MniStvo In nprauništuo: Maribor, Koroške ulice 5. nSTRAŽA“ ich«)« v ponđeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredniitvom se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopold. T«tefon št. IIS. Haročnina listu: Celo leto.........[2 K Pol leta .«••.« 6 K Četrt leta . ... . . . 3 K Mesečno........... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 53. Maribor, dne 8. maja 1911. Letnik III. Z bojnega polja. Zopet ena nedelja z intenzivnim agitačnim delom za nami! OfI< povsod prihajajo dobra; poročila. V ptujsko-ormožkem okraju se je položaj za našo stranko vsled odločne odpovedi dr. Ploja, da se odtegne političnemu življenju, popolnoma razbremenil. V brežiškem okraju bo seveda trebai že sedaj volilce opozarjati, da gotovo gredo vsi na volišče, potem ni nobene nevarnosti, kajti za to izborno skrbi dr. Kukovec sam s svojim nepremišljenim kvašenjem in govoričenjem. V Savinjski dolini se je dr. Korošec včeraj predstavil v Žalcu samem svojim pristašem. Liberalna stranka je ravno radi laži, s katerimi dela že od svojega početka, izgubila zaupanje pri viseli poštenih ljudeh. Le razni Cokani še gredo za umazano liberalno zastavo. Evo poročil! Celje — Vransko. Žalec. Liberalni listi so pretekli teden svetu naznanili zanimivo novico, da si dr. Korošec ne .upa v Savinjsko dolino. Da se točno dokaže lažnjivost liberalnih poročil, je včeraj dne 7. maja kandidat dr. Kor o-š e c v trgu Žalec po rani sveti maši priredil volilni shod, katerega sta se razven naših zvestih pristašev udeležila kot zaupnika Cokanove stranke začasno v-pokojeni voditelj žalske volilno-glasbene bande Piki, in prvoboritelj za zajčjo smrt Šteflak, Shodu sta predsedovala župan petrovski gosp. Koren in odbornik Kmečke zveze gospod. Niedorfer. Kandidat dr. Korošec je med splošno pozornostjo govoril o nalogah bodočega državnega zbora ter točko za točko pobil lažnjivost Roblekovih letakov, ki bi naj sedaj nadomestili njegovo nedelavnost in pa nezmožnost. Nato se je obrnil kandidat dr. Korošec na a-dreso žalskega trga, , osobito trgovcev in obrtnikov, ter jih' vprašal, kako korist imajo od tega, da stoje v nasprotju z najmočnejšo spodnještajersko stranko, s Kmečko zvezo. (Trg Žalec bi lahko imel od bližnjih pridobitev naše stranke na išolskem fjiolju veliko koristi, toda sedanja oblika, v kateri nastopajo merodajni činitelji žalskega trga proti katoliško-narodni stranki, izključuje vsak stik ž njimi. Zaradi nekaterih kričačev je ves trg Žalec v nevarnosti, da bo v bodočno- JL» 0L>LI8T1<:K. Črni kirasirji. (Iz češčine.) (Dalie.j Edino Micika je bila žalostna, da, dan za dnem žalostnejša, ne za to, ker se ženin ne povrne in ne pride po njo, temveč za to, ker se povrne in jo odvede Bog ve kami in jo naredi za grofico. In njeni mladi glavi se je zdelo, kakor se čita v pravljicah, da si je prišel po nevesto neznani gospod in jo odpeljal v neznani kraj, kjer je ni nikdo nikoli več videl, ker je baje zapisal pred leti oče hudemu duhu z, lastno krvjo svoje dete. Take misli so se ponajvljale velimo ži-veje dan za dnem ter ji trgale srce,. Ljudje so si pripovedovali, da Micika boleha od teh dni sem, kar so bili tu „orni kirasirji.“ 'Temnilo se je že in v vjas je prišla še ena tolpa jetnikov. Danes so šle mimo že. tri, toda ta je bila največja. Francozi niso mogli dalje od utrujenosti. Drug za drugim so padali na cesti, toda vedno jih je zopet dvignil na noge kozaški bič, če tudi1 samo za trenutek. Sodnik se je veselil, da bode danes vendar enkrat brez prenočevalcev, toda komaj se je vlegel, je vdrlo v sobo nekbliko Rusov s kapitanom na čelu ter zahtevalo za se in „modrosuknježe“ zajutrek, obed in večerjo ob enem. Kmetica je vedela dobro, kaj pomeni kuhati zajutrek, obed in večerjo ob enem. Nasipala je v ničke do polovice moko, zamesila ter naredila cmoke, kakor so kolači, in ko je začela voda v kotlu vreti m so bili kuhani, so se spravili kozaki sami nad nje, niti dočakati niso mogli. Francozi pa so sedeli ob strani ter obračali po- željivo oči na kotel. sti škodo trpel. To naj pomislijo posebno vsi produktivni stanovi v trgu, a tudi okoliški kmet bi imel več odjemalcev, ako bi liberalna napetost ne ovirala razvoja žalskega trga. Govor dr. Korošca in njegova kandidatura se je vzela z navdušenjem na znanje. Ko še je predsednik gospod Koren v prisrčnih besedah bodril navzoče za agitacijo, zaključil je mirno in lepo uspelo zborovanje. In tako je bil prvi shod dr. Korošca jv Savinjski dolini. v središču liberalcev, v lepem trgu Žalec, o katerem izražamo nado, da bo uvajževal resne besede dr. Korošca in se ločil od stranke, ki Širi le gospodarske polome in surovost. Da so si nekateri otročaji > po shodu privoščili veselje, piskati na piščalke, a takoj utihnili, ko je dr. Korošec hotel spoznati obraze javnih piskačev, topa menda pač nikomur ni razburilo živcev. Dobrna. 