Pošfn* tekoči račun šs. 24. — Conto correnfe con la posta). Posame/na števtlJta kV ',WUr;k. mmsmm Izhaja vsak pondeljrk in četrtek ob 8. uri predpoldne. Srane za celo /eto 15 L., za pol leta 8 L, za Setit leta 4 L. Za inozemstvo celo leto 30 L>. /V» narcčila brez doposlane naročnine se ne oziramo- Odgovorni urednik: fiOMflft CEJ. V Gorici v četrtek 22. febmarja 1923 itev. 15. Letnlk VI. flefrankirana t>isma se ne sprejemajo Ogfasi se piečajo naprej in stanejo 6 L. v visočir,i enega cm v enem stolpu List izdaja konsorcij „GOTtl&KE STT^fiŽE\ Tisk. S. SPAZZ/iJ, v TT(STll. Clprava in Uredn/štvo: ulica MameJi 5. (prej Scuo/eJ. Za staro pravdo V spomin Matije Gubca KiuH, je dt.imi cini krivil in upogi- 'I svoj hrbet |K)d neznosnim drlom; "•bofal je in reduo plareval d'esetino, Pi'O-si! in ponižen je bil; uklanjai so •j(l in rotj] gosposko, da se ga usmili "l Jes-i neznosnega janna; irkal ,jo l"'i eesarjih, kra.lj.ih. dic/elnih slano- vi'i. Zastonj. Vse so jo zaklelo profi "joinii. Gosposka jo bila gluha za. l'r'ivice kmota. f'imholj je kmef stra- (_'aI. eimbolj se jo iimlil, feni bolj ga ¦|(i pritiskala gosposka. V kmoiih jo ('°lLo rasa vrelo. Tr])ljonjo in |x>niža- "ie jo bilo prcslrasno, da bi.ga mogel clovek na dolgo prenasati. Tn tako so ¦1° kniot. odloeil za nasilstvo. Dvignil Sl' .i«1 raztogoten, užaljen s kiji, coix-.i, s sekirami. kosaini. srpi, proti svojim I'uritd jem. Organiziral so jo v vojskali ln zarel kineoko revolucijo za sl.are I'nivico. za politirnoi in gospotlarsko Sv*»bo(lo. Najx)V'wloval je boj ro-bofi in ('( setini, oprostiti so jo hold gospo-sko 1J1 njoiH' \-1 ;i«1: • PoUnriMi j'1 hotel bill I( knilju. Kmočki punt leta 1573. ''• 1573. so so dvignil:i kmetjo pod X()d»tvoni iroh kmerkih voditoljev: Mti-tijc Gvbca, I »ana. Pnsanca in Iva- "" Maflaica. Knierki arinadi. jo po V(1'jal izurjen kmot-vojak. ki jc ''vukrat rxbegnil iz tur.skega ujetni- **v&, Tl.ija Gregor ir. Kmetje s<> so ('v'Lnili proti krutemu in krivione- "M| grašraku Frrrnni Tahy. Tally jc n> |)i"oli svojim kmotoin naravnosl ''<'; porazdolil ga j« mod svojo t^xJloznike jn \\ so g.a morali plarafi |)u (i')!očeni. ccni. Drugaro jini jo Xz°l konja ali govodo. Kmotjo so inn 1 orali roditi konjo in govodo; ako j( ^'•Vftl |X)g;inila so inn jo monili plii- ^\ poconi, ki jo jo sam dolocil. Hodili >j(> |ivu morali ' ln11^ da je o.skrnnjal nj.ihove žono 1 h<*ero. V zaoolku je b.il u]x>r na- J|esion sanio proti nasilniku Tahy-ju, j^nejo so pa kmotj(^ organ izirali ^»«Hoii uj>f>r proli grašrakso kmotjo popolnoma propadli. j^ <>l>.sirni planini pri Stnbiftkih 1o- "11j^ njihova glavna-vojskn 'v°fažen«. 5(KM) kmotov jo bilo padlo ,n^'u:. ni»ogo jib jo bilo ujetih, lo y ° jih je božalo v sumo in goro. _* ijagovaki so so strasno mascovali Ls kmeti. Ob^ali so jih )?a hišo in Ma°rCSy' v1J Magair jo padol. ui i'Ja Glll)(H' in I'asa-»^ **ta bila •si j • () J« v Zagreb, kjor Uh As • Im n0(^OV0^J narin umorjo- t'.Q !JJj]u Gubvu so z žarrčimi klrš- t/ta * lZ ^m'ffa h'tew- irgnli rnrso, va >ujV°S0 mu Irif'snili razbcljeno kro- tr1rjn naP<>sl<'d so njeanvo mrfvo navr \razs!etvorili- Ztiwte" i« l)il1 ko- p ' , kl»«Lsko vojsko, voditoljev in |( ^v«o»n Cxulwn. Stanjo kmotovo s< wtoni so rxxslabsalo. Zato jo pa Inijala ludi kmerka rovobwija daljo, doklor ni |>oskn jx) francoski rovo-_ lufi.fi in po rovoluciji, ki voglodu. Njog(.v gospodarski i>oložaj so. r>a v bistvu ni izprvmonil. Obliko odvisnosti, tlarnn- slva in sužonjstva so drugo, toda v rcsnici ]n\ obsfajajo. Kmot. jo sicor lastnik zondjo, t^da nad njogovim d'oioni in njegovimi prid'olki koman- dirajo najrazlirnojši konjski. krn- vji, vinski mešetarji. ^ri nakupii svojih |)otro-bšrin. bori na- ku])u kmotijskoga orodja, isemon itd. jo odvison ravnotako oni<>o in drugo liiorilno orozjo lo malo izoslu- žilo \- borbi za gx>si>odar.sko osvobojo- njo, bi moralo kl.yub trmu nn*cto])ifi so drugo tozHvnejso )x>t. Organizacija naiega ljudstva. To jr pof. organizacijr. Nase ljud- ,st.vo jo tudi že spoxnalo danasnji zmi- sol za staro pravdo, zato so organizira z navdusonjom v politiono sUinovski nrganizaciji Kn/rtsko-drlavskc Zrrzr. rim prej in cim v vorjem številu Ik) (k-lovno ljudstvo organizira.ru> v t<'j Zvozi, torn lažja te njogov« borba in torn bolj gotova njogova zmaga. Polog politionci in stanovskc organizaeije jo nujnopotrebnaorganiza^ija delovne- ga ljudstva /' rcsnic.ni in. dicipliniravi Izobrazcvafni orgamzaciji. Od pravo- ga in trdnoga fundamenfo ter ati ljudstvo do- narna «rodst-va, da. sc posjwdarsko po- sfavi na lastnr noffe. Danes jo fie oas. Hog zna, da li sino zreli za to nalogo? To jo nasa borba xo- stavo, J'aztlira staro ustanovo, gradi nove, provrafa colö kljul) viharnim ugovoroin ustavo. Nova vlada hose uvosi.i iiovo šolo, nove davk«1 novo uredbo annao dol>]-o šlo, Co se srditi boj iried Neiru-i in Fran- cozi no i)oleže. Saj vse zapaxlne dr- frav«'. uživajo i'iirsko potico-jm-mog iz Porurja. Prvi jo Kalijaii jtovedal, da mu 7)i prav, Če rniali Francoz ceJo IJOtico pograibiti. Zdaj so se pa An- gleži og'lasili. Ciinbolj prodirajo fran- coski vojaki v neinsko deželo, t<'in- lxvlj ugnša v Angliji stara ljubezen do Franicije. V angleški ]joslanski zbornici je »tari Llojd Zorž kar zah- teval, da se sestavi komisija Zvezo narodov, ki naj j>resodi, kdo ima prav, NenK'c ali Francoz. PraviČno je, pravi Lojd Žorž, da Nemfija pla- ča, kor rijene vojske so nap'axlle in razdejalo sruncosko deže-le. Kd(n- bi rekel, naj «revica NenuVija» j)rav tiič odškodnine ne plača, bi dajal korajžo roparskim vojskani za vse fame. Kakor j>a je to res, je tudi dru- go res: da Francija nikdar pravice ni jniela, udreti kai- n.a lopem v m-msko PorUl'j«', '|<, ,,» Kjti j,i,i\i i.uj(j /<,r/, tenm je treba konec napraviti, sis i bo vsa Evropa Irjifla. Toda. njegot j ametrii fired]og je biJ eljal v JJH- grad. ftel je iskat za svojo rwareCno re j»ri i< slovanih! Pred desetimi leti Be j* pas inalokormi samjalo o tem. To j» ]-uf, ve-tni zakon narave, da se ruSijo resarstva, da.