Letnik 2.
Maribor, četrtek 3. julija J 91 &
štev. 148»
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'SO mesečno.
četrtletno K 16'50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5*—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Preki sod in vislice.
Glasilo jugoslovanske socialnodemokratske stranke dan za dnevom s^čit^jufloslovanski demokratski stranki, da je največja prijateljica prekega soda in vislic. Pravzaprav bi se morali smejati temu. Ker pa vemo, da naše mase kaj rade verjamejo take stvari, hočemo nekoliko govoriti o tem poglavju.
Pred mesci so udrle nemške bolj-ševiške tolpe, ki so se predvsem rekrutirale iz brezposelnih Dunajčanov, na Slovensko Koroško ter prodrle skoro že na Štajersko, Oplenile in opustošile so vse povsod, kamor so prišle. In ravno te dni se ceni ta škoda, ki je ogromna. Nevarnost je bila, da vdro tudi na Štajersko ter prično tudi1 tu svoje uničevalno delo. Vsi pa dobro vemo, da imamo na Spodnjem Štajerskem še mnogo elementov, ki komaj čakajo prilike, da bi se zvezali s sovražniki našega naroda, naše države. Ti elementi so podobni žrjavici,
S t r m i š k i.
Reminiscence.
(Konec.)
V$i so morda tako mislili, kakor Cankar, ni ga pa bilo, da bi odgrnil zagiinjalo in razodel svetu vso to veličastno ljubezen reviie matere do svojega otroka.
;}lri ko se mu je bila desetica, ki jo je čuval kot svetinjo, zatrkljala pod mizo, jo je iskat-in , iskal, kakor, da bi izgubil največji zaklad/ kaikor bi bil ob mater samo in njeno ljubezen..
■ Tudi jaz sem bil kmalu ob srebrno dvaj-setico. Zapravil sem jo bil, nepridiprav, v družbi; paglavcev. In to je, kar me je vedno bolelo in mi ščipalo vest.
Ko sem bil stopil v vrvenje življenja, dobil sem od matere pravo šmarno petico, dragoceno rodbinsko relikvijo:	„Moja	mati	so jo dobili
Od starega očeta in mi jo dali v spomin, ko sem prišla mlada nevesta na Strmico. Na, tukaj jo imaš. Hrani jo, nosi jo zmiraj pri sebi, kot svetinjo jo varuj. 'Obvarovala te bo vsega hudega, koderkoli boš hodil po svetu. Pomni, da bom s šmarno petico tudi jaz pri tebi, če tudi me ne bo več tukaj."
Od tedaj vedno nosim pri sebi materno šmarno petico. Kadar jo pogledam, se spomnim tudi na zapravljeno dvajsetico, spominjam se pa tudi z neko pobožnostjo izgubljene Cankarjeve desetice.
ki naskrivoma tli, ki se pa 'razvname, če pride veter. Kakšne posledice za naše narodno gospodarstvo, za našo državo bi imelo dejstvo, če bi prišle te tolpe na Štajersko in eventuelno tudi na Kranjsko in če bi se jim pridružile še mažarske komunistične tolpe, ne moremo skoro opisati. Mi menimo, da bi prav mnogo trpeli tudi oni delavci, ki prisegajo na program socialnodemokratične stranke, če bi ti roparji uničili ves letošnji pridelek. In če je vlada hotela še o pravem času preprečiti, da bi se to ne zgodilo, je morala poseči po vseh mogočih sredstvih. Na mejo vojaštvo — znotraj pa red. Preki sod je popolnoma nedolžna stvar, če je ljudstvo mirno. Boji se ga le ona stranka, ki se vsled lastne krivde, vsled lastnega hujskanja ne more zanesti na svoje pristaše. Tako je torej bilo pri nas.
Poglejmo pa zdaj v ona središča edine in zveličavne religije vstajajočega p.roletarijata, poglejmo v Berolin, Budimpešto in na Dunaj. Takoj po
Ko sem bil dovršil gimnazijo, je Cankar nekoč naletel na teto Anko, ki ga je zaprosila, naj tudi o njej napiše kaj lepega:	„Veste,
gospod Cankar, Vi ste res zlata duša." In napisal je bil v »Slovenčevem" podlistku »Blage duše*, kjer ominja tudi gospoda F., kako mogočno hodi po Ljubljani s Cilindrom na glavi. Tako sem tudi jaz prišel v »Cankarja" in sicer kar s piavim in polnim imenom, pa še s cilindrom, ki ga pa takrat še sploh imel nisem. Da, da, tudi vščipniti je znal.
Cankarja sem silno rad prebiral. Ne samo njegovih velikih umotvorov, vsako slikico, vsak podlistek, ki ga je napisal, sem požiral, zraven se pa seveda jezil, da ga ne berem več, saj da ga itak ne razumen. Sanje, same sanje! Pa niso mar ravno sanje najbližje resnici, po kateri hrepeni srce! Branili smo se resnice, ker jo nismo poznali. Danes vemo, da so bde sve te sanje čista, bridka resnica. Da, resnica, ki se je človek brani, pa vendar hrepeni po njej. Brani seveda, ker mu očita vest, vendar ubraniti se je ne more.
