, tam od Ckna (pa glava naglo v izlbo izgine. "Misliš, da me je sipoznala, Tomaž?" vpraša Nikelj hlapca. "Nu če vas ne pozna, ,p^ mene pozna; če mene ne, pa to na5b kobilo in vsaj^ voz; kako potlej ne bi vedela, kdo je," odgovori Tomaž. Njegovi razlogi so bili vselej silni. Nikolaj Kolodej je bil d vain dvajset let star. Ker je bil jedi-nec svojega bogatega očeta, ni nikdar poskusil, kaj je slabo na sVeibu. V šolo je,prej hodil v bližnjem trgu, potem v mestu, potem ga je oče dve leti donrva ime. in v devetnajstem letu poslal ga na gosipodarsko šolo. Talk tečaj bi se utegnil komu čuden ali nenavaden zdeti, zlasti če premisli, kar smo prej povedali, da namreč stari njegov sam ni znal ni pisati ni citati. A stvar ni čudna. Oče je bil namreč .prisiljen sina 'šolati. Stvar je bila taka: Ko je bil Nikelj leto star, u-mrla mu je bila mati in staremu Kolodej u druga žena. Od prve žene so Luki Kolodeji bili vsi o trbci pomrli Vdovec je bil kre-pa dovolj in dosta dober gospodar ter kmet dovolj, da bi se bil še v tretje oženil. A tu je .bil posegel njegov svak previdno jn odločilno vmes. Brat pokojne druge Kolodej eve žene je bil namreč župnik nekje ne daleč proč za hribi. Tq je bil baje mož, ki je trideset let znal jedno suknjo nositi, mož, ki ni imel slab€ navade, namestu vbue vino piti, ig tabaka dim delati, omikane ali neomikane prepotni-ke ali postopače preveč gostiti; zato je znal kupček delati, zbirati, množiti jn rekli so na njegove stare dni: ta ima novcev! Na obletnico po smrti svoje sestre, Kolodej eve druge žene in Nikolajeve matere, prišel je bil fajmošter stric. Vzel Je našega dveletnelga malega Miklavžka na stara kolena, nasmehnil se je lepemu detetu od veselja, ukazal, da se mu mora Nikelj reči, čutdil se svaku Luki, kako leip dečko je to, premišljeval sam pri sebi, o^b-risal solizb s čestitega si lica, ter pred odhodom tako-le govoril o-četu Kolodeju: "Ljulbi rnoj Luka! Da imam nekaj krajcarjev, to veš. Seboj jih ne ponesem, kadar me Bog poikliče. Ce hočeš, da ti^ltaj dobiš po moji smrti, ne ženi se več, ne dajaj fantičku mačehe." "Ne oženim se," rekel je Luka Kolodej brez premišljevanja. Kajti kakor je bil vsega poštenja vreden mož, nazor mu je bil tak, da tista velika nagbvica ct kinov, o kateri mu je skrivaj že pokojna žena pripovedovala, da jih je pri .bratu fajimošitru videla, vendar še več vrednosti ima, neg'o vsaka ženska, ki bi njega priletnega, še vzela. In tako je ostalo. Luka ni iskal tretje žene. Ko je pa duho-venski brat njegove pokojne dru ge umrl, podeloval je Kolodej lep kupček novcev, s katerimi je pri-kuipi'1 gvojemu že obilnemu poses tvu še velik malin in žago, travnikov in gorela velik raztezaj. Ne koliko kapitala je pa na stran del, kajti v poslednji oporoki u-mrlega Nikolevega strica bilo je BEHiraiEieH® i-.