FOR Freedom AND Justice No. 8 Ameriška k.TwoS QW '■'3SVH3 AA3H3 S - 80£Z -Idf ”3aw ayyniM siei? •j i syaisns 3nw.is ■ aa h h Tj i a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, January 31, 1989 NA VOL. 91 Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Šuvar zoper Miloševiča na zasedanju centralnega komiteja jugoslovanske partije — Vojska govori o večji vlogi — Vugo Amerika podjetje zašlo v bankrot BEOGRAD, SFRJ — Včeraj in danes zaseda centralni komite Zveze komunistov v glavnem jugoslovanskem mestu. S srbske strani prihajajo zahteve, naj poda ostavko letošnji predsednik predsedstva partije Stipe Suvar, Hrvat po rodu, ki je znan trdorokec v »jugoslovanskem« oziru, torej protivi srbsko nacionalistično osnovani politiki srbskega prvaka Slobodana Miloševiča. Suvar je dejal, da ne bo klonil pod pritiskom. V razpravo je posegel tudi predstavnik jugoslovanske vojske, admiral Peter Simič, ki je povedal, da bo morda vojska igrala neposrednejšo oz. aktivnejšo vlogo »v borbi za Jugoslavijo«. Centralni komite je, kot kaže, temeljito razdvojen med liberalističnejšo in reformistično strujo na eni in stalinistično na drugi strani. V tem dvoboju bi lahko bilo vmešavanje vojske ključnega pomena, vsaj kratkoročno. Težko je pa verjeti, da bi vojska, v kolikor je ta sama enotna, se opredelila za liberalnejšo strujo. Suvar, ki je sam sporna osebnost, je dejal na včerajšnji seji centralnega komiteja, da si mora Jugoslavija izbrati eno ali drugo možnost: več demokracije ali neo-stalinizem. Vugo America v bankrotu Včeraj je v ZDA zašlo v stečaj podjetje Yugo of America, Inc. To podjetje je del večjega podjetja Global Motors Inc. To podjetje je imelo pogodbo z jugoslovanskim podjetjem Zavodi Crvena Zastava, po kateri je Vugo Amerika uvažala in prodajala preko mreže že obstoječih prodajalcev avtomobilov vozilo Vugo, ki je zaslovelo po tem, da je bil najcenejše na ameriškem trgu. Vendar je podjetje imelo težave zaradi pomanjkljivosti tega vozila in je prodaja padla lani za 35% v primerjavi z I. 1987. Ker je toliko neprodanih modelov 1 988. letnika pri ameriških prodajalcih, še ni bil v ZDA uvožen prvi letnik 1 989. Poročilo v današnjem Wall Street Journalu pravi, da namerava podjetje Zavodi Crvena Zastava prevzeti prodajo Yugo vozil v ZDA in bo zato vložil precej svojega denarja v saniranje podjetje Global Motors. Gre za zanimivo potezo, da bo kljub ogromnim finančnim težavam, s katerimi se soočajo podjetja v Jugoslaviji, Crvena Zastava saniralo ameriško podjetje. Direktor marketinga pri Crveni Zastavi Tomo Savič je dejal, da bo njegovo podjetje injiciralo dovolj denarja za reorganizacijo bankrotiranega Vugo America oz. Global Motors. Predstavnik slednjega, Marcel Kole, je povedal, da bo jugoslovansko Podjetje kmalu prevzelo stoodstotno vodenje Global Motors, ker pa da Jugoslovani ne operirajo v okviru tržnega gospodarstva, bodo najeli ameriško ekipo menažer-jev. Savič je rekel, da njegovo podjetje še oi ve, koliko denarja bo moralo vlagati v novo ameriško podružnico. Poznavalci ameriške avtomobilske industrije pa so zelo skeptični, da bo poteza, ki jo predlaga jugoslovansko podjetje, uspelo. Svoj čas je bil finančno povezan s sedaj propadlo Vugo America podjetjem in Global Motorsom bivši ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Lawrence Eagleburger. Ta je zopet našel vplivno mesto v State Departmentu, čeprav je že pred časom Pretrgal finančne zveze s podjetjem. Zavodi Crvena Zastava podjetje se toliko zanima za ameriški trg, ker je ravno na le-tem prodajalo največ svojih vozil. Ako bi se temu trgu v celoti odrekal, bi to gotovo imelo še hujše posledice za podjetje, ki sicer skuša najti kupce tudi v drugih državah po svetu, med drugim v Angliji. — Kratke vesti — Washington, D.C. — Danes se bo pričelo sojenju polk. Oliverju Northu, bivšemu uslužbencu v Beli hiši, ki je obtožen sodelovanja v nezakonitih dejanjih v zvezi z Iran-kontra afero. Sodnik je Gerhad Ge-sell, znan kot zelo sposoben. Sodnik je dejal, da bodo Northovi odvetniki lahko zahtevali pričevanje bivšega predsednika Reagana, ne pa predsednika Busha. Danes se začne proces izbiranja porote. Kabul, Af. — Včeraj so ameriški diplomati uradno zaprli veleposlaništvo ZDA, danes bodo pa državo zapustili. Do 1 5. februarja morajo zadnji sovjetski vojaki zapustiti Afganistan, splošno mnenje pa je in sicer tudi pri Sovjetih samih, da bo po odhodu teh vojakov kmalu padel lutkarski režim. Poznavalci afganskih razmer pričakujejo obdobje anarhije, kajti je Kabul že sko-ro odrezan od ostalega Afganistana, Sovjeti pa gotovo ne bodo v nedogled nadaljevali z dragim zračnim mostom, preko katerega z vojaškimi transportnimi letali dostavljajo hrano in druge potrebščine Kabulčanom. Varšava, Polj. — Včeraj so v Bialvstoku, v severovzhodni Poljski, našli truplo 31 let starega duhovnika Stanislawa Su-chowolca. Duhovnik, ki je bil znan kot vnet zagovornik Solidarnosti, je baje umrl skupaj s svojim psom v požaru, ki je zajelo njegovo sobo. Ker pa pride ta primer šele dva tedna po uboju drugega poljskega duhovnika, aktivnega podpiratelja Solidarnosti, so mnogi Poljaki skeptični, da gre v Bialystoku za navadno nesrečo. Zahodni Berlin — Na mestni volitvah, ki so bile preteklo nedeljo, je 1 1 od 144 sedežev v mestnem parlamentu dobila skrajno desničarska stranka, ki ji načeljuje Franz Schonhuber, ki je bil med zadnjo vojno oficir nacistične S.S. Prodor desničarjev je sprožil val protinacističnih demonstracij po Zahodni Nemčiji. Washington, D.C. — V sredo, 8. februarja, bo prišlo v veljavo 51-odstotno povišanje plač za vse kongresnike, zvezne sodnike in druge visoko sedeče uslužbence zvezne vlade. Osnovna plača kongresnika in senatorja bo poskočila od sedanjih $89,500 letno na $ 1 35,000, pri tej vsoti pa niso vštete vse številne druge finančne ugodnosti, do katerih so kongresniki in senatorji upravičeni. Edina možnost za razveljavljanje tega povišanje je glasovanje proti v obeh kongresnih domovih. Kot kaže, bodo senatorji glasovali proti, kongresniki pa molčali — vsaj do časa po 8. februarju. Washington, D.C. — Posebna komisija, pri kateri so sodelovali tudi bivši predsedniki Nixon, Ford in Carter, je predlagala uvedbo novega zdravstveno zavarovalnin-skega načrta, po katerem bi bili za osnovno zdravstveno oskrbo zavarovani vsi Američanii. Komisija je delala dve leti in pol. O tem načrtu bo moral razpravljati in odločati zvezni kongres. Iz Clevelanda in okolice Pustna zabava— Dramatsko društvo Lilija priredi »Pustno zabavo« z večerjo to soboto v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. Vstopnice $12, samo za ples pa $5. Kličite J. Hrena (289-6977) ali A. Dragarj (943-5211). Krofi— Oltarno društvo sv. Vida bo imelo prodajo krofov to soboto dopoldne ob običajnem času v društveni sobi. Krofe bo to soboto od 11. ure dalje prodajalo tudi Oltarno društvo fare Marije Vne-bovzete. Novi grobovi Rev. Joseph S. Celesnik V ponedeljek, 30. januarja je umrl Rev. Joseph S. Celesnik, upokojeni župnik fare sv. Kristine, sin Franka in Jennie, roj. Gregorčič, Celesnik (oba že pok.), brat Rose Sterk, Dorothy Rubick (Kalif.) ter že pok. Pauline Celesnik, Jennie Škufca, Franka, Johna, Albina in s. M. Carmeleen S.N.D. Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. v petek, 3. februarja, v cerkev sv. Kristine dop. ob 11., kjer bo maševal škof Anthony Pilla, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, v pogrebnem zavodu, od 2. do 4. pop. in zv. od 7. do 9. V četrtek bo č.g. Celesnik ležal v cerkvi sv. Kristine od 3. do 9. zv. Molitve bodo ob 3. pop. Darovi v pokojnikov spomin St. Christine Building Fund bodo s hvaležnostjo sprejeti. Mary Žnidaršič Umrla je Mary Žnidaršič, stanujoča zadnja leta v Slovenskem domu za ostarele, rojena Lah, vdova po Luki, mati že pok. Johna in Julie Susel, 3-krat stara mati. Pogrebni o-bredi bodo v sredo, 1. feb., dop. ob 9.30 na pokopališču West Park. Pogreb je v oskrbi zavoda Corrigan, tel. 251-7000 Joža Varšek Umrla je 76 let stara Joža Varšek, rojen Kersmanc, žena Janeza, mati Blanke Tonkli in Josephine Merc, stara mati Maria in Thomasa Tonklija, 2-krat prastara mati, sestra Marije Slabe (pok. v Jug.). Pogreb je bil 30. januarja iz Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida, od tam pa na pokopališče Vernih duš. Velma D. Widmar Umrla je Velma D. Widmar, rojena Heroick, žena Franka, mati Roberta in Richarda (pok.), 3-krat stara mati. Pogreb bo iz Grdina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Roberta dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri 8. sv. maši, ob 1.30 pop. pa sestanek z letnim poročilom in volitvami odbora, v društveni sobi. Članice lepo vabljene! Oltarno društvo Marije Vnebovzete ima to nedeljo obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 molitve in nato sejo. Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo imelo mesečno sejo jutri, v sredo, pop. ob 1.30 v društveni sobi pri Sv. Vidu. Koline— V torek, 7. feb., ob 6. uri zvečer bo v dvorani pri Sv. Vidu predpostna večerja v podporo lemontskemu mesečniku Ave Maria. Kličite Vinka Rožmana na 881-2015. Rev. Cvelbar bolan— Pred kratkim je prestal težko operacijo Fr. Jože Cvelbar. Potreboval bo dolgega okrevanja. Njegov naslov je: St. John Vianney Manor, 2600 Morange Rd., Pittsburgh, PA 15205. Fr. Cvelbar bo gotovo vesel, če se ga bodo spomnili njegovi številni prijatelji tu v Clevelandu in v ZDA in Kanadi. Želimo mu hitrega in popolnega okrevanja! Zopet Jugoslavija— Kot poročamo v rubriki »Doma in po svetu«, je zopet politična kriza v SFRJ, tu v ZDA pa je včeraj šlo v bankrot podjetje Vugo America Inc. Prijeten večer— Pretekli petek zvečer so bivšemu županu Ralphu Perku ob njegovem 75. rojstnem dnevu čestitali v češki Karlin dvorani na Fleet Ave. njegovi prijatelji v American Nationalities Movement. Zbralo se je kakih 175 gostov, med njimi vsaj 10 Slovencev. Krajši čas je prišel župan Voinovich z ženo Janet. MZA kosilo— Letno MZA kosilo bo v nedeljo, 12. feb., od 11.30 do 1.30 pop. v dvorani pri Sv. Vidu. Nakaznice za kosilo so po $7 ($3 za otroka) in jih lahko dobite, ako kličete tel. 881-5163 ali 481-3768. Prodajali jih bodo tudi pri vhodu. VREME Pretežno sončno in vetrovno danes, z najvišjo temperaturo okoli 55° F. Vetrovno in zmerno oblačno jutri, s skoro rekordno visoko temperaturo okoli 60° F. V četrtek prihod hladne fronte. Najvišja temperatura bo okoli 38° F. Dnevna temperatura v Clevelandu v januarju je bila dobrih 9 stopinj višja od več kot stoletnega povprečja. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 Sl. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No. 8 Tuesday, January 31, 1989 » Gorbačov na poti v demokracijo m. 5. Že vidna dejstva okrog volitev Dokaj zanesljivo se more ugotoviti, da tovariš Gorbačov stavi svoje upanje za uresničenje perestrojke prvenstveno v uspeh splošnih ljudskih volitev, magari jih ne bo mogoče izpeljati na demokratičen način, kar je pod izključno vlado Sovjetov več kot verjetno. Toda tudi močno sfrizira-ne volitve so v dani situaciji mnogo več vredne za realizacijo njegovih načrtov kot bi bilo brez njih. Ne samo za dokazilo svetu o pristnosti njegove zamisli o restrukturiranju Sovjetske zveze, marveč tudi postaviti temlja za izhod iz velikih težav, zlasti grozeče ekonomske krize države same, ki jo on vodi. Volitve so le eden, čeprav najvažnejši faktor, v tem procesu, katerega mu je vsemogočna partija odobrila, čeprav očividno z odporom in z načrtom, da jih bo, če ne preprečila, pa vsaj močno omejila njihov politični učinek. Sadovi takšnega razpoloženja vladajočih aparatčikov že zorijo. Iz Moskve je te dni prispela poučna vest o razvoju dogodkov. Skupina vidnih sovjetskih kulturnikov, odločnih nasprotnikov partije in režima je organizirala močno in zelo obširno gibanje v Moskvi in vseh večjih mestih, da bi se tam zgradili umetniško neoporečni, dostojni spomeniki neštetim žrtvam Stalinovega terorja. Organizacija se imenuje Memorial in razpolaga z znatnimi svotarni denarja in ji je ljudsko mnenje naklonjeno. Kot prvega kandidata za poslansko mesto v Kongresu je Memorial izbral dr. Andreja Saharova, pa ga je oblast obvestila, da je tega slavnega moža že predlagala uradna institucija za svetovno ekonomijo. Hkrati je opozorila, da so oblasti omejile politično vlogo neodvisnih skupin, kakršna je njihova, s tem, da odklanjajo alokacijo sedežev kandidatom teh skupin v novem zakonodajnem Kongresu, ki bo izvoljen tekom tega tega in jih rezervirajo za bolj ustaljene in politično zanesljive organizacije. Opisano dejstvo je dovolj zgovoren primer, kako se partijska vlada namerava vmešavati v odločilni meri v volilni proces. Ali bo Gorbačov s svojimi pristaši zmožen parira-ti naskok vladnih aparatčikov na volilni proces in s tem na volitve same? 6. Vojska — maršali — generali Iz ozadja pa prežijo na začeti razvoj v državi v smeri demokratizacije objestni visoki oficirji sovjetske vojske, ki so imeli vsa dolga leta boljševizacije dežele zelo vplivno, če ne vodilno politično vlogo, katere niso pripravljeni spustiti iz rok brez odpora in intrige. Oni v prvi vrsti odgovorni za kritično gospodarsko stanje v državi, ki je nastalo zaradi težišča nacionalne produkcije na vojaškem sektorju v proizvodnji vojnega materiala od pušk prek tankov, vojnih letal, vojnega brodovja do ogromnega kupa atomskega orožja, ki stane državo triljone rubljev, pa kakšen sad naj rodi? Pri tem pa ruski mužik ali njegova žena z gnjevom v srcu Drobtinice, sladke in žaltave... CLEVELAND, O. - V mesecu januarju srno, ko o njem pravijo, da mora biti mraz da poka, če hočemo imeti v jeseni kruh in moka. Hudega mraza ni, snega okoli nas pa pokažejo le toliko, da vemo, da bo tudi pod to novo vlado v našem Ohiu sneg bele barve. Razen nekaj slabih dnevov, se lepo furamo po suhih cestah, srečujemo mrke obraze vozačev malih tovornjakov s priklopljenimi snežnimi plugi, ki pa jim na žalost do sedaj še niso dali kaj prida zaslužka. Danes, ko te vrstice pišem, pada dež. Farmarji pravijo, da je v globočini še vedno zemlja presušena od prevelike lanske suše, zato ne godrnjajmo precej, če bo nekaj pustih deževnih (ali snežnih) dni! V takem vremenu nimam kaj zunaj iskati, zato sem se dol’ v klet potegnil, kjer ima žena polovico prostora za pralnico, pomožno kuhinjo in pekarno — v drugi polovici imam pa jaz v zalogi različne tekočine in, ob strani, svojo »babilonsko« pisarno. Babilonsko pravim, ker pogosto kakšen papir iščem pa ga zlepa ne morem najti. V A.D. berem koledarček društevnih prireditev. Kar zapovrstjo se vršijo kakor jagode na rožnem vencu. Za nami je lepo uspela Pristavska noč, pojedli smo dobro kosilo v korist Slov. šoli Marije Vnebov-zete — sedaj se že pripravljamo, da gremo na pustni torek, 7. februarja, v šolsko dvorano sv. Vida na koline ali, če drugače rečemo, na »pustno večerjo«, kateri dobiček gre v finančno pomoč našemu verskemu mesečniku Ave Maria. Drobtiničar pa tem potom vljudno vabi na ... Misijonsko kosilo in sicer v nedeljo, 12. februarja. Kam drugam, če ne v šolsko dvorano sv. Vida. Serviralo se bo kakor ponavadi od 11.30 do 1. pop. Jedli bomo po izbiri: pečene piščance ali govedino v omaki s prikuhami, za pričetek seveda dobro juhico, za nas starejše bo »župca«. Nerodno je, če slučajno kaj primanjkuje, gre pa dobiček v izgubo, če hrana ostaja, zato je prošnja, da si vstopnice čimpreje nabavimo, da kuhinja vsaj približno ve, koliko živil naročiti. S ceno, Bogu bodi polože- no, ker se vse draži, smo šli za en dolar navzgor in stane kosilo za odraslo osebo $7, za otroka pa $3. Vstopnice za to kosilo Vam nudijo člani in prijatelji Misijonske Znamkarske Akcije. Kaj več o misijonih ne bom pisal, ker bi se utegnil kam zaplesti, da naprej ne bi mogel, nazaj pa ne smel. Jaz sem le Janez, glas vpijočega. Samo še, da se datuma ne pozabi — 12. februar. Lep članek je natisnjen v petkovi z dne 27. januarja, na str. 10. Če je kdo, ki se več zanima, ta članek prezrl, naj pogleda s to številko nazaj. »Boglonaj« vsem, ki bodo to kosilo pripravili, in vsem, ki bodo kosilo pospravili. Pri teh zadnjih, če bo po sreči, bom tudi jaz — in želim, da bi nas bilo zelo veliko! sedniški prestol v Belo hišo. Bo tudi on doživel Veliki petek, ko jih bo mnogo iz iste množice vpilo: »Dol z njim!«? Težak križ si je Bush naložil in pomagali smo mu ga naložiti vsi, ki smo zanj na volitvah glasovali. Bojim se, da se ne bi kdaj tudi kakšen »kranjc« spozabil in mu prav robato privoščil: »naj ga hudič vzame!« Če smo verni, molimo za našega predsednika Busha, ker je pot strma in dolga, križ pa bo težak. Cvetna nedelja - Cvetni petek »Hozana, hozana!« je vzklikala množica, ko je Jezus sedeč na osliču prihajal v Jeruzalem. Bere se: sekali so veje z dreves, slačili svoja ogrinjala in jih polagali pred prihajajočega. Samo nekaj dni pozneje — na Veliki petek — pa so isti vzklikali: »Križan naj bo, križan naj bo!« Dne 20. januarja 1989 je bil za novoizvoljenega predsednika ZDA »cvetni petek«. Tisoči in tisoči so osebno prisostvovali, drugi pa smo na televiziji gledali in spremljali slavnostni vhod Georgea Busha na pred- Kakršno sem kupil, takšno bom prodal, če verjamete ali ne. Ko je bil Coolidge predsednik ZDA, mu je neki volivec očital, da je kot predsednik postavil na odgovorno mesto v državnem aparatu pravega tepca. »Že mogoče,« je dejal predsednik, »toda ne pozabite, da je v tej deželi veliko tepcev; prav je, da imajo tudi oni svojega predstavnika.