In po vseh teh velikih sanjah se plete kot zlata nit veličastna ljubezen do matere — trpinke’, zdaj. personificirane v mater doloroso, zdaj idealizirano v ubogo mater — domovino.
Vi vsi, ki ste imeli bogate matere, ki so lahko jemale, da so tem ložje dajale, ali morete pojmiti ljubezen matere, ki je dajala z veliko ljubeznijo vse, ne da bi vedela, kje naj vzame malo? Bogataš palača/ uboga udova
bankrotu vojne so si nemški in ma-žarski socialni demokrati hoteli polastiti vlado, kar se jim je tudi posrečilo. In vsakdo je pričakoval/ da' bodo nastale zdaj prave države bo-* dočnosti. Toda kdor pogleda danes te tri socialnodemokratične države, je prepričan, da so ti stvori vse prej nego države. Že prve dni je prišlo do spora in pretepa med socialnimi demokrati samimi. V Berolinu, na Dunaju in v Budimpešti so se vršile stvari, ki prav nič ne odgovarjajo civilizaciji. Večinska^ socialnodemokratična stranka v Nem-~ čiji se je zbala za svoje prevladajoče stališče in je — čujtel! — uvedla najstrožji preki sod. Nemški ljudski poverjenik za vojsko Noske je uvedel najstrožje odredbe. Kogar so dobili na cesti ali kjerkoli z orožjem v roki, tega so na mestu justificirali. In po tem prekem sodu, ki ga je razglasil ugledni voditelj socialnodemokratične stranke Noske, so po Berolinu in drugih nemških mestih ljudje cepali kakor muhe ...
— vinar. Kdo je dal več? Kdo je bolj ljubil? Domovina, stoletja teptana, od hude bolezni komaj okrevana, po ljubezni svojih otrok vprav rešena, od solnca sv »bode komaj ogreta, ravno zato tem grenkeje in sladkeje ljubljena, ker ljubljena s — solzami !
Zopet trgajo meso s tvojega razbolelega telesa. In mi, kri tvoje krvi, naj bi te zapustili na tej zadnji križevi poti in ne ljubili te tem gorkeje ?
Velika, prosta si, mati Britanija, ponosni tvoji sinovi. Veliko umetnikov si narodila, ki so te opevali s — ponosom. Tiste milo-grenke, ob enem sladke ljubezni do tebe pa niso mogli poznati.
O mati domovina 1 Bojim se prihoda tvoje veličine, ker se bojim tvojega ponosa, ker s ponosom bo izginila ljubezen. Prehitel si se, o Cankar!
Bolj kot nekdaj trpi mati domovina. Iz vsakega delca njenega izmučenega komaj osvobojenega telesa utripljejo razboleli živci in kličejo na pomaganje.
Šel si, ker si domneval, da te prosta, velika, svobodna in ponosna mati domovina ne bo več potrebovala.
Prezgodaj si legel, ni bilo še dokončano tvoje delo.
Genij tvoj, ki si učil ljubiti z grenkimi -i-solzami, naj da nam doživeti, da bi mogli ljubiti jo samo s — ponosom.
Maribor, na Vidov dan 1919.
In na Ogrskem. Ko se je pričel vzoru jugoslovanskih socialnih demokratov, Beli Kunu, stolček majati, je tudi razglasil kakor njegov bratec Noske — čujte!! — preki sod. Na Ogrskem niso samo streljali ljudi, marveč so jih tudi obešali. Pri tem pa še niso bili prav izbirčni. Toda takrat noben voditelj jugoslovanske socialne demokratične stranke ni vstal ter obsodil to počenjanje, preki sod in vislice, ki sta ju uvedla	Bela Kun in	Noske.
In zakaj ne?	Nato odgovarja	v	zelo
vznešenih besedah pondeljkovi«N aprej«, ker »Gre danes za zmago proletarijata cele Evrope, gre danes za uničenje vsega onega, kar nima pravice do utemeljenega obstanka, kar nima ne po Kristovem ni ne po hudičevem nauku sposobnosti do nadaljnega obstanka«. Da	se	torej uničijo	in	pomore vsi oni,	ki	se danes še	ne	mo-
rejo strinjati in sprijazniti z vladnim zistemom v Nemčiji, v Nemški Avstriji in na Mažarskem, sta dovoljena tudi — preki sod in vislice. Če si pa hoče naša mlada država zavarovati svoje meje pred roparji ter zajamčiti red v notranjščini, ne sme niti zagroziti s prekim sodom. To je torej socialnodemokratska logika!