-'V !t'l . » ti **«11111 '"iQliiiliii ......................................................................................................................................................................... f/J A P',, [/J i",' ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: 'Ker hočete dnevnik, ki se bori za vase interese in ker je istega nemogoče izdajati bre? oglasov — ker pomeni vsak oglas v vašem list« več dohodkov za vaš list — ker ako kupujete od trgovcev, ki »glašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu liscu finančno — ' ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov — Vpoitevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v dnevniku "ENAKOPRAVNOST" In naročajte so nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd. Amerisko-lugosiovanska Tiskovna Družba '"»ceton 551 6418 ST. CLAIR AVE. '"'"""""'''''""»ii>.iioBmiuuuHNiuiuuiiHUHit}niiuiiiiHC]iiuiHuiiu}iuiiuuiiiuuiiuiuiiiH!iiuuiii;iumiiiniiiiuiiiiiiitiiiuiiiiuiiiiiiiauiuujiuu« izrekom tako oikazano z name-no-m, da ge mora mali Nikelj, kadar doraste, s tem denarjem popolnem izšolati, in sicer za oni stan, kateri si sam izbere, ako ne bode hotel ostati na domu. A tudi v poslednjem slučaju pokojnik želi, da se deček pošlje v ka-kovo višje ulčili^če, To je bil Vzrok, da se je Nikolaj Kolodej izobrazil bolj, nego je bil njegov oče izobražen. Sicer bi ga stari valjda ne bil dal v šolo — kmeitovati in gospodariti učit se, ker b tacem očenju je on po svoji glavi vrlo slaibo sodil, ker je menil, da gospodariti uči samo delo in poskuSanje, vise druigo je^ra%no in neumno. Da člbvek čitati in pisati ena, to potreibo je pač tudi on čutil; da celo še to ti bil kakor starj Slovenec privolil, da se sin nekoliko tujeiga jezika nauči, dasiravno je on tujski govoreče uradnike in druge neslovensko goivoreče ljudi slabo v čislih imel — česar mu ne štejemo v grajo. Veselilo je pa starega vendar, da sin ni silil kaj drugega študirati. Juristov, zdravnikov, vse gospode ni spoštoval. Kot pobožen in kr'ščaiiis'ki mož in morda še iz eneiga vzroka, iki ga pa nam posile gpredaj povedanega ni treba navajati, umel je pač za duho-venaki stan veliko čislan je. Ali tudi tega ne bi bil rad videl, ki bi bil njeigov gin silil študirati bogoslovje, ker mu j% bil jedi-nec. Brez posebnega preračuna je želel oče, tako kakor katerikoli fideikomisni plemenitaiš, da b" njegovo ime ostalo, njegov rod ne izumrl ž njim, ker — "hvaiiv Bogu, kruha mu tudi tu doma ne bode manjkalo, če bode hotel priden biti." Tako je samsimu starcu godi-lo.^^da je bil sin i/lbral si gospodarsko učilišče in ne kaj druze-ga. Nocoj se je sin povrnil domov od svojih študij. V. Velika dva psa na Kblodeje-vem dvorišču skočila, sta oba ^naenkrat pokonci in .zalajala, ko sta videla, da je neki nenavaden človek z znanega jim voza stopal. V sredi veže pa je stal oče Luka Kolodej in piipo snevši ust vprašal svojo staro deiklo in gospodinjo Mre'to, ki je bila zdaj na prag stopila: "Ali je na!š prišel?'' "Kdo Pak?" reče ona. "Pojte no k njemu, mene je sram. Pes-tovala sem ga, a zdaj, glejte no, Mreta ter s praga odskoči nazaj in stepi v vežno kuhinjo. 