#ine slava inest, (Ja pa zdrava rnof naroda zjuaga. in vstan«1. žive^ iz rodia v rod. Govor poslanca G-iunte V Trstu jo imel fašistov^ki ]>o«Ianec (liunta govor, v katerem jo ixroslavljal usknovitov novo tr/asko pokrajino. «Trst je do/jvol najvisjo rast, da so jo vključila v njegovo ozomlje rimska Posfojna, ki predstavlja vzhodna vrata Italije in nad njimi bo Trst ruval z mator.insko ljuboznijo.» Nat/O jo Giunta orisal polo/aj države in fasi.stovsko slranko in rokel: «lüilijanska vlada je zadovoljna z razmeranii v (Tržavi, ni pa preveč zadovoljena z razmorami v sasizmu.» Ikilijanska država se ne mo- re krepiti, no more proe.vit.Hli re no vlada rod, zakon in diseiplina.» «Tr- gaii brado poslancu Mwliglianiju, vsi- Ijovati ricinovo olje, vprizarjati kazen- sko pohodo, delati silo na lastno pest, hoditi po kavarnah in trgovinah in groziti ljudoin, to so stvari, ki morajo nohati. Übsojati smo jih morali /,e prinl revolucijo, toda dftnos pomonijo zlorin proti državi!» Sovražn« silo so na delu, ki h(x''ejo i/.podkopati f««ii*t/ov8ko vlado. stali sasisti zadnji Kajti danes jo lahko biti fa A ist, nevar- nosij ni najmanjs«, pastanes lahko komendator, dob is lahko slu/bo, po- »tallies morda. baron ali vitez, naredi» lahko kariero in ni izključeno, da frri deš v Parlament.» Italija v zboru drugih držav! «Mi horomo rositi Italijo» — je ¦ Giunta. «Kaj bi bila jutri Italija i fasizma in brez Mussolinija7 Kaksni možjo bi mogli nadomostovati ministr- sko^ra proxlsednika? Salandra? (iiolit- ti? Orlando? lionoirii ? Ne ! Kajti U so gnijori mrliri. Po fasizmu bi pri- Išla neizogibno grozna narodna kata- Stran 2 GORTSKA STRA2A ükrofa.» Ali sic mislilj kednj na našo zunaiTjo politikc ? «Mi snio v inozem- .sivii» — ,jc nadaljeval govornik -- «v polo/aju. ki ga laliko imenujeino: ino- rulna osamolost. Pomnite dobro. da moralni osamelosti slodi luhko r-t,om pre- brisane propaerande npizprosen boj proti fašisiovski siranki. to jo proti vladi italijanskega naroda. Ali ste kcdaj mislili na naš finaiu-ni polo/aj v inozemst'vu? Mi imamo 100 milijard dolga: 50 m,il.ija.r vzelo liali.jo za verolonino državo, ki no sposiuj'i1 pogodb.» Vzrok današ- njega zla jo po Giunti v torn, da so H.alijani zrtvovali londonsko pogodbo in sklenili z Jugoslovan.i rimski dogo- vor, «ki jt' |)rinosel na Campidoglio srbsko prešiojo pastirje.» Si cor pa upa Giunta, dase razmere srasoni sprerne- nijo in bo lialija gotovo še zasedla vso Dalniacijo in antktirala Reko. Se o vojni odškodnini. V zadnjem ra.su nastopajo brezvest- ui ljudje. ki skusajo izrabljati sedaj nastali položaj Goriške dežele v svojo koristolovske naniene. Ljudstvo slepi- jo s tern, da jim opisujejo obupon po- ložaj, v katerem se nahaja dežela vsled pričete likvidacije deželnega ortbora k\ posaineznih uradov le-tega. Povdarjajo. da l>o deželni hipoteoni zavod tekom nekaj dni likvidiran in da se vse preseli v Verono (ali v kako drugo do danes ,se nedolooeno mosto'?) da (kI sedaj naprej hip. zavod no bode ver izplareval predujmov, vslexl resar naj se posamezniki zbude, da ne z*- mude ugorilike in naj hitro dvig- nojo sp,i.rit\ ki leže pri hinternem za- vodu, posebno pa še če so vpisani pri kaki zadrugi vojnih oškodovancev. Saj. da jim je potreba v tern sluraju le kraick «nulla osta» od strani zadru- ge in zadeva je rešena. Isčejo in za- dovoljujejo se z najne/natnejšimi voj- ni mi škodami, saj par podpišejo Ijn- dje splošno pooblastilo ! Povedano bodi: Vojnoodškodniiuski piodujmi se izplarujejo po hij)o-iernen> zavodu kot po h ore jo tudi z spravljanjem v svet vesti, ki jih splošnosti znana doj stva jiobijajo, izkoristili in izmozgali Ijudem sc^Jisk/ odškodnino, ki jim pri- tire. No mislite, re. Samo 13 lir stane na- ročnina „Goriške Straze' do konca leta 1923. - Še nekaj malega „Pratik" je, kdor jo hoče, požuri se! DNEVNE VESTI t Plsatelj Ivan Tavčar. \r ljubljjini je po dolgi l)oloztii umrl Ivan Tavoar, l>ivši žuj>an lju- bljanski. Slovcnska. kultura jo izgu- nila izrazito osebnost, mod javnimi dolavci jß zopet izgii'iil mož — pošto- njak pruxc koroninc, v vi'sti slo- venskih vitezov dulliia jo ]>adla posla- va Juoža, kakor jih je inalo bilo tako močnili. Imo, Iviana TavCarja jo tosno zvczano s kulturno i.n ]»olitir-no zgo- dovino Slovonce.v v zjadnjih j)ot,do- setih letih. V politiki veliki mož, ki je hi I do dna du.se konservativctn, ni lahko slerlil naglemu razvoju sln- venskega dull a. V alovenski knjižcv- nosti pa bo iine roinainopisca Kmila Loon a, kakor so je Tavfar imcn.ova), zapiaano na najlepših stranch. Tudi vnlike slovenske gospodarske usta.no- ve hodo ]))-ičalo, kn\ jo silna energija Ivaina Tav-Carja ustvarila. Slovencom. Ko polagajo truplo velikpga dclavca v zemljo, se tudi nii gori.ški Slovonci v glohoki žalosti z^rinjamo oki-f>g groha.. Njogov samo.nikli chili nam sijc i/. s]»isov in del, svojo dohrotno sree pa je Ivan TavCar odkril Gori- öanoin, ko je s tihimi ži-tvami našim begumcem dolij dobrote kot župan ljubljanski. Duhu volikoga moža sr v žalosti klanjamo. Slava s])omin«a I van a Tavčarja! t Andrej Lasič. bivÄi šolski rmdzornik toliuiiiski jo v soboto oh 11 zve&ir umrl v Gosial); star 53 lot. I'ogreb je bil 20. oh 10. v, Gočah. O zasluznem organizatorju sloven« skega šolstva ^niigovorimo ohširnojo prihodnjič. Di-užini na.še glohoko so- žalje ! Novi naselitvcni zakon v Ameriki. V Italiji so so že do daii?H pritožo- v-ali nad nougodnistjo ainerikansko-' ga naselitvonega zaJcona, kor je za- kon le gotov odstotek nasoljencnv italijanske niarodnosti. Dodanašnji ainorikajnski zakon je določil fitevilo lasoljc^jicev na podlagi štovila Ita- lijwnov, ki so bili lo U\ 1910. v Aino- iki. Novi amorikanski zakon jo pa u.zakvnjcn na podlagi ljudskoga tetja iz lota 18iM), ko je Amerika žo- ola imoti kot naseljence prodvsem Ncmcc, Angležo in pripadnike dni- rih gennanskih narodnosti. Judov, (talijanov in sploh pripadinikov jnžnih narodov pa Amerika no žoli. Razmuljivo je, da jo to za našo drža- vo tožko. Arnorik-a. pa j«' imola že od nekdaj «vojo pose hi ip inuhe. Sedaj zameta južno, gorko in razhurljino k ri. Pozor. Tajnišlvo I'olitirnoga. društva «Kdi- nosti» in «Kmotsko-drlavske zvoz-c». pozivlja vs«-. zito. Poštna. prislojbina jo zo itak j)recoj visoka. Na pisma, do .'jO gr. morale j)rilo]iiti znamko za 50 cent. Ako jo ]>ismo magari saino aa. f* gram tezji, morale prilopili zn tu- (H pot je in tanilnira.njo. I)rainatiina. fašistov vdrlu \' inowtu Faonzi v kaloliški kro- žok. Ravnokar so jo powlavljal župian in nokalori drugi prisUišj ljudske süankip. Fašisii sx> skočili nanjo iT» jili začeli prot/cpati. Konoe j>repirn jo hil ta, da so odpoljali H ranjoiu-cv \ }>ol- nišnico. Krajcvni fašjo jo drugi dan objavil v mesiii proglas. v kat-erem ol)žahij« dogodko, a trdi obeivem, da prevze.m« vso odgovc-rnost za to. kar so je /go- dilo. Občinski svog(anov krstila in čudeže dela- la. Je to poeebna fast za Gorico, ki si je že leta 16G6. toga svetnika slovesno izvolila za svojega zavetnika. Od kod Jo ta roka. Oh mraku dno 2. decombra 1. 