'Mogočno je v nemirnem zraku plapolala trobojnica nad občinsko uto ter vabila Dobrnčane na volilni shod S. K. Z., ki se je napovedal za dne 7. maja. po večernicah. Kot govornika sta prihitela k nam g. kandidat dr. Korošec in deželni poslanec gospod T e r g 1 a v. Predsednikom je bil izvoljen častiti gospod domači župnik M. Kukovič, ki je najprej podelil besedo deželnemu poslancu gospođu Terglavu. Tla je z jedrnatimi besedami začrtal politični položaj na sloivenskem Stajerju ter priporočal kandidaturo dr. Korošca;, Kandidat dr. Koro Š e e f je potem v daljšem govoru razvil program ter kazal na delovanje Roblekove stranke tam, kjer je imela moč. Razbijala je sivolasemu starčku župniku Korenu okna s kamenjem;, tulila in razgrajala je kot podivjana proti misijonarjem ter osnaževala celo svetišče božje. Kandidatura dr. Korošca se je soglasno in z navdušenjem sprejela. Ko 'še st,a volilca Švendt in Pušnik izrazila nekatere zelo važne zadeve, je predsednik Kukovič še opozoril navzoče na bližnje občinske volitve ter potem zaključil zborovanje. Nova Cerkev. Narodna stranka mora vkljub vsem svojim bankrotom in gospodarskim polomom razpolagati z obil- Najbolj oddaljen je bil mladi gardist. Pod nosom mu je poganjal šele mah, na prsih je imel trak častne legije, v desnici pa grčasto palico. Njegovo sivo oko je gledalo pred se topo, skoraj brezčutno. Njegovi tovariši, sojetniki, so prosili gospodarja za kak pogrizek ter mu ponujali za grižljaj zlate dukate. Samo mladi gardist ni prosil. Tupatam ga je streslo, kakor bi prihajala nad njega omotica, toda vedno se je zopet premagal. Micina je dala vsakemu, ki mu je mogla, kaj malega, toda skrivaj, da bi kozaki ne videli, pri tem pa so iskale njene modre oči (vsakokrat mladega jetnika, ki je stal kakor brez življenja, in vsakokrat je preletela njena lica lahna rudečica, kakor odsvit večerne zarje. Tako rada bi mu dala kaj, toda on ni prosil, niti ganil se ni. Neka sila jo je vlekla k njemu in približala se mu je. Mladi Francoz se je ozrl. Njegovo medlo oko je obstalo na deklici, levica, ki mu je visela na ruti, se je nehote premaknila in njegove ustnice so zašepetale nekaj v napol znanem jeziku,, ljubko kakor glas zvona, Micika je pristopila bližje ter mu podala kruha in sira. letnik’ je oprl zopet v njo oči ter segel po daru; toda tudi bradat kozak je segel takoj po Miciki-ni roki. „,Meni kruha — meni sira — ti devče! Temu itak nič ne koristi!“ Toda tudi mladi Francoz je držal za oboje; kozak pa se ni dal ugnati. „Daj sem, daj! Tebi d®* sv. Peter v nebesih ali pa hudič v peklu!“ se je zasmejal kozak in že je tudi imel Francozovo roko v svojih' pesteh. „Nazaj!“ je zakričal Francoz naglo po poljski, iztrgal z vso silo kozaku svojo desnico ter stopil za 'dva koraka nazaj. .„Poljak! “ nim denarjem, ker je v vojniško in; novocerkovško župnijo poslala celo Šumo letakov in lepakov za Robleka. Morda pa so v zadnjem Času akcije delniških pivovaren tako poskočile, da si Kukovec in Roblek lahko privoščita ta papirnati Šport. Sicer pa mi Cer-kovčani nismo trpeli te papirnate nesnage na svojih hišah in drevesih, temveč smo jo strgali doli ter jo razčesali na male koščeke, ker niti za tako rabo ni, kakor drug papir. In tako se je zgodilo, da so bila naša poslopja že zopet cista, ko je prišel odbornik S. K. Z., prof. dr.. H o h n j e c,: Volilni shod, ki ga je priredila, S, K. Z. v zadnjem trenotku, je bil izvrstno obiskan. Dr, Hohnjec je razpravljal o vzrokih, zakaj se je razpustil državni zbor, o strankah, ki so postavile kandidate ter o lastnostih, ki jih mora imeti pravi ljudski zastopnik, Z navdušenjem smo vsi pritrdili predlogu, naj bo naš državnozborski zastopnik g. dr. Korošec. Shod je bil pri g. Jankoviču ter se je vršil popolnoma mirno. Le izpocetka je skušal nek) socialni demokrat in nemškutar ter slovenski naprednjak obenem motiti shod s tem, da je pihal v neko majhno piščalko. Tpda kjnaju smo mu pihanje pregnali ter ga opozorili, naj gre rajši popoldne na Roblekov shod piskat in klicat ljudi skupaj, ker mi CerkovČani itak govornika Robleka nočemo poslušati. Po pozni sv, maši je v bralni sobi g. dr. H o lili j e c priredil drugi volilni shod, katerega se je udeležilo veliko volilcev in tudi prav mnogo agitačnega življa. Govornik sam je v poljudni besedi razlagal, kaj moramo storiti, da bodo izpadle državnozborske volitve častno za Novo Cerkev in za Kmečko zvezo. Obeh shodov se je udeležil tudi g, kanonik Gregorec, ki ju je tudi zaključil s klicem: Bog živi našega kandidata Korošca! Temu klicu smo se vsi z velikim navdušenjem pridružili. Pri nas zmaga z veliko večino g, 'dr. Korošec, Ptuj — Ormož. Sv. Miklavž pri Ormožu. Kakor je pri nas običajno, se je zbralo okrog 200 mož in mladeničev iz paše bolfanske župnije na volilnem shodu S, K. Z., ki se je vršil v gostilni gosp. Simonič-a. Shodu je predsedoval župan Anton Janežič v Brebrovniku, zapisnikar je bil župan Vid Habjanič, Kandidat Miha Brenčič je razvil svoj program, katerega hoče kot kmečki zastopnik izvajati, V krasnih besedah je pozival k skupnemu, složnemu delu za dosego kmečkih1 pravic župan Vid Habjanič. V i- „Prokleti Leh!