PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVE LJUBLJANA, PONEDELJEK, 21. MARCA 1966 . LETO VIL, ŠT. 77 . CENA 50 PAR (50 STARIH DINARJEV) IZHAJA OD 1. MAJA 19S9 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO Prva izdaja 23. kongres KPS 1 izvoljeni ■D Trajal bo 10 dni in bo ves čas delal na plenarnih sejah MOSKVA. 20. marca (Tanjug) — S kongresom KP Ukrajine, ki je bil pravkar končan, je sklenjena zelo pomembna etapa v pripravah na XXIII. kogres.KP SZ. ki se bo začel 29. marca v Moskvi. Za to etapo je značilno sklicanje velikega števila širokih partijskih zborovanj, na katerih so razpravljali o osnovnih temah, ki jih bo obravnaval kongres KP SZ: o gospodarskem razvoju Sovjetske zveze in o nadaljnji partijski graditvi. Na 14 republiških kongresih so bila izvoljena -nova vodstva partijskih organizacij — centralni komiteji in revizijske komisije. Na njih niso sprejeli skoraj nobenih sprememb v najvišjih vodstvih — sekretariatih in prezi-dijih CK. Petnajsta republika — Ruska federacija pa bo imela poseben kongres, ker delo te organizacije vodi poseben biro CK KP SZ, ki mu načeluje po statutu partije prvi sekretar CK KP SZ. V partijskih organizacijah Ruske federacije, Ukrajine, Belorusije, Uzbekistana in Kazahstana volijo delegati za XXIII. kongres neposredno na oblastnih in pokrajinskih partijskih konferencah. Druge republike pa so svoje delegate izvolile na pravkar končanih kongresih. Ker pride na vsakih 2500 članov KP SZ po en delegat s polnopravno pravico do sodelovanja, na 2500 kandidatov za člane KP SZ pa po en delegat s posvetovalno pravico, računajo, da bo v delu XXIII. kongresa sodelovalo kakih 4500 delegatov z volimo pravico in bli-2ГЈ 1000 delegatov s posvetovalno pravico. Nadaljevanje na zadnji strani Sprememba v sestavu sovjeta narodnosti MOSKVA, 20. marca (Tanjug) — V zvezi z volitvami v Sovjetski zvezi, ki bodo 12. junija, je vrhovni sovjet ZSSR izdal ukaz o spremembah v sestavi sovjeta narodnosti drugega doma vrhovnega sovjeta ZSSR. Po tem ukazu bodo zvezne republike, ki imajo enako število poslancev v tem domu, tokrat volile po 32. ne pa kakor doslej po 25 svojih predstavnikov. Hkrati se poveča tudi število predstavnikov avtonomnih pokrajin in uvedejo predstavništva nacionalnih okrožij, ki bodo imela po enega poslanca v nacionalnem svetu. Ta ukrep pojasnjujejo s potrebo po nadaljnji krepitvi nacionalne sestave v vrhovnem sovjetu ZSSR kot naj višjem predstavniškem organu oblasti. Stambolič v Teheranu Objavljeno uradno sporočilo o pogovorih v Afganistanu KABUL, 20. marca (Tanjug). Danes je bil končan tridnevni uradni obisk predsednika ZIS Petra Stamboliča v prijateljskem Afganistanu. Stambolič je danes že prispel v Teheran na uradni obisk v Iranu. V Kabulu so danes objavili uradno sporočilo o konča-čanih jugoslovansko-afgani-stanskih pogovorih, ki sta jih imela predsednik ZIS Petar Stambolič in premier Maivandval. V sporočilu je rečeno, da so pogovori potekali v ozračju razumevanja in prijateljstva. Izmenjava mnenj je potrdila podobnost pogledov na vprašanja, o katerih so razpravljali. Predsednika vlad sta izrazila zadovoljstvo spričo uspešnega razvoja prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Afganistanom. Obojestransko je bila poudarjena tudi želja, da bi se krepitev stikov med obema deželama nadaljevala. Hkrati je bilo sklenjeno, da bo začela Jugoslavija v okviru gospodarskega sodelovanja graditi nekatere projekte iz tretjega petletnega plana razvoja Afganistana. Tudi jugo-slovansko-afganistansko sodelovanje na mednarodnem torišču je povsem zadovoljivo. je rečeno v sporočilu. Državnika sta se strinjala v mnenju, da si je treba tudi v prihodnje prizadevati, da bi se zboljšala politika mirne koeksistence v odnosih med malimi in velikimi deželami, kakor tudi med deželami z različnimi družbenimi sistemi. To je .edina pot k trajnemu miru in zboljšanju mednarodnih odnosov. Obe strani sta opozorili na pomen deklaracije OZN o nevmešavanju v tuje zadeve, o zaščiti neodvisnosti in suverenosti. Politika nevezanosti se je pokazala kot koristna za urejanje mnogih mednarodnih vprašanj, za zagotovitev miru, za krepitev koeksistence in zagotovitev interesov vsake nevezane dežele posebej. Državnika sta opozorila tudi na pomen OZN kot mednarodnega foruma, v katerem so zastopane velike in male države. Poudarila sta polno soglasje glede kodifikacije načela koeksistence. V sporočilu je nadalje re- Vietnam Padla ]e še ena utrdba saigoaskih čet - h Koa Poveljstvo čet saigonskega režima priznava, da so imeli branilci utrdbe An Hoa zelo hude izgube SAIGON, 20. marca. Poveljstvo čet saigonskega režima je danes potrdilo, da so izgube enot, ki so branile utrdbe An Hoa 15 km severozahodno od mesta Quang Ngaja »zelo hude«. Mnogo vojakov je izginilo. Domnevajo, da so čete izgubile tudi večje količine vojaških potrebščin. Polk saigonskih čet je branil An Hoa 24 ur, toda osvobodilnim silam se je posrečilo prodreti in končno zavzeti utrdbe. Preživeli pripadniki saigonskih čet so se umaknili in nekaj se jih je rešilo s helikopterji. To je že druga močna utrdba, ki so jo oporniki zavzeli prejšnji teden. AFP poroča, da na drugih bojiščih v Južnem Vietnamu ni bilo večjih spopadov, čeprav so ameriške čete sprožile pet večjih ofenzivnih akcij. Ameriška letala so tudi danes bSmbardirala ozemlje DR Vietnama in opravila 47 napadov na raznih krajih. Nekateri med njimi so oddaljeni manj kakor sto kilometrov od meje proti LR Kitajski. Podatkov o številu izgubljenih letal niso objavili. Vietnamska časopisna agencija poroča, da so včeraj nad ozemljem vietnamske pokrajine De Ngde An sestrelili tri ameriška lovska letala. Ta agencija, katere poročilo povzema AFP, poroča, da je bilo doslej sestreljenih 916 ameriških letal. Agencija France Presse, ki povzema mnenja dobrih po- Hajduk: Olimpija 1:0 (1:0) Maribor: Leotar 2:2 (1:2) Slovan: Varieks 0:2 (0:0) PODROBNOSTI BERITE NA 4. IN 5. STRANI znavalcev vojaškega položaja v Južnem Vietnamu, poroča, da je eden glavnih razlogov, da se je prejšnji teden eno- ••• Nadaljevanje □a zadnji strani čeno, da sta obe strani izjavili, da pomeni vojna v Vietnamu veliko nevarnost za mednarodne odnose v celoti. V tej zvezi je bilo tudi rečeno, da bi bilo mogoče ta problem urediti na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954. Državnika sta opozorila tudi na to, da je treba priznati fronto osvoboditve Vietnama kot enakopravnega partnerja pri pogajanjih. Predsednika vlad sta podprla hoj narodov za neodvisnost in opozorila na to, da je treba odstraniti ostanke kolonializma in vse oblike neokolonializma. Glede razorožitve sta poudarila, da je tudi to problem, ki zahteva nujno ureditev. Rečeno je bilo, da je treba atomske poskuse in uporabo atomskega orožja prepovedati. Jugoslavija in Afganistan pozdravljata sklep 20. zasedanja OZN o sklicanju svetovne razoroži-tvene konference. Posebno pozornost sta na koncu posvetila odnosom med razvitimi in nerazvitimi deželami. Pripomnila sta, da povečanje sedanjih gospodarskih razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami vzbuja zaskrbljenost in da je vir nestabilnosti v svetu. Premier Maivandval je sprejel Stamboličevo vabilo, da obišče Jugoslavijo. Titovi čestitki BEOGRAD, 20. marca (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je brzojavno želel afganistanskemu kralju Mohamedu Zahiru in iranskemu šahu Mohamedu Rezi Pahleviju srečno novo leto. Džuverovič odpotoval iz Indije NEW DELHI, 20. marca (Tanjug) — Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki seje mudila tu deset dni in sodelovala na prvem sestanku mešanega indijsko—jugoslovanskega komiteja za trgovinske in gospodarske odnose, je danes odpotovala iz Indije. Delegacijo je vodil zvezni sekretar za zunanjo trgovino Nikola Džuverovič. »Raje NATO brez Francije kakor KATO brez vseh« Odmevi na deklaracijo 14 članic atlantske zveze PARIZ, 20. marca. Reagiranja v različnih evropskih centrih kažejo, da deklaracija 14 dežel članic atlantskega pakta ni bila sprejeta s posebnim presenečenjem. Čeprav uradni Pariz še ni določil svojega stališča do deklaracije, objavljene pred dvema dnevoma, sočasno v vseh 14 glavnih mestih dežel, ki so podpisale to deklaracijo, francoski politični krogi menijo predvsem, da v njej ni nobenega elementa, ki bi kazal na nadaljnje poslabšanje odnosov s Francijo. Omenjajo tudi pomanjkanje polemičnega duha in tega, da v kratkem besedilu deklaracije Francija in njena iniciativa sploh nista omenjeni. Po mnenju opazovalcev se deklaracija giblje v splošnih okvirih in je nekakšno ponavljanje določenih gledišč o francoskem problemu v NATO v trenutku, ko je treba predvideti praktične posledice de Gaullove iniciative. Menijo pa tudi, da je deklaracija bolj odgovor na samo iniciativo, kakor na spomenico francoske vlade, poslano članicam NATO. To, da se je 14 dežel odreklo za ohranitev NATO v sedanji obliki, spravljajo v Parizu v zvezo s stališčem Kai-Uwe von Hassela, da je »bolje NATO brez Francije, kakor NATO brez vseh«. Tisk pa meni, da je odgovor redigiran zelo pazljivo. »Combat« meni, da v besedilu deklaracije ni mogoče najti ničesar, kar bi lahko pomenilo ogrožanje politike, ki jo je izbrala francoska vlada. V Parizu tudi menijo, da je treba na deklaracijo gledati kot na poskus sporazumevanja 14 dežel glede stališča do Franci ie. Po vesteh iz ZDA, ki jih povzemajo tuje agencije, je Washington sprejel deklaraci- SREČNA AMERIŠKA VESOLJCA — Kljub smoli sta imela ameriška vesoljca Neil Armstrong (levi) in David Scott (desni) le srečo, da sta brez nezgode pristala na Tihem oceanu. Zdaj so že ugotovili, zakaj sta se ladji »Gemini 8« in »Agena« začeli nenadno vrteti okrog svoje osi: kratek stik v električnih napeljavah. Posnetek je s Havajev. Foto: AP Indonezija Vlada se loteva gospodarstva Pocenili so milo in jedilno olje - Glasilo kopnene vojske »Berita Juda« piše, da je ureditev gospodarstva poglavitna naloga vlade SINGAPUR, 20. marca. Po vesteh radijske postaje Džakarta, ki jih povzema agencija Associated Press, je nova indonezijska vlada izdala naredbo o znižanju cen nekaterih proizvodov osnovne potrošnje. Najbolj, in sicer za 10 %] se znižajo cene mila in jedilnega olja. Agencija pripominja, da bo vlada v kratkem proučila cene najnujnejših življenjskih potrebščin in jih uskladila s kupno močjo občanov. Koje poročal o prvem znižanju cen, je radio Džakarta povzel pisanje časnika »Berita Juda«, glasila kopnene vojske, ki poudarja, da je ena najvažnejših nalog nove vlade urediti ekonomske probleme in stabilizirati finance. V tem poročilu je nadalje rečeno, da bi utegnil general Suharto, ki je dobil pooblastilo, da odstrani petmesečno krizo »naleteti na težave«, če ne bo začel »pozitivne akcije za prebroditev gospodarskih težav«, če se ne bo zboljšal življenjski stan- •••• Nadaljevanje na zadnji strani Sporni Grivas ATENE, 20. marca (Tanjug) — Kljub včerajšnjim izjavam zunanjih ministrov Grčije in Cipra o popolnem soglasju med Atenami in Nikozijo ves davišnji atenski tisk poudarja, da je glavni predmet pogovorov Kiprianua s člani grške vlade pravzaprav spor med ciprsko in grško vlado o statusu oboroženih sil na otoku ter o vlogi in mestu generala Plivasa. Atenski časniki poudarjajo, da mora ciprska vlada ločiti komando grške vojske na Cipru od komande ciprske nacionalne garde in da mora biti general Grivas samo komandant grških oboroženih sil na otoku. Atenski tisk piše, da general Grivas zelo odločno nasprotuje temu stališču in da meni, da morajo biti vse oborožene sile na otoku pod njegovo komando. dard prebivalstva, bi se utegnile demonstracije ponoviti. Associated Press povzema tudi mnenje obveščenih krogov, po katerem bo vlada prihodnji teden morda ponovno reorganizirana, zlasti še zato, ker 15 ministrov, ki so bili v začetku tedna postavljeni »pod režim zaščite«, formalno še ni odstranjenih s svojih položajev. Tudi novi ministri še niso prevzeli poslov, marveč so samo vršilci dolžnosti bivših ministrov v pričakovanju, da bo vprašanje rekonstrukcije vlade dokončno urejeno. Po izjavi odpravnika poslov indonezijskega veleposlaništva v Rangunu Akosaha, ki se je pravkar vrnil s posvetovanja iz Džakarte, bo rekonstrukcija indonezijske vlade bistveno spremenila značaj glavnih poslov tega najvišjega izvršnega telesa v deželi. Namesto zunanji politiki bo nova vlada glavno pozornost posvetila) urejanju gospodarskih problemov, je poudaril Akosah, indonezijski diplomatski predstavnik v Rangunu. AP poroča, da je Akosah pripomnil, da bo zunanja politika »podrejena« notranjim problemom — stabilizaciji gospodarstva ter vzpostavitvi zakonitosti in reda v Indoneziji. Kot enega glavnih razlogov za zamenjavo 15 ministrov ' indonezijske vlade je Akosah navedel »slabe nasvete«, ki so jih ministri dajali predsedniku dr. Sukamu. Indonezijski diplomat je nadalje rekel, da dosedanje raziskave še niso mogle »končno ugotoviti« sodelovanja dr. Subandrija v lanskem puču, v katerem je bilo ubitih šest generalov indonezij- ske vojske. Akosah je tudi rekel, da je imelo nekaj izmenjanih ministrov zveze tudi s prepovedano komunistično partijo Indonezije. Sklicujoč se na poročila indonezijske obveščevalne službe, je Akosah izjavil, da so bile prejšnje ocene o moči KPI »močno pretirane«. Zdaj so ugotovili, da v jedru vodilnih kadrov 3 indonezijske komunistične partije ni bilo več kot 600 ljudi. Večina te skupine, je pripomnil Akosah, je zdaj ubita ali aretirana. »Gemini 8« je pristala zaradi kratkega stika Odkrili so vzrok, zaradi katerega sta se raketi vrteli okrog svoje osi HOUSTON, 20. marca — Funkcionarji ameriškega centra za vesoljske polete so objavili, da je majhen kratek stik v električnem omrežju kriv, da se je morala ladja »Gemini 8« prisilno spustiti na morje. Funkcionarji izključujejo sleherno napako vesoljcev Neila Armstronga in Davida Scotta in izrekli so vse priznanje njuni »izvedenosti, da sta kos zelo nevarnemu problemu«. Tuje agencije poročajo, da je kratek stik povzročil naglo in nekontrolirano vrtenje raket »Gemini 8« in »Agene« okrog njunih osi takoj, ko sta se bili prejšnjo sredo združili. To obračanje je doseglo tudi 360 stopinj v sekundi in vesoljca sta bila že »na meji svoje psihične moči«. Tudi predstavniki ameriškega vesoljskega centra so izjavili, da je z ugotovitvijo tega vzroka odpadla bojazen, da bi bil ogrožen ameriški program za polet človeka na Luno. Naslednji polet iz serije »Gemini« naj bi bil v maju. Predstavnik centra Paul Haney je pojasnil, da je prišlo do te nezgode, ki je onemogočila program »Gemini 8« in »Agene«, takole: Raketi sta se združili brez slehernih težav in spočetka sta bili stabilni. Potem se je »Gemini« uspešno obrnila za 90 stopinj in preverila svoj položaj, kakor je bilo planirano. Takrat težav še ni bilo. Kmalu pa je kratek stik pognal naprave za obračanje prve rakete. Vesoljca nista mogla vedeti, da se je to zgodilo, ker je bil kontrolni gumb izklopljen. Prvo, kar so storila, je bilo, da sta izklopila sistem za manevriranje na raketi »Ageni«, ki pa ni deloval. Končno sta sklenila ločiti raketi, kar naj bi se zgodilo šele naslednje jutro. • • Nadaljevanje na zadnji strani Poziv afriškim delavcem za pomoč ljudstvu Gane Panafriška sindikalna federacija obsoja nedavni udar - Kitajska nota vojaškemu režimu v Akri RABAT, 20. marca (Tanjug). Panafriška sindikalna federacija (AATUF) je odločno obsodila nedavni državni udar v Gani in pozvala vse delavce Gane in vse Afrike na mobilizacijo proti novemu režimu »za nujno potrebno pomoč delavcem, ljudstvu Gane in velikemu afriškemu voditelju predsedniku Kwame Nkrumahu in boju za osvoboditev Gane izpod sil reakcije, neokolonializma in imperializma«. Ta poziv je objavljen v deklaraciji sekretariata panaf-riške sindikalne federacije, sprejeti 10. marca na izrednem sestanku v Casablanci. Sekretariat AATUF je . rečeno v deklaraciji, zahteva, naj takoj izpuste generalnega sekretarja panafriške sindikalne federacije Johna Tettega-ha in vse druge aretirane sindikalne funkcionarje. Sekretariat te organizacije je take« po spremembi režima poslal v Gano delegacijo, da bi se informirala o položaju Johna Tettegaha in navezala stike s funkcionarji panafriške sindikalne federacije, katere sedež je v glavnem mestu Gane. Tudi poročilo te komisije so obravnavali na nedavnem sestanku v Casablanci. Hsinhua poroča, da je Kitajska včeraj poslala vojaškemu režimu v Gani novo noto, v kateri jo obtožuje hude provokacije proti kitajski vladi. Izmenjava protestnih not med Akro in Pekingom se je začela 4. marca in do danes sta obe strani poslali po dva protesta. Vodja prepovedane združene opozicijske stranke dr. Kofi Abrefa Busija se je vrnil včeraj v Gano. V pregnanstvu v Britaniji in na Nizozemskem je preživel nad sedem let. ATLETI SO ZACELI. S kresom atletov Ljubljane na terenih okrog stadiona v šiški se je začela letošnja atletska sezona na prostem tudi v Sloveniji. Na našem posnetku vodi rhed člani Franc Hafner. VARTEKS ZAUSTAVIL SLOVANA. Po mnogo obeta- VSESTRANSKA MISA SOUVAN. Na zimskem plaval- PRVAKI NAVZLIC PORAZU. Mladi hokejisti Ijubljan-jočem začetku v novi prvenstveni polovici II. zvezne nem prvenstvu Slovenije, ki je bilo v pokritem kranj- ske Olimpije so navzlic porazu v zadnji tekmi prven-lige je Slovan doma izgubil obe točki z Varteksom. skem bazenu, je bilo mnogo zanimivih bojev. Vsestran- stva s Partizanom (2:4) v Tivoliju postali letošnji Na sliki: obramba domačih (progasti dresi) se brani, ska Miša Souvan je bila med najuspešnejšimi. državni mladinski prvaki. Vsi posnetki: E. Selhaus Zaostajanje proračunskih dohodkov Podatki o republiškem proračunu za preteklo leto govore, da proračunski dohodki niso bili doseženi v predvideni višini, temveč so bili nižji za 9 odstotkov. Kakor je bilo pričakovati predvsem ni bil dosežen dohodek iz najpomembnejšega proračunskega vira, to je od prispevka iz osebnega dohodka, kjer je bil dotok manjši za več kot tri milijarde starih dinarjev. V primerjavi z dohodki so bili izdatki sicer nekaj višji, vendarle pa je bila dejanska poraba za več kot tri in pol milijarde din nižja od predvidene. Poraba je bila pri posameznih proračunskih upravičencih tudi v zelo različnem razmerju glede na dosežene dohodke. Tako je na primer pri izdatkih zaostajalo šolstvo, čeprav se stalno poudarja, da hi pri financiranju moralo imeti prednost pred administrativnimi organi. Ta pomanjkljivost je bila sicer pozneje odpravljena, ker je republiški proračun v celoti izpolnil obveznosti do skladov s področja prosvete in kulture, ki izvirajo iz obračuna realizacije dohodka za leto 1965, tako da je bila redna dejavnost šolstva v celoti krita. Glede na realizacijo republiškega proračuna za 1. 1965 seveda lahko letos pričakujemo določene težave tako pri republiških upravnih organih kot tudi pri skladih. Nemogoče je namreč pričakovati, da bodo vsi organi iz sredstev za leto 1966 poravnali tudi nepokrite obveznosti iz leta 1965. Ob tem pa tudi dotok proračunskih dohodkov v letošnjem januarju in februarju ni bil posebno ugoden. Pod povprečjem je bil namreč dosežen prispevek iz osebnega dohodka, delež v zveznem davku od prometa blaga na drobno, davek od prometa blaga na drobno in prav tako tudi sodne takse v gotovini. Ker večina planiranih proračunskih dohodkov temelji na doseženem plačnem skladu v SR Sloveniji, je najpomembnejši vzrok za tako nizko realizacijo proračunskih dohodkov nedvomno v zaostajanju osebnih dohodkov. Tak položaj seveda narekuje skrajnje varčevanje s proračunskimi sredstvi in seveda tudi neprestano skrb za čimvečjo proizvodnjo in produktivnost, ki sta edini realni vir večjih proračunskih dohodkov. Ob tej priložnosti bi bilo dobro opozoriti tudi na sklep tretje seje CK ZKJ, ki opozarja na nujnost čim racionalnejše organizacije in intenzifikacije dela administracije. Financiranje proračunskih ustanov pa naj bo odvisno od ocene, koliko njihovo delo ustreza sedanjim potrebam razvoja gospodarstva in družbe. Poseben poudarek velja tudi sredstvom za šolstvo. A. JAVORNIK Izseljenci in domovina ч Veleposlanik Romano obiskal izseljence v Čilu Veleposlanik SFRJ v čilu Romano Je konec preteklega meseca obiskal severne pokrajine čila, kjer živi veliko jugoslovanskih izseljencev. Na tem potovanju je veleposlanik Moric Romano obiskal mesta Copiapo, Antofagasto, Calamo, Tokopilo in veliki bakreni rudnik Chuquicama-ta. šefa jugoslovanske diplomatske misije so v naselbinah jugoslovanskih izseljencev zelo lepo sprejeli, še posebno prisrčen sprejem so mu priredili v Antofagasti, kjer je največja jugoslovanska naselbina. To mesto slavi letos stoletnico, odkar je bilo ustanovljeno, v industrijskem in socialnem razvoju tega mesta so imeli jugoslovanski izseljenci zelo pomembno vlogo. Lani 146.758 priseljencev v Kanado V Kanado se je lani vselilo 346.758 ljudi, je poročalo kanadsko ministrstvo za imigracijo. To je 54.152 več kot leta 1964. Januarja letos pa je bilo v Kanadi 359.000 brezposelnih, kar je za 110.000 več kot decembra lani. V sporočilu je rečeno, da je to »normalen« porast števila brezposelnih v tem letnem obdobju. Priprave na 35-letnico izseljenskega tiska Na sestanku z bralci izse Ijenskega časopisa »Jedinstvo« v Torontu so se pogovarjali med drugim tudi o proslavi 35-Ietnice naprednega izseljenskega tiska. Vsi so se strinjali. da bo treba obletnico ustrezno proslaviti. Niso se pa mogli zediniti, kakšna naj bi bila ta prireditev. Zato so sklenili, da bodo predloge objavili v časopisu »Jedinstvo«, bralci pa naj povedo svoje mnenje in dajo svoje ore dl ege. Glavni odbor zveze jugoslovanskih Kanadčanov pa je sklenil, da bodo izdali jubilejno številko »Jedinstva« ter so že začeli zbirati gradivo. Hkrati so pozvali tudi bralce, naj sodelujejo. Predvsem so zaželeni članki in fotografije iz življenja izseljencev. Proslava bo konec oktobra ali v prvih dneh novembra. Nesreča v Andih Slovenska rojaka Božo Vi vod in Tomaž Kralj sta se 17 januarja letos ponesrečila v pogorju Andov v Argentini. Tistega dne sta odšla na goro Tronador, ki jo je Tomaž Kralj že poznal, saj je b’l na njenem vrhu pred eniri letom. Dogovorjeno je bilo. da se bosta vmi’a 19. januarja v gostišče Dod Tronador jem. kjer živi Franc Jerman. Ker se do 20. januarja nista vrnila. je Jerman obvestil oblasti, p’aninski klub in radijsko postajo. Začeli so mrzlično iskati oba planinca, toda brez uspeha. Dne 24. januarja so orožniki v Bariloču objavili, da je treba Boža Vivoda in Tomaža Kralja smatrati za izgubljena in so zato ustavili nadaljnje iskanje. Vest je objavil izseljeniški časopis »Prosveta«, ki izhaja v Chicagu. Priznanje inž. Drašlerju Organizacija inženirjev v okraju Cuyahoga je izbrala Luisa Drašlerja za »inženirja leta«. Inženir Drašler je znan kot graditelj avtomobilskih cest ter je bil od leta 1953 pa do januarja letos d;rektor servisov mestne uprav Clevelanda. Inž. Louis Drašler je bil rojen. leta 1899 v Borovnici na Notranjskem, ko so bili njegovi starši za nekaj časa ponovno v rodni Sloveniji. V Ljubljani je obiskoval pet let gimnazijo, decembra 1916 pa je moral na hitro zapustiti domovino in oditi s starši nazaj v ZDA, ko je ameriški poslanik z Dunaja obvestil njegovega očeta, ameriškega državljana, da bodo ZDA verjetno kmalu v vojnem stanju z Avstrijo. V Ameriki se je s starši naselil v Clevelandu, kjer je doštudiral gradbeno tehniko. »Zaria« se pripravlja na obisk Na letni seji pevskega zbora »Zarja« v Clevelandu so govorili tudi o načrtu za delo v tem letu. Med drugim je izletniški odbor poročal o pripravah na skupni izlet v domovino. Rečeno je bilo, da je odziv za to potovanje boljši kot so pričakovali. Iz Clevelanda bodo odleteli 28. junija z jugoslovanskim letalom Adria aviopromet direktno na letališče Brnik v Ljubljani. Iz Slovenije pa bodo potoval5 20 julija. V načrtu imajo, da bo »Zarja« potovala po Jugoslaviji in imela hkrati tudi nekaj koncertov. Nastopili bodo tudi na pikniku 4. julija. Poročajo, da se za to potovanje z veliko vnemo pripravljalo in še posebno mladina, rojena v Ameriki, ki bo močno zastopana. HAAS ZASTOJ V NATO »Nočem več nositi, imam važen sestanek«. »Neues Deutschland«, Vzhodni Berlin Mladina je apolitična Ugotovitve republiških partijskih kongresov v ZSSR OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA V zadnjem letu se v Sovjetski zvezi zelo mnogo govori in piše o vzgoji mladine, zlasti o vplivu literature in umetnosti nanjo. Tudi na vseh dosedanjih partijskih republiških kongresih je to vprašanje" zavzemalo pomembno mesto. Glavna misel vseh povedanih mnenj je, da je treba okrepiti idejno trdnost mladine in se bolj zavzeti za vse tiste oblike umetniške in kulturne dejavnosti, ki prispevajo k formiranju komunističnega svetovnega nazora v mladih ljudeh, zlasti pa patriotizma. Delu mladine očitajo, da se je izneveril slavnim tradicijam sovjetske mladine, ki je mnogo storila in žrtvovala za zmago revolucije, uresničitev prvih petletk in v boju proti izmu v zadnji vojni. Pod tem izneverjanjem nikakor ne smemo razumeti sovražnega odnosa do socializma, oziroma sovjetskega življenja in sistema. Tega še tako ostri kritiki ne trdijo in tudi v resnici takšnih pojavov med mladino ni. Gre le za dokaj razširjene pojave depolitizacije. Del mladine se namreč bolj zanima za ples in lju bimkanje, kot za politiko, del mladine bolj zanima tisoč drobnih vsakdanjih nepomembnosti kot bleščeča gesla in še morda to, da je del mladine nekritičen do raznih zahodnih vplivov, ki se vtihotapljajo predvsem s pomočjo zahodnih filmov. Takšni nagibi prihajajo na dan tudi pri delu mlade umetniške inteligence, ki svoja ustvarjalna prizadevanja posveča apolitičnim junakom, ki se namesto z velikimi družbenimi problemi pogosto ukvarjajo s čisto osebnimi, ljubezenskimi in moralnimi problemi tako, kot da ni vse že vnaprej jasno in dognano, ampak da morajo sami iskati Povrh pa včasih še ne najdejo ravno najbolj srečnega izhoda oziroma najbolj pravilnega. Seveda je mogoče razpravljati o tem ali so takšni grehi res tako hudi in ali je to sploh mogoče imenovati greh. Razpravljati je mogoče tudi o tem ali gre za zahodne vplive ali pa takšna nagnjenja izvirajo iz notranjega sovjetskega razvoja, predvsem iz naraščanja življenjske ravni. Toda namen tega članka je posredovati mnenja z republiških kongresov, ne pa razpravljati o vzrokih pojavov. Omenil sem že očitek na račun dela mladine, vendar naj jih še konkretiziram z odlomki iz referata prvih sekretarjev. Rasulov (Tadžikistan): »...Med mladimi delavci je opaziti precejšnjo fluktuacijo, prihaja do prekrškov proti delovni disciplini, do huliganstva in drugih nemoralnih dejanj.« Ovezov (Turkmenija): »Komsomolske organizacije posvečajo manj pozornosti notranji politiki in svoji glavni nalogi — komunistični vzgoji mladine. Nezadostno izkoriščajo številne oblike in metode vzgoje mladine na slavnih revolucionarnih, borbenih in delovnih tradicijah partije in ljudstva. Del mladine pada pod slabe vplive, prihaja do pojavov huliganstva in pijanstva, ta mladina krči družbene norme in zahaja na pot kriminala.« Kočinjan (Armenija): »Posebno pozornost zahtevajo zdaj vprašanja komunistične vzgoje mladine. Partijske organizacije v republiki pogosto ne posvečajo pozornosti vzgoji mladine, med drugim študentske. Zaradi tega se pojavljajo pri nekaterih mladih ljudeh nezdrava nagnjenja .. Pomanjkljivosti idea loškega dela partijskih organizacij, posebno pri delu z mladino, je bilo čutiti v dneh petdesete obletnice množičnega pokola Armencev. Zaradi nezadostnega političnega pojasnjevanja dela partijskih organizacij so nekateri predstavniki mladine to tragično stran zgodovine armenskega naroda sprejeli po svoje, izhajajoč iz načelno nepravilnih pozicij.« Mžavanadze (Gruzija): »... Vendar so med nami še vedno mladi ljudje, ki črnijo dobro ime sovjetske mladine. Imajo malomaren odnos do dela, ne živijo z družbenimi interesi, imajo pasiven odnos do svojih obveznosti, do življenja svojega kolektiva, kršijo pravila in norme socialistične skupnosti.« To je le nekaj primerov, kajti v glavnem povsod govorijo isto. Treba je poudariti, da gre za majhen del mladine, zlasti če je govora o politično napačnih pogledih ali kriminalu. Dokaj večji je tisti del mladine, ki mu ni mogoče očitati -nič drugega kot to, da se ne zanima dovolj za politiko oziroma, da idejno ni dovolj prekaljen in borben. Pri obravnavanju tega vpra sanja manjka resne sociološke analize, ki bi pokazala, kje so vzroki za pojave apolitičnosti. Dokaj svojevoljno in ne posebno prepričljivo vsi navajajo samo poman j kljivo vzgojno delo ali kvečjemu še tuje vplive, ne da bi skušali razložiti kakšna so in ali sploh v resnici so tla za širjenje tujih vplivov med sovjetsko mladino. Kot je skrajno preprosta razlaga za nastanek nezaželenih pojavov, tako je preprost tudi recept za zdravilo: več propagande. Propaganda vključuje * pre davanja v šolah in izven šol, delo v klubih in mladinskih organizacijah, pojasnjevanje in razlaganje teh ali onih dogodkov doma in po svetu itd. Posebno pozornost posvečajo povsod vplivu literature in umetnosti na mladino in njuni vlogi pri njeni vzgoji. 'V zadnjem letu so povsod postale glasnejše zahteve, da mora umetnost biti bolj vzgojna in več prispevati k formiranju komunistične in patriotične zavesti mladine. Za zgled navajam spet nekaj odlomkov iz kongresnih referatov. Ovezov (Turkmenija): »Na ši pisatelji, skladatelji, slikarji, gledališčniki in filmski delavci še vedno slabo prikazujejo bogato duhovno življe nje sovjetskih ljudi, malo ustvarjajo glasbenih del. filmov in odrskih del o naši partiji in bratstvu narodov, o slavnih delavcih sovjetske Bombažna tkalnica VIŽMARJE Vižmarje nad Ljubljano proda dobro ohranjen TRANSFORMATOR 250 kVA Prednost do nakupa imajo gospodarske organizacije. 2736 Razpis prostega delovnega mesta poslovodje »VARTEKS« obleke — Velenje razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE prodajalne Pogoj: kvalificiran ali visoko kvalificiran trgovski pomočnik konfekcijsko-tekstilne stroke. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite upravi trgovske mreže »Varteks, Varaždin prek prodajalne »Varteks«, Velenje. 2734 Turkmenije — delavskem razredu, kolhoznih kmetih, delovni inteligenci, o sodobnih herojih. Posebno mnogo so umetniki dolžni graditeljem, živinorejcem in naftnim delavcem.« Ahundov (Azerbajdžan): »V sporedu gledališč in koncertnih ustanov prevladujejo li-rično-intimne in družinsko družabne teme. Malo je del, ki bi dvigovala revolucionar ni duh, razkrivala heroizem naših dni, romantiko uspehov naših sodobnikov.« Bodjul (Moldavija); »Neka teri pisatelji, slikarji, sklada telji in filmski delavci v svojih delih žal ne dvigujejo tem, ki imajo velik družbeni pomen. Predvsem je treba reči, da je v literaturi in umetnosti še vedno slabo osvetljen heroizem graditve komunizma v Moldaviji, da še ni globoko razkriti lik na šega sodobnika — delavca, kolhoznika, njegova brezpo gojna predanost stvari komu nizma in samopožrtvovalnost v boju za novo družbo, џје-gov bogat duševni svet.