'Že sam pride,'' reče starec ne navadno rdeč od pričakovanja ali radovednosti. Ssdaj stOipi Nikolaj v vežo. ' Dober večer, oče," pozdravlja Nikolaj in ro'ko stegne, da bi v očetovo posegel. Oče o^be roki mirno pod hrbtom obdrži in sin se domisli brzo, da roko dajati, sploh Ijiubezen izkazovati ni očetova slabost. "Dolgo sta se vozila!" Tako začne stari Luka svoj duhoviti prvi odzdrav svojemu sinu. "Kobilica ni sipočita, ves oni teden je vozil :z njo; rekel sem Tomažu, naj vzaime Rjavca; ta bi bil vaju za pol ure prej domov pripeljal. A rekel mi je, da je na levi nogi malo zakovan. Davi sem pogledal nalašč. Prepodil sem ga dvakrat in doli, pa ni gakovan, ne šepa nič in nič se mu ne pozna.'' "i kaj vendar to govorite, ko ■vse vkup nič ne," pokara deki« Mreta starca iz kuhinje. "O, Mreta, dober večer," pozdravlja mladi prišlec i starko, katero glas mu je znan bil. Rdeča kakor sramežljiva deklica, pride starica ven in roko mu podavši reče: "Bog ti daj zdravje in srečo na domu.'' Potem jo solze oiblijo. 'Ali si lačen? Mreta! večerjo daj!" reče zopet oče in odipre duri na desno, kjer je bila že miaa pogrnena in goreča sveča na njej. "Hlapec prinese z voza kovče-ge in zavoje mladega gospoda, starec mu nkaziuje, kam naj se zdaj postavi, kam kasneje pride. Potem pa ;!:.de za mizo in povabi gospoda .ina k gebi rekoč: "L. ■ le brž, da ne bode mrzlo. Nate J'jrti čakal." Ko večerjata, starec gopet vipraša prevaižno stvar iza prvo snidenje po dA^e hletih: "Okovre, rekel si, da sta bila v Kobiljem klancu?'' "Okoli štirih je bilo, a na uro nisem gledal," odgovori sin in starec začne daljavo ceste od tukaj, do Kobiljega klanca in od Kobiljega klanca pa do tukaj oz* biljno pretebtavati in sina o tem važnem predmetu podučavati, samo enkrat mej tem nudeč mu skledo z zagotovilom, da je piščanec danes dobro narejen, naj še en košček vzame. Po jedi prime stari po svoji pipi. Sin mu ponudi cigaro. Z zadovoljnim obrazom jo vzame, najprej od vseh strani ogleda, z veliko pobožnostjo in nekoliko nerodnostjo na enem koncu od-grilzne, prižge, potem pa vpraša, ro čim so take cigare, ali so drage pač? Čudom se potom za-;'udi o njih draginji. Prizna pa, da so dobre, ali, reče, za kmeta niso. ' Sedaj ne bodeš smel več tacih kaditi, če hočeš, da bo kaj imel." Sin je dobro znal, da cigare, kar jih on pokadi, ne morejo pojesti očetovega premoženja, a vedel je tudi, da v tacih rečeh o-četu ni dcibro, ulgovarjati. Po večerji prinese stari Kolo. dej buteljo boljšega vina iz kleti in natoči najprej sebi, potem sinu ter deje: "Da se zJažje doma privadiš, Dokusi tega.'' v PivSi odstavi čašo, potegne h smbtke ter črez nekaj časa polu boječe polu porogljivo vpraša: '"Nu, ko si se izšolal, praviš, kaj so te pa naučili učena gospoda, kaj? Maše vati menda ne, bolnike zdraviti ne, beričevati ne, pravdati se ne, — i kaj paK vraga vendar, ka je toli in toliko denarja treba bilo?" Nikolaj je imel težko stališče, očetu razložiti, česa se že v gospodarski šoli učil, kajti gtarec mu je bil vedno z ugovorom pripravljen, da teiga in tega pa bi 3e bil pri njem bolje naučil nego v gospodarskih šolah. Mreta pa, ki je zunaj poslušala, občudovala je gospodarja, kajti toliko že dolgo ni z nobenim domačim govoril. "Vendar ga ima še rad, reci kdo, kar