1552 je ta veliki svetnik izdihnil svojo dušo v Sančanu, zro-Č proti kitajsko- mu cesarstvu. Projteljali, so ga nazaj v Indijo in pokopali v Goi. Nje&ov grob jo vos krsčanski Vzhod öastil in ohfudoval kot kraj vodno pona- \ljajocih so čudežev. .Stara je bilia zelja Kvropo dohiti kako svotinjo tega svetnika. Ta želja se jo izpolni- ,a, ko so odlocili od. njegovoga tele- sa desnico in jo poslali v Rim, kjer se je nanajala, do-lgo vrsto lot. V pro- slavo tristolotnke odkar je hil pro- glašCR za svetnika so to roko izpo- stavilr v javino deščonje. Noveinhra lan-skega^leta j^ relikvija dospela na Špansko. Od takrat potuje po vseh vočjiLi meslih Evropo, če.š^ena od vernikov, fiovelicaiia zmarsikate- rim •čudežern. Rok<; same se drži šo meso in koža, proti laktu je pa žo razdejana. Toj rolikviji izkazujojo 6ast tudi ljudje, ki ne pripadajo kat. cerkvi Protostantski pastor je rekel. v Mar- ilji: «Tudi jaz spoštnjem to roko. ker je nekoč pripadala možii, kate. .'ega snuitramo za naivnf.joga. po a- ostolih». Če sipoštuji-tin> jii.iii jxi.illili voja- kov, zhiramo njihove ostanke v ko- stnice, jim postavljamo spomenike, zakaj hi no -fastili ostankov toga vo. likoga horca Kristusovo vero? ilil jo volik kot člov«'k, kot organizator in kot svotnik. Nekoliko potez iz svetnlkovoga • življenja. Ljudstvo Baskov, ohda.no od sivili vrhov svojih gorä «e je utrdilo v borbi z& svojo indJvidualnost proti Francozorn in .ftjiancem. Iz ozkih in skalovitih sotosk je v potu svojega ohraza naravnost kradlo naravi svoj borni vsakdan.ji kruh. To ljudstvo jo dalo svetu toga svetnika, njeniu sa- memu je pa dalo tisti kromeniti zma- T:aj, ki prokipov.a enorgije. Od očeta kastjlskoga vitoz'a in dvornoga svet- nika iz Navarre in od matere jo do- hil njogov značaj ti>sto gosposko ge- sto in maniro, tisto no twin jo .samo- stoj'nost, ki ga je us]H>sohila, da je IKjsütl hlapec vhciti, a istočasno tudi gospod. Vzgojen v družini, ki je pre- kipevala v vn'rski goreCnosti in zve- stohi do kasti'lske vladarsko (hiiSe jo dohil zi\, življonjo ono versko podla- go iz katore j<1 poznejp inilost I*//)* iiarotlila iz njoga onega. lrajvofjib v> likanov vsoh -rawov. Svetnik na pariškem vsoučiliSio. IB. oktohra 1. 1515. "zapius-ti mil ad1 FranCiSek od vojsko razdojani do)* in o-četa v grobu t na pariško vseučiliščo. Te-danji -fit11" dontovski Pariz je hil pod oben rv&- hurkainemu morju dohrili in slabJl» naukov, morale in nernorale, 'dobr«- ga in slahega. Vso to inorjo j^ ftu.rop!° krog jnladega ftpanca. Matorina (*n sostrina rnolitov, angelski nje#ot prijatolj Peter lo Fevi-e, vzgled 1>>V' šega vojaka Ignacija in pogled v u' mazanio jamo strasti. so }>ilo boij* silo, ki so ga varovalo, toda no sat»0 varovailo, teinve-f. naravnost proob^f- zi'lo v ujjostola Indijo. Ko jo dokfJ"1' čal Sole modroslovja in, hogoslo^J11 jo zavrgel \«o nash)ve in vso (Hlli6"0 prihodnjost Pridružil se jo lgntacij11 Lojolskoniu in no hv*"A hoja sprc.!"*'1 GORISKA STRATA Stran 3 Francosko posojilo Poljski. •'ranooska. zbornira. jo pooblastila. v'a(W>t da. lahko dovoli Poljski po- fiojilo do i()<) mi'lijonov frankov. Mod '""Kpravo jc Poincaroe izjav.il, jda jo iX'M'ravljs'iia Francoska svojo to- >'jatvo zbrisati, ako popustijo za- vozn.iki svojo terjatve nasproti Fran- coski. Poroka kraljičine Jo Ian do so 1)0 vi-šila. kakor jo sedaj komftio •loloeeno, zadnjo dni incsocM maja. * i"1 veseloiu dogodku hodo zastopa'no Vs(l 'cosai'sko in kraljovske druzine ;ili ili/mslijc KvrojH'. Koliko je komunistov na svetu? 1}<> unnlnih porof'ilih i. kongresa *H iiitciiiiacional«' jo danes po vsem sV('tn. približno 2 niiljona in pol po- I'tir-no organizirauih koniuuistov. ^«ijviV jili jo seveda na Ituskeni. '^i'nnka. ruskih koinunislov šteje l-e- l°s ;J21 iis()(v# 552 rlanov. Rusiji slodi Nenioija, k,i inia 22(5 tisov 200 komu- luslov. Za Nonirijo prido (''.oško-Slo- ViiAkii s 170 ijisoč 0]'gaii,i7/iranili ko- NiU'iiistov. Oehom sledijo Ukrajinci, k'1 so org^anizirali v komunistični ^I'anki 80.000 čLanov; Jugoslavia jo ^°iuu,i)istit lio stranko prepovodala, u>ila. 111 intermtcionala t|di, da jo v Juig-()slaviji 80.000 komunistov. Kian- c'ja stoji sole -na (5. mostu. Kranco- skili komunistov j<" vs-oga skupaj 78 t'soc 828. Na Norveškom jo ({() ti.soC ül"Wani/iraiiiilii koinunistov. Na Hol- Karskoni Jilt jo 40 tisoč, na Finskem •& tisoč v Georg-iji 18 iisor, v Avstriji ^» tiso<\ na Švedskein 12 tisov1, na J>(>ljskein 10 tisoč. Velika Amerika, ^' ŠUojo nad 100 miljonov prebival- sWa, ima samo 8 tisoč origan izi ran ih ^°inuinistov. Silma angleška država '"ui sa,mi) 5 tisoč koinunistov. ^HviioJoiiko ji 11 jo v Äpaniji in v ftvi- (>1- Na Irskem jih je 7i tisoc\ v Romuniji •I'll jo 2 tisoč, »na HolaJndskoin 2 tisoč ^W. v Avstraliji jc 900 komunistov, v ogromni kitajski državi s par sto 111 i 1-i.joiii prebivalcov jo samo 300 orga- 1U/'ij'aiiilL koiinii'iiistov. Na Kitajskein J(- ik>. (Mikrat toliko komunistov ka- 'o. Iz; mavodoinih štovilk slodi, da jo na svPtu procoj nwvlo komunistov, toda ol'Raiiizacijo imajo doln-o. Komumi- z'°'n so jo razširil v promaganih drža- vali, ni pa nio^ol dohiti koronin mod na rod i, ki so zinaffali. Najl)oljši do- kaz zato jo l'Yaiioija, Atig"]ija in A- morika. Važno za vpokojenco! JJanca (T 11-a.lia nain porora: minislr- slvo jM)što ,in Jjrzojava jo odrodilo, da so s 1. marreni 102,'* prenelia iz]>]iu>*o- vanjo pokojnino po jtoštni uakaznici. V krajih, kjoi1 so nahaja jMxlruznica llianke d' Italia, so izvrši plačovan jo poiom to hank'o. (In kjer Hanca odnj/nico, kdo bo v toll krn- jili izplaooval jtokojn.ino ? ur.) Jnvali- di in vdovo tor siroto ]>o vojakih bivšo avstro-ogrsko acniado Jxxlo niorali, ro borojo }M)togni1i ]>od|M)ro na rarun pu- kojnjno, i>rodloy,iti izpUii-ilnomu ura- o- kojnjnsko knji/ico s i'otoprrasijo. potr- jeno od. obrino. To pr,iporoo okrajili sklopajo skupne in onako pojjodbe z dolavci. Na oni stran.i jo kropko združeui kapital, na drugi sti'ani stoji razpršona četa d-elavstva. Ministor RaŠin umrl. V Pra&i jo umui bivsi litnaiiHini mi- nistor Ra.