“ .„Pes! “ Kakor iz enega grla so kričali kozaki in Štiri zakrivljene sablje so zabliščale ubožcu pred njegovimi očmi, ,„(Vodka! — Vodka! — Vodka! — gospodje kozaki!“ Na ta klic so porinili kozaki bliskoma sablje v nožnice ter se gnjetli k sodnikovi hčerki,, kij je nalivala vodko iz sodčka v lojnce ter jo poda|ala gospodom molodcem. Kozaki so pili kakor za stavo, da jim je postalo gorko v glavah in mislili so, da so ob Donu, £ izrekajo bivšemu drž. poslancu dr. Karl Verstovšeku neomajano zaupanje, enako tudi poslancem S, K. Z., ki so po posredovanju dosegli odprtje živinskih' sejmov na Štajerskem. 2^ Volilci Šolskega okoliša Rečica zahtevajo olajšavo šolskega. bremeng s postavnim nerazdeljenim poldnevnim poukom. Resolucije so se soglasno sprejele. Shod je bil jako zanimiv. Razpravljalo se je o raznih gospodarskih vpraišanjiih, | o šolskem pouku, o lesni trgovini Itd. Ljudstvo pri nas pozna svojega bivšega poslanca in ga bode šlo voliti dne 13. junija do . zadnjega moža. Kokarje. Kokarska občina je odprla svoja vrata na ste-žaj kandidatu S. K. Z. Kakor je bilo nekdaj, tako je sedaj. Prej divjanje, razsajanje, sedaj pa lep red in mir. Veleugledna posestnika p. d. Žovgle in; narodni gostilničar temu nasproti sta razobesila velikansko trobojnico. Shoda se je udeležilo na stotine ljudi. Vodil je zborovanje kot predsednik Dobravc Matevž, p. d. Krajnc, ki z lepimi, prisrčnimi besedami pozdravi g. kandidata S. K. Z., dr. Verst o vš e k a. G. dr. K. Verstovšek še ni bil v naši občini; s prvim nastopom je pridobil ljudstvo za sebe. Njegove besede so bile poučljive, prepričevalne; marsikateri je še-le sedaj prišel do pravega spoznanja, zakaj da S. K. Z. povsod prodira, ko je slišal iz vrst dr. K. VerstovŠe-ka program S. K. Z. In ti ubogi liberalci! Neustrašeno in opravičeno je bičal njili program in pokazal v pravi luči otročjo nedosledno politiko dr. Kukovca in Narodne stranke,. Poročilo kandidata so vzeli navdušeno na znanje. Oglasili so se možje, ki so prosili pomoči v raznih gospodarskih zadevalh, tako n. pr. g. ‘Ovčjak radi dimnikarstva, g. Frid radi servitutnih pravic itd. G. Turnšek v izbornem govoru navdušuje vse, da se udeležijo volitev in stavi resolucijo, v kateri se izraža zaupanje kandidatu dr. K. Verstovšeku in poslancem S. K. Z. Resolucija izraža tudi željo, da dr. Korošec, voditelj S. K, Z., razruši oblike v dosedanjem zadnjem ogroženem, navidezno liberalnem volilnem okraju. Resolucije se soglasno sprejmejo s klicem: Živijo dr. Verstovšek! I Šmartno na Paki. Po večernicah dne 7. majnika se je zbralo zopet na shod mnogo volilcev. Predsedoval je shodu g. župan Turnšek, ki je v dajjšem govoru razpravljal o bodočih volitvah in o pomenu teh volitev. Pri nas ni težka odločitev, iti na volišče, i ker imamo kandidata gospoda dr. Karl V e r s t o v Š e k a* kateremu \ vsi zaupajmo. Deželni po slain e c gospod ' dr. V e r s t o v Še 'k govori obširno o raznih zanimivih gospodarskih vprašanjih. Njegov golvor je vedno poučen, zato se veselimi», kadar pride med nas. V pravo luč je postavaj tudi gospod kandidat zadnjo notico „Narodnega Listal“, katera je izšla najbrže iz bližine Bizjakove hiše. Soglasno so volilci izrazili t zaupataje gospodu kandidatu in obljubili, da gredo vsi na volišče. Po zborovanju so se posestniki razgovarjali z gospodom deželnim poslancem o raznih gospodarskih zadevah, zlasti o delovanju kmetijske podružnice. Laško, Sevnica, Brežice. Dr. Benkovičevi shodi. Dr. Benkovič1 je imel včeraj tri krasno vspele volilne shode in sicer v Z a b u k o iv j u pri Sevnici, pri Sv. Antonu in na B 1 a n c i. Povsod je vzbujal kandidat s svojim odločnim in mjožatim nastopom mnogo navdušenja in je bila kandidatura z ovacijami sprejeta. Vseh shodov se je udeležilo nad 1500 ljudi. Vršilo se je vse mirno in dostojno. Liberalne laži ne vlečejo več. Socialdemokratični kandidat Cobal je na shodu na Blanci ponavljal trditev, dia je Benkovič obljubil na letakih odpraviti vse davke. Ko mu je pa* g.. kandidat obljubil 1000 K, Če to dokaže, je lepo obmolknil. Vse liberalno-socialdemokratično-nemškutar-sko pehanje in obrekovanje nič ne pomaga, dne 13. junija bo dr. Benkovičeva zmaga sijajna. * * * i Maribor. V soboto dne 6. t. m. se je vršil v Narodnem domu volilni sliod v švrho postavitve skupnega slovenskega kandidata za mariborski mestni volilni okraj. Udeležba je bila precej obilna. Predsedoval je shodu gospod Kejžar, podpredsednikom je bil izvoljen gospod Pušenjak, zapisnikarjem gospod Pišek. Predsednik je v svojem govoru posegel nazaj v, volilno dobo leta 1907 in pojasnil, da je takrat večina mariborskih Slovencev (liberalnih) glasovala za Reselna, ne zato, da bi kaj pričakovali od