« Iz teh nekaj odlomkov, ki govorijo o tem kaj ni "dobro in česa ni, je dovolj jasno razvidno, kakšna naj bi bila vloga kulture in umetnosti in ker oboje tesno povezujejo z vzgojo tudi, v kakšni smeri naj se gibljejo vzgojna priza devanja. Zanimivo je. da stva ri popolnoma enako postav Ijajo v "najbolj različnih re publikah, kar priča, da ne gre samo za slučajnost, ampak za širšo akcijo po vse) državi Treba je opozoriti, da nikakor ne gre za novost, ampak le za mnogo bolj ak tivno angažiranje partije pri reševanju vzgojnih problemov ter za večje in Širše prizade vanje kot doslej, da bi vkMu čili v vzgomo-propagandni mehanizem čimveč sil, ki imajo vpliv na to področje. JANEZ STANIČ Afganski nevtralizem Orientacija, starejša od moderne afganske države z nmftriškn globalno strategijo in seveda narekovala drugačno nevtralnost od tiste, ki je bila v preteklosti jamstvo za afganistansko neod- Predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič je po obisku v Indiji uradno obiskal tudi Afganistan. Kakšna je dežela, ki se uvršča med neangažirane in ki je na beograjski konferenci nevezanih držav leta 1961 dala pobudo za uradno priznanje takratne začasne alžirske vlade? Nevtralnost je Afganistanu .tako rekoč v krvi, saj je moral že v minulem stoletju loviti ravnotežje med ruskim carstvom na severu in britanskim cesarstvom na indijskim podkontinentu na vzhodu. Ker sta- bili obe velesili zainteresirani, da se ne ena ne druga ne bi vsidrala na vmesnem področju afganistanskega ozemlja, se je Af ganistan s svojimi tradicio imlnimi fejn-mskimi stiuktu rami — socialnimi, gospodar ski m j in političnimi — zaprl v lupino striktne nevtralnosti. To je v tistih časih pomenilo predvsem to, da je bila dežela hermetično zaprta za vsak tuj vpliv, ta okoliščina pa je v odločilni meri vplivala, da so se v Afganistanu izredno dolgo ohranile tradicionalne strukture. Po drugi svetovni vojni, posebno pa v zadnjem desetletju, so se okoliščine bistveno spremenile. Svet je bolj kot kdajkoli prej postal prepletajoča se celovitost, statično nevtralnost iz preteklosti je morala zamenjati bolj dinamična nevtralnost, pogojena z novimi okoliščinami. Tradicionalni sosed na severu — Rusija, oziroma Sovjetska zveza — je ostal, na vzhodnih mejah pa je britanskega soseda zamenjal Pakistan. To je bistveno spremenilo položaj. Ne samo zato, ker so v Kabulu bili nekaj časa prepričani, da bo ta država tvorba kratkega življenja in da lahko af ganska država upraviči nacionalno enotnost s priključitvijo ozemelj, naseljenih s pakistanskimi plemeni, marveč in predvsem tudi zato, ker se je v Pakistanu krepil ameri ški vpliv na škodo britanskega. Ta okoliščina je spravila Afganistan v neposredni stik Potreba, da nadoknadijo zamujeno v razvoju -dežele, je prisilila Afgance, da sprejmejo tujo pomoč. Ob tej nujnosti neposrednega vsakodnevnega stika s tujim svetom pa se je izoblikovala nova vrsta afganske nevtralna sti, katere vodilo je: ne dopustiti, da bi katerikoli tuj partner s svojo pomočjo da bil prevladujoč vpliv v katerikoli veji nacionalnega življenja. Afganci se tega načela dosledno drže in to v tolikšni meri, da se na prvi pogled zdi nerazumljiv nesmisel. Af-gansko letalsko družbo »Aria-na Afgana Airlines» so npr. organizirali Američani in so v njej udeleženi s precejšnjim delom kapitala; toda ameriškim letalom ni dovoljeno pristajati na afganskih letališčih, vzletiščie na kabulskem aerodromu pa so zgradili Sovjeti. Morda se zdi nesmiselno, da cesto, ki so jo začeli graditi Američani, dokončajo Rusi, ali obratno, toda vse to je odraz prizadevanja, ohraniti v novih pogojih nevtralnost, ki so jo v drugačnih pogojih preteklosti zagotovili s tem, da so se enostavno zaprli v svoje meje. Neposredni zunanji stiki pa so sprožili tudi notranji proces, ki je avgusta 1964 z novo ustavo dozorel v »nekrvavo revolucijo«, katera je dokončno postavila Afganistan v XX. stoletje in omogočila hitrejši tempo vsestran ske modernizacije afganske države. Mlada generacija intelektualcev, ki se je po vpjni šolala na zahodnih ali pa na sovjetskih univerzah, je postala zametek »srednjega sloja«, ki ga tradicionalna af-ganska družba ni imela. Ta generacija je s svojimi zahtevami po sodelovanju pri Тфга^ janju države sicer prišla v opozicijo proti obstoječemu stanju pred desetimi leti, hkrati pa je postala posredni zaveznik kraljeve hiše, ki je oh vsakem poskusu, uveljaviti modernizacijo in reformo, naletela na hud odpor pri zemljiški islamski aristokraciji. To merjenje sil se je končalo z ustavo, ki je odprla novo stran afganske zgodovine. Tradicionalna monarhija je postala ustanova, eden izmed 128 ustavnih členov določa, da člani ožje ali širše kraljeve družine ne morejo biti člani vlade, katere vrata pa so se odprla ljudem iz srednjega sloja. Drugo, prav tako važno ustavno določilo pa pravi, da mora član parlamenta dati ostavko na svoj položaj, če postane član vlade. In Mohamed Jusuf je bil leta 1963 prvi premier, ki ni izšel iz tradicionalnega vladajočega sloja. V zunanji politiki pa najdemo Afganistan med zelo aktivnimi pobomiki neangaži-ranosti in koeksistenčne misli, bodi da gre za glasovanje in pobude v Združenih narodih, bodi, da gre za aktivno prizadevanje, navezati stike z deželami Vzhoda in Zahoda. Kabul je bil pred tremi leti gostitelj Leonida Brežnjeva, februarja letos se je v sovjetski prestolnici mudil sedanji premier Mohamed Hašim Mejdvandval. Bivši premier Jusuf je lani obiskal Indijo, afganski šah Mohamed Zahir pa Kitajsko, pred odhodom tja pa Pariz, ki je za Afganistan posebno privlačen, ne morda zaradi intenzivnih medsebojnih interesov, marveč zato. ker, je Francija edina od zahodnih dežel, ki se zavzema za mednarodno nevtralizacijo nevralgičnih področij v Aziji. M. ŠUŠTAR KABUL — glavni trg v afganski prestolnici. Foto: arhiv »Dela« Indijski Kongres Socializem v okvirih Indije Skupek tradicij, idealov in potreb politične akcije OD NAŠEGA POROČEVALCA NEW DELHI, marca — Februarsko zasedanje Indijskega nacionalnega Kongresa v rožnati prestolnici Radžastana Džajpuru je z zaključnimi resolucijami opozorilo na trajni pomen »Resolucije o demokraciji in socializmu«, sprejete na enakem zasedanju dve leti prej v Bubanešvaru. Indira Ghandi je v zaključnem govoru dejala: »Ce beseda socializem komu ni všeč, naj vendarle ve, da je socializem naš" program.« Današnji vplivni krog pojma, ki ga označuje beseda »socializem«, sega od S kan dinavije čez. Jugoslavijo, Afriko, vzhodno Evropo in Sovjetsko zvezo ter Indijo in Burmo do Kitajske, Vietna ma, Koreje in Latinske Arne rike. Slehernemu geografske mu območju ustrezata poseb na vsebina in obseg tega raz tegljivega pojma; sleherno politično gibanje, ki deluje na teh geografskih območjih, pojmuje socializem malce drugače. Kam sodi v tem silno širokem spektru pojmovanj Indija, kam sodi Indijski nacionalni kongres? Povsod in nikamor. Iz vsega preučevanja kongresnih dokumentov, iz mnogih pogovorov z vidnimi kongresnimi voditelji, iz vsega, kar lahko opazovalec v tej deiželi vidi in sliši, lahko pride samo do enega zaključka, s katerim si žal ne more pomagati dosti Kolikor toliko trdno lahko ugotovi samo tole: v Indiji in v Kongresu odsevajo-vplivi vseh teh pojmovanj po vrsti. Skoraj sleherna vplivna osebnost, pa naj gre bolj za filozofsko usmerjene ljudi, za ekonomiste in pravnike ali za osebnosti, ki se ukvarjajo z operativno politiko — skoraj vsakdo bo v svojem poskusu opredelitve poudaril malce drugačen razpored tistega, kar bi lahko imenovali »bistveni znaki pojma socializma«. To pa ne velja samo za ljudi iz Kongresa, marveč tudi za osebnosti iz socialističnih krogov ali iz »desne« in »leve« komunistične partije. Kar zadeva sam Kongres, je bil njegov prvi socialistični program sprejet leta 1955 na zasedanju v Avadiju. Zato boste v Indiji srečali precej nestrpnežev, ki vam bodo ognjevito zatrjevali, da »že enajst let poslušamo samo besede — a poglejte, kaj se je dogajalo v stvarnosti. .« Toda zdi se, da ta razkorak med besedami in' stvarnostjo izvira iz same narave Kongre sa, iz pisane sestave družbe nih sil, ki so vključene v ta obširni politični tok. Avadijska resolucija, ki je bila v veliki meri osebno da lo Džavaharlala Nehruja, je določila: »Lotiti se moramo planiranja, ki naj pregnete družbo v socialističnem smi slu; ki naj ustvari družbo, v kateri bodo poglavitna proiz vodna sredstva pod družbenim nadzorstvom,' kjer bo proizvodnja napredovala vse umeje in umeje in kjer bo razdelitev nacionalnega boga Po tistem je Kongres pod tem ideološkim preporodom izbojeval dve vodilni zmagi Petletni plan so v precejšnji meri vgradili to politiko v strukturo razvoja in tudi par lament je sprejel tak »socia listični pristop k ekonomske mu razvoju«. Naslednji korak k podrob nejši opredelitvi kongresnega pojmovanja socializma je bi la »Resolucija o demokraciji in socializmu«, zadnji Nehru jev prispevek k ideološkemu zaostrovanju kongresnih programov. Sprejeli so jo na zasedanju Bubanešvaru leta 1963. Ta resolucija pravi: »Kongresno ideologijo bi ta rej lahko zgoščeno opredelili takole: demokratični socializem, ki sloni na demokraciji, spoštovanju do človeka-posa-meznika in socialni pravičnosti«. Potem pa bubanešvarska resolucija našteva vrsto kon kretnih zahtev, ki jih je treba uresničiti, da bi omogočili praktično izvajanje naštetih treh načel Te zahteve so odprava revščine, zboljšanje tehničnega nivoja, planiranje v gospodarstvu, določitev minimalnih življenjskih stroškov v petem petletnem planu (zdaj se začenja obdobje četrtega), strateška vloga javnega sektorja v gospodarstvu, »bistverib vključevanje delav cev v upravljanje v industriji«, nadzorstvo nad gibanjem cen, odločno uresničevanje agrarne reforme do konca, odprava posredništva med kmeti in trgom, enake možnosti za slehernega Indijca, znanstvena in tehnična vzga ja, boj proti monopolističnim vplivom v gospodarstvu in naposled »temeljite spremembe v načinu življenja in mišljenja«. Takoj je treba pripomniti, da so vse te zahteve po vrsti opredeljene dokaj megleno; a že iz zgoščenih oznak za vzebino posameznih poglavij v bubanešvarski resoluciji je razvidno, da sodijo nekatere v sklop izrazito buržoazno-demokratskih socialnih zahtev, druge spet v socialne programe modemih kapitali stičnih »družb blaginje«, tretje pa bi lahko opredelili kot izrazite socialistične — nam-reč socialistične v tistem smislu, kot pojmujemo socia ližem pri nas. Seveda pa slednje merilo za Indijo ne ma re biti primemo. Sleherno družbo je navsezadnje mogo če raziskati in ocenjevati le s stališča nje same, njenih lastnih potreb in možnosti ter s tem, kar je njen razvoj od »startne točke« do današnjega dne že dosegel, ali kar bi morda lahko bil dosegel, pa ni. Bubanešvarska resolucija, takšna kakršna je, tvori da slej najvišjo razvojno stopnjo kongresnih programov in kongresne ideologije, v zvezi s tem naj omenim zanimivo tezo, ki jo postavlja pred kratkim umrli zgodovinar, sociolog in »družbeni filozof« K. M. Panikkar v odličnem delu »Korenine modeme Indije«. Temeljna misel te studiozno napisane knjige je ta le: »Nova, neodvisna Indija uteleša ne le novo azijsko državo, marveč rojstvo nove civilizacije^ To tezo dokazuje z naslednjim zgoščenim argumentom: današnja Indija je sinteza hinduizma, idej francoske meščanske revolu cije, socialističnih in komu nističnih vplivov ter britan skega kapitalističnega prag matizma. »Ne pretiravamo, če trdimo, da nova indijska država uteleša tradicije, ideale in načela, ki izvirajo iz učin kovite, a nepopolne sinteze med Vzhodom in Zahodom Zdi se, da se mnogo vidnih osebnosti današnje Indije v bistvu strinja s to tezo. Tak je vsaj vtis, ki nastaja v mnogih formalnih in neformalnih pogovorih z njimi. Najbrž drži vsaj to, da je današnja ideologija Kongresa, vodilnega indijskega političnega gibanja, skupek vseh teh tradicij, idealov in ustreznih akcijskih načrtov. To prejkone velja tudi za buba nešvarsko resolucijo in za današnje podžajpursko ob dobje v razvoju Toda ugotoviti podrobnosti — podrobnosti, ki utegnejo pod lečo skrbnejše razčlembe pogosto sprevreči ves ta splošni vidik — tega ni mogoče storiti tako, da se zado vodjimo z osvetlitvijo progra mov in načrtov. Tej zahtevi lahko zadosti le družbena razčlemba indijskih političnih sil in zasledovanje tega. kakšnim družbenim interesom služijo posamezni razvojni tokovi v indijskem go spodarstvu. DUŠAN DOLINAR Prihodnjič: Bogati in revni pod isto streho Rečeno v prejšnjem tednu »Odgovoren sem samo parlamentu in bogu. Sam imam pravico imenovati svoje sodelavce v vladi.« Ahmed Sukamo, predsednik Indonezije. »Indija se ni borila proti britanskemu imperializmu za svojo svobodo, da bi se potlej razedmila.« Indira Gandhi, predsednica indijske vlade. »Tu smo za to, da branimo svojo domovino. Ne pošiljamo čet na drug kontinent, marveč zato, da preprosto branimo svojo svobodo, svobodo Afrike.« Sekou Toure, gvinejski predsednik. »Iran računa tudi v prihodnje na prijateljstvo in podporo Združenih držav Amerike, ne smemo pa biti povsem odvisni od njih. Naučiti se bomo morali zaupati sami vase.« Reza PahLevi, iranski šah. »Žalostno in ponižujoče je, da mora naše ljudstvo sredi boja proti imperializmu uporabljati del svojih sil za to, da bi odgovorili LR Kitajski, ki smo jo imeli za svojo iskreno zaveznico.« Fidel Castro, predsednik Kube. »Ne pozabite: varnost Nemčije je varnost Francije, varnost Francije in Nemčije pa varnost Evrope.« Konrad Adenauer, bivši zahodnonemški kancler »Ce Francija ni povsem integrirana v NATO, ni zanesljiv zaveznik, zato moramo skupno pretresti to vprašanje.« Ludwig Erhard, zahodnonemški kancler. »Rahljanje vezj v NATO bi utegnilo pripeljati do podobne akcije v deželah varšavskega pakta.« Valerijan Zorin, sovjetski veleposlanik v Franciji. »Ce bi Nemško demokratično republiko sprejeli v OZN, bi veliko prispevali k temu, da se vojna nikdar več ne bi začela z nemškega ozem^a.« Walter Ulbricht, predsednik državnega sveta NDR. »Nekateri mislijo, da je problem Komunističnega sveta v tem, da prevedejo Kafko ali izobesijo Picassojevo sliko v sobah funkcionarjev. Zelo bi bil vesel, če bi prevedli Kafko. Toda to ne bi veliko pomenilo. Poznam veliko funkcionarjev, kj imajo doma Picassojevo sliko. Toda zaradi tega se stil njihovega dela ni prav nič spremenil.« György Lukdcs, madžarski filozof. Mnenja drugih 0 Franciji in NATO THE TIMES LONDON »Najslabši člen v verigi je Bonn. Zdaj bo moral izbirati med Francijo m ZDA, čemur se je doslej zahodnonemška vlada izogibala. Ce de Gaullu ne bo uspelo pridobiti Moskve, da bi popustila glede pa novne združitve Nemčije, Bonnu ne bo preostalo drugega, kot da se opredeli za Ameriko Takšna odločitev pa bi pomenila domnevno znamenje, da je prišel čas za zbližanje med Francijo m Ve. liko Britanijo. Teren je pripravljen in vsi predsodki so odstranjeni.« COMBAT PARIZ »Umikanje iz NATO je leta 1966 smiselno samo. če do kraja igramo na karto OZN in razorožitve. . De Gaulla bodo jemali resno le, če bo uspel primagati politiko blokov, ko bo prenehal z naivno prepredenostjo in otroškim: pastmi, da bj se povzdignil do take svetovne politike, ki bi jo navdihnila nevtralna Famcija, privržena prijateljstvu do Vzhoda in Zahoda.« THumanite PAjRIZ »Zadovoljni smo, ker je naposled rečeno, da francoske enote ne bodo več podrejene atlantskf komandi. Naj bodo razlogi za to taki ali drugačni, ukrepi, ki jih je objavil de Gaulle glede NATO, so rešilni.« LA NATION PARIZ »Tisto, kar je treba posebej videti, je duh, v katerem si naimočneiša članica NATO zamišlja integracijo zahodnih sil. Po takem mnenju bi se morala z njo integrirana Evropa vmešati tudi v spore zunaj Evrope. Zakaj se francoski komentatorji tako skrbno izogibajo prav temu vidiku problema, o katerem je general de Gaulle govoril na svoji nedavni tiskovni konferenci?« „Chicago Tribune" CHICAGO »Prav gotovo ne bo nobena ameriška vlada tako popustljiva, kakor si de Gaulle zamišlja. In tudi je dovolj krajev, kjer lahke s pridom uporabimo enote, ki so sedaj v Franciji Ce pa jih noče de Gaulle vreči ven ali pa kako drugače ugonobiti NATO naj se raje pripravi na to, da bo sam branil Francijo.« PR BAR MOSKVA »Popačeni temelji NATO se vse bolj krhajo pod udarci življenja, ki terja realno pa litiko, iskanje poti k zmanjšanju mednarodne napetosti, k izboljšanju evropskega sa delovanje in k zgraditvi trdnih poroštev za evropski mir.« 0 ¥i??naimi NEW YORK »Kdor se zanima za vietnamsko vojno, se vedno zno va srečuje z neprijetno resnico, da Saigonska vlada ni trdna. Četudi bi predsednik vlade Ky prebredel politično krizo, ki je nastala zaradi odslovitve generala Thija iz desetčlanskega direktorija, bo Ky še vedno imel nestabilno vlado, brez zaslombe v ljud stvu. Politika je občutljiv, mučen in kaj zapleten poklic v vsaki azijski deželi. Tam ne veljajo takšna pravila igre kot kje na Zahodu. Besede, ki jih Johnsonova vlada tako rada uporablja — svoboda, demokracija, volitve, samoodločba, volja naroda — pomenijo malo ali pa nič večini Vietnamcev ali pa pomenijo čisto nekaj drugega kot nam. Washington se čuti dolžnega, kar je čisto razumljivo, imeti vsako saigonsko vlado za najboljšo možno, premiera pa za idealnega človeka. ZDA pa se vojskujejo v Vietnamu iz razlogov, ki so dosti bolj kompleksni. kot pa je sestava katere koli vlade v Saigonu.« 0 Indoneziji Hcraib iTribune NEW YORK »Prihodnost Indonezije ni rožnata. Na tem otočju s številnimi kulturami in števil nim prebivalstvom obstajajo številne sredobežne sile. Med njimi so tudi komunistične ki bodo morda celo nevamej še v ilegali. Nagla inflacija in negospodarna uporaba sredstev terjata strogo disciplino, da bi moglj obvladati težave. Sukamo si je ustvaril veliko sovražnikov pa malo prijateljev na svetu. Indoneziji pa so zdaj potrebni prijatelji. V najboljšem primeru lahko rečemo. da se je dežela ustavila ob robu prepada in da se ji je zdaj ponudila priložnost postaviti se na trdna tla.« 0 dogodkih v Gani №есш MOSKVA »Dogodki v Afriki pričajo o vse močnejšem delovanju imperialistov, na tem konti nentu. Gre za protinapad na napredne sile in enotnost al riških narodov. Nedavni vo jaški prevrat v Gani daje mo žnost, da ocenimo, kam so usmerjeni udarci imperiali stov. Ni jim všeč politika ne-povezovanja ki omogoča mladim deželam, da se osvobode od bivših metropol. Zato imperialistične sile povsod napadajo politiko neangažiranja in se pn tem poslužujejo na tranje reakcije v afriških državah To se je zgodilo tudi v Gani. kjer se te rodil sumljiv izra? »uravnovešena nevtralnost« Za njim se skriva usmeritev na imperialistični Zahod.« r Smo imeli za Hokej 66 prevelike oči? Pred pripravami prireditve turistične organizacije niso analizirale trga Naj večja športna prireditev, kar smo jih kdaj doživeli v Ljubljani, je za nami. Za nami pa so tudi mrzlične priprave, ki nujno spremljajo vsak dogodek te vrste. Ostane nam torej še to, da potegnemo črto in zapišemo pod njo vse tisto, kar doslej vemo slabega in dobrega, kaj smo od svetovnega prvenstva v hokeju na ledu pridobili in kaj smo se od njega naučili v turističnem in gospodarskem pogledu. Vsi skupaj smo pričakovali več. kot smo dejansko dosegli, pa čeprav lahko takoj uvodoma zapišemo, da gospodarski uspeh prireditve ni tako slab. kot je kazalo v prvih dneh. Pričakovali smo nabito polne lokale, ulice natrpane z avtomobili, pomanjkanje prostora na vsakem koraku. No, tega nismo doživeli in po eni plati je morda prav. da nismo; tako smo lahko vsaj v redu zadovoljili tiste goste, ki so prišli. Mrzlica in delno razočaranje pa imata globoke korenine. Predvsem je treba ugotoviti, da smo se lotili or- Zabeleženo »Kupovanje« funkcionarjev V današnjih zaostrenih razmerah gospodarjenja še posebej velja načelo, da je za vsako delo potrebno strokovno znanje in da le znanje odloča katero delo naj kdo opravlja. V praksi pa delovne organizacije velikokrat pre-zro to pravilo, zlasti če gre za sindikalnega funkcionarja. sekretarja ZK ali funkcionarja v samoupravnih organih. Ce je delal prej funkcionar pri stroju, v delavnici. kaj hitro najdejo zanj novo. predvsem pa dobro plačano delovno mesto, pa čeprav zanj ni usposobljen. Zakaj taka radodarnost in nedoslednost? Včasih tudi zato. ker skuša vodstvo podjetja pridobiti funkcionarja na svojo stran, da ne bi uveljavljal svojih predlogov in mneni in zlasti, da ne bi nasprotoval predlogom in mnenjem direktorja ali kolegija. Z drugimi besedami — funkcionarja skušajo »kupitia bi bilo iluzorno pričakovati, da bo odpravila cleh^mo nesorazmerje ter rezala vsem enak kos kruha. L. KANTE Kazimir Lisjak ne bi bil lisjak, če ne bf prisluhnil sodobnim družbenim tokovom in znal plavati z njimi. Tako je val reforme zgrabil tudi njega, pa je urno razvil jadra ter razglasil, da morajo biti proizvodne zmogljivosti čim boljše izkoriščene. Delavski svet se je strinjal s tem, da je treba očitne rezerve npr. v proizvodnih zmogljivostih mizarske de- Ekonomski račun lavnice izkoristiti. Strinjal pa se je tudi 2 drugim, da namreč lahko mizarska delavnica prevzame delo tudi od drugod, ker v sami tovarni zanjo ni dosti dela. No, dela tako naglo niso našli, pa je Lisjak našel »nekaj malega« za prvo silo. Nekaj oken in vrat naj bi mu naredili. Ko so to napravili, je prišlo na vrsto še »nekaj malega« pohištva in tako naprej. Skratka, Lisjak je prišel do vsega, kar je potreboval v čisto majhni hišici doli ob morju. Pa tega ni dobil zastonj. Vse je lepo plačal. Pn urah sicer mso bili najbolj natančni. (Ne bodimo vendar drobnjakarji.) Nekaj lesa je sam pripeljal. nekaj odpadkov se je pa našlo v delavnici in so naredili med brati, ker je pač naš človek. Večje težave so bile s prevozom. Morje ni luža pred domačim dvoriščem, vožnja s tovornjakom tja in nazaj pa je danda nes preklicano draga. Kazimir si je belil glavo, navsezadnje se je le domislil in to misei na zasedanju delavskega sveta tudi ekonomsko utemeljil. Al kupuje naša menza solato? Kupuje, jasno. Pa paradižnike? Brez paradižnika je juha taka. kot da bi v vodi kost opral. Pa cvetačo, radič. korenje in peteršilj? Jasno, kupuje, in to drago. Poglejte, ob morju, kjer ni slane, ne pozebe, kjer toča ne bije, so vse te zadeve grozno poceni, pol cenejše kot pri nas. Zakaj ne bi naša menza kupovala zelenjavo tam, kjer je poceni? Tako prepričljivim argumentom seveda ni nihče oporekal, pa so se domenili, naj bi tovarniški kamion takole po enkrat na teden zapeljal k morju po zelenjavo. Kazimir pa se je dogovoril s šoteriem. da je tisto pohištvo in kar so mu že bili napravili v delavnici, zvozil. Kamor je pač treba. Zalcaj neto bi bil tovornjak v eno smer prazen? Tako je bil tudi ta problem rešen Kazimirju in skupnosti v pnd. Ljudje pa niso zaprtih oči in je tisti Kazimirjev podšef tudi prišel na misel, kako bi poceni prišel do bajte kje na planinskem zraku. Kazimir mu m mogel odreči, dokler njegova še m bila pod streho. Potlej ie začela tečnariti še tista računovodkinja, ki si poprav Ija hišo, skratka, stvar je dobivala že precejšen obseg. Tako seveda ne gre več. Le kam bomo prišli. če bomo na račun podjetja gradili vikende. je na seji delavskega sveta zarobantil Kazimir Pa so sklenili, naj mizarska delavnica ne prevzema nobenega »zunanjega« dela več, podrobna analiza ie pokazala, da je s tistim nakupovanjem zelenjave ob morju sama izguba in so ga ukiniti. Prejšnji dokazi so bili pozabljeni. Pozabljeno pa tudi. da je Kazi-mirjeva hišica že gotova. ^ Ampak računi so bili ekonomski. Ni kaj reči. a JARC Zmagovalci mednarodnih smučarskih poletov 1950 Oberstdorf 1951 Oberstdorf 1952 Oberstdorf 1953 Mitterndorf 1954 Planica 1955 Oberstdorf 1956 Mitterndorf 1957 Planica 1958 Oberst dorf 1962 Mitterndorf 1960 Planica 1961 Oberstdorf 1965 Mitterndorf 1963 Planica 1964 Oberstdorf 1965 Mitterndorf 1966 Planica Weiler (ZKN) Luiro (Pi) Weiler (ZRN) Bradi (A) Laaksonen (И) Silvenoinen (И) Lesser (DRN) Recknagel (DRN) Recknagel (DRN) Yggeseth (No) Recknagel Recknagel Recknagel Bokeloh (DRN) Sjöberg (Šved) Ohlmeyer (ZRN) 101 m Bradi (A) 107 m Bradi (A) 109 irfMair (Nem) 111 m Lahr (Nem) 112 m Kraus (Nem) 118 m Gehring (Nem) 120 m Tschannen (šv) 124 m Gatschnigg (A) 127 m Weiler (ZRN) 135 m Netzel (Šved) 139 m Luiro (Fi) 141 m Šlibar (J) 141 m Lesser (DRN) 141 m Sjöberg (Šved) 142 m Motejlek (ČSSR) 144 m Zandanel (It) 145 m Lesser (DRN) 146 m Wirkola (No) Planica 1936 Planica 1938 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1948 Oberstdorf 1950 Oberstdorf 1950 Oberstdorf 1950 Oberstdorf 1951 Oberstdorf 1961 Mitterndorf 1962 Oberstdorf 1964 Oberstdorf 1964 Oberstdorf 1964 Mitterndorf 1965 Vikersund 1966 INŽ. STANKO BLOUDEK, konstruktor planiških skakalnic. Posnetek je iz leta 1948, ko je Švicar Fritz Tschannen dosegel v Planici dolžino 120 m, takrat najdaljši skok oziroma polet na svetu. Še o 146 m Wirkole v Vikersundu Agencijske vesti, ki so jih objavili naši listi in tudi »Delo« o novem svetovnem rekordu Norvežana Wirkole v smučarskih poletih, niso bile jasne, ker so sprva omenjale le dolžino 145,5 m, in sicer v nedeljo, v ponedeljek pa smo prejeli vest, da je novi svetovni prvak poletel 146 m daleč. Obe vesti smo prejeli z zamudo, ker se 145,5 m nanaša na dolžino, ki jo je Norvežan dosegel v soboto na treningu, 146 m pa na dolžino skoka oziroma poleta, ki ga je Wirkola dosegel v nedeljo na mednarodnem tekmovanju, in sicer v drugi seriji. Pri prvem poskusu v konkurenci je dosegel 143 m. Wirkola je zmagal z 226 točkami pred rojakom Enganom 194 (120,5, 116 m), tretji je bil Norvežan Selbekk, četrto mesto pa sta si delila Finec Lukkarmdemd in Norvežan Yggeseth. Zanimivo je, da je Wirkola prejel za rekordni skok tudi »rekordno« oceno za slog: 20 — 19,5 — 19p — 19,5 — 19,5 točke. Razvoj rekorda v smučarskih poletih Smola Mlinarja, Kobentar prvi Kranjski Triglav najboljši med smučarji tekači za Rožičev memorial PLANICA, 20. marca. V dolini skakalnic sp se danes zbrali smučarji - tekači in se pomerili za memorial Janeza Božiča. Skupno je nastopilo 54 tekačev iz 13 klubov iz Slovenije in sosednje Koroške. Tekmovali so v treh starostnih razredih. Manjkali so samo tekači, ki so na turneji v tujini. Pri članih je osvojil prvo, mesto Janko Kobentar z Jesenic, pri starejših mladincih je bil najhitrejši Janez Krišelj (Trig), pri mlajših mladincih pa Drago Pintar z Jesenic. Pri mlajših mladincih je osvojil prvo mesto Pintar z Jesenic, ki Točno ob 10. uri se je pognal s starta na 6,5 km dolgo progo, ki je tekla od doma v Planici v dolino Tamar in nazaj, mladinec Knific z Jesenic, ki je v skupni uvrstitvi zasedel 3. mesto pri starejših mladincih. Zmagovalec pri starejših mladincih Krišelj je startal s štartno številko 15. Odlično popravljena proga mu ni delala glavic in je popolnoma osvojil prvo mesto ter pustil za seboj drugouvrščenega Cepi jaka iz Ljubljane za več kot 3 minute. je smučal bolje kot starejši mladinci in zabeležil čas 29,56. Na mesto se je uvrstil obeta-mladi tekač iz Ihana Slavnik, tretjem mestu pa je gojenec 2emve iz-Gorij Simič. Favorit Ker-štajn z Jesenic je imel takoj po startu smolo in si je zlomil smučko. Z zamenjavo je izgubil dragocene sekunde i* se je tako uvrstil šele na 11. mesto. Med člani je nastopilo 20 tekmo- valcev, ki so morali 6,5 km dolgo progo preteči dvakrat. Favorita v tej konkurenci je bilo težko iskati, saj so bile moči precej izenačene. Ko so člani prvič pretekli krožno progo, je imel najboljši čas Mlinar iz Rateč __ 20 sekund naskoka pred Kobentarjem, Janez Pavčič je že na-startu zamudil več'kot 20 sekund, ker se ni pravočasno javil starter jem. Te zamude pozneje ni mogel več nadomestiti in se je uvrstil na 5. mesto. Pri drugem krogu si je najbolje uvrščeni MUrtn-r ainmii smučko in tako izgubil vse upe na boljšo uvrstitev. Ta njegov spodrsljaj je izkoristil danes zelo razpoloženi Kobentar in si prismučal prvo mesto. Na drugem mestu je Kobilica iz Gori j, ki je zaostal za zmagovalcem za 1:04 minute. Na tretjem mestu je Ljubljančan Reš, ki je v drugem krogu nekoliko popustil. Ekipno je osvojil prvo mesto kranjski Triglav pred Enotnostjo in FeKUdrchnom. Športni delavci smučarskega klu- Šibka točka - modelarstvo Redna letna konferenca ZLOS kritično pregledala delo LJUBLJANA, 20. marca. Redna letna delovna konferenca Zveze letalskih organizacij Slovenije, ki so se je udeležili zastopniki vseh slovenskih aeroklubov, letalskih šol in centrov, je dokaj kritično ocenila delo organizacij na terenu. Vsi delegati so bili mnenja, da v letalskih vrstah ni več prave množičnosti in ne pravilnega razmerja med kvaliteto in kvantiteto letalskega športa. Prav zaradi tega je nujne, da letalski delavci v okviru Zveze letalskih organizacij Slovenije skušajo najti poti za večjo množičnost v vseh letalskih dejavnostih, predvsem pa v letalskem modelarstvu. Modelarstvo bi moralo biti tista osnovna panoga v našem letalstvu, ki bi pomenila temelj celotne organizacije in vir kadrov za vse letalske dejavnosti. Poročilo, ki ga je IO ZLOS izdal pred konferenco, pa navaja, da se z letalskim modelarstvom ukvarja le 1168 modelarjev, med katerimi je le 500 članov letalskega naraščaja. Pri iskanju vzrokov takega stanja so ugotovili, da je nerešena pred- Sabljači za najvišje naslove SUBOTICA. 