H Političen pregledT
Po novosadskem zletu. LDU. Novi Sad, 29. junija. Danes se je v Novem Sadu vrSiia svečana proslava prvega Vidovega dne v svobodi. Ob 8. zjutraj je bila v vojašnici kralja Petra vidovdanska služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki najvišjih vojnih in političnih oblasti, mnogo kulturnih društev in sokolskih žup iz vseh krajev našega kraljestva in velika množica Sokolov in prebivalstva. Po službi božji je govoril narodni poslanec Biankini. V svojem vznesenem in navdušenem govoru je slikal trpljenje našega naroda ob času novega drugega Kosovega, ki ni trajalo samo en dan in ki nam ni uni-čilo samo ene vojske, marveč ki je izza balkanskih vojn do danes uničevalo najboljše sinove našega naroda. Navzlic temu korakamo z najboljšo nado v bodočnost in poživljamo tudi one brate, ki še ječe pod tujim jarmom, naj hrabro vztrajajo, ker se bliža trenutek, ko se bomo vsi svobodni bratovsko objemali. — Ob 10. se je pričela saborska seja pod predsedstvom Jure Danukoviča. Predsednik je pozdravil zastopnike Njegovega Visočanstva regenta Aleksandra, vojvodo Mišiča, ministra prosvete Davidoviča,
!>oslanika Kalino, zastopnike bratskih Rusov n vse druge. Za njim so govorili vojvoda Mišič, minister Davidovič, poslanik Kalina in voditelj stranke kadetov Rodičev, mnogokrat prekinjeni po burnem odobravanju. Potem je bila volitev saborskih odbornikov. Za predsednika so izvolili Gjuru Paukoviča, za podpredsednika dir. Lazara Cara in dr. Ivana Oražma, za tajnike M. Lukiča, A. Maloviča, dr. R. Fuchsa in Dušana Bogunoviča, za blagajnika Tošo Janjanina in Frana*5ušnika. Nato se je prepričalo načelno stališče Sokolstva proti vladi. — Sledil je slavnosten banket v čast gostov. — Ko so odseki izvršili svoje delo, se je izvajala vzorna javna telovadba. Zlasti so ugajale vaje slovenskih .Sokolov na bradlji, kakor tudi vaje in igre ZBgrebških Sokolic. Ob 2CT30 je bil koncert
orkestra kraljeve garde in slavnostna predstava v srbskem narodnem gledališču na čast Sokolom in gostom. Drugi dan ob 7. zjutraj so odpotovali Sokoli in Sokolice v Subotico k javnim vajam. Ob 9. dopoldne se je na petrovaradinskem pokopališču darovala slovesna maša za nedolžne žrtve avstrijske vlade. B. Lovrič, učitelj veronauka vojaške kadetnice v Kamenici je imel svečan in navdušen govor.
Radikalna sprememba italijanske politike? Dunaj, 29. junija. Z ozirom na poročila o italijansko-avstrijski tajni konvenciji in z ozirom na razkritja o madžarsko-ita-lijanskih pogajanjih lahko konštatiramo po vesteh iz absolutno verodostojnega vira, da se je z odstopom Orlanda in Sonnina radikalno izpremenila smer italijanske politike. Italija je mahoma opustila vsako podporo madžarsko sovjetske vlade. Knez Borghese je odšel iz Budimpešte. Domneva se, da je nastala radikalna sprememba tudi v smernicah politike proti Nemški Avstriji in Jugoslaviji, ki so označene v pogodbi, sklenjeni meseca aprila.
Iztreznenje pri Lahih. LDU. Trst, 29 junija. Milanski list „U Secolo* objavlja daljše privatno poročilo iz Reke od 27. t. m., v katerem navaja, posebno glasom „Jutarnega Lista", da je Jugoslavija sklenila razne trgovske dogovore z vsemi zavezniškimi in celo sovražnimi državami in našteva več takih slučajev. Da ni Italija, nadaljuje poročilo, dosegla obsežnejših dogovorov v tem pogledu z državo SHS., izhaja iz nevšečnega položaja Italije, ki je zaveznica Srbije in sovražnica drugih držav, ki sestavljajo Jugoslavijo. Ker pa je novo kraljestvo SHS, nadaljuje poročilo, sedaj dejanski že priznano po vseh vlastih in ker so vsi bistveni razlogi, ki so ovirali priznanje Jugoslavije, odpravljeni s sklepom mirovne konference, da bodo pri sanaciji vojnih stroškov in vojnih pogodb deležni vsi dediči bivše Avstro-Ogrske in ker nadalje priznanje novega kraljestva SHS ne prejudicira ureditvi meja ni smatrati za primernega odpor Italije proti formalnemu priznanju, ker se \sled tega odpora nahaja Italija v položaju, da ostane izven vsakega trgovskega dogovora, do-čim jo vsi drugi, prijatelji in neprijatelji, prehitevajo na jugoslovanskem trgu, od katerega bo slednjič Italija definitivno izključena. Mar bo upanje, vprašuje poročilo, da bi docela izveden londonski pakt pretresel novo državno obliko Jugoslavije — kar se sicer ne bo nikdar zgodilo, ker se bo morala iskati in najti rešitev, ki bo morala vpoštevati dejanski, sedaj že priznani položaj — mar bo Italija s tem odškodovana za škodo, ki jo ima vsled tega, da jj je nemogoče sklepati dogovore, ki bi pospešili italijanski jzvoz in uvoz v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Slovenci in Slovenke!