šin.. Prod nio^eceni je bil izvräen nad njim atcntat. Videmski občlnski swet .•jr jiiici x )M'ii'k jHTo javno soj" I»" l';isi- sf(i\-.ski rcvoliiclji. Zii|>,'iii S|»t'/7.(itii jc |)'i/.- diavil iinvd vl.'nld in sprokr<»v<»ril .navdu- Sftii t'ovor nidi /ilnr/.iivc cclo lMii-);inijc. Tudi wioialist Cosat'mi jc puzdi-av il /iliu- /.iti'V Vidiiia. /, (»(ii'icti. VAŽNO. Pozivljamo zadrupu vojnlli o'skodo- vanoov, 'siavbinsko zadrug-o. /upan- si va. rnzimtdajalcc. in posamezne jia- i-orjiiko «Obn-ove (hmskc», da plarajo riinp/'o.j naroriiioo. Uj>rava mora svoje rarune takoj ursdiii. še posebno radi t(!pa, ker sv jo izdajal list, na skupni rarun Zvozo zjuliu^ vojn.ib oskodo- vanoov. Denar n/rj sr jiosfjc na upraro «(lorišl.c Slrazv» r (loric'i, I'/a Maine, ii st. ft (proj .Solska uliw».) Nujno jo pokebno, eij list. Na- ročniko prosijno. \. 1, m. so jo vrsil v Oorici sestiinek, ki niu jo l)il namon uwt-anoviti v našom mostu podruž- nico «Solskofi-a ravila \*>- dni/nict' v jK)trditov. l'stÄ'nioviii oböni zbor bo \ jiwk«ljo 2.">. t. in. v prtjistorili «-IVvske^u in gliusborio^a ¦drustva», Tir%rovski dolm (vbod v.jia Po.tnirra) ob 10 b ]K>lr,i srcu usixla našo dew in ixxUHTiost nasog-a naroda, da so g-oi-ovo udeleze toga nad vso va/no- g-jt sestanku. I'ri/trac/j. odbor. Sfiovenske postne pridige v Gorici. Kakor vsako Jeto, se vrso tudi loios sk-venske j>ostno ]»ridig"o vsak j)otok ob 7. zve<>er v corkvi sv. Ignacija na Travniku. Jjotos govori larnosriji ka- jtlan g. Stanko Stanič. Zanlmlv koncert v Gorici. Pml vrerajšnjim zvi'coi1 so jo vršil v dvorani «Goriskega telovadnopa u- na katoreni stii nastopiJa dva sklada.tolja — eden Slovenoc, drug"' U.alijan a lastnimi skladbami. lUi- l.ijan jo bil .skladmtelj Desderi jz To- rina, učonoc znanoga italijanskoga kon]jK>n.ista Hildebranda J'izzottija. Slovonoo jo bil Marij Kogoj. Vsak .jo proizvaja'l sain na klavirju svojo sklad- 1)0. Tako Äaniinivoira Uf)»wcrl:i m liilo so v (lorw'-i. Občni zbor druitva Skalnice. tm pi'ibo(lnj(j jiodoljo duo 25. JV'lirutr ja. <>b 'i poj». \ drusivonili pi-ostorih \r (joricj. Via. Mamolli st. 5. Vabimo v.st> društvonico. naj sc j>rav goU-vo utk'lo/A'. Marija Pod gor ml; prrdscdniffi Goriika siovenska omiadina s<- živai.uo f^iiiljo. 'i'u važiio knliuino društvo naznanja, «da. so vršijo tudi v jiostnom f.asu rodno j>losno vaje» vsak todon v Trg-ovskom donni, Naj noben ])ravi i'odoljub no zainudi j>ri- liko, da so prav kulturno zag-il>lje. Izražaino skronmo mnonj^^ da In mlado silo, ki so m>a Klodališkoiji odru žolo toliko zaslužoiH^a pi'iznanja, moglp pas na Jivaloznoj^i naf-in si- riti slovos slovensko-ga, iinom;i riškein Jiiostu. Splošno žensko društvo v (iorifi je otvorilo looaj za jnnik v krojoriju in sivanju o)>l«;k. \'abiin<» slovonska doklota iz jnosta in oko- lico, da so iKleložujpjo tofaja. Z^Ja- sijo naj sc v d rust von ib prostorili. Trg-ovski dom 1. najo. VAŽN0 Naznnnjamo vsem naročnikom, dopisnikom i. t. d., da so nahaja Uprava «G-oriške Stražo» v Gorici. Via Mameli št. 5. v prvom nadstropju. Tarn, kier je tudi tajništvo Politüne. ga druitva «Edinosti» in tajni&tvo «Kmotski.delavsko zvezo.» Uprava se nahaja ravno na oglu ulico Mameli (proj čolska ulica). Uprava «GoriSke Stražo» je sodaj ravno nad dobro znano bivšo trgovino Hedžet.Koritni. ka, danes pa Rolihovo trgovino. ^Knaciju staro goslo: Jvaj jo vso to Proij voftnosti! Kaj pomagia človeku ^g vos svot pridobi svojo dušo pa po- KU.I)i! Nadaljno življenje in smrt. ^i prostora tu. popisovati ujegovo- ^a življonju. Xavicr, Pariz, Bolonja, ^^11», Lizbona so knaji, kjor je bivai J)ruftf,avo, divjaki, to ^° »iu bil<- dom in družba im počitok. Samo -l.o 1,-t jo trajailo to injo^ovo ži- vJiGnjo, a uspelii so bill nepn'conlji- ^1- Ntotisooj so l>ili jro njogovi roki ^fSeeini. Od kod ti uspehi? Na govoriino .po doinwf'<> ho za to Ätyar tri re^i potreb.no. In si cor: pr- va. jo posebna milost liožja, druga jo pozrlvixvalnavolja/, tretja so pa donar- na sredstva. Milost božjo inn jo Hog nudil v obilni meri, saj jo -colo inrtve obujal; donarna sredstva jo z'aliagala španska vlada. Ozrimo so samo na njogovo gigantsko voljo. Pisnra njegova nain jo odkrivajo. Sam pripovoduj«, kako jo dolal v Kamorinu. Novo Ijuilstvo, nov jozik! Kran-fiSok zbero par domačinov, ki ho so potoni obfovan.ja z Portugalci naučiili nokoliko portuigalftčino. V par (Inch jo z njibovo pomoejo pre- stavil matokikor. So piar o- navljal lua paniot col katokizom. \i\\ todon, vsak dan dvakrat in zo so otroci znaili marsikaj ponoviti in z otroci je prešlo to v vsako bišo. So- in'o krščanstva, je, bilo t«'m zaH-cjano, ziaro'la j<1 rast, prišla jo. žotov. Odtod tisti tisoči in tisoči njogovWn novili vernikov, toko da lahko rečemo, kar jo Lutor vzol, to jo Franrišok prino- sol. T o jo en sam primer uj<'govo oner. g'ije, kdo bi n;aštc| vso njo^ovl, napo^ re? To do.I« je pa njoKf>vo tolcsno mo- «i tako izcrpalo, da j<1 unirl v rvetu SVOJih lot, ZapUŠrOII li;i ^:m':i ik^ciu ohrejFJu. Kaj pa čudeži? Ali tak Jnožni vreden »poSt-ov».nja? Ali iz teiga ni razumJjivo, da ga je Hog odlikval s rudoži in na odükgjo šo danes? Ko so liani oJ) ;J(M» lotnki ujogovo kianonizacije odprli njogov griob v Indiji, jo I'omalo k grobu poleg ka- tolic'anov tudi veliko Anglož,ev. .lezu- itska por(M:ilia tfovore tudi u nek em Ang?ležu, kaiori j»1 bil iiopolnoma h1oj>? a jo ob dotiku svoje glavo z na^rolvno ploščo svetnikovo popolno- iiiiii spregledal. /;• '" dcUlvn imvaiajo stotiino prič. 0 čudežib, kiatoii .so j»a ^odo ob prilikc roirHij» svotilljo HJOgOVO dp- snii'o, jjoror-ajo oaso)>isi iz To|o/<\ Hoodv-a Pariza in '•'uriina. Kritiono dobro proiskan »e zdi 1> pogrledu na reükvijo je po- polnoma o(J7.r4iv(Ua. Navajajo so nn- teiM'ne j>riC'o In zdnavniška spjirc;- vala. Svrtinja v Gorici. Ta rudodolna svotjnja bo jij'inese- na v (iorioo dno 2(5. foliruni'ja. Ob šestih popoldne jo bodo (,(»rir;ini - jtrocosijo sjtrejoli na Travniku tod jo bodo nesli v Cfrkcv sv. Ign.n ija, kjer bo izpostavljena v javno č«šL*. njc tisti dan in Se naslednji dan od 6. do 10. zjutraj. Velika rast za nokdanjo jerzuiisko corkev, v/a goriško vornike j^a velika d(>l>rot'a! Stran 4 siOmSKA1 STRATA Kaj je novega na deželi Iz Logaršča pri Sv. Luciji. I'd dolg.i in inuriii bole/.ni. ka.tero si jo je nakopaL na