20. marca — Na državnem prvenstvu v sabljanju sodeluje sedem ekip, v konkurenci posameznikov pa 37 sabljačev. Mod posamezniki je zmagal oziroma osvojil naslov lanski prvak Maša iz Zrenjanina, ki je v finalu premagal vse nasprotnike. Za njim sta se zvrstila Kržišnik in Blažič-ko iz Zagreba. vsem preskrba z modelarskim materialom in mačehovski odnos upravnih odborov klubov do modelarstva. Konferenca je pokazala, da skoraj vsi klubi sedaj, ko so se znašli v najtežavnejših razmerah resneje razmišljajo o modelarstvu. Kakor kaže, je današnja konferenca pretrgala ustaljeno prakso, da je letenje brezplačno. Mnoge organizacije so že pred tem sprejele sklepe o povišani članarini in samofinanciranju letenja. Vsi delegati so tako politiko ZLOS podprli, čeprav se zavedajo težav, na katere bodo pri izvajanju teh sklepov naletele nekatere organizacije. Da je bila ta plat doslej res zanemarjena, govori podatek, da so letalci doslej prispevali le 2 promila sredstev, ki jih je za njihov šport in rekreacijo prispevala družba. Med letalskimi dejavnostmi so edinole motorni piloti izpolnili načrt za leto 1965. Imeli so 2613 ur poletov, sodelovali so na Evropskem aerorallyju, dveh rally j ih v državnem merilu in na 2 republiških tekmovanjih. V letošnjem letu bodo z boljšo organizacijo dela in načrtnim šolanjem skušali zapolniti vrzel med povprečjem strokovnega znanja večine pilotov in redkimi posame» »Nikoli več v modrem dresu« Košarkarica Sonja Mrak ne more pozabiti krivice lila novica, da je zvezni kapetan Demšar povabil na priprave državne ekipe za meddržavni turnir v Leipzigu kar tri slovenske igralke najboljšo srednjo napadalko Olimpije Sonjo Mrak in naraščajnici Bremčevo (OD in Prežijevo (Tr). Toda dve košarkarici — Mrakova in Preži jeva — ne bosta odpotovali v Beograd. Kranjčanka je nenadoma zbolela. Sonja Mrak pa je zavrnila povabilo z besedami: — Nikoli več ne bom igrala v modrem dresu! Presenetljivo, toda resnično! Tiste, ki poznajo razmere v naši ženski košarki pa tak odgovor odlične igralke Olimpije ni presenetil. Vse se je začelo pred dvema le- Peruju. V daljnjem mestu Limi eprezentantke zaigrale slabše kot smo pričakovali ko so se poslavljale od domovine. Po vrnitvi v Jugoslavijo so se najprej za neuspeh med seboj obtoževali voditelji ekipe, nato pa so skoraj soglasno krivdo naprtili Mrakovi, češ, da ona ni v Limi zaigrala tako kot so ji naročili in da zategadelj naša reprezentanca ni dosegla pričakovane uvrstitve. Igre so pač taka športna zvrst, posebno pa košarka, pri kateri ekipa šteje 12 igralcev, da je uspeh odvisen od dobre igre vseh članov ekipe, ne pa od posameznika! Toda takrat so odgovorni morali najti »grešnika« in Sonja Mrak je bila pač najbolj primerna. Bila je Ljubljančanka in kot taka najbolj oddaljena od središča burnih razprav na košarkarski zvezi v Beogradu. Take »obsodbe« pa so igralko ta- ko prizadele, da je dala slovo košarki, Olimpiji in reprezentanci ter ser priključila vrsti Slovanovih Ljubezen do igre pod koši pa je bila močnejša od njene trenutne odločitve. Ponovno se je vrnila pod koše in skupaj z osta-še mladimi in do- kaj neizkušenimi igralkami, lani osvojila v državnem prvenstvu odlično tretje mesto. Bil je to res omembe vreden »come back« odlične srednje napadalke. Jugoslovanska reprezentanca pa je v tem obdobju doživljala neuspeh za neuspehom. Na EP v Budimpešti so bile Jugoslovanke šele devete! Brez srednjega napadalca takega kova kot je Sonja Mrak danes ni moč zmagovati na velikih turnirjih in' zategadelj je Demšar tudi povabil Sonjo na priprave, ona pa je ostala pri svoji odločitvi: — Za reprezentanco ne bom več igrala! In njena odločitev je pravilna, čeprav je. vodstvo reprezentance novo. pa tudi igralke so druge. Mrakovi danes nihče ne more zagotoviti, da jo čez dva, tri ali štiri mesece ne bodo spet in krivili za morebitne slabe igre naše reprezentance Vse tisto kar je doživela še nedavno tega je bilo za mlado dekle preveč hudo. da bi lahko preklicala svojo odločitev. — Nikoli nisem igrala za denar. Zategadelj igram zgolj zaradi veselja. ki mi ga nudita koša in tovarištvo v ekipi. Samo zaradi tega sem ponovno oblekla dres Olimpije. Samo še letos bom igrala in potem bo prišlo neizogibno slovo igri, košem, žogam in .. . v D. niki, ki se odlikujejo po kvaliteti in športnih rezultatih. Težave so s parkom motornih letal, ki je star in dotrajan. Zato ga bodo obnovili z novimi letali LIBIS-180. Podobne probleme imajo tudi jadralni letalci, ki prav tako letijo na dotrajanih letalih. Kljub neugodnim vremenskim razmeram pa so imeli lani 3100 ur poletov od 3900 planiranih. T. P. Mikičeva in Špendel najboljša MARIBOR, 20. marca. — Dvaintrideset najboljših telovadk in telovadcev prvega razreda se je danes pomerilo za mesta na odprtem prvenstvu Maribora. Ta turnir je bila tudi zadnja pregledna tekma slovenskih telovadnih vrst pred aprilskim državnim prvenstvom. Nastopajoči so pokazali zadovoljivo znanje, posebno pa so se izkazale tekmovalke in tako dokazale, da se bodo v svojeih jakostnem potegovale za najvišja me- Rezultati: članice — parter: 1., 2. Mikič in Tramšek po 9,40, Pavlič (vse Mrb I) 9.10; bradlja: Mikič 9,20, Pavlič 9,05, Lukežič (N. dom) 9,00; gred: Mikič 9,05, Lukežič 9,00, Krpjič (Mrb I) 8,95; preskok: Mikič 9,25, Pavlič 9,05, Šalamun (Žel Mrb) 8,80; skupno: Mikič 36,90, Pavlič 35,25, Kmjič (vse Mrb I) 34,90, Lukežič (N. dom) 34,75, Šalamun (Žel. Mrb) 34.50, Tramšek (Mrb I) 25,90; člani — parter: Pajnik (Mrb I) 9,45, Simončič (šiška) 9,30, 3., 4. špendel (Žel. Mrb) in Plestenjak (NG) po 9,20; bradlja: Vratič (šiška) 9,40r Plestenjak in Spindel po 9,20; preskok: špendel in Vratič po 9,50, Plestenjak in Milkovič (Žel. Mrb) po 9,30; krogi: Spindel 9,60, Vratič 9,40, Glavič (Tr) 9,35; konj z ročaji: Simončič in Gričar (Tr) po 9,30, Milkovič 9,50; drog: špendel in Vračič po 9.50, Milkovič in Simončič po 9,20; 56,10, 2. Vratič (šiška) 55.70, 3. Simončič (šiška) 54,90 , 4. Milkovič (Zel. Mrb>" 54,80. 5. Gričar (Tr) 53,00 itd. ... B. B. Odbojkarji Mladosti izločeni 20. marca. — V po-četrtfinalnem spopadu za pokal evropskih odbojkarjev prvakov je šampion Romunije Rapid I dbmačo Mladost 3:1 (8:15, 15:5, 15:10, 15:9). Tekmo ie vedli Caoutto iz Trsta. Rapid: Nicolau. Dragan, Grigorovici. Fara-riu, Utisst anu. Pavel. M:nčcv. Con-tinescu, Chazan, Ardelea, Gavri-lita. Romunski prvaki tudi danes niso imeli težkega dela: Zagrebčane so premagali z enakim rezultatom kot v prvi tekmi, srečanje pa je trajalo samo • 1 uro in 22 minut. Odbojkarji Mladosti so igrali dobro samo v prvem nizu, nato pa so Romuni za: grab tako dobro kot je bilo tudi pričakovati od najboljše klubske ekice v Evropi in na svetu, snj je večina igralcev Raoida igrala za romunsko renre-zentanco na zadnjem svetovnem prvenstvu, ko so osvojili naslov najboljših. Konstruktor zmagovalec MARIBOR, 20. marca. — Na kegljišču Konstruktorja je bilo danes doslej najbolj množično sindikalno tekmovanje v Sloveniji. Nastopilo je 20 moštev, tekmovali pa so v borbenem slogu. Vrstni red: Konstruktor 1650, Elektroindustrija in splošna montaža 1580, Tovarna dušika Ruše 1538, Gradis — Maribor 1512, TAM 1482 itd. B. B. ba Planica so pripravili tekmovanje brezhibno. Proga je bila odlična in precej zahtevna. Tekači so morali pokazati mnogo smučarskega znanja, posebno pri smuku v zadnjem delu proge. Srečanje si je ogledal tudi brat pokojnega .Janeza Ročiča Lovro Rožič. Rezultati — starejši mladinci: 1. Krišelj (Trig) 30,59, 2. Cepi jak (E) 34,11, 3. Knific (Jes) 35,4, 4. Mulej (Trig) 36,27, 5. Štancer (Transturist) 40,000; mlajši mladinci: 1. Pintar (Jes) 29,56, 2. Slavnik (Ihan) 32,33, 3. Simnic (Gor) 32,47, 4. Janša (Moj) 33,33, 5. Grabulj (Fildk) 33,53. Člani: 1. Kobentar (Jes) 57,54, 2. Kobilica (Gor) 58,58, 3. Reš (E) 59,37, 4. Bešter (Trig) 59,49, 5. Pavčič (E) 1.00,05, 6. Kordež (Trig) 1,02,14, 7. Janz (Feldk) 1.02,28, 8. Cičko (JLA) 1.03,56, 9. Tonob (Feldk) 1.04,02, 10. Brezo všek (E) 1.04,11. P. KARLIN Priznanja in nagrade hokejistom SZ MOSKVA. 20. marca — Pristojni forum je nagradil hokejiste ki so šestič osvojili naslov svetovnega prvaka. Zajcev je postal zaslužni mojster športa, Vikulov in Polupanov pa sta dobila naziv mojstra mednarodnega razreda, medtem ko so nekateri drugi nagrajeni s kolajnami. Poraz Minčka in Franulovića SASARI, 20. marca — Naša teniška igralca Minček in Franulo-vid sta bila izločena v polfinalu mednarodnega turnirja v tem italijanskem mestu. Premagal ju je italijanski par Pietrangeli-Merlo 6:4, 6:3. ODDIH —, Skakalci, ki se pripravljajo v Planici za veliko mednarodno tekmovanje v smučarskih poletih, so se tudi včeraj, kljub močnemu vetru spuščali po zaletišču 90-m skakalnice. Naš posnetek prikazuje nekatere izmed njih pri oddihu (od leve): Miro Oman, Otto Giacomelli, trener Zoran Zalokar, ki je v pomoč zveznemu trenerju Lojzetu Gorjancu, Franci Giacomelli in Ludvik Zajc. Foto: Edi Selhaus 12 kandidatov za Planico 66 Naši reprezentantje za smučarske polete bodo znani v sredo PLANICA, 20. marca. Na 90-m skakalnici v Planici je bila danes zadnja pregledna tekma za izbor naših skakalcev za smučarske polete na 135-m skakalnici v Planici. Skupno je nastopilo 26 skakalcev, ki so izvedli po 2 skoka. Ker je pričel pihati sunkovit veter, so tekmovanje prekinili. Pozneje je tehnična komisija razveljavila vse rezultate. Na popoldanski seji je tehnična komisija razpravljala o nadaljnjih pripravah naših skakalcev. Danes so vsi skakalci odpotovali domov, v torek zvečer pa se spet zbero v Planici. V sredo bodo imeli naši reprezentanti prvi tre- Šport na torkovi tribuni v Celju Tema prihodnje tradicionalne celjske, torkove tribune bo športna. Najpomembnejši celjski teles-nokultumi delavci bodo jutri ob 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma namreč odgovarjali na vprašanja o perspektivah telesne kulture v mestu ob Savinji. Poseben del »Celjske športne panorame« pa bosta izpolnila znana atleta kladivarja červan in VažiČ s pripovedovanjem o svojem potovanju okrog sveta, pri čemer bo Franc Cervan pokazal tudi vrsto barvnih diapozitivov. ning na 135 m skakalnici. K prvim poskusnim skokom na velikanki bodo pripušče-ni: Pečar. Eržen, £ajc, Oman, Giacomelli, Jurman, Štefančič, Mesec, štrucelj, Koprivšek, Pudgar in Nahtigal, šele po skokih v sredo bodo izbrali reprezentanco, ki bo pozneje zastopala naše barve na planiškem tednu. Pudgar in Nahtigal imata manjše poškodbe na nogah in morata v sredo prinesti zdravniški izvid, če bo ta ugoden jima bodo dovolli skakati na 135 m skakalnih. Koliko ska- Planica od Bradla (101 m) do Recknagla (127 m) Te dni, in sicer s tekmo -od 25. do 27. marca bomo praznovali trideset let odkar je človek s preprosto napravo, lesenimi smučmi poletel 100 metrov daleč. To je bel Avsri-jec Sepp Bradi iz Bischofshofna, ta skok, m sicer 101 m, pa mu je uspel 15. marca 1936 na tkrat največji in najboljši skakalnici na svetu, na Bloud kovi mojstrovini v Planici. S tem, prvim skokom nad 100 metrov se je začelo obdobje smučarskih poletov, čeprav jih takrat mednarodna smučarska zveza — FIS še ni priznala. 1934: 92 m Krstna prireditev na veliki planiški skakalnici je bila že leta 1934. Takrat je Norvežan Birger Ruud skočil 92 m in s tem izboljšal svoj svetovni rekord, ki ga je dosegel leta 1933 — 86 m v Villarsu v Švici, in pa svetovni rekord Švicarja Rucheta, ki je prav tako v Villarsu istega leta skočil 87 m. Na prvi tekmi v Planici 1934 je Albin Novšak s skokom 66 m dosegel nov jugoslovanski rekoid. Takrat so Birgerja in Sigmunda Ruu-da in ostale Norvežane, ki so po končani tekmi obiskali Ljubljano, nosili po mestu na ramenih. 1935: 99 m . Na drugi tekmi v Planici ’e-ta 1935 so skakali na nekoliko povečani skakalnici. Ta mednarodna tekma je bila 18. marca, prisostvovalo pa ji je kar 12.000 gledalcev (leta 1934 le 4000). Deset dni pred tekmo pa jo je FIS prepovedala, češ da skakalnica ni pregledana in odobrena. Zato so Norvežani skakali izven konkurence — samo za dolžine. Najdaljši skok je dosegel tokrat Norvežan Andersen — 99 m. Bradi je na tej tekmi (1935) skočil 91 m, Bogo Šramel pa je s skokom 72 m dosegel nov jugoslovanski rekord. Isti dan, to je 18. marca, pa je v Ponte di Legnu (Italija) Švicar Kainersdor-fer skočil pol metra dalj — j 99,5 m in izboljšal svetovni rekord. Norvežan Ulland je skočil s padcem celo 103,5 m. Nihče se ni razburjal nad dolžinami v Ponte di Legnu, mnogi zlasti pa FIS pa so izvajali hud odpor proti Planici, ki pa je imela mnogo nasprotnikov tudi doma. 1936: 101 m Leta 1936 je na kongresu FIS na olimpijskem prizorišču v Garmischu dr. inž. Strauman predlagal, da kritična meja skokov ne bi smela presegati 80 m. Njegov predlog so sprejeli, toda s tem, da naj bi veljal šele od maja dalje, Norvežani pa so na skupščini svoje smučarske zveze sklenili, da zanje velja takoj, in sicer 8. marca 1936. FIS je obvestila vse smučarske zveze — razen naše, da je skakanje v Planici prepovedano^ Vodstvo takratnega jugoslovanskega skakalnega športa z Josom Gorčem in inž. Bloudkom na čelu je izvedlo tekme na 65-metrski skakalnici, na 120-metrski pa samo trening. Trening na veliki skakalnici se je začel že 10. marca. Že z drugim skokom je Albin Novšak izenačil rekord Boga Šramla s skokom 72 m. Prva dva dneva sta skakala tudi Norvežana Hagen in Oedegaard, potem pa sta prispela v Planico še brata Ruud in Olaf Ulland. Vendar so bili norveški skakalci le gledalci, ker je tik pred tekmovanjem — tudi norveški skakalci §o se vzpenjali po stopnicah ob skakalnici — prispela iz Osla brzojavka, v kateri je norveška zveza prepovedala nastop svojim skakalcem, pravzaprav jim je dovolila start, toda le v primeru, če najdaljša dolžina skokov ne bo presegala znamke 80 m. Poskusni skok bi — po tej brzojavki sodeč — seveda moral izvesti Norvežan, sodniki Bildstein (Avstr), Ma-chaček (ČSSR) m Jernej Jelenič (Ju) pa niso dovlili tega diktata. Dopoldne je bila uradna tekma, popoldne pa so bili skoki izven konkurence, oziroma borba za stometrsko dolžino. Bradi je skočil 101 m, dr. Redni 98 m, Budja-rek (ČSSR) 95 m, Avstrijec Aschenwald 96 m itd. Zimški »Sport« je takrat (20. marca 1936) med drugim zapisal: »Dogodki v Planici so dokaz, da so skoki nad 100 metrov res možni, hkrati pa, da je v smučarskem športu dvojna pravica. Vsi tekmovalci so izjavili: Skakalnica je popolnoma v redu, skakanje na njej pa pravi užitek, prišli bomo. ponovno.« 1937: skoki in poleti? Borba za uveljavitev smučarskih poletov je bila huda in dolgotrajna. Že 19. marca 1936 je FIS zaprla Planico, češ da je Bradi za najdaljši skok prejel v Planici darilo. Jugoslovanska zveza je vložila protest, ki pa so ga zavrnili. šele leta 1937 v Chamo-nixu na zborovanju predsedstva FIS so ugodili protestu, hkrati pa so sklenili, naj si dr. inž. Strauman ogleda skakalnico in naveže stike z inž. Bloudkom. Pokojni Joso Goreč je z inž. Bloudkom in drugimi sodelavci že pred zborom predsedstva FIS pismeno predlagal delitev smučarskih skokov na skoke in polete, ter ga poslal v razpravo. V Planici so se zbrali 7. marca 1937 tekmovalci Avstrije, Švice in Nemčije, vendar do tekmovanja ni prišlo tudi po 14-dnevnem čakanju, ker je FIS prepovedala tudi trening na veliki skakalnici. 1938: 107 m Leta 1938, potem ko so Jugoslovani pg kongresu FIS v Helsinkih dobili dovoljenje za nadaljnjo dejavnost v Planici, so bile spet tekme. Boj za Planico je bil s tem pravzaprav končan. Spet je bil najboljši Bradi in je s 107 m dosegel nov svetovni rekord, medtem ko nikomur ni uspelo izboljšati Novšakovega rekorda — 89,5 m iz leta 1936. Tudi ne Novšaku samemu, ki je skočil 85 m, toda s padcem. Smučarske polete v Planici je naslednje leto 1939 preprečilo pomanjkanje snega. Leta 1940 se mkomure ni posrečila . rekordna dolžina. Tudi Bradlu ne, ki je sicer skočil 101,5 m. Najbolja jugoslovanski je bil takrat Novšak z 88 m, takoj za njim pa Finžgar z 87 m. 1941: 108 in 118 m Leta 1941 tik pred vojnim viharjem pa je Nemec Gehring najprej izboljšal Bradlov svetovni rekord za 1 m — 108 metrov, potem pa je dosegel senzacionalno daljavo 118 m, ob kateri jg obstrmel ves svet. Jugoslovanski rekord je izboljšal Finžgar s 95 m. Skočil je tudi 101 m, toda podrsal je po snegu z roko, Novšak pa je pri 103 padel. 1948: 120 m Leta 1945 in 1946 n% velikanki v Planici ni bilo skokov, ker jo je bilo treba povsem obnoviti. Toda že leta 1948 se je na njej vpisal na/ vrh seznama svetovnih rekorderjev Švicar Tschannen s 120 metri. Tudi pokojni Polda je skočil toliko, toda z roko se je dotaknil smučišča. Vendar je Polda dosegel nov jugoslovanski rekord — 109 m. Poleti na velikanki so bili že leta 1947, toda niti našim niti švicarskim skakalcem se niso posrečile rekordne daljave. FIS je naposled z razumevanjem zrla na smučarske polete, toda le v Studijske na- mene. Leta 1949 ni bilo tekem, ker je bala skakalnica v slabem stanju. Leta 1950 so velikanko nekoliko »zakrpali«. Najbolj uspešna sta bila Polda in Finžgar, ki sta oba dosegla nov rekord — 114 m. Tekmovali so tudi Norvežani, Avstrijci in drugi. Poletom je prisostvoval tudi Birger Ruud, toda tokrat kot član FIS. 1957 in 1960: 124 oziroma 127 m Medtem ko so obnavljali veliko skakalnico v Planici leta 1951, 1952 in 1953 pa so v Oberstdorfu (ZRN) zgradili še večjo skakalnico. Na njej je Finžgar leta 1951 dosegel nov jugoslovanski rekord — 117 m, leta 1952 — 124 m, devet let pozneje, leta 1961 pa Jože Šlibar — 141 m na isti velikanki. Oberstdorf, na katerem sta že na prvem mednarodnem tekmovanju leta 1950 Gantschnigg (Avstrija) in Wedller (ZRN) s skokom 124 oziroma 127 m dosegla nova svetovna rekorda in pozneje še velikanka v Kulmu (1953) sta začasno zasenčila Planico, nista pa ji mogla vzeti njenega slovesa. Planica je tista, ki je v zgodovini smučanja s prvim skokom čez 100 m, Planica se je borila za smučarske polete in tej disciplini naposled priborila priznanje FIS, pa čeprav veljajo mednarodni tedni smučarskih poletov šele od leta 1950 dalje. Nova rekorda Planice pa je dosegel potem nepozabni Hel-muth Recknagel (DRN), in sicer leta 1957 — 124 m, leta 1960 pa z dolžino 127 m! Ta rekord pa je zdaj v resni ne-1 varnosti. kalcev bo v reprezentanci, tehnična komisija še ni določila, vsekakor pa jih bo vsaj 8. Nekaj izjav kandidatov za planiške polete: Pečar: »Planico pričakujem z veseljem, škoda je le, da naša forma stalno niha. Upam, da bomo upravicih zaupanje in popravili napake s svetovnega prvenstva«. Jurman: »želim lepo vreme. če bodo vremenske razmere ugodne, bo nedvomno rekord Planice«. Koprivšek: »Želim, da bi skakalo na velikanki čim več mlajših skakalcev. Ker je Planica le vsako tretje leto, je škoda izpustiti tako priložnost«. Mesec: »Eržen bo najboljši in najdaljši Jugoslovan. Uvrstil se bo med prvo deseterico«. Kljub porazu prvi LJUBLJANA, 20. marca. — V tivolski dvorani je bila dopoldne zadnja t^kma za državno mladinsko hokejsko prvenstvo, v kateri je beograjski Partizan premagal Olimpijo 4:2 (1:0, 3:0, 0:2). Strelci: Krstič, Popovič, Erovič in šu-tič za Partizana, oba zadetka za Olimpijo pa je dosegel Beravs. Končni vrstni red: Olimpija 2 točki (7:5), 2. Partizan 2 (6:6), 3. Slavi ja 2 (5:7). Olimpija : Slavija 5:1 LJUBLJANA, 19. marca. V drugem srečanju za državno prvenstvo v hokeju na ledu za mladince je Olimpija premagala Slavijo 5:1 (1:0, 1:0, 3:1). Strelci za Olimpijo: Vnuk 3 ter Penca in Behč po enega, častni gol za Slavijo pa je dal Kvartuh. Pred nekaj deset gledalci sta sodila Grgec (Zg) in Kaltne-kar (Lj). Lakota sedmi CATANIA, 19. marca. Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v specialnem slalomu je zmagal Sonnenberger (ZRN) s časom 1:16,8. Jugoslovan Lakota je bil sedmi 1:20,7, C. Cop 16. 1:27,7, J. Čop 18. 1:30,7. Vodi Larsen KÖBENHAVEN, 20 marca — Na turnirju kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo vodi po šesti partiji Danec Larsen (3,5:2,5), ki je v prekinjeni partiii V. kola premagal Gellerja. medtem ko se je šesta partija končala remi. Giacomelli: »V sredo se bom potrudil, da pridem v ožji izbor. Upam, da bom premagal svoj osebni rekord — 86 m.« Štefančič: »Če se bom uvrstil v reprezentanco, bo to moj prvi nastop na veliki planiški prireditvi. Poskušal bom porušiti svoj osebni rekord— 80 m«. Nahtigal: »To bo moj drugi nastop na planiški prireditvi. Upam, da me poškodba ne bo ovirala. Potrudil se bom za čim boljšo uvrstitev, da se oddolžim za zaupanje, ki mi je bilo izkazano.« Eržen: »Svoj osebni planiški rekord moram izboljšati. Glede na udeležbo tujih tekmovalcev pričakujem, da bo letos padel planiški rekord, ki ga ima Recknagel s 127 m«. Zajc: »Upam, da bo vreme tako lepo kot doslej. Snega je dovolj. Skakalnica bo nedvomno najlepše pripravljena. Moram izboljšati svoj planiški rekord, ki znaša 99 m.« P. KARLIN Preizkušnja pred prvenstvom • SRS MARIBOR. 20. marca, — Na treningih za Pekrsko gorco, kjer bo prihodnjo nedeljo prvenstvo Slovenije v krosu, je danes 2AK Maribor priredil medklubsko tekmovanje v krosu. Pri članih (4000 m) je zmagal Ivančič ^2AK) 11:51.6 pred Jemenškom (Branik) 12:15.8; starejši mladinci (3000 m): Stupan (2AK) 8:48,6; ml. mladinci (2000): Robar (Br) 6:04,1. Dobra spodbuda, toda... Letošnja zimska sezama je bila po pomembnosti dogajanj dosti bolj hokejska kakor smučarska. Ljubljana, Jesenice in Zagreb so se namreč dolgo z vso resnostjo pripravljali na veliko, enkratno prireditev, ki bo vsem udeležencem ostala v trajnem spominu. Redki športni užitki in vse kar je bilo v zvezi s svetovnim prvenstvom so kajpak terjali tudi izdatne investicije, Ta so se že po prvih, še neurejenih vtisih, nedvomno izplačale. Razen ugodnih posledic v turizmu, ki se utegnejo pokazati šele čez čas, imamo v mislih predvsem nadaljnji razvoj hokejskega športa pri nas. Kakor vsak večji, predvsem pa kvaliteten dogodek, je bilo tudi hokejsko prvenstvo najboljša propaganda za mlade, saj je lahko vsak po svojem okusu v plejadi najboljših amaterskih igralcev na svetu izbiral in si izbral svojega vzornika, Jd ga bo kajpak slej ko prej tudi sam poskušal posnemati. Najpomembnejše pri tej stvari pa je namreč to, če bodo, zdaj še večjo popularnost te igre, znali izrabiti tisti, ki imajo na skrbi njen razvoj. Osnovni pogoji so nedvomno že zagotovljeni in vsestransko bolj uresničljivi kot kdaj koli poprej. Gre za umetna drsališča, kakršnih je v Sloveniji za zdaj samo tri in ni več daleč dan, ko jih bo najmanj pet. če upoštevamo še Celje in Maribor. Ne gre pozabljati kajpak tudi bližine Zagreba! Glede na vse to so vse možnosti, da v petih, šestih letih ob ndčrtnem delu in pod strokovnim vodstvom lahko vzgojimo v tem koncu države številčno dosti večji nov rod izšolanih hokejistov, ki bi imel razen na državnih in republiških prvenstvih, dovolj možnosti za pogostna medsebojna in mednarodna tekmovanja. Vsa ta hokejska razmišljanja po svetovnem prvenstvu pa vsiljujejo še druga vprašanja. ki jih prav tako ne gre zanemarjati. LJUBLJANA — slej ko prej naj bi se ji po tej plati pridružila tudi Zagreb in Jesenice — se namreč po zaslugi SP v namiznem tenisu in hokeju ponaša s sodobno športno dvorano, ki ji je. glede na njeno izredno funkcionalnost in odlično lego. težko najti enake na svetu. Ta dragoceni športni objekt mora tudi v zimskih mesecih upravičiti obstoj s tem. da bo vrizorišče kvalitetnih domačih in mednarodnih športnih tekmovanj na ledu. Za to prihajajo. razen umetnostnih drsalcev in drsalnih revij, v poštev predvsem hokejisti. Toda slednjih, zlasti kvalitetnih, pa pri nas še ni veliko na izbiro. Zateaadelj se bo treba tega vprašanja lotiti z vso resnostjo. Prav je. če bi o teh stvareh spregovorili najbolj pristojni športni delavci. STANE LIPAR SZ ne bo v Ljubljano? Nogometaši so iz Moskve prispeli v Beograd BEOGRAD, 20. marca. — Iz Moskve so včeraj dopovali semkaj nogometaši sovjetske reprezentance, ki bodo na 20-dnevnih pripravah v Makarski. Prispeli so naslednji: Jašin, Kavazasvili, Banj:-kov, Ponomarjev, šestemijev. Afo-njin, Danilov, Ušatore, Hetmanov, Voronin, Sičinava, Sabo, Husinov. Metreveli, čislenko, Ivanov, Bani-ševski, Kopajev, Hmeljnicki, Pone-deljnik, Malafejev, Meshi. Z njimi je prispel predsednik federacije Rumjancev, glavni trener Mozorov, ki si je danes ogledal tekmo med Francijo in Italijo, pa bo dopotoval jutri. Po tej najnovejši Tanjugovi vesti bodo nogometaši SZ odigrali pri nas pet tekem, in sicer: 23 t. m. z Dinamom, 28. t. m. s Hajdukom, 31. t. m. z našo reprezentanco v Sarajevu. 5. aprila z Vojvodino in 7. aprila s Crveno zvezdo. Potemtakem sovjetskih nogome- BETONSKO ŽELEZO POCINKANE PLOČEVINASTE PLOŠČE ocarinimo mi in vam dostavimo z našimi kamioni na vaš naslov. Pojasnila in cene dobite pri: DOMENICO KOZULIC Via Machiavelli 12, telefon 38702 Devizni račun: DOMENICO KOZULIC, BANCO DI ROMA TRIESTE (brez številke). »LEK« tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov LJUBLJANA, Celovška cesta 135 razpisuje prosti delovni mesti: SKLADIŠČNIKA tehničnega materiala (delavno mesto v MENGŠU) Pogoji, ekonomska srednja šola ali izučen kvalificiran delavec trgovske stroke, železni-narske ali avtomehanične smeri, z nekaj prakse v skladiščni službi tehničnega materiala Poskusni rok traja 60 dni. SAMOSTOJNE KUHARICE za počitniški dom v UMAGU v sezoni od junija do konca septembra. Kapaciteta doma je približno 50 oseb. Kandidati naj vložijo ponudbe osebno ali pošljejo pismeno kadrovski službi tovarne. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. J 2737 tašev ne bo v Ljubljano, kjer naj bi po prvotnih informacijah, ki smo jih pred dnevi dobili pri vodstvu Olimpije, odigrali tudi tekmo z ljubljanskim ligašem. Prvi poraz Olimpije V nadaljevanju namiznoteniškega prvenstva SFRJ je bilo srečanje med Olimpijo in Partizanom središču pozornosti. Zmagal je artizan 5:2, zaradi če-je postalo prvenstvo še bolj Olimpija. Partizan in Besna imajo zategadelj enake možnosti za prvo mesto. VI. kolo — Partizan : Kranj 5:0, Bo-sna : Poštar 5:3, Oiimpija : Triglav 5:0, Senta : Zagreb 5:3; VII. kolo — Poštar : Senta 5:4, Bosna : Kranj 5:2. Triglav : Maraton 5:3; ženske: Bosna : Triglav 3:2, Ljubljana : Zagreb 3:0, Novi Sad : Zenica 3:0. Mladost : Jesenice 3:0, Olimpija : Duga Resa 3:1. Ivkov zmagal v Benetkah BENETKE, 19. marca. V zadnjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Ivkov remiziral z Dancem Hanannom in tako osvojil prvo mesto. Drugi rezultati: VII. kolo: Anto-šin : Fletzer 1:0, Golomek : Tatai prek.. Lengyel : Šmid prek. Končni verstni red: Ivkov 5. An-tošin 4.5. Golomek in Lengyel 3.5 (1). G am aim 3.5, Tatai in Schmid 3 (1), Fletzer 0 točk. Ženski turnir v Beogradu BEOGRAD. 19 marca. Rezultati X. kola mednarodnega šahovskega turnirja za ženske: Bilek : Lazarevič 0:1, Nicolau : K. Jovanovič 1:0. Eretova : Ga-prindašvili 0:1. Delamarič : Ljiljak prek , Nedeljkovič : R. Jovanovič 1:0. V nadaljevanju prekinjenih partij 10. kola sta se partiji Bela-marič : Ljiljak in Jocič : Wracken končali remi. Vrstna red: Gaprindašvili 7 ( + 1, Nicolau 6.5 (1, + >. Jocič 6. Nedeljkovič 5.5, Stadler 5 <1). Lazarevič in K. Jovanovič po 5 itd. Turnir v Mar del Plati Rezultati VT. kola mednarodnega šahovskega turnirja v Mar del Plati: Smislov : Emma 1:0, Portisch : Rosetto remi. Guimard : Rubinet-ti remi, Pilnik : Stein 1:0. Sangui-neti : Eliska^s 1:0. Peikan : Uhl-mann prek. Reshewsky : Bolbo-chan 1:0. Garcia : Schwebet prek. Vodita Smislov in Portisch po 5 točk. Schweber 3.5 (1), Bolbochan. Reshewsky in Stein po 3,5 točke itd. t I. liga Dinamo : Beograd 1:0 (0:0) Radnički (N) : Crvena zvezda 0:0 Hajduk : Olimpija 1:0 (1:0) Željezničar : Vardar 1:0 (1:0) Velež : Sarajevo 1:0 (1:0) Vojvodina : Trešnjevka 3:2 (2:0) Partizan : Zagreb 3:0 (1:0) Radnički (B) 0:2 (0:1) : Rijeka Vojvodina 18 12 3 3 30:17 27 Dinamo 18 8 5 5 28:21 21 Sarajevo 18 8 4 6 26:22 20 Partizan 18 8 4 6 33:30 20 Vardar 18 8 3 7 27:24 19 Rijeka 18 8 3 7 27:26 19 Olimpija 18 8 2 8 28:26 18 Velež 18 6 e 6 19:20 18 C. zvezda 18 6 5 7 30:28 17 Radnički (B) 18 5 7 6 20:31 17 Beograd 18 4 8 6 31:31 16 Hajduk 18 7 6 5 31:22 15 Zagreb 18 5 4 9 25:38 14 Radnički (N) 18 4 4 10 20:22 12 Željezničar 18 6 5 7 17:21 11 Trešnjevka 18 5 3 10 24:38 8 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Radnički (B) : Dinamo, Zagreb : Vojvodina, Vardar : Hajduk, (26. marca). Rijeka : Partisan, Trešnjevka : Velež. Sarajevo : željezničar. Olimpija : Radnički (N), Crvena zvezda : Beograd (27. marca. II. liga — zahod Famos : Borovo 1:1 (1:1) Segesta : Zadar 2:0 (1:0) Lokomotiva : Slavonija 1:1 (1:1) Čelik : Rudar 3:1 (1:0) Sloboda : Split 4:0 (1:0) Šibenik : Borac 1:2 (1:2) Slovan : Varteks 0:2 (0:0) Maribor : Leotar 2:2 (1:2) Bosna : Istra 1 1 (0:0) Borovo 20 13 4 3 55:20 30 Čelik 20 13 4 3 46:16 30 Sloboda 20 10 7 3 42:20 27 Lokomotiva 20 11 3 6 48:32 25 Šibenik 20 10 4 6 35:27 24 Istra 20 10 5 5 31:18 21 Bosna 20 7 7 6 24:24 21 Slavonija 20 7 6 7 31:26 20 Maribor 20 7 6 7 24:21 20 Famos 20 7 5 8 30:30 19 Varteks 20 9 1 10 26:30 19 Leotar 20 6 7 7 22:30 19 Borac 20 6 4 10 25:37 16 Rudar 20 5 5 10 22:33 15 Segesta 20 6 3 11 24:36 15 Zadar 20 5 3 12 23:59 13 Split 20 2 7 11 18:36 11 Slovan 20 3 5 12 14:59 11 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Bosna : Famos, Istra : Maribor, Leotar : Slovan. Varteks : Šibenik, Borac : Sloboda (TZ), Split : Čelik. Rudar : Lokomotiva, Slavonija : Seges», Zadar : Borovo. II. liga — vzhod Spartak : Voždovački 0:1 (0:0) Borac : Novi Sad 1:1 (1:0) Priština : Budućnost 2:2 (1:0) Bačka : Bor 1:0 (0:0) Sloga : Pobeda 1:1 (1:0) Proleter : Sloboda 2:1 (0:0) Sutjeska : Trepča 2:1 (0:1) Srem : Lovčen 0:0 Radnički : Železničar 2:1 (0:0) Sutjeska Železničar Pobeda Bor Proleter Radnički Budućnos Trepča Borac Lovčen Priština Spartak Voždovač Sloga 20 10 5 5 39:25 25 20 9 5 6 35:26 23 20 9 5 6 31:23 23 20 8 6 6 27:20 22 20 7 8 5 30:25 22 20 9 4 7 38:39 22 2Ö 8 5 7 27:23 21 20 8 5 7 32:32 21 20 6 8 6 16:19 20 20 7 6 7 29:37 20 20 6 7 6 31:32 19 20 7 5 8 29:30 19 to 20 8 3 9 25:34 19 20 6 9 5 29:24 17 20 7 5 9 27:29 17 20 6 5 9 23:28 17 20 5 7 8 23:24 14 20 4 4 12 25:46 12 PRIHODNJEGA KOLA: Srem Sloboda Novi Sad Srem. Lovčen : Sutjeska, Trepča Proleter. Sloboda : Sloga, Pobeda Račka, Bor : Priština, Budućnost Borac (C), Novi Sad : Voždovački. SNL Železničar : Rudar (T) 0:2 (0:1) Kladivar : Ljubljana 0:0 Aluminij : Mura 5:1 (2:0) Koper : Triglav 0:0 Nova Gorica : Celje 1:0 (0:0) Branik : Rudar (V) 3:1 (1:1) Aluminij Triglav Celje Ljubljana Rudar (T) N. Gorica Branik Železničar Rudar (V) Kladivar Mura Koper 32:14 18 26:15 17 29:11 16 17:13 16 23:17 15 19:20 13 26:28 12 15:24 11 17:21 7 15:22 *7 20:32 7 3 8 14:26 5 PARI PRIHODNJEGA KOLA — Branik : Železničar, Rudar (V) : Nova Gorica, Celje : Koper, Triglav : Aluminij, Mura : Kladivar, Ljubljana : Rudar (T). Dvanajst pravilnih 1. Radnički (N) — C. zvezda 0 2. Hajduk — Olimpija 1 3. Željezničar — Vardar 1 4. Velež — Sarajevo 1 5. Vojvodina — Trešnjevka 1 6. Partizan — Zagreb 1 7. Radnički (B) — Rijeka 2 8 Priština — Budućnost 0 9. Bačka — Bor 1 10. Sloga — Pobeda 0 11. Srem — Lovčen 0 12. Radnički — Železničar 1 Usodna napaka v osmi minuti Z Matijaničevim zadetkom Hajduk premagal Olimpijo 1:0 (1:0) SPLIT, 20. marca. Domači Hajduk je premagal ljubljansko Olimpijo 1:0 (1:0). Zmagoviti zadetek za domačo enajsterico je v 9. minuti igre zabil Matijanič. Pred deset tisoč gledalci je tekmo vodil dr. Božič iz Beograda. HAJDUK: Vukčevič, Cuzzi, žaja, Sliškovič, Tomič, Kovačič, Hlevnjak, Nadoveza, Kozlina, Matijanič, Ankovič. OLIMPIJA: žabjak, Sombolac, Jovičevič, Kokot, šo-škič, Kulenovič, Škufca, Nikolič (Mladenovič), Ceh, Srbu, Com. Devet pravilnih 8. Šibenik — Borac 9. Segesta — Zadar Hajduk je osvojil dve točki v tekmi s ljubljansko Olimpijo v povprečni igri, ki ni zadovoljila 12.000 gledalcev na igrišču ob vznožju Marjana. Domačini so bili nekoliko boljši kot gostje, posebno v prvem delu igre, ko so dosegli prek Matijani-ca zmagoviti gol. V drugem polčasu Olimpija ni igrala podrejene vloge, toda njeni redki napadi so bili izvedeni počasi. Že od samega začetka je bilo videti, da se bo ljubljanski prvoligaš omejil predvsem na varovanje svojih vrat. Ceh in Srbu sta igrala povsem zadržano, medtem ko se je levo krilo Com od časa do časa vračal nazaj, da bi pomagal svoji obrambi. Obramba Olimpije je igrala strnjeno; lahko rečemo, da je svojo nalogo v celoti precej dobro opravila. Edini gol je dal Hajduk že v 8. minuti (Matijanič). Kozlina je podal žogo Hlpvnjaku, ki jo je poslal v šestnajst metrski prostor proti Matijaniću. Na žogo sta se vrgla Matijanič in Jovičevič. Po medsebojnem prerivanju je bil Matinajič — leva zveza Hajduka — nekoliko hitrejši in je iz 8 m potresel mrežo. Prvi napadi črno-belih v prvem delu so šli prek hitrega Coma, ki je v 11. in 12. minuti dvakrat ostro streljal s črte kazenskega prostora, toda oba udarca je obranil Hajdukov vratar Vukčevič. Hajduk je do konca prvega polčasa več napadal, igral hitreje in bolj živo. Najlepša akcija v tem delu igre je bila v 12. minuti, ko sta se Hlevnjak in Nadoveza sprehodila skozi obrambo gostov. Prvi strelec lige Nadoveza je natančno streljal, toda Žabjek je s skrajnimi napori odbil žogo v kot. Tudi v nadaljevanju je bila igra oprezna, toda tudi borbena. Olimpija je napadala izključno prek trojke Com —Mladenovič—Škufca. V 65. minuti je imel slovenski prvoligaš odlično priložnost za izenačenje rezultata. Com je zaposlil Mladenoviča na levem krilu, ki je v dvoboju s Tomičem izšel kot zmagovalec. Takoj je poslal žogo pred gol. Pritekel je Srbu in iz 8 m *z glavo precej močno poslal žogo v sam vogal gola. Vučkovič je komaj odbil žogo v kot. Do konca smo gledali v glavnem enakovredno igro. Nekaj časa je napadala Olimpija. nekaj časa Hajduk, toda napadi obojih so bili jalovi in brez zaključnega udarca. Olimpija se je predstavila v Splitu kot igrana celota. Od posameznikov sta pokazala največ šoškič, Kokot v obrambi, Com