Največje zanimanje in živahno delavnost oblasti kakor tudi zasebne dobrodelnosti tvori skibstvo za ubožne vojue polubljence in svojce onih, ki so padli v vojni.
V Sloveniji imamo okrog 50.000 vojnih poškodovancev in še več sirot in vdov, ki objokujejo svoje drage, ki so ostali na bojnem polju.
Dokler se potom parlamenta ne rešijo novi zakoni o vojaški preskrbovalnim, ne morejo pristojne oblasti poljubno prezreti sedaj še obstoječih, toda času neprimernih zakonov.
Kaj pa naj začne za delo popolnoma nezmožen, oženjen invalid z 90 K na mesec; kako naj izhaja vojakova vdova, ki ima pet nepreskrbljenih otrok z le 29 K pokojnine na mesec?
Dolžnost nas vseh je, da te nedostatke nemudoma odstranimo, da omilimo bedo vojnih žrtev; oni, ki so v vojni toliko pretrpeli, opravičeno 'pričakujejo naše pomoči.
Zato prosim vsa županstva, župne urade, šolska vodstva, društva in korporacije, da v praznovanje Vidovega dne prirede sporazumno v vseh mestih, trgih in občinah Slovenije dne 6. j u 1 i j a I 9 l 0
II JfCvetlični dan~'
v prid vojnim invalidom, vdovam in sirotam padlih ali umrlih vojakov.
Pomagajmo in dajmo toliko, kolikor moremo. Z veseljem podpirajmo tiste reveže, ki so v največji bedi, ki jih muči lakota in trpljenje, ki že skoraj obupavajo
Slovenci in Slovenke 1 V teh težkih časih, ki so se nam vsilili proti naši volji, pokažimo smisel za skupnost, spolnjujmo pravo ljubezen do bližnjega, da olajšamo gorje, katero je povzročila svetovna vojna.
jjy Kar storimo vojnim pohabljencem in svojcem padlih, je le skromen znak hvaležnosti, katero jim dolgujemo.
Skrbel bom za to, da se bodo vsa darila porazdelila med najpotrebnejše.
Organizacijo cvetličnega dneva po posameznih krajih prepustim županstvom, župnim uradom in šolskim vodstvom; vsa društva in korporacije prosim, da pri tem sodelujejo- Nabiralci denarja naj imajo legitimacije, da se izključi vsaka zloraba. Prosim, da se pošlje nabrani denar podpisanemu poverjeništvu v Ljubljani.
Uspeh bo objavljen v vseh dnevnikih.
V Ljubljani, dne 30. junija 1919.
Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrb.
Poverjenik: Prepeluh m. p.
r v
tl
Dnevne novice.
Osebna vest. Deželna vlada je imenovala g. dr. Benjamina Ipavica zdravniškim vodjem ženskega zdravilišča pri državnih toplicah v Dobrni pri Celju.
Dosedanji naslov »Vojno dopolnilno poveljstvo Maribor" se je spremenil v »XL1V. Mariborska pukovska okružna komanda«.
»Cine Schwelnerei“ imenuje »Mar-burgerica« to, da se je pred nekaj dnevi o poldanskem času na Glavnem trgu pometalo, dasi so takrat bile samo 4 prodajalke na trgu in še te so imele svoje blago pokrito. Seveda, dokler je bilo mesto v nemških rokah, je bilo vse v redu, čeprav so meščani morali večkrat požirati debeli prah. — Pa saj vemo, kam pes taco molil
Nemštvo se poslavlja od Maribora* Minolo soboto je zaključila »Haushaltungs-schule« svoje šolsko leto. Pri tej priliki je imela voditeljica zavoda Sieberer na učenke nagovor, v katerem je vzela slovo od nemškega Maribora. Rekla je med drugim: *Be-scheiden war der Anfang unserer Anstalt, bevor nicht genugend Kapital fiir den Bau des Hauses gesammelt war. Die Sparkasse in Marburg hat im Jahre 1898 aus Anlass des 50jahrigen Jubilaums unseres verstor-benen Kaisers 50.000 K gespendet. Dies und die Opfervvilligkeit deutscher Hausfrauen hat unser Heim die Entstehung zu verdanken .... Unser Heim, das auf Grund des Opfermutes deutscher Hausfrauen gebaut ist, miissen wir jetzt dem uberlassen, der das Deutschtum am meisten hasst«. — Dvorana, kjer se ja to vršilo, je bila okrašena z venci iz hrastovega listja in z vpletenimi frankfurtskimi traki. Na steni je visel napis: »VVirf in den Brunnen, wo du trankest, keinen Stein, Sag iibles dem nicht nach, bei dem du kehrest ein«. Krasen nauk, katerega priporočamo našim Nemcem. Pri nas so se napili In najedli, obogateli, zato naj ne mečejo v nas kamenja in naj o nas ne govorijo slabo.