« Smo ravno pred pustom, zato še eno za dobro voljo in naj mi g. Mecan ne zameri, če sem šel v njegovo področje. Grški filozof je imel ženo, ki je bila zelo majhne postave. »Zakaj si si vzel tako majhno ženo?« ga je vprašal prijatelj. »Ker moramo vzeti slabega čim manj,« mu je odgovoril filozof. J. P. Na Glasbenem Polju EASTLAKE, O. - Četrta lanska številka v Ljubljani v angleščini izhajajoče revije »Slovenija« prinaša med drugim nadvse zanimivo biografski članek o Maksimu Gaspariju, enem vrhunskih slovenskih slikarjev, ki je pretežni del svojega ustvarjanja posvetil slovenskim ljudskim motivom. Zelo zanimiva je slika, ki jo objavlja revija na drugi strani s podnaslovom Koledniki. Slika prikazuje »domači« orkester, ki igra pred kmečko hišo, pred katero stojita gospodinja z otroci. Ta orkester, — bolje rečeno: kvartet — se sestoji iz harmonikaša, klarinetista, trobentača in basista, torej prav ista instrumentaci-ja, s katero sta leta 1953 začela brata Avsenik in svoji skupini dala ime »Gorenjski kvartet«. Vsekakor je zanimivo to, da je izbral to instrumentacijo Gaspari za svoje delo iz 1. 1945, uresničila pa sta jo brata Avsenik osem let pozneje ter jo danes pozna velik del sveta. Lani je Avsenikov ansambel praznoval 35. obletnico. Po vsej Sloveniji so podali 35 koncertov. Gotovo drži trditev, da so nam Avseniki ustvarili našo »narodno-zabavno« obliko glasbene zasedbe, saj je v sami Sloveniji nastalo skoro 100 orkestrov, ki nastopajo z isto instrumentacijo. Zaradi velike popularnosti po celi Evropi te vrste glasbe oz. zasedbe, je aktivnih več kot 1000 ansamblov. stoji ure na mrazu v dolgih povorkah, da bi dobila kos kruha in drugih življenjskih potrebščin, katerih redno primanjkuje. Gospodarski premik od kanonov na maslo, ki ga zasleduje Gorbačova perestrojka, pa predstavlja težak boj, ki mu je komaj videti konec, še manj pa uspeh. In vendar ga mož bije pogumno, dosledno in vztrajno — ali iz ljubezni do naroda in domovine, ali iz drugih nagibov? Grozeči spopad z maršali in generali je nevaren in prav lahko usoden. On pa postaja ali legendaren junak ali pa napihnjen avanturist, kakor se bo neenak boj obrnil in končal. 7. Državni poglavar Kakor je bil preustroj sovjetskega sistema predebatiran in odobren na partijski konferenci lansko jesen, bo novi državni predsednik za veliko razliko od dosedanjega, ki je pomenil le uradno figuro in drugega nič, izvoljen od članov (izvoljenih!) Kongresa v tajnem glasovanju in bo za svoje poslovanje Kongresu tudi odgovoren. Imel bo široko moč in oblast (power) povsod, pri zakonodaji in vseh večjih politič- Idalje na str. 4) Slovenci povsod po svetu smo lahko ponosni na Avsenikovo skupino, posebno še zato, ker ves ta Čas s ponosom nastopa v slovenski narodni noši. Njihove pesmi pojejo o lepi Sloveniji, o ljudeh, ki tam živijo, o šegah in navadah slovenskega naroda. Včasih pa dodajo kakšno humoristično pesem, pri kateri se poslušalci nasmejejo, da je veselje. Da je prišlo do vseh teh uspehov doma in v tujini je seveda v prvi vrsti zasluga velikega talenta Slavka Avsenika. K temu se pridružuje strokovna zmožnost aranžiranja brata (dalje na str. 31 Tone Brulc Buenos Aires, Ar g. Marko Bajuk: Še bomo peli... Izbor slovenskih narodnih pesmi Ko je župnik slovenske fare sv. Janeza Evangelista v Milwaukeeju rev. dr. Jože Gole slavil 6. januarja letos 45-letnico mašniškega posveče-nja, so mu priredili slovesnost farani in drugi, ki njegovo dolgoletno garanje v vinogradu Go- spodovem spoštujejo. O tej slovesnosti govori dopis, ki sledi spodaj, na sliki pa so z leve proti desni: Rev. John Kasparek, rev. dr. Jože Gole, predstavnika Kolumbovih vitezov Richard Briški in Donald Jessup. Rev. dr. Jože Gole — kaplan »Kolumbovih vitezov« Milwaukee, wis. - v east 45. obletnici mašništva slovenskega duhovnika rev. dr. Jožeta Goleta, so Kolumbovi vitezi (Knights of Columbus, Trinity Council 4580, Hales Corners, Wis.) organizirali 6. januarja zvečer slavnostno sv. mašo v lepi, moderni Sacred Church, ki je bila zasedena do zadnjega sedeža. Slavljenec rev. Gole, prepričan, da bo maševal v čast Sv. Treh Kraljev, je bil vidno presenečen, ko je zaslišal v cerkvi navdušen aplavz in zagledal častno stražo Kolumbovih vitezov v krasnih slikovitih uniformah. Seveda mu je somaše-valec p. John Kasparek razložil, da je to presenečenje in da bo maševal v čast njegovi 45. obletnici mašniškega posvečenja. Močno ganjen je rev. Gole s somaševalci daroval sv. mašo. Lepo in pomembno pridigo je imel predsednik tukajšnje Teološke šole p. John Kaspa-tek. Med drugim je povedal, da zaradi velikih zaslug rev. Goleta mnoga leta, je bilo na tej šoli ustanovljen poseben denarni sklad na rev. Goletovo *me — Fr. Joseph Gole Endowment Fund. Fti maši je pel slovenski Pevski zbor sv. Janeza Evan- gelista. Zbor je bil pod vodstvom pevovodkinje Mitzi Bregant, organist je pa bil Carl Chadek. Na koncu maše, ko je podelil blagoslov, se je jubilant rev. Gole prisrčno zahvalil vsem z »Bog vam povrni!« Pevski zbor pa je še zapel lepo slovensko Marijino pesem »Češčena si Marija«. Rev. Gole je skozi častno stražo Kolumbovih vitezov in navdušeno pozdravljen od navzočih ponosno odšel iz božjega hrama. Po cerkvenem obredu je bila v sosednji dvorani bogata zakuska in prijateljske častitke dr. Goletu, ki je bil pri vstopu v dvorano burno pozdravljen. Takoj je stopil pred mikrofon »Grand Knight« Kolumbovih vitezov Donald Jessup, dr. Goletu čestital k 45. letnici mašništva in mu kot kaplanu Kolumbovih vitezov izročil lepo spominsko plaketo. »Deputy Grand Knight« Richard Briški, ki je vodil celotni program, je po svojem govoru izročil jubilantu tisoč dolarjev, namenjenih v »Gole-tov sklad«. Sledil je pozdrav predsednika Teološke šole oz. semenišča p. Kaspareka, ki je med govorom razložil, da je dr. Goletov sklad ustanovljen za zasluge in na čast našemu slovenskemu duhovniku, v korist in vzgojo bogoslovcev in novomašnikov. Naslednji govornik je bil predsednik društva Triglav, Jože Kunovar, ki je med govorim poudaril, da je omenjeno društvo daroval v dr. Goletov sklad $100. Lepe pozdrave je izrekla prijatelju in podporniku Slovenske radijske ure dr. Goletu Isabelle Kralj-Bambi-čeva. V imenu fare sv. Janeza Evangelista sta izročila častitke p. Peter Jakopec in predsednik farnih svetovalcev Bad Cialdini, v imenu Misijonskega krožka Milwaukee pa je slavljenca pozdravil Frank Menčak. Prijateljske pozdrave in čestitke sta izrekla še (Guards) Daniel Ewert, v imenu Boy Scouts Troop 601 pa Trigve Smalley. Rev. dr. Gale se je prisrčno zahvalil za pozdrave in častitke in za veliko čast, ki so mu izkazali Kolumbovi vitezi. Po zahvalnem govoru je bila možnost za prijateljski razgovor z dr. Goletom. Mnogi so se z njim fotografirali. Naj omenim še, da je k tej slovesnosti prihitel s svojo družino Frank Coffelt iz Clevelanda. Frank je tudi snemal ves potek. K lepemu uspehu je pripomogel tudi rojak Jerry Umek, ki bo s svojimi posnetki ohranil slovesnost v trajnem spominu, to ne samo v čast dr. Goletu, ampak tudi slovenski skupnosti v Milwaukeeju. SKD Triglav vabi Društvo Triglav prijateljsko vabi na svojo vsakoletno maškaradno zabavo in ples, ki bo v soboto, 18. februarja. Večerja se bo delila ob 6. uri zvečer v veliki dvorani sv. Janeza Evangelista. Nato sledi zabava s plesom ob zvokih harmonikarskega ansambla. Lepe in originalne maske bodo nagrajeni. Vsi dobrodošli. A.G. ZA SMEH Jugoslovani so si upravičeno oddahnili. Leto, ki jih je pripeljalo na rob gospodarskega propada, je srečno mimo. V 1989jih čaka nov korak naprej. Dolgo je moral čakati ravnatelj Marko Bajuk, da je izšla njegova pesmarica slovenskih narodnih pesmi — predolgo! Emigracija se z njo vsaj skromno oddolžuje enemu svojih velikih mož. In to šele ob 25-letnici njegove smrti! »Še bomo peli« predstavlja le majhen del Bajukove dejav- • nosti, večji bo ostal v arhivih, čakajoč resnega raziskovalca, ki bo nekoč vredno prikazal tega sina Bele krajine narodu. Ta del je pripravljen, kakor beremo v uvodu, za zdomske in zamejske zbore, vendar bo koristen tudi domovini, čeprav je večina pesmi prav po zaslugi Bajuka že prešla v meso in kri Slovencev. »Izšle ste iz naroda, pojte med narod!