in Srbu v napadu. Žabjek je bil zanesljiv in ni kriv za prejeti gol. Od branilcev je bil boljši Sombolac, Škufca je dobro začel, toda kasneje popustil. Ceha je bilo opaziti samo po spoprijemanju s Kozličem, medtem ko Nikolič in Mladenovič nista dosti pokazala. Pri Hajduku je igral najbolje Hlevnjak, poleg njega pa so zadovoljili tudi Tomič, Nadoveza in Kovačič. Sodnik dr. Božič iz Beograda je delal napake, ki pa niso vplivale na rezultat. FRANCE ŠKI Muhasta- žoga SARAJEVO, 20. marca. — Pred šest tisoč gledalci je domači željezničar na Grbavici premagal Vardar 1:0 (1:0). Zmagoviti zadetev je v 35. minuti igre zabil Matic. Sodil je Zečevič iz Beograda. ŽELJEZNIČAR: Radovič, Mujkič, Tojagič, Zemko, Jovanovič, Matič, D. Smajlovič (Hadžiavčič) Bu-kal, Lemić, Bračulj, Bratić. VARDAR: Atanasovski, Drobac, I. Mojsov, D. Georgijevski, Meč-karov, Dojčinovski, Kovačev, ži-vadinović. Sokolović, S. Mojsov, Spasovski. Edini zadetek je Matič dosegel iz povsem nenevarnega položaja. Žogo je prejel na sredini igrišča in jo je povedel kakih 25 mtrov in nato streljal. Zaradi rotacije je žoga zadnji trenutek spremenila prvotno smer in obtičala v mreži. V drugem delu igre so bili igralci Vardarja celo v premoči, vendar tega niso znali izkoristiti. Učinkoviti napadi BEOGRAD, 20. marca — Partizan je premagal ekipo Zagreba 3:0 (1:0). Gledalcev na stadionu JLA je bilo 7000, sodil pa je Jakše iz Ljubljane. Strelci: Vukelič v 20., in 87. (enajstmetrovka) in Pirma-jer v 82 minuti igre. Partizan: Soškič, Jusufi, Davido-vič. Vukelič, Raškovič, L. Popovič, Bajič, Bečejac, Petrovič (Vidovič), Miladinovič, Pirmajer. Zagreb: Mišič, Smailovič (Cepe-lja), Meštrović, Fulgozi, Bič, Sluša, Kralj. Bubanj, Vacha, Klobučar, Ranogojac. Partizanova enajsterica se je razigrala v drugem polčasu. Najprej je Miladinovič zadel vratnico, vendar je premoč uresničil šele v 82. minuti, zadnji gol pa je Vukelič zabil v 87. minuti iz enajstmetrovke. Sodnik Jakše je zagrešil na tekmi samo eno napako, in sicer v 77 minuti, ko ni dosodil enajstmetrovke v korist Partizana. Branilec Cepelja je takrat z rokama zaustavil v kazenskem prostoru domačega napadalca Pirmajerja. Dvakrat v lastno mrežo NOVI SAD, 20. marca. Enajsterica Vojvodine je premagala Treš-njevko 3:2 (2:0). Sodil je Djurdje-vič iz Beograda, gledalcev pa je bilo 4000. Gole za Vojvodino so zabili Radosav v 15., Garov (avtogol) v 42., Granič (avtogol) v 50., za Trešnjevko pa sta bila uspešna Pintarič (ir-metrovka) in Kasumo-vič oba v 75. minuti igre. Nogometaši Vojvodine so lahko zadovoljni samo z osvojenima točkama, saj so igrali tako slabo, da so jih maloštevilni gledalci ob zaključku tekme pospremili v slačilnice z dolgotrajnim žvižganjem. V zadnjih minutah igre so zaigrali celo tako slabo, da so gostje skoraj izenačili če pa upoštevamo, da so Zagrebčani pri vsem tem sami sebi zabili kar dva gola, potem je podoba o slabi igri domačinov popolna. Sodnik Djordjevič je sodil dobro, vendarle je 11-me-trovko dosodil prehitro. Pri domačinih so igrali nekoliko bolje Sa- vič, Radovič in Pušibrk, pri Zagrebčanih pa Pintarič in Kovač. V. OBRADOVIC Slaba propaganda za nogomet BEOGRAD, 20. marca — Nogometaši Rijeke so na stadionu JLA pred 4000 gledalci premagali domači Radnički 2:0 (1:0). Sodil Je Taslidžič iz Osijeka. RIJEKA: Jantoljak, Milevoj, Mugoša, Bmjac, Sangulin, Vran-kovič, Srdelič, Jovovič, Bursač, Tomljenovič, Vukoje. RADNIČKI: Ljuljič, D. Popovič, Ivetič, Stanič, Kaličanin, Rogič, R. Popovič, Milošev, T. Markovič, Cahrinovič, Jovanovič. Igra ni zadovoljila maloštevilnih gledalcev. Prvi gol so gostje zabili v 24. minuti igre, strelec pa je bil Vukoje. V tem delu igre domačini niso niti enkrat zaposlili Jantolja-ka. Drugi zadetek je bil edino, kar je razvedrilo gledalce. Najprej je Bursač v 59. min. zadel vratnico, Vukoje pa je žogo poslal nato mimo vratarja v mrežo. Nezanimivi dogodki NI S, 20. marca. Pred več kot 20 tisoč gledalci sta domači Radnički in Crvena zvezda igrala neodločeno 0:0. Sodil je Šestič iz Mostarja. RADNIČKI: Knežević, Jovanov-ski, Milenkovič, Mitič, Nikolič, Jo-cič, Ilijevski, Andjelkovič, Holzer, Jankovič, Jeremič. CRVENA ZVEZDA: Krivokuča, Miličevič, Jeftič, Cop, Durkovič, Bakič, Andrič, škrbič (Vratnjan), Kostič, Živkovič, DJajič. Današnja tekma sodi v vrsto tistih, ki jih lahko hitro pozabimo. Igra je bila povprečna in precej nezanimiva. Stadion, čeprav poln do zadnjega kotička, je bil večji del tekme nem. Radnički je bolje igral v prvem polčasu, v drugem pa je bila igra enakovredna. Najboljši igralec je bil vratar Krivokuča. ?o njegovi zaslugi je Zvezda osvojila točko. V 2., 24. in 33. minuti je ubranil tri Jankovičeve strele, za katere pravijo, da so pol gola. še posebno se je izkazal v 45. minuti, ko je v velikem slogu ubranil tri strele, drugega za drugim, iz neposredne bližine. Zvezda je izpolnila plan, da bo iz Niša odnesla točko. Uspelo ji je z defenzivno igro in kratkimi pasovi očuvati mrežo. Edino možnost je imela v 8. minuti, ko je Djajič iz neposredne bližine streljal visoko čez gol. Bolijfci od drugih sta bila pri Radničkem Ilijevski in Jankovič, pri Crveni zvezdi pa poleg Krivokuče še Durkovič in Djajič. V 17. minuti je bil poškodovan škrbič, ob koncu tekme pa Cop. Sodnik šestič je zelo dobro opravil posel. N. Natančen strel MOSTAR, 20. marca. — Na stadionu pod Bjelim bregom se je danes zbralo okoli 8000 ljudi, ki so pozdravili zasluženo zmago domačega Veleža v srečanju s Sarajevom 1:0 (1:0). Strelec je bil v 10. minuti igre šestič, sodil pa je slabo škorič iz Beograda. VELEŽ: Horvatič, Primorac, Račič. Selimotič, Benco, Džidič, Cer-kič, Glavonič, Mujič, šestič, Oru-čevič. SARAJEVO: Muftič, Pajlagič, Bajič, Vujovič, Biogradič, Jesenko vič, Mršovič, Ferhatovič, Prljača, Rastič, Prodanovič. Tekla je deseta minuta igre, ko je sodnik škorič dosodil prekršek v korist domačih približno 30 metrov od sarajevskih vrat. Ker so domačini igrali proti močnemu vetru, nihče m pričakoval, da bo udarec šesti ča tako močan in točen. Toda žoga je udarila točno v desni zgornji kot Muftičevih vrat in obtičala v mreži. Velež je bil ves čas v premoči, vendar te premoči ni znal izkoristiti. V 63. minuti igre je Šestič z bele točke zgrešil vrata in žoga se je od vratnice odbila nazaj v polje. H. MLADINEC VIRANT Kros AK Ljubljana LJUBLJANA, 20. marca — Na stadionu v šiški je AK Ljubljana odprl pamlaadnsko sezono s klubskim krosom, ki se ga je udeležilo nad 200 tekmovalcev, med katerimi pa je bilo največ pionirjev. Med pionirji in pionirkami so bili najboljši Ferfila, Šajn, Lescar-jeva, Cenčurjeva, med: mladinci Hainz, Božič, Oblak, Virant, Umek, med člani pa Hafner, ŠtTOS in Lamut. P. 2. Rimetov pokal ukradli LONDON, 20. marca. Danes so iz Westminsterske palače v Londonu ukradli pokal Julesa Rimeta — trofejo, ki jo dobi svetovni prvak v nogometu. Pokal je bil razstavljen na filatelistični razstavi. NOVO NA TUJEM RIGA — Šestindvajsetletni dvigalec uteži Iskov (SZ) je na tekmovanju v tem mestu v srednji kategoriji postavil nov svetovni rekord, v potegu je dvifcnil 161 kg. 'Tudi Madžar Geza Vares je s 160,5 kg izboljšal prejšnji svetovni rekord in se uvrstil na drugo mesto. BUDIMPEŠTA — V kvalifikacijski tekmi za svetovno rokometno prvenstvo moških je reprezentanca Madžarske premagala Francijo 31:17 (8:9). LUND VIGSHAFEN — V kvalifikacijski rokometni tekmi za svetovno prvenstvo je ZRN premagala Švico 30:15. AHMAD AB AD — V tekmovanju azijske skupine za Davisov pokal vodi Indija proti Iranu 3:0. Indijski par Lal — Prakaah sta premagala Iranca Akbarija in Nama-tija 6:2, 6:4, 6:4. LUKSEMBURG — Nogometna reprezentanca »B« Italije Je premagala enajsterico Luksemburga 3:0 (0:0). Enako kot v Borovljah V povratnem prijateljskem badmintonskem dvoboju je TVD Par-tizan-Ježica visoko premagalo avstrijsko ekipo SC Ferlach iz Borovelj 10«1. Gostje so v gornji polovici koroške deželne lige. Ježičani so bili v večini iger prepričljivo boljši. Partizan-Ježica, ki Je nastopil v postavi J. Drinovec, Jereb, Škof, Kaplan, Prošek ter Tana Heraja, Ravnikar, Zapušek in Far-čink je tako ponovil uspeh iz Borovelj, ker je prav tako zmagal 10:1. Edino točko za goste je dosegel najboljši igralec O. Keil. Novi republiški prvaki Prvenstvo Slovenije za člane v judu LJUBLJANA, 20. marca. — V šlandrovem domu je bilo danes člansko prvenstvo Slovenije'v judu v organizaciji Partizana šiška. Tekmovanja se je udeležilo 50 tekmo- KOMENTARJI ŠKODA JE TOČKE Srečanja v Splitu smo se zelo bali, saj smo odšli na pot nekoliko okrnjeni. Po igri bi morda lahko zaslužili točko, čeprav je bil Hajduk v prvem polčasu v polju boljši. Žal so bile ambicije naših napadalcev premale, da bi se naše želje uresničile. Zelo smo zadovolji, ker je bila igra izredno fair. BRANE ELSNER RAZTRGANO IN NEUČINKOVITO Moji fantje so se danes pokazali v povsem drugačni luči kot pred nekaj dnevi na tekmi za trening z Olimpijo za Bežigradom. Notranji napadalni trio je bil tudi danes enak, vendar je bil povsem neučinkovit. Markovič bi moral v prvih minutah igre doseči najmanj dva zadetka, kar bi prav gotovo povzročilo preobrat v nadaljnji igri. Z rezultatom nikakor nisem zadovoljen, čeprav je realen. V. ŠIMUNIĆ RAZOČARALI SO ME! Pred tekmo sem bil trdno prepričan, da se bodo moji varovanci postavili tehnično boljšemu nasprotniku po robu z edinim učinkovitim orožjem — borbenostjo. Razočarali so me! Brez volje in brez prizadevnosti ni pričakovati točk. Lepa priložnost je splahnela sredi Ljubljane. Če bodo igralci nadaljevali tako tudi vnaprej, ni kaj prida obetov. Varteks je bil v vseh pogledih boljša enajsterica. .FRANJO LACI valcev iz 9 klubov. Prvenstvo je bilo oslabljeno, saj niso sodelovali nekateri znani borci (Smolnikar, Gačnik, Medved in Štern). Organizacija je bila slaba. Sodniki niso mogli najti načina, po katerem naj bi tekmovanje potekalo tako da so pravila menjavali med tekmovanjem samim, kar je seveda povzročalo negodovanje. Lahka kategorija: Topoličnik : Žagar 2:0, Vrtič : Seles 2:0, Seles : Topolčnik 2:0, Vrtič : Žagar S:, Seles : Vrtič 0:2. Prvak za 66 je Vrtič (Br), 2. Seles (T2AK, Lj), 3. Topolčnik (IMPOL); polsrednja: Blažič : Pišlar 2:0, Mitt-hans : Redžepovič 2:0, Redžepo-vič : Blažič 0:2, MItthans : Pišlar 0:2, in Blažič : Pišlar 0:2. 1. Pi-šler (Lj), 2. Blažič (2AK, Mb), 3. Mitthans (Br); srednja: Raner : Koren 2:0, Vidmar : Trontelj 2:0, Trontelj : Raner 0:2, Vidmar : Koren 2:0, Raner : Vidmar 0:2. 1. Vidmar (šiška), 2. Raner (Br), 3. do 4. mesto si delita Trontelj (Lj) In Koren (Br); poltežka: Šauperl : Škripač 2:0, Škripač : Strah 2:0, Šauperl : Kučina 2:0r Strah : Šauperl 2:0. 1. Šauperl (Br), 2. Kučina (Jes), 3. Škripač-' (Velenje); težka: Zaviršek : Marin 2:0, Bavec : Zaviršek 2:0, Orličnik : Jam-brožič 2:0, Zaviršek : Orličnik 0:2, Bavec : Jambrošič 2-A, Orličnik : Marin 0:2, Zaviršek : Jambrošič 2:0, Bavec : Marin 2:0. I. Bavfec (Triglav), 2. Zaviršek (Br), 3. do 4. Marin (Olimp) in Orličnik (Vel). Srečanja niso zadovoljila malo gledalcev, izjema je le srečanje med Ranerjem (Br) in Vidmarjem (šiška), ki se je odločila šele v podaljšku. Organizatorji bi lahko poskrbeli za boljšo izvedbo in propagando prvenstva. UDORAK Vsi obljubljali - toda pozabili Varteks iz Varaždina na Kodeljevem premagal Slovana 2:0 (0:0) LJUBLJANA, 20. marca. V tekmi H. zvezne lige so nogometaši Varteksa premagali domači Slovan 2:0 (0:0). Strelca: Švare v 7. minuti'in Ritmanić v 35. minuti. Sodnik Tomljenovič z Reke, gledalcev približno 400. SLOVAN: šular, Ugrenovič, Rojina, Biočič, Pašić, Filipovič, Škraba, Faganel,4 Velkavrh, Oblak, Hadžič (Po-pivoda). VARTEKS: Cirkvenčič, Cesar, Kapustič, Švare, Matkovič, Rodik, Levačič, Poljanec, Ritmanić, Dejanovič, Ra-dakovič. če ima nogometno moštvo v svojih vrstah igralce slabših kvalitet, zraven še neborbene in neprizadevne, potlej pa usoda takšnega kolektiva ne bo preveč rožnata, če pa ima moštvo pred seboj še jasen cilj, ki ga je mogoče doseči le po trnovi poti, ob potokih znoja, potlej si ne more privoščiti počitka. Redeče-beli s Kodeljevega so srečanje z Varteksom vzeli vse premalo resno, da bi se uveljavili v hudi bitki za obsta- nek v ligi. Igrali so medlo in neborbeno, prav nobena akcija v napadu se jim ni posrečila. Nekajkrat so se še prav pošteno osmešili. V prvem polčasu sta bila vratarja pravzaprav brez dela. Igralci so zasedli sredino igrišča. Edini akciji, ki jih je vredno omeniti: v 12. minuti je Levačič ušel Slovanovim branilcem in najhuje je preprečil domači vratar šular, ki se mu je pogumno vrgel pod noge. Minuto pred kon- cem je Velkavrh zaključil edino obetajočo akcijo Slovana, toda žoga je odletela mimo gola. Po odmoru so igralci Varteksa potisnili domačine v obrambo. Pokazali so dosti bolj zrelo igro in v 7. minuti dosegli prvi goL Streljali so kot, žoga je zletela iz kazenskega prostora, več kot 20 m daleč od gola jo je dobil Švare in silovito streljal v levi zgornji kot šularjevih vrat. Tako lepega gola že dolgo nismo videli na Slovanovem igrišču. Domači vratarje imel poslej še več dela. Uspešno je posredoval tudi v najtežjih situacijah. V 35. minuti pa se je zapletel s krilcem Filipovičem; le-ta je hotel z glavo odbiti žogo, ki je letela proti golu, pri tem pa zmedel vratarja in žoga se je drugič znašla v mreži. Napadalci Slovana v tem delu igre sploh niso streljali proti golu Cirkvenčiča. Spet slaba obramba Maribora »Vijoličasti« igrali doma z Leotarjem neodločeno 2:2 (1:2) MARIBOR, 20. marca. Domači Maribor je danes igral neodločeno z Leotarjem iz Trebinja 2:2 (1:2). Srečanju v Ljudskem vrtu je prisostvovalo 2500 gledalcev. Ob sončnem, toda vetrovnem vremenu. Strelci: za Maribor v 19. Klančnik, 85. Grubišič, za Leotar pa v 6. šarič, v 26. Miloševič. Sodil Strmecki iz Zagreba. MARIBOR: Vabič, Simeunovič, Grubišič, Sizgoreo, Ple-tikosič, Sopič, Klančnik, Balent, Košak, Markovič, Bin-kovski. LEOTAR: Sušić, Bokonjić, Ovčina, Medović, Bratić, Ka-ramehmedovic, Mij an, Miloševič, šarič, Begovič, Vučkovič. Le za las je manjkalo, da »vijoličasti« danes niso zapustili Ljudskega vrta poraženi. Ves drugi polčas so bili gostje v strnjenem bunkerju z pjiim samim napadalcem v ospredju. To je bil neprebojen zid, skozi katerega se je domača napadalna vrsta ob pomoči krilcev in celo branilcev zaman poskušala prebiti. Napaka je bila v tem, da so Mariborčani pro- dirali s kratkimi podajami, namesto da bi obramba pošiljala pred vrata gostov dolge žoge. Ko so se domači navijači že sprijaznili s porazom, pa je v 5. minuti Grubišič z nenadnim in ostrim strelom presenetil vratarja, ki je potem posredoval prepozno in domačini so si tako rešili vsaj točko. Oba zadetka v domačih vratih sta padla zara- di nepazljivosti domače obrambe, zlasti Grubišiča, ki je v 6. minuti pustil šariča povsem samega, pri drugem golu za goste pa je bil Grubišič sam v vratih, vendar ni posredoval, ker je menil, da leti žoga v golaut. Maribor je prvi gol dosegel iz gneče, vsekakor bolj slučajno, kar pa je povsem razumljivo, če upoštevamo, da so imeli gostje pred vrati vselej 10 igralcev. Na današnji tekmi ni nihče od igralcev Maribora zadovoljil, najhuje pa je to, da je bila slaba tako kot pred tednom v Varaždinu, spet obramba. Zaradi njene nepazljivosti bi gostje lahko dosegli celo še kak gol ali dva več. Igralci Leotarja so bili zelo dobri in so vedeli kaj hočejo; zato so si zasluženo priborili točko. sid ZAČETEK SLOVENSKE NOGOMETNE LIGE Poraz Celja v Novi Gorici Domača enajsterica premagala ekipo jesenskega prvaka 1:0 (0:0) NOVA GORICA, 20. marca. V prvi spomladanski tekmi je domača Nova Gorica zasluženo premagala jesenskega prvaka Celje z 1:0 (0:0). V zelo lepem vremenu je pred 800 gledalci sodil Janežič iz Ljubljane. Gol je dal Pejovič v 62. minuti. NOVA GORICA: Vuk, Žižmond, Cincinder, Vranješ, Fon, Hlede, 'Uršič, Vogrič, Černič, Furlan, Pribič (Pejovič). CELJE: Bauman, Kompan, Reberšak I., Marjanovič, Reberšak II., Letner, Žavski, Dvornik, Uhovič, Artel j, Regner. Po zelo slabi in raztrgani igri v prvem delu se je tekma v drugem polčasu močno razživela in postala zanimiva. Domačini so imeli majhno prednost in so s kombinacijo med Hledetom in Pejovičem v 62. min. dosegli zmagovit gol. Slabi dve minuti*pred koncem se je zelo izkazal domači vratar, ki je z odlično parado popravil napako neodločne obrambe in tako obranil zmago. A. F. Remi v Celju CELJE, 20. marca. — Uvodna tekma spomladanskega dela prvenstva na Glaziji med Kladivar jem in Ljubljano se je končala brez golov. Pred 500 gledalci je v lepem sončnem dnevu sodil Janžekovič (Maribor). KLADIVAR: Gobec, Vodeb, Staj-cer, Perper, Ferme, Kokotec, Co-klič„ Perc, Čretnik, škedl (Cigoj). Jelen. LJUBLJANA: Del j a, Belantič, So-šter, Dolenc, Vrhunc, Skušek, Pa-pec, Stipčič, Daneu, Djaferovič, Hrastnik. Га prvi spomladanski tekmi v Celju so gledalci videli dve povprečni moštvi, ki sta se po nezanimivi igri posvem zasluženo razšli z neodločenim rezultatom. V prvem polčasu so domačini nekoliko prevladovali na bojišču, v drugem delu igre pa so zlasti potem, ko je moral v 55. min. Ferme zaradi poškodbe v slačilnico, imeli več od igre Ljubljančani, žal pa Djaferovič v zadnjih minutah ni izkoristil trdi odličnih prilik za zadetek. Igra je bila fair in sodnik ni imel težkega dela. K. J. Visoka zmaga Aluminija KIDRIČEVO, 20. marca. — V lepem, a vetrovnem vremenu je Aluminij premagal Muro s 5:1 (2:0). Tekmo je pred 300 gledalci sodil dobro Tauzes iz Ljubljane. Strelci: Milosavljevič v 35., Markovič v 37., Muršec v 64., Spehonja v 83. in 86. minuti za Aluminij, za Muro pa Maučec v 87. minuti. ALUMINIJ: Bračič, Mal ec, Mesarič, Loboda, Muršec, Markovič, Vodušek, Milosavljevič, Kraič, Spehonja, Knežević. MURA: Bavčar, Sijanec, Soro tar, Puškarič, Horvat I., Martinuzzi, Tkalčec, Jandl, Maučec, Horvat II, Miloševič. Igar ni zadovoljila maloštevilnih gledalcev. Gostje so bili dokaj slabi. Zaradi slabega dneva domačega napada je poraz gostov še razmeroma nizek. Pri gostih velja omeniti dobro obrambo vratarja Bavčarja, pa tudi celotna obramba se je večkrat izkazala. Medtem ko pri domačih lahko pohvalimo že zaradi zmage celotno moštvo. M. I. Brez zadetka v Kopru KOPER, 20. marca. — V prvenstveni tekmi SNL sta se enajsterici domačega Kopra in kranjskega Triglava razšli brez golov. Pred okrog 700 gledalci je sodil Lukežič iz Ljubljane. Precejšnje število gledalcev je danes razočarano zapuščalo igrišče, kajti močna burja je ovirala igralce, tako da je bila igra raztrgana in nezanimiva. Nekoliko boljši je bil domači Koper, ki pa te prednosti ni znal izkoristiti. Najlepšo priložnost so imeli sredi prvega polčasa, ko je srednji napadalec Jankovič zadel prečko nasprotnikovih vrat. Trije zadetki Borbaša MARIBOR, 20. marca — Pred 300 gledalci je na stadionu v Ljudskem vrtu Branik premagal velenjskega Rudarja s 3:1 (1:1). STRELCA: Borbaš v 33., 47. in 65. min. za Branik, za Rudar pa Maj-dak v 23. min. Sodb je Kološa iz Murske Sobote. BRANIK: Pihler, Kresnik, Simeunovič, Markovič, Bazina, Kovše, Kološa, Bolka, Borbaš, Kamenski, Lepenik. RUDAR: Devič, Damjanovič, Reto nak, Tomešič, Koren, Sitar, Maj-dak, Bizjak, Topič, Kuret, Glukač. Tekma ni bila posebno lepa, to- da zlasti v prvem polčasu je igra bila razburljiva in celo preostra. Zato je sodnik izključil Simeunoviča (Branik) in Majdaka (Rudar). Gostje so sicer prvi dosegli gol, toda to je bilo tudi vse. Branik je bil ves Čas v premoči. Najboljši igralec pri Braniku je bil Borbaš, ki je dosegel tri zadetke, imel pa je najmanj še toliko priložnosti. Pri Rudarju je bil najboljši Bizjak. Sid Kalan zmagal v Pulju PULJ, 20. marca — Na ulicah Pule je bil danes kolesarski kriterij, ki se ga je udeležilo 24 kolesarjev iz ljubljanskih klubov Bog in Odred, zagrebäke Lokomotive in puljskega Siporeza. Zmagovalec je nepričakovano postal Kalan (Odred), ki je 39,5 km dolgo progo prevozH v uri in petih minutah s poprečno hitrostjo 36,4 km na uro. Zbral je 43 točk. Drugi je bil Bilič (Siporex) 39 točk, 3. F. Škerlj (Bog) 31, 4. Hvasti (Odred) 23, S. Valenčič (Bog) 13, 6. Pečnik (Odred) 7, 7. Rado Škerlj (Odred) 3, 8. Hvastja (Bog) 2 in 9. Bolte-žar (Odred) 2. Veleslalom na Viševniku RADOVLJICA, 20. marca. — N* Viševniku' nad Rudnim poljem so je več kot 100 tekmovalcev udeležilo občinskega prvenstva v veleslalomu, ki ga je organiziral TVD Partizan Bled. Člani in mladinci so vozili na 1000 m dolgi progi, medtem ko je bila ista za ostale krajša. Snežne mi vremen-ske razmere so bile odlične. Rezultati — pionirji: Ravnik in Gorišek (oba Radovljica) 54,4, Gorše ti (Begunje) 54,9; pionirke: Meglič (Radovljica) 36,8, Černe (Gorje) 40,0, Fortuna (Podnart) in Goljat (Bled) 43,2; mladinci: Ster-man (Bled) 1:06,6, Poljak (Bled) 1:10,4, Stare (Bled) 1:12,5; mladinke: Pavčar (Bled) 58,3, Ben (Radovljica) 1:04,3, Tolar П (Podnart) 1:21,2; člani: Pesjak (Radovljica) 1:01,2, Pogačnik (Podnart) 1:06,4, Marinček (Radovljica) 1:07,1; članice: Pokljukar I (Bled) 58,2, Pokljukar П (Bled) 59,0, Tolar I (Podnart) 1:00,0. Moštva: Radovljiva 8:04,1, Bled 8:08,9. J. PRETNAR Atletika — amaterski šport BEOGRAD, 20. marca — V Beogradu je bila danes končana dvodnevna letna konferenca Atletske zveze Jugoslavije. Več kot 50 delegatov, predstavnikov osnovnih organizacij je po obširni razpravi sprejelo več sklepov o delu v prihodnosti. V razpravah strokovnjakov in posameznih delegatov je bilo poudarjeno, da v naših šolah še vedno premalo skrbe za telesno kulturo nasploh in atletiko še posebej. V sklepih zavzema vodilno mesto misel, da mora atletika tudi v prihodnje ostati popolnoma amaterski šport z izjemo na j višje kvalitete, ki bo še naprej zahtevala sredstva od centralne zveze. Potrebno pa je težiti za nadaljno decentralizacijo in vključevanjem še večjega števila amaterskih delavcev v osnovnih organizacijah. Pozdravljena je bila tudi misel, da bi atleti sami po svojih možnostih kupovali na primer rekvizite in tako s samofinanciranjem pomagali reševati težko finančno stanje osnovnih organizacij. Jasno pa je, da bo glavno breme še naprej morala nositi komuna, občina, delovni kolektivi, mesta, društva in politične organizacije. Ob koncu konference je bil izbran nov izvršni odbor Atletske zveze Jugoslavije, ki mu bo tudi v prihodnje predsedoval HaMJa Po-zderac. Brez Jasičeve MARIBOR, 20. marca — Na malem stadionu v Ljudskem vrtu so v rokometni tekmi igralke Branika zasluženo premagale Slobodo iz Varaždina 6:5 (3:2). Domačinke so bile hitrejše in so se tudi bolj znašle pred vrati Slobode Pri Braniku ni nastopila državna reprezentantka Jasičeva, ki je laže poškodovana. Naslov srebrnim z Jesenic Končano republiško prvenstvo v kegljanju na ledu sedla odlično drugo mesto, je prvaka. Drugo me- JESENICE, 20. marca. — Danes je bilo na Jesenicah končano republiško prvenstvo v kegljanju na ledu. Tekmovanje je organizirala Zveza za kegljanje na ledu Slovenije, izvedbo pa so poverili kegljaškemu klubu Jesenice. Ker se je prvenstva lahko udeležilo samo omejeno Število ekip in posameznikov, se je vodstvu priglasilo skupno 15 ekip z Bleda, Kranjske gore, Žirovnice in Jesenic ter 45, posameznikov. Konkurenca pri bližan ju in izbijanju je bila zelo močna, saj sta nastopila med drugimi tudi dvakratni evropski prvak Kobler in letošnji drugouvrščeni na enakem tekmovanju Piber (Bled). Za presenečenje pa je nazadnje poskrbel Lado Sodja, ki je osvojil najvišje mesto pred Kosom (Jesenice), medtem ko je bil Kobler tretji. Pri ekipah ni bilo presenečenj. Ekipa Drinovec, ki je letos na evropskem prvenstvu v Davosu za- osvojila sto pa je pripadlo moštvu Jesenic — Kudrii, ekipi. ki letos na večjih tekmovanjih ni beležila vidnejših uspehov. Tretja je bila ekipa Pibra — Bled. Po današnjem tekmovanju Je uprava za vzdrževanje športnih objektov jeseniško drsališče zaprla, s čirfler je zimska sezona na Jesenicah tako za letos končana. Rezultati — posamezniki: Sodja (Jes) 119 točk, Kos (Jes) 107, Koblar (Jes) 99, Klinar (Jes) 92, Božič (Jes) 92, Žgavc (Sava) 91, Smolej (Kr gora) 91, Klemenc (Jes) 89, Delač (B. K. Jes) 88, Čufar (Jes) 88. — Moštva: Jesenice (Drinovec, Božič, Klinar, Koblar) 23 točk, Jesenice (Hudrič I, П, Hafner I, II) 21. Bled (Kokalj, Pogačar, Piber Vovk) 21, Kranjska gora (Markelj) 20 in BK Jesenice (Rozina) 16. P. KARLIN Dvojna zmaga naših Kegljaški dvoboj Jugoslavija : Romunija ZAGREB, 20. marca — V današnjem prijateljskem kegljaškem srečanju moških in ženskih reprezentanc Jugoslavije in Romunije je zmagala Jugoslavija v obeh konkurencah. Moška reprezentanca je premagala Romune s 123 podrtimi keglji razlike — 5746:5623. Jugoslovani so v povprečju podrli 957,6 keglja, Romuni pa 931,1. Najboljši tekmovalec dvoboja je bil Romun Vanatoru 991. Jugoslovani so dosegli naslednje rezultate: Po-leš 966, Grom 923, Popovič 975, Ka-radjole 940, Smoljanovič 970, Steržaj 972. V ženski konkurenci so Jugoslovanke dosegle 2615 podrtih kegljev (povpreček 435,8), Romunke pa 2415 (povpreček 402,5). Naj- boljša Jugoslovanka je bila I. Ka-ločaj s 494 podrtimi keglji, kar je najboljši rezultat doslej na svetu. Druge tekmovalke so dosegle naslednje rezultate: Jakovac 402, Sivka 402, Pipinič 454, Hafner 416, G. Erski 447. Najboljša gostja je bila Trandafir, ki je podrla 428 kegljev. To je bil edini nastop naših reprezentanc pred letošnjim svetovnim prvenstvom, ki bo od 19. do 26. 6. v Bukarešti. S. PIRSL Ljubljana ekipni prvak SRS Plavalci sedmih klubov na republiškem zimskem prvenstvu KRANJ, 20. marca. Danes je bilo v Kranju zimsko republiško prvenstvo v plavanju. Prvenstva se je udeležilo sedem klubov. Prvič se je zimskega prvenstva udeležilo tudi moštvo Pužinarja iz Raven, katerega tekmovalci so dosegli razmeroma dobre rezultate, če upoštevamo, da še ni minilo leto, ko so otvorili novi 25-m zimski bazen. Na prvenstvu so bili tudi tekmovalci Celulozarja, čeprav nimajo zimskega bazena. Tekmovanje Je veljalo za moštveno in posamično prvenstvo. Med moštvi sta bila najboljša Ljubljana in Triglav, ki sta se stalno menjavala v vodstvu. Našlov letošnjega prvaka Je odločila moška štafeta 4x100 m kravl. Na tek-movanju je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov in tako lahko upamo, da nas bodo slovenski tekmovalci dostojno zastopali na bližnjem državnem prvenstvu. Naj- ______ boljši rezultat prvenstva Je dosegel PRED STARTOM ZA ZIMSKO PRVENSTVO SRS V PLAVANJU — Letošnjega prvenstva v Kranju se je udele- Peter Brinovec v disciplini 200 m žilo lepo število tekmovalcev. Na sliki: udeleženci med slovesno otvoritvijo. Foto: E. šelhaus m^^tati;Cafi0m MOŠKI: 100 m kravl: 1. F. Na-dižar (Tr) 1:00,1, 2 Danev (L) 1:01,0, 3. Mohorič (Tr) 1:03,1, 200 m hrbtno: 1. Levičnik (Tr) 2:29,4, 2. Vidmar (L) 2:36,0, 3. Nadižar (Tr) 2:37,2; 200 m mešano: 1. P. Brinovec (Tr) 2:29,2, 2. Mikuš (L) 2:42,0, 3. Štromajer (Tr) 2:43,4; 200 m kravl: 1. Danev (L) 2:14,2, 2. Zavrnik (L) 2:16,8, 3. Nadižar (Tr) 2:18,2; 100 m delfin: 1. Vr-hovšek (L) 1:04,4, 2. Klešnik (Sl) 1:12,7, 3. Kostanjšek (Ru) 1:13,0; 200 m prsno: 1. P. Brinovec (TR) 2:48,1, 2. Mikuš (L) 2:50,9, 3. 3. Šajn (Tr) 2:56,6, 4 x 100 m kravl: 1 LJUBLJANA I 4:08,0 2 TRIGLAV I 4:12,6, 3. Ljubljani II 4:24,0. ZENSKE: 200 m kravl: 1. Sou van (L) 2:40,4, 2. Jančar (Tr) 2 43,5, 3. Vodišek (Ru) 2:51,5; 100 ir delfin: 1. Roš (L) 1:27,1, 2. Bežek (L) 1:28,9, 3. Vesel Ш) 1:36.2 200 m prsno: Bašelj (L) 3:10,4, 2 Funduk Ш) 3:20,5, 3. Švare (Tr1 3:23,3; 4 x 100 m kravl: 1. LJUB LJANA 5:16,8, 2. ILIRIJA 5:18,9 3. TRIGLAV 5:20,0; 100 m kravl 1. Souvan (L) 1:10,2, 2. Jančar (Tr) 1:10.2, 3. Vesel Ш) 1:17,4; 100 m hrbtno: 1 Trtnik (L) 1:23,0. 