Kako sodi koroški Nemec o Jugoslovanih na Koroikem. Dobili smo v roke pismo, ki ga je pisal neki koroški Nem^c iz R. na Koroškem svojim starišem v Gradcu. Pismo slove:	Dragi staršiI Ker se s poštnega urada
št. 3 v Celovcu zopet morejo odpišiljati pisma, Vam moram takoj sporočiti, da sem jm in moja rodbina zdravi. Vhod Jugoslovanov se j* izvršil v redu in se pri nas na desnem bregu ni niti pustošilo niti ropalo Mimoidoče vojaštvo brezhibno disciplinirano in se tu še nikootu
t
Maribor, da« 3. julija 1919.
j ni zgodilo nič krivičnega. Jaz sem tudi mirno doma ostal. Le nemškoavstrijska „Volkswehr", ta roparska druhal, je pustošila in kradla dovoli po deželi, tako, da smo prebili zelo mnogo „ strahu pred to druhaljo. Zdaj imamo že svojo
' jugoslovansko orožniško postajo tu, zelo ljube in dostojne orožnike, tako da smo zdaj zopet vsi na varnem. V par dneh, kakor hitro bo železniški most gotov, dobimo zopet dovolj živil. Hvala Bogu, d« bo kmaju bolje. O preganjanju Nemcev ni govora. Vsakogar, ki politično ne nastopa, puste popolnoma na miru, tako da sem zazdaj v R. popolnoma zadovoljen. Moja kupčija gre pač nekoliko slabo, toda ver dar se živi. Iz Celovca je zbežalo okoli 8000 ljudi. Ti so bili v resnici neumni Zdaj lahko ti ljudje na Zgornjem Koroškem spe pod milim nebom in še bolj stradajo. V Feldkirchnu je stal guljaš že K 50'— Ali si morete to predstavljati. Vrt in polje rasteta dobro. Prihodnjič več Poljublja Vam roke Vaš sin E.
Madjaron Tkalec v naših rokah. Naše
vojaštvo je vjejo, kakor poroča »Murska Stražat, znanegd prekmurskegi renegata nadporočnika Tkalca, ki je dolgo časa teroriziral naše ljudstvo v Prekmurju, Medžimurju ter ga silil, da bi se pokorilo Madžarom. Ko so boljševiki zavladali v Pešti, se jim je pridružil, vendar pa jim ni ostal dolgo zvest. Vzel je nekaj tisočakov in jo pOpihal preko meje, kjer so ga zajeli jugoslovanski vojaki. Tkalca imajo sedaj zaprtega v Mariboru.
Zelo važno za častnike itd. posebno rezervne. Vsi častniki itd., ki so vložili prošnjd'za sprejem v skupno vojsko kraljestva SHS naj v smislu naknadno došlega povelja vojnega ministrstva nemudoma vpoš-ljejo podatke pristojnosti (domovinske pravice, zavičajnošt), navesti treba: mesto (kraj), okraj in dežela. Ti podatki morajo biti analogno že poslanim prošnjam potrjeni od dveh prič, kateri podpisi morajo biti overovljeni ali dokumentarično (potom občine itd., domovnica ali prepis iste ali potrdilo) dokazani. Opozarja se* da prošnje onih prosilcev, ki teh podatkov ne vpošljejo, ne bodo upoštevane. Ker je zadeva zelo nujna in v interesu vsakega posameznika naj se podatki vpošljejo do 8. julija t. 1. adjutanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani (kazina).
Francoski teiaj. Začetniki za francoščino se naj ogtšse v trgovini g. Weixl. Ker se v prometu ta svetovni jezik zlo upošteva, se pričakuje obilo udeležencev. Pouk je zvečer od 19—20. Knjige se dobe v isti trgovini.
Studenci. Do 5. t. m. se morajo v občinskem uradu zglasiti vsi odstavljeni javni uslužbenci in vse one osebe nemške in ma-žarske narodnosti, ki so si v zadnjih 30 letih ali same ali: pa po svojih prednikih pridobile domovinsko pravico v kojigod občini kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sicer pa se opozarja na razglase, nabite na občinskih tablah.
Nove poštne pristojbine so v veljavi od 1. juliji 1919 in sicer stanejo v inozemstvu, v prometu ? Nemško Avstiijo in Čehoslovaško pisma za vs&kih 20 gr. ali del te teže 30 vin. Teža pisem ;je neomejena. Zalepke 30 vin. Dopisnice, uradne ali privatne izdaje 15 vin., dopisnice z odgovorom, izdane po poštni upravi z vtisnjeno znamko stanejo 30 vin. Za tiskovine, katere smejo tehtati do 2 kg je plačati za vsakih 50 gr. ali del te teže 5 vin, najmanj pa 10 vin. Pristojbine za blagovne vzorce so do IGO gč-' 15 vin., preko 100 do 200 gr. 30 vin., preko 200 do 350 gr. 45 vin. Od poslovnih papirjev (skrajna teža 2 kg) se plača do 200 gr. 30 vin. ift preko 200 gr. za vsakih 100 gr. ozir. del te teže- 15 vin. več. Ista pristojbina velja za skupno zavite tiskovine, blagovne vzorce in poslovne papirje (mešane pošiljatve), tudi če je v njih samo tiskovina in blagovni vzorec. Teža teh pošiljatev ne sme presegati 2 kg, priložen blagovni vjfpfec ne sme imeti čez 350 gr. Pristojbina za ptfporočenje znaša 60 vin., za povratnico 60: vin., za poizvednice (reklamacije) tudi 60 vin. Za vrednostna pisma je plačati isto pristojbino kot za prip. pismo iste teže poleg te pa še vrednostno pristojbino katera znaša do J00 kron 25 vin., preko 100 do 500 kron 50
Mariborski delavce.