« tako je bilo vodilo Bajuka, ko je v svojem dolgoletnem zapisovanju in prirejanju stopal vzporedno po stopinjah prof. Štreklja. Vendar njegovo delo je bilo druge vrste — potrebovalo je veščega strokovnjaka, teh pa nismo imeli toliko kot za zbiranje narodnih pesmi, pripovedk, bajk in legend. Za notno zapisovanje melodij narodnih pesmi pa vse do Bajuka nismo imeli resnih zbiralcev in metodičnih zapisovateljev. V tem delu ga lahko postavimo med naše najplodnejše pionirje. Ni pa bil Bajuk samo zbiratelj in zapisovalec, bil je tudi velik organizator, razširjevalec in vešč pevovodja. V rokopisnih spominih, dodanih pesmarici, sam opisuje, kako je nastala »slovenska pevska šola«, teoretična in praktična vadnica, ki smo jo dobili z njegovim trudom. Da je bila dobra, dokazujejo ponatisi. Ko pa je bil pripravljen učbenik, se je lotil organiziranja zborov. Tako je nastala Pevska zveza in istočasno njeno glasilo Pevec. Seveda je teža dela legla zopet na Bajukove rame. Zbrati 112 zborov, jim nuditi pripraven material, vaditi z njimi uskladiti njihov izrek, ritem, intonacijo, je bilo skoraj nekaj neizvedljivega in vendar je Bajuk ob priliki evharističnega kongresa dirigiral. 2400 pevcev, česar se ni zgodilo ne prej ne pozneje. Sam pravi, da je imel to dobo za najlepšo, mi bi rekli za najplo-dovitejšo. Ravnatelj Bajuk pa je bil tudi zaveden narodnjak. Svoje delo je raztegnil tudi na Koroško, ker je dobro poznal vpliv pesmi na Slovence. Od tedaj, izpred let Anschlussa, so mu ostale dobre zveze in poznanstva na Koroškem, v Avstriji pa je njegovo ime imelo tolik- Na glasbenem polju (nadaljevanje s str. 2) Vilka in seveda visoka glasbena kvaliteta v igranju in petju ostalih članov ansambla. Lepo bi bilo, če bi jih mogli kdaj zopet dobiti za gostovanje tu v Ameriki. Dušan Maršič šen ugled šolnika, da so izpričevala dijakov taboriščne gimnazije imela državno vrednost. Tudi za vprašanja slovenstva je imel tanek posluh. Bilo je dobrih deset let po Avtonomistični izjavi slovenskih kulturnih delavcev in dobro leto pred Slovenskimi punktacija-mi, ko je Bajuk naštudiral Flajšmanov Triglav. Tudi takrat je bilo slovenstvo ogroženo, čeprav ne tako kot danes, vendar z Bajukovim poudarkom na »...narod pa vedno stal«, je dobil narod upanje, da bo nekoč bolje. »Še bomo peli« je bila njegova vodilna misel, ki jo je leto pred smrtjo zapisal v Svobodno Slovenijo. Pojejo Bajuki in še bodo peli. S preroško jasnovidnostjo jih je videl, čeprav takrat pred tridesetimi leti ni vedel, da bo njegova kri ponesla nazaj v domovino slovensko pesem. Pesmarico je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu s pomočjo Bajukovih potomcev, nekdanjih dijakov in prijateljev pokojnega ravnatelja, kot svoje 136 izdanje za petindvajsetletnico smrti. Uvod ji je napisal prof. Božo Bajuk, opremil jo je arh. Božo Bajuk, notne zapise k sedemdesetim pesmim pa je napisal ing. Marko Bajuk. K tem Bajukom moramo dodati še četrtega, ki poje v Ljubljanski operi. Pet Bajukov torej! Zgroziti bi se morali ob slovenskem razsipavanju taleh-tov, toda tolaži nas misel, da bo pesmarica združila, ohratii-la in zbudila mladi rod v tujini, zato ne bi smela manjkati pri nobeni slovenski skupnosti. V njej dobimo odlomke Tz Bajukovega življenja, ki jih, je napisal on sam, njegovo r&st in vlogo v glasbeni kulturi Slovencev pa opisujejo Rudplf Smersu, že pok. Miloš Stare in dr. Ludvik Puš. Dodana ji je bibliografija Bajukovih še ohranjenih del (mnogo se jih je izgubilo!), prav tako seznam učbenikov iz latinščine in drugih šolskih učil. S prošnjo za objavo, kot običajno, nismo dobili nobenega podatka o tem, kje in kako se knjiga dobi, ali koliko stane. Naslov Slovenske kulturne akcije je pa: Ramon L. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires, Argentina. ZA SMEH Poglobljen študij svetlobnega spektra Jugoslovanski poslovni in finančni sistem bo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani preučevalo tudi deset študentov iz Indiane, ZDA. Mogoče se bo njim zasvi-talo, kako je mogoče svetlo prihodnost spremeniti v tako temačno sedanjost. Teleks, 12.1.1989 Po slovesni sv. maši zapušča cerkev rev. dr. Jože Gole (v ozadju). Spremlja ga častna straža Kolumbovih vitezov. Obe sliki posredoval A.G.I Ing. Ladislav Bevc — umrl Po obisku rodne domovine... P'še A N/h V deželi milijonarjev VII. del Nikdar ne bom pozabil množičnega umora v Škofji Loki. Nekega dne — mislim, da je bilo 6. decembra 1944 — je bilo vse mesto razburjeno. Meščani so spraševali mimoidoče: »Si slišal, kaj seje zgodilo sinoči. Pojdi h Čiku in poglej!« Šel sem in videl v prvi Čikovi hiši na klancu pod Poljansko cesto na mrtvaškem odru mlada zakonca in njunega nekaj mesecev starega otroka — vsi mrtvi, v drugi hiši pa starše in štiri otroke — tudi umorjeni. Pravili so, da so to bili kmečki ljudje z loških hribov, ki so jim partizani pobrali hrano, obleko in živino, potem se pa še norčevali iz njih, kakšni kmetje so, če nimajo nič jesti? Da bi dobili živilske karte, so se preselili v mesto. Partizani tega niso smeli dovoliti; če bi se vsi kmetje umaknili s hribov, bi oni zgubili vir prehrane. To je treba za vsako ceno preprečiti! In pokončali so dve družini v enem večeru, drugim v svarilo. Ko sem se zbudil iz premišljevanja, je Julka še stala ob meni. Ne vem, odkod so mi prišle na jezik neumne besede: »Si ti še srečna?« Zakrila je svoj obraz z rokami, zaihtela in odšla. Še sem hodil po pokopališču in obiskoval grobove, kjer je vklesanih na tabli ene družine 3, 4, 5 imen, pa brez navedbe datuma smrti. Ti so bili umorjeni, pa se ne ve točno, kdaj. Našel sem tudi dva ali tri grobove družin, kjer so se trije člani obesili. Vzrok? Navadno pijača. Opazil sem tudi, da je veliko ljudi umrlo v svojih petdesetih letih. Zakaj? Za rakom! Pravijo, da rudnik urana za Žirov-skim vrhom zastruplja ljudi. Pokopališče na Potočnikovih njivah so po vojni razširili. Na novem delu so pokopani mnogi tujci, večinoma uslužbenci Alpine. Letos so ga ponovno razširili. Na novem delu je pokopan še samo en mrlič. Žirovski zdravnik dr. Bernik je imel navado, potolažiti svoje bolnike z besedami: »Vse bomo poskusili; če ne bo nič drugega pomagalo, bo pa dobračevska ilovica. Ta potegne iz telesa vse bolezni.« Kmalu so začeli hoditi k njemu ljudje s Tolminskega, s prošnjo za eno ali dve kili dobra-čevske ilovice. Tako se je končal moj — morda zadnji — obisk domovine, dežele milijonarjev. Kaj pa z najinimi brati, zaradi katerih sva šla z Milanom domov? Milan je že pred odhodom iz Amerike zvedel, da je njegov brat v neki celovški bolnišnici, v Ljubljani pa, da je v samostanu v Št. Andražu. FEBRUAR 4. — Dramatsko društvo Lilija priredi pustno zabavo z večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci. 4. — Društvo Modern Crusaders št. 45 ADZ priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd. Igra Jeff Pecon orkester. 5. — Letna delničarska seja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 2. pop. 7. — V avditoriju pri Sv. Vidu bodo »koline« (tudi riževe). Prebitek je namenjen mesečniku Ave Maria. 12. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1. pop. Takoj naslednji dan ga je obiskal, pa ga brat ni prepoznal. S težavo mu je dopovedal, kdo je in odkod. Toliko se mu je posvetilo, da ga je vprašal: »Ali ti si moj brat?« potem so se mu pa besede spet zmedle. Zdravniki pravijo, da je on ena izmed štirih avstrijskih žrtev černobilske katastrofe. Koliko jih bo še? Žrtve propadajo telesno in duševno. In moja brata. Vlado je z uspešnimi operacijami podaljšal življenje mnogim bolnikom, sebi pa ne more pomagati. Stanko pa samo želi, da bi mu Bog dal vsaj še eno leto, da bi mogel dokončati vse potrebno za beatifikacijo škofa dr. Gnidovca. Nam ne preostane nič drugega, kot držati prste prekrižane. (konec) 26. — Slov. šola pri Sv. Vidu postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. MAREC 5. — DNU pri Sv. Vidu priredi »Pancake & Sausage« zajtrk v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 8.30 zj. do 1. pop. APRIL 1. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 1. — Pevski zbor Glasbena Matica prired koncert v SND na St. Clair Ave. 22. — Pevski zbor Korotan priredi svoj spomladanski koncert ob 7. zv. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 23. — St. Clairski upokojenci prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3. pop. Zabava do 5. pop. MAJ 19. — Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. ima letno sejo v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. JUNIJ 17. in 18. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za pobite Slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 25. — Piknik ohijske KSKJ federacije na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, O. Igrajo »Button Box Players«. JULIJ 30. — Belokranjski klub pri- MILWAUKEE, Wis. - Sokolsko Društvo Bratstvo-Milvvau-kee javlja žalostno vest, da je v Kaliforniji, v mestecu Ojai, v mesecu novembru 1988 preminul velik Slovenec in Jugoslovan, častni starosta Jugoslovanskega Sokola v svobodnem svetu, br. ing. Ladislav Bevc, v 98. letu starosti. Pokojni ing. Bevc seje rodil leta 1890 v Škocjanu na Dolenjskem. Po končanem študiju na realki v Ljubljani se je podal na Dunaj, kjer je študiral na Tehniški visoki šoli in leta 1913 diplomiral kot gradbeni inženir. V Ljubljani je bil v službi v banovinski upravi kot tehnični višji svetnik, v odseku za gradnjo hidravličnih naprav, cest in mostov. Predaval je na Univerzi v Ljubljani in bil predsednik komisije za strokovne izpite inženirjev. Bil je večletni član občinskega odbora in gremija. Nadzoroval je gradnje raznih občinskih stavb vključno z gradnjo Sokolskega doma na Taboru. Veliko let je bil odbornik Udruženja Jugosloven-skih Inženirjev v Beogradu, starosti Sokola L in predsednik društva Rezervnih oficirjev v Ljubljani. Bil je blagajnik odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani in predsednik Demokratske stranke v Ljubljani. V prvi svetovni vojni se je bojeval na raznih frontah Rusije in Francije. V drugi svetovni vojni je bil pontonjerski kapetan na jugoslovanski severni meji in je bil povišan v čin majorja v redi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester. AVGUST 13. — ADZ priredi Družinski dan piknik na svojem letovišču v Leroy, O. SEPTEMBER 9. — Fantje na vasi prirede koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 10. — ADZ priredi Pečenje školjk na svojem letovišču v Leroy, O. 17. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v svetovid-ski dvorani. OKTOBER 21. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. rezervi. V priznanje za svoje delovanje je bil odklikovan z redom Svete Save, Belega Orla in Jugoslovanske krone, ter z bolgarskim redom za državljanske zasluge. Od leta 1941 je bil član tajno delujočega Sokolskega vojnega sveta, ki se je boril proti italijanski in nemški okupaciji. Nemci so ga leta 1944 aretirali in obsodili na prisilno delo, a k sreči te obsodbe niso mogli več izvršiti. Leta 1944 je bil izvoljen v Slovenski narodni odbor, katerega član je bil do smrti. Kot član SNO in zaradi antikomunističnega prepričanja je moral zapustiti rojstno domovino in zbežati v Italijo. V begunstvu v Italiji je štiri leta životaril po raznih taboriščih. Končno je leta 1949 prišel v Združene države Amerike, kjer se je na povabilo sestre nastanil v mestecu Napa v Kaliforniji. Tu se je takoj zaposlil v tehničnem oddelku podjetja Basalt Rock in tam ostal v službi vse do svoje upokojitve 1. 1962. Bil je pooblaščen gradbeni inženir v Kaliforniji, od 1. 1959 pa častni član (»Fellow«) Ameriškega društva gradbenih inženirjev (American Society of Civil Engineers). Leta 1955 je postal državljan ZDA, že od 1. 1950 pa je bil predsednik in kasneje častni predsednik Slovenske demokratske stranke v zamejstvu. Leta 1974 je bil izvoljen za starosto Jugoslovanskega Sokola v Ameriki, kar je ostal vse do njegove smrti novembra lani. Ing. Lado Bevc je tekom plodnega življenjskega dela napisal več strokovnih knjig, njegove spomine pa je priobčil Sokolski Vestnik, ki izhaja v Milwaukeeju in ga urejuje br. ing. Dušan Svetlič, pomaga pa mu njegova žena Milena. Sokolsko društvo v Milwaukeeju izreka žalujoči ženi Ivanki, hčerki Bredi por. George, sinu dr. Vladislavu, ožjim in daljnim sorodnikom v Ameriki in Evropi globoko sožalje. Pokojnemu starosti ing. Ladoslavu Bevcu naj bo svobodna ameriška zemlja lahka. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Zdravo! Sokol Bratstvo-Milwaukee pošilja svoji članici s. Mileni Svetlič, ki je pred kratkim prestala težko operacijo v bolnišnici St. Luke’s, lep sokolski pozdrav, s toplo željo, da ji Bog nakloni hitrega okrevanja in dobrega zdravja. Korajžno naprej! Zdravo! A.G. Gorbačov na poti v demokracijo (nadaljevanje s str. 2) nih programih, zlasti pri zunanji politiki, narodni obrambi in še druge naloge. Čeravno je ta opis v poročilu o sklepih konference zelo skromen, vendar da vedeti, da bo imel državni poglavar svojo tehtno besedo v zakonodaji in v vojski, kar je izredne važnosti za izvrševanje predsedniških prerogativ v tako ogromni deželi kot je Sovjetska zveza. Seveda je odvisno od tega, kdo bo to mesto zasedel. Kar je iz dosedanjih razvojev kaj mogoče sklepati, in se prestrukturiranje v Sovjetiji more vzeti v račun kot gotovo dejstvo, bo prvi bodoči predsednik sedanje Sovjetske zveze Mihail Sergejevič Gorbačov sam. Iz take bodoče kombinacije, od ljudstva izvoljeni — na kakršnem koli že programu — Kongresa in z Gorbačovom na predsedniškem stolu se more z dokaj vidno gotovostjo predvidevati, da se bodo stvari razvijale po načrtih avtorja, ki je ob nastopu svoje misije zaklical Sovjetom in svetu: glasnost, in načelo glasnosti sedaj hoče uveljaviti z ljudskimi volitvami, kjer bo ljudstvo pozvano glasno t.j. vidno izpovedati svojo voljo. Nekaj mesecev po nastopu Gorbačova sem tu zapisal, da sem nagnjen v njegovih končnih načrtih videti z reorganizacijo sovjetskega sistema napraviti iz njega mogočno silo, ki bo sposobna gospodovati svetu in si ga podrediti. Te misli starega moža danes nič ne popravljam. Zakaj ne, bom obrazložil prihodnjič. L. P. Grdina—Cosic Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 86 let KOLEDAR društvenih prireditev Kanadska Domovina BOJ ZA DEMOKRACIJO TORONTO, Ont. - Kanadska televizijska mreža (CBC) je nedavno pričela serijski program pod naslovom »Struggle for Democracy« (Boj za demokracijo), ki ga je za televizijo pripravil znani kanadski poroče-valec in žurnalist Mr. Patrick Watson. Do zdaj sem videl samo dve °ddaji in ne morem, izreči svoje sodbe o vrednosti ali po-ntanjkanju tega serijskega Programa. Vem, da je bil Watson svoj čas precej levičarsko usmerjen, z leti pa se je verjet-n° nekoliko »omehčal« in danes trezneje in realističneje gleda na svetovni razvoj in posledice, ki jih je boljševiška revo-ucija — izzvana po Marxovi teoriji o »brezrazredni« družbi ~~ Povzročila in svetu zapusti-a- (Ta enourni program oddaja CBC vsako nedeljo ob 9. zv. V kolikor mi je znano, se ta Program sestoji iz deset nada-ijevank.) Watson je imel priliko videti državo za državo pasti pod vPliv in nadvlado marksizma, pre za države, ki so svoj čas iniele demokratično družbeno ureditev. Pri tem mi predvsem Prihajata na misel Češkoslovaška in Poljska. Tudi baltske države — Litva, Latvija in Tsionija — so bile na tem, da sprejmejo demokracijo, kot Vodilo in uspeh svoje dolgoletne borbe za svobodo. Tudi mi Slovenci se že stoletja borimo za resnično demokracijo. Saj je to praktično naša dediščina, ki smo jo podedovali po ustoličevanju na-s 'h knezov na Gosposvetskem polju. oljševizem, komuni r a,.injzem> titoizem, ali k ° 1 hočete imenovati J° oblast v domovini, arodu odvzel te svobošči ^ed njimi svobodo, da i ž °Je Predstavnike, po .■a °n slovenske demoki ln svobode. Danes se doma nekater ‘aomstvu borimo, da t ^venski narod deležen d ^ahene ureditve, ki je ; Soj 2a gospodarski, pc m n rn°ralni razvoj naroc roH Pr’padamo. Slovensk kat ni ^unja> s katero bi s zanske2?1' Č'Stiti SV°je 1 ske škornje, oblite s 1 mo ‘‘"'h nedolžnih žrtev, Ljt ra e past' v imenu Stali a m svetovne revolucij ske !daVno sem bral v sle orfi:nCasopisJu. da se J6 c ska t‘Zlrala nekakšna Sk je ernokratična zveza, Soc°rfanizirala v okviru 2 stva čfiČne8a ddovnega pry S1°venije. To so m njj' p°skusi in koraki pri rrinr 0venskega naroda pc s,o0kraciji in svobodi. Sc v ina demokratska strani ne h?aSnjih razmerah go [)gl 1 a dovoljena in prizn tnen°tVan^e demokratičnih °v v senci in zavetju ma pa zna odznotraj razširiti svoj program in s časom pridobiti na ugledu in pridobiti vrsto novih članov, sedaj še predanih birokratskemu komunističnemu sistemu. Politična emigracija je pri različnih vladah svobodnih dežel zastavljala svojo besedo z zahtevami po človečanskih pravicah v Jugoslaviji, z nasveti, kakšni naj bi bili odnosi teh dežel do komunistične Jugoslavije, in kako naj bi te dežele pripomogle k demokratizaciji, ki bi Jugoslavijo rešile sedanje gospodarske in družbene krize. Nedavno je Slovensko krščansko demokratsko društvo v Kanadi naslovilo pismo na predsednika kanadske vlade in njegovega zunanjega ministra, v katerem je bilo med drugim rečeno: »Re: Suggestions for the policy towards Yugoslavia: We are writing to you on behalf of (the) Slovenian Christian Democratic Association of Canada, one of the oldest Slovenian political organizations. There is not the slightest doubt that Yugoslavia is in a very serious political and economic situation. The question is, what should be the attitude of the Canadian Government towards Yugoslav problems: 1) First and most important, the human rights of each Yugoslav citizen must be respected. 