bi dejal," menila je dekla. Nikolaj pak je menil drugače, ko je v stranski sobici, kjer je že prej, ko je doma bil, gpaval in kjer je skoro vse reči tako našel, kakor jih je bil pred dvema letoma pustil, ulegel se in odejo črez utrujene ude potegnil. Do nocoj ni nikdar premišlje-vj,l, kakovšen je njegov oče. No- coj, ko Iga je črez dolgo zopet videl, tako hladnega, tako le vsakdanjosti govorečega, brez jedne lju)beznive besede, čutil se je o-samljeneiga. Smilil se je sam sebi, da ga nihče na celem svetu ne ljulbi, ni rodni oče ne, a drugega svojega nema notbeneiga človeka. Od narave naš Nikolaj ni bil sentimentalen, kakor 'bi po baš rečenem utegnil kdo soditi. Bil je zdrav, nepotpačen mladenič, dobrega srca, mehak in sprejemljiv za vse; ali sveta ni poiznal drugaiče, nego malo iz knjig in ii površnosti Ker se mu z življe njem ni bilo treba nikdar boriti, tud ni mislil mnogo o njem; odtod je izvirala morda ona leh-kota, s katero je smatrival vsa- ko svojo okolico. Skratka, naš prijatelj je bil j eden onih ljudi, ki so materijal, iz katerega se da vse narejati, ki lehJko prav srečni ali zglo nesrečni postanejo, zelo osrečijo ali pak z razdiralno roko poseg-nejo v usodo čutečega srcg^, ki se je približalo. VI. Danilo se je že, ko se je drug« jutro stari gcBipodar zbudil. Prestrašen skoči Luka Kolodej tako naglo g postelje, kolikor so mu starikave kosti dopuščale in 'bo-sopet taiplja do okna, z debelim železom omreženega, ter hlastno bdgrne zaveso. Na dvorišču ni bilo še nikogar, vendar je bil že naipol beli dan. (Dalje Brih.) ci!^arettes Dobro! Kupi te cigarete in prihrani denar. psiiifif::-eii5i!it5iiit5iiii5^nH!isis m i i Tel. Main 20G3 O. S. Cent. 1690 iJolnn L_j. MiHelicln slovenski odvetnik 902 Engineer? Bldg., vogal Si. Clalr ulice in Ontano. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. Sil ir.ii«mi»iiiwniiiiniiBiiii»mi»iiiwiiii»iiii»iui«iiiiaiiiwiiiiniinmi»!ni«iiii«ini«iiiimiiiBiiii«iiii«iH«iiii %nilaliilaliiyil|lMliikliilaliilaliiWliilaliiliiliilaliiliitiililii!aliilaliilBliiliilillOTilatiilii!iilatiililuy|iiiSli!i iii i Kla M i iSLlts StiUf« Delničarji S. N. Doma Direktorij S. N. Doma sklicuje izvanredno delniško sejo delničarjev S. N. Doma, katera se vrši na SREDO, dne 19. aprila, 1922 v Grdinovi (Sever & Krašovcc) dvorani. 6019 St. Clair Ave. Pričetek točno ob 7.30 zvečer. Ta seja bode sklepala: a) o zvišanju osnovne glavnice (Capital Stock) b) če se Preferred Stock črta in opusti c) o zvišanju vrednosti delnic d) o bodoči stavbi in drugih vaŽJuh zadevali. Ker je ta seja zelo važna se poživlja vsakega delničarja, da se iste vdeleži ^ DIREKTORIJ SLOV. NAR. DOMA. n r...........