2 Siler (Tr) 1:25,2, 3. Vanič (Б) 1:28,3; 200 m mešano: 1. Souvan (L) 2:55,3, 2. Jančar (Tr) 3:07,3, 3. Roš (L) 3:08,0. Končni vrstni red: 1 LJUBLJANA 18.013 2 TRIGLAV 17.782 3. ILIRIJA 13.611 4. RUDAR 10.261 5. SLAVLJA 9.156 6. FUŽIN AR 7072 7. CELULOZAH 4.274 K. D. DVE ZMAGI ZA SLOVC Peter Brinovec se je i raj po dveh zmsjrab slovenskem zimskem venstvu poslovil od doi čega bazena. Nastopil le še na zimskem med rodnem prvenstvu Juga vije na Reki. Fot« E. Selhi Nesreče v minulem tednu Naglica in izsiljevanje Od 128 nesreč se jih je kar 8 končalo s smrtjo LJUBLJANA, 20. marca. V minulem tednu je bilo na cestah v Sloveniji 128 prometnih nesreč, od teh se jih je kar osem končalo s smrtjo. V teh dneh pa sta umrla tudi ponesrečenca, ki sta bila žrtvi prometnih nesreč že preje. V minulem tednu je bilo huje poškodovanih 46 oseb, laže pa 32. Komisija je tokrat ocenila gmotno škodo na približno 445 N dinarjev. V nesrečah so izgubili življenje štirje sopotniki v osebnem avtomobilu, dva kolesarja, dva motorista in pešca. Vzroki smrtnih prometnih nesreč so bili: izsiljevanje prednosti, prehitra vožnja, nepazljivost in nepravilna hoja čez cesto. Zakaj sta se pripetili dve nesreči, še niso ugotovili. Ostalim prometnim nezgodam je bil najpogostejši vzrok neprimerna hitrost na mokrih cestah, ki so bile ponekod tudi poledenele. Zaradi tega se je pripetilo 27 nesreč. Sledijo še izsiljevanje prednosti 17. vinjenost 12, nepravilno prehitevanje 11, nepravilna hoja čez cesto 10, in vožnja po levi ali pa po sredini ceste 5. Tri nesreče so povzročili »šoferji« brez vozniškega dovoljenja, štiri pa so se pripetile zaradi tehničnih okvar na vozilih. Največ nesreč so povzročili vozniki motornih vozil, saj se jih je po njihovi krivdi pripetilo kar 81. Motoristi šobili krivci za 21 nezgod. Trinajst nesreč so povzročili pešci, ki so šli čez cesto, ne da bi se prej prepričali, če je pot prosta. Kolesarji so bili krivci 18 nezgodam. Letos se je v naši republiki pripetilo že 1261 prometnih nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 60 ljudi. Nesreča v rudniku Ugljevik SARAJEVO, 20. marca (Tanjug) — V nesreči, ki se je pripetila sinoči okrog 21. ure^ v rudniku Ugljevik pri Bije-ljini, sta bila huje poškodovana dva rudarja, štirje pa manj. Vse so takoj prepeljali v bolnišnico; pet so jih pridržali na zdravljenju. Nesreča se je pripetila, ko so minirali v jami Slatna 80 metrov globoko. Na rudarje je padla večja količina premoga. Upravnik Jame Mio-drag Borovič pravi, da sta dva rudarja polagala mine, pa tovarišev nista prej opozorila na to. Nastala je eksplozija in plast premoga je rudarje zasula. Na kraj nesreče je kmalu prišla komisija strokovnjakov in organov notranje varnosti. Vzroka nesreče še niso ugotovili. Samo po naključju ni bilo človeških žrtev. Domnevajo, da se je nesreča pripetila zaradi neprevidnosti. Upravnik jame meni, da bi bil moral nadzornik izmene Halilovič zavarovati gradbišče, preden je dovolil miniranje. Smrtna nesreča na kočevski cesti Sin je vzel očetov avtomobil in vozil brez dovoljenja KOČEVJE, 20. marca — Na cesti II. reda med Kočevjem in Staro cerkvijo se je danes ob 2.35 zjutraj z osebnim avtomobilom znamke »renault major — R10« smrtno ponesrečil 22-letni Jože Pšenica iz Kočevja, Roška cesta št. 7, po poklicu frizer, trenutno pa je delal v Kemični tovarni v Kočevju kot delavec. Jože Pšenica je v soboto do desetih zvečer delal v tovarni. Dobre štiri ure in pol kasneje pa je pri hiši št. 2 v Stari cerkvi padel iz prevračajočega avtomobila — avto je bil last njegovega očeta, sin pa ga je vzel brez njegovega dovoljenja — in se pri tem tako hudo ranil, da je umrl na mestu nesreče. Pokojni se je pripeljal iz Kočevja in na blagem, levem ter preglednem ovinku v Stari cerkvi zapeljal na skrajni desni rob ceste. Avtomobil je nato vrglo čez rob, potem pa se je prevrnil in se kotalil po desni strani ceste še 27 metrov daleč ter obstal na kolesih. Pokojni Pšenica ni imel vozniškega dovoljenja. Podobna nesreča se je pripetila v nedeljo nekaj pred tretjo uro zjutraj na cesti I. reda pri Kozini. Pri tej nesreči £a se avtomobilistu 25-letnemu Remigiju Mavriču iz Portoroža ni nič zgodilo. Mavrič se je peljal iz Kozine proti Kopru in na ravni cesti za trenutek zadremal. Avtomobil je na klancu pri odcepu ceste za Prešnico zaneslo v obcestni smernik — tega je izruval — potem pa je drsel po nasipu še 30 metrov daleč ter obstal na strehi. Peljal brez luči in podrl pešca CELJE, 20. marca — Sinoči nekaj po 19. uri je v Jag-nj raiici pri Radečah motorist Milan Zajc (35) iz Zmorada pri Radečah podrl pešca Oskarja Jana iz Žabnika. Zajc se je peljal iz Sopote proti Radečam in zato ker ni imel prižgane luči, pešca zadel in podrl. Pri nesreči se je pešec le laže ranil in so mu nudili prvo pomoč v ambulanti v Radečah, motorista, ki je tudi padel in ф pri tem huje poškodoval, pa so odpeljali v celjsko bolnišnico. Nesreči mopedistov in motorista IDRIJA, 20. marca — V soboto opolnoči se je na cesti med Spodnjo Idrijo in Zelinom 24-letni rudar Ivan Ka-čin iz Plužen z mopedom zaletel v »fiat 600«, s katerim se je peljal Italijan 37-letni Marcelo Birtič. Avtomobilist je vozil pravilno po svoji desni strani ceste proti Zelinu, ko mu je med kilometrskima kamnoma št. 36 in 37 pripeljal nasproti mopedist. Tik pred srečavanjem 'je Kačin zapeljal z mopedom na levo stran ceste in se z nezmanjšano hitrostjo zaletel v prednji del avtomobila. Mopedista je vrglo na streho avtomobila potem pa je padel na tla. Kačina, ki se je pri nesreči huje ranil po glavi in dobil pretres možganov, so odpeljali v zdravstveni dom v Idrijo. CELJE, 20. marca — Na cesti IV. reda v Rogaški slatini se je včeraj ob 13. uri z mopedom prevrnil 18-letni Jože Krumpak iz Cerovca. Iz Rogaške slatine se je peljal proti Stojemu vrhu. Ker je vozil prehitro, ga je na ovinku 'zaneslo na levo stran ceste, kjer se je zaletel v obcestni kamen, se prevrnil in nezavesten obležal. Pri padcu se je huje ranil po glavi BLED, 20. marca — V bližini hotela »Evropa« na Bledu pa sta se sinoči nekaj po 18. uri z motornim kolesom znamke »puch 175« ponesrečila 43-letni nočni Čuvaj Franc Fartek iz Bleda in njegova hči Štefanija. Motorist je peljal iz hotela »Triglav« proti domu. Ko je vozil mimo »Evrope«, je zapeljal na skrajno desno stran ceste, zavozil mimo drevesa in se nato zaletel v drugo drevo. Pri padcu in udarcu sta se motorist in njegova hči huje ranila ter so oba Z mopedom podrl otroka in pobegnil CELJE, 20. marca — V soboto ob 17. uri je na cesti III. reda med Laškim in Vrhom nad Laškim neznani mopedist podrl 11-letnega Bernarda Mehleta iz vasi Klad j e pri Laškem. Deček se je vračal iz šole domov in ga je podrl mopedist, ki je pripeljal mimo. Pri padcu si je otrok zlomil nogo in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Za pobeglim mopedistom še poizvedujejo. AJDOVŠČINA, 20. marca — V bližini avtobusne postaje v Ajdovščini pa se je včeraj ob 16.20 ponesrečil 10-letni Bojan Žigon, učenec 2. razreda osnovne šole v Ajdovščini. Z osebnim avtomobilom znamke »Volkswagen« g# je podrl 18-letni Jurij Kobe iz Ljubljane. Avtomobilist je vozil pro- ti Novi Gorici z zmerno hitrostjo. Ko je pripeljal do prehoda za pešce, je z leve strani nenadoma pritekel na cesto otrok in Kobetu zaprl pot. Razdalja je bila prekratka, da bi lahko avtomobilist nesrečo preprečil. Levi blatnik avtomobila je otroka zadel in zbil po tleh. Dečku, ki se je huje ranil po glavi, dobil pretres možganov in se poškodoval po nogah, so takoj nudili zdravniško pomoč, potem pa so ga prepeljali v šempetersko bolnišnico. Zaletel se je v hišni vogal CELJE, 20. marca — Nekaj po 11. uri zvečer se je v soboto na Mariborski cesti v Celju z osebnim avtomobilom celjske registracije ponesrečil 33-letni Mirko Meke, doma iz Vojnika. Peljal se je proti Celju in zaradi velike hitrosti izgubil oblast nad krmilom. Zavozil je na levo stran ceste in peljal nekaj ča§a tako, potem pa je zavil nazaj v desno in se zaletel v leseno ograjo, od koder je avtomobil zaneslo v vogal hiše št. 105. Pri nesreči se je Meke huje ranil po glavi in so ga odpeljali v bolnišnico, škodo na njegovem avtomobilu pa so ocenili na približno pol milijona starih dularjev. V ram mladosti nas je zapustil naš najdražji sinko, brat, vnuk, nečak, bratranec Zdravko Prevec Pogreb dragega sinka bo v torek, 22. marca 1966 ob 16.30 iz Ahacijeve mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: mamica, očka, sestra Marinka, brat Franci in drugo sorodstvo. Ljubljana, Lož, Viševek, Stari trg, Podgora, Vrhnika, Postojna, 20. marca 1966. Dotrpel je naš, plemeniti Janko Bogateč upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v torek. 22. marca 1966 ob 15.45 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Emilija, hčerka Jelka Vujoševič, vnuki Marina in Mihajlo z ženo Vladko, pravnuka Bojan in Jurček ter drugo sorodstvo. Vrhnika, Maribor, Ljubljana, Sv. Križ pri Trstu, 20. marca 1966. Za vedno je odšel od nas, naš ljubi mož, očka, stari očka, brat in stric Franc Štibelj upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 22. marca 1966 ob 17. uri iz Jožefove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: žena Marija, hčerki Vlasta in Slavica, vnukinji Metka in Vesna in družine Štibelj, Žugel. Ljubljana, Tržič, Škofja Loka, 20. marca 1966. Umrla nam je zlata žena, mama, stara mama, sestra in teta Alojzija Domanjko ROJ. ČRT ALIČ Pokopali jo bomo v ponedeljek, 21. marca 1966 ob 15 30 na celjskem mestnem pokopališču. Žalujoči: mož Ivan, otroka Kristina in Lado. snaha Marija, vnukinji Jelka in Saška, sestri Mici in Johana in drugo sorodstvo. Celje. Celovec, Pakrac, Ivanjkovci, Zagreb, Ljubljana, 19. marca 1966. Za vedno je od nas odšla naša dobra mama, stara mama, prababica in teta Marija Praunseis ROJ. BOŠTJANČIČ K večnemu počitku jo bomo spremili v ponedeljek, 21. marca 1966 ob 15. uri izpred mrliške veže v Zagorju ob Savi. žalujoči: sin Alfonz z družino, družine Šinkovc, Drofenik, Fribec in drugo sorodstvo. Trbovlje, Ljubljana, Zagreb, Leibnitz, Graz, Edmon-ten, 19. marca 1966. IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA SLUŽBA: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE Ш ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 20-463, POŠTNI PREDAL 29 — BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO Telefon dežurnega urednika: 20-646 LJUBEZENSKA DRAMA IZ ČASOV VERSKIH BOJEV KINO VIČ Zgodovinski film v barvah in kinemascopu po motivih Ivana Tavčarja. Scenarij: Andrej Hieng Režija: France Štiglic Igrajo: Boris Kralj, Anka Zupanc, Stevo Žigon, Jože Zupan, Sandi Krošelj. Proizvodnja: VIBA FILM Distribucija: VESNA FILM Gledališče DRAMA SNG Ponedeljek, 21. marca, ob 19-30: Shakespeare: KRALJ LEAR. Abonma ZSJ П in izven. Vstopnice tudi v prodaji. Torek, 22. marca, ob 19.30: Čehov: STRIČEK VANJA. Abonma Dijaški 5 večerni. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji. Nedelja 27. marca bo posvečena proslavi mednarodnega dneva gledališča. Drama SNG bo ob 19.30 uprizorila brezplačno predstavo Cankarjeve farse POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Vstopnica zanjo so dosegljive od danes dalje pri blagajni v Drami. MALA DRAMA SNG v Viteški dvorani Križank Torek, 22. marca, ob 20. uri: Kopit: OH OČKA, UBCGI OČKA, MAMA TE JE OBESILA V OMARO IN MENI JE TAKO HUDO . . . Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji v Drami in dve uri pred predstavo v Križankah. Četrtek, 24. marca, ob 20. uri: Ko- i pit: OH OČKA, UBOGI OČKA, I MAMA TE JE OBESILA V OMA- I RO IN MENI JE TAKO HU- | DO. . . Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji v Drami in dve 1 uri pred predstavo v Križankah. ; V tem tednu sta v Viteški dvorani po daljšem presledku na sporedu dve predstavi Kopitove igre OH ОСКЛ, UBOGI OČKA ... na kateri posebej opozarjamo. Vstopnice so v prodaji. OPERA Torek, 22. marca, ob 19.30: Čajkovski: CARODEJKA. Abonma A. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek. 25. marca, ob 19.30: Jan Fischer: ROMEO, JULIJA IN TEMA. Abonma H. Vstopnice so tudi v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Ponedeljek, 21. marca, ob 20.uri: M. Mikeln: INVENTURA 65. (Satirični kabaret).’ Gostovanje v Radovljici. (sedeminsedemdese-tič) Torek, 22. marca, ob 19.30: J. Osborne: V SVOJI PRAVDI SODNIK. Abonma Torek in izven. (Vstopnice tudi v prodaji) (Mia dini do 18 let neprimerno). ШШШ TOALETNA MILA Ob 19.30: M. Schisgal: LBEZN (LUV) (Komedija) Red: Kolektivi. Gostovanje v Kočevju. (Mladini do 18 let neprimerno). rrg Vil. kongresa ZKJ 1 LIKOVNI ODDELEK: Razstava otroške risbe in plastike v spodnjih prostorih Modeme galerije. Ob 17. uri: Vodstvo po razstavi iza pedagoge svetovalce); Ob 20.30: Ogled razstave in predavanje z diapozitivi o razvojnih stopnjah otroške likovne govorice (za Klub Akademik). Koncert KONCERT ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO v Ljubljani bo danes 21. Ш. ob 20.15 v veliki dvorani Slov. filharmonije. Na sporedu: Arnič: Uvertura, Mozart: Exsultate, jubilate in Beethoven: Simfonija št. 8. Solistka Vera Lacičeva (sopran), dirigirala bosta slušatelja Jože Fürst in Lovrenc Arnič. Vstopnice dobite pri večerni blagajni. RTV Ljubljana SPORED ZA PONEDELJEK 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže — V svetu večnega ledu; 9.10 Otroška igra s petjem; 9.25 Naš juke box; 10.15 Carl Maria Weber: Koncert an tna skladba za klavir in orkester v f-molu; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Iz opusa Iva Petriča; 12.30 Kmetijski nasveti — O pomenu čebelarskega muzeja v Radovljici; 12.40 Slovenske narodne v izvedbi vokalnih kvartetov; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13,.30 Priporočajo vam . . .; 14.06 Iz skladateljske mape Ferda Juvanca; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Zborovske skladbe Emila Adamiča; 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Glasbena križanka; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Zvočni razgledi; 18.45 Narava in človek — Ing. Lojze Ostanek: Ob svetovnem meteorološkem dnevu; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; •20.00 Skupni program JRT — studio Beograd; 22.10 Mozaik zabavne glasb; 22.50 Litrami nokturno; Pionirski dom 23.05 Po svetu jazza; 23.30—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje. TELEVIZIJA 10.00 TELEVIZIJA V ŠOLI: Moja šola. Aluminij — kovina stoletja. 900 let Šibenika (Zagreb) 11.40 TELEVIZIJA V ŠOU: Trikotnik (Ljubljana) 17.40 TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA (Beograd) 18.10 MADŽARSKI LUTKOVNI FILMI (Beograd) 18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.45 ZANIMIVOSTI (Ljubljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (Beograd) 19.4— DVE AKTUALNI TEMI — oddaja pred kongresom SZDL Slovenije (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 Slobodan Stojanovič: ŽA- LOST — TV drama (Beograd) 21.30 BISERI GTiASBfcZJ^JE LITERATURE — glasba za trobento (Skopje) 21.45 REPORTAŽA (Skopje) 22.00 POGOVORI O SLOVENŠČINI: Glagol (Ljubljana) 22.30 ZADNJA POROČILA (Ljubljana) Na kanalu 9 — Sljeme 17.05 POROČILA (Zagreb) 17.10 OBSTANEK — poljudnoznanstvena oddaja (Zagreb) 18.25 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb) 18.45 DRUŽINA IN DRUŽBA (Zagreb) IS .40 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.54 LAHKO NOC, OTROCI — oddaja studia Sarajevo — (Beograd) 22.00 INFORMATIVNA ODDAJA — (Beograd) 22.15 TV KONFERENCA (Zagreb) Kino SPORED ZA PONEDELJEK KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: amer, film PO KRIVEM OBTOŽEN. Režija: Alfred Hitchcock. Glav. vi.: Henry Fonda, Vera Miles, Anthony Quay le, ob 16, 18 in 20. uri. KINO UNION: franc, film NEVARNA RAZMERJA 1960. Tednik P. N. 11. Predstave ob 15, 17 in 19. uri. Ob 21. uri amer. barv. zabavni CS film SLADKA IRMA. Režija Billy Wilder. Igrata Shirley Mac Laine in Jack Lemmon. Cene vstopnic zvišane. (Rezervacije vstopnic za Union po tel. 22-771 od 9 do 10.30 in od 13.30 dalje.) Ob 10. uri matineja domače komedije POLETJE JE KRIVO ZA VSE. Zadnjič! Д ttmnbos KINO KOMUNA: švedski film LJUBITI. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO SLOGA: danska barv komedija KOZEL V RAJU. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO VIC: slov. barv. CS film AMANDUS. Tednik F. N. 11. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO ŠIŠKA: jugosl.-nemški barv. CS western KRALJ PETROLEJA. Tednik F. N. 11. Predstave ob 15, 17, 19 in 21’ uri. PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13. ure dalje. MLADINSKI KINO: ameriški barvni film MARILYN MONROE, ob 15, 17 in 19.30. KINO »PIONIR«: ameriška komedija NA DIVJI ZAHOD, ob 10, 15, 17 in 19.30. KINO TRIGLAV: angleška bavmi film BECKET, ob 16 in 19- uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO DOMŽALE: amer. W film LJUBEZEN Z NEPOZNANIM, ob 20. uri. Д ttmnbus POTUJOČI DOMŽALE: amer, barvni CS film SEVER SEVEROZAHOD gostovanje v LAZAH V TUHINJU, ob 19. uri. KINO DOM, KAMNIK: nemški barvni film MED JASTREBI, ob 20. tud. KINO CENTER, KRANJ: ital. barv. CS film VČERAJ, DANES in JUTRI, ob 16, 18 in 20. uri. KINO PLAVŽ, JESENICE: amer. barv. CS film POMIRI SE DRAGA, ob 18 in 20. uri. KINO RADIO, JESENICE: nemški film SKRIVNOSTI ORIENTA (I. del), ob 17 in 19. uri. KINO KOROŠKA BELA: japon. barv. CS film PIRAT. KINO DELAVSKI DOM, TRBOVLJE: francoski CS film 100,000 DOLARJEV NA SONCU ob 18. uri. KINO »KRKA«, NOVO MESTO: ameriški barvni CS film GQU IN MRTVI, ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA, TRBOVLJE П.: amer. barv. CS film TRUE NAREDNIKI, ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA II, HRASTNIK: ameriški CS film SOJENJE V NURNBERGU, ob 19. uri. KINO »SVOBODA«, ŠEMPETER: amer. barv. film ONA IN NJENI MOŽJE, ob 20.15. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barvni CS film ALAMO (I. del), ob 17 in 20. uri. Obvestilo REPUBLIŠKI PROMETNI INŠPEKTORAT SRS obvešča, da bo z 22. * Ш. 1966 povečana dovoljena osna obremenitev od 6 ton na 8 ton na cesti Maribor— Gornja Radgona—Murska Sobota—Lendava. O Maribor DEŽURNA LEKARNA Ponedeljek, 21. marca: MELJE, Meljska cesta 2. KINO UNION: jug.-nem. bar. CS film KRALJ PETROLEJA. Amer. bar. W film SVET SÜ-ZIE WONG. PARTIZAN: franc, kinot. film ZLODEJEVA LEPOTA. UDARNIK: sov. zab. film KJE JE AHMED. Ob 20. uri švedski film DEVIŠKI VRELEC. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 21. marca: ZAPRTO. Mali oglasi GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščemo za običajna hišna dela — starejšo, zaneljivo — za celodnevno ali popoldansko zaposlitev. Posebna soba izven stanovanja in drugi ugodni pogoji. — A. Levar. Ljubljana, Veselova 10/П. med 17. in 19. uro. 6011-1 AVTOMOBILSKA DVIGALA na gumijastih kolesih, nova, 3,5, 6 in 8 ton nosilnosti, prodamo. Dobava v II. in HI. tromesečju. »AGENCIJA BEOGRAD« — Beograd, Dositejeva 21/П1, tel. 625.393. 2538-3 MICILI GUTVIC (gob) šampinjonov preverjene kaljivosti vzgojene na žitu. Naročilo; dr. Milan Damjanovič, Beograd, Trg Marksa in Engelsa 2, tel. 332-959. 5733-8 NISEM PLAČNIK dolgov, ki bi jih naredila moja sestra Frančiška Romih in drugi. Ivan Martinčič p. Boštajn pri Sevni. Ci. 532-8 IŠČEM DOBRO šiviljo v središču mesta. Ponudbe pod »Blago«. 6006-8- INŠTRUKTORJA angleščine za 2. pod »Takoj«. 6015-8 DVA PLESKARSKA —. slikarska pomočnika sprejmem takoj. Srečko Sinčič Ljubljana. Stari trg 17. tel. 72-733. 5948Д GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem k štiričlanski družini. Plača ugodna, posebna soba v novem bloku. Zglasite se v nedeljo dopoldne ali v ponedeljek popoldne pri: Kozinc, Privoz 11/b (blok izza gostilne »Urška«). 5937-1 ŠTIRIČLANSKA družina zaposli mlajšo dekle. Ponudbe pod: »članica družine v Ljubljani«. 5984-1 AVTO KUPIM. Ponudbe pod »Devizni račun«. ‘ 5994-3 AVTOMOBIL, opel rekord, 1500 ccm, temnozelene barve, leto izdelave 1966, dvoje vrat, tovarniško nov, prodam. Ponudbe pod: »Cena 42.000 Ndin«. .6004-3 PLETILNI STROJ »NKITTAX«, dve igelnici. prodam. Ponudbe podružnici »Dela« Novo mesto pod »300 — tudi ček«. 529.4 OTROŠKO LESENO posteljico in desni štedilnik. Proleter poemi prodam. Ogled popoldne Ključavničarska 4 prt. desno. »ZAPPAS« — 5 kg pralni prašek prodam. Ponudbe pod »Nov«. 5986-4 VISOKO nagrado v devizah ali dinarjih dam za sobo oziroma manjše stanovanje z odločbo. Ponudbe pod »Z odločbo«. 5941-6 POLSKIE LINIE LOTNICZE •LOT« S TURBOREAKTIVNIM LETALOM IL-18 T WARSZAWA-ZAGREB IN OBRATNO VSAKO SREDO informacije in prodaja kart pri JAT in vseh turističnih agencijah SFRJ. MAGNETOFON Grunding TK 23 L avtomatic, skoraj nov, zelo ugodno prodam. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Priložnost«. 6016.4 HIŠO, enodružinsko, v Šentvidu, nepopolno dograjena, lep vrt, garaža, sončna lega, takoj vse. Ijivo, prodam najboljšemu ponudniku. Vprašajte pri vratarju »Avtomontaža«. Ljubljana. 6003-7 TROSOBNO, konfortno stanovanje, vseljivo v jeseni, oddam za posojilo ali nagrado. Ponudbe pod »Kozarje«. 5992-6 DEKLE za hrano in stanovanje pomaga v gospodinjstvu pri odrasli družini. Ponudbe pod »Vestna«. 5978-6 PRODAM ali zemanjam za osebni avto zazidljivo večjo stavbno parcelo z gradbenim dovoljenjem, 5 km od Kranja. Krasna lokacija. Ponudbe na podružnici »Delo« Kranj pod »Mimo okolje«. 522-7 SOBO išče mimo in pošteno dekle kjerkoli v Ljubljani. Plača ali dela. Ponudbe pod »Poštena«. 5981-6 KAKRŠNOKOLI SOBO išče starejša tovarišica v mestu ali predmestju Ljubljane za plačilo v denarju. Ponudbe pod »Za gotovino«. 5721-6 SOBO išče stražist v Celju. Ponudbe pod »April« v ogl. odd. »Delo« Ljubljana. 5985.6 PRALNI stroj nov Candy prodam. Informacije po tel. 317-459. 6002-4 SOBO iščeta mirna študenta. Ponudbe pod »Plačata dobro«. 6013-6 ZA DOPOLDANSKO varstvo otroka dam hrano in sobo. Žiher, Janežičeva 23. Prule. 5997-6 SAMSKO sobo iščem s posebnim vhodom. Ponudbe pod — »Do. bro plačam« 5993-6 Komisija za sklepanje o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja pri Gostinskem podjetju »VRHNIKA« - Vrhnika razpisuje prosta delovna mesta za: 1. NATAKARICO — vodjo gostilne 2. KUHARICO — samostojna 3. 4 NATAKARICE 4. POMOŽNO KUHARICO POGOJI: pod 1.: kvalificirana gostinska delavka in praksa v vodenju gostilne pod 2.: visoko kvalificirana kuharica pod 3. kvalificirane gostinske delavke pod 4.: pol kvalificirana ali priučena kuharica Osebni dohodek po pravilniku — odvisni od ustvar jenega prometa. — Ponudbe sprejema »Gostinsko podjetje Vrhnika«. 2630 Po mučni bolezni je dotrpel moj ljubljeni mož, naš dragi ata, stari ata, svak, stric in bratranec JANKO KONČAR bivši trgovec v Litiji Pogreb dragega pokojnika bo 22. marca 1965, ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške veže na 2alah. žalujoči: žena Pavla, sin Darko, snaha Jekica, vnuka Miloš in Milojka, družine Lajovic, Končar, Sadar ter drugo sorodstvo Ljubljana, Litija, Sava, Zagreb, 20. marca 1965 BOOTH TARKINGTON ALICE ADAMS lllMlliHlllllllUllllHIIIIIIHnilUllliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIIJ 32. nadalievanie Nisi mu govorila naravnost, ampak z vsem tem dopovedovanjem, naj se spremeni, naj sl .poišče in se loti česa, kar bo bolj neslo’ — z vsem tem nisi mislila pod soncem nič drugega kot svojo prismojeno tovarno kleja, kar veš, da ga spravlja ob živce. Pa si slovesno obljubila, da mu ne boš več omenjala tega! Nisi mu tega rekla, ampak si to mislila — in on ve, da si imela prav to v mislih! O, mama!« Gospa Adams, še zmeraj samogibno brodeč z rokami po pljuskajoči vodi v pomivalniku, se je obrnila in se zazrla v hčer. »Alice,« je spregovorila s tresočim glasom, »ali kaj terjam zase?« »Kaj?« »Pravim, ali kaj terjam zase? A misliš, da jaz kaj hočem? Ne veš mar, da bi bila čisto zadovoljna s sedanjimi očetovimi dohodki, če hi šlo samo zame? Se mar kaj menim za kakšno udobje zase? Privolila bi v to, da nimam nikoli več služkinje. Ne bojim se prijeti za delo. Ce ne bi imela otrok, bi z veseljem kuhala za očeta in mu gospodinjila in prala in likala do konca življenja. Nič se ne bi sekirala. Slaba kuharica sem in slaba gospodinja; nobena stvar mi ne gre izpod rok; pa bi že šlo samo za naju dva. Nikoli se ne bi z besedico pri —« »O, križana gora!« je zastokala Alice. »Kaj pa spet pomeni vse to?« »Pomeni tole,« je rekla gospa Adams in pogoltnila. »Ti in Walter sta nova generacija in morala bi imeti toliko, kolikor ima nova generacija.” Ubogi Walter — vabi te v kino in v kitajsko restavracijo: to je največ, kar lahko ponudi! Mar misliš, da ne vidim, kako se ubogemu fantu čedalje bolj kvari značaj? A misliš, da ne vem, kaj vse moraš ti pretrpeti, Alice? In če pomislim na tegb človeka tu zgoraj —« Njen razburjeni glas se je zvišal, »če pomislim nanj in če vem, da ni pod soncem nič drugega kakor njegova trma kriva, da se moja otroka odpovedujeta vsemu, kar si žebta in kar bi morala imeti, mar misliš, da se bom zadrževala in se do besede držala trapaste obljube, ki mi jo je izsilil s tem, da se je vedel kakor norec? Ne morem! Tega ne morem! Nobena mati ne more sedeti s prekrižanimi rokami in gledati, kako zametava takšno zlato jamo, medtem ko njegova otroka stradata!« »Ojoj, sveta nebesa!« je protestirala Alice. ».Stradava’ pa ravno ne, a ne?« Gospo Adams so polile solze. »To je prav isto. A te mar nisem videla, kako zardela in ljubka si bila videti to popoldne, potem ko si se sprehajala s tem mladeničem, ki te je pospremil do hiše? A misliš» da bi sploh pogledal dekle, kot je Mildred Pafinerjeva, če bi ti imela, kar ti gre? A misliš, da bi se spuščal v poslovne kupčije z njenim očetom, če bi tvoj oče —« »Križ božji, mama, saj si slabša odWalterja; tega človeka vendar komaj poznam! Ne bodi no smešna!« »Da, jaz sem zmeraj smešna!« je zatarnala gospa Adams. »Vse, kar lahko storim, je to. da pretakam solze, medtem ko tvoj oče sedi zgoraj in njegova zlata jama —« Pa jo je Alice prekinila s tem, da se ji je utrgal jedek smeb. »O, ta tvoja .zlata jama’! Daj, zbudi se, mama. Kako moreš nekakšno tovarno kleja, ki je nikjer niti ni razen v tvoji domišljiji, imenovati .zlato jamo’? Bodi no pa metna!« »Pa bi lahko bila zlata jama,« je vztrajala gospa Adams, vsa v solzah. »Lahko bi bila! Ti tega prav nič ne razumeš.« »No, pa bi rada razumela,« je rekla Abce z naveličano nevero »Pa mi potlej razloži. Od kod imaš to misel?« Gospa Adams je potegnila roke iz vode, jih otrla z brisačo in si potlej osušila oči z robčkom. »Tvoj oče bi lahko imel bogastvo, če bi hotel,« je povedala mimo. »Ce že ne bogastvo, pa vsaj veliko več, kakor ima zdaj.« »Da, mama, to sem že slišala, in ti misliš, da bi lahko obogatel s tovarno kleja. Rada bi pa vedela, kako?« »Kako? I, tako, da bi delal klej in ga pro dajal. A ne veš, kako zanič je skoraj vsak klej, kadar hoče človek kaj zlepiti z njim? Dobrega kleja zlepa nikjer ne dobiš; in kar sam bi se prodajal, ko bi stvar enkrat stekla. No, tvoj oče zna delati klej, ki ga ni boljšega na svetu.« Aliči to ni zbudilo zanimanja. »Pa kaj potlej? Mislim, -da bi najbrž znal to vsak, če bi se mu zahotelo.« »Saj sem rekla, da nimaš pojma o tem. Nihče drug ga ne bi znal delati. Tvoj oče ve za formulo, kako se dela.« »Kaj pa je s to formulo?« »To je tajna formula. Niti zapisane je nima. Vredna je velikih denarjev.« ».Velikih denarjev?’« se je zavzela Alice, še vedno nejeverna »Zakaj pa je očka potem ne proda?« »Samo zato. ker je pretrmast, da bi se sploh kaj okoristil z njo!« »Kako pa je očka prišel do nje?« »Dobil jo je, preden si prišla ti na svet, koj potem, ko sva se poročila. Takrat nisem obračala na to posebne pozornosti; šele potem, ko si dorasla in sem videla, kako zelo nam manjka denarja, sem začela —« »Vem; ampak kako je očka prišel do nje?« Abce je začela postajati malce radovednejša na ta morebitni skriti zaklad. »A jo je sam iznašel?« »Deloma,« je odgovorila gospa Adams, ki je bila videti nekam zamišljena. »Iznašla sta jo on in še nekdo drug.« »Potem pa jo je morebiti tisti drugi —« »Tisti je mrtev.« »Ali njegova družina —« »Ne verjamem, da je zapustil družino,« je menila gospa Adams. »Vsekakor pripada formula tvojemu očetu Vsaj toliko mu pripada kot komurkoli drugemu. Cisto vso pravico ima, da stori z njo. kar se mu zdi, in nam vsem bi se lahko dobro godilo, če bi storil to, kar želim od njega — in on ve, da bi se nam lahko!« , Alice je pomilujoče zmajala z glavo. »Uboga si, mama!« je rekla. »Očka pač ve, da ne bi bilo nič iz tega, ali pa bi bil naredil to že zdavnaj.« »Da bi, praviš?« je vzkliknila mati. »To samo pove, kako malo ga poznaš!« »Uboga si, mama!« jo je spet pomilovala Alice tolažljivo. »Ce bi bil očka tak, kakor praviš, da je, potem bi bil — joj, potem bi bil nor!« > ■d Pogodbena delavnica za STEYR-FIAT in OM Avtomehanika Avtoelektrika Skladišče rezervnih delov POPRAVILA IZVRŠUJEMO TAKOJ! rezultat temeljitih raziskav Po Biirgerju,- Riše: Borut Pečar Lažnivi kljukec 56. Sovražnikova krogla se je odbila nazaj s tolikšno silo. da je odbila glavo ne samo topničarju, marveč tudi šestnajsterici drugih vojakov, ki je vanjo zadela na poti proti afriški obali. Se preden pa se je vrnila, od koder je bila prišla, je zletela med jambore treh vojnih ladij, zasidranih v pristanišču, nato pa nadaljevala pot še kakih dvesto milj čez kopnino. Slednjič je treščila na streho kmečke kolibe, jo prebila in padla naravnost v usta stare babice, ki je blaženo spala, in se končno ustavila v njenem grlu. Spotoma je siroti izbila še tisto malo zob, kar jih je starki ostalo. 325 j оШ Njen mož je medtem prišel domov, in ko je videl, kaj se je zgodilo, krogla pa se ni dala izvleči, je vzel kladivo in jo zabil do želodca, od koder je potem po naravni poti prišla ven. Pa tudi naša krogla se je odlično izkazala. Ko je na opisani način odbila sovražnikovo kroglo, je nadaljevala svojo rušilno pot, pognala v zrak top, ki je bil streljal na nas, in ga tako silovito vrgla na bližnjo ladjo, da se' je le-ta takoj potopila. Z njo je utonilo tisoč španskih mornarjev in vojakov. Na dajte se izzvati Med vozniki motornih vozil je iae preveč izzivačev. Izzivajo na avtomobilski cesti ali celo v gostem mestnem prometu. N c nasedite jim. ne dajte se izzvati Naj po cestah norijo sami. ostanite pri svojem! Izzivač je šofer, ki hoče drugim na vso silo pokazati, koliko bolj »živ« je njegov avtomobil in kako pogumno ga krmari, če se na cesti izzivata prijatelja. sta bedaka, če pa sprejmete dvoboj z nezanim izzivačem. potem ne vemo kdo je bolj nor — m ali on. Pravite, da ste pametno vozili po desni, ko se je pri-podil za vami. pobliskal z žarometi, zatulil s sireno. Vsa predstava z žarometi in sireno je pravzaprav veljala samo vam, češ, »sedaj pa pozor. stran s ceste, jaz sem tukaj, ki prehitim vse!