socialdemokrata, marveč edino le z^namenom, vreči Waistiana, ki predstavlja ultranemištvo. Pričakovalo se je pač po pravici, da bo Resel msjpram mariborskim Slovencem vsaj kot socialdemokrat pravi'č.en, toda izkazal se je ravno takega kakor nacionalci. iZato pa sedaj mariborski Slovenci’ nimamo nikakega vzroka, iz nova podpirati njegovo kandidaturo, preostane pa nam edino to, da postavimo skupnega; kandidata, za katerega treba dobiti kolikor mogoče dosti glasov, da tako dokažemo, da se glede mariborskih Slovencev ne more govoriti o preteklosti. Gospod Žebot je zavzel ostro stališče proti Wa|stianu in se tudi izrazil za skupnega kandidata. Toda nameravan vspeh se more doseči le s smotreno in živahno agitacijo. Gospod Bahovec: je nato predlagal | proti dogovoru obeh strank kot kandidata dr. Rosina, ki je hlastno zgrabil za to kost in izjavil, da sicer sprejme kandidaturo, toda le s tem pogojem, da se vse stranke zedinijp na njegovo osebo (!). Debatiralo se je sem in tja brez konca in nehanja, čelo o tem se je prepiralo, koliko strank je v Mariljoru, dokler se ni sklenilo, sklicati sestanek zaupnikov vseh strank in te naj potem skupno nominirajo kandidata. Shod, ki je od začetka napravil jako dober v-tis, ni pravzaprav prinesel nobenega pozitivnega vs-peha ravno vsled brezkončnega debatiranja, pri katerem so čutili gospodje potrebo, pokazati svojo zagrizenost. Posebno gospod Marin, ki je sedel pri slo-gaški mizi, bi lahko svoje neslane medklice ohranil za-se. Dr. Ploj se odtegne iz političnega življenja« MčerajjŠpja nedelja je velevažna v našem ne samo volilnobojnem, 'ampak splošno narodno-politič-nem življenju. Dr. Ploj se je na dveh shodih odpovedati kandidaturi in povdarjal, da se. hoče odtegniti političnemu življenju. Nočemo hvaliti moža, ki je bil e-den prvih naših nasprotnikov, vendar pa priznavamo radevolje, da se ni dal zapeljati od strastnih zaslepljencev, ki ga hočejo tirati zopet v. volilni boj na Škodo narodne stvari. Kakor moramo izreči naše priznanje dr. Ploju, da je uvidel, kako onemogočuje skupen nastop ne samo slovenskih, temveč vseh jugoslovanskih poslancev, tembolj moramo obsoditi strajstno nastopanje raznih dr. Sernecev in podobnih ljudi. Tem gospodom, ki imajo na ustih vedno slogo in, edinost, se ne sme več prizanašati. S svojim delovanjem so dokazali, da jim je v najbolj ogroženem okraju več nemiškutarst-vo, kot pa katoliško narodno slovenstvo. Lahko smo zadovoljni. Ge bi [včerajšnja Plojeva shoda, katerih so se udeležili tudi naši somišljeniki, ne bila prinesla Plojeve odklonitve, ampak samo razkrinkanje gotovih mož, (dr. Sernec, ‘dr. Fermevc, dr. Sagadin), ki so se še vedno skrivali za razne izgqvore, bi bili lahko zadovoljni. Shod v Ptuju je bil zelo buren. V imenu društva „Pozor“ ga je otvoril dr. Fermevc, ki je izjavil, da ni priglašena nobena kandidatura) in je društvo pripravljeno podpirati tudi Brenčičevo kandidaturo, če se zborovalci za njo izrečejo. (Koliko je bila vredna ta dozdevna objektivnost, je pokazalo nt^lalnje zborovanje.) Zatem se je predlagalo kandidaturo dr. Ploja, in je nastopilo mnogo govornikov. Shoda se je u-deležilo tudi m,nogo naših somišljenikov, ki so odločno govorili proti Plojji in neštetokrat je zaorilo po dvorani: živio Brenčič! živijo Kmečka zveza! Ker so bili nekateri liberalni Škriei zelo drzni in ker so reditelji napram našim ljudem nastopali skrajno nestrpno, je prišlo večkrat do zelo burnih prizorov. Ko-nečno se je oglasil k besedi dr. Ploj. Ziahvalil se je za dosedanje zaupanje in izjavil, ‘da po vestnem premišljevanju noče več kandidirati. („(Objektivini“ dr. Fermevc pa, ki je ponovno povdarjal, da mu ni nič za stranko in bi bil imel sedaj najlepšo priliko po odločni dr. Plojevi odklonitvi izreči se za Brenčiča, ter s tem res pripomoči edinosti in složnosti do veljave, je predlagal, naj se voli Ploja vseeno. 'Pridružil se mu je ormožki dr. Sernec, ki je izjavil, da bodo liberalci volili Ploja proti njegovi1 [volji. Dr. Ploj ponovno odklanja kandidaturo in povdarjal, |d a s e* o dr te g ne političnemu življe n ij u., 'Liberalnima odvetnikoma dr. Fermevcu in dr. Sernecu pa še ta možata odpoved ni zadostovala. Ka-pricjrala sta se Še nadalje na Plojevi kandidaturi in tudi predlagala, naj se Ploja voli proti njegovi volji. Dr. Fermevc je vtemeljevai svoje neumevno postopanje s tem, dai je rekel: če Ploj ne kandidira, potem bodo šli mnogi njegovi volilci volit Orniga (lepi narodnjaki ti ptujsko-ormožki liberalci,!) Za predlog se je dvignila tretjina rok, a mnogo ljudi je bilo že odšlo. Med klici: Živijo Brenčič,’ se je izpraznila dvorana. Popoldne je bil shod pri Sv. Marjeti. Tudi tam se je izjavil dr, Ploj, da ne kandira več. Politični pregled. Avstrijski prestolonaslednik pojde v Petrograd. V diplomatičnih krogih zatrjujejo z vso gotovostjo, da obišče avstrijski [prestolonaslednik Fran Ferdinand še letos in sicer najbrže v