Jmjnili poljanah in strelskili jarkih je proininul pro- tekli pondoljek v starosti 'A'i \'A inkaj šnji posestnik Ivan Kutar. Velik udarec za druzino in velika zguba za nušo vas, ker pokojni je 1 >i 1 delaven doma in v javnosti ter jo lju- bil svoj iiarod z besedo in dejanji. Pogreb se ,je vršil v retrtek. SniriiK1 ostanke pokojnika so pro'peljali v Pod- melier v spremstvu skoro vsega vas- ranstva ]>osebno pa la nit \ in dekl<4. Xaj poriva v iiiiru! Sv. Lucija. Strašna nesreea sv je zgodila v Mo- di-oju pr,i Sv. Luciji. Uva i'i letna l'an- Ui. in sicer neki Albert Leban in Ivan Kutar sta so nahajala na travniku in našla na njein hombo. Kor sv nisla zuvedala, krtkšne nevarnosti :so skriva- jo za razstrelivom. sta se zarela znjim /grati. Nenadoma je bomba razporila z groznim treskom. Fant a je pognalo daleč po zeinlji in jib hudo razme- surilo. LobaJi je imel ves obraz oblit s krvjo, ker ga .je l)il kos bombe, zadel v glavo. Ubogi l'ant je izgubil tudi dva prsta na levi roki. Še bujse je zlo- slavljeu ubogi Kutar. Zgubil je eno oko in obe roki. Koke niu je bilo zlo- ni.ilo ob zapestju. Nosrerna fanla so prejveljali ,v gor,iLko bolni.nico. Kolikokrat bomo se brezus]>ešno rolili našo ljudstvo, naj bo previdno z razstrelivi in pouri d torn otroke '? Vedno nove nesreče, a vse skupaj ma- lo pomaga. Ne preide teden, ko bomo zopet iK>ročali o nesrečL. Mavhinje. Due io. t. in, olj 5. uri popoldne so je pripetila v nasi vasi strašna nesre- ea. Neki Leopold jBandelj je izkojpaval iz zendje rok in se pri lem moriio Irudil. Da bi delo prej dovrfcil, jie del pod cok zrakoplovno bombo, ki jo je bil nekje nasel. Zažgal jo je, da se raz- tieli. Ne»reea je i>a botela, da je enajst- letn.i d'eeek Milan Pernarčič gnal rav- no v tern bipu zivino na kal. Fant je vedol, da se bo bomba razti elila, to- da mkslijL )je, da sole (pozno zvoeer. Zato je sei na lice mesla, da si ogleda. kako je stvar napravljena. Toda, oj nesrera, bomba je že gore-la in se jo nenadno razpovila s strašnim treskom. Nosrerneža je vrglo kakib 25 metrov dal'er, bomba ga je tako moriio razme sarila. da je ostal na Ijcu niesta mrlev. Ubogi oče ,ima sedaj že se.su slučaj smrti Y biši. Vseh nesrer so krivi voj- ni izstrelki al,i vojna. Leta 1917 mil je granala ubila na dvorišc-u očda in si- na in smrtno ranila s(>i)rogo. Ženo so brž j)repeljali v tr/aško bolnišnico in jo tarn operirali. Žena je sicer okre- vala, toda radi (vpera<',lje ni mogla vee IM-enesti pravegra iMjroda in je poznej*' umrla z otrokom vred v bolnisnici. Nova ne^rtva je udarila moža leta U.U!). Pri Sv. Jvanu Devjnskein je ro( na granata ubila drugega sina. Pred [>ar dnevi je smrt zopet obiskala nje- yovo iireizkušeno druzino. Nase glo- boko sxjzalje nesrernemu možu : Jj.judje božji. imejle veudar ver po- zornosti z izstrelki. P'ovsod nre/.i smrt in nesrera n:i mis. Rmdelj se je javil sain oblasti. Podraga. Dne IT. febr. snio pukopal.i (i)'» letnc- gu. Ivana Trošta, ]K>sestnika v Podragi. Pokojni je l)il 2(i let ključar naše žuj)- ne cerkve in velik dobrotnik tukaj- siijegu kat. slov. izobraževalnega dru- slva, ki je imelo ves čas svojega ob- stoja — od letiu!OO4 — v njegovi liisi l)rezplarno društveno sobo. Društ-vo niu je priredilo jn-av lep |X">greb. Pred bišo, v oerkvi in ob gro- bu mu je zapel društveni i>evski zbor. katerega vežba pirkojnikov sin Jozef. ki je tudi organist naie župne cerkve. Zbor je \ijo vsi kimetje Ji kon .siiiiHi. Konsuni mora imeti delavno, sposobno narelstvo in nadzorslvo. Predvsem pa je potrebno. da se poski- vi konsum kakor siploli zadružna or- čranizaeija na zdrave duševne temelje. Postenost, ])iiavi(*'nost in ljubezen hhj- rajo biti gon.ilne sile in še posebno konsunme organizacije. Konsum mo- ra biti velika druzina rlunov. Za njim je govoril dr. Kitežnik jz (lorice. V svojem govoru je i»oudarjal. da je gos- podarska organizacija kmeta nujno potrebna. Kmet je ^K)stal po velikib borbah. kmerkib j>imtih svoj)od'en go- sjxular in lastnik svoje zemlje. Od 7. stoletja do leta IN-'iN se je kmerko ljud- stvo borilo pi'oti gosi>oski, grol'oni l>a- ronom. Jveta 1848. je postal velik del kmef-kega ljudstva lastnik svoje zem- lje. Lastn.istvo zemlje je kmeta politi- ('i)i) in socialno dvignilo. Njegov go- siK>tlarski položaj se je pa le malo /boljšal. Kdor je lastnik zemlje, mora biti tudi UistnJk svojib pridelkov. Da- našnji kmet ]>a to ni. Lanska susa je na.šeniu knieckenui ljudstvu oroj)ala milijone. V'sled ponianjkanja krme je moral po nesramnili cenab oddati in prodati svojo zivino razn.im zivinskim mešetarjem, ki so priha.ja.li iz vseb sti- rib vetrov tor ga neusmiljeno ogulili. Prot.i zivinskim mešetarjein je treba [»ostaviti organ izaci jo živinorcjcev. Kakor z zivino, tako je tudi z vsenii drugiini kinerkimi j>ridelki. V borbi proti dana.šnjemu sovražniku Ijudstva je nasilstvo le slabo orožje. Ako lio- ceino streti kapitalistični red, .se mo- ramo organizirati. Organizirati je tre- ba nakup a.,tib jtolrebsi'in in prodajo vseb pridelkov potom zadružnjstva. Organizacija in izobra/ba delovnega Jjudstva je danes edino jjravo orožje, ki votli do zmage. Ko ustanavljanio konsum, nas vodi le ljubezen do Ijud- stva, do otrok in družin, \>n tudi lju- bezen do nase zemlje in narodu, ki se bo \zdrzal le, ako bo dobro (/osjxxlar- .v/.'>, politic no in kulturno organiziran. Nato sta govornika probrala in po- jasnila pravila, ki so bila z nekaierimi spremembami «oglasno sprejeta. Izvo- lilo se je 40. zaupnikov, ki so b.ili na podkgi soglasnega sklej>a obrnega zbora, [K>oblašreni. da izvolijo iziued sebe načelstvo in nadzorslvo. ! Utenjak Röntgen. Dne Hl. I. in. je umrl v Monako\em (Neiurija) slavni neni.ški urenjak. f>riro(loslo\'(kc I'/Qrn/ h'unrod Hnni \ K. Mönlgeu je bil rojen dne 27. 8. 18'iT). v Lennepudu (Prusija). Visoko- solske sludije jo konra.l v (luriliu, kjer je tudi promoviral. Od leta 1870. dalje je b.il asistent pri prirodoslovcu Kundtu v Wiiizburgu. I;. 