« Potem je nekaj trenutkov vozil tako tesno za vami, da ste Se že bali. kdaj se vam bo ujel na odbijač. Pa je spet zatrobil, ostro zavil na levo in vas prehitel. Levo roko je porinil skozi odprto okno in z dlanjo »drzno« božal streho svojega avtomobila, z desnico se je igral s krmilom. Toda zakaj za vraga ste pritisnili na pospeševalnih in se pognali za njim? Vozniki se dajo vse preveč radi izzvati in izzivači dosežejo. kar so hoteli, šofer, ki ga je bil izzivač prestrašil in prehitel se razjezi: »Mu že pokažem! Stisne zobe in požene na vse kriplje. Pa smo tam... Pameten voznik se v prometu nikoli ne da izzvati. Pustite vendar norca, naj dela. kar hoče! Saj vas na kon cu koncev prav nič ne moti Potem ko je zdrvel mimo, je vse tako. ko je bilo prej. in zaradi izzivača ne boste prav nič pozneje pripeljali na cilj. če pa se boste pognali za izzivačem. iz tega ne bo drugega kot sama škoda. Drug drugega bosta prehitevala, nekaj časa boste vozili po levi nekaj po desni, vso pozornost boste posvetili samo izzivaču in premalo pazili na ostale, jezili se boste, kvarili motor. In vse to samo zaradi tega, ker vas je prehitel nekdo, ki ni povsem pri pravi in se na vso moč trudi, da bi razjezil ostale voznike. Ne dajte se izzvati! če se drugi že res hoče igrati z ognjem, pustite ga, naj se igra sam. Kdor nasede izzivaču in se odloči za privatno dirko, povečuje nevarnost na cestah in velikokrat konča v prav tistem jarku kot izzivač. Kdor se da izzvati, ni nič bolj pameten kot izzivač. Pameteni šofer se ne zmeni zanj. —aa Če pregori žarnica Kaj boste napravili, če vam ponoči med vožnjo pregori žarnica na žarometu? če je pregorela desna, nič — če pa je upihnjena leva, bom vstavil v levi reflektor dobro žarnico iz desnega in peljal dalje ... t^o bo odgovorila večina voznikov. In se bo zmotila. Novi prometni zakon namreč ne pred videva več možnosti, ki jo je dopuščal stari: da je za silo dovolj tu o 5amo levi prednji žaromet. Po novem je treba imeti vse luči — ali pa se umakniti s ceste. Tudi v skoraj vseh tujih državah je tako. Zato nikoli več na pot brez rezervne žarnice! Sicer se vam utegne primeriti, da vas patrola prometne milice postavi s ceste! če pa imate s seboj rezervno žamioo. vam bo prometnik, če bo le utegnil, še sam pomagal pri njeni montaži, če sami temu sicer preprostemu poslu nikakor niste kos Sodobni promet je pač zmerom zahtevnejši, nič ne pomaga, ne gre drugače: ne le rezervno gumo, varnostni trikotnik in še marsikaj, tudi rezervno žarnico moramo zmerom imeti s seboj. —n Kaj odloča, kako vozilo „sedi“? Najvažnejše: konstrukcijska razdelitev teže in vzmetenje, pa tudi pnevmatike Ni ga šoferja, ki bi ne zamahnil z roko, češ to pa vendar vsakdo ve, ko bi ga vprašali, kaj je odločilno, da avtomobil, kot pravimo, dobro sedi na cesti. Ko pa z vprašanjem le ne odnehamo, se kaj kmalu izkaže, da je odgovor zelo zamotan. Kako bi tudi znal natanko odgovoriti voznik, ko pa je celo neki avtomobilski inženir izračunal, da kar 160 različnih činiteljev odloča o tem, kako avtomobil sedi na cesti. Najbolj odločilni se zde pravilna razdelitev teže, vzmetenje, amortizerji, naprave za kriljenje vozila in pneumatike. Konstruktor množičnega avtomobila za povprečnega potrošnika dobro ve, da se kupec njegovega av tomobila ne bo podal tekmovat na avtodrom, kjer je odločilno, da avtomobil natanko vztraja v smeri vožnje in dirkači do zad njih meja izrabijo trenje med gumami in cestiščem Le redkokdaj se zgodi, da voznik tudi v vsakdanjem prometu premišljeno naglo pripelje v ovinek, iot to komaj še dovoljujejo fizikalni zakoni. Toda tudi to se zgodi, ko voznika nepredvidene razmere na cesti prisilijo v položaj na meji, ali bo še zvozil ali pa zletel s ceste. Takrat se zares izkaže, kako avtomobil sedi na cesti. Odločajo tiste rezerve, po katerih pameten voznik nikoli ne seže prostovoljno. Sedaj pa domišljijo na pomoč in predstavljajte si dva položaja na cesti, za katera upamo, da ju ne boste nikoli morali doživeti: • V ovinek, ki se je na začetku zdel nenevaren, ste prehitro pripeljali in šele prepozno opazili, da cesta proti koncu ovinka vse bolj ostro zavija. • V zadnjem trenutku ste na cestišču opazili oviro, ki se ji morate bliskovito izogniti. V obeh primerih ie od ločilno, da kolesa kar naj 'bolje prijemljejo na cestišču. Pri tem v veliki meri odloča kakovost pneu matik. Pomembno je tu di, kako trdno so napolnjene gume, kolikšen je pritisk v zračnicah, že najmanjše izpremembe lahko usodno vplivajo na to, kako avtomobil sedi na cesti. Slabi amortizerji na primer povzroče, da kole sa poskakujejo in zato slabše prijemljejo. Tudi odlične gume in amortizerji še niso dovolj, da avtomobil dobro sedi na cesti. Važna je konstrukcija celega vozila. Le ga težišča avtomobila, vzmetenje in pa način, kako so kolesa pritrjena na podvozje, odločajo, ali se kolo dobro »drži« ceste in kako sledi vzboklinam na cestišču. V poročilih preskusnih voznikov večkrat beremo, da se avtomooi. obnaša« ali pa da ne. Kaj je pravzaprav mislil pre skuševalec, ko je presodil, da je avtomobil »dobro vzgojen«? Pohvaliti je hotel odliko avtomobila, da vozniku tudi v najbolj kri tičnih položajih ne pripravi neprijetnega preseneče nja. Sodobno vozilo ne sme bitj preobteženo niti v zadnjem niti v prednjem delu. Tudi če hitro pripeljemo v ovinek vozilo ne sme zanesti niti pramca niti krme. Krmilo naj bo kar se da nevtralno. NEKATERE IZMED LETOŠNJIH ŽENEVSKIH NOVOSTI — Poročali smo že o audiju v kombi izvedbi, ki je dobil ime audi variant. Ker ima motor in pogon spredaj, je audi že po sami konstrukciji zelo primeren za kombi izvedbo. Tudi o letošnjih novostih škode 1000 MB smo že pisali, zdaj še novost z ženevskega salona: škoda 1000 faux kabriolet, dvoje vrat, pogrezljiva tenka kromirana opora med okni, lepše odprtine za sesanje zraka na zadnjem boku in lepša notranja oprema. Tudi Saabov kupe Sonett II smo že kratko opisali. Na sliki novi saab, ki ima podvozje in motor znanega Saabovega tipa Monte Carlo in karoserijo iz plastične snovi. Sarapdejni menjalniki Ameriko so osvojili, zdaj prihajajo v Evropo Milijoni voznikov prisegajo na avtomobil, ki je opremljen s samodejnim menjalnikom. Na starem kontinentu smo še v veliki večini tisti, ki raje menjamo na roko. še posebej negodujemo, ko je treba pri nakupu avtomobila z avtomatskim gonilom še bolj odpreti denarnico. Toda samodejni menjalniki so na pohodu in kmalu bodo osvojili tudi Evropo. Tehničnega napredka ne zaustavijo predsodki. Evropski izdelovalci avtomobilov in sestavnih delov se z vsemi silami posvečajo razvojnemu delu avtomatskega gonila Dr ing, Hans Förster, konstruktor somodejnega me njalnika tovarne Merce-dez-Benz, takole ocenjuje vzroke, zakaj se evropski potrošnik nerad odloči za avtomatiko: Vozniki ne za upajo novotariji in se bo je, da ne bodo več pov sem obvlađali svojega vo žila, kot so ga vajeni z ročnim menjalnikom Sodijo tudi, da somodejni menjalnik porabi »preveč moči, motor »pokuri« več goriva in dodatna cena za avtomatiko se zdi prevelika. Avtomobilske tovarne poskušajo prepričati kupce o prednosti samodejnega menjalnika. Tovarni Glas (ZRN) in Daf. (Nizozemska) prodajata cene ne avtomobile, ki nimajo več pedala za sklopko. Glasov športni avtomobil Novost letošnje škode 1090 Za novo leto je začela češkoslovaška avtomobilska tovarna Skoda izdelovat] novo izvedbo znanega vozala škoda MB 1000. Novi motor je precej močnejši od starega in daje 43 konjskih moči. Cena je ostala neizpremenjena. Motorju so povečali moč s 37 na 43 KM (pri 4750 vrtljajih v minuti, maksimalni vrtilni moment je 7,5 kilopondme-trov pn 3300 vrtljaj'ih v minuti) tako, da so izpremenili odmično gred. ventili so odpirajo v drugačnih razdobjih, vzmeti na ventilih so močnejše in v vplinjač so vgradili novo glavno šobo. Nova škoda doseže najvišjo hitrost 125 kilometrov na uro Дл je boljša pri vožnji v breg ter bolje potegne. Tovarna je avtmnobii še drugače izboljšala. Na zadnjih vratih so vgradili varovalke za ključavnice, da vrat otroci ne morejo sam* o<©reti. Ojačili so rebra, W*podpirajo po1—''v na motorju. V novem vozilu je lažd' upravljati kurjavo in trikotna, okenca na prednjih vratih so''zavarovali tako, da je avtomobil teže vlomiti. Kupcem gotovo všeč tudi nove okrasne letve, ki ne rjave in so izdelane iz pokroma^e umetne snovi. Za novo škodo 1000 so izbrali zelo lepe barve: tirkizno, svetlo modro, češnjevo rdečo, slonokoščeno, svetlo sivo in grafitno. Lani 24 milijonov avtomobilov Lanskoletna proizvodnja avtomobilov na vsem svetu se je v primerjavi z letom 196*1 povečala za skoro dvanajst odstotkov. Lani so izdelal-24,2 milijona vozil. Za leto napovedujejo, da bodo vst tovarne izdelale 26 milijonov ^avtomobilov. Lani so izdelali dva in pol milijona avtomobilov več kot predlanskim, od tega dva milijona več v ZDA in Kanadi. V Izraelu svetleče tablice * V- Izraelu so izdali predpis, da morajo biti vsa vozila, pa naj gre za težke tovornjake ali kolesa, opremljena z registrskimi tablicami, ki odbijajo svetlobo. Izrael je prva država, kjer so obvezne te varnostne registrske številke. z osemvaljnim motorjem ima somodejni menjalnik, ki so ga bili konstruirah in izdelali v lastni hiši Strokovnjaki sodijo, da namerava tovarna s takš nim menjalnikom že v bližnji prihodnosti opremi ti svoja srednja in majhna .vozila. Dafov menjalnik »variomatic« pa namerava nizozemsa tovarna kmalu vgraditi tudi v svoja vozi la srednjega in velikega razreda. Mercedesov konstruktor dr Förster poroča: »V hiši smo preskušali dva pov sem enaka avtomobila, le da je imel prvi ročni, dru gi pa samodejni menjalnik. Izkazalo se je, da deset odstotkov moči, kj jo porabi avtomatika, komaj za tri odstotke zmanjša najvišjo hitrost vozila. Nasprotnikom avtomatike naj povem, da oblika karoserije v veliko večji meri vpliva na naj večjo hitrost avtomobila, kot pa izguba moči v samodejnem menjalniku. Zaradi daljših presledkov pri menjavanju posameznih stopenj v menjalniku je doseglo vozilo z ročnim menjalnikom celo slabše rezultate kot pa enak avtomobil z avtomatičnim gonilom. Avtomobil z avtomatiko porabi pri motorju komaj kaj več goriva kot njegov konkurent s staro-žitnimi prestavami. Poraba goriva se razlikuje največ za deset odstotkov in je tako v mejah večje porabe zaradi razbčnega načina vožnje posameznih šoferjev.« Čeprav citiramo nemškega strokovnjaka za avtomatiko, pa moramo pribiti, da so Britanci in Francozi daleč prehiteli Nemce. Uspeli so prepričati kupce o prednostih avtomobila brez pedala za sklopko. Največji pobornik za voznica poenostavljenih menjalnikov je tovarna Renault, ki je uspela z izvedenkama majorja R 8 in dauphina, kjer so klasični menjalnik izpopolnili z magnetno sklopko. Citroen noče zaostati, toda njegov samodejni menjalnik je namenjen bogatim kupcem, saj z njim opremljajo le žabe DS 19. Tovarne, ki izdelujejo tudi športne avtomobile, pa sodijo, da je treba samodejne menjalnike za športna vozila najprej preskusiti na dirkah. AL FRAY TRI SEŽNJE POD VODO 51. nadaljevanje Toda storil ni ničesar takega. Kolikor vemo, se je samo izmuznil skozi pregrado, ki naj bi ščitila zdravniški poklic. Zaradi tega bo v zadregi še marsikdo drug, ne le Cronk, zato stavim, da se bo izmazal le s skromno globo in v javnosti se bo o tem zelo malo slišalo. Zakaj naj bi bil torej zaskrbljen? če ni umoril Engla, se mu ni treba ničesar bati — mimogrede, kaj pa mislite o Tolandu?« »Počakajte! Mislim, da Cronka še nisva dovolj obdelala.« »Prav, morate pa priznati, da se je zelo spretno- izmotal. Spomnite se samo, kako je prepričal Tolanda, da ni hotel opozoriti, da si je izmislil tisti srčni napad samo zato, da ne bi opozoril morilca. Čudim se, da mu niso takoj pripeli na prsi policijske značke in ga dali na plačni spisek". Mislim, da Cronka za sedaj lahko pustiva pri miru.« Nato sva se lotila Else, vendar tudi o njej nisva ugotovila ničesar novega. V naslednjih urah sva obdelala ves spisek, a na koncu sva si morala' priznati, da ne veva nič več kot prej. Edini napredek je bil: en osumljenec manj — Sandy. Vstala sva in se malo sprehodila pa spet sedla na ležalnike. Nisva dolgo vzdržala. Vnovič sva napravila krog ob bazenu in se naposled vrnila h gugalnici. Sedla sva in molčala. Cez čas je Kate spustila mojo roko, vstala in si počasi pogladila obleko. »Nekaj je narobe, Marty,« je dejala. »Ne vem, kaj je — morda tisto sinoči, ali pa rm kaj prikrivate?« Govorila je tiho in me na pol užaljeno, na pol začudeno gledala. Videti je bila mlada — mlajša, kot je v resnici bila. Prijel sem jo pod roko in jo odpeljal malo vstran, kjer sva bila vsaj nekoliko skrita pred zvedavimi pogledi. »Cujte, dekle,« sem dejal resno, »gre za umor in nekdo bo za to plačal — močno pa se bojim, da bodo izbrali mene.« Položil sem ji roke okrog pasu in sklenil prste na hrbtu. Naslonila se je nazaj in mi položila roke na prsi. Mimo kri, fant, sem si dejal, nikar se ne daj zamotiti. Prisi ljeno sem se nasmehnil. »Nihče ne bi mogel reči, da. je Marty Bowman proti ljubezni, Kate, ali da mu vi niste všeč. Toda Toland je šel v Lancaster, da se pogovori z ljudmi, in ko se bo vrnil, ne bo več razmišljal. Ko bo stopil skozi tista vrata, bo izvlekel lisice, zato se nikar ne šaliva in . . .« »Kaj pa bo zvedel v Lancastru, Marty?« Ni se mi zdelo potrebno, da bi ji to še dalje prikrival. »Ko bo prišel v neki bife, bo zvedel, da sem bil sinoči tam s San-dy. To samo na sebi ni nič hudega. Toda natakar'bo povedal, da sem mu naročil, naj meni toči razredčeni martini, medtem ko sem Sandy napajal z žgano pijačo. Kaj si bo mislil šerif Toland?« »Tega ne razumem, Marty.« ,— »Podkupil sem natakarja, da mi je razredčil pijačo z limonado. Hotel sem, da b! bila Sandy dovolj pijana, da bi mi vse povedala. Sam pa se seveda nisem nameraval opiti.« »Moj bog,« je vzdihnila. »Videti bo, kot da ste namenoma opili Sandy, da bi jo...« »Da, opil, da bi jo... In šerif vsekakor ne bo mislil, da sem jo hotel izrabiti. Vidite, kako je, dekle? Zato mi ne preostane drugega, kot da sedim tu, ob En glovem bazenu in razmišljam. Nihče me ne bo potegnil iz te kaše, če se ne bom Dvignila se je na prste in me poljubila na usta. »Marty, še vedno mi nekaj prikrivate. Prepričana sem o tem — toda če mi ne morete ali nočete povedati, nič ne de. Sla bom v svojo sobo in malo legla. Ce vam bo^prišlo na misel kaj pametnega, mi pridite povedat, zakaj prav tako me skrbi kakor vas. Vesela bi bila, če bi mi verjeli.« Obrnila se je in odhitela proti hiši Gledal sem za njo, dokler ni izginila v hiši, nato pa sem poiskal ležalnik ob bazenu m se zavalil nanj. Toland, Bowman, Widdie in vsi drugi, ki so skušali razvozlati to uganko, so bili na napačni poti. Motiv? Kdo ima največ koristi od Englove smrti? To se lepo sliši, vendar samo, če ugotovite, kdo je imel korist in kakšno. Tu pa si s tem ne bi mogli dosti pomagati. Preveč je bilo takih, ki so imeli veliko koristi. Dokazno gradi vo je bilo naposled uničeno in edini živi človek, ki bi ga lahko opisal, je bil morilec. Morda bi bili morali najprej ugotoviti, kako je bil Engle umorjen. Toland je bil očitno prepričan, da je bil zadavljen, toda jaz sem ga bil potegnil iz vode in če bi se mu bilo na vratu kaj poznalo, bi bil to vsekakor opazil. Morda pa tudi ne, bilo je mračno, toda vendar... No, vsekakor je mogoče človeku pomagati na oni svet na več načinov. Kaj pa če ... Zajel sem prgišče topJe vode in jo počasi zlival nazaj v bazen. Plin ali strup bi odkrili pri obdukciji, vendar niso opažih ničesar takega. Zadušitev, so ugotovili. Ni mogel dihati In v roki je držal dolar Bowmanov srebrni dolar — ko je umrl ga je tesno stisnil v pest. Kako neki ga je dobil in zakaj ga je držal v roki. V bazenu? Zajel sem še eno prgišče vode in skozi drobne valove opazoval izmaličeno podobo velike rešetke iz nerjavečega ,ekla Ko se je voda umi rila, je rešetka spet dobila pravilno, oval no obliko. Dva dni poprej je tam na dnr ležal Engle in nad njim je bilo tri sežnje kristalno čiste vode Tedaj se mi je posvetilo. Posvetilo se mi je, kot da bi se na be lem platnu nenadoma pojavila barvna sli ka — George, ki leži na dnu bazena, ka ko je umrl in kako je moj dolar zašel * njegovo roko. Opazil sem, da tiho požvižgavam. Naj brž nihče ne ve, kako delujejo možgani iako vzpostavijo stik med posameznim-delci in jih sestavijo v vzorec, ki mu p ra vimo misel. Drobne Plašče z iglamj (spikes) si v Franciji lahko manj premožni avtomobilisti tudi sposo dijo za zimski čas. * Škotska univerza v Glasgo-wu je odprla stolico za avtomobilsko tehniko. — * Avstrijska pošta je uvedla telefonsko številko 113, prek katere lahko vsakdo pokliče žandarmerijo, če potrebuje pomoč Kragujevški izvoz Tuj tisk poroča, da je kra gujevška Crvena zastava izvozila v prvih treh tromesečjih lanskega leta 9.800 vozil v skupni vrednosti 10,7 milijona dolarjev. Letos nameravajo izvoziti 15.000 osebnih vozil. Varnostni obesek opozarja Tovarna Nowalux je pričela izdelovati opozorilno napravo, ki naj bi voznike obvarovala pred zastrupitvijo z izpušnimi plini. Gre za ploščico, ki je izdelana iz posebnega reagenta in se obarva, kadar grozi zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki uhaja fe poškodovane izpušne cevi. Indikator so izdelali kot okrasek in ga obesimo na avtomobilske ključe. Upajo, da bo v prihodnje manj žrtev zavratnega ogljikovega monoksida, saj je nova naprava zanesljiva in cenena. Rupert Hierzer GRAZ, Hüttenbrennergasse 24 Popravila Nadomestni deli GRAZ Wienerstrasse 23-25 SCHIPPINGER & VOGL Združeno podjetje »ISKRA« TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA — PRŽAN 24 sprejme takoj v delovno razmerje več strojnih' inženirjev in tehnikov ter elektroinženirjev in tehnikov (šibki tok) za delo v tehnologiji, konstrukciji in tehnični kontroli. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z obširnimi podatki gornjemu naslovu. 2714 KARL R E I S I N G E R Specialna delavnica Zastopstvo in zaloga BOSCH GRAZ Niesenberger-Gasse 67-71 f ŠTIRINOŽNI VESOLJEC SE POČUTI DOBRO — Psička »Veterok« in »Ugoliok« sta preživela 22 dni v sovjetskem satelitu »Kozmos 110«, ki je krožil okrog 1000 km visoko. Poskus, ki so ga opravili s psi, je sovjetskim znanstvenikom dokazal, da so uspešno rešili problem bivanja človeka v vesolju. Na sliki »Veterok«. Foto: TASS ODHOD REKRUTOV — Včeraj ob devetih zjutraj je odpeljal z mariborske železniške postaje ob VSI SE NE SMUČAJO — V nedeljo se niso šli vsi Kranjčani zvokih godbe na pihala poseben vlak z rekruti proti Srbiji. Poleg staršev in sorodnikov so se smučat. Mnogi so se odločili za kopanje v kranjskem zimskem slovesa udeležili tudi predstavniki JLA. V imenu mladine mesta Maribora je bodoče vojake po- bazenu, kjer je čisto poletno vzdušje. Ura plavanja stane za odrasle zdravil predsednik občinskega komiteja ZM Maribor Center Tine Varl. Zaželel jim je, da bi se 200 starih dinarjev. Zimski bazen v Kranju je nenehoma zaseden, v JLA usposobili za dobre in hrabre čuvarje naše domovine. Foto: M. Kos saj ga obiskujejo tudi ljudje iz drugih krajev. Foto: E. šelhaus Nadaljevanje s prve strani prav tisto, kar so ZDA vedno poudarjale, in sicer, da gre za »življenjske interese 13. beograjski festival Dokumentarec na dobri poti Zanimive teme in vznemirljivo odkrivanje neznanih svetov OD NAŠE POROČEVALKE BEOGRAD, 20. marca. Drugi večer letošnjega festivala dokumentarnega in kratkega filma je bil prijetno doživetje. Programski izbor je dal poudarek dokumentär nemu filmu, ki se je predstavil z zanimivimi temami in čistimi realizacijami. Publika, ki je ni bilo nič manj kot prvi večer, je bila razgibana. Ni varčevala s priznanjem in je nagradila tudi kar sproti med predvajanjem posamezne dobre zamisli. Dvorana Doma sindikatov je postala v festivalskih dneh pravo filmsko gledališče in zanimanje gledalcev je le ponoven opomin, da bi bilo zares vredno razmisliti o možnostih za samostojne predstave kratkih filmov tudi zunaj festivalskega okvira in ne samo v festivalskem mestu. Razveseljiva je rast našega jektivnem ugotavljanju in in-dokumentamega filma, ki se Delegati za 23. kongres KP SZ izvoljeni V Moskvi menijo, da bi zadnjih 10 dni pred začetkom kongresa lahko uporabili še za en pripravljalni plenum CK KP SZ, na katerem bi na podlagi predkongresnih razprav, sklepov konferenc, republiških kongresov in javne razprave o osnutku direktiv natanko določili končna gledišča, s katerimi bo CK KP SZ stopil pred kongres. Pričakovati je, da bo XXIII. kongres trajal nad 10 dni. Ves čas bo delal na plenarnih sejah. Po poročilu CK KP SZ, ki ga bo prvi dan prebral prvi sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev, bo začel kongres razpravljati o poročilu. Po končani razpravi bo poslušal referat člana prezidi j a CK KP SZ Alekseja Kosigina o osnutku direktiv za gospodarski razvoj de-čele do leta 1970. • • »Gemini 8« je pristala zaradi kratkega stika Ves ta Čas posadka vesoljske ladje ni imela nobenega stika z zemljo. Pa tudi po ločitvi se je »Gemini« še vedno vrtela okrog svoje osi. Vsako sekundo se je zavrtela enkrat. Z veliko pozornostjo se je vesoljcema potem posrečilo izklopiti glavni sistem za manevriranje in vklopiti sistem za vrnitev v ozračje. Potem ko sta vklopila ta sistem, sta stabilizirala »Gemini«, potlej sta si prizadevala, da bi preverila delovanje glavnega sistema za manevriranje. Pri tem sta izklopila tudi napravo za obračanje »Geminija.« Glavni sistem za manevriranje je deloval zelo dobro, ker pa je naprava za obračanje med nekontroliranim delovanjem trošila mnogo goriva, polet nista mogla nadaljevati. ••• Padla je še ena utrdba saigonskih čet - An Hoa tam narodnoosvobodilne fronte vdalo izredno močno utrjeno taborišče v Ašau v ostrih medsebojnih sporih med ameriškimi svetovalci in oficirji saigonskega režima v tej trdnjavi. Agencija poudarja, da so bili pripadniki posebnih ameriških odredov »zelenih baretk«, ki jih pošiljajo kot svetovalce v čete saigonskega režima, »zelo nestrpne« do njih. V taborišču Ašau so stanovali v posebnih barakah in si prizadevali »živeti na ameriški način«, ne da bi se zmenili za težave in probleme posadke te izolirane trdnjave. Oboroženi so z vsemi potrebnimi tehničnim sredstvi za odbijanje napadov osvobodilnih sil. V tej zvezi poudarja AFP, da so v Južnem Vietnamu zgradili kakih petdeset takšnih vojaških trdnjav, da bi zavarovali ključne strateške točke, prometne vozle in središča za obveščevalno službo. V teh trdnjavah so »svetovalci« pripadniki ameriških posebnih odredov »zelenih baretk«, ki so se izvežbali za gverilski boj in za sodobno vojskovanje v najtežavnejših razmerah. AFP povzema izjave oficirjev teh posebnih odredov ameriške vojske, ki pravijo, da so vietnamska bojišča »idealen poligon, na katerem je mogoče preskušati vse metode za boj v osvobodilnih vojnah tudi v prihodnosti.« • •M »Raje NATO brez Francije kakor NATO brez vseh« jo z očitnim odobravanjem. V washingtonskih krogih poudarjajo, da vsebuje odgovor severnoatlantskega pakta kot celote«, ne pa izključno za odnose med ZDA in Francijo. V tej zvezi menijo, da deklaracija potrjuje potrebo po ohranitvi vojaške zveze znotraj pakta. V Washingtonu poudarjajo, da bodo ZDA v kratkem poslale Parizu »podroben« odgovor na de Gaul-lovo zahtevo po reviziji firan-cosko-ameriških vojaških dogovorov, ker v prvem de Gaul-lovem odgovoru ni bilo vseh potrebnih elementov. Glede vsebine deklaracije diplomatski predstavniki v Washingtonu menijo, da pomeni neposreden poziv de Gaullu, naj spremeni svoje stališče, »čeprav je poudarjeno, da so možnosti za to zelo majhne« in da se je 14 dežel ognilo kakršnikoli ostrejši akciji, ki bi jo utegnili razlagati kot ultimat de Gaullu. V Washingtonu menijo, da je stvar predsednika de Gaulla, da napravi naslednjo potezo. Britanska vlada, ki je prejšnji teden prevzela iniciativo za izražanje lojalnosti do atlantskega pakta, v svojem sporočilu poudarja, da odgovor 14 dežel ni naperjen posebej proti Franciji. Hkrati poudarja pomen ohranitve franeosko-britanskih odnosov. V komunikeju Foreign Officea je izraženo zadovoljstvo vlade, da je general de Gaulle »odločen, da ostane zaveznik zaveznikov« in poudarjeno »globoko obžalovanje« spričo vsake možnosti, da bi se pretrgale zveze, ki povezujejo Francijo, Veliko Britanijo in druge partnerje. Po mnenju opazovalcev je poteza britanske vlade precej prežeta s spremenjenim stališčem Francije do vključitve Britanije v skupni trg. Bonn se je zameril Washingtonu WASHINGTON, 20. marca (Tanjug) — Sporazum med zahodnonemško tvrdko »De-mag AG«, ki jamči zanj bonska vlada, in LR Kitajsko o zgraditvi jeklarne v vrednosti 150 milijonov dolarjev je še vedno predmet številnih reagiranj in komentarjev vodilnih časnikov v Washingtonu. Washingtonski politični krogi ne prikrivajo, da niso navdušeni nad tem zahodno-nemškim ukrepom in pojasnili Bonna, da gre za prodajo »nestrateškega materiala«, časniki pišejo, da je postala Zahodna Nemčija tako največji zahodni trgovinski partner Pekinga. Sodeč po nekaterih vesteh bo izdelala jeklarna letno 2 milijona ton jekla, pri graditvi pa bodo sodelovale razen Zahodne Nemčije tudi nekatere druge dežele. Delne občinske volitve v Italiji RIM, 20. marca (Tanjug) — Italijansko ministrstvo za notranje zadeve je uradno razpisalo delne občinske volitve, ki bodo v posameznih italijanskih pokrajinah in mestih 12. in 13. junija. Volivcev bo kakih 4,300.000. Med pomembnimi centri, kjer bodo volili nove občinske in pokrajinske svete, so glavno mesto Rim, Bari, Genova, Firenze, Pisa in Fogia. V Trstu, kjer je bil pred nekaj meseci pokrajinski svet razpuščen bodo volitve pozneje. Tukajšnji politični krogi poudarjajo, da bodo te volitve »preizkusni kamen« za tretjo vlado Alda Mora, ki je bila šele nedavno sestavljena in katere politiko in program zelo negativno ocenjujejo komunisti in socialpro-letarci z levih, liberalci, monarhisti in neofašisti pa z desnih pozicij. Razen tega pričakujejo, da bi na bližnjih volitvah socialistična in socialdemokratska stranka utegnili prvič nastopiti z enotno kandidatno listo. Dvajset tisoč članov in le 530 ležišč Skupščina Počitniške zveze Slovenije o mladinskem turizmu LJUBLJANA, 20. marca — Razvoj mladinskega turizma je počasen predvsem kar zadeva njegovo materialno osnovo, ki je skromna in še zdaleč ne ustreza potrebam in željam mladih ljudi. To je bila ena izmed ugotovitev v referatu na današnji 11. skupščini Počitniške zveze Slovenije, kjer so med drugim poudarili, da o mladinskem turizmu razpravljajo predvsem le mladinske organizacije, premalo pa je o teh problemih govora v samoupravnih organih in v organizacijah komercialnega turizma. Turistične družbene organizacije bi lahko veliko prispevale k uveljavljanju mladinskega turizma s tem, da bi v programih razvoja turizma obravnavale mladinski turizem kot sestavni del tega procesa. Za počitniško zvezo je značilno, da njena materialna osnova ne raste skladno z naraščanjem števila članov in njeno dejavnostjo. Leta 1963 je imela Počitniška zveza Slovenije štiri letovišča z več kot 600 ležišči, letos pa imajo samo 530 ležišč; organizacija pa ima nekaj manj kot 20 tisoč članov! Vzroki za takšno stanje so predvsem v neurejenem financiranju in v nepoznavanju njene vloge. Počitniška zveza zelo težko prikazuje v občinah svoje probleme in pomen svoje dejavnosti. Vsaj polovico naložb v objekte, ki jih organizacija ima, predstavljajo sredstva, ki jih je sama ustvarila, delno s prispevki članov, delno s prostovoljnim delom. Na skupščini so med draginj tudi poudarili, da je mladinski turizem pomembno propagandno sredstvo za komercialni turizem, medtem ko člani počitniške zveze uporabljajo tudi storitve gostinskih podjetij. Sklicujoč se na resolucijo osmega kongresa ZKJ, ki pravi, da je za vzgojo mlade generacije odgovorna celotna družba, še posebno pa komunisti, ki delajo na vzgojnem področju, so na skupščini poudarili da pričakujejo več pomoči vzgojnih čini-teljev in vse družbe pri reševanju njihovih . problemov. Med drugim so menili, da je treba posvetiti več pozornosti organizacijam počitniške zveze v komunah. JJgotovili so, da je v nekaterih občinskih organizacijah premalo sistematičnega dela in da nimajo izdelanih programov za razvoj in organizacijo počitniške zveze. N. I. Odločili bodo občani HRASTNIK, 20. mar. — Na današnji seji splošnega zbora občine Hrastnik so v razpravi o družbeno ekonomskih gibanjih v letu 1965 in smernicah nadaljnjega razvoja opozorili, da bo v letošnjem in prihodnjih letih potrebno storiti več za družbeni standard občanov. Od 100 ustvarjenih S dinarjev na zaposlenega so lani v nrastniški občini porabili N 19 za investicije v gospodarstvo in le 4 dinarje za objekte družbenega standarda. Zaradi tega je ta problem v Hrastniku še posebej očiten. Potrebe po urejanju družbenega standarda občanov pa pa so veliko večje kot so realne možnosti. Na Seji zbora so poudarili, naj občinska skupščina izdela predlog in prouči oblike zbiranja sredstev, občani pa naj bi se čimbolj demokratično odločili za prioritetni red gradenj objektov in o načinu financiranja. Predsednik občinske skupščine je na današnji seji izročil zaslužnim občanom odlikovanja predsednika Tita ob dvajsetletnici osvoboditve. B. je v sobotnem programskem izboru podal na privlačno in vznemirljivo pot odkrivanja neznanih svetov. Prevzel je hvaležno vlogo posrednika skoraj neznanih dogajanj, ki so kot majhen, a ne nezanimiv del našega skupnega življenja ostala v ozadju vsakdanje pozornosti. Zelja po ob- Premiera v mariborskem gledališču MARIBOR, 20. mar. — Sinoči je bila v SNG Maribor premiera »Don Kihota«. S to predstavo je zaslužni operni pevec Miro Gregorin proslavil 25-letnico svojega umetniškega udejstvovanja. Po predstavi so mu čestitali in izročili darila ter šopke cvetja. M. K. V spomin Simonu Gregorčiču ŠEMPETER PRI NOVI GO-RICI, 20. mar. — Glasbena šola je imela sinoči zelo uspešen javni nastop, posvečen obletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Predstavili so se posamezniki, dueti, zbori in orkester. Mladinka Branka Stanič je recitirala pesem »Soči«. Občinstvo je toplo pozdravilo 11-članski pevski zbor cicibanov, ki je pod vodstvom Alojzije Peršič zapel tri pesmi. Sledila so dela Beethovna, Bitenca, Mozarta, Verdija, Händla, Shuberta in drugih. Zelo uspešen je bil nastop 19-članskega harmoni-kaškega zbora, ki je zaigral Intermezzo in opere »Cavalleria Rusticana« in koračnico »Petrossa«. Za zaključek se je predstavil še šolski orkester z odlomkom iz Verdijeve »Traviate«, ki ga je vodil Nino Konič. Dohodke prireditve bodo prispevali za ureditev doma Simona Gregorčiča. Občinstvo je bilo izredno zadovoljno s programom. Nova talilna peč SLOV. BISTRICA, 20. mar. — V obratu tovarne stekla »Boris Kidrič« Rogaška Slatina v Slovenski Bistrici so izročili namenu devetlončno talilno peč, ki bo omogočila letno okrog 150.000 dolarjev izvoza. Z njo bodo za okrog 60 odstotkov povečali talilni-ške zmogljivosti. M.K. Tekstilni mojstri so zborovali MARIBOR, 20. mar. — Dopoldne so se sestali na občnem zboru tekstilni mojstri mariborskega industrijskega bazena. Zavzeli so se za smotrno dopolnilno izobraževanje in za uvedbo sistema nagrajevanja, ki bi omogočil večjo zainteresiranost tekstilnih mojstrov v proizvodnem procesu. Razprava je pokazala, da bo treba še poglobiti že doslej razvito sodelovanje z gorenjskim tekstilnim bazenom. Opozorili so na premajhno izkoriščenost strojnih zmogljivosti in na pomanjkanje rezervnih delov v primeru okvar strojev. Menili so, da bo treba sklicati posvetovanje s konfekcijskimi podjetji. MK. formiranju je dala trdno zasnovo in zanesljivo realizacij sko izhodišče filmu »Ke-sonci« režiserja Bakira Tano-viča. Preprostost in vztrajanje pri dokumentarnosti brez različnih stilnih in ponarejenih dramatizacij skih sprenevedanj je dala filmu o delavcih, ki v težkih pogojih betonirajo temelje mostov globoko pod rečno gladino, veliko prepričljivost. Moč čistega dokumenta. je dokazal tudi Ska-natov film »Odpovedujem se svetu«, ki je tematsko redek in s kakršnokoli tendenco neobremenjen zapis o preobleki mlade nune in vsakdanjem delovnem življenju v pravoslavnem ženskem samostanu. Nova filmska proizvodna skupina, vojvodinska »Neop-lanta« je dvignila nad povprečje prigodništva film »Donava, Donava« o katastrofalnih lanskih poplavah. Dragocena je optimistična končna poanta o težko prizadetih, a nepremagtpih ljudeh. Lep in jasen v filmskem izrazu je ostal v variaciji na svojo priljubljeno temo o delavcih — nomadih, to pot z naslovom »Sezonci«, Rudolf Sremec. Kulturni dom so odprli POLSKAVA, 20. mar! — Pre-bivalci tega kraja so danes proslavili svoj praznik v spomin na 30 žrtev, ki jih je 23. marca 1945 na pragu svobode ustrelil okupator. Odprli so nov kulturni dom, ki velja okrog 20 milijonov din. Polovico te vrednosti so prispevali prebivalci s prostovoljnim delom. V povorki je šla množica ljudi od Polskave do Gaja ter položila vence pri spomeniku padlih. V izredno uspelem in originalnem kulturnem programu so pripravili pevske in recitacii-ske točke. M.K Med dokumentarce, ki jih odlikuje živahen ritem, iz razna sočnost in pristnost vaškega sejmarskega občutja, sodijo »Konjeniki« Miče Miloševiča z zanimivo uvodno sekvenco animiranega lectovega peciva. Ekskluziven v izbiri snovi m v estetski ubranosti vizualnega izražanja je kulturni dokumentarec Vladimira Basare »Modema galerija«. Režiserje izkoristil redko priložnost nastajanja in oblikovanja velike likovne galerijske zbirke. Nič manj zanimiv ni v težnji soočanja s kulturnimi, družbenimi in etičnimi vprašanji preteklosti in sedanjosti film »Ma-toš naš vsakdanji« Branka Majerja. S primerjavo arhivskih in sodobnih pogledov na svet je poudaril še vedno prepričljivo aktualnost ostre, bridke Matoševe kritične misli, a v primerjavi med njegovim in našim okoljem je žal ostal le v pavšalnih mejah, čeprav mu je besedilo naravnost vsiljevalo več pogumne doslednosti. Posebno poglavje je zapisal v dosedanji festivalski potek Puriša Djordjevič s filmom »Mati, sin, vnuk in vnukinja«. Monolog matere narodnega heroja o težkih dnevih nasilne sinove smrti med vojno, nenadno pretrgan s sproščeno neobremenjenostjo današnje mladine in ožarjen s razumevajočim starkinim nasmeškom, je nova sugestivna možnost za oživljanje tematike NOV. O »Zidu«, tej sveži in kritično angažirani risanki, smo vse dobro povedali že v poročilih iz Oberhausena. Film, ki je ostal vsebinsko in izrazno sporen ter budi skorajda odpor, je s kratkim igranim eksperimentom »živela mladost« vnesel v program dosedanji amater Lor-dan Žafranovi d. Prvi program informativne sekcije je pokazal, da je žirija v njej pustila zares samo pleve. V informaciji so zaenkrat ostale le nerazumljene in neizrabljene možnosti izvrstnih vsebinskih posegov (npr. »Selimov svet«) ali skorajda diletantski spodrsljaji, kakršen se je primeril Francetu Kosmaču v propagandnem turističnem filmu »Zima zima bela«. Na kratko: drugi programski večer festivala je bil tako obetajoča kvalitetna napoved. da se skorajda bojimo za njeno dosledno in resnično izpolnitev. Iz UL izdaje »Borbine« nagrade za arhitekturo BEOGRAD, 19. marca (Tanjug). Na nocojšnji svečanosti kolektiva časopisnega podjetja »Borba« je direktor Moma Markovič izročil prve nagrade tega lista za arhitekturo. Glavno nagrado v znesku milijon starih dinarjev je dobil zagrebški arhitekt Ivan Vitic za moted »Sljeme« pri Reki. Diplomo in plaketo so dobili Smiljan Klaič iz Sarajeva, Milan Popovič in Vladislav Plamenac iz Titograda, Zavod za urbanizem in arhitekturo v Skopju, Oton Ju-govec iz Ljubljane in Bogdan Bogdanovič iz Beograda. Delavski svet »Borbe« je ustanovil to nagrado lani in pri tem odločil, da jo bo podelil vsako leto avtorjem najboljših arhitektonskih in urbanističnih stvaritev v vsaki republiki. Brilej odpotoval v Pakistan BEOGRAD, 19. marca (Tanjug). Clan ZIS dr. Jože Brilej je nocoj odpotoval na večdnevni obisk v Pakistan. V