—. --------—— n ■i ! Za spomladansko in poletno sezono se najtopleje priporoča EDINI SLOVENSKI UMETNI F'OXOGRAF' JOHN BUKOVNI K cenjenemu slovenskemu občinstvu v Clievelendu in okolici v vseh slučajih k fotografiranju \spadajoča dela. P ozor! novo poroCenci organizacije ) skupno družine ' dekleta društva , au fantje ' klubi ) posamezno Nobeno dpio ni premajno in nobeno preveliko, da bi ga jaz ne izvršil v vašo pcpolno zadovoljnost. ^arišl, sorodniki ali prijatelji v starem krqjH so- kaj veseli, ko jim pošljete slike iz Amerike., Ni 'potreba da so slike drage, da legledajo lepe. Mi vam napravimo en ducat sljk za 84.08 in še eno v naravni velikosti brezplačnou To napravim zato, da se bo slovenski narod v Clcv?landu in okolici čim preje seznanil z menoj in mojim dilom. Stariši, sedaj j% zelo pripraven čas, da slikate svoje otroke, posebno ob času birme, prvega obhajila ali dovršenja šolo. Ko odrastejo, bodo zelo cenili svojp slike in spominjali; se bodo nekdanjih svojih mladih let. Nobeno dpio ni premajno in nobeno preveliko, da bi ga jaz ne izvršil v vašo pcpolno zadovoljnost. ^arišl, sorodniki ali prijatelji v starem krqjH so- kaj veseli, ko jim pošljete slike iz Amerike., Ni 'potreba da so slike drage, da legledajo lepe. Mi vam napravimo en ducat sljk za 84.08 in še eno v naravni velikosti brezplačnou To napravim zato, da se bo slovenski narod v Clcv?landu in okolici čim preje seznanil z menoj in mojim dilom. Stariši, sedaj j% zelo pripraven čas, da slikate svoje otroke, posebno ob času birme, prvega obhajila ali dovršenja šolo. Ko odrastejo, bodo zelo cenili svojp slike in spominjali; se bodo nekdanjih svojih mladih let. Se priporočam in vajn vošči rjivesele velikonojčne praznike! John Bukovnik s .»■»—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ml—■—■■■■■■■■■■■■■■>« STRAN t -INAKOPRAVNOSr* APRIL llth, DR. RAY SMITH VPRAŠAJTE VASE PRUATEtJE O ZOBOZDRAVNIKU na 12411 St. Clair Ave., nad Paramount Banko Uradne ure od 9. doo. do 9. zvečer. Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih. Clevelandske novice. Kadar barvate ali papirate pomnite, (da nudi THE Miie BLONDER CO. dobro blago po nizkih cenah. POSEBNE CENE $2.50 woodland barva, gal.............................J "J Najboljša barva za tla, gal....................................25 Najboljši varniš za tla, gal.......................... ^2 §0 Glass Woodwork Varniš, gal..................... ^ ^ 50 Benjamin Moore najboljša barva za hiše, gal. 00 •Milner Blonder najboljši enamel gal............. 00 Ancor enamel, gal......................................... 52 75 ŽASTONJ - COPIC, VREDEN $1.00. z vsakim nakupom 5 galonov woodland ali Benjamin Moore barve za hiše. V zalogi imamo tudi veliko izbiro stenskega papirja, katerega razvažamo po celem mestu in okolici. Vse naše blago jamčimo da bo v vaše zadovoljstvo. THE MILNER BLONDER CO. Rand. 6798 2695 E. 55 St. Cent. 1771 R. Mnogo bolezni se lahko prišteva katarhičnemu stanju. Kašelj, prehladi, nosni katarh, želodčne in črevesne nadloge, je le par izmed številnih navadnih bolezni, katere povzroča katarh. Borite se proti njemu! Borite se z zdravilom, ki je poznano vsled vporabljivosti že preko pol stoletja ■ —DR, HARTMAN S—, PERUNA ■ or Liquid Soia Bvorywhmre S' Ravn o ar je izšla Razkrinkani Habsburžani i i i i i i i i aRBgka%*8%*agšs&*KMR:Ba9aR8B*%A*agm)Be5dRB katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvoma dama na Dunaju. knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburslfe klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. Knjiga je jako interesantna priporočamo rojakom, da si takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c m jo ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — V močvirju velemesta'' Roman iz življenja prišel jenke v Ameriki CENA 50*. Naročite pri A merifiko-Jugosiovanska Tiskovna Družba 6418 ST. OLAIR AVE. — Unijski kakor tudi uradniki pocestne železnice pravijo, da bodo medsebojen spor glede znižanja plač povelj no poravnali, in da ni niti misliti, da bi se skušalo uvesti odprto delavnico. Jutri zvečer se bo vršila seja unij-skih uslužbencev in tu se bo gkle palo glede sestankov z družbini-mi uradniki za poravnavo spora. — Cene živežu so padle v Cle-velandu izza lanskega leta za 12 odstotkov. Vsaj tako se poroča iz Washingtona od delavskega dapartmenta, ki je primerjal cene, ki so vladale tekom lanskega marca in pa tekom letošnjega^. Cene, ki vladajo v Clevelandu so še vedno 33 odstotkov višje kot so bile pred izlbruhom vojne. — Ob bedfordskih oblasti jt? bil prijet neki 22-lettni visokošo-lecCharles Daulgfherty, ko je peljal v zaprtem aVtomolbilu cel zaboj žganja. Suihaški age nt je so ga videli, kako je naložil zaboj ter ga ves čas zasled'ovali, dokler ni privozil do E. 55 St. In Quinby Ave. Tu so ga pa prijeli in mu zaplenili avtomdbll kakor tudi pijačo. Sojen bo v Bed-fordu. — V požaru, ki je izibruhnil zgodaj danes zjutraj v Icieti poslopja na 719 Prospect Ave., so komaj uišli smrti štirje ognjejgas ci. Njih tovariši so jih s pomoJ-jo vrvi potetgnili iz gorečega poslopja, nakar so bili odipeljani v .&'olinišnico. Nahajajo se v ooav nem položaju. Dim je bil namreč tako gost, da so popadali v nezavest še predno so prišli do kleti, kjer je gorelo. Škoda na poslopju ni velika. — Nova sladoledna družba. Tellimg Belle-Vernon druižiba je dolbila še enega konkurenta in sicer novo sladoledno družbo The Peerle'ss Ice Cream Co., ki ima svojo delavnico na Hough Ave. in E. 55. St. H. D Zinker, ki je bil svoječasno uslužlben pri Trilling Belle Vernon družibi, je prodajalni poslovodja, ter pravi, da bo predajala nova družiba sladoled ipo $1.40. — Mr. Frank Lebar iz Euclid, Ohio, ,je podaril v podjpbro listu svoto $1.50. Zavednemu rojaku izrekamo našo zahvalo. — Oblasti držijo nekega moŽ-keiga, katerega imajo na sumu, da je prodal James Crawfordu la 8801 Madison Ave. strupen alkohol, ki je povzročil takojšnjo smrt. Crawfordovo truplo je našla policija na zapadni 101 cesti ob železniški progi New York Central. Pod njegovim mrtvim trulpbm je bilo zapisano na koš-čkili raztrganega papirja osuml-jenčevo ime. Policija ipravi, da je bil omenjeini moški ravno pred šestimi meseci izpuščen iz zapora, kjer je bil zaprt 20 let radi razbijanja varnostnih blagajn. — Nesreča v pijanosti. Alex Savich iz 9319 Dunlap Ave. se najpil v gostilni na 8809 Leisy Ave., nakar je padel v pijanosti iiz prvega nadstropja po stopnicah in se tako nevarno pobil, aa je umrl včeraj v Alexis bolnišnici. — Ljubezen' in smrt. Sedemnajstletni Lawrence Adamov, stanujoč