vin. preko 500 do 1000 kron 1 krono a preko 1000 kron za vsakih 1000 kron ozir. del te vrednosti še po 20 vin. Za v kraje, kjer se vrednostna pisma dostavljajo na dom, je plačati še 20 vin. dostavnine do 1000 kron označene vrednosti in za vsakih nadalnjih 1000 kron po 10 vin. več; .v ostale kraje pa 10 vin. obvestilne pristojbine. Poštna uprava sprejema vredn. pisma le v zaprti obliki. Za pakete znaša pristojbina do 5 kg K 150, a za vsak nadalnji kg po 60 vin. več. Najvišja dopustna teža znaša 20 kg. Za ločenko (Sperrgut) je plačati še posebej 50% težne pristojbine. Za paket z označeno vrednostjo se plača razen težne pristojbine še vrednostna pristojbina kot pri vrednostnih pismih. Za pakete, ki giedo v kraj, kjer se isti dostavljajo na dom, je plačati še 1 krono dostavnine, ako pa presega naznačena vrednost 1000 K, znaša ta dostavnina za vsakih nadalnjih 1000 K še po 10 vi.i. več; za pakete v ostale kraje pa je plačati 10 vin. obvestilne pristojbine. Za pošiljke, ki so obiemenjene s povzetjem, je plačati razen drugih pristojbin še 20 vin. povzetnine. Nakazniška pristojbina iznaša: do 25 kron 25 vin. od 25 do 50 kron 50 vin , od 50 do 100 kron 60 vin , od 100 do 200 kron 70 vin., od 200 do 300 kron 80 vin., od 300 do 400 kron 90 vin., itd. za vsakih nadalnjih 100 kron še po 10 vin. več. Za poštne nak. v kraje, kjer se iste z denarjem dostavljajo, je plačati še 10 vin. izplačilne pristojbine. Ekspresne pristojbine znašajo: za pisemske pošiljke, vrednostna pisma in nakaznice po 1 krono, za pakete K 2-50 Vse pristojbine je plačati že pri predaji. Za inozemstvo (izvzemši Nemško Avstrijo in Čehoslov.) veljajo še stare pristojbine.
Amerikanska pomoč. Izdaja poboljškov se vrši v Elizabetni cesti št. 14, za bele izkaze v petek predpoldne, za rumene v petek popoldne, za rudeče v soboto predpoldne in za zelene v soboto popoldne in sicer dopoldne med 9. in 11. uro in popoldne med 15. in 17. uro. V prihodnjem tednu so beli in rumeni v petek popoldne, rudeči in zeleni pa v soboto popoldne.
^ Izpred sodišča. H
Iz porotne dvorane.
V pondeljek, dne 30. junija.
Dva nevarna vlomilca.
(Dalje).
Obtoženec pri drugi današnji razpravi, pekovski pomočnik ] o ž e f L i k a v e c, je star komaj 24 let, pa je bil zaradi tatvine že trikrat kaznovan, zadnjič od divizijskega sodišča v Gradcu meseca septembra 1918 na dve leti težke ječe. Te kazni pa ni prestal, ker’so ga pri preobratu meseca novembra lanskega leta izpustili iz ječe. Vrnil se je v svoj rojstni kraj Maribor in je pohajkoval brez dela okrog. Ker mu ni bilo za pošteno delo, pač pa je hotel dobro živeti, si je skušal pridobiti' sredstva za življenje s tatvinami, ki jih je izvršil na prav drzen način.
Dne 6. ali 7. januarja 1919 je popival z nekim Ludovikom Piršem, Karlom Škofom, in še entm neznanim fantom in so sklenili, vlomiti v trgovino Adolfa Bezjaka na oglu Glavnega trga in Stolne ulice. Ker meji ta trgovina na pekarno Marije Zinauer, so določili, da bodo v podzemeljskih prostorih te pekarne predrli zid in si tako napravili vhod v trgovino. Likavec je bil določen, da si natanko ogleda prostore, da lahko izvrše vlom brez ovir. Dali so mu za to že 200 K naprej in plačali pijačo. Se isti dan se je podal Likavec k Mariji Zinauer, se’ izdal za pekovskega mojstra in rekel, da bi si rad ogledal pekarijo. Peljala ga je tudi v prostore pod zemljo in Likavec se je prepričal, da je tam vse prazno in se ne dela. Potem je šel zopet v sobo Marije Zinauer in je tam v pričo nje, ne da bi ona opazila, ukradel zlato žensko uro in denarnico dekle Alojzije Muster.