jeseni, ruski ‘dvor v Petrogradu. Ogrska. „A nap“ j priobčuje neko poročilo o nameravanem odstopu ministrskega predsednika j Kliuena-He-dervaryja. Padec Khuena je baje posledica dunajskih razprav o brambnem zakonu. Njegov odstop je baje zahtevala prestolonaslednikova straiika. Portugalsko. Listi zatrjujejo, da grozi v portugalskem ministrstvu izbruhniti kriza zaradi diferenc, ( ki i vladajo med ministri glede ustave, ki jo naj dobi portugalska republika. Eni so za uvedbo parlamentarnega sistema po vzorcu vlafle na Francoskem, dijugi pa se zavzemajo za obliko s predsedništvom, 'kakor je uvedena v Zedinjenih državah sejveroameriških. Vstaja v Albaniji. i„[Jeni Gazeta“ poroča, da prihajajo od srbske meje pri Novem Bazaru vznemirljiva poročila. Domneva se, da bo Srbija sledila črnogorskemu vzgledu. Od! druge strani se poročni, da so napadle turške čete Dečič, pri Čemur je padlo 300 turških vojakov. Albanci so imeli Siest mrtvih in dvajset ranjenih. 'Albanski osrednji odbor • naznanja v časnikih, da se je upor razširil sedaj tudi na južno Albanijo. V Virikaju so vstaši napadli orožniško vojašnico in sodnijsko poslopje in oboje zažgali. Dosti orožnikov in vojakov je pri tem boju padlo. Vstaja v Mehiki. 'Mehikanskim mirovnim posredovalcem je bila od Madera podpisana izjava predložena, v kateri je izražena zahteva, naj predsednik Diaz javno izjavi, da' se odpove precteedniš;tvu. Sedaj se poroča, da je Diaz izjavil, da je pripravljen, takoj po sklepu miru odstopiti. Zahteval je, da naj bo za novega predsednika voljen vojni minister De la Barra. ! Izpremembe v srbski diplomaciji. Dr. Miroslav Spalajkovič je postal poslanik v Sofiji, dr. Mihael Gavrilovič pa poslanik |v Cetinjah, ker je srbska vlada vpokojila dosedanjega poslanika Petkoviča, ki ni svoje vlade dovolj informiral o albanski vstaji in o dogodkih v Crnigori. Delavsko gibanje v Franciji. Ker je tajnik železničarske, strojevpdne in kur-jaške organizacije napovedal splošni 24urni štrajk, je vlajda, pozvala zastopnike železniških akcijskih družb na konferenco, da zopet nastavijo pri zadnjem štrajku odpuščene železničarje. fVJada je zelo v skrbeh, kaj bo. Splošno zavarovanje na Angleškem. Finančni minister je spodnji zbornici predložil zakon o splošnem zavarovanju. Zajkbn je deloma obligatoren, deloma fakultativen in se zavarovanje razteza na slučaj starosti in na brezposelnost. Sultanovo potovanje. Popolnoma gotovo je, d!a, nastopi turški sultan svoje potovanje koncem tega meseca. Dne 30. t. m. pride sultan v Solun. Maroko. Iz Dunaja poročajo: Med nemlško in avstro-ogrlsko vlado so se glede maroškega vprašanja vršili pogovori. Dunajska (vlajda se v splošnem oziru popolnoma strinja s ( stališčem Nemčije. Nemčija bo na vsak način zahlte vala, da o-stane sultanova neodvisnost nedotajknjena. IŽe danes je bistven vzrok za nemire ta, i ker. je | samostojnost sultanova postala popolnoma navidezna. Nemčija bo v bodoče za svoje ljudi skrbela in ne bo j na noben na(Čin poverila Franciji evropskega! mandata. Iz Pariza poročajo: Maroška politika se bliža novemu fiasku. Vse radikalno vladno časopisje se umika in poživlja vlado, naj sploh ne odpošlje vojaštva v Fez. Obločno postopanje Nemčije zelo vpliva 1 in skoraj gotovo pride clo ministrske krize. Volilno gibanje. Mariborski mandat. V seji krščalnsko-socMnega odbora v Mariboru se je enoglasno sklenilo, da se za sedanje volitve ne bo postavilo Števnega kandidata v Mariboru in to vsled tega ne^ da ne bo še večjega cepljenja glasov. Sprejel se je ta sklep vsled tega, k’er obstoji vsled vsenemške kandidature nevarnost, da prodere zopet socialdemokrat. Nemci med sabo. Nemški Volksrat je v svoji seji i dne 3. t. m. sklenil, podpirati Marckhlovo in Wastianovo kandidat turo, ob enem pa opozarja na nevjarnost, ki je nastala vsled razdora v lastnem taboru. Dr. Plachkiju je izrekel za njegovo vspešno delovanje v prospeh nemštva na Spodnjem Štajerskem zaupnico. Spodnještajersko nemško učiteljsko društvo tudi javno razglaša, da ni v nikaki zvezi s kandidaturo učitelja Schieferja in da bo na vso moč podpiralo Marcklda. Raznoterosti. Živinozdravniške državne službe j Na Kranjskem je v državni veterinarski službi razpisano eno mesto c. kr. začasnega okrajnega živinozdravnica, v X. službenem razredu državnih uradnikov! in eno mesto e. kr. veterinarskega asistenta z adjutom letnih 1200 K. Prošnje se morajo vložiti do dne 30. majnika 1911 pri c. kr. deželnem predsedni’Šltvu v Ljubljani, podrobnosti so navedene v uradnem listu štev. 101 t. 1. Poštna oddaja se ustanovi dne 16. majnika v Žusmu, okraj in pošta Šmarje pri Jelšah.. Javna dražba. Dne 16, t. m., ob %10. uri dop., bo pri celjskem okrajnem sodišču dražba Pirtovišeko-vega posestva na Dobrni. To posestvo je kaj lepo in sestoji iz gostilne, lepih hlevov, najboljših travnikov, sadonosnikov in gozdov. Najmanja ponudba je 18.092 K 66 v, Pogoji dražbenega postopanja in |vse drugo je raizvidno v sobi štev. 5 istega sodišča. Želeti bi bilo, da bi to krasno posestvo prišlo v slovenske roke. Znani kipar gospod J. Sojč se je preselil v Maribor ter ima lep atelir v Reisergalsse (med Meščansko ulico in Kokpšinekovim drevoredom), hišna štev. 26, zaidi na dvorišču. |Toplo priporočamo domačega umetnika. Opozarjamo na njegov inserat. Glavni občni zbor šulferajna. Glavni obč. zbor nemškega šuliferajnai je preložen , radi ( državnozborskih volitev na dan 2. julija 1911. 