187'i. je babilitiral v Stnussburgu. Kasne.je je bil prof, v YVi'irzburgu. Kilo je leta 1805., ko se je bliskoma r.iznesla j»> vhimh sviitu vt^st, da. je neki nemški prol'esor v Wiii/burgu odkril pi'erudezno žarke. k,i jirodi- rajo skozi vsa telesa in s ka.terili po- mof'jo la 11 ko widjino in opazujenio do tedaj na in nedostopno nolran josl te- les, Odkr.iti žarki sotakovzani X-iar /,/, ka.kor jib je (Jti sain inienoval ali lirin/f/rnor/ .iarl;i, kakor jilt danes nje mu na rast- inienujemo. Zaradi svojili izrednib svojstev, ki. oniogoC-ujejo prourevati notra.njost teles, in zaradi praklirii!1 vrednosl.i. ki so jo \ na.j krajsem pridobili \- teliniki. zlasli v zdrav ilsl\u so vzbudili l,i žarki splosh y.animanje. S tie in je KCmtg'i'ii veliki' koristil rlovesh'u: Jii pa jskal ^' kor današnj.i svet za svoje zaslu^' nobene T-asli in slave, temver je zivt'l sain zase in za znanost ter j(! od.kl'1' njal celo vsa vabila na razne slaviio sti. ki so jib prire.dili njenui na rast. Kd.i/io odlikovanje, ki je sprejel. ,i1' bilo rastno doktoJ'slvo; podelilo mil ga je pariško vseurilisri1. Leta 1001. Ji? piejol Noblovo nagrado. Ni vse zlato kar se sveti ••• Tudi pororilo o uslanovnem ob- rnein zboiMi »Zveze prosvetnili itru- stev» v «Mlinosti» z due :-{0. ]>r. ni. s(- tuko sveti od saiuili lej)ili besid o slo- gi. kulturni edinosti itii., da bi ii^uk človek utognil niisliti, da ima \' <-Z. T. IJ.ii samo pristno zlato resnice iit Iju- bezni. V resn.ici je pa stvar drugaena. Nclariiosll pororeva lea «l^ nikomur, par I«i U'zko razumemo smisel za resničiiu slofjo pri «Z. I*. D.H. ki sklicuje svoj ustanovn.i obrni zl.)or koinaj 25. Jan. 1O2.'5. v dobi ko je «P. '/,.» izvrsila /,e ogromno delo po vsej deželi. 2.) V. Z.» ima ožji delokrog «prntu dojiisnil:i>. T\\ Z.» ne niogla posvetiti :sv<»je skrbi ? Vsej resnicj. ,in lepoti so odprtii vrata «P. Z.» na stezaj '.» Torej v ('0111 je delokrog «P. Z.» oz.ji od de- lokroga »Z. P. I).»? V iiiremer! Par [>ii. labko reremo, da je jtrograin »I'. Z.» jasno j)reciziran in pozitiven ter nudi kot tak pC'dlago znac?«jne vzgoje — do- rim program «Z. P. D.» v teb najbolj pererib U)r,kab docela odpoveduje. V dru,štv,iti «Z. P. D.» se krsranska na- čela litliko v prall l.eptajo, lahko se pa tudi na vso moč povzdigujejo — «P. Z.)' pa stoji na krsčanskib temeljib iz nravnjh in tudi iz narodnostnih razlogov. V teni, d..) V gi'enkih izkusnjah sino razkrili misli in <'ilj«' »kulturne sloge». a vkljub tcinii bi rakali in molrali. ila ne bi iineli že izkuseiij x tej zadevi. Nas rlankiir pravi. da imajo jiosebnc1 zasluge za »Z, P. D.n sledeča drustva; »(1. S. ().», Akad. ler. drustvo «Adrija« iji pa »('ilalnica» v Solkanu. Zdaj |';1 pri.jatelj ponin.i sled-ere: «(i. S. ().» ji' pi'ircdila vrsto protikrsranskih govo- rov v <'Trgovsk(Mii domu», kakor I'1 naše dežele ne, trla Viižiiejsa \ pi'i»- šan.ja: Akad. ler. d. »Adr.ija» sn 10 nio- rali že enkrat v «Slraži» opozoriti ra- di puitobnili predavanj: »(^ilaliiicii» s Solkanu to se pravi dva. ali lrijc vodilelji. ki borejo ostale lerorizirati, so biii pri teraju »P. Z.^ v SolkanU skrajno mrzli, ker zelijo »sloge» s k'"' sranskiini nart^i in eden je celo nui- Io d,iplomatirno naj^adal Cerkev. 'I'1 velezaslužni faktorji j)ojniiijejo kin1' i.urno slogo tako, njjb otrok «/1. ,P. D-" gotovo tudi v bodore. Sicer snio prt" /)i'iram, da a ji> Je na enotnen» kulturnem temelju, Vsa sloveiisk^ zgoftovina slonj na. l.akein enotnem U'- nielju 111 la je kršranski. AV/ trni I''' ntrl.jii son.i tudi danesl ogromna vuč»' n;i in jedro nasega ljudstvu - /i"f> /:mc/. (\>. priznamo in sjtoštujemo tu k'inel.j, rii ga postavinio za poslla.go nsl" sim kulturnini organi'/acijiiin, je kill' turna sloga mogora in «P. Z.» si jt' iskreno zelü. Ce pa nekateri kultun'i delavcj vidijo v krsranslvu le obm^- sen klobuk, naj ne govorijo o kultm1- n,i slogi: to bi pomenilo govoivn.i(> i)rez misli ali pa zavn.jan.je nasegil !.Kids'tva v uc.z-ridčfijnast mozf/a. Znarilno je ludi, da, je »Z. P. D" j»f)vab,iln 11a svoj ustanovni obr.ui /b<"' vse kiilturne- deln\ce. Zol<-> lofMJ ! Zato sta. pr.isla tudi dva od poslan<"il »P. Z,»>. da se uredi medsebojno ra./-- merje obeli Zvez. Monla bi res ne b'' Io rasa pri tej pr.iliki za. tak razgovor: lorn in j-e bil vsekako na.jmcrodaj' nejši. Todii*odj)oslanca sta bila krat' konudo oflslovljena -- v lepi obliki t*f- veda, Lep sporazum : 5.) «(.ioriška Sti-aza» je m>pristransK° sprejemala j>ororila in oglasc vseb kill- turn ill organjzaeij do on-rf/fi ." Kesnica brez sovrastva le koristi. Cl<1" rapucta, boui amici 1 KiU-n- za vac. •©RISK A STRATA 34mi » GOSPODMRSTVO Kmetljstvo v Italiji. Lfiiiu je skoraj 1V>% povrsine llalije, '¦' K' okoli V milijoin'in pol ha pose.janih s I'fcnico. .\!L ,.„ |1;i Sl. ],ii(li.|;i približno in *' Zl'!'j;i, skupa toii>j okoli ;;> mili.u>ii<»\" U'Itio uvažati ori-ohiix- količinc; lakn *¦* i(' -je liv(i7.i](i 1. Klr.'l 7,;i ct'lih ') in ]M>] 'riil'jiir lir. |)o licdavno >r jc uvažalo '"'t'dvsom zrn.je, ker je bila postavljcna iia l(|k(i precejšnja uvozna farina, katcro 'l ^ vlada iidj»ra\ ila. ozironia znižala 1(1 1] zlatih lir }ij-v<» na V. in scdaj ua ""' '•• M-li ly.ia/.cno v papiriiatih lirah ml '"•'I'li/no /»() j\ ua. Id in sedaj na C. I,. SlMli(1«'t,, kakor skoro vsc '/.it(i. sc uva/.a »wjvcf: jn ArRentiuije in amciiških /dru- ^niii dr/av, nekoliko tudi iz Humunije. f'r'i(l psenici zavzcmajo najvcr povr- *Jrit' vinoKradi, ki pukrivajo nidi okoli 'i ln'}i.kme in )>o] ha. Vclika vcčina. in siccr '7'' viii0Kra(la jc navadnefra. to jc z me- 'ar'itni Irlami, osta.la pctina pa špccija- lziiuii0K;l( 1o jc, powijcneKH /- izbraiümi n' izvdzi prihli/.no 41). 1i del. Glcdc pridel- "l v»na «toji Italija na druRem mostu na Vetu, in sicer takoj zu Fivuicosko. V Ita- '" s<' pridela približno I 1)1 vjna na člo- \ pi, •''• v Kranciji pa poldruRj. >(' /it, razun pšenicc, irivi najveojo ' °*-'t> koruza, ki pokriva 1 miüjon in pol J'1- N«'i katcj-ih sc pri del a leino ptibližno ""' }11'lijon(.iv i| zrnjn. na Iia lorej okoli 1".' ''' ^<>l1' .if tudi zclo ni.uk). V Hanatu in Sla- "rii-ii sc pridcla vcrkrat do :!() i\. na ha. "('' koruzo uva/.a Italija, in sio-or hajv. < Jfi'ili drzav kot pšonico. ],. 19^1 sc cmi