Ravalpindiju se bo s člani pakistanske vlade pogovarjal o jugoslovansko-pakistanskem gospodarskem sodelovanju. Nagrade ETAN BEOGRAD, 19. marca (Tanjug). Predsednik jugoslovanskega komiteja za elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacijo in jedrsko tehniko (ETAN) dr. Rajko Tomovič je nocoj izročil nagrade sedmim avtorjem najboljših razprav na deseti konferenci te specializirane družbeno-sfcro-kovne organizacije. člani sklada za te nagrade so razne gospodarske organizacije in inštituti ter zvezna gospodarska zbornica. Med nagrajenci je tudi J. Barlič iz Ljubljane. Zaključek ciprsko-grških pogovorov ATENE, 19. marca. Ciprski zunanji minister Kiprianu je ob zaključku svojega obiska v Atenah izjavil, da je z grškimi voditelji dosegel popoln sporazum o proceduri pobude za rešitev ciprskega vprašanja. Po sestanku s pre-mierom Stefanopulom je minister dejal, da se je pogovarjal predvsem o pobudah, ki bi bile potrebne, da bi našli rešitev za Ciper. Agencija Reuter je zvedela, da bodo te pobude imele obliko predloga turški vladi za dvostranske pogovore. Grški zunanji minister Čiri mokos je v zvezi s tem ponovno demantiral vesti nekaterih atenskih časopisov, češ da je prišlo do nesoglasij med nikozijsko in grško vlado. Sovjetski nrotest v Nairobiiu MOSKVA, 19. marca (TASS) Telegrafska agencija Sovjetske zveze (TASS) je kategorično protestirala pri kenij skih oblasteh v Nairobiju, ker so izgnale kenijskega do Pisnika te agencije. V pro testni brzojavki je rečeno, da je ta korak povsem neutemeljen. Satelit za proučevanje X žarkov CAPE KENNEDY, 20. marca — Iz ameriškega letalskega oporišča Cape Kennedy bodo v četrtek 24. marca izstrelili satelit za proučevanje nedavno odkritih močnih virov X žarkov znotraj in zunaj naše galaksije. To bo eden izmed štirih orbitalnih astronomskih observatorijev M ga bodo ZDA izstrelile za proučevanje teh močnih virov sevanja. Reuter poroča, da bodo satelit, ki se bo imenoval »OAO-4«, izstrelili z raketo »Atlas-Agena« in da se bo gibal po orbiti oddaljeni od Zemlje kakih 800 km. STANKA GODNIČ Telegrami POTRES V VZHODNI AFRIKI — KAMPALA. Ob Viktorijinem jezeru v vzhodni Afriki je bil včeraj zjutraj hud potres, zemlja se je tresla okrog 15 sekund. Po poročilu seizmološke postaje v Upsali na švedskem je bil ta potres sedme stopnje po Richterjevi lestvici. Zdaj še ni poročil o kakšnih žrtvah ali o tem, kolikšna je gmotna škoda. POPLAVE NA JAVI — DŽAKARTA. Zaradi hudih poplav na srednji Javi so morali izseliti okrog 300.000 ljudi. Poročajo tudi, da je popustil jez na reki Solo in da je voda povzročila veliko škodo. SNEG V SIRIJI — DAMASK. Sirijo je zajel hladni val, kar je zelo nenavadno za ta letni čas. V Damasku in okolici je zapadel sneg. Živo srebro je padlo na ničlo. NEURJE — MONACO. Samostojno kneževino Monaco ob sredozemski obali je včeraj prizadelo hudo neurje. V pristanišču Monte Carla se je potopilo 12 manjših ladij, jahta grškega lastnika ladij Onazisa pa je hudo poškodovana. Pod vodo je glavno sprehajališče v Monte Carlu, voda pa je vdrla tudi v kleti kazina. POMOČ POPLAVIJENCEM V ARGENTINI — MOSKVA. Sovjetski Rdeči križ je poslal 3000 rubljev pomoči poplavljencem v Argentini. KAMBOŠKA POMOČ INDIJI — PHNOM PENH. Kambodža je včeraj poslala Indiji tisoč vreč riža kot pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadela suša. LETALO IZGINILO — PARIZ. Ameriški vojaški predstavnik je včeraj povedal, da je izginilo ameriško vojaško transportno letalo »C-130«, ki bi se moralo udeležiti zimskih manevrov na Norveškem. V letalu je bilo sedem članov posadke. VOLITVE NA FINSKEM — HELSINKI. Včeraj so se začele na Finskem parlamentarne volitve, ki bodo trajale še danes. Za glasove se potegujejo zlasti stranka centra, socialdemokratska stranka in demokratična zveza finskega ljudstva, v kateri je tudi KP Finske. SPORAZUM MED ZSSR IN ZDA — WASHINGTON. Tu so predsinočnjim podpisali program kulturne izmenjave med ZDA in Sovjetsko zvezo, in to dan kasneje, kot je bilo sprva predvideno, ker je predsednik Johnson uro pred podpisom sporazuma zahteval, naj mu pošljejo besedilo, da bi preveril, če je v sporazumu obseženo vse, za kar so se že prej dogovorili. ŠE 20.000 JUŽNOKOREJCEV V VIETNAM — SEUL. Južnokorejski parlament je po večurni razpravi skleni! podvojiti število južnokorejskih vojakov v Južnem Vietnamu. Do julija bodo pc lali tja še 20.000 vojakov. PREDSTAVNIŠTVO — HAVANA. Tu so odprli uradno predstavništvo stranke neodvisnosti Portorika, ki je prvo take vrste v tujini. Ta otok je dobil neodvisnost po dolgoletni okupaciji in je postal zvezna država ZDA. Pa še to: SVINJA NI NORA, PAC PA LE DUŠEVNO PRIZADETA — Ivangradskega novinarja je tamkajšnje občinsko sodišče obsodilo na denarno kazen 40.000 starih dinarjev, češ da je razžalil v tisku tamkajšnjega predsednika občinskega sodišča in dva veterinarja. Kot sodna izvedenca sta veterinarja v sodnem sporu med predsednikom občinskega sodišča in kmetom, od katerega je predsednik kupil mršavo svinjo, ocenila svinjo kot »duševno prizadeto«, novinar pa je napisal v reportaži, da je bila svinja nora, in je bil zato obsojen ... Vreme 20 MARCA 1966 ob 13. uri Prognoza V REMENSKA SLIKA: Nad zahodno in srednjo Evropo se je zgradilo močno po dročje visokega zračnega priti ska, tako da v naslednjih dneh atlantske frontalne motnje ne bodo vplivale na vreme pri nas. S severovzhodnimi vetrov: dotekalo nad naše kraje zelo hladne zračne gmote, ki pa se počasi pomikajo proti vzhodu. NAPOVED: SLOVENIJA: Pretežno sončno bo Nočne tempera ure se bodo precej znižale — od —4 do — 8, v Primorju 2, čez dan okoli 8, v Primorju 12 stopinj C. Burja ш. P’ imnrskem bo postopoma popustila. JUGOSLAVIJA: Pretežno jasno in hladno bo. Џ SONČNO DELNO 08UCNÜ &ШШ ***** SNEG <2$ NEVIHTE if MEGLA de? 'rtu. Temperature Ob 07.00 7 4 5 5 4 4 9 —13 8 8 11 12 5 5 3 Ljubljana Planica Brnik Maribor Slovenj Gradec Novo mesto Koper Kredarica Reka Pulj Split Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Milano Genova München Zürich Benetke —1 —5 Zmagovalci mednarodnih smučarskih poletov 1950 Oberstdorf 1951 Oberstdorf 1952 Oberstdorf 1953 Mitterndorf 1954 Planica 1955 Oberstdorf 1956 Mitterndorf 1957 Planica 1958 Oberstdorf 1962 Mitterndorf 1960 Planica 1961 Oberstdorf 1965 Mitterndorf 1963 Planica 1964 Oberstdorf 1965 Mitterndorf 1966 Planica Weiler (ZRN) Lyiro (Pi) Weiler (ZRN) Bradi (A) Laaksonen (Pi) Silvenoinen (Pi) Lesser (DRN) Recknagel (DRN) Recknagel (DRN) Yggeseth (No) Recknagel Recknagel Recknagel Bokeloh (DRN) S.jöberg (Šved) Ohlmeyer (ZRN) Razvoj rekorda v smučarskih poletih 101 m Bradi (A) 107 m Bradj (A) 109 m Mair (Nem) 111 m Lahr (Nem) 112 m Kraus (Nem) 118 m Gehring (Nem) 120 m Tschannen (Šv) 124 m Gatschnigg (A) 127 m Weiler (ZRN) 135 m Netzel (Šved) 139 m Luiro (Fi) 141 m Šlibar (J) 141 m Lesser (DRN) 141 m Sjöberg (Šved) 142 m Motejlek (ČSSR) 144 m Zandanel (It) 145 m Lesser (DRN) 146 m Wirkola (No) Planica 1936 Planica 1938 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1941 Planica 1948 Oberstdorf 1950 Oberstdorf 1950 Oberstdorf 1950 Oberstdorf 1951 Oberstdorf 1961 Mitterndorf 1962 Oberstdorf 1964 Oberstdorf 1964 Oberstdorf 1964 Mitterndorf 1965 Vikersund 1966 INŽ. STANKO BLOUDEK, konstruktor planiških skakalnic. Posnetek je iz leta 1948, ko je Švicar Fritz Tschannen dosegel v Planici dolžino 120 m, takrat najdaljši skok oziroma polet na svetu. Še o 146 m Wirkole v Vikersundu Agencijske vesti, ki so jih objavili naši listi in tudi »Delo« o novem svetovnem rekordu Norvežana Wirkole v smučarskih poletih, niso bile jasne, ker so sprva omenjale le dolžino 145,5 m, in sicer v nedeljo, v ponedeljek pa smo prejeli vest, da je novi svetovni prvak poletel 146 m daleč. Obe vesti smo prejeli z zamudo, ker se 145,5 m nanaša na dolžino, ki jo je Norvežan dosegel v soboto na treningu, 146 m pa na dolžino skoka oziroma poleta, ki ga je Wirkola dosegel v nedeljo na mednarodnem tekmovanju, in sicer v drugi seriji. Pri prvem poskusu v konkurenci je ddšegel 143 m. Wirkola je zmagal z 226 točkami pred rojakom Enganom 194 (120,5, 116 m), tretji je bil Norvežan Selbekk, četrto mesto pa sta si delila Finec Lukkariniemi in Norvežan Yggeseth. Zanimivo je, da je Wirkola prejel za rekordni skok tudi »rekordno« oceno za slog: 20 — 19,5 — 19,5 — 19,5 — 19,5 točke. Smola Mlinarja, Kobentar prvi Kranjski Triglav najboljši med smučarji tekači za Rožičev memorial PLANICA, 20. marca. V dolini skakalnic so se zbrali smučarji - tekači in se pomerili za memorial Janeza Rožiča. Skupno je nastopilo 54 tekačev iz 13 klubov iz Slovenije in sosednje Koroške. Tekmovali so v treh starostnih razredih. Manjkali so samo tekači, ki so na turneji v tujini. Pri članih je osvojil prvo mesto Janko Kobentar z Jesenic, pri starejših mladincih je bil najhitrejši Janez Krišelj (Trig), pri mlajših mladincih pa Drago Pintar z Jesenic. Točno ob 10. uri se je pognal s starta na 6,5 km dolgo progo, ki je tekla od doma v Planici v dolino Tamar in nazaj, mladinec Knific z Jesenic, ki je v skupni uvrstitvi zasedel 3. mesto pri starejših mladincih. Zmagovalec pri starejših mladincih Krišelj je startal s štartno številko 15. Odlično pripravljena proga mu ni delala preglavic in je popolnoma zasluženo osvojil prvo mesto ter pustil za seboj drugouvrščenega Cepi jaka iz Ljubljane za več kot 3 minute. Pri mlajših j£ osvojil prvo mesto Pintar z Jesenic, ki je smučal bolje kot starejši mladinci in zabeležil čas 29,56. Na drugo mesto se je uvrstil obetajoči mladi tekač iz Ihana Slavnik, na tretjem mestu pa je gojenec žemve iz Gorij Simič. Favorit Ker-štajn z Jesenic je imel takoj po startu smolo in si je zlomil smučko. Z zamenjavo je izgubil dragocene sekunde in se je tako uvrstil šele na 11. mesto. Med člani je nastopilo 20 tekmo- valcev, ki so morali 6,5 km dolgo progo preteči dvakrat. Favorita v tej konkurenci je bilo težko iskati, saj so bile moči precej izenačene. Ko so člani prvič pretekli krožno progo, je frnw] najboljši čas Mlinar iz Rateč — 20 sekund naskoka pred Kobentar jem, Janez Pavčič je že na startu 7?m«dii več kot 20 sekund, ker se ni pravočasno javil starterjem. Te zamude pozneje ni mogel več nadomestiti in se je uvrstil na 5. mesto. Pri drugem krogu si je najbolje uvrščeni Mlinar zlomil smučko in tako izgubil vse upe na boljšo uvrstitev. Ta njegov spodrsljaj je izkoristil danes zelo razpoloženi Kobentar in si prismučal prvo mesto. Na drugem mestu je Kobilica iz Gorij, ki je zaostal za zmagovalcem za 1:04 minute. Na tretjem mestu je Ljubljančan Reš, ki je v drugem krogu nekoliko popustil. Ekipno je osvojil prvo mesto kranjski Triglav pred Enotnostjo in Feldkirchnom. športni delavci smučarskega klu- Šibka-točka - modelarstvo Redna letna konferenca ZLOS kritično pregledala delo LJUBLJANA, 20. marca. Redna letna delovna konferenca Zveze letalskih organizacij Slovenije, ki so se je udeležili zastopniki vseh slovenskih aeroklubov, letalskih šol in centrov, je dokaj kritično ocenila delo organizacij na terenu. Vsi delegati so bili mnenja, da v letalskih vrstah ni več prave množičnosti in ne pravilnega razmerja med kvaliteto in kvantiteto letalskega športa. Prav zaradi tega je nujno, da letalski delavci v okviru Zveze letalskih organizacij Slovenije skušajo najti poti za večjo množičnost v vseh letalskih dejavnostih, predvsem pa v letalskem modelarstvu. Modelarstvo bi moralo biti tista osnovna panoga v našem letalstvu, ki bi pomenila temelj celotne organizacije in vir kadrov za vse letalske dejavnosti. Poročilo, ki ga je IO ZLOS izdal pred konferenco, pa navaja, da se z letalskim modelarstvom ukvarja le 1168 modelarjev, med katerimi je le 500 članov letalskega naraščaja. Pri iskanju vzrokov takega stanja so ugotovili, da je nerešena pred- Sabljači za najvišje naslove SUBOTICA, 20. marca — Na državnem prvenstvu v sabljanju sodeluje sedem ekip. v konkurenci posameznikov pa 37 sabljačev. Med posamezniki je zmagal oziroma osvojil naslov lanski prvak Maša iz Zrenjanina, ki je v finalu premagal vse nasprotnike. Za njim sta se zvrstila Kržišnik in Blažič-ko iz Zagreba. vsem preskrba z modelarskim materialom in mačehovski odnos upravnih odborov klubov do modelarstva. Konferenca je pokazala, da skoraj vsi klubi sedaj, ko so se znašli v najtežavnejših razmerah resneje razmišljajo o modelarstvu. Kakor kaže, je današnja konferenca pretrgala ustaljeno prakso, da je letenje brezplačno. Mnoge organizacije so že pred tem sprejele sklepe o povišani članarini in samofinanciranju letenja. Vsi delegati so tako politiko ZLOS podprli, čeprav se zavedajo težav, na katere bodo pri izvajanju teh sklepov naletele nekatere organizacije. Da je bila ta plat doslej res zanemarjena, govori podatek, da so letalci doslej prispevali le 2 promila sredstev, ki jih je za njihov šport in rekreacijo prispevala družba. Med letalskimi dejavnostmi so edinole motorni piloti izpolnili načrt za leto 1965. Imeli so 2613 ur poletov, sodelovali so na Evropskem aerorallyju, dveh rally j ih v državnem merilu in na 2 republiških tekmovanjih. V letošnjem letu bodo z boljšo organizacijo dela in načrtnim šolanjem kadrov skušali zapolniti vrzel med nizkim povprečjem strokovnega večine pilotov in redkimi »Nikoli vež v modrem dresu« Košarkarica Sonja Mrak ne more pozabiti krivice slovenske ženske košarke lila novica, da je zvezni kapetan Demšar povabil na priprave državne ekipe za meddržavni turnir v Leipzigu kar tri slovenske igralke najboljšo srednjo napadalko Olim-' pije Sonjo Mrak in naraščajnici Bremčevo (Ol) in Prezljevo (Tr). Toda dve košarkarici — Mrakova in Prezljeva — ne bosta odpotovali v Beograd. Kranjčanka je nenadoma zbolela, Sonja Mrak pa je zavrnila povabilo z besedami: — Nikoli več ne bom igrala v modrem dresu! Presenetljivo, toda resnično! Tiste, ki poznajo razmere v naši ženski košarki pa tak odgovor odlične igralke Olimpije ni presenetil. Vse se je začelo pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Peruju. V daljnjem mestu Limi so naše reprezentantke zaigrale slabše kot smo pričakovali ko so se poslavljale od domovine. Po vrnitvi v Jugoslavijo so se najprej za neuspeh med seboj obtoževali voditelji ekipe, nato pa so skoraj soglasno krivdo naprtili Mrakovi, češ, da ona ni v Limi zaigrala tako kot so ji naročili in da zategadelj naša reprezentanca ni dosegla pričakovane uvrstitve. Igre so pač taka športna zvrst, posebno pa košarka, pri kateri ekipa šteje 12 igralcev, da je uspeh odvisen od dobre igre vseh članov ekipe, ne pa od posameznika! Toda takrat so odgovorni morali najti »grešnika« in Sonja Mrak je bila pač najbolj primerna. Bila je Ljubljančanka in kot taka najbolj oddaljena od središča burnih razprav na košarkarski zvezi v Beogradu. Take »obsodbe« pa so igralko ta- ko prizadele, da je dala slovo košarki, Olimpiji in reprezentanci ter se priključila vrsti Slovanovih rokometašic. Ljubezen do igre pod koši pa je bila močnejša od njene trenutne odločitve. Ponovno se je vrnila pod koše in skupaj z ostalimi večinoma še mladimi in dokaj neizkušenimi igralkami, lani osvojila v državnem prvenstvu odlično tretje mesto. Bil je to res omembe vreden »come back« odlične srednje napadalke. Jugoslovanska reprezentanca pa je v tem obdobju doživljala neusneh za neuspehom. Na EP v Budimpešti so bile Jugoslovanke šele devete! Brez srednjega napadalca takega kova kot je Sonja Mrak danes ni moč zmagovati na velikih turnirjih in zategadelj je Demšar tuđi povabil Sonjo na priprave, ona pa je ostala pri svoji odločitvi: — Za reprezentanco, ne bom več igrala! In njena odločitev je pravilna. Čeprav je vodstvo reprezentance novo. pa tudi igralke so druge. Mrakovi danes nihče ne more zagotoviti, da jo čez dva. tri ali morda štiri mesece ne bodo spet napadali in krivili za morebitne slabe igre naše reprezentance Vse tisto kar je doživela še nedavno tega je bilo za mlado dekle preveč hudo. da hi lahko preklicala svojo odločitev. — Nikoli nisem igrala za denar Zategadelj igram zgolj zaradi veselja, ki mi ga nudita koša in tovarištvo v ekipi. Samo zaradi tega sem ponovno oblekla dres Olimpije. Samo še letos bom igrala in potem bo prišlo neizogibno slovo igri, košem, žogam in .. . '»• D. niki, ki se odlikujejo po kvaliteti in športnih rezultatih. Težave so s parkom motornih letal, ki je star in dotrajan. Zato ga bodo obnovili z novimi letali LIBIS-180. Podobne probleme imajo tudi jadralni letalci, ki prav tako letijo na dotrajanih letalih. Kljub neugodnim vremenskim razmeram pa so imeli lani 3100 ur poletov od 3900 planiranih. T. P. Mikičeva in Špendel najboljša MARIBOR, 20. marca. — Dvaintrideset najboljših telovadk in telovadcev prvega razreda se je danes pomerilo za mesta na odprtem prvenstvu Maribora. Ta turnir je bila tudi zadnja pregledna tekma slovenskih telovadnih vrst pred aprilskim državnim prvenstvom. Nastopajoči so pokazali zadovoljivo znanje, posebno pa so se izkazale tekmovalke in tako dokazale, da se bodo v svojem jakostnem razredu potegovale za najvišja mesta v državi. Rezultati: članice — parter: 1., 2. Mikič in Tramšek po 9,40, Pavlič (vse Mrb I) 9.10; bradlja: Mikič 9,20, Pavlič 9,05, Lukežič (N. dom) 9,00; gred: Mikič 9,05, Lukežič 9,00, Kmjič (Mrb I) 8,95; preskok: Mikič '9;25, Pavlič 9,05, Šalamun (Žel Mrb) 8,80; skupno: Mikič 36,90, Pavlič 35,25, Kmjič (vse Mrb I) 34,90, Lukežič (N. dom) 34,75, Šalamun (Žel. Mrb) 34.50, Tramšek (Mrb I) 25,90; člani — parter: Pajnik (Mrb I) 9,45, Simončič (Šiška) 9,30, 3., 4. špendel (Žel. Mrb) in Plestenjak (NG) po 9,20; bradlja: Vratič (šiška) 9,40, Plestenjak in Spindel po 9,20; preskok: špendel in Vratič po 9,50, Plestenjak in Milkovič (Zel. Mrb) po 9,30; krogi: Spindel 9,60, Vratič 9.40, Glavič (Tr) 9,35; konj z ročaji: Simončič in Gričar (Tr) po 9,30, Milkovič 9,50; drog: špendel in Vračič po 9.50, Milkovič in Simončič po 9,20; 56,10, 2. Vratič (šiška) 55.70, 3. Simončič (šiška) 54,90 , 4. Milkovič (Žel. Mrb) 54,80 , 5. Gričar (Tr) 53,00 itd. B. B. Odbojkarji Mladosti izločeni ZAGREB. 20. marca. — V povratnem četrtfinalnem spopadu za pokal evropskih odbojkarjev prvakov je šampion Romunije Rapid premagal domačo Mladost 3:1 (8:15, 15:5, 15:10, 15:9). Tekmo je vodil Caoutto iz Trsta. Rapid: Nicolau. Dragan. Grigorovici, Fara-riu, Utisst-‘amr, Pavel, M:nčev. Con-tmescu, Charan, Ardelea, Gavri-lita. Romunski prvaki tudi danes tii-so imeli težkega dela: Zagrebčane so premagali z enakim rezultatom kot v prvi tekmi, srečanje pa je trajalo samo 1 uro in 22 minut. Odbojkarji Mladosti so igrali dobro samo v prvem nizu. nato pa so Romuni zaigrali tako dobro kot je bilo tudi pričakovati od najboljše klubske ekipe v Evrooi in na svetu, saj je večina igralcev Ranida igrala za romunsko reprezentanco na zadnjem svetovnem prvenstvu, ko'- so osvojili naslov najboljših. Konstruktor zmagovalec :, 20. marca. — Na kegljišču Konstruktorja je bilo danes doslej najbolj množično sindikalno tekmovanje v Sloveniji. Nastopilo je 20 moštev, tekmovali pa so v borbenem slogu. Vrstni red: Konstruktor 1650, Elektroindustrija in splošna montaža 1580, Tovarna dušika Ruše 1538, Gradis — Maribor 1512, TAM 1482 itd. B. B. ba Planica so pripravili tekmovanje brezhibno. Proga je bila odlična in precej zahtevna. Tekači so morali pokazati mnogo smučarskega znanja, posebno pri smuku v zadnjem delu proge. Srečanje si je ogledal tudi brat pokojnega Janeza Ročiča Lovro Rožič. Rezultati — starejši mladinci: 1. Krišelj (Trig) 30,59, 2. Cepljak (E) 34,11, 3. Knific (Jee) 35,4, 4. Mulej (Trig) 36,27,-5. Štancer (Transturist) 40,000; mlajši mladinci: 1. Pintar (Jes) 29,56, 2. Slavnik (Ihan) 32,33, 3. šdmnic (Gor) 32,47, 4. Janša (Moj) 33,33, 5. Grabulj (Fildk) 33,53. Člani: 1. Kobentar (Jes) 57,54, 2. Kobilica (Gor) 58,58, 3. Reš (E) 59,37, 4. Bešter (Trig) 59,49, 5. Pavčič (E) 1.00,05, 6. Kordež (Trig) 1,02,14, 7. Janz (Feldk) 1.02,28, 8. čačko (JLA) 1.03,56, 9. Tonosi (Feldk) 1.04,02, 10. Bre-zovšek (E) 1.04,11. P. KARLIN Priznanja in nagrade hokejistom SZ MOSKVA, 20. marca — Pristojni forum je nagradil hokejiste ki so šestič osvojili naslov svetovnega prvaka. Zajcev je postal zaslužni mojster športa, Vikulov in Polupanov pa sta dobila naziv mojstra mednarodnega razreda, medtem ko so nekateri drugi nagrajeni s kolajnami. Poraz Minčka in Franulovića SASARI, 20. marca — Naša teniška igralca Minček in Franulo-vič sta bila izločena v polfinalu mednarodnega turnirja v tem italijanskem mestu. Premagal ju je italijanski par Pietrangeli-Merlo 6:4, 6:3. ODDIH — Skakalci, ki se pripravljajo v Planici za veliko mednarodno tekmovanje v smučarskih poletih, so se tudi včeraj, kljuh močnemu vetru spuščali po zaletišču 90-m skakalnice. Naš posnetek prikazuje nekatere izmed njih pri oddihu (od leve): Miro Oman, Otto Giacomelli, trener Zoran Zalokar, ki je v pomoč zveznemu trenerju Lojzetu Gorjancu, Franci Giacomelli in Ludvik Zajc. Foto: Edi Šelhaus 12 kandidatov za Planico 66 Naši reprezentantje za smučarske polete bodo znani v sredo PLANICA, 20. marca. Na 90-m skakalnici v Planici je bila danes zadnja pregledna tekma za izbor naših skakalcev za smučarske polete na 135-m skakalnici v Planici. Skupno je nastopilo 26 skakalcev, ki so izvedli po 2 skoka. Ker je pričel pihati sunkovit veter, so tekmovanje prekinili. Pozneje je tehnična komisija razveljavila vse rezultate. Na popoldanski seji je tehnična komisija razpravljala o nadaljnjih pripravah naših skakalcev. Danes so vsi skakalci odpotovali domov, v torek zvečer pa se spet zbero v Planici. V sredo bodo imeli naši reprezentanti prvi tre- Šport na torkovi tribuni v Celju Tema prihodnje tradicionalne celjske torkove tribune bo športna. Najpomembnejši celjski teles-nokul turni delavci bodo jutri ob 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma namreč odgovarjali na vprašanja o perspektivah telesne kulture v mestu ob Savinji. Poseben del »Celjske športne panorame« pa bosta izpolnila znana atleta kladivarja červan in Važič s pripovedovanjem o svojem potovanju okrog sveta, pri čemer bo Franc červan pokazal tudi vrsto barvnih diapozitivov. ning na 135 m skakalnici. K prvim poskusnim skokom na velikanki bodo pripušče-ni: Pečar, Eržen, Zajc, Oman, Giacomelli, Jurman, Štefančič, Mesec, štrucelj, Koprivšek, Pudgar in Nahtigal. še-• le po skokih v sredo bodo izbrali reprezentanco, ki bo pozneje zastopala naše barve na planiškem tednu. Pudgar in Nahtigal imata manjše poškodbe na nogah in morata v sredo prinesti zdravniški izvid, če bo ta ugoden jima bodo dovolli skakati na 135 m skakalnici. Koliko ska- Planica cd Bradla (101 m) do Recknagla (127 m) Te dni, in sicer s tekmo od 25. do 27. marca bomo praznovali trideset let odkar je človek s preprosto napravo, lesenimi smučmi poletel 100 metrov daleč. To je bdi Avsri-jec Sepp Bradi iz Bischofshofna, ta skok, in sicer 101 m, pa mu je uspel 15. marca 1936 na tkrat največji in najboljši skakalnici na svetu, na Bloud kovi mojstrovini v Planici. S tem, prvim skokom nad 100 metrov se je začelo obdobje smučarskih poletov, čeprav jih takrat mednarodna smučarska zveza — FIS še ni priznala. 1934: 92 m Krstna prireditev na veliki planiški skakalnici je bila že leta 1934. Takrat je Norvežan Birger Ruud skočil 92 m in s tem izboljšal svoj svetovni rekord, ki ga je dosegel leta 1933 — 86 m v_Villarsu v Švici, in pa svetovni rekord Švicarja Rucheta, ki je prav tako v Villarsu istega leta skočil 87 m. Na prvi tekmi v Planici 1934 je Albin Novšak s skokom 66 m dosegel nov jugoslovanski rekord. Takrat so Birgerja in Sigmunda Ruu-da in ostale Norvežane, ki so po končani tekmi obiskali Ljubljano, nosili po mestu na ramenih. 1935: 99 m ' Na drugi tekmi v Planici leta 1935 so skakali na neko. liko povečani skakalnici. Ta mednarodna tekma je bila 18. marca, prisostvovalo pa ji je kar 12.000 gledalcev (leta 1934 le 4000). Deset dni pred tekmo pa jo je FIS prepovedala, češ da skakalnica ni pregledana in odobrena. Zato so Norvežani skakali izven konkurence — samo za dolžine. Najdaljši skok je dosegel tokrat Norvežan Andersen — 99 m. Bradi je na tej tekmi (1935) skočil 91 m, Bogo Šramel pa je s skokom 72 m dosegel nov jugoslovanski rekord. Isti dan, to je 18. marca, pa je v Ponte di Legnu (Italija) Švicar Kainersdor-fer skočil pol metra dalj — 99,5 m in izboljšal svetovni rekord. Norvežan Ulland je skočil s padcem celo 103,5 m. Nihče se ni razburjal nad dolžinami v Ponte di Legnu, mnogi zlasti pa FIS pa so izvajali hud odpor proti Planici, ki pa je imela mnogo nasprotnikov tudi doma. 1936: 101 m Leta 1936 je na kongresu FIS na olimpijskem prizorišču v Garmischu dr. inž. Strauman predlagal, da kritična meja skokov ne bi smela presegati 80 m. Njegov predlog so sprejeli, toda s tem, da naj bi veljal šele od maja dalje, Norvežani pa so na skupščini svoje smučarske zveze sklenili, da zanje velja takoj, in sicer 8./marca 1936. FIS je obvestila'vse smučal ske zveze — razen naše, da je skakanje v Planici prepovedano. Vodstvo takratnega jugoslovanskega skakalnega športa z Josom Gorčem in inž. 1 Bloudkom na čelu je izvedlo tekme na 65-metrski skakalnici, na 120-metrski pa samo trening. Trening na veliki skakalnici se je začel že 10. marca, že z drugim skokom je Albin Novšak izenačil rekord Boga Šramla s skokom 72 m. Prva dva dneva sta skakala tudi Norvežana Hagen in Oedegaard, potem pa sta prispela v Planico še brata Ruud in Olaf Ulland. Vendar so bili norveški skakalci le gledalci, ker je tik pred tekmovanjem — tudi norveški skakalci so se vzpenjali po stopnicah ob skakalnici — prispela iz Osla brzojavka, v kateri je norveška zveza prepovedala nastop svojim skakalcem, pravzaprav jim je dovolila start, toda le v primeru, če najdaljša dolžina skokov ne bo presegala znamke 80 m. Poskusni skok bi — po tej brzojavki sodeč — seveda moral izvesti Norvežan, sodniki Bildstein (Avstr), Ma-chaček (ČSSR) m Jernej Jelenič (Ju) pa niso dovlilj tega diktata. Dopoldne je bila uradna tekma, popoldne pa so bili skoki izven konkurence, oziroma borba za stometrsko dolžino. Bradi je skočil 101 m, dr. Redni 98 m, Budja-rek (ČSSR) 95 m, Avstrijec Aschenwald 96 m itd. Ziiriški »Sport« je takrat (20. marca 1936) med drugim zapisal: »Dogodki v Planici so dokaz, da so skoki nad 100 metrov res možni, hkrati pa. da je v smučarskem športu dvojna pravica. Vsi tekmovalci so izjavili: Skakalnica je popolnoma v redu, skakanje na njej pa pravi užitek, prišli bomo ponovno.« 1937: skoki in poleti? Borba za uveljavitev smučarskih poletov je bila huda in dolgotrajna. Že 19. marca 1936 je FIS zaprla Planico, češ da je Bradi za najdaljši skok prejel v Planici darilo. Jugoslovanska zveza je vložila protest, ki pa so ga zavrnili. šele leta 1937 v Chamo-nixu na zborovanju predsedstva FIS so ugodili protestu, hkrati pa so sklenili, naj si dr. inž. Strauman ogleda skakalnico in naveže stike z inž. Bloudkom. Pokojni Joso Goreč je z inž. Bloudkom in drugimi sodelavci že pred zborom predsedstva FIS pismeno predlagal delitev smučarskih skokov- na skoke in polete, ter ga poslal v razpravo. V Planici so se zbrali 7. marca 1937 tekmovalci Avstrije, Švice in Nemčije, vendar do tekmovanja ni prišlo tudi po 14-dnevnem čakanju, ker je FIS prepovedala tudi trening na veliki skakalnici. 1938: 107 m • Leta 1938, potem ko so Jugoslovani po kongresu FIS v Helsinkih dobili dovoljenje za nadaljnjo dejavnost v Planici, so bile spet tekme. Boj za Planico je bil s tem pravzaprav končan. Spet je bil najboljši Bradi in je s 107 m dosegel nov svetovni rekord, medtem ko nikomur ni uspelo izboljšati Novšakovega rekorda — 89,5 m iz leta 1936. Tudi ne Novšaku samemu, ki je skočil 85 m, toda s padcem. Smučarske polete v Planici je naslednje leto 1939 preprečilo pomanjkanje snega. Leta 1940 se niikomure ni posrečila rekordna dolžina. Tudi Bradlu ne, ki je sicer skočil 101,5 m. Najboljši jugoslovanski je bij takrat Novšak z 88 m, takoj za njim pa Finžgar z 87 m. 1941: 108 in 118 m Leta 1941 tik pred vojnim viharjem pa je Nemec Gehring najprej izboljšal Bradlov svetovni rekord za 1 m — 108 metrov, potem pa je dosegel senzacionalno daljavo 118 m, ob kateri je obstrmel ves svet. Jugoslovanski rekord je izboljšal Finžgar s 95 m. Skočil je tudi 101 m, toda podrsal je po snegu z roko, Novšak pa je pri 103 padel. 1948: 120 m Leta 1945 in 1946 na velikanki v Planici ni bilo skokov, ker jo je bilo treba povsem obnoviti. Toda že leta 1948 se je na njej vpisal na vrh seznama svetovnih rekorderjev Švicar Tschannen s 120 metri. Tudi pokojni Polda je skočil toliko, toda z roko se je dotaknil smučišča. Vendar je Polda dosegel nov jugoslovanski rekord — 109 m. Poleti na velikanki so bili že leta 1947, toda niti našim niti švicarskim skakalcem se niso posrečile rekordne daljave. FIS je naposled z razumevanjem zrla na smučarske polete, toda le v študijske na- mene. Leta 1949 ni bilo tekem, ker je bila skakalnica v slabem stanju. Leta 1950 so velikanko nekoliko »zakrpali«. Najbolj uspešna sta bila Polda in Finžgar, ki sta oba dosegla nov rekord — 114 m. Tekmovali so tudi Norvežani, Avstrijci in drugi. Poletom je prisostvoval tudi Birger Ruud, toda tokrat kot Član FIS. 1957 in 1960: 124 oziroma 127 m Medtem ko so obnavljali veliko skakalnico v Planici leta 1951, 1952 in 1953 pa so v Oberstdorfu (ZRN) zgradili še večjo skakalnico. Na njej je Finžgar leta 1951 dosegel nov jugoslovanski rekord — 117 m, leta 1952 — 124 m, devet let pozneje, leta 1961 pa Jože Šlibar — 141 m na isti velikanki. Oberstdorf, na katerem sta že na prvem mednarodnem tekmovanju leta 1950 Gantschnigg (Avstrija) in Weiller (ZRN) s skokom 124 oziroma 127 m dosegla nova svetovna rekorda in pozneje še velikanka v Kulmu (1953) sta začasno zasenčila Planico, nista pa ji mogla vzeti njenega slovesa. Planica je tista, ki je v zgodovini smučanja s prvim skokom čez 100 m, Planica se je borila za smučarske polete in tej disciplini naposled priborila priznanje FIS, pa Čeprav veljajo mednarodni tedni smučarskih poletov šele od leta 1950 dalje. Nova rekorda Planice pa je dosegel potem nepozabni Hel-muth Recknagel (DRN), in sicer leta 1957 — 124 m, leta 1960 pa z dolžino 127 m! Ta rekord pa je zdaj v resni nevarnosti. kalcev bo v reprezentanci, tehnična komisija še ni določila, vsekakor pa jih bo vsaj 8. Nekaj izjav kandidatov za planiške polete: Pečar: »Planico pričakujem z veseljem, škoda je le, da naša forma stalno niha. Upam, da bomo upravičili zaupanje in popravili napake s svetovnega prvenstva«. Jurman: »želim lepo vreme. če bodo vremenske razmere ugodne, bo nedvomno rekord Planice«. Koprivšek: »Želim, da bi skakalo na velikanki čim več mlajših skakalcev. Ker je Planica le vsako tretje leto, je 'škoda izpustiti tako priložnost«. Mesec: »Eržen bo najboljši in najdaljši Jugoslovan. Uvrstil se bo med prvo deseterico«. Kljub porazu prvi LJUBLJANA, 20. marca. — V tivolski dvorani je bila dopoldne zadnja tekma za državno mladinsko hokejsko prvenstvo, v kateri je beograjski Partizan premagal Olimpijo 4:2 (1:0, 3:0, 0:2). Strelci: Krstič, Popovič, Erovič in Su-tič za Partizana, oba zadetka za Olimpijo pa je dosegel Beravs. Končni vrstni red: Olimpija 2 točki (7:5), 2. Partizan 2 (6:6), 3. Slavija 2 (5:7). Turnir v Mar del Plati MAR DEL PLATA, 20. Rezultati VII. Reshewsky 1:0, Bolbochan — Garcia Schweber — Sanguinetti remi, Uhlmann — Emman remi, Rubi-netti — Pilnik remi, Portisch -Eliskases prek., Rosetto — Guimard prek. , Po VII. kolu je vrstni red tale: Portisch 5 (1), Smislov 5, Bolbochan, Stein 4 in pol, Schweber 4, Reshewsky 3 in pol točke itd. Vodi Larsen KÖBENHAVEN, 20 marca — Na turnirju kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo vodi po šesti partiji Danec Larsen (3,5:2,5), ki je v prekinjeni partiji V. kola premagal Gellerja, medtem ko se je .partria končala remi. Sedma partija pa se je kfončala remi, tako da je stanje v točkah 4:3 v korikt Larsena. Giacomelli: »V sredo se bom potrudil, da pridem v ožji izbor. Upam, da bom premagal svoj osebni rekord — 86 m.