'Kandidat Roblek ima v svojem volilnem okraju na vsakem brzojavnem drogu nabitih par letakov, v katerih seveda povzdiguje sebe v deveta nebesa, a protikandidatki ponižuje. Ako bi v tem Roblek ostal pri resnici, ne mogel bi se nihče pritoževati. Toda Roblek, na katerega vedno bolj vpliva družba podivjanih liberalcev, se podaja na nepravo pot. Le nekoliko laži iz njegovega letaka. Dr. Korošec je spravil kugo Iz Ogrskega ter zaprl vse sejme. Da so sejmi med tem že odprti, o tem dični Roblek ne ve ničesar, znamenje, da se zopet za to zadevto ni nič brigal. Dr, Korošec je vzel vinogradnikom brezobrestna posojila. Stara laž. Dr. Korošec je glaisoval za nove davke. Katere? Za ladije in kanone. Za katere, gospod po-štenjatk Roblek? Ako Roblekova stranka nima boljših orožij nego nizkotno laž in podlo obrekovanje, potem stoji slaba ž njo. Katoliška unija. V petek dne 12. maja 1911 bo ob 10. uri dopoldne v prostorih Katoliškega delavskega društVj Maribor, Flössergasse 4, važno zborovanje o upravi in namenih Katoliške unije, prostovoljne združbe katoliških društev in zvez cele avstrijske države na Dunaju. Na zborovanje prideta dva delegata te združbe in so na to vabljeni katoliški možje iz Maribora in iz dežele. Več prihodnjič o tem. Nemška petelina Malik in Rauter sta si v petek zopet skočila v lase in sicer v St. Lenartu. Malik je kar nepričakovano sklical shod. Ko so p,a Rau-terjevci pod vodstvom župatna Solljaka (!) se. podali v zborovalni lokal so nastali hrupni prizori. Psovk je kar deževalo, seveda so rabili samo najklasičnejše izraze, na katerih kulturni nemški jezik ravno ne trpi pomanjkanja. Konec vseh koncev je bil, da so se skoro stepli. Pa Rauterjevci so si premislili, šli v drugi lokal, kjer je govoril Rauter. Tlaiko se je končal celi hec. Radovedni smo pa silno, kdo bi bil tisti slovenski uradnik, ki je vprašal Rauterja, če bo na-pram slovenskim: uradnikom tudi tako pravičen, kakor je proti nemškim. Tako naivno vprašejhje! Druge nesreče se ravno ni zgodilo! Kandidat obeh slovenskih strank za mestno skupno Celje je: Ivan Rebek, ključavničar v Celju. v Štajersko. Maribor. Poroka, Danes se poroči gospod Ant. Hohnjec, učitelj v mariborski kaznilnici, z gospodično Linko Ozim iz Ruš. Poroči ju ženinov brat gospod bogoslovni profesor dr. Hohnjec. Maribor. Nesreča v cirkusu. Včeraj se je med predstavo ponesrečila v tukajšnjem cirkusu Schmidt neka jahalka. Padla je s konja, ki ni bil osedlan. Zlomila si je roko in pretresla možgane. Odvedli so jo v bolnišnico. Sv. Jurij ob Ščavnici. Katoliško slovensko politično in gospodarsko društvo za ljutomerski in go-njerajdgonski okraj ima v nedeljo dne 14. maja ob 3. uri popoldne pri Sv. Juriju ob Ščavnici | v gostilni gospe Trstenjak svoj občni zbor. Drušftveniki’, pridite! — Odbor. Celie. Z veliko vnemo je zadnji „Narodni List“ zastavil svojo besedo za Robleka. Nagromadil je celo vrsto dopisov, malodane iz vsake fare, pač najboljši dokaz, da so dopisi falsificirani in narejeni v uredništvu. Saj so tudi nekatere laži tako debele, da jih lahko vsakdo prime. Toda slalbo mora stati za Robleka, Če je treba že z naporom vseh sil delati izanj. Se pač noče nihče več ogrevati za kandidata, katerega je postavila Cokanova,' stranka, Nihče tudi ne verjame kandidatu, ki je že prvo leto s svojimi hmeljskimi obljubami volilcem ostal na dolgu. Kmetov celo dobo svojega poslanČevanja ni poslušal, komandirali so ga naši liberalni dohtarji. Savinjska dolina bo volila dr. Korošca, ker je Roblek s svojimi zaostalimi zmožnostmi ne more zastopati. 'Savinjska dolina bo volila dr. Korošca, ker hoče samostojnega poslanca, ne pa hlapce celjskih advokatov, ki mu morajo delati govore. Poslanec Savinjske doline se mora v državnem zboru razločevati vsaj od državnozborskih slug, ki tudi vseh šest let ne smejo v zbornici govoriti, čeravno so vedno v njej. Roblek se dosedaj od njih ni razločeval. Sv. Peter Sv Savinjski dolini. Ko je zadnjič g. Roblek zmagal, so njegovi naijožji pristaši po vofitvi razbili sivolasemu starčku in župniku Korenu v Žal- cu okna s tem, da so metali kamenje v njegovo sobo. Roblek še do danes ni obsodil tega fakinskega dejanja svojih prijateljev. Ako bi Roblek propadel, bi razumeli tako posurovelost, toda ker je zmagal, se to dejanje ne da dovolj ostro kvalificirati. V delu za svoje ljudstvo (ne za svoj žep,: gospod Roblek!) osiveli župnik Koren si pač takih napadov ni zaslužil, ker je bil tudi proti svojim nasprotnikom vedno dostojen. Drugikrat so Roblekovi pristaši I pokazali svojo naprednost ob priliki misijona leta 1909. Tulili in rjoveli so kot najbesnejŠe živali. Da so imeli korajžo, bila jim je pijača brezplačno na razpolago. Kdo je vse to plačal, ne vemo. To pa dobro vemo, da Robjlek tudi tega nečloveškega divjanja po trgu proti duhovščini še do danes ni obsodil. Ptuj. Pri naborih v Ptuju je bilo od 900 fantov, ki so prišli iz okraja na nabpr, potrjenih 240, Žalec. 