2) Taking into account that Yugoslavia is composed of Serbs, Croats, Macedonians, Slovenians and other ethnic groups, it is imperative that Yugoslavia becomes a confederation. There is no other way to keep together such a diverse group of people. Only a confederation would ensure a complete local cultural autonomy and a fair economic system. 3) At present there are certain freedoms that are respected in Yugoslavia. For example: Relative freedom of the press. The government and the political structure are, however, still Stalinist. The introduction of a complete democratic system should be introduced and secured. According to foreign observers, there exists a strong possibility that Yugoslavia would dissolve and the Yugoslav republics would become independent. If Slovenia becomes independent, we urge you to recognize this newly-formed country as soon as possible. At the same time, the government of Canada should use its diplomatic influence with the European Economic Community to consider accepting Slovenia as a member. This would solve some of »Glavne teme poezije slovenskih emigrantov v ZDA in Kanadi« the economic problems of Slovenia and at the same time ensure that Slovenia would become democratic, as the membership in the European Economic Community demands. We urge you to take into consideration our suggestions for the following reasons: — Canada has been traditionally a peace broker in world affairs. Suez, Cyprus, Africa and lately Iraq and Iran. Active involvement in solving the Yugoslav problem could be a continuation of this positive tradition. — Yugoslavia will accept Canadian involvement more readily than that of any other European country, for political reasons. — There are in Canada approximately 60,000 Canadians of Slovenian origin, and approximately 240,000 Canadians of Serbian, Croatian and Macedonian origin. All of them are loyal Canadian citizens and would greatly appreciate a Canadian role in helping solve the problem in Yugoslavia by its known moderation and compromise. A great dose of these two is what Yugoslavia needs most. The future political position of Canada in the world community would be further enhanced in Canada took a positive stand on the democratization of Yugoslavia. Its active and peaceful role to obtain world peace will be recognized. For the Slovenian Christian Democratic Association in Canada, President, Dr. Peter Klopčič l.r. Secretary, Marija Markeš l.r. Boj za demokracijo se nadaljuje. Ne samo za naš narod, temveč za vse, ki so danes zasužnjeni in živijo pod eno ali drugo diktaturo. Svoboda je namreč dobrina, ki nam je bila dana ob rojstvu kot božjim otrokom, in za to dobrino, ki obsega vse ostale svoboščine, moramo biti pripravljeni boriti se in v svojem demokratskem ustrojenju vztrajati in iskati resnico, pravico in sončno stran človeškega življenja, ki ga samo resnična demokracija lahko prinese. Zavedajmo se tega vselej in povsod. Ostati moramo zavedni borci za demokracijo in svobodo, ker le tako bomo našemu narodu res služili in našim novim rodovom pripravljali lepšo in svetlejšo bodočnost. Le vkup, le vkup uboga gmajna! Naše slovenstvo je v nevarnosti, da izgine. Odgovorni bomo pred zgodovino in pred Bogom, če se to zgodi. Otmar Mauser Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! TORONTO, Ont. - Tako je naslovil svoj članek o zdomski poeziji na severnoameriškem kontinentu dr. Mirko Jurak v letošnjem Slovenskem koledarju. Sam je član uredniškega odbora te publikacije, ki jo vsako leto izda Slovenska izseljenska matica (SIM) za slovenske izseljence po svetu. Dr. Jurak naj bi z omenjenim člankom napisal literarnozgodovinsko oceno o slovenskem pesništvu v Združenih državah in Kanadi. Smejati sem se moral, ko sem njegovo »znanstveno« delo bral. Članek obsega tri strani v angleškem delu Koledarja. V svoji analizi slovenskega severnoameriškega pesništva se predvsem poslužuje antologije Jerneje Petriča »Naši na tujih tleh« (Our People in Foreign Lands, 1982), dela Edvarda Ifkoviča, objavljenega v obliki esejev »Ethnic Perspectives in American Literature« (Etnične perspektive v ameriški literaturi, 1983), in dela Janeza Stanonika »Ame-rican-Slovene Relations« (Ameriško-slovenski odnosi). Dr. Jurak sicer pravi v svojem spisu, da je potrebna globlja študija o tem zgodovinskem predmetu, pri tem pa enostavno ignorira vse ostale vire. Teh ni malo in so mu prav gotovo dostopni kot članu uredniškega odbora Slovenskega koledarja in kot literarnemu zgodovinarju. Že sredi 19. stoletja se je v Ameriki pojavila prva slovenska literatura, v zadnjih desetletjih te dobe pa se je z izdajanjem različnih listov okrepila in popularizirala. Amerikan-ski Slovenec (1891), Glas naroda (1893), Prosveta (1906), Ameriški družinski koledar (1914), Nova doba (1924) ter številni drugi listi in revije so prinašali literarna ustvarjanja ljudi kot so bili Vital Vodušek, Ivan Zupan, Frank Kerže, Janko Rogelj, Jack Tomšič, Ivan Zorman, Katka Zupančič in Ana Praček-Krasna, ki so bili ameriškim Slovencem še pred drugo svetovno vojno dobro znani. Med temi zlasti Louis Adamič, katerega dela sem bral in katerega danes smatram za nekakega predhodnika našega ubogega Edvarda Kocbeka, ki je svoje sanje obešal na kljuko Osvobodilne fronte. Tudi Ameriška domovina, ki se je ohranila in še vedno izhaja, je na svojih straneh prinašala ogromno literarnega gradiva, ki ga pa dr. Jurak v svojem spisu sploh ne omenja. Od zgoraj imenovanih piscev in poetov dr. Jurak ugotavlja: »Nekateri poeti so nadaljevali s svojim pisanjem po drugi svetovni vojni, katerim so se pridružila nova imena kot so (naj imenujem samo nekatere): Marjan Jakopič, Alexander Urankar, Veda Urankar, Jim Scherbak, predvsem pa Rose Mary Prosen, katere poezije precej nadkriljuje umetniško višino vseh ostalih slovenskih poetov v Ameriki. Prosenovo je Ifkovič upravičeno uvrstil v ‘the first Slovenian Americans whose poetry approached the mainstream’.« Jurak v svojem spisu ne tolmači, kaj naj bi ta »mainstream« bil. Prešernovstvo? Gregorčičevstvo? Zupančičev-stvo? Lahko k temu dodamo še Balantiča? Zdi se mi, da je v svoji službi režimu dr. Jurak pozabil na osnovne predpogoje literarnega zgodovinarja in ne zna ali ne »more« presojati literature, ki je bila zadnjih štiridesetih let v zdomstvu ustvarjena. Pri tem mislim sicer zgolj na severnoameriški kontinent, ki ga dr. Jurak obravnava. Čudim se, kako pomanjkljivo je njegovo poročilo oziroma njegova »znanstvena« teza o slovenski literaturi v Ameriki in Kanadi, s katero se vidno ni bavil, pa bi sedaj rad slovenskim izseljencem po svetu solil pamet in jih prepričal, da slovenska politična in ideološka emigracija po 1. 1945 ni ničesar doprinesla k ohranjevanju slovenske kulture na tujem. Kdorkoli je bral pisanje dr. Juraka, se bo nehote vprašal,: Kje pa je Karel Mauser? Pisatelj in pesnik, kije svoje življenje posvetil svojemu narodu in deloval v Združenih državah in pisal, pisal, pisal... Petindvajset knjig. Številni članki v A.D., govori za razne prilike itd., itd. Dr. Jurak v svojem spisu sploh ne omenja. Tudi ne kot poeta, ki je izdal knjigo poezij »Zemlja sem in Večnost«. Dr. Tine Debeljak st., literarni zgodovinar in avtor »Črne maše« (Kalin), je napisal v Mauserjevi biografiji, da se je v svoji poeziji približal svojemu spoznanju smrtnosti in končni usodi, ki je naša skupna. Kako je dr. Jurak, ko je obravnaval slovensko pesništvo v Ameriki, spregledal tega realističnega pesnika? Cisto enostavno. Pisatelj in pesnik Karel Mauser se ni strinjal s sedanjim komunističrlifn režimom v domovini, kateremu dr. Jurak služi. Ko bi se ti ljudje zavedali, kako škodujejo slovenstvu in njegovim inspiracijam za de-mokratičnejšo in popolnejšo družbeno ureditvijo, bi, prepričan sem, ravnali drugače. Slovenci smo danes na tem, da postanemo Jugoslovani in da se odpovemo stoletnim pri-idalje na str. 6) O dr. Jurakovi analizi (nadaljevanje s sir. 5) POVEST ; Grče Spisal SLA V KO S A VINŠEK I. Borovski župnik Mihael je zaprl brevity ,ga. položil na mizo ter z velikimi koraki vnovič stopil po'sOtn. Prekrižal je roke na prsih, dvignil desnico, oprto s komolcem ha dlan levice, podložil usločeni kazalec pod nos in tako naslonil glavo na roko. Njegova velikanska postava, ki so ji bife yse borov-ske dveri prenizke in preozke, se je tako nekoliko upognila v hrbtu. Odpeta lahna suknja mu je mahedravo opletala o-krog kolen, senca pa, ki jo je luč izpod stropa risala od župnika na steno in tla, je rastla kakor on sam iz tal v strop; kot bi oba hotela razgnati tesno ozidje in planiti ven, ven... Dalje ko je hodil župnik Mihael po sobi, podjetnejši so postajali njegovi koraki. Prav kakor pred uro in pol, ko je odšel od njega starec s sivimi lasmi in dolgo, čisto belo brado. In prav kakor tedaj, se je zdaj lomilo znova v župniku: »Nor si, Vršan, nor! Sam grunt te je in zemlja in denar! Grablje imaš, grablje, pesjan, vil pa nimaš! — Star si, osmi križ ti leze na hrbet, pa se ženeš in pehaš, kakor bi ne mislil umreti! Ali poneseš grunt s seboj?