Likavec je potem poročal o svojih opazovanjih v Zinauerjevi pekarni tatinskim tovarišem, ki so se dogovorili, da se prihodnjo noč ob dveh zjutraj snidejo v Stolni ulici in
Stran S.
izvrše tatvino. Sešli so se po dogovoru in Likavec je moral stražiti, oni triie pa so zlezli v Zinauerjevo pekarijo, prebili zid in se splazili v Bezjakovo trgovino, kjer so ukradli okrog 188 m svile, 120 svilenih bluz, 25 črnih bluz, 20 svilenih spodnjih kril, 40 svilenih kril in različnega drugega perila v vrednosti 32.890 K. Iz ročne blagajne so ukradli 105 K, veliko železno blagajno, v kateri je bilo 20.000 K gotovine, so navrtali, a je niso mogli odpreti.
Kam so tatovi spravili ukradeno blago, ni jasno. Zdi se, da so imeli zelo zanesljive »boljše« odjemalce. Likavec trdi, da so njegovi tovariši razprodali vse blago v Kamnici, kar pa najbrž ni resnično, ker so bile orožniške poizvedbe v Kamnici brezuspešne in ni verjetno, da se o razprodaji tako velike množine svilenega blaga ne bi nič zvedelo.
Ker se Likavcu takrat ni dalo dokazati, da se je udeležil vloma pri Bezjaku, je bil črez deset dni izpuščen iz zapora. Prostost je porabil za to, da je pri Mariji Šparovec na Koroški cesti, kjer je njegov brat pek* 15. marca vlomil v zaklenjeno sobo in ukradel različne reči v vrednosti 483 K.
Jožef Likavec vse te tatvine prizna. Porotniki so ga soglasno spoznali za krivega in obsojen je bil na pet let težke ječe, običajno poostrene.
0 Zadnje vesti.-
(Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Jugoslavija in Italija.
New-Vork, 1. julija 1919. Dunajski koresp. urad poroča, da smatrajo aliiranci položaj vsled italijansko-jugoslovanskega na-petja za zelo pomisleka Oreden. Boje se izbruha sovražnosti med Italijo in Jugoslavijo. (Op. ured.: Strahovi 1)
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo.
Pariz, 1. julija 1919. V dosedaj neobjavljenih delih mirovne pogodbe bo morala Nemška Avstrija število svoje armade bistveno znižati. Bodoča armada Nemške Avstrije b° morala biti po določilih pogodbe za dve tretjini manjša nego armade slovanskih držav.
Stavka železnitarjev v Nemčiji platana z ogrskim denarjem.
Berolin, 1. julija 1919. Javna tajnost je, da je bila stavka železničarjev plačana z ogrskim denarjem.
Bratska ljubezen.
Dunaj, 1. julija 1919. (DunKU.) Ogrsko poslaništvo, kakor tudi italijanska vojaška misija izjavljajo, kakor pravijo današnji dunajski listi, da so neutemeljena poročila o justifikacijah v masah. (Op. ur. Tega nihče ni trdil, ampak obešali so jih pa vezdarle.)
Angleški kralj Masaryku.
Praga, 1. julija 1919. Angleški kralj je poslal predsedniku češkoslovaške republike Masaryku brzojavko, v kateri pravi med drugim: Trdne prijateljske zveze so v preteklosti vezale staro češko kraljestvo z mojimi predhodniki, in veseli me, da je zopet britanski zastopnik v Pragi. Prepričan sem, da bodo spomin na sjare čase in intimni odnošaji, ki jih je ustvarila vojna, ustvarile trajno prijateljstvo med najinima državama.
•
Anglija in Viljem.
Pariz, 1. julija 1919. Lloyd George pravi, da obstoji Anglija na podlagi pogodbe na vsak način na tem, da se nemški cesar izroči Lord Herthvvorth je v zbornici sporočil, da so se pričela pogajanja s holandsko vlado glede izročitve bivšega cesarja.
♦
♦
Svoboden ogled!
Albert Bobek ml
pohištveno in stavbeno mizarstvo ter zaloga krst
Maribor, Tržaška cesta št. 26
(poleg gostilne »Pri mestu Trst«).
Zborovanje komunistov na Dunaju.
Dunaj, 30. junija 1919. Ob šestih zvečer fie je vršilo naznanjeno zborovanje komunistov pred magistratom. Govorilo je več komunističnih voditeljev, med temi Koritschoner in Mel-Cher. Zahtevali so v svojih govorih, naj se razglasi sovjetska diktatura. Neki sklep zahteva, naj neglede na zakonodajstvo državna konferenca delavskih svetov razglasi sovjetsko republiko. O tem velik del zborovalcev ni glasoval- Nato so poslali odposlance v parlament k državni konferenci z naročilom, naj vprašajo državno konferenco, kdaj nameravajo delavski sveti Nemške Avstrije uvesti sovjetsko diktaturo. Tega zborovanja se je udeležilo komaj 1500 oseb.