'Zelo toplo svetujemo Robleku in njegovim agitatorjem, naj o svoji ljubezni do hmeljarjev nič, popolnoma nič ne govorijo. Ali je Roblek že pozabil, kako mešelarsko se je 1. 1907 ravnalo z našimi hmeljarji? Prva poročila o hmeljski žetvi na svetovnem trgu so bila docela kriva ter na korist hmelj-skim trgovcem. Roblek in drugi so se vrgli kjs^cor lačni volkovi na ceni hmelj ter ga pokupili. IA dalje prodali ga niso. Ko so se meseca novembra istega leta cene hmelju vzdignile, je imel Roblek še ves hmelj na skladišču. Zakaji Roblek tudi hmeljarjem) ni povedal, da se vzdigne cena hmelju. Ab je to prijatelj ljudstva? — Tudi o provenienčni postavi naj Roblek molči! Dokazali mu bbmo sicer, da je sam trdil, da je za kmete ugodna, in neugodna le za trgojvce. Na Dunaju Roblek ni za hmeljarjje nič storil in nič dosegel. Laž je, da ima Savinjska dolina že hmeljarskega kons|ulenta. Robleku se niti ni posrečilo, da bi nam doliil zavod za signiranje, in bo v tem oziru moral poseči vmes gospod dr.; Korošec s svojo odločno besedo. Pri zadnjem volilnem boju smo bili nasproti Robleku prizanesljivi, ker smo upali, da bo res neodvisen, toda odkar je takorekoč suženj; celjskih liberalcev, ne bomo pustili p_£$sirati nobene laži več! Brez pardona bomo razkrinkali Robleka, ; ako Še bo nadalje operiral z neresnicami. Mera jei polna. Koroško. Volitve. Volilni boj se vrši že na vsej Črti. ;Vse strapk pridno prirejavajo shode in so že deloma postavile kandidate. V okraju Pliberk—Železna Kapla— Borovlje prireja naš Grafenauer pridno shode. Vršili so se že shodi na Prevaljah in na LeŠah, kjer sta govorila razun kandidata, še Gostinčar in dr. Rožič. Prišlo je mnogo socialnih demokratov, a moralno zmago so odnesli Slovenci, kajti Grafenauer, Gostinčar in dr. Rožič so jim pobili vse trditve. N‘a zadnje so jim še ploskali. — V Libeličah je imel Grafenauer dobro obiskan shod. Sporočal je o državnem zboru, dr. Rožič pa je govoril o agrarcu in odpadniku Schumyju, kateri menda že „jscaguje.“ Grafenauerjev socialnodemokraški protikandidat je trbovljski I. Sitter. — V četrtek dne 4. t. m. je zauppi shod celovške okolice postavil msgr. Val. Podgorca kot kandidata v celovški okolici proti ;,jdeutschfreiheitlich gesinnten Slovenen“ Lutschounigu iz Žihpolj. Socialno’ demokraški kandidat je Lukas. Zvečer istega dne je zaupni shod celovških Slovencev postavil tudi v, Celovcu lastnega slovenskega števnega kandidata. !Ta je gospod Alojzij Terček, knjigovez v Mohorjevi |tiskarni, ki je Štajercem dobro znali iz Celja. Mnogo smeha je bilo na tem shodu, a tudi resnobe ni manjkalo, kajti govorili so mnogo o organizaciji celovških Slovencev. Brez dvoma bo dobil gospod Terček več glasov, kakor pa pred 4 leti gospod Orana, kajti slovenska organizacija tudi v nemškem Celovcu napreduje. Zaupni shod, ki mu je predsedovali dr. Brejc, je postavil za slovenskega kandidata; v beljaški okolici gospoda Vošpernika, gostilničarja in lesnega, trgovca v Podravljih ter župana v wernberški občini. Nemci posebno v tem okraju napenjajo svoje moči, da bi bil izvoljen dr. Angerer in da bi iztrgali socialdemokratom mandat, ki so ga jim priborili zadnjič Slovenci proti vsenemcu. Dve želez, nesreči. Lvov, 5. maja. Zunaj postaje Medyk’a na progi Lvov—Przemysl sta trčila dv|a( tovorna vlaka skupaj. Nesreča je zahtevala na žrtvah dva mrtva in 12 težko ranjenih. Škode je pol milijona kron. P r a g a, 5. maja. Včeraj zvečer se je dogodila pri postaji Usti nad Orlico grozovita železniška nesreča. Tovorni vlak, ki odhaja s postaje Usti ob pol 6. uri zvečer, je prišel med potoma) v veliko neurje; utrgal se je oblak. Pri nekem ovinku 1 so hudourniki zasuli železniško progo in tovorni vlak je zapeljal v pesek. Lokomotiva je skočila iz tira in se zarila, vagoni pa so se nagromadili drug na drugega. V celem je razbitih 25 vagonov. Se groznejša pa je ta železniška nesreča vsled tega, ker so se v prvih vagonih vozili delavci na progi domov. Do dne 5. majnika ob 11. uri dopoldne, so izvlekli izpod razvalin že 6 mrtvih in 2 smrtno nevarno ranjena delavca, dočim 3 delavce Še pogrešajo. Nesreča je zahtevala toliko žrtev zlasti še zaradi tega, ker je v istem hipu, ko se je zarila lokomotiva tega vlaka v pesek, prišel od druge strani drug tovorni vlak in trčil v prevrnjene vagone prvega vla-ka. Skoda je velikanska, tako na blagu, kakor na materijalu. Stran 4, Naznanilo in priporočilo. P. n. Naznanjamo s tem, da smo v naši lasti nahajajočo Z8|OgO blaga, tiskovin in založnih knjig Zvezne trgovine v Celju Rotovška ulica št. 2 s majem 1.1. prodali tvrdki Goričar & Leskovšek v Celju katera bode obrat še nadalje vodila v polnem obsegu pod tvrdko Zvezna trgovina nasledniki Goričar & Leskovšek. Zahvaljujemo se pri tej priliki cenjenim odjemalcem za nam izkazano zaupanje ter prosimo, da isto ohranite tudi naši naslednici, katero v vsakem oziro najtoplejše priporoča Zveza slov. posojil, v Celju. P. n. Cenjenim odjemalcem, vsem uradom, šolam in denarnim zavodom vljudno naznanjama, da smo s 1. majnikom prevzeli pod tvrdko Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. 