« Znova je planilo v župnika kakor prej, ko mu je dejal sivi Vršan: »Duhovni gospod, starejši sem od Vas.« »Neumen si, Vršan, nor!« Pred mizo je župnik Mihael postal in treščil s pestjo po njej, da je odjeknilo po sobi in se odbilo od stene kakor grom. »In še ti pravim, Vršan: čeprav imaš sive lase in belo brado, si vendar neumen! Ali jo boš ti jemal ali on? Boš ti otroke imel z njo ali on? Bo tebe gnjavila ali njega?« »Na moje pride, ne na njegovo!« je vstal v župniku nekam plahi odgovor Vršanov. »Mar ni tvoja kri, tvoj sin? Je mar tujec in le po tvoji milosti, kar je, ne po božji? Trd si, Vršan, in kakor da te je zadnje čase hudi duh obsedel! Te ni udaril Bog dovolj, ko ti je tri sine požrla kolera? In rajnico od žalosti za njimi kmalu za to? Bi rad še zadnjega pognal?« »Kdo ga podi? Drugo naj si izbere, pa mu prepišem in otroke mu bom pestoval do smrti!« mu je oporekal Vršan v duhu ko prej v resnici. »Grče vražje! Ti vedno eno in isto: drugo naj vzame, pa mu prepišem; oni vedno enako: samo to ali nobene! Tako se grizeta že pet let; Mana, očeta vredna hči, pa podpihuje tebe, Vršan! Ne daš k sebi ne ti ne on! Dekle pa vene in hira, da so je samo še oči in malo bledice pod njimi: Fej vas bodi vse skupaj!« Tako se je trgalo in lomilo v župniku. Postal je sredi sobe, še bolj nagnil glavo in se zamislil. Pa se je kmalu pretegnil, da je s kratko ostriženo glavo segel skoro do stropa, odprl na široko majhne oči pod visokim čelom in lice mu je spreletel nasmeh, ko se mu je iz prsi utrgalo: »Čaj, Vršan, v nedeljo se te najem na leči, da me boš pomnil! In vseh skupaj, grč grčastih, popadljivih togot, da vam za dolgo preženem veselje do ujedanja in trme!« Pa je že žal župniku takih slepov; v žep seže, izvleče iz njega molek in korakajoč z velikimi koraki po izbi moli češ-čenomarijo za češčenomarijo za svoje grče, posebno za ono iz Podsmrečja. Ni trajala dolgo župnikova molitev. Pred farovžem je zaropotal korak, se ustavil, nekdo je nerodno pritisnil kljuko, stopil v vežo in jo s težkimi koraki mahnil proti sobnim du-rim. Potrkalo je. »Naprej!« je trdo dejal župnik, stopil k durim in jih odprl, da je planila polna luč v prišleca in mu za hip zameglila pogled. »Hvaljen bodi...« »Amen! Stopi noter, Klemen!« Prišlec, mlad, postaven, kakor hrast krepek mož, je vstopil v izbo in se ustavil ob durih. »Kaj bi?« postoji župnik pred njim. Skoro sta enako velika, fant in duhovni gospod. »So bili?« »Bili!« »In...?« »In? Nič ni! Kakor bi zidu tamle pravil!« Župnik pusti vprašalca in stopi po sobi. Mladi ne ve, kaj bi, v zadregi že prime za kljuko. Župnik se obrne: »Te ni strpelo?« »Kako bi me?« »Pa si pridirjal za njim, ihta ihtava! Kakor stari si, sin njegov!« »Težko čakam!« »Tudi jaz! Otepam se z vama že tri leta. Vidva pa vsak po svoje kakor vol s čelom v jarem!« »Lize ne pustim!« »Stari pa nje ne mara. Vedno ista pesem« Župnik naj pa čudeže dela: iz volov voličke, iz štorovja vosek! Mar vas tako učim na leči, nemarnosti nemarne? Seveda, zunaj bi stali, pred cerkvijo in za babnicami škilili, hudobe! — Stari pa sam grunt in denar!« Mlademu je neprijetno, vnovič prime za kljuko. »Počakaj, nisva še gotova!« plane župnik. »Ali si z Mano kaj govoril?« »Sem.« »Pa?« »Nič. Z očetom drži! Ko bi jo Vi, gospod...« »Seveda, zopet jaz, župnik! Kakor da nimam že vaju dveh dovolj!« Mir in molk zavladata za hip v sobi, da se čuje tiktakanje ure. Pa se v župniku zmehča: »Reci ji, naj pride v nedeljo po rani maši k meni.« Mladi prikima. Oči mu hvaležno zasijejo v župnika. »Pa nikar ne misli, da bom čudež naredil! Nisem Bog! Še On ne opravi pri vas ničesar zlepa. Pri starem vašem pa še zgrda ne!« »Jaz bi pustil vse in šel!« »Kam boš rinil? Ni še zadnje besede kraj! Kdo bo ostal za delo?« »Naj oče!« »Pa četrta božja zapoved?« »Tudi za očeta velja!« »Če je stari nor, ali moraš biti tudi ti?« Mladi je zopet ob kljuki. »Čakaj, Klemen! Še tole: kaj si imel v nedeljo s Prelesni-kovim Tonetom? Zakaj si ga?« »Dejal mi je, da sem kakor šolar pred očetom.« »In zato si ga moral z gorjačo?« »Ni bilo sile, se je koj zlomila.« »In zakaj ti je dejal tako?« »Ker se ne oženim zoper očetovo voljo.« »Tako, vedno več vas je! In vse radi babnic.« Fant je pri teh besedah že v vratih. »Čaj, bom koj!« ga potegne župnik nazaj v izbo in mu pred nosom zapre vrata. Klemen gleda temno, v postavi in o-brazu mu ždi nekaj kakor napeta vzmet, ali zmaga se. »Klemen, tole ti povem: bodi pameten! Ne obešaj se ponoči okrog vogalov in pod Lizinimi okni, pa na samem se ne lovi zanjo, da vaju satan ne premoti! Si razumel?« Fant pogleda za hip župniku v oči, pa takoj zopet pobesi pogled. »Fant!« plane iz župnika, ki stopi tesno k mlademu možu, ga zgrabi za roke in mu trdo veli: »V lice mi poglej!« Klemen dvigne glavo, za trenutek se spogledata. Tedaj spusti duhovni gospod fantove roke, stopi od njega stran in na obraz mu leže neizmerna bol. Obema plane v obraz rdečica, obema ustne drhte, iščeta za besedo, tipljeta vase, pa ne najdeta. Šele, ko izgine župniku kri raz obraz in leže vanj bledica, najdejo pot besede: »Tedaj vaju je že zmotil vrag! Te ni nič sram? In punčare nemarne tudi ne? Hudič vas je zmešal vse, ovce garje-ve! Grizete se ko psi, se pobijate ko divjaki, zapeljujete dekleta, punčare pa vas, fantaline neumne! Župnik pa naj vpije, pridiga, moli, zmerja, vse nič ne zaleže!« Fant bledi in stopi zopet bli- zadevanjem in tradicijam naše narodne in verske kulture. Smo pripravljeni po štiridesetih letih sprejeti marksizem kot odrešujočo družbeno ureditev? Naj naša proza in poezija še vedno služita težnjam komunističnega režima v domovini? Politična emigracija je izbrala svobodno pot, ki se izraža v svobodni izbiri besed in neomejenem izražanju tematike, pa naj bo to politična, verska, kulturna ali socialna. Kaj naj iz pisanja dr. Juraka torej sklepamo? Da bi SIM v svetu rada napravila vtis, da povojni begunci niso ničesar doprinesli k ohranjevanju slovenstva v že k durim. A župnik za njim. »Si bil že pri spovedi?« Fant odkima. »Prideš jutri?« F-ant molči. »Prideš?« Fant prikima. »Reci deklini, naj tudi pride!« In še pristavi duhovni gospod: »Staremu povej, naj pride v nedeljo po nauku zopet k meni. Sicer ga poiščem sam, rogovilo grčavo, da mu zbrusim vse v obraz!« »Gospod, ne povejte!« »Tako pred očetom te je sram, pred Bogom te pa ni bilo? Vse mu povem! Tudi on ima kos tega na vesti!« »Gospod, ne povejte jim,« prosi fant. »Pojdi zdaj! Lahko noč! Pa da mi greš naravnost domov! Nimaš kaj iskati pod Lizinimi okni!« Tiho utone fant v pomladno noč, ko župnik za njim zapre in zapahne. Duhovni gospod stopi nazaj v sobo, obstane pri mizi, se nasloni obnjo in strmi predse. V duši mu gori in roka mu nehote seže po srcu. Dolgo stoji tako, v očeh pa mu vzkali kakor solze. Nato ugasne luč, stopi po škripajočih stopnicah v prvo nadstropje, prižge pred Križanim svetilko, pa se zgrudi predenj na kolena in vroče mu privre iz srca na ustnice: Miserere mei... Usmili se me, Gospod... Mladi Vršan se kakor pijan opoteka v pot in jo komaj razloči pred seboj. Strašno divja v njem in grize: sram in ponižanje, izjalovljeno upanje in vroča, mlada ljubezen. Kako je stal pred župnikom kakor mlad šolarček, in se dal čsteti, ne da bi bil zinil besedico nazaj. Pa duhovni gospod so pač tak: renče, in ihtavi so, a je vendar toliko mehkobe in dobrote v njih. Zanj se zavzemajo že dve leti in za Lizo, da bi očeta pregovorili, naj jima puste skupaj. Baš za danes je upal Klemen tako za trdno, da se jim bo posrečilo pregovoriti trdega očeta. Že sta z Lizo delala načrte, kako si bosta uredila dom, kako bosta srečna. (Dalje prihodnji torek) zdomstvu, posebej na severnoameriškem kontinentu, kar je seveda velika laž, kot je bila laž njihova Osvobodilna fronta. Brez pritoka nove povojne emigracije — zlasti v Kanadi —, bi Slovenci na severnoameriškem kontinentu tudi slovensko več ne govorili, še manj pa se zanimali za slovensko poezijo in literaturo, ki je in bo ostala bistveni del naše narodne kulture, ki poleg naše narodne pesmi zavzema najvišjo stopnjo narodnega ohranjevanja. Dr. Jurak ni zadosti raziskoval vire o ameriški in kanadski slovenski poeziji, o kateri je bralcem Slovenskega koledarja SIM prikazal le tisto, kar sedanjemu režimu ustreza in mu služi. Zato Jurakovo oceno vsak, kdor se količkaj zanima za slovensko literaturo v zdomstvu, ne more sprejeti kot resno oceno severnoameriškega slovenskega literarnega in pesniškega ustvarjanja, predvsem članov beguncev, ki so pred boljševizmom in stalinizmom bežali v tujino. Otmar Mauser MALI OGLASI Housekeeper Needed Willoughby Hills. 