« Štefančič: »če se bom uvrstil v reprezentanco, bo to moj prvi nastop na veliki planiški prireditvi. Poskušal bom porušiti svoj osebni rekord— 80 m«. Nahtigal: »To bo moj drugi nastop na planiški prireditvi. Upam, da me poškodba ne bo ovirala. Potrudil se bom za čim boljšo uvrstitev, da se oddolžim za zaupanje, ki mi je bilo izkazano.« Eržen: »Svoj osebni planiški rekord moram izboljšati. Glede na udeležbo tujih tekmovalcev pričakujem, da bo letos padel planiški rekord, ki ga ima Recknagel s 127 m«. Zajc: »Upam, da bo vreme tako lepo kot doslej. Snega je dovolj. Skakalnica bo nedvomno najlepše pripravljena. Moram izboljšati svoj planiški rekord, ki znaša 99 m.« P. KARLIN Preizkušnja pred prvenstvom SRS MARIBOR, 20. marca, — Na treningih za Pekrsko gorco, kjer bo prihodnjo nedeljo prvenstvo Slovenije v krosu, je danes 2AK Maribor priredil medklubsko tekmovanje v krosu. Pri članih (4000 m) je zmagal Ivančič (2AK) D-51 6 pred Jemenškom (Branik) 12:15.8; starejši mladinci (3000 m): Stupan (2AK) 8:48,6; ml. mladinci (2000): (Br) 6:04,1. Dobra spodbuda, toda... Letošnja zimska sezona je bila po pomembnosti doga■ janj dosti bolj hokejska kakor smučarska. Ljubljana, Jesenice in Zagreb so se namreč dolgo z vso resnostjo pripravljali na veliko enkratno prireditev, ki bon&frn udeležencem ostala v trajnem spominu. Redki športni užitki in vse kar je bilo v zvezi s svetovnim prvenstvom so kajpak terjali tudi izdatne investicije, ki so se že po prvih, še neurejenih vtisih, nedvomno izplačale. Razen ugodnih posledic v turizmu, ki se utegnejo pokazati šele čez čas, imamo v mislih predvsem nadaljnji razvoj hokejskega športa pri nas. Kakor vsak večji, predvsem pa kvaliteten dogodek, je bilo tudi hokejsko prvenstvo najboljša propaganda za mlade, saj je lahko vsak po svojem okusu v plejadi najboljših amaterskih igralcev na svetu izbiral in si izbral svojega vzornika, ki ga bo kajpak slej ko prej tudi sam poskušal posnemati. Najpomembnejše pri tej stvari pa je namreč to. če bodo, zdaj še večjo popularnost te igre. znali izrabiti tisti, ki imajo na skrbi njen razvoj. Osnovni pogoji so nedvomno že zagotovljeni in vsestransko bolj uresničljivi kot kdaj koli poprej. Gre za umetna drsališča, kakršnih je v Sloveniji za zdaj samo tri in ni več daleč dan, ko jih bo najmanj pet, če upoštevamo še Celje in Maribor. Ne gre pozabljati kajpak tudi bližine Zagreba! Glede na vse to so vse možnosti, da v petih, šestih letih ob načrtnem delu in pod strokovnim vodstvom lahko vzgojimo v tem koncu države številčno dosti večji nov rod izšolanih hokejistov, ki bi imel razen na državnih in republiških prvenstvih, dovolj možnosti za pogostna medsebojna in mednarodna tekmovanja. Vsa ta hokejska razmišljanja po svetovnem prvenstvu pa vsiljujejo še druga vprašanja. ki jih nrav tako ne gre zanemarjati. LJUBLJANA — slej ko prej naj bi se ji po tej plati vri-družila tudi Zagreb in Jesenice — se namreč po zaslugi SP v namiznem tenisu in hokeju ponaša s sodobno športno dvorano, ki ji je, glede na njeno izredno funkcionalnost in odlično lego. težko najti enake na svetu. Ta dragoceni športni objekt mora tudi v zimskih mesecih uvra-vičiti obstoj s tem. da bo vrizorišče kvalitetnih domačih in mednarodnih švortnih tekmovanj na ledu. Za to prihajajo. razen umetnostnih drsalcev in drsalnih revij, v poštev predvsem hokejisti. Toda slednjih, zlasti kvalitetnih. pa vri nas še ni veliko na izbiro. Zatenadelj se bo treba tega vvrašanja lotiti z vso resnostjo. Prav je. če bi o teh stvareh svreoovorrli naibolj pristojni športni delavci. STANE LIPAR 1. Partizan, 2. Olimpija Končano prvenstvo SFRJ v namiznem tenisu ZAGREB, 20. marca. — Dvajseto jubilejno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu je po tridnevnih zanimivih borbah končano. Moški ekipi Olimpije in Partizana sta osvojili enako število točk — 16, in sta izgubila samo po en dvoboj. Partizan je premagal Olim-pajo, Senta pa Partizana. Zaradi enakega števila točk sta morala Partizan in Olimpija od-ig:>ti ponoven dvoboj, v katerem so se Beograjčani znašli bolje in premagali favorita Olimpijo 5:4. Partizan je s tem postal nori državni prvak. Zanimivo je, da je Olimpija vodila že s 4:2, toda nasprotnik je vztrajal do konca. Junak večera je bil Gajič, ki je v zadnji igri, pri rezultatu 4:4, premagal Grintala. Rezultati dvoboja: Gajič : Klevišar 0:2, Markovič : Grintal 2:0. Osmanagič : Vecko 0:2, Markovič : Klevišar 2:0. Gajič : Vecko 0:2, Osmanagič : Grintal 0:2, Markovič : Vecko 2:0. Osmanagič : Klevišar 2:1, Gajič : Grintal 2:0. BETONSKO ŽELEZO POCINKANE PLOČEVINASTE PLOŠČE ocarinimo mi in vam dostavimo z našimi kamiona na vaš naslov. Pojasnila in cene dobite pri: DOMENICO KOZULIC Via Machiavelli 12, telefon 38702 Devizni račun: DOMENICO KOZULIC, BANCO Dl ROMA TRIESTE (brez številke). »LEK« tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov LJUBLJANA, Celovška cesta 135 razpisuje prosti delovni mesti: SKLADIŠČNIKA tehničnega materiala (delovno mesto v MENGŠU) Pogoji: ekonomska srednja šola ali izučen kvalificiran delavec trgovske stroke, železni-narske ali avtomehanične smeri, z nekaj prakse v skladiščni službi tehničnega materiala. Poskusni rok traja 60 dni. SAMOSTOJNE KUHARICE za počitniški dom v UMAGU v sezoni od junija do konca septembra. Kapaciteta dom2 je približno 50 oseb. Kandidati naj vložijo ponudbe osebno ali pošljejo pismeno kadrovski službi tovarne. Razpis velja do zasedbe delovnih mest . 2737 Končni vrstni red: 1. Partizan 16 točk, 2. Olimpija 16, 3. Bosna 14, 4. Senta 12. 5. Zagreb 10, 6. Poštar 10, 7. Mladost 6, 8. Kranj 2, 9. Maraton 2, 10. Triglav 2. Najboljši je bil Korpa, ki je odpravil 22 nasprotnikov, izgubil pa je samo proti Vecku. Markovič je bil v začetku slab, nazadnje pa se je spet pokazal v najboljši formi. V ženski konkurenci je naslov zasluženo pripadel ekipi Novega Sada. Najboljša igralka na tem prvenstvu je bila Stojišičeva (Nori Sad), izkazali pa sta se tudi Pirčeva (Olimpija) in Reslerjeva (Mladost). Vrstni red (ženske): Novi Sad 18, Mladost 16, Olimpija 14. Duga Resa 10. Zenica 10, Jesenice 10, Ljubljana 4. Triglav 4, Bosna 4, aZgreb 0 točk. Rezultati zadnjega dne tekmovanja (moški): Partizan : Borna 5:2. Poštar : Mladost 5:3, Senta : Kr"nj 5:0. Olimpija : Maraton 5:0. Zagreb : Triglav 5:1. Mladost : Kranj 5:0. Poštar : Triglav 5:0. Bosna : Senta 5:3, Partizan : Maraton 5:1, Olimpija Zagreb 5:3; ženske: Olimpija : Zenica 3:1, Triglav : Zagreb 3:0. Jesenice : Bosna 3:0, Novi Sad : Mladost 3:0. Bugs Pesa : Ljubljana 3:2, Zenica : Ljubljana 3:2, Zenica : Ljubljana 3:2, Jesenice : Zagreb 3:0, Novi Sad : Olimpija 3:2. M’ađosvt : Bosna 3:0. Duga Pesa • Triglav 3:2, Nori Sad : Ljubljana 3:0, Bosna : Zagreb 3:0. Zenica : Trig’av 3:2, Mladost : Olimpija 3:0, Duga Resa : Jese-nioe 3:0. Že drugič -Omladinac V nadaljevanju ekipnega državnega prvenstva v sabljanju v Subotici je prvo mesto že drugič zapored osvojil Omladinac iz Zrenja-nina. Za njim sta se zvrstila Mladost in Spartak. ILIRSKA BISTRICA ŠTIKINOŽNI VESOLJEC SE POČUTI DOBRO — Psička »Veterok« in »Ugoliok« sta preživela 22 dni v sovjetskem satelitu »Kozmos 110«, ki je krožil okrog 1000 km visoko. Poskus, ki so ga opravili s psi, je sovjetskim znanstvenikom dokazal, da so uspešno rešili problem bivanja človeka v vesolju. Na sliki »Veterok«. Foto: TASS ODHOD REKRUTOV — Včeraj ob devetih zjutraj je odpeljal z mariborske železniške postaje ob vSI SE NE SMUČAJO — V nedeljo se niso šli vsi Kranjčani zvokih godbe na pihala poseben vlak z rekruti proti Srbiji. Poleg staršev in sorodnikov so se smučat. Mnogi so se odločili za kopanje v kranjskem zimskem slovesa udeležili tudi predstavniki JLA. V imenu mladine mesta Maribora je bodoče vojake po- bazenu, kjer je čisto poletno vzdušje. Ura plavanja stane za odrasle zdravil predsednik občinskega komiteja ZM Maribor Center Tine Varl. Zaželel jim je, da bi se 200 starih dinarjev. Zimski bazen v Kranju je nenehoma zaseden, v JLA usposobili za dobre in hrabre čuvarje naše domovine. Foto: M. Kos saj ga obiskujejo tudi ljudje iz drugih krajev. Foto: E. Selhaus Nadaljevanje s • Delegati za 23. kongres KP SZ izvoljeni V Moskvi menijo, da bi zadnjih 10 dni pred zadetkom kongresa lahko uporabili še za en pripravljalni plenum CK KP SZ, na katerem bi na podlagi predkongresnih razprav, sklepov konferenc. republiških kongresov in javne razprave o osnutku direktiv natanko določili končna gledišča, s katerimi bo CK KP SZ stopil pred kongres. Pričakovati je, da bo XXIII. kongres trajal nad 10 dni. Ves čas bo delal na plenarnih sejah. Po poročilu CK KP SZ, ki ga bo prvi dan prebral prvi sekretar CK KP SZ Leonid 3režnjev, bo začel kongres razpravljati o poročilu. Po končani razpravi bo poslušal referat člana prezidija CK KP SZ Alekseja Kosigina o osnutku direktiv za gospodarski razvoj de-čele do leta 1970. »Gemini 8« je pristala zaradi kratkega stika Ves ea čas posadka vesoljske ladje ni imela nobenega stika z zemljo. Pa tudi po ločitvi se je »Gemini« še vedno vrtela okrog svoje osi. Vsako sekundo se je zavrtela enkrat. Z veliko pozornostjo se je vesoljcema potem posrečilo izklopiti glavni sistem za manevriranje in vklopiti sistem za vrnitev v ozračje. Potem ko sta vklopila ta sistem, sta stabilizirala »Gemini«, potlej sta si prizadevala, da bi preverila delovanje glavnega sistema za manevriranje. Pri tem sta izklopila tudi napravo za obračanje »Geminija.« Glavni sistem za manevriranje je deloval zelo dobro, ker pa je naprava za obračanje med nekontroliranim delovanjem trošila mnogo goriva, polet nista mogla nadaljevati. ••a i Padla je še ena utrdba saigonskih čet - An Hoa tam narodnoosvobodilne fronte vdalo izredno močno utrjeno taborišče v Ašau v ostrih medsebojnih sporih med ameriškimi svetovalci in oficirji saigonskega režima v tej trdnjavi. Agencija poudarja, da so bili pripadniki posebnih ameriških odredov »zelenih baretk«, ki jih pošiljajo kot svetovalce v čete saigonskega režima, »zelo nestrpne« do njih. V taborišču Ašau so stanovali v posebnih barakah in si prizadevali »živeti na ameriški način«, ne da bi se zmenili za težave in probleme posadke te izolirane trdnjave. Oboroženi so z vsemi potrebnimi tehničnim sredstvi za odbijanje napadov osvobodilnih sil. V tej zvezi poudarja AFP, da so v Južnem Vietnamu zgradili kakih petdeset takšnih vojaških trdnjav, da bi zavarovali ključne strateške točke, prometne vozle in središča za obveščevalno službo. V teh trdnjavah so »svetovalci« pripadniki ameriških posebnih odredov »zelenih baretk«, ki so se izvežbali za gverilski boj in za sodobno vojskovanje v najtežavnejših razmerah. AFP povzema izjave oficirjev teh posebnih odredov ameriške vojske, ki pravijo, da so vietnamska bojišča »idealen poligon, na katerem je mogoče preskušati vse metode za boj r osvobodilnih vojnah tudi v prihodnosti.« »Raje NATO brez Francije kakor " NATO brez vseh« jo z očitnim odobravanjem. V washingtonskih krogih poudarjajo, da vsebuje odgovor prve strani prav tisto, kar so ZDA vedno poudarjale, in sicer, da gre za »življenjske interese severnoatlantskega pakta kot celote«, ne pa izključno za odnose med ZDA in Francijo. V tej zvezi menijo, da deklaracija potrjuje potrebo po ohranitvi vojaške zveze znotraj pakta. V Washingtonu poudarjajo, da bodo ZDA v kratkem poslale Parizu »podroben« odgovor na de Gaul-krvo zahtevo po reviziji fran-cosko-ameriških vojaških dogovorov, ker v prvem de Gaul-lovem odgovoru ni bilo vseh potrebnih elementov. Glede vsebine deklaracije diplomatski predstavniki v Washingtonu menijo, da pomeni neposreden poziv de Gaullu, naj spremeni svoje stališče, »čeprav je poudarjeno, da so možnosti za to zelo majhne« in da se je 14 dežel ognilo kakršnikoli ostrejši akciji, ki bi jo utegnili razlagati kot ultimat de Gaullu. V Washingtonu menijo, da je stvar predsednika de Gaulla, da napravi naslednjo potezo. Britanska vlada, ki je prejšnji teden prevzela iniciativo za izražanje lojalnosti do atlantskega pakta, v svojem sporočilu poudarja, da odgovor 14 dežel ni naperjen posebej proti Franciji. Hkrati poudarja pomen ohranitve francosko-britanskih odnosov. V komunikeju Foreign Officea je izraženo zadovoljstvo vlade, da je general de Gaulle »odločen, da ostane zaveznik zaveznikov« in poudarjeno »globoko obžalovanje« spričo vsake možnosti, da bi se pretrgale zveze, ki povezujejo Francijo, Veliko Britanijo in druge partnerje. Po mnenju opazovalcev je poteza britanske vlade precej prežeta s spremenjenim stališčem Francije do vključitve Britanije v skupni trg. Bonn se je zameril Washingtonu WASHINGTON, 20. marca (Tanjug) — Sporazum med zahodnonemško tvrdko »De-mag AG«, ki jamči zanj bonska vlada, in LR Kitajsko o zgraditvi jeklarne v vrednosti 150 milijonov dolarjev je še vedno predmet številnih reagiranj in komentarjev vodilnih časnikov v Washingtonu. Washingtonski politični krogi ne prikrivajo, da niso navdušeni nad tem zahodno-nemškim ukrepom in pojasnili Bonna, da gre za prodajo »nestrateškega materiala«. Časniki pišejo, da je postala Zahodna Nemčija tako največji zahodni trgovinski partner Pekinga. Sodeč po nekaterih vesteh bo izdelala jeklarna letno 2 milijona ton jekla, pri graditvi pa bodo sodelovale razen Zahodne Nemčije tudi nekatere druge dežele. Delne občinske volitve v Italiji RIM, 20. marca (Tanjug) — Italijansko ministrstvo za notranje zadeve je uradno razpisalo delne občinske volitve, ki bodo v posameznih italijanskih pokrajinah in mestih 12. in 13. junija. Volivcev bo kakih 4,300.000. Med pomembnimi centri, kjer bodo volili nove občinske in pokrajinske svete, so glavno mesto Rim, Bari, Genova, Firenze, Pisa in Fogia. V Trstu, kjer je bil pred nekaj meseci pokrajinski svet razpuščen bodo volitve pozneje. Tukajšnji politični krogi poudarjajo, da bodo te volitve »preizkusni kamen« za tretjo vlado Alda Mora, ki je bila šele nedavno sestavljena in katere politiko in program zelo negativno ocenjujejo komunisti in socialpro-letarci z levih,* liberalci, monarhisti in neofašisti pa- z desnih pozicij. Razen tega pričakujejo, da bi na bližnjih volitvah socialistična in socialdemokratska stranka utegnili prvič nastopiti z enotno kandidatno listo. 13. beograjski festival Dokumentarec na dobri poti Zanimive teme in vznemirljivo odkrivanje neznanih svetov OD NAŠE POROČEVALKE BEOGRAD, 20. marca. Drugi večer letošnjega festivala dokumentarnega in kratkega filma je bil prijetno doživetje. Programski izbor je dal poudarek dokumentarnemu filmu, ki se je predstavil z zanimivimi temami in čistimi realizacijami. Publika, ki je ni bilo nič manj kot prvi večer, je bila razgibana. Ni varčevala s priznanjem in je nagradila tudi kar sproti med predvajanjem posamezne dobre zamisli. Dvorana Doma sindikatov je postala v festivalskih dneh pravo filmsko gledališče in zanimanje gledalcev je le ponoven opomin, da bi bilo zares vredno razmisliti o možnostih za samostojne predstave kratkih filmov tudi zunaj festivalskega okvira in ne samo v festivalskem mestu. Dvajset tisoč članov in le 530 ležišč Skupščina Počitniške zveze Slovenije LJUBLJANA, 20. marca — Razvoj mladinskega turizma je počasen predvsem kar zadeva njegovo materialno osnovo, ki je skromna in še zdaleč ne ustreza potrebam in željam mladih ljudi. To je bila ena izmed ugotovitev v referatu na današnji 11. skupščini Počitniške zveze Slovenije, kjer so med drugim poudarili, da o mladinskem turizmu razpravljajo predvsem le mladinske organizacije, premalo pa je o teh problemih govora v samoupravnih organih in v organizacijah komercialnega turizma. Turistične družbene organizacije bi lahko veliko prispevale k uveljavljanju mladinskega turizma s tem, da bi v programih razvoja turizma obravnavale mladinski turizem kot sestavni del tega procesa. Za počitniško zvezo je značilno, da njena materialna osnova ne raste skladno z naraščanjem števila članov in njeno dejavnostjo. Leta 1963 je imela Počitniška zveza Slovenije štiri letovišča z več kot 600 ležišči, letos pa imajo samo 530 ležišč; organizacija pa ima nekaj manj kot 20 tisoč članov! Vzroki za takšno stanje so predvsem v neurejenem financiranju in v nepoznavanju njene vloge. Počitniška zveza zelo težko prikazuje v občinah svoje probleme in pomen svoje dejavnosti. Vsaj polovico naložb v objekte, ki jih organizacija ima, predstavljajo sredstva, ki jih je sama ustvarila, delno s prispevki članov, delno s prostovoljnim delom. Na skupščini so med drugim tudi poudarili, da je mladinski turizem pomembno propagandno sredstvo za komercialni turizem. Sklicujoč se na resolucijo osmega kongresa ZKJ, ki pravi, da je za vzgojo mlade generacije odgovorna celotna družba, še posebno pa komunisti, ki delajo na vzgojnem področju, so na skupščini poudarili da pričakujejo več pomoči vzgojnih čini-teljev in vse družbe pri reševanju njihovih problemov. Med drugim so. menili, da je treba posvetiti več pozornosti organizacijam počitniške zveze v komunah. N. I.* Nova talilna peč SLOV. BISTRICA, 20. mar. — V obratu tovarne stekla »Boris Kidrič« Rogaška Slatina v Slovenski Bistrici so izročili namenu devetlončno talilno peč, ki bo omogočila letno okrog 150.000 dolarjev izvoza. Z njo bodo za okrog 60 odstotkov povečali talilni-ške zmogljivosti. m.K. Odločili bodo občani HRASTNIK, 20. mar. — Na današnji seji splošnega zbora občine Hrastnik so v razpravi o družbeno ekonomskih gibanjih v letu 1965 in smernicah nadaljnjega razvoja opozorili, da bo v letošnjem in prihodnjih letih potrebno storiti več za družbeni standard občanov. Od 100 ustvarjenih S dinarjev na zaposlenega so lani v nrastniški občini porabili N 19 za investicije v gospodarstvo in le 4 dinarje za objekte družbenega standarda. Zaradi tega je ta problem v Hrastniku še- posebej očiten. Potrebe po urejanju družbenega standarda občanov pa pa so veliko večje kot so realne možnosti. Na seji zbora so * poudarili, naj občinska skupščina izdela predlog in prouči oblike zbiranja sredstev; občani pa naj bi se čimbolj demokratično odločili za prioritetni red gradenj objektov in o načinu financiranja. Predsednik občinske skupščine je na današnji seji izročil zaslužnim občanom odlikovanja predsednika Tita ob dvajsetletnici osvoboditve. B. Razveseljiva je rast našega dokumentarnega filma, ki se je v sobotnem programskem izboru podal na privlačno in vznemirljivo pot odkrivanja neznanih svetov. Prevzel je hvaležno vlogo posrednika skoraj . neznanih dogajanj, ki so kot majhen, a ne nezanimiv del našega skupnega življenja ostala v ozadju vsakdanje pozornosti. Želja po ob- Premiera v mariborskem gledališču MARIBOR, 20. mar. — Sinoči je bila v SNG Maribor premiera »Don Kihota«. S to predstavo je zaslužni operni pevec Miro Gregorin proslavil 25-letnico svojega umetniškega udejstvovahja. Po predstavi so mu čestitali in izročili darila ter šopke cvetja. M. K. V spomin Simonu Gregorčiču ŠEMPETER PRI NOVI GO-RICI, 20. mar. — Glasbena šola je imela sinoči zelo uspešen javni nastop, posvečen obletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Predstavih so se posamezniki, dueti, zbori in orkester. Mladinka Branki Stanič je recitirala pesem »Soči«. Občinstvo je toplo pozdravilo 11-članski pevski zbor cicibanov, ki je pod vodstvom Alojzije Peršič zapel tri pesmi. Zelo uspešen je bil nastop 19-članskega harmoni-kaškega zbora. Za zaključek se je predstavil še šolski orkester, ki ga je vodil Nino Konič. Dohodke prireditve bodo prispevali za ureditev doma Simona Gregorčiča. Občinstvo je bilo izredno zadovoljno s programom. Tekstilni mojstri so zborovali MARIBOR, 20. mar. — Dopoldne so se sestali na občnem zboru tekstilni mojstri mariborskega industrijskega bazena. Zavzeli so se za smotrno dopolnilno izobraževanje in za uvedbo sistema nagrajevanja, ki bi omogočil večjo zainteresiranost tekstilnih mojstrov v proizvodnem procesu. Razprava je pokazala, da bo treba še poglobiti že doslej razvito sodelovanje z gorenjskim tekstilnim bazenom. Opozorili so na premajhno izkoriščenost strojnih zmogljivosti in na pomanjkanje rezervnih delov v primeru okvar strojev. Menili so, da bo treba sklicati posvetovanje s konfekcijskimi podjetji. M.K. Tekmovanje 'iublianskih frizerjev LJUBLJANA, 20. marca. — V treh kolih so se danes ves dan v dvorani socialnega zavarovanja kosali izbrani tekmovalci ljubljanskih brivsko-frizerskih podjetij za tradicionalno prvenstvo Ljubljane. Največ pozornosti številnega občinstva je pritegnila kategorija ženskih dnevnih, večernih in umetniških pričesk. Zmagovalci bodo po republiški selekciji nastopili maja na jugoslovanskem prvenstvu v Zagrebu, oktobra bo pa še svetovno prvenstvo v Milanu. jektivnem ugotavljanju in informiranju je dala trdno zasnovo in zanesljivo realiza-cijsko izhodišče filmu »Ke-sonci« režiserja Baki ra Tano-viča. Preprostost in vztrajanje pri dokumentarnosti brez različnih stilnih in ponarejenih dramatizacij skih sprenevedanj je dala filmu o delavcih, ki v težkih pogojih betonirajo temelje mostov globoko pod repno gladino, veliko prepričljiybst. Moč čistega dokumenta'je dokazal tudi Ska-natov film »Odpovedujem se svetu«, ki je tematsko redek in s kakršnokoli tendenco neobremenjen zapis o preobleki mlade. nune in vsakdanjem delövnem življenju v pravoslavnem ženskem samostanu. Nova filmska proizvodna skupina, vojvodinska »Neop-lanta« je dvignila nad povprečje 'prigodništva film »Donava, Donava« o katastrofalnih lanskih poplavah. Dragocena je optimistična končna poanta o težko prizadetih, a nepremaganih ljudeh. Lep in jasen v filmskem izrazu je ostal v variaciji na svojo priljubljeno temo o delavcih — nomadih, to pot z naslovom »Sezonci«, Rudolf ц Sremec. Kulturni dom so odprli POLSKAVA, 20. mar. — Pre-bivalci tega kraja so danes proslavili svoj praznik v spomin na 30 žrtev, ki jih je 23. marca 1945 na pragu svobode ustrelil okupator. Odprli so nov kulturni dom, ki velja okrog 20 milijonov din. Polovico te vrednosti so prispevali prebivalci s prostovoljnim delom. V povorki je šla množica ljudi od Polskave do Gaja ter položila vence pri spomeniku padlih. V izredno uspelem in originalnem kulturnem programu so pripravili pevske in recitacij-ske točke. M.K. Med dokumentarce, ki jih odlikuje živahen ritem, iz razna sočnost in pristnost vaškega sejmarskega občutja, sodijo »Konjeniki« Miče Miloševiča z zanimivo uvodno sekvenco animiranega leetovega peciva. Ekskluziven v izbiri snovi in v estetski ubranosti vizualnega izražanja je kulturni dokumentarec Vladimira Basare »Modema galerija«. Režiserje izkoristil redko priložnost nastajanja in oblikovanja velike likovne galerijske zbirke. Nič manj zanimiv ni v težnji soočanja s kulturnimi, družbenimi in etičnimi vprašanji preteklosti in sedanjosti film »Ma-toš naš vsakdanji« Branka Majerja. S primerjavo arhivskih in sodobnih pogledov na svet je poudaril še vedno prepričljivo aktualnost ostre, bridke Matoševe kritične misli, a v primerjavi med njegovim in našim okoljem je žal ostal le v pavšalnih mejah, čeprav mu je besedilo naravnost vsiljevalo več pogumne doslednosti. Posebno poglavje je zapisal v dosedanji festivalski potek Puriša Djordjevič s filmom »Mati, sin, vnuk in vnukinja«. Monolog matere narodnega heroja o težkih dnevih nasilne sinove smrti med vojno, nenadno pretrgan s sproščeno neobremenjenostjo današnje mladine in ožarjen s razumevajočim starkinim nasmeškom, je nova sugestivna možnost za oživljanje tematike NOV. O »Zidu«, tej sveži in kritično angažirani risanki, smo vse dobro povedali že v poročilih iz Oberhausena. Film, ki je ostal vsebinsko in izrazno sporen ter budi skorajda odpor, je s kratkim igranim eksperimentom »živela mladost« vnesel v program dosedanji amater Lor-dan Zafranovič. Prvi program informativne sekcije je pokazal, da je žirija v njej pustila zares samo pleve. V informaciji so zaenkrat ostale le nerazumljene in neizrabljene možnosti izvrstnih vsebinskih posegov (npr. »Selimov svet«) ali skorajda diletantski spodrsljaji. kakršen se je primeril Francetu Kosmaču v propagandnem turističnem filmu »Zima zima bela«. Na kratko: drugi programski večer festivala je bil tako obetajoča kvalitetna napoved da se skorajda bojimo za njeno dosledno in resnično izpolnitev. Zadnje vesti Stambolič v Bejrutu BEJRUT, 20. marca (Tanjug). Predsednik ZIS Petar Stambolič je nocoj prispel v Bejrut. Čeprav njegov obisk Bejrutu ni uradnega značaja, ga bo vendar jutri sprejel šef libanonske države Charles Halou, sestal pa se bo tudi s premierom Raši-dom Karmeom. Pred prihodom v Bejrut so se Stambolič in člani jugoslovanske delegacije zadržali nekaj ur v Teheranu. Tu so bili gosti na kosilu, ki ga je priredil iranski premier Abas Hoveida. Za tem je predsednika Stamboliča sprejl iranski šah Reza Pahlevi in se zadržal z njim v daljšem prisrčnem razgovoru. Fulbriht: NATO se res izpreminja WASHINGTON, 20. marca. Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega šepata William Fulbright je izjavil, da je morda delno upravičeno stališče predsednika de Gaulla o tem, da bi bilo treba NATO reorganizirati.. Dodal je, da so se v tem času spremenili tudi odnosi med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo. V nadaljnjem razgovoru je menil, da bi morale ZDA opustiti svoje sedanje stališče glede sprejema LR Kitajske v OZN, vendar pa bi po njegovem mnenju do takega sklepa težko prišlo pred volitvami v senat. Ulbricht o konfederaciji Nemčij RIM, 20. marca (Tanjug). Prvi sekretar enotne socialistične partije Nemčije Walter Ulbricht se je izrazil, da je edina pot za bodočnost nemškega naroda politika miroljubne koeksistence z namenom, da pride do konfederacije obeh nemških držav. To izjavo je dal v razgovoru za glasilo italijanske KP »Unita«. Podpredsednik Hatem bo obiskal SFRJ KAIRO, 20. marca. Veleposlanik SFRJ Salko Fejič je obiskal podpredsednika vlade ZAR dr. Abdela Kadera Ha-tema. Pričakuje se, da bo Hatem verjetno že maja prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Kulturna izmenjava ZAR-SFRJ KAIRO, 20. marca. Kultur ni delegaciji ZAR in SFRJ fta danes zaključili razgovo re o programu kultumo-pro-svetne izmenjave v prihodnjem letu. Izpustitev venezuelskih levičarjev RIM, 20. marca (Tanjug) Semkaj so prispeli generalni sekretar KP Venezuele Jesus Faria, komunistični podpred . sednik venezuelskega parla , menta Jesus Maria Casal in Domingo Alberto Range*, ustanovitelj gibanja MIR. Opozicijski voditelji so prispeli v Italijo z letalom neposredno iz zapora, kjer so bili skoraj tri leta. Še dve letali HANOI, 20. marca (Hsin hua). V sevemovietnamski pokrajini Hatin so sestrelili dve nadaljnji ameriški letali. Pilote so zajeli. Satelit za proučevanje X žarkov CAPE KENNEDY, 20. mar ca — Iz ameriškega letalske ga oporišča Cape Kennedy bodo v četrtek 24. marca izstrelili satelit za proučevanje nedavno odkritih močnih virov X -žarkov znotraj in zunaj naše galaksije. To bo eden izmed štirih orbitalnih astronomskih observatorijev, ki ga bo'do ZDA izstrelile za proučevanje teh močnih virov sevanja. STANKA GODNIČ Telegrami POTRES V VZHODNI AFRIKI — KAMPALA. Ob Viktorijinem jezeru v vzhodni Afriki je bil včeraj zjutraj hud potres, zemlja se je tresla okrog 15 sekund. Po poročilu seizmološke postaje v Upsali na švedskem je bil ta potres sedme stopnje po Richterjevi lestvici. Zdaj še ni poročil o kakšnih žrtvah ali o tem, kolikšna je gmotna škoda. POPLAVE NA JAVI — DŽAKARTA. Zaradi hudih poplav na srednji Javi so morali izseliti okrog 300.000 ljudi. Poročajo tudi, da je popustil jez na reki Solo in da je voda povzročila veliko škodo. SNEG V SIRIJI — DAMASK. Sirijo je zajel hladni val, kar je zelo nenavadno za ta letni čas. V Damasku in okolici je zapadel sneg. Živo srebro je padlo na ničlo. NEURJE — MONACO. Samostojno kneževino Monaco ob sredozemski obali je včeraj prizadelo hudo neurje. V pristanišču Monte Carla se je potopilo 12 manjših ladij, jahta grškega lastnika ladij Onazisa pa je hudo poškodovana. Pod vodo je glavno sprehajališče v Monte Carlu, voda pa je vdrla tudi v kleti kazina. POMOČ POPLAVLJENCEM V ARGENTINI — MOSKVA. Sovjetski Rdeči križ je poslal 3000 rubljev pomoči poplavljencem v Argentini. KAMBOŠKA POMOČ INDIJI — PHNOM PENH. Kambodža je včeraj poslala Indiji tisoč vreč riža kot pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadela suša. LETALO IZGINILO — PARIZ.’ Ameriški vojaški predstavnik je včeraj povedal, da je izginilo ameriško vojaško transportno letalo »C-130«, ki bi se moralo udeležiti zimskih manevrov na Norveškem. V letalu je bilo sedem članov posadke. VOLITVE NA FINSKEM — HELSINKI. Včeraj so se začele na Finskem parlamentarne volitve, ki bodo trajale še danes. Za glasove se potegujejo zlasti stranka centra, socialdemokratska stranka in demokratična zveza finskega ljudstva, v kateri je tudi KP Finske. SPORAZUM MED ZSSR IN ZDA — WASHINGTON. Tu so predsmočnjim podpisali program kulturne izmenjave med ZDA in Sovjetsko zvezo, in to dan kasneje, kot je bilo sprva predvideno, ker je predsednik Johnson uro pred podpisom sporazuma zahteval, naj mu pošljejo besedilo, da bi preveril, če je v sporazumu obseženo vse, za kar so se že prej dogovorili. ŠE 20.000 JUŽNOKOREJCEV V VIETNAM - SEUL. Južnokorejski parlament je po večurni razpravi sklenil podvojiti število južnokorejskih vojakov v Južnem Vietnamu. Do julija bodo pc lali tja še 20 000 vojakov. PREDSTAVNIŠTVO — HAVANA. Tu so odnrr’ uradno predstavništvo stranke neodvisnosti Portorika, ki je prvo take vrste v tujini. Ta otok je dobil neodvisnost po dolgoletni okupaciji in je postal zvezna država ZDA. Pa še to: SVINJA NI NORA, PAC PA LE DUŠEVNO PRIZADETA — Ivangradskega novinarja je tamkajšnje občinsko sodišče obsodilo na denarno kazen 40.000 starih dinarjev, češ da je razžalil v tisku tamkajšnjega predsednika občinskega sodišča in dva veterinarja. Kot sodna izvedenca sta veterinarja v sodnem sporu med predsednikom občinskega sodisča in kmetom, od katerega je predsednik kupil mršavo svinjo, ocenila svinjo kot »duševno prizadeto«, novinar pa je napisal v reportaži, da je bila svinja nora, in je bil zato obsojen ... Vreme 20 marca i966 ob 13 uri itkMKNSKA SI.IKA: Ф SONČNO ^ DELNO 08UCNC ^OBUCNO *Л*Ж ^NEVIHTE W MEGLA 0E2 -----MEJE VREMENSKIH V///.___ Temperature Prognoza Nad zahodno in srednjo Ev ropo se je zgradilo močno po dročje visokega zračnega prit: >ka, tako da v naslednjih dnet atlantske frontalne motnje ne oodo vplivale na vreme pri nas. S severovzhodnimi vetro\ .otekaio nad naše kraje zelo hladne zračne gmote ki pa se počasi pomikajo proti vzhodu. NAPOVED: SLOVENIJA: Pretežno sončno bo Nočne tempera ure se oodo precej mižale - od - 4 do — 8. v Primorju 2. čez dan okoli 8. v Primor j:» 12 stopinj C. Burja o»* P* inv -«kem bo postopoma popustila JUGOSLAVIJA: Pretežno jasno in hladno bo Ljubljana Planica Brnik Maribor Slovenj Gradec Novo mesto Koper Kredarica Reka Pulj Split Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje ■ Celovec Gradec Dunaj Milano Genova München Zürich Benetke —1 —5