na 3295 Regent Rd., se je ustrelil v nedeljo avečer potem ko je prišel domov od svojega dekleta, ker je sprevidel, cJa (Dalje Iz 1. strani) in pa angleške Anglo-Persian Oil Co. Obe te dmžbi ne vidita v Rusiji nič druzega kot zaloge olja, in Rusija se tega zaveda. Kot se poroča iz zanesljivih virov, sta se ameriška in angleška družba zedinili, da dosežeta koncesije za razvoj Baku oljnih vrelcev, ki so največji na svetu. Kot se dozna-va, bosta angleška kot tudi francoska delegacija dali razumeti, da je priznanje možno le pod tem pogojem. In Rusija je pripravljena na to, ako bo uvidela, da bo s tem pridobila kake ekonomske prednosti. "Mi vabimo ameriške oljne interese in razvoj", pravi Cičerin ,toda rešeno pa še ni vprašanje glede pogojev, katere bo stavila Rusija z ozirpm na obsežnost eksploatacije njenih vrelcev." MALI OGLASI ianiBriuiii»iiniiini!iHiii;iiiiiiiiiiii»iiniiiiii[iiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihti!iiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii'iiitiiiiii[ii»iiiiiii'tiiii![iiiiiiiii[iiii[iiiiiU!|g M i 'Wy > . r,..... i' :# K " ' ®- L 1..... Novi papež Pij je diplomat. Posebno Amerikancem bi se rad prikupil. Zato je ponudil v Rim u živečim Američanom cerkev, ki jo predstavlja slika, za njih in njih izključno uporabo. NAPRODAJ 2 postelje, izmeti in blaizine, omare za obleke, gugalniki in drugo pohištvo radi selitve. Vprašajte dopoldne ali pa od 6. ure zvečer naprej na 520 E 109 St. (86) Železninska trgovina naprodaj. Dobra trgovna na prometnem kraju ob glavni cesti se proda takoj. Zglasite se na 501 E. 152 St. ali pokličite po telefonu Wood 631-R. (86) IŠCE se poceni trgovino s štirimi stfbami in koipališčem v bližini E. 63 St. in St. Clair Ave. Naslov se po-iizve v uradu lista. (86) NAPRODAJ hiša z 10 sobami, s kamenjem pod-zidana, 3 verande, garaž, lot 120x40, fin dom na isti cesti kot Sv. Alojzija cerkev in šola; blizu treh kar in treh St. Clairskih marketov. Sedanji gospodar bi še vao hišo prečistil $10.500. Zglasite se pri lastniku na 520 E. 109 s^_(m IŠČEJO SE ženske in dekleta za delo v "bolt shop", in "die setters" za v "cutting room". Biti morajo izvežbam. The Lake Erie Bolt & Nut Co. 915 E. 63rd S.t. (86) LEPO STANOVANJE Dva človeka želita doibiti lepo stanovanje otetoječe iz 3 sob, s kopališčem in električno razsvetljavo in sicer od 55. do 68. ceste. Ponudbe naj se odda v u" rad tega lista. (85) HOTEL NAPROM Hotel z 25 opremlif'fJ jedilnico, baro, keglji»^^%: r restavracijo se mora radi bolezni in sicer sai® $2500 v gotovini, osW v slovenski oW ^ j metom. ' pol. Najemnina samo ' teP * dite te prilike in Naslov se izve v uradu S VSE DEI'0 dobro v zvezi napravimo aooru Postavljamo furneze. itd. nisča, ttd. Kadar lati, pridite k na® P® in prepričani smo, naša cena po volji- Chas. ... Plumbing & j 381 E. 156 Str., Cle*«'^ se ne bo mogel iporočiti na velikonočno nedeljo, kot je želel. Njeigov starejši brat je odpotoval v Avstrijo pred kakimi šestimi meseci in se ima v kratkem vrniti. Svetoval je bratu, še predno je odšel, naj se ne oženi. Miss