3 to 5 day5 a week. General housekeeping & laundry. Call 944-78^ (eve.) or 289-7700 (days)' Ask for Ray Adamic. (8-i6) MACHINIST Horizontal boring mill operator. Job shop experience necessary. Boehnen Tool Co. 651-0428 CUSTODIAN COUPLE Mature husband and wif® needed part-time for luxury Shaker Heights apartment' Compensation include5 salary, plus one-bedroot11 suite, utilities. No children no pet. For interview, phon5 621-6300 <8-91 Lake Shore & Neff Rd. 1 bdrm suite with garag®' Appliances. Air cond. Carp® ting. Ideal for older perso^ $290. No pets. Call 237-760' or 237-9466. (S-1" FOR RENT 4 rooms, up. St. Vitus are® Call 361-0566. Home For Sale Westropp Ave. (Waterloo E. 152) Double Home, A-1 Cond. $57,000. Call 481-5091. g) Hiše barvamo zunaj in ^ traj. Tapeciramo. (We W® paper). Popravljamo in d® ^ mo nove kuhinje in kopa'0' ter tudi druga zidarska mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVN' Pokličite 423-4444 ()() Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Frank Slejko Vice President: John Prhne Sec.-Treas.: Steve Shimits Pec. Secy.: Helen Vukčevič, 23176 Gay Ave., Euclid, O. 44123 Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Tillie Vranekovic Trip Coordinators: Ann Otoničar, Adolph Somrak, Tillie Vranekovic Publicity: Helen Vukčevič Sgt.-at-arms: Ann Kristoff Fed. Reps.: Louis Jartz, Steve Shimits, Frank Slejko, Frank Bittenc; alternate: Jane Slejko Hall Reps.: Vera Bajec, Al Com-menchek Slov. Home for Aged Reps.: Dorothy Silc, Josephine Commenchek Head Cook: Millie Bradač Sunshine Lady: Dorothy Silc Par: Joe Muzic Meetings: Second Tuesday of the month. SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS President: John Taucher, Tel. 663-6957 Vice-Pres.: Mary Zivny Sec'Treas.: Josephine Flezin, IfJOl Rockside Rd„ Maple Hts„ °H 44137, Tel. 662-9064 Pec. Secy.: Clara Hrovat Auditors: Louis Champa, Frank Vrbančič, John Perc Monthly meetings are held the °urth Wednesday of each month, a| 1 P m., alternating at the Slove-ttian Natl. Homes on E. 80 St. and 5050 Stanley Ave., Maple Hts. American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio President: Vincent Lauter Vice-Pres.: Joseph Vankovich Sec.-Treas.: Jennie B. Nagel, 245 - 24th St., N.W., Barberton, OH 44203 - Telephone: 1-216-°25-6227 or 825-2267. Pec. Secy.: Julia Vadas Auditors: Frances Smrdel, dgela Misich, Mary Kovacic Substitute: Josephine Plainer eh. Reps.: Theresa Cekada, ngela Polk, Frances Smrdel, Jose- n«6.?31"6'' Jennie B- Na9e|; alter nate Mary Kovacic Meetings every first Thursday of e month at 1 p.m jn the Slovene ,o'1,!vr:70-14thSt.,N.W.,Barber-0ri' Ohio Progressive Slovene ^omen of America SUPREME BOARD _ resident: Florence Unetich st Vice-Pres.: Joyce Plemel sic d Vice-Pres.: Josephine Tom pin' Sec-: Millie Bradač ec- Sec.: Emily Starman T°rr' Sec-: Hildegarde Kazen ' easurer; Marie Plevnik 1 ors: Jennie Zaman, Vid Ska'h rances Mauric, Josephin _ ar, Wilma Tibjash OlJ^-We'fiare: Cecelia Wolf V,,. 0zar' Rose Gorman, Helei •oevic, Caroline Lokar. 'storian: Joanna Jadrich tdi5 Novi člani dobrodošli S.K.D. TRIGLAV Miluunki't1. Wisconsin Duhovni vodja: Rev. Di. Joseph Gole Piedsednik: Jože Kunovai Podpieds.: Ivan Bambič Tainica: Helenca Frohna Zapisnikaiica: Marija Kadunc Blagajničaika: Milka Modic Up'avnik paika Triglav: Franjo Mejač Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar BAI.INCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Lojze Mohar Podpreds.: Lojze Hribar Tajnica: Lenka Mišmaš Blagajnik: Tone Škerl Odborniki: Ani Breznikar, Vera Žnidaršič, August Dragar, Angelca Hribar, Mici Mohar, Stane Švajger, Cilka in Tone Švigelj, Tončka in Ivan Berkopec, Minka in Viktor Kmetič, Janez Suhadolnik, Milena Jarc Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru Prekmurski kotiček Slomškove slovesnosti v letu 1989 Naš Slomškov krožek je pravkar sprejel sledeče pismo od prevzv. škofa iz Maribora. »V letu 1989 poteka 130 let, odkar je Slomšek prestavil sedež škofije od Sv. Andraža na Koroškem v Maribor. Imeli bomo velike slovesnosti. Sporočam Vam najvažnejše. V adventu 1989 bo misijon za celo mesto Maribor. Teološka fakulteta bo pripravila znanstveni Slomškov simpozij s sodelovanjem Mariborske univerze. Dne 25. septembra bo jubilejna slovesnost v mariborski stolnici, ki jo bo vodil kardinal Kuharič in apostolski pronun-cij iz Beograda. Študentje in mladina bodo imeli več večerov, na katerih bodo spoznavali Slomškova dela in njegovo osebnost. Velika slovesnost bo tudi v začetku septembra, ko bo otvoritev ali odkritje Slomškovega spomenika v parku pred stolnico. Vsekakor bodo navzoči tudi zastopniki naše oblasti. Skušali bomo urediti tudi Slomškovo sobo na Ponikvi kot »Spominsko sobo«. Vendar to še ni sigurno, ker so še neke težave. Izdali bi radi tudi Slomškova zbrana ali izbrana dela. O tem se dogovarjamo z Mohorjevo družbo. V Alojzijevi cerkvi v Mariboru bo odkritje posebne spominske plošče ob 130-letnici visokega šolstva v Mariboru. Pobudo za to je dala Mariborska univerza. Program je zelo obširen. Bog daj, da ga bomo mogli izpolniti. Zelo bi bili veseli, če bi se tudi nekateri izmed Slomškovih prijateljev in Slovencev iz Amerike in Kanade mogli teh slovesnosti udeležiti. Prišli bodo Slovenci tudi iz Primorske in iz Koroške, pa še gotovo tudi iz drugih krajev. Vseh bomo zelo veseli. Opisal sem Vam vsaj načrte. Ko bo vse bolj popolno, Vam bom zopet sporočil. Lep pozdrav vsem in Bog naj bo z vami vsemi!« dr. Franc Kramberger, škof Tako, dragi prijatelji, po zgornjem pismu imamo predstavo, kaj vse bodo priredili v mesecu septembru za škofa Slomška. Prosimo — in sedaj je še čas — da vsi tisti, ki mislite na obisk domovine v tem letu, da se nam v septembru pridružite. September je Slomškov mesec po celem svetu. Tudi cena za letalo bo cenejša. 25. septembra 1989 moramo biti navzoči pri Slomškovih slovesnostih v Mariboru. Ko bomo v domovini, bo tudi slovesnost cerkve v Bistrici. Kakor veste, smo pred par leti zbirali denar za klopi v omenjeni cerkvi sv. Antona, a žal, da se to ni obneslo, ker je cerkev itak že premajhna. Če bi dali noter še klopi, pa bi bila še za polovico manjša. Domači odbor in cerkveni voditelji so odločili, da denar, ki smo ga darovali za klopi, bodo porabili za uro na stolpu, kar so mnogi že itak dolgo želeli. Ta ura bo služila ljudem, ki delaju na polju. Blagoslovljena bo v septembru. Zato je pametno, da tisti, ki mislite letos obiskati domovino, da se nam priglasite in pridružite. Slomškovi krožki bodo organizirali to potovanje, toda priglasiti se morate čim preje. Več nas bo, tem cenejše in lepše bo. Vedeti moramo za število ljudi in za koliko časa bi tam ostali in kaj bi tam rad videli. Vse, kar se bo dalo urediti, bomo skušali ustreči d vse zadovoljiti. Vedeti pa moramo čim preje. Zaenkrat še lahko pokličete Gizello Hozi-an na tel (312) 297-2828. Hvala vam in Bog vas vse čivi! Zanimivo predavanje V nedeljo, 19. februarja, ste vsi Slovenci od blizu in dalee prisrčno vabljeni k slovenski sv. maši v cerkvi sv. Štefana ob 10. uri dopoldne. Takoj P° sv. maši pridite v spodnjo dvorano, kjer vas bo društvo sv. Ane št. 170 KSKJ pogostilo s kavico in pecivom. Tajnica b® pobirala asesment. Pa še več! To nedeljo p° prvo predavanje č.g. Kristijana Gostečnika. Post je tukaj in bo zelo lepo, če nekaj novega začnemo. Č.g. Gostečnika vsi dobro poznamo. Vemo tudi« da je zelo dober govornik, govoril nam bo o zelo važni sb0' vi: Starši in otroci. DajntO« pridimo in poslušajmo mladega duhovnika. Vsem nam bov dober verski pouk. Njemu P! bo lepa udeležba v vzpodbud0 in zadoščenje za trud. To pte' davanje ne bo samo za Prekmurce, bo za vse Slovence. Torej na svidenje! Anna Grah umrla Ravnokar zvonijo zvonoviv zadnje slovo tej dobri ženi i11 materi. Vsem prijateljem ^ znancem priporočajo pokojb0 Anno, da se jo spomnijo v svojih molitvah. Vsem žaluj0' čim izrekamo naše iskreno s°' žalje. Več o tej ženi prihod njič. V Nursing Homu Ga. Anna Staus, ustanovit0 Ijica društva sv. Ane št. 1; KSKJ, se že nekaj časa nahai5 v Crestwood Nursing Conv0 lescent Home. Tako tudi Mary Kliderman, ki je v Par Lane Nursing Home, 9125 ^ Pulaski, Evergreen Park, 60642. Obe dobri ženi sta ^ niči našega društva. Pripor0 čarno, da jih ob priliki obiŠ^ ali vsaj razveselite s kakŠb voščilno kartico. Obe pripoftl čarno tudi v molitev. Vama, drage sosestre, naj podeli Bog moč, da boA lažje prenašali tegobe na poti življenja. Bodimo zdrnz ni v molitvi. 4 Gizella Ho*'"