2 obstoječo trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami, knjigami i. t. d. ter bodemo isto pod tvrdko Zvezna trgovina nasledniki Goričar & Leskovšek vodili naprej. Sklicujemo se na poleg stoječe naznanilo ter prosimo, da nam prejšnji tvrdki izkazano zaupanje ohranite tudi za naprej. Z odličnim spoštovanjem Goričar & Leskovšek. prej^ Naznanilo, s katerim vsem svojim dosedanjim In bodočim veleč, naročnikom naznanjam da sem se z 1. majem 1.1. preselil iz svoje domovine Vitanje v Maribor, Reisergasse 26. Iskreno se zahvaljujoč za dosedanje mi izkazano zaupanje in se u-ljudno priporočam, mi to tudi v bodoče ohraniti. Z odličnim spoštovanjem Iran Sojč, podobar. Malo posestno okoli 7 oralov zemlje, vinograda, lepe njive, gozda, sadonosnik, hiša s slamo krita, hlev, preša v dobrem stana, mlatilnica, oddaljeno od postaje Št. Ilj v Slov. gor. 30. minnt, ležeče blizn državne ceste, se proda radi smrti moje žene za pravo ceno. Janez Hauptman, posestnik v Dobrenja, pošta St Ilj v Slov. gor. Ali pa se vpraša pri Martinu /Huršecu, gostilničar v Cirknioi. Vage za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah Jos. Kal&b, tovarna za vage, Brno, Zitenice Moraysto. slovanska obrt. Sprejme se takoj priden, pošten slov. fant kot učenec v tiskarne sv. Cirilo v Mariboru. Zdravilišče TOPLICE na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straža-Toplice. Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, Spalne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija, ==* Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. ---- Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopali^». Trgovci pozor! V prijaznem kraju ob dveh okrajnih cestah, kjer je daleč na okrog samo jeden trgovec, si želi ljudstvo drugega trgovca, strogo krščanskega mišljenja. Za začetek je hiša pripravljena. Če bi mu ugajalo dobi lep stavben prostor za novo trgovino! Uspeh siguren! Kje se ie oglasiti, pove uprava lista »Straže«! BiglBiJgJBJBBH Za sv. birmo! Pripravil sem veliko zalogo ur, verižic in druge zlatnine po posebno nizkih cenah. Srebrne ure 7 K. Zlate ure 28 Srebrne verižice 2#80 K. aas Za vse pismeno jamstvo. = Vam ni potrebno naročit pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago. Zahtevajte poseben cenik za birmo. Gramofone s siov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Urar, očalar in zlatar Prani° Bureš Maribor Teefhcfcva cesta št. 39. Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj B Originalni Kolose as-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Trgovina špecerijskega blaga ffiilan Jločevar Celje Zaloga pražene kave „An Mikado“. Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne h in solidne postrežbe: p| ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev. ■■ Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, P orehe, bosanske češplje, strdi itd. ■ Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob ■" času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi IH v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja m in vrtove. N Tudi priporoča raznovrstne voščene in druge S sveče, kadilo in olje. 1^7 Pozor! 50.000 parov čevljev. 4 pari čevljev za samo K 8*— Radi ustavitve plačil večih velikih tovarn sem dobil nalogo, veliko zalogo Čevljev nizko pod nabavnimi stroški prodati. Jaz prodam torej vsakemu dva para moških in 'dva para ženjskih Čevljev na zadrgo, usnje rujavo ali Črno, galoširani, s kapicami in z močno pribitimi .podplati. So ja|Ko elegantni in najnovejšo lasone. Velikost po številkah. Vsi Štirje pari stanejo samo K 8.—. Pošilja se proti povzetju. A. Gelb, razpošiljanje čevljev HPahflP ŠtBP. ¥89. Äko ne ugaja, sej lahko'zamenja ali jie pja (äelnar vrne. 1 menja. Pijte samo „Tolstovrško slatino“ Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško. Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater Ivan Rebek, C«Ü! Poljska ulica St. 14. Se priporoča zadrngam, občinam, korporaoijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Tzde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brucken-svagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točuo in solidno, vse po zmernih cenah; _