Sykora, ki je stara ravno toliko kot je bil Adamov, pravi, da je hodila z njim par mesecev. — Samomor. John Stinso, 1116 W, 9th St., uslulžbenec na Union postaji, si je končal življenje včeraj, s tem, da je skočil v Cuyahoga reko v bližini New York Central mostu. Nekdo, ki je videl Stinsota skočiti, je pozval dbreižne čuivaje, ki so samo-morilčevo truplo potegnili iz vode. Stiniso je bil baje v denarnih stiskah. — Mestna administracija se je sedaj javno izrazila, da je za odprto delavnico, in da ji bo odslej vseeno, se li i^poisljuje unij-ske ali neunijisike delavce. Dasi-ravno dosedaj mesto tudi ni imelo nikake direktne pogodbe z ti-nijami, pa se je v splošnem u-posljevalo le unijske delavce. V pismu, katero je izdal včeraj pravdni direktor Lamb se odprto izraža, da se ne bo delalo nikake razlike med o^^ganizlranimi in neorganiziranimi delavci. "Žu pan Kohler je bil izvoljen vsega clevelandskega preibival-ca in torej ni žutpan nobenega po seibneiga raizreida." Unije bodo molčale, dokler se bodo plačevale unijske plače, kakor hitro P3 se bo pričelo plače krajšati, bo-da pa istopile vmes. Oglašujte v "Enakopravnosti!" l\R.RlCHTER'nomeO TOO*" is Anr*FiC(AL nef; WOMEN H09-C uiwer* Rt PLAIN international cartoon co.n.y. AVTOMOBIL Winton avtomolbil na šest cilindrov ter ga sedem oselb, kot nov. $300.00 kot nalašč z& pogrebni-ka Vpraišajte pri THE STROUD AWNING CO. 695 E. 152nd St. 2529-J Randolph UittTit« #e prt lei uri m •le et pre" vem provtoru Eddy 6359 Wood 140 Eddy 2808 (86) GOTOVINA ZA LIBERTY SONDE, vojnovarcevalne znamke, bisere, ure, fltaro zlato, »rebro, platinum, zlatnino, nerabljene postne znamke, živo srebro, magnetne igle, in za vsako stvar ki ima kako vrednost. Prinesite ali pošljite na Simon, Reliable Broker. Lastnik Ohio Smelting and Refining Co. soba it. 216 Lenox Bldg. vogal 9th St. in Euclid Ave. Odprto vsak dan do 6. ure zvečer, (% AMPAGMIF CI^NERAUTRANSATUNTIQUE Cxprc«« Postal Service Direktna postrežba v ugosla vij o preko HAVRE z velikimi par-niki na 2 in 3 vijake LA TOURAINE .... 22. aprila PARIS ............ 26. aprila ROCHAMBEAU .... 27. aprila LA SAVOIE ........ 6. maja Izredne ugodnosti v tretjem ra redu. Kabine z umivalniki, tekočo vodo, za 2. 4 in 6 oseb. Posebna jedilnica, kadilna soba bara iii brivnica na razpolago vsem potnikom 3. razreda. Vin« in pivo. zastonj. Za nadaljne informacije vprašajte pri lokalnih agentih FRENCH LINE. I Najhitrejše wo svetu. S potniki. 9®J vs* uljudno. V vaS Qa nnhnia ^ blizu, se nahaja stopnik. V Jugoslavijo, I Romunsko io Boli preko Dubrovn''' 5 ' ITALIJA Listki $90. Dav do Ljubljane oijune Preko Cberl^R MAURETANIJA AQUITANIA •••■ Parobrodni listki . $5.. Železnica do iV Nove ladje _ HamWy I ■ i SLOVENSKA Si NICAAVTOflO' Ml varhno vrst železne J" ' mote. Zaloga mljevlh obroSeV . > trebSčln. Ako kličite nas po CETON 1372. Odprto tudi jiDgi ELYRIA AUTO" 6S12 St M iiiiiiminramiiiraiiniiiramim™ ■■■■■■■■I Old Dutch Slad NAJ BOLJŠI NA S VETU 5914 St. Clair Ave. Na delielo' in drobno. TI I I 1 I I I I M n I I I I n n M I Enakopr? dospe na sW X' -t.