Ukradena zapuščina črnogorskega princa Mirko.
Dunaj, 30. junija. Pred divizijskem sodišču je bil danes obsojen mizarski pomočnik Janez Karmaczuk na 2 leti težke ječe, ker je 7. avgusta 1. 1. ukradel iz magacina Špediterja Morica Lederer vso zapuščino na Dunaju umrlega črnogorskega princa Mirko.
Potopitev nemškega brodovja.
Berolin, 30. junija 1919. S švicarske meje brzojavljajo: »Daily Nevvs« poročajo: število žrtev pri potopitvi nemškega vojnega brodovja znaša skoro 400. Mnogo moštva je priplavalo na Orknejske otoke in so se tam skrili. Trupla mornarjev, ki so jih našli, so pokopali z vojaškimi častmi.
Viljema so hoteli odpeljati.
Berolin, 30. junija. Iz Bazelja noro-čajo: Kakor poroča »Morning Post«, se vrše v Amerongen velike priprave, da rešijo bivšega cesarja Viljema pred izročitvijo. Kom-plot nemških častnikov se je odločil, cesarja odpeljati. Proti temu bodo vse potrebno podvzeli.
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo.
St. G er m a in, 30. junija 1919. Kakor poroča »Temps«, je svet četvorice včeraj v svoji zadnji seji, predno se je razšel, sklenil odločbe o oficielnih in gospodarskih klavzulah, ki naj se sprejmejo v avstrijsko mirovno pogodbo. Od jutri pondeljka nadalje se bo svet desetorice, ki se je pred tremi meseci umaknil svetu četvorice, zopet sestal.
Dramatično društvo v Mariboru. Mestno gledališče.
V sredo, 2. julija 1919.
Gostovanje članov ljubljanskega narodnega gledališča pod vodstvom upravitelja drame g. Hinka Nučiča.
STRAHOVI
Družinska drama v treh dejanjih. Spisal Henrik Ibsen. Režiser Hinko Nučič.
OSEBE:
Gospa Helena Alvingova, vdova stotnika in komornika Alvinga . Berta Bukšekova
Osvald Alving, njen sin..Hinko Nučič
Pastor Manders...........Valo Bratina
Mizar Engstrand...................... Alojzij Prek
Regina Engstrand, vzgojena v hiši
ge. Alvingove..........Polonica Juvanova
Pozorišče na posestvu ge. Alvingove ob velikem zalivu v zapadni Norveški.
Bučno olje Schichtovo milo Krušno moko Polenta moko Pšenične otrobe Žveplo za vinograde Kava
vse polnajnižji ceni
10—6
I. Sirk, Maribor
Glavni trg.
ODMOR PO II. DEJANJU
V četrtek, 3. julija zvečer ob 20.: Drugo gostovanje: »Za hčer«. — »Amnestija«.
Blagajna se odpre ob 19. Začetek ob 20. Konec po 22.
Inserati v našem listu imajo naj večji uspeh!
Drago Vam plačam
lepo, suho
lipouo cvetje
Zbirajte ga in javite, kojo množino ga imate I Vreče Vam pošljem in prevzamem blago proti povzetju!	6—3
Vinko Vabič, Žalec pri Celju.
PonuddG trgovcev prosim le z navedbo cen!
Mariborska svetlolikarna in ss apretacija zastorov=
Vetrinjska ulica 28
Prvovrstni zavod za snaienje in likanje perila v 5—8 dneh.
Nizke cene, najboljia postreZba.
Pohištvo 1
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KARE!. PREIS, Maribor
Stolni trg St. 6.
Učenca
aprejme trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki J o-s I p š e r e c, Maribor, Tegetthoffova cesta 57.	3-	1
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
Mladega
v
ki bi bil sposoben tudi za potovanje, išče
M. SAMIOA & KO.
Import — eksport
Maribor« Stolni trg št. 3
(Ponudbe z navedbo plače).	2—1
Zdravilišče Rogaška Slatina
(poprej Rohltsch-Sauerbrunn)
Začetek zdraviliške sezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja Ravnateljstvo državnega zdravilišča „Rogaška Slatina
Delni
ljubljanske kreditne banke v Mariboru
CENTRALA V LJUBLJANI
Poslovalnica avstrijske razredne loterije
 Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice, tekoči in žlro-račun proti najugodnejšemu obresto-	Izdaja	čeke,	nakaznice	in	akreditive,
vanju, kentni dav k plača banka sama.
Rezervni londl nad 4,000.000 K
i\viiiui uh, o |riuva uuunu oitul.t.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
in blago.
izuaju lckc, nuituznice in flicrcfliiivL.	.	•	»_	.	.	.	.
Daje trgovske kredite pod Ugodnimi pogoji in predujme |na .vrednostnetpaplrje
>.
izvršuje borzna naročila najkulantnije.
£4»js Tičkom« zaArttg«
Odgovora! aredslk: fr. Voglar.
Tičkama: Karl Rabttcek v Maribor«,