laRodarjcnc z dolnimi travniki. To vclja prcdvscin za okolico Havcnnc. in ncka- Icrih dniffih rncsf. A' cclotni Itiiliji jc ]>rc- puAfenih Iravnikoni L'^O ti.sof. ha zein- Ijisča. Jzvaža se ludi pri.,tno ol,ikii! ; olje, ki n;i pridcla Iialija juihli/.no ;.' milijona lil lctno. SlahscKa olja, ]>oscbno sczanio- vc^ra in druKCKa sciiicnskcRa nljit. pa vec uvozi.jo kot izvozijo. iM-cccjšnjo vlogo iKl'a.l" v Itan.u null 'Knu't.ij.skt'. oscbno )>a.radižnik<^'. Konzcrv iz paradi/.nikov iz- vozijo le.lno za več milijonov lir. Vcliko vlotfo igra tudi sirarstvo, ki stoji v Italiji '/do visoko. l'anne/anski sir jc znan ]>o vsciri svetu. T.-i kratki prcKlc (iviKniti in kakšnih .srrdstcv w ]>oslu- zujcjo, o ccnicr homo na teni inestu sc pisali in kar jc dclomn 1udi \- i'lanku saincni >.c omenjeno. Z« velesejem v PragJ /a. vzoivni sejem v I'raKi .ic dovoJjcn W% popust vozninc. Na culhodni jiostaji treba jiredložiir iialašr zato priliko na- tisnjeno prošnjo in so Jx) trcha. izkazati s ]H>tnnn listoin, iz katcrcRa je razvidno, da jc dotifn.ik tr^ovoc. ali ribrtnik. Listki. ki veljajo 20 dni, sc hodo prodajali od 1. do všicviki 1R. mars a. .j.;0 zastala. L. VJ-M se je uvozilo v lui- Za 1U) milijonov 1.. r>.\ in pribli/.no ¦ftVl">»u»toliko ovsa. r<)inpir He iKra lake vIokc v Italiji. - I"'J nas, oziroma, na r.c.^l.i'in all \ ('m^Ui, kjcr jc linma ljudstva. Sadi sc J'tr'° 'in približno 800.000 1<:; src(inji l||(li-lck je priblizno GO * Konioljev na 1 'til I», f " Kilr je zolo nialo. ZrclcKa krompirj.i Zv'ažajo in m> nvažajo, kcr jc proinet z lri skoro ])o celi Evmpi zaprt. Izva/a J<1 drolmi kr(jrnpir, ZKodnji krompir, J)'l ]n "i M'Kovjiia iie JKra sc take vloge kot ': * V(>.ino, ko sc jc dohival italijausk , " ni' drolmi kromjiir ludi v l'ctro- .' Pi'idclovanju sladkorne pese \- n'nJ'i] 1H posvt'f'a-i0 vHikc važnosti. l'o- •k', 1J° ''¦ njo lctno prililižno r»0.(i00 ha, iz ^ '"ll dobijo iirihli/.no i?."> inilijonov (\ sjf " (^z>i'oina itrihližno :<.:> milijane n ^ ori«'>, kar ne zadostujc za. eclotrtni .( Milr>- Tobaka pridclnjo lcino ok(di ¦,|M'° 'I na 10.000 ha. Vv. .llH' Itali.i" mnoRo vcč uvaža kot j,(' "'¦ ^lv<'iža zelo mnoRo \z .luposlavi.u1 t;k' }n Vo1rie Sf< V(lp nvo7-' ^ot i7.vozi, »y, * 1iu^' lesa, ki prihaja iz Central in äks >l)li< Poscbno iz Avstrijc, teh ^lova- in ^»Ro.slavije. tvor07' krnoti'skin pridclkov iz* Italije ,j(... naiv('f južno sadje. predvsem nviii- ^. - linioTii in pomarančc, pa tudi leAni- V<,t °rolli> katorih izvozijo letno za več 7(| >n n'ili.ion(»v lir. Izvozijo tudi irmo- ivu si/n''lV(' i" konoplje, ki iirra v kmotij- (M,'ir .)al1^' llV|1('('.tšnjo vloRO. '/ njo je nn- t\yy r!1J' .°koli ™>.ono ha. },. 19^. so i'/.vo .„¦bn U(1' l^fcej krnie v .Tuposlavijo, po T)fi v ^eho^lMvnško. V 1ein o'/im -< VALUTA. Na tržaški borzi si dobil 20. t. m. in'iiisko nA'-strijskih kron 2857.14 za 1 liro 285.714.— za 100 lir; dinarjev 4.82 an. 1 liro 481.92 za 10« lir; jufro- slovanskili krom 19.28 za 1 L. 1927.(58 za 100 lir; Poskih kroi^l.KO va\ 1 liro lOO.b'4 aa 100 lir; o^rskih kron 125.— za 1 liro 12.500.— za 100 lir; nemških mark 1052.U3 za 1 liro 105.2C3.— /ja 100 lir; francoskih frankov 0.79 za 1 liro 79.^- za 100 lir; Svicarskih sran- kov 0.25 /,a 1 liro 25.38 za 100 lir; bolgijskih fninkov 0.88 za 1 liro 88,— •mi 100 lir; holamlskih ipoldinarjcv 0.12 za 1 liro 12.05 za 100 lir; ru- nrunskiJii lejcv 10.52 za 1 Üro 1052.K3 za. 100 lir; za. 1 doliar si dobil Tstotfa dm' 20 Hi- 75 Motink in za 1 amglcSki psiind strj-lin^ 98 lir. KNJIŽEVNOST. AOrii lurji'id. Naš sniejo< i sc humorist g I'Cikc] Dainiir roina spct po vscj na.ši dc- želi, med vsem naSim Ijudstvoni, po vseh luiftih hižah. Gosp. FeiRlja boli noRa, zato pa je skle.nil: pojdi raje ti «Klobuk po sir an I» med dobro i»a ludi \csclo slovensko ljudvStvo. Do (la- nes iKLK jc razveseljeval njcRov • l'ol litra vipavra», tudi njCRovi «na<:ili in bacilke «snio vzljubili, težko se boiru lot.ili od knjiRC »Tik za froiHo*. KljuJ tcinii pa i.skreno pozdravljamo njcRov vKlobuk po strani,» ki ,ie izšel pravkar iz tKskarne. N\'tslovrio strnn je narisal L Spazza-pan. «Klobuk po strani* dobiš v kujiRarni K. T. I), v Montovi hisi. Stant V lire. Ocwio nove kujiRe prine,senio še vnašcrn listn.. Ze sedaj toplo priporacaim I'mii' ii,v »Klobuk po sttani-. Naši fantie-voiaki. Od vseh strani lUlijo jw.siljajo kIo- vcuski fant.je vojaki v »Goriško Stra- m>» pozdrave in obeiiom opisujojo ¦ivojo usodo. Iz Turina nam pišejo: TihU nas je usodu j>r>gnala dakv v ¦ujino, kjer snio prepušroni iuji skr- bi in okusiino marsikak'fo kupljo pc- liiui v vojaski suknji. Edino razvodrilo nam je «Ooriska Sti'aza» v ieh pusiih dnah. Kuwlar pri- le k nam gw iz roke v roko, in jn-idno prtbiramo novice iz naših krajev in ludi inno#o žalosinih je vines. Mnogo pqzrtvovalnosti in Ijubezni iina \a. list, do na,s in trnjeva je nje- rova pot, pred'tn nas doseže. Ko pii- lo namreč k nam, ga lakoj vzame düs kolonello v roke in poklire tolmaru Fa mora prestavit.i Siražo v italijan- sko, in sicer vso do z.adnje (Tkozdrave ljubi domovini, vsem znancem in dekletoni t.er kJičemo: Nasvidienje Ova oswn me- we\ !! Kor.ilnik Aiulrej, Dolenja vas, Fra- Tu4ič Ignacij, Senožečo, Lipuswk Kar- lo, Ajdovsc'ina, Morak Anlon, Sv. ]ai iiija, Gabrovec Anton, Steverjan, Uniek lo/ei", Trsl, Kenda Alfons, Rudnica Setl^j Pelei-, Vojsko, Novak Ivan, Vre- ¦ne, Bellram Rudolf, Vogersko, Rla- ževič Peter, Beg-at, Sluga Franc, Sa- bonje. Dra^a Straža! MnoRo j)ozdravov ti jioAiljamo slovcnski fantje od G9. rcRinicnia. Nahajamo se v vasi, ti se kličc M.'u3onna dell' I'iave. Va- rjerno sklaxlisra in praznujemo tako pust. iJva dni smo /c na straži, v SIirib urah -uiio pa žc jtrosti. Oborožcni inoraino bin zmcraj po noc'i in po dnevi. Ko konča- nio službo, se vrnemo v Firenco. Tain jc naš domači kraj. Leto6 snio skoro jio/.abili, kedaj je hi I pust. Dobro, da smo inicli vedt'/.a, ki nam je povedal, kedaj sle Kra praznovali vi v lomaf.ih krajih. Ce l)i inorali tudi druRo leto tako praznovati j>ust, jc boljse, da'Ra ne denele v pratiko, kcr mil rrizbijenm roRe dol z ftlave. ¦Scdaj naj zadostujc. |,,-r, j.i./.ni.n ij.inm 'laš^ brate, siari.še in sestre. Poseben po- zdrav fantom in deklctom. <'prostile slabi ]ii.savi. Anton Kravanja iz Socc, Gan,Uir Pavel iz Godoviea. I'avrir Alf»jz, Hrašf:« pri Po- stojni, Urcsčak Anton, Nova SuSica, Skok Jo*el iz Lokve. Makovec Jožes, Veli- kc Zablje, I'ler Avpuštin, Plavje. I.stra. >ravico prod aj ali neves t<\ (iotovo iima ]>ri Icjji velike doJMi'kc. Tann ^o zajnenjali pri kuj)čiji krav^ z den*- rjem. IVcd vojsko je stala dobra tip- vesha 5 Ailin^ov. Danes He pa plačuj« za krasotico Kikii^u pleJjsjena 12 do 15 Ailingov, ker se iudi tarn ojmža Iraginja. Kujjjiina se plar-nje v obro- kib, ker je za lamkajsrije razjnere |>recej viyoka. Eskiini pa plaCujej» odkujjuiuo v ko?w'iüi ali v pse]j. Steklena cesta. NajJKUj rudna in glaot. 80 jneirov vinok Jirib iz črnega, rdeč-e-ga in runjene^a stekla se je dvigal tain. Najprej so inzenirji poskusili razstreliti silni lirib z di- namitoni: j»a ni šlo. Tu se zasveti nekeinu delavcu, ki je bi] j»rej sle- klar, mi Bel, da bi mogli z rnoJno gor- koto spraviti stekleni brib do žare- nja. Res .so inženirji i^li na to delo, v krogu 1000 metrov okoli briba sc» 7jažgali velike grmade, ki so gt^rele po petde.set ur. Nato so pol i 1 i ž«rW:i hrib z ledeno vodo, ki so jo bili n sesalkaini spravili vrJj iiriba. S silo- vitim gromom se )e razpočil hrib i« ko se je dim razvlf'kf'l, so d^lavci videli, da je zginil oni del hriba, ki je cesto zaj)iral. (irmade steklenib dobrev so iKjkriwtl*1 ril, '\<, grižo .so jtorabili za tlaliovanje ki je trdla svetla h\ pisano bai........ tako da je j»aC najlepÄa cesia na svetu. OROBIZ. Čndne Sege. Pri priprostiihi plemenili je navada, da kupijo možje svoje žene od sto- risev. Pri torn je pornembna lepola žene^ a Se liolj j)resriganos't o-četa. Pri nekiaterih afrikanskib jjlemenih se posebno visoko ceni debelost ženske. Zato se pri teh plemenih kupujejo neveste jx> teži. Starši so tako pa- metni, da pikijo svoje hfere, da na pravijo ž njinii kolikor mogoče dobro kui>fijo. Tržma cena žensk se mtvija mod cono ene in des«t krav. I*ri Ki- kngu plemenu ima aamo j>oglavar DMROV1. 'la AUtjzi jn isee so fiarovalj Kg.: Dr. A. Pavlica, j>ros. JniRosJovja, 2.0.— L; Poni/. Iteiwdikt. nadm':. v jj., li().- L: I) Al i/ D ;0(». L. Vsem jskrena hvala1 Gosj). C.iul jiudilma. iz Hci,. ,• ¦-.,,„, ,^,, lir, nabranih na t>loke za «Nafco dec««. Vrlemu nabiratelju kakor vsem daco- vjik-ein sična hvala. Gospa Hoža 1'rcRelj jK>s)a].ri "AM liri, in. sicer 4(i7 L nabianih na bloke v Sv. Luciji. Modreji, Dobrofniku, I^oru in Ba/i in 2ft.') L in 7U slot, nabranih na polo. ]'<¦ zabvala, da je zbirka tako ("a.stuo i. :¦ i^n- R. H<»zi 1'rcRclj. Rdčui Marji KovnJ)<; in Rdčni Aniri KraRelj kakr ' *"' ¦¦ •• ci'Ujenim darovalcem. Tudi nafti vrii Lomljani. TolmiD.-ka ^a^ in Kanalski Loin niso zabili »NaAe deff-» in zbrali v to «vrlio VJHO L in M0 Ktoi Vrlim nabiralcein, \t- K- I'avlini Ki>i\"t-i> I'.milj) Štrukclj. Vincenri 7.)>r>nur iri S»^- sarm Pavsič iskrena hvaJa. Za i'Alojzijeviisce» v*> darovah gg: Mods, Berlol 25.— \j\ Fr. Švara, vjkar 20..— L; po JO.— L: Fr. P'ranke, vikar. A. Grbec, župnik, J. Godnič, župnik. I. Kodri(Vj, kural, Fr. f'ernic, po.setnik; I-K) 5.— Ii: I. Vfxioi^vec, kurat. i/i N. N., ix) h \j : A. ffkrbuf', kaplan. Vsem : Hog jwvrni ; Dobrodclnost. Za Slovensko siro- tiš-če: Svetiiik Albert Komwvec 7/S L, K. prof. Artur Errani 30 L. Hvala ! Tvrdke in obrtniki inserirajte v „ Goriški straži"/ ä)ran j GORISKA STRAZA um mm ialiM „tollmH mint i Im" Lastne prodajalne: GORICA, Corso Verdi 22. TR ST, Via dei Rettori . V 45 vrstah s« izdelujejo testenine PEKATETE. Nekate rim ugajajo debeli, drugim drobni makaionf, tcm vrvice, ouim poiži i. t. d. vse pa so toöne rcdilue in tako oknsne, da jih vsepovsod hralijo. Kupuiem kože kun, lisic. podlasic i. t. d. in pla- čujem po najvišjih cenah. Wind- spach, «Albergo Gorizia», Gorica Corso Vitt. Em. 16. NA PRODAJ imam večjo množinc mladoga sadnega drovja za presaje nje, kakor: jablane ^aznih vrst hruLke, žlahtno tepkc in dobre mast- nice. Cena po dogovpru. Josip Roz. man, Podbido ob BaČi. VAB1LO k mlnemu občnemu zboru Stavben zadruge r. z. z. o. j. v Grgarju, ki st- ho vrfci] čotrtok, ilno 1. marca 1921} ob 5. uri popoldne v zadružnih pro- storih s slcdečiin dnevnim redom: 1. Natgovor predsednika, 2. Predložitev lctnc büauce za 1 1922, 3. Volitev odbora, 4. Haznoternosti. V slučaju, da ne bo zbranih ob do- ločeni uri zadostno fitevilo -članov, se za pol ure pozneje skliče drugi občni zbor, ki bo sklepLen ob vsakeir. številu navzočih članov. - Odbor. NAZNANILO. | Consorzio Provint. fra Cooperative di pTfliluzionQ e lavoro dl Trev so, jui'idiciia oseba n;i podlagi kr. orllokaz due 31 julija 1921. st. 1 11S. NazD.'injamo na.sim stevil- liim in cenjenim kljjentom. da smo premestili urade na.so^a oddi'lka v (lorici iz Travnlka st. 20 v Via Trigemina št. 5 (zad za Kcejem) Oh tej priliki prosimo vsc naj si. zaponmijo natančno hesedilo naše tvrdku, ker so na fa nacin izognejo nespo- razuiniioiij in zrnesnjav, ki nastanejo na ta nacin, da se zai.neji.ja naš konsorcij z dru- gi.n.ii trevizanskimi, kateri ni- majo nie sknpnega z naini. X() v a tolofV) n s k a ste v i 1 ka : 1-42: naslov za hrzojavke: ('ooperazione (lorizia. za pis- ma: postni predal št. r>u ostaiu; n eizp reinen Jon. Ravnateljstvo. Podpisani naznanjam slav. ot činstvu da se je obnovil fotografičn atelje v Gorici v hiši Gor. ljudske po sojilnice v Via Carducci 7. Fotogra fira se z električno razsvctljavo cA vsakem vremem. Napovcdani pos netki o vsaki ponsčni uri. Podružni ca v Idriji. Za obilen obisk se priporcča JOSIP NARDIN. Posestvo na prodaj v Skopem hšt 30 in 31. Za pojasnila obrniti se na lice mesta. Zveza goriških delavnih in proizvajalnih zadrug Reg. xad. i om. lav. Gorica, Via Matzini (Municipio) 4 I. nad. VČLANJENIH ZADRUG 45. Previema vaa obnovltvana kakor tudl druga v stavbno In prolx- vajalno stroko spadajofa dela, kl jih izvriuje sama all potom prldruienlh «tavbanlh xadrug. • Vojnooikodovancl isroSite obno- vitvsna dttla l« nailm stavbenlm xadrugam. Zadružna zveza vpisana zadiuga z omajena zavezo v Gorici, Corso Gius. Verdi St. 32, I. nadstr. uraduje ob delavniklh od 8. do 12. Zveia zastopa in vaiuje koristi pridraženih zadiag, icvriaj« nad njimi pe zakonn revizijo, daje nasvtta in navodila pri attanavljaaju narih zadxng, ikrbi xa de- narno izravnavo, to je sprejema od zadrng vloo« in jiro daja poiojila, posrednje po možnoiti pri naknpovanju blaga (nmttnih gnojil, modre galice, irepla i. t. d.) in pri prodaji pridtlkov, uporablja vsa potUvna irMlatTi t poipei*vanj« ladnii. ništva in v povzdigo kmetijsta in domaöa obrti. Mestno županstvo v Idriji naznanja tužno vest, da je gospod I Ferjancic Ivan. mestnl svetovalec In podpredsednlk mestne hranllnlce dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj izdihnil svojo blago dušo. Velezaslužnemu pokojniku časten spomin. i • Idrija, dne 19. svečana 1923. Mestno županstvo. PODHUŽrilCA Ljubljanskß M\\n banke v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon