PoStnlna plačan« v eotovtm. Leto XVII., St. 216 o pravLUSlVO. i-s)UUiJrt.Hrt OMUlljaVb ulica — felefOD 3L 3122, 3123 3124, 3125, 3126f Uiseratni oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova oi. i. — Tel 3392, 3492 Podružnica Maribor; Gosposka ulice št. 11. — Telefon St, 2455. Podružnica Celje: Kocenova Ulica 61 2. — Telefon 3t- 190 Računi pri pošt. Cen. zavodih: LJubljana St. UJi42. Praga čislo 78-180 Wien 91 105.241. Ljubljana, petek 18« septembra 1936 Cena 2 Din l«h«j« vsak rtnn razen ponedeljka Naročnina mate mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor. Gosposka ulica U. Telefon St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. L Telefon 9t 65 Rokopisi se ne vračajo DELO NA ZBUŽANJU MALE ANTANTE IN DRŽAV RIMSKEGA BLOKA Italija za sklenitev bilateralnih gospodarskih sporazumov med posameznimi državami Male antante in rimskega bloka darsKem polju, vendar stoje pri tem na stališču, da bi »e dalo to najlažje uresničiti na osnovi dodatnih protokolov k rimskemu sporazumu, to j? na obnovi bilateralnih sporazumov med ,osameznimi državami Male antante in jrnskega bloka po vzgledu nedavno sklenjenega gospodarskega sporazuma med Avstrijo in Češkoslovaško. po informacijah z Dunaja stoje na istem stališču *udJ avstrijski uradni krogi. Konferenca treh na Dunaju London, 17. septembra o Sestanek zunanjih ministrov držav rimskega sporazuma, ki bo v kratkem na Dunaju, smatrajo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih kot odgovor na konfcrenco Male antante v Bratislavi. Sele r>o tem sestanku na Du- naju bo mogoče točneje oceniti možnost ožjega sodelovanja med državami Male antante in državami rimskega sporazuma. Vsekakor je bilo na sestanku med Musso-linijem in avstrijskim zunanjim ministrom dr. Schmidtom sklenjeno, naj države rimskega sporazuma na enak način odgovore na željo po pospešenem političnem in gospodarskem sodelovanju z Malo antanto. kakor je to izrazila Mala antanta v Bratislavi. V Parizu smatrajo, da bodo na dunajskem sestanku razpravljali predvsem o po-dunavskem problemu, glede katerega je Mussolini že svoječasno izdelal poseben načrt. Mussolini je nameraval ta načrt oži-votvoriti že v teku preteklega leta, toda izbruh italijansko - abesinske vojne je to preprečil. V Rimu smatrajo, da sedaj ni več nobenih ovir za izvedbo tega načrta. Kako naj se to zgodi, bo bržkone pokazala dunajska konferenca. Treba je pri tem tudi upoštevati, da je Mussolini v tem svojem načrtu predvideval prejšnje pomirje- Preosnova poljske vlade? Ministrski predsednik Skladkowski bo odstopil, njegov naslednik bo polkovnik Adam Koc — Preureditev države na stanovski podlagi Avstrija se hoče znebiti kontrole Društva narodov Predlog avstrijske vlade, da naj Društvo narodov ukine finančno kontrolo nad Avstrijo Ženevske nevšečnosti Danes se v Ženevi zopet sestane Društvo narodov. Malokdaj je svet kazal za ta dogodek tak0 malo zanimanja kakor to pot. Zdi se, kakor da so povsod že obupali nad uspešnostjo ženevske institucije in da od nje ne pričakujejo ni-kakih pomembnih odločitev več. Ženevski kriterij v presoji mednarodnih dogodkov stopa čedalje bolj v ozadje, obenem pa se vedno močneje uveljavlja stari in preizkušeni kriterij ravnotežja, ki danes skoraj še edini diktira zunanjo politiko na mira interesiranih držav. Mednarodno razpoloženje je danes tako, da hoče predvsem dejanskih in stvarnih jamstev za varnost, pa ne veruje več v platonske paragrafe, ki jih vsak lahko poljubno krši. Nič čudnega ni, če vzbuja tak razvoj mednarodne politike zaskrbljenost ženevskih krogov, ki vidijo, kako bolj in bolj gine njih nekdanja vrhovna razso-jevalna vloga. Z vznemirjenostjo pa navdaja tudi vse druge mednarodne či-niitelje, ki jim je svetovni mir ideal in ki so v Društvu narodov videli najvažnejše orožje t borbi za ustvarjenje tega ideala. Ti krogi so zato najvztrajnejši borci za reformo Društva narodov, ker so morali uvideti in priznati tudi sami, da v dosedanji obliki in z dosedanjim delokrogom ni izpolnilo pričakovanj. A tudi če se reforma izvede, je veliko vprašanje, ali bo mogoče obnoviti zanikanje v ženevsko ustanovo in njeno avtoriteto, brez katerih ne more koristno delati. Letošnja jesenska sezija Društva narodov se začne danes s sejo sveta, ki ji bo v ponedeljek sledila seja plenarne skupščine. Po statutih DN bi se morala skupščina sestati že prvi ponedeljek v septembru, toda po sklepu julijskega zasedanja je bil letos ta termin odgoden za štirinajst dni. Odgoditev je bila _ predlagana in sklenjena v pričakovanju, da se" bodo med tem velesile sporazumele o obeh glavnih, formalno še nerešenih točkah dosedanjih zasedanj, o okupaciji Abesinije in o nemški kršitvi lokarnske in versajske pogodbe. Pričakovanje se ni izpolnilo in z isto motivacijo bi lahko odgodili tudi sedanje zasedanje še za nekaj mesec&v, ker se velesile doslej niso sporazumele o nobeni navedenih točk. Nasprotno, diference so se še celo povečale. O čem naj torej razpravlja Društvo narodov na sedanjem zasedanju? Za prve dni njegovo tajništvo ni v skrben, ker je treba najprej opraviti cel0 vrsto formalnosti. Med drugim bo treba izvoliti novega predsednika skupščine. Pričakuje se, da bo zavzel to mesto argentinski zunanji minister Saavedra La-mas, ki velja za navdušenega pristaša ženevske misli in od katerega pričakujejo, da bo preprečil grozeče izstopanje južnoameriških držav iz Društva narodov. Poročilo generalnega tajnika najbrž ne bo izzvalo razprav, ki bi mogle biti povod za konflikte, čeprav utegne debata okupirati par sej. Nato bo glavno del0 prešlo na komisije, ki jih šteje Društvo narodov šest. Najvažnejša je prva komisija, ki ima nalogo, proučiti dospele predloge vlad za reformo pakta o Društvu narodov. Vendar komisija o trm najbrž ne bo sklepala, ker bo treba najprej ugotoviti, kakšen veter bo v pogledu reforme vel na sedanjem zasedanju. Druara, četrta in. peta komisija ne obravnavajo političnih predmetov, tre;.Ta komisija, katere naloga je razorožitev, bo bržčas nadaljevala svojo dosedanjo taktiko molčanja, pred težko nalogo^pa se bo znašla šesta, tako zvana politična komisija, ki ima na dnevnem redu abesinsko vprašanje. Abesinija namreč žeaevskiim •diplomatom še vedno povzroča velike nevšečnosti. Zlasti je izzvala neprijetno presenečenje vest, da je ob enem z aw.gle-?ko delegacijo odpotovala iz Londona e ženevo tudi abesinska delegacija, kar kaže. da se Abesinija ne mara odloči svojim pravicam kot članica Društva narodov. To pa spravlja Ženevo v mučen položaj, saj je znano, da je pred dobrim tednom šel v Rim sam generalni tajnik Društva narodov Avenol, ki je ime] misijo, da pridobi Italijo zopet za aktivnejše sodelovanje pri ženevskih razpravah in akcijah, Italija te ponudbe ni odklonila, stavila pa je svoje pogoje, med katerimi je tudi ta, da se abesinska delegacija ne pripusti k sedanjemu zasedanju in se tako dejansko prizna sedanje stanje v Abesiniji. Kako se bodo iz te zagate izmotali, ne bo le zanimivo, marveč utegne postati tudi politično zelo važno. Brez dvoma bo igrala za kulisami ženevskega dogajanja veliko Vlogo Španija, možno pa je, da se bo pojavila tudi v javnih službenih razpravah. Društvo narodov se po svojih statutih sicer ne more vmešavati v španske notranje zadeve, a dosti je. da kdo sproži delikatno vprašanje, kdo je prav za prav sedaj pravi predstavnik Španije v Ženevi. Gotovo se bo našlo precej delegatov, ki bodo madridski vladi odrekali to legitimacijo. Zadeva z Nemčijo in z njo v zvezi gdanska afera sta sicer na dnevnem Rim, 17. septembra, b. O razgovorih avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta z italijanskim zunanjim ministrom Cianom naglasa uradno sporočilo, da so se nanašali v prvi vrsti na gospodarski del takozvanih rimskih protokolov in da je bilo mogoče pri tej priliki ponovno ugotoviti popolno idrmtičnost avstrijskih in italijanskih pogledov v tem vprašanju. Na tem polju ni po informacijah iz poučenih krogov pričakovati nič novega. Oba ministra pa sta v svojih razgovorih posvetila posebno pozornost vprašanju morebitnega zboljšanja gospodarskih od-nošajev z državami Male antante, katere posvetovanja v Bratislavi so tako italijanski kakor avstrijski krogi spremljali z največjim zanimanjem. v rimskih uradnih krogih znova poudarjajo italijansko pripravljenost za sodelovanje na gospo- Varšava, 17. sept mbra. o. Pričakuje se, da bo v najkrajšem času izvršena preosnova poljske vlade. Sedanji ministrski predsednik general Sladkowski je bolan na ledvicah in je sam zaprosil za razrešitev dolžnosti. Kot njegov naslednik se omenja sedanji predsednik Narodne banke polkovnik Adam Koc, ki velja za najboljšega osebnega prijatelja generalnega in- Berlin, 17. septembra, b. V informiranih političnih krogih so se danes razširile govorice, da bo nemški parlament v kratkem, vsekakor pa še to leto razpuščen. London vztraja pri London, 17. septembra, o. Iz dobro informiranih virov sc doznava, da se Anglija glede sklicanja lokarnske konference, določene na dan 19. oktobra, ne bo prav nič ozirala na pomisleke nemške in italijanske vlade, ker smatra, da je namen teh pomislekov samo zavlačevanje priprav za sestanek, ki ga je Nemčija sama želela v drugi polovici oktobra. Merodajni krogi so zato trdno odločeni nadaljevati z dosedanjimi pripravami za napovedano konferen- London, 17. septembra, b. Abesinsko poslaništvo sporoča, da se bo abesinska delegacija sigurno podala v Ženevo, in sicer v soboto. Abesinija ne želi v obrambi svojih pravic ostati na sredi poti. Delegacijo bo vodil abesinski poslanik v Londonu Martin, spremljala pa ga bosta še predsednik posebnega sodišča v Adis Abebi Lorenzo Taezaz, in znani francoski univerzitetni profesor Gaston Jeze. Iz neposredne okolice abesinskega cesarja se doznava, da bo abesinska delegacija v njegovem imenu slej ko prej zastopala stališče, da ima pravico do udeležbe na sedanjem zasedanju DN, in to iz sledečih razlogov: 1. Postranskega pomena je vprašanje, ali prihaja abesinska delegacija na ženevsko zasedanje s poohlastilom regularne abesinske vlade aH ne. Abesinsko delegacijo na julijskem zasedanju DN je imenoval neguš sam in je DN to delegacijo priznalo. Vprašanje abesinske delegacije je torej že prejudicirano po sklepu sveta DN v juliju. 2. Abesinski cesar se do danes še ni odpovedal prestolu in mu gredo potemtakem redu sveta Društva narodov, zelo pa je verjetno, da se bodo tam obravnavale le formalne stvari, dočim bodo stvarne razprave omejene na zaupne razgovore med zastopniki velesil. Pač pa bo Drušbvo narodov moralo tudi oficielno razprav- ljati o nenadnem avstrijskem predlogu, naj se ukine finančna kontrola nad Avstrijo. Problem sam na sebi ni težak in ne bi imel političnega značaja, a ravno v današnjem hipu ga prav lahko dobi in povzroči nove trzavice. Diplomati v Ženevi imajo torej dosti povoda, da s precejšnjo nervoznostjo gledajo v prihodnje dneve. spektorja poljske vojske Rydz Smiglyja. Polkovnik Koc j3 že izdela! načrt za popolno reorganizacijo notranje politike in sicer po avstrijskem in portugalskem zgledu na stanovski podlagi. Zunanja in gospodarska politika se ne bo izpremeni-la, ker bosta zunanji minister polkovnik Beck in finančni minister Swiatkowski ostala še nadalje na svojih mestih. Zamenjal ga bo poseben »voditelj svet« ki bo prevzel vse njegove funkcije, dodane pa mu bodo Še nove. Hitler se dose-daj v tem vprašanju še ni odločil. lokarnski konferenci co in ni izključeno, da bo angleška vlada v kratkem podvzela nove korake za zagotovitev določenega termina. Govori se v tej zvezi o verjetnosti predaje posebnega memoranduma nemški vladi, v katerem se bo London skliceval zlasti na nemški mirovni načrt z dne 7. marca, na francoske protipredloge in na angleško vprašalno po-lo, na katero Nemčija doslej še m odgovorila. vse pravice suverenega monarha zasedene Abesinije. Od julija sem ni nastopil noben nov moment, ki bi v tem pogledu spremenil položaj. To stališče bo preti svetom Dr>l zagovarjal profesor Jčze. Odhod v Ženevo London, 17. septembra, o. Danes je odpotovala v ženevo abesinska delegacija pod vodstvom londonskega poslanika dr. Martina. v dobro poučenih angleških krogih zatrjujejo, da ne bo pripuščena k sejam sveta in skupščine Društva narodov, naglašajo pa ,da to še ne pom ori priznanja aneksije Abesinije po Italiji. Izid delnih volitev v danski senat Kodanj, 17. septembra, b. Rezultati delnih volitev v danski senat, ki so se vršile na otokih Seeland (brez Kodanja). Lolland. Falster in Bornholm ter v južnem delu Jiit-landa, so naslednji: socialni demokrati 228.704 glasov (pri prejšnjih volitvah 166.382) in odpade nanje 767 volilnih mož, ki bodo 22. t. m. volili 28 zastopnikov v senat; konservativna stranka 118.110 (prej 77.757) in odpade nanjo 381 volilnih mož; radikalna levica 57.070 (53.979) in 178 volilnih mož; neodvisna ljudska stranka 19.803 (0) in 48 volilnih mož Nacionalni socialisti, ki so to pot prvič nastopili pri volitvah, so postavili svoje liste samo v severnem Schleswigu in so zbrali nanje le 2018 glasov in 3 volilne može. Na nemško manjšino v Schlesvrigu pa odpade 8056 glasov in 30 volilnih mož. Iz teh rezultatov se razvidi, da so socialni demokrati zelo napredovali in bodo število svojih mandatov precej povečali. Ženeva, 17.septembra b. Piva senzacija pred ženevskim zasedanjem je nedvomno zahteva, ki jo je v posebnem memorandumu predložila finančnemu odboru DN avstrijska vlada, naj hi namref Društvo narodov uki; nilo finančno koutrolo naj Avstrijo. O tem je danes na široko razpravljal finančni odbor DN. Njegovi sklep: še niso znani, ven= dar je zelo verjetno, da bo odbor še pred diskusijo te avstrijske zahteve temeljito proučil seianji finančni položaj A%'strije in bo o tem 6estavil podrobno poročilo svetu DN, kateremu bo prepuščena odločitev. Zanimivo je. da je avstrijsko zahtevo zagovarjal pred finančnim odborom DN nie* gov zastopnik pri avstrijski narodni banki Roe-t van Toningen, ki ie v zadnjem času prešel v holandsko nacionalno .«ocia!istično gibanje znanega Musserta. Avstrijska zahteva je ženevske kroge v sedanjem trenutku zelo presenetila. Prevladuje domneva, da predstavlja avstrijski memorandum finanč* neriiu odboru nov poskus oslabitve ženevske ustanove. Avstrija je namenoma izbra* la sedanji trenutek, ker se ji zdi da ji ta akcija sedaj najlažje uspe. Eden pride v ženevo v ponedeljek London, 17. septembra, b. Doznava se, da bo zunanji minister dospel v ženevo šele v ponedeljek. V nedeljo odpotuje z letalom v Pariz, odkoder bo nadaljeval svojo pot v ženevo z železnico. V Parizu se bo sestal z lordom Halifaxom, ki ga bo nato spremljal v ženevo. Ostali člani angleške delegacije bodo odpotovali iz Londona jutri. Državni podtajnik lord Cranborne pa je odpotoval že včeraj, ker bo zastopal ministra EMena na jutrišnjem sestanku sveta DN. Za sklicanje nove svetovne gospodarske konference Pariz, 17. septembra, p. Francoski zunanji minister Delbos je nocoj odpotoval na čelu francoske delegacije v ženevo na zasedanje sveta in skupščine Društva narodov. Pred svojim odhodom je imel daljše konference z angleškim, italijanskim in ruskim poslanikom, s katerimi je obravnaval vprašanja, ki bodo v ženevi na dnevnem redu. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je verjetno, da bo Francija na skupščini Društva narodov stavila nov predlog za obnovo in poživi j m je gospodarstva in najbrže predlagala sklicanje nove svetovne gospodarske kcnference. Po vsej priliki bo Anglija ta predlog podpirala. >Echo de Parist poroča, da bo zunanji minister Delbos na zasedanju skupščine Društva narodov tudi predlagal, naj se ustanovi mednarodni odbor za nadzorovanje oboroževanja. Ta predlog naj bi imel za cilj obnovo razorožitvene konference, nevarnost pa je, pravi list, da bo v sedanjih okoliščinah položaj še bolj kom-pliciral. Anglija pripravlja novo spomenico London, 17. septembra, d. Finančni minister Neville Chamberlain bo v odsotnosti ministrskega predsednika Baldwina predsedoval izredni seji vlade še pred koncem tedna, na kateri bodo razpravljali o mednarodnem položaju. Gre predvsem za to. da se določi način pogajanj, da se pridobita Nemčija in Ttalija za sodelovanje na konferenci lokarnskrh držav, kakor tudi. da se določi vsebina Eder.ovega govora, ki ga bo imel glede na zasedanje Društva narodov. Reformo Društva narodov smatrajo v Londonu kot neizogibno, vendar pa si žele bolj reforme njegovesra tajništva kakoT pa pakta. Obstoja stremljenje, da bi se dalo nje med Avstrijo in Nemčijo, kar se je med tem vsaj formalno že zgodilo Reden sestanek Budimpešta, 17. septembra g. Glede na napovedani sestanek zunanjih ministrov Italije, Madžarske in Avstrije na Dunaju poudarja oficiozni >Pester Lloyd«, da ne gre za novo diplomatsko pobudo, temveč samo za reden sestanek, kakor je določen v rimskih protokolih za voditelje zunanje politike brh držav. Za Schmidtom — Kanya Budimpešta, 17. septembra, b. Iz uradnih virov se doznava. da bo v kratkem odpotoval v Rim tudi madžarski zunanji minister Kanya, da referira Mussolini ju in da se sporazume z italijanskim zunanjim ministrom Cianom glede datuma napovedanega sestanka zunanjih ministrov vseh treh držav rimskega bloka, ki se bo najbrže vršil na Dunaju. Domneva se. da bo predmet razgovorov tega sestanka v prvi vrsii položaj, ki je nastal po avst.rijsko-nemškem sporazumu in nekaterih novejših dogodkih v srednji Evropi. Povratek dr. Schmidta na Dunaj Rim, 17. srptembra. AA. Avstrijski državni podtajnik S-hmidt je odpotoval % letalom na Dunaj. tajništvu bolj administrativni značaj in odvzel pomen nekakšne nadvlade, ki si jo je prisvojilo v zadnjem času v škodo rešitve raznih vprašanj. Kar se tiče konference lokarnskih držav, so v Londonu že opustili upanje, da bi bilo njeno sklicanje mogoče pred Božičem. Položaj otežuje dejstvo, da hoče Nemčija brezpogojno doseči kak uspeh v vprašanju kolonij. Nemški poslanik Ribbentrop stremi v zvezi s tom. da bi dobil gotove načelno obljube tudi na kolonijskem področju, pre den bi se Nemčija spustila v razpravo o predmetih, ki naj b; jih obravnavala iokarn-ska konferenca. Angleška vlada namerava v prihod ni jh dneh pripraviti spomenico, v kateri bo obrazložila svoje mnenje o splošnem zunanje političnem položaju. Spomenica bo poslana Franciji. Belgiji. Nemčiji in Italiji, ter bo Eden v njej podal svoje predloge za konferenco petih velesil. Kakor znano, so bila zadnji dokument te vrste vprašanja, ki »o bila poslana 31. marca nemški vladi. Hitlerjev načrt za pomirjenje Evrope New York, 17. septembra, g. Londonski urad »Universal Ssrvice« javlja, da je kancelar Hitler predložil angleškemu poslaniku v Berlinu nov načrt za pomir jenje Evrope, ki vsebuje tri točke: • 1. Opustitev vseh zvez, predvsem pa likvidacija francosko-ansikega pakta. 2. Kolonijska ekspanzivnost Nemčije i« Italije, da bi se mogle namestiti čete, ki bodo postale preste % razorožitvijo. S. Splošna postopno napredujoča razorožitev. Titulescu nevarno obolel Bern, 17. septembra. AA. V St. Morita je prispel na oddih bivši rumunski zunanji minister Titulescu. In »most, 17. septembra, o. Profesor tukajšnje medicinske klinike dr Breiitn^r :e bil brzojavno pozvan v 9t. Moritz k bivšemu rumunskemu zunanjemu ministru Titulescu. Breitner bi imel izvršiti transfuzijo krvi. kar smatrajo za dokaz, da je Titulescu zelo nevarno obolel. Komunistični izgredi na Poljskem Varšava, 17. septembra w. Skupina eke-tremistov je napadla poHcijsice 6traže, ki so hotele v stanovanjih radikalnih elemen« tov v Zukowu v vojvodstvu Lublin izvesti hišne preiskave ter aretirati njihove voditelje Trije policisti so bili 6 streli iz revolverjev ranjeni in je eden izmed njih umrl. Policija je odgovorPa z ognjem ter ubila pet na« padalcev. Petnajst komunistov Je bilo aretiranih. Ruski odgovor na nemške grožnje Moskva, 17. septembra, o. Danes se Je vršila pod predsedstvom Molotova konferenca ljudskih komisarjev, na kateri so razpravljali o položaju, ki je nastal v od-nošajih med Rusijo in Nemčijo po nflm-berškem kongresu nemške narodne socialistične stranke, v Moskvi prevladuje prepričanje, da bo Rusija na grožnjo Nemčije odgovorila z gospodarskimi represa-lijami proti Nemčiji. ajhstag bo ukinjen Zamenjal naj bi ga „voditeljski svet44 Abesinija ne odneha Klfub zasedbi Abesinije se bo sedanjega zasedanja DN udeležila tudi abesinska delegacija Pribičevičev pogreb bo v soboto v Pragi Dve politični osmrtnici — Šefa izvršnega odbora Pri-bičevičeve stranke — Odposlanstva na pogrebu — Sožalje češkoslovaške vlade Zagreb, 17. septembra, r. Današnji listi priobčujejo osmrtnici, ki sta ju o smrti Svetozarja Pribičeviča izdali vodstvi bivše KDK m bivše HSS. Prvo osmrtnico so podpisali dr. Maček, prof. Jelašič, dr. Budi-savljevič in Vilder. Glasi se: »Prevzeti globoke žalosti javljamo hrvatskemu in srbskemu narodu, da je dne 15. t. m. ob 10. zvečer umrl v Pragi Svetozar Pribičevič, predsednik Samostojne demokratske stranke in Kmetsko demokratske koalicije. Umrl je daleč od svoje domovine Hrvatske ter srbskega in hrvatskega naroda. Do konca svojega življenja je ostal vzor odločnosti ter čvrstega in nezlomljivega značaja. Ta njegova slika nai ostane v "trajnem spominu i hrvatskega i srbskega naroda Večna mu slava!« Približno enaka je osmrtnica, ki jo je izdal izvršni odbor bivše SDS. Obe osmrtnici sta bili natisnjeni tudi posebej, vendar v malo drugačni obliki. Na poziv vodstva KDK so bile na nekaterih hišah v Zagrebu, med njimi tudi na hiši dr. Mačka, izvešene črne zastave. Kakor se zatrjuje, truplo pokojnega Svetozarja Pribičeviča za enkrat ne bo prepeljano v domovino, marveč bo začasno pokopan v Pragi. Baje je pokojnik sam izrazil to željo. Na pogreb je včeraj z dr. Pernarjem in Večeslavom Vilderjem odpotovala pokojnikova vdova ga. Bosiljka Pribičevičeva. Z nočnim in današnjim dopoldanskim vlakom so se odpeljali v Prago še mnogi drugi Pribičevičevi osebni in politični prijatelji ter predstavniki političnih skupin, koaliranih v združeni opoziciji. Po dosedanjih dispozicijah bo pogreb v Pra- gi v soboto popoldne. Vse priprave za pogreb vodi narodni poslanec Sava Kosano-vič, Pribičevičev osebni prijatelj. Danes so se v Zagrebu zbrali člani izvršnega odbora Pribičevičeve stranke. Raz-• pravljali so o položaju, ki je nastal v stranki s smrtjo njenega dosedanjega predsednika. Sklenili so, naj poleg osebnih prijateljev odpotuje v Prago tudi osemčlanska delegacija izvršnega odbora. Ob tej priliki so se raznesle vesti, da je Svetozar Pribičevič zapustil nekak političen testament, ki ga hočejo po pogrebu odpreti v Pragi. Med sožalnimi izrazi, ki jih prejema rodbina pokojnega Svetozarja Pribičeviča, je tudi sožalje češkoslovaške vlade, naslovljeno na pokojnikovo hčerko Stano, ki je bila zadnje tedne pri svojem očetu v Pragi- Praga, 17. septembra, o. Preteklo noč je bilo izvršeno balzamiranje Pribičevičevega trupla. Balzamiranje je izvršil univ. prof. Siki z asistenti. Ob tej priliki so tudi ugotovili. da je bila zdravniška diagnoza o Pribičevičevi bolezni in o vzroku njegove smrti točna. Pokojni je imel raka na pljučih, neposredni vzrok smrti pa je bila embolija. Pribičevičevo posmrtno masko je napravil akademski kipar prof. Španil. Popoldne so prenesli Pribičevičevo truplo v praško pravoslavno cerkev, kjer bo izpostavljeno do sobote. V soboto ob 14.30 bo začasno pokopan na praškem centralnem pokopališču. Ofenziva proti Madridu španska vlada se pripravlja na preselitev v Valencijo Ukrepi za red v zaledju Tenerifa, 17. septembra w. Kakor javlja R-adio-klub, se bodo sedaj začeli napadi pro* ti Madridu. Več tisoč mož je bilo dirigiranih na fronto južnovzhodno od Madrida. Ju ž* ni glavni stan, ki je bil v Talaveri, je bil sedaj premeščen v Olallo, 65 km od Madrida. I'otrju;e se, da se namerava vlada pre« seliti v Valencijo, čeprav so miličniki proti temu. V zvezi z odkritjem zarote proti vodilnim osebnostim sedanje madridske vlade so oja* čilj ukrepe za varnost predsednika republike Azane in ministrskega predsednika Lar-ga Cabailera. Prodiranje proti Bilbau Burgos, 17. septembra AA- Po zadnjih poročilih je položaj na bojišču za naciona« liste zelo ugoden. Pravijo, da so vladni pristaši pospešili izpraznitev Bilbaa. Potrjuje se vest, da so nacionalisti za» vzeli Rondo v Asturiji. Boji so bili zelo sr« d iti. Nacionalisti so ponovno prešli v naskok na bajonete. Nacionalisti napredujejo dalje proti Bilbau. Uspehi upornikov na jugu Pariz, 17. septembra, b. Iz Seville poročajo, da so uporniki napredovala na jugu. Tako so zasedli mesto Teba pri Antequeri. Pred odhodom iz mesta so rdeče čete pobile več duhovnikov. Čete majorja Ca-ra-lesa in polkovnika Varele so zasedle kraje Siera Lega, Ganerola Real, Penarrubia in Itabique. Tudi kraj Grazalema v pokrajini Cadiz je padel v uporniške roke. Na fronti pri Talaveri je bil odbit napad vladnega oddelka. Vladjie čete so pustile na bojišču nad 130 mrtvih. Izpremembe v San Sebastianu San Sebastian, 17. septembra, b. Življenje v glavnem mestu Baskov se polagoma normalizira. Za vrhovnega vojaškega poveljnika mesta je imenovan major Vigon, bivši vzgojitelj španskega infanta Don Jua-na. ki se je nastanil v palači pokrajinske deputacije, kjer je bil prej sedež guvernerja Ortege. Za novega civilnega guvernerja je bil imenovan bivši odvetnik in novinar Ramon Sierra Bustamente- Izmed Baskov je pritegnjen med uporniške poveljnike Mendizabal kot mornariški načelnik. V tiskarni levičarskega časopisa »Frente Popular« se tiska sedaj uporniški organ »Diario Vasco«. Pošta, telefon, brzojav. radio in druge iavne naprave funkcionirajo zopet redno. Tudi razsvetljave in vode ne primanjkuje več. železniška proga San Sebastian — Parnploma _ Burgos pa se popravlja in bo zveza kmalu vzpostavljena. Tudi poulični promet se polagoma razvija. Vidi se zopet polno civilistov, ki vsi pozdravljajo samo z ri.mskrn pozdravom. Mladina, ki je še do včeraj pozdravljala s stisnjeno pestjo, pozdravlja sedaj samo še 7. dvigom desne roke. Povsod vise rdečc-belo-rdeče zasitave. vendar se tu in tam vidijo tudi še čnno-rdeči emblemi anarhistov, ki so dn zavzetja rnesta viseli na nekaterih poslopjih in ki iih seda i uporniški voiaki, odstranjujejo. Okna so okrašena s preprogami, ki so jih dr>slei meščani navadno iz-obešali le za velike prilike- Po vseh ulicah krožijo uporniške patrulje, ki nadzirate življenje v mestu. Razcepljenost v vladnih vrstah Pariz, 17. septembra b. S špansko-fran-coske meje poročajo, da je prišlo v kraju Seo de Urgel do spopadov med vladno milico in anarhisti. Miličniki So se oborožili z orožjem, ki jim je bilo na razpolago v tamkajšnji vojašnici in so nato navalili na anarhiste. Kakor poročajo iz Lizbone, je do enakih spopadov prišlo ponovno tudi v Madrid" Madrid pred padcem? Hendaye, 17. septembra, b. Radio postaja v La Coruni javlja, da so se uporniki na zapadu približali Madridu že na razdaljo 20 km. Uporniki stalno napredujejo. Madrid, 17. septembra w. Notranji mini* ster je podpisal odlok o organizaciji zbora miličnikov, ki bo z že obstoječimi formacijami sodeloval za ohranitev reda in mira v zaledju. Osebe, ki bi si lastile funkcije te formacije, ne da bi bile njeni člani, se bo« do smatrale kot uporniki. Inozemski letalci med uporniki Madrid, 17. septembra. AA. List »Poli-tica« piše, da so blizu mesta Nueve Ville sestrelili uporniško letalo. Pilotu se je posrečilo pobegniti, ker ni bil ranjen. Skril se je v hiši nekega kmeta, kamor so prišli miličniki ponj. Ker je začel nanje streljati, so tudi miličniki odgovorili z ognjem in ga ubili. Pri pregledu dokumentov, ki so jih pri njem našli, so ugotovili, da je bil tujec in da je prišel na špansko pred mesecem dni. Nemški letalci bombardirajo Madrid New York, 17. septembra, b. Španski dopisnik s-Nev/ York Times« poroča svojemu listu, da se mu je posrečilo utihotapiti se v uporniško letalsko bazo v Cacerosu. Dopisnik zatrjuje, da se je tam na lastne oči prepričal, da je večina uporniških pilotov Nemcev, ki so sploh organizirali to letalsko bazo. Ti piloti niti ne nosijo španske letalske uniforme. Dopisnik je med letali naštel 10 nemških bombarderjev ter 17 nemških lovskih letal. Vsa ta letala vodijo nemška moštva. Dopisnik zatrjuje nadalje, da so to ista letala, ki so nedavno bombardirala Madrid. Portugalska bo priznala vlado v Burgosu Pariz, 17. septembra. AA. v tukajšnjih političnih krogih računajo, da bo portugalska vlada jutri prizinala nacionalno vlado v Burgosu kot zakonito špansko vlado. Protikomunistična legija na Portugalskem Lizbona, 17. septembra, b. Ministrski svet je s posebnim ukazom odredil ustanovitev portugalske protikomunistične legije, katere naloga naj bi bila, da v primeru potreba podpre regularno armado. Sestavljena bo iz portugalskih državljanov med 18. in 50. letom. Dr. Stojadinovič odšel iz Prage Praga, 17. septembra. AA. Danes ob 14. je odpotoval iz Prage predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. V vlak je stopil predsednik vlade na postaji Liben, ki je bila okrašena s cvetjem ter jugoslovanskimi in češkoslovaškimi zastavami. Poslovit so se prišli poleg drugih zunanji minister dr-Krofta z osobjem svojega ministrstva, češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Girsa, jugoslovenski vojaški ataše v Pragi polkovnik Mihailovič in celotno osebje jugoslovenskega poslaništva. Ob odhodu vlaka so vsi navzočni prisrčno akkmirali predsednika Stojadvnoviča. Dr. Hodža obolel Praga, 17. septembra, g. Ministrski predsednik Hodža je obolel za lahno hripo ter mora nekaj dni ostati v postelji. Zaradi tega je bila odgodena za danes določena seja ministrskega sveta. Nov poglavar ruske pravoslavne cerkve v emigraciji SremsKi Karlove!, 17. septembra, p. Na zborovanju predstavnikov ruske pravoslavne cerkve v emigraciji je bil izvoljen na mesto umrlega episkopa Antonija za poglavarja cerkve metropolit Anastazij?, ki so mu odslej podrejeni vsi duhovniki ruske pravoslavne cerkve v emigraciji. Beležke Dalmatinci in Pokojninski zavod »Hrvatski dnevnik« poroča iz Splita, da so se tam zbrali voditelji privatnih uradnikov ki pripadajo mačkovski Zvezi hrvatskih pri. vatnih nameščencev. Sprejeli so resolucijo, s katero se zahvaljujejo zagrebški centrali svoje organizacije, da je podprta akcijo za odcepitev Dalmacije od ljubljanskega Pokoj« ninskega zavoda. Resolucija dalje pravi, da je za Dalmacijo mesto le v Zagrebu. Ako bodo osnovani samo trije pokojninski zavodi (Zagreb, Beograd in Ljubljana), hoče Dalmacija pripasti Zagrebu. Polovica kmetskih dolgov bo brisana 0 ureditvi kmetskih dolgov je govoril tudi minister Djura Jankovič, ki tudi prireja shode po drinski banovini, kjer bodo še ta mesec občinske volitve. Rekel je: »Ze te dni boste čitali v časopisih, da je vprašanje za razdolžitev kmeta odstavljeno z dnevnega reda. Naj vam agitatorji govore kar hočejo, to vprašanje bo tako urejeno, da bodo kmetske menice izginde iz blagajn bank in bančic, ter prišle v državno banko. Takrat bo kmetom tudi odpisana polovica dolga. Drugo polovico pa bo plačal postopno v dolgi vrsti let, tako da se nuu ne bo preveč poznalo«. Kakšen je bil tabor v Novem mestu T Iz Novega mesta smo prejeli naslednji dopis: Naročen sem na »Slovenca«. Po njem sem bil povabljen na »slovenski tabor«, ki je bil v nedeljo v našem mestu. Odzval sem se vabilu in se zborovanja udeležil. Razdelili so nam znake, ki so nosili napis »ljudski tabor«. Na zborovanju samem je bila končno prečitana brzojavka notranjega ministra g. dr. Korošca, ki je pozdravil »dolenjski tabor«. V »Slovencu« pa sem potem čital, da sem vendarle bil na »slovenskem taboru«. Zdaj res ne vem, kakšno je bilo to zborovanje. Glavno glasilo JRZ o tajniku dr. Mačka Nedavno tega je bil, kakor je znano, profesor Jelašič, osebni tajnik dr. Mačka, na agitacijskem potovanju po Dalmaciji. Prenočeval je na potu tudi v nekem hotelu, kjer je moral izpolniti hotelsko prijavnico, namenjeno za policijo. V tej prijavnici je v rubriki »državljanstvo« napisal in podčrtal: »državljanstvo hrvatsko«. »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, beleži to in pripominja zločesto: »Profesorji so ovekovečeni v satiričnih listih zaradi svoje bajeslovne pozabljivosti in raztresenosti. Oni pozabljajo palice, dežnike, številko svojega stanovanja, da, celo kraj svojega bivanja. Tak maler se je pripetil tudi profesorju Jelašiču, šefu politične pisarne dr. Mačka, ki je pozabil, da se naša država imenuje Jugoslavija in da imamo potemtakem samo eno državljanstvo — jugoslovensko, pa je v svoji profesorski raztresenosti napisal drugo besedo. »Zehn Profes-soren, das Vaterland verloren«, je rekel nekoč veliki Bismarck Se v času, ko ni bil rojen niti oče gospoda profesorja Jela-šiča«. Protižidovska akcija v Zagrebu Zabeležili smo že, da je v Zagrebu začel izhajati list »Mlada Hrvatska«, ki ga izdajajo hrvatski klerikalci in ki si je v svoj program postavil tudi borbo proti žldovstvu na Hrvatskem in zlasti v Zagrebu. V zadnji številki prinaša list mastno tiskan uvodnik z naslovom »Tajinstveni gospodarji«. V članku pravi med drugim: »Ko so v Zagrebu postala svobodna velika stavbišča, na katerih je bil prej Za grebački zbor (velesejem), so bila vsa prodana preko noči. In preko noči so se začele na tem mestu dvigati velikanske zgradbe. Milijonske zgradbe. Zagrebčani, ko se danes sprehajajo po Martičevi ulici in gledajo, kaj s tako naglico rase iz zemlje, delajo značilne pripombe: Zida se nov Tel Aviv ali Jeruzalem. Naša krščanska raja pa se čudom čudi, kakšni so vzroki, da se sedaj naenkrat pri nas zida na vseh straneh. Do včeraj so umirala gradbena podjetja in na tisoče raje je bilo brez posla, a sedaj, evo, je prenehala kriza, našel se je denar, ki ga preje ni in ni bilo, in zida se z milijoni, na veliko! Odkod naenkrat toliko denarja? In zakaj ta denar v zgradbe, ko je mrtvo naše gospodarstvo in pomanjkanje denarja še vedno ubija široke sloje? Na vsa ta vprašanja bi ne mogli najti pravega odgovora, ako ne pogledamo na zastore našega gospodarskega življenja, ako ne poiščemo tajnih in nevidnih dirigentov, ki imajo v svojih rokah vse niti in gospodarijo po mili volji z življenji, priznavajoč samo en zakon, a ta je njihov žep in njihova korist... Kdo so ti tajinstveni gospodarji, ki jih čutimo, ki pa se tako težko dado najti in videti? Kje so in kako jim je ime?« Konec uvodnika se glasi: »Naš list bo posvetil posebno pozornost prav temu vprašanju, da se odkrijejo tajni pokretniki ln na sonce privedo povzročitelji vseh nadlog naše sedanjosti.« Nemška špijonaža na češkoslovaškem Londonski »Manchcster Guardian« jc objavil zanimiv članek o nemški politični špi-jonaži na Češkoslovaškem in v ostalem inozemstvu. List pravi, da imajo hitlerjevci iz-borno organizirano tajno službo v veliki večini evropskih držav, zlasti pa v Franciji, Avstriji in Češkoslovaški. Ta služba je odvisna od špijonažne službe, ki jo vodita generalni štab in Gestapo (tajna državna policija). Tudi s filialkami hitlerjev-ske stranke v inozemstvu nima nikakih zvez. Sef službe je visok nemški aristo-krat, bivši aktivni oficir. List pravi, da mu jc ime tega funkcionarja znano. Ozemlje Češkoslovaške je glede politične špijonažne službe razdeljeno na dva odseka. Prvi odsek obsega južne češke pokrajine in ima svoj sedež v Miinchenu, drugi odsek pa obsega severne pokrajine vkjučno Prago in ima centralo v Leipzigu. Centri špijonažne službe na terenu se nahajajo v vseh večjih krajih, zlasti pa v bližini madžarske meje. Posebno mnogo zaupnikov ima ta služba v vrstah češko-nemškega Turnvcrbanda. Otvoritev mednarodne parlamentarne trgovinske konference v Bukarešti Bukarešta, 17. septembra, a. Danea je bila tu slovesno otvorjena 21. medparlamen-tarna trgovinska konferenca, ki se je udeležujejo parlamentarne delcgacije skoro vseh držav. Konferenco je otvoril predsednik rumunske vlade Tatarescu. govorili pa so vodje vseh delegacij. Dopoldne se je pričelo delo v odborih, ki se bo osredotočilo v štirih poročilih. Francoski poslanec Leon Bareti bo refcriral o ukrepih za obnovo trgovinskega razmerja in čim prejšnjega prehoda iz sedanje krize v normalne razmere; bivši rumunski finančni minister Slovescu bo poročal o dispariteti kupne moči valut raznih držav v primeri z inozemstvom, poslanec Jelmeanu o razmerju med kmetijskimi in industrijskimi državami, poslanec Osticianu pa v petroleju in njegovih derivatih. V petek dopoldne bo seja finančnega in gospodarskega odbora, popoldne pa plenarna seja, na kateri bo izvoljeno novo predsedstvo. V soboto bo seja trgovinskega odbora, v ponedeljek pa sklepna plenarna seja konference. V nedeljo bodo napravile delcgacije izle* v Konstanco in ▼ dolino Prahove, kjer si bodo ogledale petrolejske vrelce, popoldne pa jih bo v Sinaji sprejel v avdienci kralj Karol. Jugoslovenska delegacija je prispela ▼ Bukarešto že v sredo zvečer. Vodi jo predsednik Narodne skupščine Stevan čšrič, člani pa so poslanec dr. Kosta Kumanudi, poslanec in bivši minister Ivan Mohorič, podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj, senator in bivši ministri Daka Popovič, dr. Fran-geš, dr. Zelimir Mažuranič in dr. Sava Ul-manski, senatorja dr. Josip Nemec in dr. Kotur ter poslanci dr. Kunjašič, Miloje So-kič. Mita .Dimitrijevič, Husein Džumašdč, dr. Jure Koče, Nikola Kabalin, Drag. Stojadinovič, V. Vujadinovic, Vjekoslav Mi-letič. Žarko Tomaševič. Dopoldne ob 11. se je predsednik Narodne skupščine Stevan Cirič vpisal v dvorno knjigo, nakar so odšli člani jugoslovenske delegacije na grob Neznanega junaka in pred spomenik kralja Aleksandra L, kjer so položili krasne vence. Pogajanja v tekstilni industriji Ljubljana, 17. decembra. Po zaprekah, ki so mesec dni onemogočale, da bi zastopniki tekstilne industrije in tekstilnega delavstva pričela konkrortrm pogajanja o kolektivni pogodbi, so se danes ob 14. v knjižnici Zbornice za TOI končno vendarle zbrali zastopniki obeh strank, da obravnavajo posamezna določila pogodbe, kakor jo je v osnutku predložila Zveza delodajalcev tekstilne stroke. Razpravo je vodil inšpektor dela inž. Baraga. Za delodajalce so ji prisostvovali predsednik zveze Josip Kavčič iz Ljubljane, Erlich Mitrovič, inž. Burger za Maribor in okolico, direktor Jugočeške Horowitz iz Kranja in tajniik zveze dr. Golia, za delavsko skupino pa zastopnika Delavske zbornice UTatnik in Golmajer, zastopniki strokovnih organizacij Jaikomin, Lombard in Bučar ter delavski zaupniki iz posameznih podjetij. Razprava, ki j« trajala od 14. do 19., je obravnavala samo splošni del nove pogod- be, kii vsebuje določila o delovnem času, o mezdnih sistemih, o primerih nezgod in bolezni ter o veljavnosti pogodbe. Razgovor je potekal v povsem pomirljivem duhu, kar priča, da za končno sklenitev pogodbe ni več nepremostljivih težav. Zvečer sta se vsaka zase sestali še obe pogajajoči se skupini, da v internem krogu pretehtata predloge iz tarifnega dela, kd danes še ni mogel priti do obravnave. Jutri ob 9. se bodo pogajanja nadaljevala, in kakor smemo upati, bodo že v teku dneva zaključena v zadovoljstvo obeh strani. Zj oziTOm na vest. ki jb je prinesel neki današnji po poldnevnik, da namerava skupina mariborskih tekstilnih rndu6 trije er izstopiti iz ravnokar ustanovljene Zvez« delodajalcev tekstilne stroke za dravsko banovino, nas zastopniki mariborskih tekstilnih industrij cev naprošajo ra ugotovitev, da ta vest »i resnična. še o obenem zboru Zveze kmetskih fantov in deklet V 6redo smo objavili dopis s poročilom, kako je potekel nedeljski občni zbor Zveze kmečkih fantov in deklet Na ta dopis smo dobili od odvetnika g. Jerneja Stanteta naslednji popravek; Ni res, da bi jaz vodil nefto skupino, ki bi si prizadevala dobiti političen vpliv na to močno kulturno organizacijo našega podeže« lja, res pa je, da sodelujem a skupino, ki si prizadeva izločiti politični vpliv Jugosk* venske nacionalne 6tranke iz te organizaei. je Ni res, da bi si bil na občnem zboru Zveze kmečkih fantov ln deklet močno prizadeval, da bi si priboril zaupanje zbranih delegatov in je bila kljub temu skoro soglasno z 138 glasovi in velikim navdušenjem sprejeta naslednja resolucija: »Občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet obžaluje in najodločneje obsoja pisanje tednika »Slovenska zemlja« v zadnjem času, zlasti čl a« nek z dne 10- t. m. v kolikor ee je tikalo vmešavanja v notranje zadeve zveze, ki eo pridržane izključno njej. Zveza kmetskih fantov in deklet na svojem občnem zboru kar najodločneje obsoja kakršnokoli vmeša« vanje raznih političnih skupin in njenih eksponentov v program In delovanje kmet-sko-mladinskega gibanja, ki je Izrazito kul* turno in socialno gibanje slovenskega kmet-skega naroda«. Res pa ie, da sem na občnem zboru za« hteval po predložitvi gornje resolucije čita> nje članka »Slovenske remije« * dn« M, t m., da je bil na mojo zahtevo ta članek prečitan vključno do točke 4. smernic, ki se glasi: »Zato se mora preprečiti vsak vpliv fašistične stranke JNS na naša društva. Vsi poskusi 6e naj onemogočijo s tem, da se društvom naloži takojšnja izključitev tistih članov, ki so člani te prottnarodne in protiljudske stranke. Zlasti se naj prepreči nastopanje članov te stranke v svojstvu dru* štvenih in zvezinih funkcionarjev« in da j* nato bila sprejeta 6koro soglasno in 35 velikim navdušenjem sledeča resolucija; »Zveza kmetskih fantov in deklet na svojem obč« nem zboru kar najodločneje obsoja kakršnokoli vmešavanje raznih političnih skupin in njenih eksponentov v program in delovanje kmetsko-mladinskega gibanja, ki je izrazi« to kulturno in socialno gibanje slovenskega kmetskega naroda«. Nakar Je predlagatelj prve resolucije sam ugotovil, da j« njegov predlog propadel. Celje, dne 16. septembra _ Stant« Jem«! Popravek priobčujemo tako, kakor smo ga prejeli. Reči pa moramo, da n« vemo, kaj g. odvetnik pravzaprav popravlja. Po avten* tičnih informacijah, ki smo jih dobili, sta bili namreč sprejeti obe resoluciji, in sicer prva s 138 glasovi proti glasovoma g- Stanteta in še enega delegata, druga pa celo soglasno. Rumunski prometni minister v Beogradu Beograd, 17. septembra, p. Na povratku iz Pariza'se je davi ustavil v Beogradu, kjer bo ostal par dni rumunski prometni minister FranasovicL Med svojim obiskom bo imel s prometnim ministrom dr. Spa-hom in predsednikom vlade dr. Stojadino-vičem razgovore o zgraditvi železniškega mostu preko Dunava, da se na ta način doseže najkrajša neposredna zveza med obema državama. Novinarjem je izjavil, da še ni točno določen kraj, kjer bo most zgrajen, misli pa, da bo končno veljavno sprejet predlog, naj se zgradi pri Tum-Severinu na rumunski in Kladovu na jugoslovenski strani. Preden se bodo začela gradbena dela, je treba še točno razdeliti stroške in urediti finančno stran načrta. Nocoj se je Franasovici sestal z dr. Spahom, za jutri zvečer pa je napovedan sestanek g predsednikom vlade dr. Stoja-dinovičem. Nova palača narodne Skupščine bo kmalu gotova Beograd, 17. septembra, p. Na novi palači narodne skupščine izvršujejo sedaj zadnja dela. Izvršena je tudi že razdelitev prostorov ln so določeni prostori za skupščinsko predsedstvo, za vlado, poslanske klube, novinarje itd. Nekateri oddelki so se že začeli seliti iz dosedanjega začasnega poslopja v novo palačo. Redno jesensko zasedanje narodne skupščine se bo vršilo v novi palači. % Velik požar v Tesličevih tvornicah Zagreb, 17. septembra, o. V pretekli noči je izbruhnil velik požar v Tesličevih tovarnah. Ogenj je nastal v oddelku za polnjenje steklanic z mineralno vodo. Obstojala je nevarnost, da bo požar zajel tudi plinski rezervoar. Zgorelo je mnogo dragocenih aparatov, okrog 30 motorjev, več avtomobilov t«r vse zaloge raznega blaga. Tudi poslopje samo je tako poškodovano, da ga bodo morali porušiti, škode je okrog 3 milijone Din. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, sumijo pa, da je bil podtaknjen iz maščevanja. Uvedena je stroga preiskava. Dr. Maček zapustil sana torij Zagreb, 17. septembra, o. Dr. Maček jo danes zapustLl sanatorij in bo ostal do na-dalj.nega v domači oskrbi. Po nasvetu zdravnikov pa še vedno ne sme sprejemaitB . nikakih obiskov. Dom „Krke" v šibeniku pogorel gibe nI k, 17. septembra, o. V pretekli noči je pogorel dom veslaškega kluba »Krka« v šibeniku. Poslopje Je pogorelo do tal, zgoreli so pa tudi vsi veslaški čolni. Požar je nastal zaradi kratkega stika. Škode je okrog 250.000 Din. v nevarnosti je bil tudi gasilski dom. Papen na lovu v Karpatski Rusiji Košlce, 17. septembra, b. Včeraj je semkaj prispel nemški poslanik na Dunaju Papen, ki je po kratkem odmoru takoj nadaljeval svojo pot proti Jasi ni v Karpatski Rusiji, kjer bo ostal nekaj dni na lovu kot gost na Schonbornovem posestvu. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo; Oblaftno na pri morju in v vrbaski banovini, drugod prevladuje jasnost. Dežja mi bilo. Temperatura se je poveSala v vsej državi. Minimalna temperatura Plevlje 1, maksimalna Mostar 30 stopinj. Zemunska vremenska napoved z» dane*: Oblačnost se bo povečala v vsej držaivi, zlasti v zahodnih krajih in na primorju, kjer bo tudi deževalo. Veter vzhodnega in južnega kvadranta ponekod jak. Temperatura bo še zrasLa. Solnce vzhaja ob 5.20 in zahaja ob 17.54. ■ Zagrebška vremenska napoved za danes; Porast oblačnosti, vetrovno, hladneje. Dnnajska vremenska napoved za petek; Večinoma oblačno, možno6t neviht, soparno^ $esenstco valovanje vremena Prijetno topla, sončna jesen bo še trajala Ljubljana, 17. septembra Po sončnih dneh je danes zastrto nebo 'sprožilo domnevo o poslabšanju vremena dosedanje lepe jeseni. Kajti človek je v vsem svojem dejstvovanju v veliki meri odvisen od vremena, zato ni čudno, če po dolgotrajnih lepih dneh naenkrat pooblače-no nebo tembolj vpliva na naše razpoložen je. Mogočna oblast sončnih dni, ki se je bila od druge polovice avgusta zavlekla čez polovico septembra, je naklonila zemlji in ljudem prijetno jesen. Komaj za dober teden dni je bilo od srede avgusta deževnih in še izkupiček teh padavin je daleč zaostajal za množino, ki jo običajno zlije na zemljo oblačno nebo v začetku jeseni. Lani je na primer samo v dveh dneh prvega tedna v septembru padlo več dežja, ko letos ves avgust in prvo polovico kimavca. Tudi v primeri z l. 1934 in 1933. je bila letošnja polovica prvega jesenskega meseca mnogo manj deževna. Že dolgo doslej nismo zaporedoma beležili na začetku jeseni toliko sončnih dni, zato je bilo razpoloženje v ljudeh res vredno lepote umirajoče prirode. Ne samo nedelje, vsak svetli sončni dan je dramil Ljubljančane že zgodaj v naravo. Spozabila se je letos celo megla, ki se je z izjemo minule nedelje že na vse zgodaj razpršila in vsako jutro je jesensko sonce kaj kmalu ogrelo po hladnih nočeh dokaj mrzli zrak. Vsa sprehajališča so bila polna ljudi, ki so izkoristili priliko, da se na domači rivieri navžijejo še enkrat sončne kopeli, preden bo zmagala odljudna vlaga nad blagodejno toploto na jug umikajočega se vladarja našega ozračja. Sava je v minulih dneh imela poslednje kopalce, ki so se še drznili zabresti v njene hladne valove. Da je jasno jesensko nebo tako privlačno za ljudi, ki jim v vsakdanjem življenju primanjkuje svežega zraka, je v pričakovanju oblačnega vremena pozne jeseni umevno. Saj vemo, da je človeku za vsakih 24 ur potrebnih najmanj 13 do 14 kg zraka, kar odgovarja povprečno 450 litrom na uro, 7.5 litra na minuto. Približno 16-krat na minuto dihnemo iz prs in pri vsakem vdihu vsrkamo okrog 470 cm3 zraka, ki od svojih 21 odstotkov kisika pušča 4 odstotke v pljučih. Zato je naravno, da prebije človek čim delj časa mogoče na svežem zraku, ki ga jesensko sonce, kljub presihajoči svoji moči, v obilni meri prečiščenega proži človeštvu. Lepo jesen nam je bil tudi topot naklonil visok anticiklon z Azorov. Mogočna depresija, ki se je bila v začetku meseca za- DANES PREMIERA ! Režija mojstrske roke: GEZE BOLVARY - ja (... und es flijstert die Liebe) Ob 16., 19.15 in 21.15 uri. v gi. vi. Gustav Frohlich Elma Bulla, Tibor Halmay in drugI Lep, razkošno opremljen film — poln zdravega humorja, ljubavnih zapletljajev, ki bodo vzbujali salve prisrčnega smeha! IGRA LJUBEZNI Kino Union Tel. 22-21 peljala preko Anglije v notranjost Evrope, je sicer pljusnila tudi k nam nekaj dežja, toda se je morala kmalu umakniti novemu pritisku vedrega vremena. Spet se je bil raztegnil azorski maksimum daleč nad evropski trup in prijetno lepo. sončno nebo je pokrivalo večino dežel našega kopna. Umakniti so se morale celo šibkejše lokalne depresije nad Sredozemskim morjem, ki so pretile ogroziti vedro nebo Jugoslavije. Tako se je na zaključku minulega tedna kopala Evropa v sončnih žarkih, vlažno de-presijsko območje je bilo potisnjeno tja pod Island. Šele na začetku tega tedna se je razvil nad Sredozemskim morjem nov ciklon, ki je sporedno z atlantsko depresijo na severu Alp silil na kopno. Vendar je sedanje oblačenje, ki ga je sprožila bližina navala vlažnega zraka, še kmerom posledica tako šibke motnje, da je za sedanjim presledkom pričakovati znova lepih, sončnih dni. Barometer, ki je zadnjih osem dni iz dneva v dan krepko naraščal, od 756.5 na 772.8, je danes le za spoznanje padel na 772.7. Dokler bo tendenca azorskega jedra lepega vremena izpodrivala prenagli naval vlažnih oceanskih struj nad Evropo, bo vreme na našem jugu še posebej naklonilo jeseni še dokaj prijetnih dni, kakor smo jih pravkar imeli. In čeprav je september že včasi tisti jesenski mesec, ki prinese seboj močno deževje s poplavami, lahko letos iz dosedanje razporeditve vremenskih činiteljev sklepamo, da bo tudi kimavec glede deževja bolj skopo odrezal. Bili so primeri, ko je v drugi polovici kimavca že v dveh dneh padlo na Ljubljano nad 100 mm dežja, l. 1933 na pr. celo samo 23. septembra 120 mm, v štirih dneh pa skoraj 269 mm!, vendar je letos, se zdi, deževje pridržano po-l zni jeseni ali celo prav snežni zimi. Za direktorjem Antonom Jugom ni sledu štirinajst dni brezuspešnega iskanja Ljubljana, 17. septembra. Danes popoldne je poteklo 14 dni, odkar se je direktor mestne ženske realne gimnazije g. Anton Jug odpeljal z vlakom iz Ljubljane do Medvod, ostal tam do naslednjega jutra, nato pa odšel proti Retečam in odtod proti znamenitemu križišču na Jeprci, kjer Po ga okoličani opazili še ob 16. uri. Nato je za njim izginila vsaka sled. Ker so dale vse okoliščine, v katerih je direktor Jug odšel lz Ljubljane, a itiudi njegovo nenavadno vedenje t Medvodah in Ratečah, slutiti, da se mu je primerilo najhujše, je njegova rodbina uvedla čim dkrbmejše poizvedbe za njim, ki pa so vse do dane3 ostale brez uspeha, pod vodstvom direktorjevega brata, banftnega urad nfka g. Rika Juga, je v tem času večja skupina o&oliških fantov, ki jih Je organiziral gostilničar, g. šušteršič iz Medvod, ob požrtvovalnem sodelovanju medvoške arožniške postaje preiskala ves obsežni, težavni teren od Medvod do Škofje Loke pa do Smlednika, ne da bi bila kjerkoli naletela na sled. Ta del Sorškega polja obstoji skoraj iz samega neobljudenega, težko dostopnega gazdovja, ki ga pri tleh prepreza do 2 metrov visoka praprot. Ce se direktorjevo truplo morda nahaja kje v tej gošči, ga bodo mogli odkriti gele tedaj, ko pojdejo kmetje praprot žet. Mnogi pa zmerom goje že rahlo upanje, da se direktor Jug še povrne. ljubnim delom si je Ferdo Karis v teku dolgih let pridobil mnogo prijateljev v krajih, ki so ostali za mejo, kakor tudi v svoji novi domovini na severni meji. Posebno marljiv je bil kot podpredsednik Društva državnih upokojencev, v Jadranski straži in Nanosu. Ni bilo nacionalne prireditve, ki je Ferdo Karis z gospo ne bi posetil. Njegov Nenadna smrt mladostnega starčka V Mariboru je včeraj umrl 80 letnik Ferdo Karis Ljubljana, lj. septembra. Mariborski večni mladenič, kakor so ep.ošno imenovali upokojenega poštnega upravitelja Ferda Narisa, se je letos v ma^-ju poslednjič zglasil v Ljubljani na obisku pri svojem sinu zavarovalniškem uradniku in je ob tej priložnosti obiskal tudi naše uredništvo, da se zahvali za nekatere prijazne besede, ki smo jih nekaj dni prej napisali v »Jutru« ob njegovi 80 letnici. Cil in zravnan se je lahko postavil, da ne pozna napadov starosti in bolezni in nam je zaupa' enostavni recept svojega življenja: ni kadil in ne užival alkoholnih pijač, pač pa ee je vedno mnogo gibal na svežem zraku in je bil sleherno leto najzvestejši gost Ra-dincev. Zaupal je samemu sebi in svoji zmernosti, pa smo mu od srca privoščili, da bi učakal 100 letnico. Toda neizprosna usoda, ki po svoje uravnava in razpleta pota življenja, je tudi temu čilemu možu nenadno ustavila korak. Dopoldne so nama sporočili lz Maribora, da je g. Fesrdo Karis umrl. V Mariboru, kjer je bil eden izmed najpopularnejših mož, je novica močno presenetila. Njegovo nacionalno delo je bilo splošno znano po lepih uspehih, kakor zlasti tudi po njegovih spominih, ki jih je lani objavljal v »Mariborskem Večerniku«. Z nesebičnim, rodo- Bpomm bo ohranjen v najlepši luči in z njegovo družino sočustvuje najširši krog prijateljev. Zaslužni mož bo v soboto ob 16. legel k večnemu počitka Spomenik Viteškemu kralju na Jesenicah Jesenice, 17. septembra. Kakor znano, bo odkrila Zveza kovinarjev s svojimi 36 podružnicami iz Francije dne 11. oktobra spomenik viteškemu kralju pred poslopjem narodne šole na Jesenicah. V ta namen se vrše že zdaj obširne priprave. Vabljeni se razni občin- HALO! Z URI SMEHA! Revija barvanih Micky mišk popolnoma novih v filmu SILLY SVIRA IN PLEŠE Danes za odrasle in dcco po enotni znižani ceni Din 4.50 na vseh prostorih ob 14.15 uri v KINU UNIONU. ski odbori In organizacije, da 06 vabilu pripravljalnega odbora odzovejo in da ee udeleže slavnosti v čim večjem številu. Posebno važnost polaga odbor na čim številnejšo udeležbo narodnih noš, katere utegnejo v veliki meri dvigniti pomen slavnosti. Ker prispe ta dan na Jesenice kakih 150 naših rudarjev članov omenjene zveze iz Francije s posebnim vlakom, pozivamo našo rodoljubno javnost, da sprejme te naše ljudi z ono ljubeznijo in prisrčnostjo, s kakršno pričakujejo oni farni bratskega objema na domačih tleh velike domovine Jugoslavije. Smrt na progi Hrastnik, 17. septembra. Med postajama Hrastnikom ln Trbovljami se je davi ob pol 7. pripetila na železniški progi huda nesreča, katere smrtna žrtev je postal progovni delavec, 28-1 etni Karol Majcen. Progovni delavci so bili zaposleni blizu predora in baš tam sta se križala osebni vlak iz Ljubljane in tovorni vlak iz Zidanega mosta. Delavci so se umikali obema vlakoma na ozek prostor ob opornem zidu ob progi. Delavec Majcen pa je ostal preblizu tira in lokomotiva osebnega vlaka ga je zadela v glavo. Odbila ga je tako, da je podrl na tla tovariša Ignaca Parfanta, ki je stal Prvo zjutraj -zadnje zvečerJ SARGOV KAL0 D 0 NT -V -Ji^A* 'rri-'* L*OT/Zo8NEtAOfcAM*Gartlic za čas kratiti« in se je pozneje s kapetanom žumb?rških uskokov Petrom Zrinjskim boril pri OtaJcru. Skupno sta potolkla Ali-pašo Cf^giča in |a ujela. Napo led sta se uprla nemškim mogotcem, in hitro sta izkusila habsburško hvaležnost na ta način, da sta 30. aprila 1671. položila glavi pod krvnikovi sekiro. Njun pepel smo z veliko častjo kmalu po osvoboje-nju prepeljali v domovino. o nacionalnem podnertu njunega upora pa bo gotovo še dalje tekla pravda, ki jo je pred leti sprožil resnicoljubni zgodovinar Emi-lijan Lilek v Celju, Na sploh pa je Dunajsko Novo mesto, ki je po številu prebivalstva enako Mariboru, zelo prijazno, v glavnih ulicah dosti živahno, v odročnejših pa tiho, ko da je vsa srenja pri večernicah. v veliki stolnici junaka Jurja se svetlikajo imenitno poslikana gotska okna in pestri prameni jesenskega solnca obsevajo starinske spomenike, grbe in grobnice; v eni izmed njih je že davno strohnel poslednji pristni avstrijski vitez, cesar Maksimilijan. Nekdanji vojvodski dvorec poleg mesta in parka je do prevrata slovel kot Terezijanišče, kjer se je vzgajala sama plemenitaška mladež za elito avstrijske armade, daneg je državno vzgoje-vališče avstrijske zvezne republike, pa vam res ne morem povedati, kakšna barva krvi je danes »merodajna« za sprejem v lepi grajski zavod. Velika skladišča ob cesti in progi so pač le še ostanek iz časov monarhije, ko je bilo Dunajsko Novo mesto vozel železniškrga prometa na progi od Dunaja proti Gradcu in Jadranu. Mnogo prostora, mnogo praznine. še teče cesta kilometre med borovimi gaji. Mlada drevesa so zivrščena v ravnih črtah kakor vojaški bataljoni, lubje pa je narezano zavoljo pridobivanja smole in vsa znamenja kažejo, da bo temu prostranemu ravninskemu gaju kmalu zapela sekira. Sobota je in srečujemo trume kolesarjev z nabutanimi nahrbtniki, kitarami in harmonikami. Fantje bi gotovo opešali, če jih ne bi z dekleti vred gnala želja po osvežfnju v prirodi. In že tudi srečujemo majhna taborišča med gaji, popolnoma enaka ciganskim. Bedni vele- meščan, ki se med tednom sicer lahko sprehodi po lepo sfriziranih dunajskih parkih, mora v soboto popoldne ven na deželo; klic prirode je vendarle močnejši od velikamestnih nedeljskih atrakcij in ganljivih ali kriminalnih filmov. Mladi in stari so na kolesih, in gostilne in vrtovi po vaseh Ob glavni cesti so pripravljeni za nedeljske izletnike z Dunaja. Pričnejo se prve kolonije lesenih hišic z majhnimi vrtovi, imenovane Schrebergarten po lipskem zdravniku dr. Schreberju, ki je prvi priporočil in onaogočil velemešCanom obdelovanje zemlje v najskromnejšem obsegu. Povsem v skladu z ljubkimi imeni posameznih škatlic ali hišic je velika črna mlaka, ki služi za kopališče, proglašena za Atlantski ocean ... Sinje preli-kani vagoni električna železnice, ki prevaža letoviščarje, izletnike in hazarderje med Dunajem in Badnom, vedno gestejše nizke hiše ob cesti, pa cel gozd visekih dimnikov — to so prvi znanilci velikega mesta, ki se mu naglo bližamo. Ob cesti stoje otroci s cajnami v levici, z grozdom v visoko dvignjeni desnici. Pa kaker smo žejni in željni sočnega sadeža, ustaviti nas ne morejo. Kakor vešča proti luči hitimo s periferiji v večerni vrvež dunajskih ulic, v mamljivo svetlobo oblcč-nic, trgovin, restavracij, oken in reklamnih napisov. Veg Ring je bajno razsvetljen, parlament in rotovž se dvigata iz zelene luči kakor dva mrka pravljična gradova. Dunaj se je spet enkrat vrgel v parado za velerejem. in za celo vrsto slavnostnih dni s konfereocami. koap^j^ in banketi, \ m^ ** ^ f j | ZAKAJ NE BI TUDI VIBIU ZADOVOLJNI J^-^ W mV W ^L^ p5P l/l ko lahko za mal denar dobite H0brO 111 ele£a * Češkoslovaški kipar bo portretiral kra- j iz političnega življenja ter se posvetil lja Petra II. Češkoslovaški kipar Miloš Su- mo delu na verskem in prosvetnem chanek je dobil dovoljenje, da sme portretirati Nj. V. kralja Petra II. Dovoljenje je izpod o vala Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Pragi, za katero je kip tudi namenjen. Liga bo kraljev kip postavila v svoji zbo-rovalni dvorani. ♦ Obisk uglednih poljskih gostov. Po poročilu iz Varšave bo prispelo 19. t. m. iz Varšave 10 odličnih predstavnikov varšavske centrale združenja poljedelskih organizacij in zadrug. Namen potovanja je proučevanje naših zdravstvenih zadrug, ker hoče take ustanove uvesti tudi poljska zadružna zveza. V Zagrebu se bodo mudili poljski gostje tri dni, potem pa bodo preko Dalmacije in Bosne odpotovali v Beograd, kamor prispejo 1. oktobra in kjer ostanejo štiri dni. Med ekskurzisti so odlični publicisti in zadružniki. Vodja ekskurzije je znani publicist in naš prijatelj Kazimir Vi-somirski, ki je lani izdal pomembno knjigo o poljedelstvu Jugoslavije. + Predstavnici bolgarske cerkve so se vrnili v Sofijo. Delegacija bolgarska pravoslavne cerkve po<-j vcdstvom sofijskega mitropolita Štefana, ki je bila od 6. t. m. gost patriarhije srbsk- pravoslavne cerkve, se je vrnila v Sofijo. Bolgarski cerkveni do tojanstveniki so, kakor znano, v Beogradu, v Sremskih Karlovcih in v Južni Srbiji z vso iskrenostjo manifestirali bolgarsko-jugoslovensko bratstvo in vzajemnost. Tudi pri odhodu so v Ca-ribrodu našim novinarjem izražali svoje zadovoljstvo nad bratskim sprejemom v Jugoslaviji in svoje veselje, da je sestanek s predstavniki srbske pravoslavne cerkve tako lepo uspel in da so imeli predstavniki obeh cerkva priložnost pomagati pri graditvi srečnejše bodočnosti obeh narodov v znamenju bratske ljubezni in sloge. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna Franz-Josefova grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja Franz-Josefova naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. 0^1 reg S. tn. 1)5485/38 ♦ Tudi Zveza slovanskih apotekarjev bo zborovala v Sofiji. p0 V. vseslovan- akem zdravniškem kongresu, ki je bil te dni zaključen v Sofiji, se bo od 26. t. m. do 3. oktobra vršil v Sofiji IV. kongres slovanskih apotekarjev, ki ga prireja federacija slovanskih apotekarjev. Kongres bo razpravljal o važnih strokovnih in poklicnih zadevah, o vzgoji farmacevtskega naraščaja ter tudi o izenačenju farmakopeje v slovanskih državah. Svoj prvi kongres je federacija .slovanskih apotekarjev priredila leta 1929. v Poznanju, drugega leta 1932. v Pragi, tretjega pa leta 1934. v Beogradu. + ženskj kongres v Dubrovniku. Predsednik ministrskega sveta je dotvolil dopust vsem državnim nameščenkam, članicam društev ženske zveze, da se morejo udeležiti kongresa mednarodne ženske zveze v Duorovniku od 28. t. m. do 10. oktobra. Dopust je bil odobren z odlokom od 10. t. m. št. 4274 in so o tem obveščena v?a ministrstva. + Smrt bivšega verskega poglavarja naših muslimanov. Kratko je >Jutro« žs poročalo, da je umrl v Banji Luki upokojeni reis ul ulema Hadži Hafis Ibrahim ef. Maglajlič. pokojnik je prebival v Banji Luki, ki je tudi njegov rojstni kraj, cd svoje upokojitve. Rodil se je leta 1861. kot sin stare ugledne muslimanske rodbine. Med okupacijo, ko je še študiral na banjaluški medresi, so ga Avstrijci internirali v n€Sud«, last društva »Oceanije«, je oni dan blizu Gibraltarja doživel avanturo, ki bi lahko imela usodne posledice. Parnik se je vračal g svoje redne proge na Jadran. Blizu Gibraltarja mu je priplula nasproti španska vojna ladja, se mu približala ter zahtevala od kapetana, naj pove ime parnika. Kapetan je to storil, španska vojna ladja pa je tesno plula za našim parnikom, ki je tako postal ujetnik španske vojne ladje, šele med neprijetno vožnjo ss je izkazala pomota, španska vojna ladja je namreč zasledovala neki parnik španske trgovske mornarice, ki se je pridružil upornikom In ki se tudi imenuje >Sud« ali tako nekako podobno. Poveljnik španske vojne ladje je bil sprva prepričan, da ima pred seboj sovražnika. * Ilustrirana tedenska revija za radio, film in gledališče »NAŠ VAL« je pričela v nadaljevanjih prinašati prevod znamenitega dela dr. Valdemarja Wasielewskega »Telepatija in jasnovidstvo«, ki spada med najboljša dela s tega področja in se odlikuje še po tem, da je navzlic strogi znan- j stveni vsebini pisano v lahko razumljivem slogu in v napetem pripovedovalnem tonu. I Prvi del je izšel v novi številki »Našega j vala«, ki prinaša še sledeče zanimive pri- , spevke: Radijski sprejemniki tujcev, Iz ka- j terih držav uvažamo radijske aparate, Iz- ; za kulis opere in drame, Kaj vse se izve i dobro In elegantno obleko Iz našega blaga Cene našega blaga za obleke so od 120,— do 180.— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. P A R R C I N Tkanine za vsak žep in vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. iz filmskih ateljejev: Marika Ročk za kulisami, Zgode in nezgode Bojana Pečka, Filmske zvezde na počitnicah, Opere v radiu, Slike radijskih sodelavcev, Vukova sentimentalna črtica »Pred štirinajstimi dnevi«, Križanke, šale itd. V prilogi »Po opernem svetu« je izšel libretto opere »Tri-stan in Izolda«. Novost je uvedba foto-ko-tička. Na posebni prilogi, ki obsega 32 strani, prinaša »Naš val« izčrpne in pregledno urejene sporede vseh domačih in svetovnih radijskih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih. »Naš val« izhaja vsak petek v Ljubljani in stane mesečno komaj Din 12. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. * Na Oktoberfest v Mjjnchen z avtobusom potujemo prihodnji teden. Informacije in prijave pri Putniku za nebotičnikom, Ljubljana. * Izlet. V nedeljo 20- t. m. na enodnevni izlet po Koroški. Informacije in prijave do 18. ure v izletni pisarni Okorn, Ljubljana, hotel Slon. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Iz Ljubljane u— Mestni župan dr. Adlešlč danes 18. t. m. in v torek 22. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. u_ Spomenik skladatelja Jenku. V nedeljo 20. t. m. naj bo naša pot namenjena v Cerklje pri Kranju, kjer se bo odkril spo« menik slavnemu našemu skladatelju Davorinu Jenku. V lepih jesenskih dneh ie pot zelo prijetna kot pešizlet od postaje Homec skozi Komendo in Za log v Cerkl je, ali pa iz Kranja preko Šenčurja po poljskih potih v Cerklje. Iz Ljubljane pa vozi avto* bus ob trj četrt na 1. uro od protestantske cerkve in prepričani smo, da bo tvrd-ka žužek, ki oskrbuje to avtobusno vožnjo, prav rada postavila v nedeljo dva avtobusa. Brez dvoma bo vozil tudi avtobus iz Kranja proti Cerkljam, stalni odhaja šele ob %4. pop. Pevske zbore, kulturna društva, pa tudi posameznike vljudno vabimo pri« hodnjo nedeljo v Cerklje. tovalo naslednji dan. Ob sobotah bodo mesarski obrati odprti do 19. ure. Stranke se opozarjajo, da si pravočasno preskrbijo meso. Združenje mesarjev in klo-basičarjev. « u— Oglejte si pravočasno umetnostno razs stavo Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu! H Danes ob 18.30 in 20.30 ■■ Velezabavna, razkošna opereta: VALČEK za TEBE LOUIS GRAVEUR tenorist najodličnejše kvalitete; CAMELA HOBN lepa in šarmantna; Za smeh in razvedrilo pa skrbe: HEINZ RCHMANN — ADELE SANDROCK — THEO LINGEN Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50. KINO MOSTE KINO IDEAL PREMIERA kriminalnega filma „BREZIMENI" (M&nner ohne Namen) Najnovejše metode ameriške tajne policije v borbi z gangsterji. Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. u— Brezplačen tečaj za vkuhavanje sad« ia in 6očivja bo danee ob 16. v prostorih Zveze gospodinj, Breg 8. Kozarce in aparat za vkuhavanje posodi tvrdka Agnola. Sokolsko društvo Ljubljana»šiska priredi danes ob 20. v svojem domu predavanje »Naš prijatelj novinar Steed«. Predaval bo predavatelj ZKD g. Lajovic Albin. u— Plesni zavod »Jenko« t Kazini -edina strokovna šola za družabni ples v Ljubljani otvori letošnjo sezono 5. oktobra. Informacije in vpisovanje od 1. oktobra da« Ije. Iz Celja Ukradena denarna pisma Ukradenih najmanj 300.000 Din — Država plača 50.000 Din Večer Rdečega križa, oficielni začetek letošnjih prireditev ljubljanske krajevne organizacije tega humanitarnega društva o priliki tedna Rdečega križa, ki se bo vršil v soboto 19. t. m. v ljubljanski drami, bo imel tale spored; 1. Uvodna godba; 2. Sve. čanostni nagovor; 3. Maurlce Rostand »Vest« (LTiomme que j'ai tu«) drama v treh dejanjih s prologom. Igrajo člani ljubljanskega RK, poklicni odrski umetniki Boltarjeva, Bratina, C. Debevec, Gregorin, Marija Vera, Rakarjeva in M. Skrbinšek. Režiser; Ciril Debevec. Začetek ob 20. Cene znižane. Ni dvoma, da bo tudi ta prire« ditev ljubljanskega Rdečega križa, ki si je e svojimi socialnimi storitvami naklonil ne* šteta srca imela zaželeni moralni, pa tudi zadovoljiv gmotni uspeh v korist društvene blagajne za pomoč v potrebi. u— Strelska družina v Ljubljani obvešča svoje člane in vse prijatelje strelskega po. kreta, da je letošnje ostro streljanje na vo» iaškem strelišču končano. V kratkem se prične sobno streljanje; čas in kraj bomo še objavili. u— Umrl je na Resljevi cesti 5, zasebnik g. Fran Prosene/ Pogreb bo jutri ob pol 16. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! u— Zapiranje mesarskih obratov ob nedeljah. Po odredbi banske uprave bodo mesaraki obrati zaprti ob nedeljah in praznikih od 15. septembra do 15. maja. Ge sledita nedelja in praznik, se bo obra- e— Koroški večer. y soboto 10. oktobra bo v Narodnem domu v Celju večja spominska prireditev Kluba koroških Sloven* cey z izbranim koroškim programom. Na ta »koroški večer« že danes opozarjamo Celjane in celjska društva. e— Pogreb g. Samca, posestnika in biv« •šega okoliškega podžupana, je bil v sredo popoldne od doma na Ložnici na okoliško pokopališče ob veliki udeležbi vseh slojev prebivalstva, ki je tako izkazalo zadnjo čast zaslužnem umožu, ki se je v predvojnih letih odlično udejstvoval v borbah za sloven* s ko okolico Celja. e— Družba sv. Cirila in Metoda je preje« la od ženske CM podružnice 885 Din* kot zbirko »bonbončkovega dneva«. Lepa hvala I e— Redni občnj zbor Društva jugosloveni skih akademikov v Ceiju bo v 6oboto 26. septembra ob 8. uri zvečer v običajnih prostorih Celjskega doma. Udeležba nujna in obvezna. Kino Metropol, Celje. Danes MIHAJLO STROGOV in nov tednik. e— Čebelarsko predavanje. Cebe!arska podružnica celjska bo priredila v nedeljo 20-L m. ob 14 30 pri čebelnjaku g. Gaberška na Lavi čebelarsko predavanje o pravilnem vzimljenju čebel. Čebelarji, pridite polno-številno! e— Smrt v premogovniku. V premogovni« ku v Libojah so našli v torek okrog 20. mrtvega rudarja Franca Bozila. Nesrečnež je prišel pri delu v dotik z električno napeljavo. Tok ga je na mestu usmrtil. Iz Maribora a— Požar. V sredo zvečer ie izbruhnil ogenj v hiši Franca Zorka v Slov. Bistrici, ki so ga pa tamkajšnji gasilci takoj pogasi« li. Vrlim gasilcem se je posrečilo omejiti ogenj, tako da je zgorela samo streha in podstrešje ,dočini ie ostalo vse drugo nepoškodovano. Škoda znaša oko!l 3X000 Din. Iz Zagorja z— Smrt kosi med rudarji. Nestorju rudarskih upokojencev Martinu Drnovšku je sledil v grob 87-letni tovariš Martin Čebin, rudniški upokojenec in posestnik v Spodnjih Zavinah. Ob veliki udeležbi občinstva so ga pokopali v sredo popoldne v Zagorju. Pokojnik je bil v vsem okolišu znan pod imenom Martinek ln imel je mnogo prijateljev, v sredo zvečer pa je umrl nagle smrti 50-letni rudniški strojnik Slavoj Pole iz Toplic pri Zagorju. Pri rudniku je delal že 33 let. Več let je bil zaposlen pri dvigalnih strojih, v zadnjem času pa je moral opravljati delo tudi pri sesalki vode. Strma pot od dvigala do se-salke je utrudljiva in Pole je že pol leta tožil, da mu peša srce. Ko je v sredo popoldne nastopil svojo službo, ni čutil nobenih težav in bil je dobro razpoložen. Malo pred 20. uro je odšel od dvigala k sesalki in, ko se je vračal nazaj, je večkrat obstal, naenkrat pa se je zgrudil vznak in izdihnil. Več delavcev je to videlo, a tudi zdravnik mu ni mogel več pomagati. Pokojnik je bil doma iz stare ta ugledne Polčeve hiše, kjer je znana gostilna. Zapustil je ženo in 8 otrok, ki bodo težko pogrešali skrbnega reditelja. Vneto se je udejstvoval pri Sokolu in pevskem društvu in bil je zgleden narodnjak, pokopali ga bodo v petek ob 17- Ohranjen bo v lepem spominu, iskreno sožalje njfgovi rodbini. Iz Ptaja j— Kino. V soboto in nedeljo 19. in 20 t. m. film »Jekleni orli«. Ljubljana, 17. septembra Poštna direkcija v Ljubljani je imela pred kratkim opravka z afero o veliki tatvini denarnih pisem, ki pa je bila izvršena, kakor so pokazali izsledki preiskave, izven njenega področja, nekje med Ljubljano in Splitom. Vse poštne pošiljke, ki prihajajo v našo državo od onkraj oceana, gredo čez mejo pri Rakeku, v Ljubljani pa se vsa pošta sortira in odpošilja v smeri, v kat re je namenjena. Tako je tudi prad kratkim prispela v Ljubljano večja p šiljatev iz Seve-ne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije, naslovljena na pošto Metkovič v Dalmaciji. Na ambulan&ni pošti v Ljubljani' .-o pisma zbrali v vrečo, ki so j0 s prihodnjim vlakom odposlali v Zagreb, tu pa je morala spet počakati do prihoda sjplit-skega vlaka, v Splitu je vreča vnovič ležala nekaj delj ko eno uro, nato pa so jo z avtobusom odposlali v Metkovič, kjer so jo takoj po prihodu odprli in ugotovili, da je iz vreče izginilo 60 priporočenih pisem iz prekooceanskih dežsl, namenjenih na najrazličnejše naslove po Hercegovini. Ko .e up-avmi- pošte v Metkoviču opatij tatvino, je zauevo takoj prijavil poli- ciji in svoji nadrejeni instanci, direkciji pošte in telegrafa v Splitu. Na to prijavo sta bila takoj aretirana šofer in lastnik avtobusa, ki vozi pošto od Splita do Met-koviča, a oba sta bila kmalu izpuščena, ker sta izpričala svojo nedolžnost. Preiskava, ki sta jo pokrenili policija in, poštna direkcija v Splitu, je dognala, da je bila tatvina izvršena na izredno rafiniran način. Vrečica je bila zaprta z običajno plombo, v kateri sta bila uklenjma oba konca vrvice, ki zavezuje vrečo. Enega teh dveh koncev se je tatu posrečilo prav previdno izvleči iz svinca, nakar je iz vreče pobral priporočena pisma, potem pa vrvico spet spravil nazaj v plombo in luknjico na prav strokovnjaški način spretno zadelal. Strokovnjaki, ki sta jih policija in poštno ravnateljstvo pritegnila k preiskavi, so ugotovili, da je moral imeti tat s to transakcijo najmanj dve do tri ure dela. Po feim je povsem izključeno, da bi bila tatvino izvršila šofer ali lastnik avtobusa, ker za takšen posel sploh nista utegnila najti časa. Vsa znamenja torej kažejo, da so morala zagonetna pisma, y katerih so po vsej priliki naši izseljenci pošiljali svojcem v domovino denarne podpore, izginiti v vlaku, bodisi med Ljubljano in Zagrebom, ali kar je še bolj verjetno, med Zagrebom in Splitom, ki predstavlja Se enkrat daljšo progo in nudi torej tudi precej več prilike za takšne nelegalne in nečastne poizkuse. Poštna direkcija v Ljubljani je preiskavo izvršila z izredno strogostjo ln je ugotovila, da ljubljanske ambulantne pošte, ki je inkriminirano pošiljko prevzemala in oddalala, ne zadene prav nobena krivda. Preiskava je dognala, da so poštni organi, Id so v Ljubljani imeli opravdta s to vrečo, Izvršili svoje delo z vso točnostjo in vestnostjo. Vse torej govori za možnost, da so bila pisma ukradena med Zagrebom in Splitom. Po računu, da pošiljajo naši prekooce-anski rojaki svojcem v priporočenih pismih vsote po 5 do 10 dolarjev, ali po 3 do 5 funtov, se da sklepati, da je bilo ▼ 60 ukradenih pianih skupne vrednosti najmanj za 300.000 Din tujih valut. Po mednarodnem dogovoru mora država, na katere oaemlju se priporočeno pismo ia-gubi, plačati pošiljatelju 50 švicarskih frankov v zlatu za odškodnino. Razen izseljencev in njihovih svojcev, ki so bili oguljufani za težko pričakovane prispevke v dobi krize iz tujine, je torej s temi tatvinami tudi naša država o&koctovana za okrog 50.000 Din. Model za Slomškov spomenik. Kiparka ga. Karla Bulovčeva-Mrakova je pričela v času svojega dvomesečnega bivanja v Mariboru a pripravami, da izdela model za spomenik A M. Slomška. Model je že izdelan in je njeno največje dosedanje delo. a— Pravoslavna cerkvena občina obvešča svoje članstvo, da se bo vršila služba božja v nedeljo 20. t. m. ob 9.45. Cinodej-stvoval bo g. prota Bulovan, paroh iz Celja. a— Akademija Rdečega križa. Sreski od« bor društva Rdečega križa v Mariboru priredi v tednu Rdečega križa 20. t. m- ob 10. dopoldne, ko slavi društvo 60-letnico svoje* ga obstoja, v dvorani pivovarne Union slav« nostno akademijo za mladino osnovnih, srednjih in strokovnih šol. Na akademiji nastopi govoreči žbor dekliške osnovne šole s kratkim komadom, nakar bo predsednik društva v kratkem nagovoru objasnil namen in cilje društva RK. Glavni program izpol* nijo gg. dr. Klasinc, Poljanec in Bajde, ki bodo izvajali za mladino primerne kratke in lahke skladbe. Spored: Glazunov; Melo-die arabe (Arabske melodije), Popper: Ga« votte op. 23, Brahms; Valček a-dur op. 39. št. 15, Paganini; 12. sonata e*moI. Schuman; Papililons op. 2. (Metuljčki) ln Beethoven: 10 variacij na pesem; Šem krojaček kaka? duj. a— Posestno gibanje. Uradnik državnih železnic Franjo Lukeš je kupil od mizarskega mojstra Emila Eisela hišo ln parcelo v Vetrinisk: uiici št. 10 za 250.000 Din. Po-sestnik Alojz Kliček pa je prodal posest« niči Mariji Klemenčičevi parcelo in hišo v Taborski ulici st. 20 za 134.445 Din. a— Sreča v nesreči. Pekovski mojster g-Resman iz Zg. Bistrice se je vračal na svo» jem motornem kolesu iz Ptuja proti domu. Na cesti je 6rečal voznika, kj je peljal s parom konj vino. Ko je Resman imel pasi-rabi voz, eo ee konji nenadno splašili in z vozom vred zaprli cesto. Resman je padel z motorja, k sreči pa se mu ni nič hude« ea pripetilo razen malih odrgnin, ki jih je dobil pri padcu. Kolo je poškodovano in znaša škoda 3000 Din. a_ Utopljenec v vodnjaku. V vodnjaku posestnika Štefana Koziča v Murskih Pe« trovcih so našli utopljenega občinskega delovodjo Janeza Gaborja iz Petanjcev št. 10. Utopljenec je imel glavo obrnjeno navzdol, noge pa navzgor. Domneva 6e. da je pokojni po nesrečnem naključju omahnil v glo* bino vodnjaka in utonil. a— Vlom v Marinovo gosti'no na Teznem. V četrtek ponoči je bilo vlomljeno v Mari* novo gostilno na Teznem. Vlomilci eo odnesli blago, predvsem pijače, jestvine in ci. garete v vrednosti okoli 2000 Din. V gostilno so prišli na ta način, da so utrli okno. Po vlomu 60 izginili v temno noč in jih zdaj oeledqfet» onofcuki Obisk bolgarskih veterinarjev Ljubljana, 16. septembra Letos se spet vrstijo manifestacije jugo-6lovensko-bolgarske vzajemnosti, ki potrjujejo, da sta oba slovanska naroda nera.7,-družljiva in da je srečna bodočnost samo v njuni 6logi Zdaj je na vrsti obi&k bolgarskih veterinarjev, ki vračajo našim veterinarjem lanski poset V našo državo pride 45 bolgarskih veterinarjev in so mod njimi strokovnjaki svetovnega slovesa, kakor profesor Biče v, dr. Račev, upokojeni general, prof. Angelov, znameniti učenjak, ki delnje na veterinarski fakulteti v Sofiji, dr. Pavlov, organizator veterinarske službe v Bolgariji, dr. Georgijev. Jordanov, Andrejev, itd., 6ami odlični predstavniki veterinarstva v Bolgariji. Veterinarstvo v Bolgariji je na igledni višini, kar so lahko videli naši veterinarji lani na svoji ekskurziji po Bolgariji, pri kateri so se tudi marsikaj naučilL Ekskurzija bolgarskih veterinarjev ne bo služila samo znanosti in strokovni vzajemnosti, temveč bo tudi nova manifestacija bratske ljubezni obesh slovanskih narodov. Bolgarski veterinarji bodo prispeli v Zagreb 19. t m_ v Ljubljano pa 21. t. m. ob 9.30 dopoldne. Na kolodvoru jih bodo sprejeli predstavniki oblasti, ljubljanske sekcije veterinarskega združenja, zastopniki raznih drugih društev in tudi širša javnost bo ob tej priložnosti manifestirala svoje simpatije do bolgarskega naroda. Gostje, ki jih bosta sprejela ban in mostni župan, 6i bodo po obedu ogledali državni bakteriološki zavod, klavnico, Narodno galerijo, dve vzorni posestvi v okolici in razne druge zanimivosti, zvečer pa jim bo prirejen banket v Unionu. Naslednji dan bodo napravili izlet preko Kamnika, kjer Bi bodo ogledali znamenito Sadnikarjevo muzejsko zbirko, v Naklo, kjer bodo obiskali sirarno, ter na Bled in v Bohinj. 23. septembra pa bodo preko Novega mesta odpotovaii v Karlovec. Nesreča ali samomor Ptuj, 17. septembra Poročali smo že o zgodbi neznanega voz« nika, kj je pripeljal v Ptuj truplo neznane ženske in ga izročil v mrtvašnico. Pri raz-telešenju se je dognalo, da je bila ženska zastrupljena z arzenikom. Je to 451etna po-sestnica Marija Novakova iz Peršetincev v občini Koračicah. Pred leti ji je umrl mož in vdova je dala svoje poseetvece v najem. Hodila ie nato okrog po svetu in se pred dvema letoma spet vrnila domov, kjer se je znova lotila kmetovanja na svoji domačiji. Pa so prišli nad njo razni križi in težave, da se je zadolžila. Tudi bolehati je začela. Njen sin jo je v soljoto iskal po mestu, ne da bi vedel, da je tedaj že ležala v mrtvašnici. kamor jo je pripeljal doslej še zmerom neznani voznik. Po sinovi izjavi je imela pokojnica, ko je šla od doma, pri sebi 1400 Din. S tem zneskom je baje nameravala plačat] v mestu račun pri odvetniku. Pri pre« gledu njene obleke pa niso našli pri njej nobenega denarja. V zvezi z najdbo arzenika v njenem želodcu se govori, da je pokojnica po liudski navadi uživala ta strup, i >š da prinaša* moč Morda je usodnega dne zavžila preveliko množino tega strupa ali pa se je naLaič zastrupila iz obupa nad svojimi gospodarski« mi težavami. Ker je razte'ešenie dognalo, da je bil povzročitelj njene smrti le arzenik, ni torej misliti na umor. Seveda pa ni izključeno, da je Se mrtvo kdo okradel, že |e» res imela denar s geboj. Gospodarstvo Gospodarska centrala Male antante Udeležba češkoslovaškega kapitala v Jugoslaviji in Rumuniji Pred dnevi smo poročali, da je bilo v okviru posvetovanj Male antante v Bratislavi sklenjeno, da se ustanovi skupna gospodarska centrala, ki naj prične delovati že 1. oktobra. Tudi smo poročali, da je za voditelja te institucije predviden ravnatelj Bat'ovih tvornic v Z!inu bivši poslanik inž. Hugo Vavrečka. Sedaj poročajo iz Prage, da bo inž. Vavrečka v prihodnjih dneh odpotoval v Beograd in Bukarešto, da v sporazumu z jugoslovensko in rumunsko vlado ter z gospodarskimi predstavniki sestavi konkreten program za to gospodarsko centralo, ki naj bi imela že 1. oktobra ustanovni zbor. V novo institucijo bodo po načrtu, sprejetem v Bratislavi, posamezne gospodarske skupine iz vseh treh držav delegirale po 10 predstavnikov. Ta gospodarska centrala bo skrbela predvsem za to, da se bodo načela trgovinske politike držav Male antante tudi v praksi izvajala. Pogosto doslej ni bilo mogoče sklepati kompenzacijskih kupčij predvsem zaradi pomanjkljive organizacije. Gospodarska centrala Male antante bo v tem pogledu trgovinsko podjetje, ki bo po potrebi take kupčije samo izvedlo. Predvsem pa bo njen namen, najti za sklepanje kompenzacijskih kupčij primerne interesente. Nova institucija se bo bavila tudi z vprašanjem izkoriščenja zamrznjenih klirinških dobroimetij, zlasti na ta način, da se češkoslovaške terjatve v Jugoslaviji in Rumuniji porabijo za udeležbo v jugoslovenskem m rumunskem gospodarstvu. Tako so med drugim predvidene češkoslovaške investicije v rudarstvu, predvsem v eksploataciji bakrenih in železnih rudnikov v Jugoslaviji, da bi se tako olajšal uvoz surovega bakra in železne rude iz Jugoslavije v Češkoslovaško. Sploh nameravajo Cehoslovaki v večji meri udeležiti se s kapitalom v jugoslovenski in rumunski produkciji surovin, ki jih potrebuje Češkoslovaška. Po praških vesteh so kot češkoslovaški predstavniki za to gospodarsko centralo predvideni po en predstavnik Zivnostenske banke, Agrarne banke. Skodovih tvornic, železarne v Vitkovicah. Ustješke kemičke družbe, in Batovih tvornic, nadalje bo4o delegirani predstavniki kmetijskega in kon-zumnega zadružništva in gospodarskih zbornic. Kot delegat je predviden tudi pooblaščeni minister dr. Friedman. V kratkem se ima sestati gospodarski svet Male antante. Zasedanje se bo pričelo 12. oktobra v Bukarešti, posvetovanja komisij pa &e bodo pričela že 5. oktobra. Na dnevnem redu je predvsem ustanovitev gospodarske centrale, poleg trgovinsko političnih vprašanj, sodelovanje železnic in pošte ter plovbe na Dunavu. Sporazum zaradi uvoza mineralnih olj iz Bumuauje Preteklo soboto smo objavili zanimivo izjavo, ki jo je podal predsednik rumunske vlade Tatarescu o priliki bivanja ministr« skega predsednika dr. Stojadinoviča v Bukarešti. Med drugim je predsednik rumun« ske vlade Tatarescu izjavil, da so bili skle» njeni važni 6klepi glede oskrbe Jugoslavije z mineralnimi olji odn. z bencinom, zlasti za letalstvo, za vojsko in mornarico. Pod« pisan je bil tudi poseben dogovor o tem.. Že doslej smo mineralna oija uvažali po večini iz Rumunije, vendar ne neposredno, temveč po posredovanju velikih petrolejskih družb. Le v zadnjem času so nekatere pe-trolejske družbe pričele k nam uvažati nafto iz Iraka. Iz statistike naše zunanje trgo. vine je razvidno, da uvažamo tz R-umunije predvsem surovo nafto. Letos smo na pri« iner v prvem polletju kriH vso potrebo v surovi nafti (6333 vagonov za 31.8 milijona Din) iz Rumunije in iz drugih držav suro* ve nafte sploh nismo uvažali (ie nekaj prečiščene nafte smo uvozili iz Zedinjenih dr« žav). Uvoz petroleja in bencina pa je razmeroma malenkosten, ker trosimo v naši državi predvsem doma rafimran petrolej in bencin. Letos smo v prvem polletju uvozili le 370 vagonov petroleja za 1.7 milijona Din, in to v celoti iz Rumunije. bencina pa 64 vagonov za 0.9 milijona Din, pretežno iz Rumunije. Docela drugačna »lika pa se nam nudi pri težkih in mazilnlh oljih- V prvem polletju smo uvozili mazilnega in parafinskega olja za 5.7 milijona Din, od tega pa za 4.1 milijona Din iz Zedinjenih držav, za 0.5 miljona Din iz Anglije, za 0.6 milijona Din iz Nemčije in malenkostne ko* ličine iz drugih držav, iz Humunlje pa prav nič. Z novim sporazumom se sicer situacija glede uvoza iz Rumunije ne bo mnogo spre* menila, pomen sporazuma pa je predvsem v tem, da nam je zajamčena oskrba z mineralnimi olji, ki jih bomo dobili neposredno iz Rumunije in da bomo morda v večji meri uvažali iz Rumunije tudi mazil« na olja, dokler se pri nas ne bo razvila pro-dukciia mazilnih olj. ki je predvidena v nedavno izdanem pravilniku o lzsledovanju in pridobivanju mineralnih olj. Pred leti, ko rafinerije nafte v naši drŽavi še niso bile izpopolnjene, smo uvažali iz inozemstva še mnogo petroleja in bencina. Gospodarske vesti = Trgovinska pogajanja z Italijo. Beograjska »Pravda« poroča iz Rima, da polagajo v italijanskih krogih največjo važnost na trgovinska pogajanja z Jugoslavijo, ki so se te dni pričela. Pri tem poudarjajo, da bedo ta pogajanja velike važnosti za nadaljnji razvoj gospodarskih odnošajev med obema državama. Jugoslo-vensko delegacija je takoj v začetku pogajanj postavila vprašanje likvidacije predsankcijskih terjatev jugoslovenskih izvoznikov in vztraja na tem, da se to vprašanje prvenstveno reši, ker si drugače ni mogoče zamisliti nadaljnje uspeš ie izmenjave blaga. Pogajanja potekajo zaenkrat še precej povoljno in bedo po vsej verjetnosti končana še ta mesec, če ne nastanejo nepredvidena ovire. = Skrčen uvoz premoga. Znano je, da se je zadnja leta zelo dvignil uvoz inozemskega premoga, med tem ko vlada v domačih premogovnih revirjih velika brezposelnost. Zato je bila ponovno iznešena zahteva, da se uvoz premoga omeji le na najnujnejšo potrebo. Končno je prišlo do uvedbe uvozne kontrole, pri čemer je prišel pod kontrolo tudi uvoz premoga. Posledice te kontrole so v uvozni statistiki za julij že vidne. V prvem letošnjem četrtletju je znašal naš uvoz premoga 23.2 milijona Din (nasproti 22.2 milijona in v lanskem prvem četrtletju); v drugem četrtletju je uvoz znašal 23.8 milijona Din (lani 34.1), v juliju pa je zdrknil navzdol na 5.7 milijona Din, dočim je znašal lani v juliju 12.1 milijona v Din. Posledice kontrole pa se bodo v celoti pokazale šeel v statistiki za avgust. = Pomanjkanje vagonov. Pred nastopom gospodarske krize smo v jesenskih mesecih vedno čtrli hude pritožbe iz vrst naših go« spodarekih krogov zaradi pomanjkanja va« gonov. Potem pa so te pritožbe v zvezi s skrčenjem prometa docela utihnile. Po dolgi vrsti let sedaj znova čujemo, da žeiezni-šlta uprava trenutno nima na razpolago do« volj vagonov. Nastale so že zakasnitve pri dovozu premoga, ki so gotovo neprijetne. Vest pa je v toliko razveseljiva, ker nam kaže, da se v naši 'državi promet zopet dviga, morda ne toliko v Sloveniji, kjer vlada zastoj v prometu z lesom, kakor v ostalih delih države. Marsikdo si zopet želi onih časov, ko se je pritoževal zaradi pomanjka« nja vagonov, pa so bile vsaj drugače po« slovne razmere mnogo boljše. = Jugoslovenski Philips povišuje glavnico. Philips, jugoslovenska trgovska d. d. v Beogradu (s podružnicami v Ljubljani in Zagrebu) sklicuje za 26. t. m. izredni občni zbor, ki bo sklepal o povišanju glavnice (ta znaša sedaj le 1 milijon Din). — veliki petrolejski trusti vedno bolj obvladujejo svetovni trg. Po najnovejših podatkih se je svetovna produkcija turove nafte lani dvignila na 226 milijonov ton nasproti 208 milijonom pred enim letom, 198 milijonom pred dvema letoma in 180 milijonom v letu 1932., ko je bila najnižja. v lans^eon letu je svetovna produkcija nafte že za 20 milijonov ton prekoračila reKord izpred krize v letu 1929. Pri tem je zanimivo, da se stalno dviga, delež treh največjih petrolejskih konc'rnov na svetu, namreč ameriškega koncema Stan-dart Oil, anglaško-nizozemskega komcer-na Royal-Duitch-Shell in ruskega sindita-ta za nafto. Delež teh treh največjih producentov, ki je pred krizo znašal le 26% sivetovne produkcije se je lani povzpel že na 35% svetovne produkcije, in sicer odpade na Standart Oil 12.2%, na Royal-Dutch-Shell 11.8% to na Rusijo 11.1%. = Licitacija. Dne 5. oktobra bo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani (gradbeni oddelek), H. javna ofertalna licitacija za različna dela pri rekonstrukciji desinfekcijske naprave na postaji Zalog. Licitacijski pripomočki se dobe od 20. t. m. naprej pri direkciji v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba št. 115, od 10. do 12. ure. = Licitacije. Dne 5. oktobra bo pri eko« nomskem oddelku generalne direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo kalcijevega karbida domačega proizvoda in 7. oktobra za dobavo 203.720 kg repičnega olja domačega proizvoda; 9. ok» tobra pri direkciji pomorskega prometa v Splitu za dobavo mazila za stroje; 9. oktobra pri direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu za dobavo lokomotivskega parnega kotla; 10- oktobra pri komandi mor« narice v Zemunu za dobavo raznega ma* teriala iz medi; 12. oktobra pri direkciji pomorskega prometa v Splitu za dobavo raznega materiala; 22. oktobra pri upravi po* liciie v Zagrebu za dobavo 300 komadov hlač; 23. oktobra za dobavo 90 komadov plaščev in 24. oktobra za dobavo 3C0 garnitur letne opreme (bluze, kape) za zbor policijske straže v Zagrebu. Borze 17. septembra Na ljubljanski borzi so jofioielm tečaji deviz ostali skoro brez izprememb. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.56, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 234. V zagrebškem ppvafcneni kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.53, v angleških funtih p) 234 in v grških bonih po 30.25. Nemški klirinški čeki sitanejo Lhibiiani 13.43, v Beogradu 13.3258 in v Zagrebu po 13.43, odnosno za 15. oktober po 13.27. Klirinške nakaznice v lirah so se v Beogradu nudile po 3.20. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo povpraševanje po 365 (v Beograd)u promet po 336.75 — 367). Tudi v ostalih državnih vreinotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2968-15 — 2982.75, Berlin 1755.63 — 1769.50, Bruselj 737.75 — 742.81, Curih 1424.22 — 1431.29, London 220.98 — 233.03, Nowyork 43(36-79 c- Srečke državne razredne loterije I. razreda 33. kola DOBITE V ZADRUŽNI HRANILNICI - Dalmatinova tU. 6. Žrebanje 1. razreda bo 13. in 14. oktobra t, k 4373-11, Pamz 287.78 — 289.22, Praga 180.61 — 181.72. Curib. Beograd 7, Pariz 20.2075, London 15.5525, Newyork 30?, Bruselj 51.85, Milan 24-15, Amsterdam 208.3750. Berlin 123.45, Dunaj 56.70, Stockholm 80.1750. Oslo 78.15, Kobenhavn 69.4250, Praga 12.69, Varšava 57.80, Budimpešta 60, Atene 2.90. Efekti Zagreb- Državne vrednote; vojna škoda 365 den., 4% agrarne 47.50 den., 7% Balir 73-25 _ 74, 8°/o BlaiT 83.25 bi; delnice: Trboveljska 135 den., Šečerana Osijek 130 bi. Beograd. Vojna škoda 366.75 — 367 (366.75 — 367), 4% agrarne 48 _ 4S.75, 6% begluške 68.75 — 60 (69). 7«/o invesit. 84.50 den.. 7% stabiliz. 83.25 bi-. 7«'„ Drž. hip banka 86.50 den.. 7% Blair 73-75 — 74 (74), Narodna banka 6370 den., PAB 238 — 240. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 17. sept. Začetni tečaji: pSe-nica: za sept. 114. za dec. 112.25, za maj 111.125: koruza: za sept. 114.25. za dec-95.275. za maj 90.75. + Winnipeg. 17. sept. Začetni tečaji: pšenica: cept. 105.625, za dec. 104.25. za maj 106.25. + Novosadska b'affovna borza (16. t. m.) Tendenca stalna Pšenica v prostem borz- ALBUS DOMAČE MILO ČUVA VASE PERILO! Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus! nem prometu: baška okolica Sombor in Novi Sad, 78 kg, 125 — 126; sredmjebaška 126 — 127; gomjebaška in gornjebanatska 127 — 128; sremska in južnobanatska 124 — 126; baška ladja Tisa in ladja Bege j 137 — 140. Oves: baški, sremski in slavonski 87.50 — 00 Rž: baška 106 — 108. Ječmen: baški in sremski. 64 kg 95 — 97. Koruza: bašflca in sremska 90 _ 92; banatska 88 — 89. Moka: baška. sremska. silavonska in ba- naAska »Og« in »Ogg« 205 _ 215; »2« 185 — 195; »5« 165 — 175; »6« 145 — 155; »7« 125 — 135; »8« 95 — 100. Otrobi: baški. sremski in banatski 69 — 73. Fižol: baški in sremski beli 162-50 — 165. BOMBA? + Llverpool, 16. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.50 (prejšnji dan 6.55), za dec. 6.41 (6 46). 4- Newyork, 16. septembra. Tendenca komaj stalna. Zakliučni tečaji: za okt. 11.97 (12), za dec. 12 (12.02). Premestitve učiteljev Z rešenjem prosvetnega ministra so na prošnjo premeščeni; Kreps Sidoniia z Blok v Trebnje, Jovan Leopold iz Zamečka, srez Krško, k Sv. Petru pri Novem mestu; Tomažič Božidar iz Ze-tal v Marenberg; Zelielj Alfred od Sv. Pri« moža na Pohorju, na Muto; Cenčič Josip iz Rogatca v Ptuj; Grebene Ana iz Smartna ob Dreti v Ptuj; Ivančič Marija z Vranskega k Sv Lovrencu na Dravskem polju; Mlekuš Zora iz Križa, srez Murska Sobota v Št. Vid pri Ptuju; Klement Avguštin iz Gornje Doline, srez Kranj, v BreZnico, srez Radov« ljica; Kramar Franc iz Skal v Velenje; Rnj-ner Bogomir iz Strupe, srez Laško, v So= stanj; Mencinger Lucija iz Strupe v Šoštanj- Teuerschuh Frančiška tz Šoštanja v Slovenjgradec: Vidmar-Kvac Olga od Sv. Jederti nad Laškim v Soro pri Skofji Loki; Grilc Frančiška iz Trbovelj«Vode v Roga; tec; Fatur Juliia iz Izlak v Šmartno pn Ljubljani; Kristan Srečko iz Ad'ešicev v Notranje Gorice; Brezovnik-Jesih Ivana iz Mokronoga na Ig; Valenčič Milica iz Spodnje Slivnice v Šmarje pri Ljubljani. ' Dalje so premeščeni: Pirman Ana iz rov k Sv Jakobu ob Savi, Tuma-Palba Ana iz Sore k D. M. v Polju. Zitko Ana iz Toplic k D. M. v Polju, Stegovec Ivani iz Toplic k D M. v Polju, Vilar-Kramar Marija iz Ige vasi v Sostro, Tavčar Ljudevit iz Rakitne v Borovnico, Zeilhofer Alfonz iz Limbuša na Cven, Ivančič Ljudevit iz Križevcev k Sv. Juriju ob Šcaviuci. Stibler Juilsij iz Serdice v Gornjo Radgono, Douenc Marija od Sv. Marjete v Cerknico, Bergant Marija iz Dramelj v Zg. Polskavo, Rac« Andrijana s Sladksgc vrha na Tezno, Vi-sočnik Andrej iz Pameč v Slivnico, Ber-glez Marija iz Zagorja v Maribor, desna breg, Mogelnik Dragotin iz Brezna ob Dravi v Jarenino, Klančnik Marija iz Kapel v Kamnioo, Ritonja-Zohar Hedvika izplodove v Kamnico, Cajnik Avgust iz Piresice v Gornje Petrovce, Klanjščak Simon iz Ziice v Strukovce, Osrterič-Pinterič Kristina iz Trdkove v Krog, Zukovec Franc iz Širahela v Novo mesto, Gosenic Anton iz Nove Štifte v Brežice. Vouk-Rauter Slava iz Čateža v Brežice, Stamč-Južnič Mara iz Rečice v Sevnico, Jelačin Marija iz Dobove v Sevnico. Sedej Helena iz Hajd:ne v Dom, Jarh Josip iz Orle vasi v Dcbrno. Bre-gant-Čuk Zora iz Fran-«-*. >vega na Teharje, Suša Justina iz Muts aa Teharje, Jan-čigaj Stanislav iz 32 tj. e k Sv. Juriju ob Taboru, Sterbenk-Gostiša Ana iz Novega mesta v Črnomelj, Ložar Marija iz Velike ga Gabra v Domžale, šušteršič Terezija iz Starega trga v Dob, Rožica Viljem iz Šmartna v Jarše. Nadler Neža iz Dolenje vasi v Ribnico, Boča Boris iz Oneka v Li-vold, Rijcč Franc iz Sirogojne v Vitanje, Fugina-Leskovec Amalija s Krke v Šmartno pri Kranju, Vidic Edvard iz Reteč v Kranj, Hafner Kristina z Jesenic v Ljubljano. Bratkovič Anton iz Št. Janža na Vinski gori v Leskovec pri Krškem, Kušar B. iz Mirne Peči v Kostanjevico, Lesnjak Marija iz Gorice pri Rečici v Kostanjevico, Rupnik Bogdana iz Črne v Laško, Trošt Fran iz Šmihelja v Liitijo. Suar F.rnest od Sv. Križa v Litijo. Bratok Milena z Dobrave pri Kropi v Višnjo goro, Bekar Pelagija iz Vavte vasi k Sj. Vidu pri Stični. Šker-janec-Žurc Mara iz Gomilice v Toplice pri Zagorju, Ivančič Albert iz Makol v Črno, Perovič-Gosak Ružia iz Pobrežja v Šmarje pri Jelšah, Crevc Amalija iz Predoselj na Primskovo, Smolič Marija iz Šmarja v Ljubljanomesto. Metarika-Merala Leopol-dina od Sv. Jakoba ob Savi v Ljubljano, Okorn Vinko iz Višnje gore v Ljubljano, Pahor-šušnič Marija od D. M. v Polju v Ljubljano, Klemenčič Alojzija iz Tomišlja v Ljubljano, Lovše Anton iz Notranjih goric v Ljubljano. Menase-Krmac Helena iz Sostrega v Ljubljano. Trebše-Res Avgusta iz šmarskega sreza v Ljubljano. Sire Marija z Zidanega mosta v Ljubljano. Kranjc Gizela iz Dobrovnika v Grosuplje. Kopri-var-Lešnik Frančiška od D. M. v Bregu v Maribor, Vrečko Martin iz Šoštanja v Maribor, Hren Vojteh iz Črešnjevca v Selnico ob Dravi. Verbič Alojzij« iz Dol Logatca v Gor. Logatec. Pečniik-Kugnič Marija iz Brežic k Sv. Antonu nad Rajh~nbur-gom, Svetek Viktorija z Vidma k Mariji Snežni, Vadnal Franc iz Dobove v Veliki Podlog, Petkovič-Penelnik Marija iz Sv. Jurija na Blagovno, Martelanc Justn iz Črnomlja v Štrekljevec, Tončič Vladimir iz Metlike v Velenje. Poropat Marija iz Kamnika v Hodioše. Tomec Marija iz Moravca v Primskovo, Janežič Gabriela iz Kočevja v Kočevsko Reko, GanseVnaier Ana iz Kočevja na Bloke. Auersperg Marija iz Ol-ševka v Duple. Ivančič Jos:pina rz St. Vida k Mariji Snežni. Birsa Josip iz Ponovne k Sv. Križu. Princirt Edvard iz LjubUane k D M. Mariji. Rak-Pleve Zora iz L:ub'iane v Mursko Soboto. Prisof Anton i? Borovnice v Mursko Soboto. Prisot-Čuk Mariia iz Borovnice v Rakrt-no. Vunderl M a M vi s Cvena v Naraplie Ivanu«* Valentin iz Fra-ma v Maikole. Me^ard ViHem iz Novega mesta v Pod<»rad. P»žwr V«dlav iz Sv Petra v ZpmeŠko. Gaberšek Ivana iz Gušta-nja v Kapljo. Zalar Marija -h Sv. B^lfen-ka v Predamovce, Brestek Milan iz Riibna v Ottevfc, Predor N&viof šm Hotenj ▼ Gor juše in Kriše Roza iz Starega Loga v Škoc-jan pri Turjaku. (Za točnost imen ne jam* čirno). Izpremembe v procesorski službi V imenu Nj. Vel. kralja Petra 11., z ukazom kraljevega namestništva in na predlog prosvetnega ministra so premeščeni na ias>tno prošnjo: za profesorja 2 realne gimnazije v Mariboru Rudolf Pregelj, ravnatelj realne gimnazije v Murski Soboti, dr. Ljudevit Pivko na realno gmnazijo v Mariboru, Kranjec Rudolf iz Novega mesta na 2. realno gimnazijo v Sarajevu, dr. Albin Vilhcr iz Sremskih Karlovcev na realno gimnazijo v Zemunu. Štefan Plurt iz Kranja na 2. realno gimnazijo v Ljubljani, Pa-hajner Franjo iz Maribora na 1. realno gimnazijo v Ljubljani. Bakič Vladimir iz Ljubljane na 4. moško realno gimnazijo v Beogradu, Žagar Otokar, strokovni učitelj y isranju. na klasično gimnazijo v Ljubljani, Ružič Bogdan iz Tetova na klasično gimnazijo v Ljubljani. Bajuk Hugo iz Varaždi-na na realno gimnazijo v Novem mestu, Surič Marija, strokovna učiteljica v Mariboru, na žensko realno gimnazijo v Splitu, Rihar Katarina, profesorica na učiteljišču v Mariboru, na učiteljišče v Ljubljani, Mlinar Ivan, iz Ptuja no 3. realno gimnazijo v Ljubljani, Kanduč Rajko z realne gimnazije v Kočevju na 3. realno gimnazijo v Ljubljani, Pahajner VI as ta iz Maribora na kiasično gimnazijo v Ljubljani. Kranjec Zoran z 2. moške realne gimnazije v Beogradu na 4. moško realno gimnazijo isto-tam, Pirnat Josip z realne gimnazije v Mariboru na klasično gimnazijo v Mariboru, Canjkar Trmaž s klasične gimnazije v Mariboru na realno gimnazijo istotam m Kodne Štefan z 2. moške realne gimnazije v Ljubljani na moško realno gimnazijo v Osi-jeku. Z odlokom ministra za trgovino m industrijo je imenovan za strokovno učiteljico 8. skupine državnega osrednjega zavod« za žensko domačo obrt v Ljubljani Martina Goetzl. doslej v 9. skupini. Premeščena sta za učitelja 8. skupine državne moške obrtne šole pri srednji tehnični šoli v Sarajevu Rudolf Usnik, doslej v Ljubljani in za učitelja 8. skupine državne moške obrtne šole Pri srednji tehnični šoli v Ljubljani Janko Ravnik, doslej v Sarajevu. Proslava 60 letnice RK V nedeljo, 20. septembra bo proslavilo društvo Rdečega križa 60 let obstoja in dobrodelnega delovanja. V komaj minulih voj nah so izvršila društva Rdečega križa med našim še ne uedinjenim narodom svojo težko satnaritansko dolžnost. Po osvobojenju in uedinjenju našega naroda je prevzelo jugoslovensko društvo Rdečega križa z ve-liko ljubeznijo in požrtvovalnostjo dolžnost, da pomaga narodu v težkih prilikah, da blaži socialno bedo in da dela na čuvanju narodnega zdravja. Istočasno si je društvo prizadevalo organizirati Podmladek, vzgajajoč ga v duhu idej Rdečega križa in uvajajoč ga v njegove plemenite naloge. V zad njih letih so nalagale temne in preteče politične prilike po svetu društvu Rdečega ga križa skrb. da posveti vršenju svoje prve in največje dolžnosti večjo pažnjo, trud in sredstva, posebno za slučaj, da objame požar svetovne vojne tudi našo državo kar nasprotuje njegovemu prizadevanju in borbi. da ohrani mir Društvo Rdečega križa, v svesti si veličine in težav nalog, katere ga čakajo v tem nezaželjenem sdučaju, se je in se ho prizadevalo še nadalje vršiti vztraj no svojo dolžnost. Po celi državi se bo vršila proslava 60-letnice našega društva, da se pokaže javno in na svečan način njegovo dosedanje delo. kakor tudi njegova neuklonljiva volja in gotovost, da še poveča svojo požrtvovalno dobrodelnost. V nedeljo. 20. septembra se bo vršila v Beogradu od 10. do 11. ure dopoldne svečana akademija v narodnem gledališču, katere se bodo udeležili državni dostojanstveniki, predstavniki raznih društev, udruženj in ustanov ter odborov društva iz vse države Hadiopostaje Beograd. Zagreb in Ljubljana bodo prenašale te svečanosti V »Spomenici društva« ki bo izšla te dni, so posvetila raznih visokih in uglednih oseb. Nj. Vel. kraljica Marija je dala sledeče posvetilo: »Z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo se je treba spominjati dela Rdečeg. krza v minulih desetletjih Pri tem delu »o naše žene primerno vršile dolžnost usmiljenih sester. Dolžnosti, ki jih ie čakajo so težje, a potreba je večja. Prepričana sem, da jih bodo naše žene radevolje prevzele in jih vršile s vso požrtvovalnostjo. atfti ~ Nj. Via. ksez-nameetnik Pavle pa je posvetil društvu tele globoke besede: »Mnogi ranjenci in bolniki iz zadnjih vojn za osvobojenje in uedinjenje našega naroda so bili oteti po blagohotni negi in prizadevanju Rdečega križa. Marsikatero nesrečo in bedo v težkih dneh ublaži njegova pomoč. ki mu jo požrtvovalno nudijo njegovi številni sodelavci, ki so v teku 60 let radevolje in dostojno vršili njegove plemenite dolžnosti. Iskreno in toplo se pridružujem narodovemu priznanju, spoštovanju in hvaležnosti do našega društva Rdečega križa. Z gotovostjo pričakujem od našega naroda, ki mu je prirojen čut usmiljenja.da bo še nadalje ohranil s svojim najširšim sodelovanjem naklonjenost in podporo društvu, da bo moglo vršiti svoje važne in človekoljubne naloge, ki so mu poverjene. Pavle s. r.« Iz sodne dvorane Nasilen vlomilec Ljubljana, 16. septembra. Danes dopoldne so se pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. v. Fran Kovač, obravnavale same tatinske zadeve. Šest takih zadev je vse dopoldne zau-posljevalo mali senat, ki pa je mogel rešiti le tri izmed teh, ker je za druge zmanjkalo tako obtožencev kakor važnih prič. Eden izmed odvetnikov je povedal, da se tako primanjkovanje zadnje čase rado dogaja, ker obtožencem in pričam niso pravočasno dostavljeni pozivi na razpravo. Pošte namreč zaradi redukcij nimajo dovolj delovnih moči. da bi vabila dostavljale. Prišel pa je le, prav za prav prinesli »o Ivana Ogrina. še ne 30-letnega delavca ix Zaboršta od Dola pri Ljubljani, ki se je letos v začetku maja postavil v Dolu t napadom na orožniako patruljo, ker ga je hotela aretirati zaradi suma več vlomov. Ob tej priliki je Ogrin tudi dobil poškodbo, ki je bila vzrok, da so ga morali njegovi tovariši kaznjenci prinesti v razpravno dvorano na bolniških nosilnicah, ker se mu rane na nogah še niso pozdravile. Oboroženemu s kuhinjskim nožem in gnojnimi vilaimn mu dolska orožniška patrulja pri zasledovanju ni mogla drugače do živega, kakor da se je poslužila strelnega orožja, ker je Ogrin v silnem razburjenju nad zasledovalci kazal namero, da se nasilno reši zasledovalcev, in jn skušal orožnika, ki se mu je najbolj približal. zabosti s kuhinjskim nožem. Ogrin je mirno ležeč na nosilnicah poslušal obtožbo, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Lavrenčak. Glede na to. da sta bila vloma pri Rudolfu Jelnikarju v Gradcu pri Litiji, kjer je storilec odnesel harmoniko in alkoholnih pijač za okrog 1900 Din. in po kratkem razdobju pri Vincencu Verovšku v Kamnioi, kjer je tat ukrade! razne obleke in zlatnine za nad 2000 Din. izvršena na isti način in ob sličniih okoliščinah, je obstajal sum, da prihaja v poštev le Ogrin sam, ki v domačem kraju ni bil na kaj dobrem glasu in se ga je soseska izogibala kot nasilneža. Vendar teh vlomov Ogrin nikakor ni hotel priznati, posest obremenilne harmonike pa je razlagal tako. da io je kupil od nekega znanca, ki ga preiskava ni mogla izslediti. Le nečesa Ogrin ni mogel utajiti: v začetku maja je v Dolu iz zaklenjene omare v podstrešni sobi Mariji Klemenčičevi zmanjkalo več kosov zlatnine in starih avstrijskih srebrnikov v skupni vrednosti okrog 1900 Din. Te srebrnike so orožniki zaplenili pri Ogrinu in jih vzeli s seboj na orožniško postajo. To je Ogrina tako razkačilo, da se je odpravil za njimi, 8eš da gre iskat, kar so mu vzeli, kakor je mimogrede rekel gostilničarju Ivanu Gradu in mu pri teh besedah pokazal kuhinjski nož, ki ga je imel za pasom. Kmalu nato se je z orožniki, ki so ga zasledovali, spopadel in zagrešil še zlo-čjnstvo zoper državno oblastvo. Sodišče ga je obsodilo zaradi nasilnosti proti orožni šk i patrulji, zaradi vloma pri Klemenčičevi in zaradi prikrivanja ukradene harmonike na eno leto in dva meseca strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, oprostilo pa ga je zaradi pomanjkanja dokazov ob-tofbe vloma pri Jelnikarju m VerovŠku. V kazen mu je vštet tudi 4-meeečni preiskovalni zapor. Nemški bojevniki v Južni Srbiji Beograd, 17. septembra, p. Nemški bojevniki, ki se 4a več dni mude v Jugoslaviji, so prispeli danes v Bitolj, kjer so jim jugoslovenski bojevniki priredili prisrčen sprejem. Nemški bojevniki so najprej pcsetili grobove nemških, jugoslovanskih ln francoskih vojakov, ki so padli v svetovni vojni ter položili krasne vence. V teku dneva so si ogledali bivša bojišča, zvečrr pa jim je bil v Bitolju prirejen banket. Ekskurzija žel« uradnikov po Balkanu Beograd, 17. septembra^ p. Proti koncu meseca bo odpotovalo 50 železniških uradnikov, članov Združenja železniških uradnikov na poučno potovanje po Bolgariji, Grčiji in Turčiji. Potovanje bo trajalo štiri tedne. Min! Balkanska odlikovana Beograd, 17. septembra AA. Odlikovana Je z redom soškodovalo. Propeler se je zdrobil na ko- Novo orožje proti napadom iz zraka Top, ki uniči vsako letalo v višini 2 do 8 tisoč metrov Angleška orožarska industrija Vickers-lArmstrong je izumila novo orožje proti Zračnim napadom. To orožje je sposobno s skoraj smrtno sigurnostjo uničiti vsako letalo, ki leti v višini 2000 do 8000 m. Med drugimi državami je novi izum kupila tudi Švica, ki ga pravkar preizkušuje. Gre za poseben top, Švica je baje kupila 100 baterij takšnih topov in 1,700.000 granat. Vickersovi novi protiletalski topovi sestoje prav za prav iz štirih topov, ki so montirani na majhne vlačilce na gosenice. Te topove postavijo v kvadratu s 100 m EtraniCne dolžine. V sredini naprave je tako zvana poveljniška priprava. S pomočjo precizijskih instrumentov, posebnih žarometov, prisluškovalnih priprav in daljino-merov ugotavljajo tu avtomatično višino, smer poleta in brzino letal, ki morajo biti stalno vidna v muhah instrumentov. Beležke instrumentov se sporočijo z elektriko poveljniški pripravi, ki oddaja topničarjem tudi povelja za strel. Topničarji sami sede na stolih, ki se premikajo s topovskimi cevmi. Ni jim potrebno. da bi gledali na letala, temveč imajo pred seboj ploščo s kazalcem, ki jim avtomatično kaže, kako naj cevi naravnajo, da bo strel »sedel«. S premikanjem raznih kolesc morajo cevi tako naravnati, da se skladata dve signalni črti. Strel sprožijo na znamenje z zvoncem in tempirane granate se dvignejo istočasno v zrak. Eksplodirajo tudi istočasno in pokrijejo površino sto štirjaških metrov s svojimi drobci. Ti drobci morajo, kakor rečeno, skoraj s smrtno gotovostjo zadeti vsako letalo, na katero so bili oddani streli. Graditelj protiletalskih baterij so izjavili, da je bil takšen izum potreben, ker je bilo že skoraj nemogoče s starim direktnim streljanjem zadeti kakšno letalo. Vojna letala imajo povprečno brzino 360 kilometrov na uro. Granate ostavljajo topovske cevi s povprečno brzino 800 m na sekundo. Preden dosežejo višino recimo kakšnih 5000, v kateri običajno lete vojna letala, so se ta pomaknila že za kakšnih 800 m naprej in pri tem tako spremenila smer, da jih izstrelek že ne more več doseči. V Švici, kjer ta čas preizkušajo nove topove, se zadovoljujejo za sedaj samo z naravnalnimi vajami, jprihodnji mesec pa bodo streljali ostro za letalne atrape, ki jih bodo vlekla za seboj na dolgih vrveh prava letala. Nenevarne operacije bezgavk če se večkrat vnamejo, Jih je treba vsekako odstraniti Bezgavke proizvajajo neka bela krvna telesca, ki rabijo za uničevanje bolezenskih tklic v telesu, zato so strokovnjaki že često dvomili, ali je pravilno, da se ti organi z Operacijo odstranjujejo. Po novejših raziskavah pa so bezgavke sposobne opravlja« ti to svojo nalogo le tedaj, če so f>ame popolnoma zdrave in še takrat vsebujejo po Thiesberu do 71 odstotkov nevarnih klic, fci samo na to čakaio, da bi mogle napasti *elo. S7k je dognal s preiskavo 2351 pacientov, da bezgavke niso zanesljiva zaščita pred infekcijami. Zelo težko pa je sp'oh dognati, ali je kakšna bezgavka bolna. Cek> neznatna obolenja lahko postanejo nevarna, ovirajo idihanje, povzročajo govorne napake, vnetja w srednjem ušesu, živčne bolezni, naduho, jnigreno, srčna, jetrna in obistna obolenja, golšavost, spremembe na zobovju, kožne bolezni itd. Po novejšem naiziranju je treba bezgavke na vsak način odstraniti, če se večkrat vnamejo ali se pojavljajo pogoste prehladne bolezni. Odstranitev pri odraslih osebah je bila K prejšnjih časih pri^ično težka, po uvedbi električnih operacijskih metod pa ne pred« stavlja tudi tu nobenega problema več. Pos gostoma se je zgodilo, da so jih na ta način odstranili med ordinacii6kimi urami celo pacientom, ki so bili stari nad Šestdeset let in ki so bili potem presenečeni nad prepro« etostjo postopka ter njegovo učinkovitostjo. Pobesnela vrata V poslopju švedske banke v Stockholmu eni največjih zgradb švedske prestolnice, imajo ogromna vrtilna vrata, ki poženejo na najmanjši sunek elektromotor in se potem zavrtijo za pol obrata. Te dni se je zgodilo, da je stopil obilnejši gospod do teh vrat. Ko so se pognala, pa je odpovedal mehanizem, ki jih o pravem trenutku ustavlja, in so se vrtela z besno hitrostjo dalje. Hitrost je bila tako velika, da možakar med to »vožnjo« ni mogel izstopiti in je moral dirjati z vrati vred v krogu cele štiri minute, šele, ko so pritekli ma-šinisti in napako popravili, se je mogel neprostovoljni tekač, upehan skoro do smrti, rešiti iz svojega mučnega položaja. Nemški orel zopet kraljuje .*< Redke cvetlice V Southportu na Angleškem eo pred ne* koliko dnevi odprli veliko cvetlično razstavo, ki postavlja V6e dosedanje razstave te vrste v senco. Samo po površini zavzema okrog 80 arov. a samih plemenitih grašic je na njej zastopanih n. pr. niS manj nego 70.000 pavrst. Veliko pozornost zbuja med obiskovalci portret kralja Edvarda, ki je sestavljen iz 6000 imortel na ozadju iz bukovih listov in v okviru iz klinčkov, vrtnic ter orhidej. Iz drugačnih cvetlic je sestavljen spet portret kraljice Mary m podoba jahte »Nahlin«, s katero se je kralj Edvard vozil po našem morju. V oddelku orhidej so razstavili med drugim eno teh cvetk, ki so jo odkrili v Gran Chacu šele med zadnjo vojno med Bolivijo in Paragvajem. se, pokvarili pa so se tndi drngl važni sestavni deli stroja. K sTeči sta ostala letalca nepoškodovana. Zasilni pristanek se je izvršil zaradi pomanjkanja goriva v hudi toči, viharju in gosti megli. Dva pobegla medveda Te dni sta prispela v Haal na Tirolskem dva medvedarja z medvedoma. Odpeljala sta živali v hlev nekega hotela ter jih prikle« nila na verige. Zverini pa sta se kmalu odtrgali, razbili s šapami vrata in vdrli na prosto. Eden izmed medvedov se je napotil po stopnicah v tretje nadstropje hote'a, drugi je napadel lOletno deklico, ki jo je srečal ter jo je s svojimi šapami precej obdelal. Deklica je vpila na pomoč in njeni klici so opozorili ljudi, da so otroka rešili sigurne smrti. V tem je prihitel tudi medvedar iz gostilne ter je zverino odvede! nazaj v hlev. Drugi medved pa 6i je privoščil drugačno zabavo. Razgrajal je po hotelu in raz« bil več vrat in oken. Iz hotela so ga na« posled pregnali, toda še se nI dal ujeti in je pobegnil v vrtove in obiskal še več hiš, kjer je povsod kaj razbil in pohodil, šele po vsestranskem razdejanju 6o medveda prijeli in ga ukrotili. Delo na polfrs se ne da ustaviti Kemal Ataturk zaslužni preporoditelj moderne Turčije sreba na svoji jahti »Ertogrul« poživljajočo črno kavo Na aragonski fronti se poljsko delo navzlic španski državljanski vojni nadaljuje — toda s puško na rami .» , Za ena in trideset življenj — petnajst mesecev ječe Nesreče na Dyji sta v glavnem kriva mlinar Veverka in njegov splavar Schuster Pred broškim sodiščem se je pravkar zaključil proces proti krivcem katastrofe, ki se je primerila o priliki majniškega šolskega izleta letos 16. maja, ko je mod prevozom čez reko Dvjo utonilo 31 otrok. Naval k obravnavi je bil ogromen. Navzoči so bili skoro vsi roditelji nesrečnih žTtev, ki pa so jih zaradi njihovih odškodninskih zahtev napotili na pot civilne pravde. Razpravo je vodil predsednik višjega deželnega sodišča dr. Malovsky, ki je najprej zaslišal prevoznika Schusterja. Obtoženec se je izgovarjal na učitelje in izjavil, da se ni zavedal slabega stanja splava, s katerim je prevažal ljudi čez vodo na drogi breg. Tudi mlinaT Veverka, lastnik splava, je odvračal krivdo od sebe, češ, da je prijavil splav oblasti, ki ga ni nikoli pregledala. Izročili mu niso niti koncesije in se je prevoz čez deročo reko vršil kar tako. Nadučitelj Hornjansky je izpovedal, da se V službi državljanske vojne gpanska vlada je dala napraviti za uspešno obrambo svojih postojank oklopne avtomobile, ki so se že pojavili na bojišču pri Talaveri Zadnje dejanje neke habsburške tragedije Bivša žena Leopolda WolHinga je prosjačila na cerkvenih stopnicah in umrla v velikosnestni ubožnici V Varšavi je umrla ga. Leopoldina Ada-mowiczeva, prva žena habsburškega nadvojvode Leopolda, ki se je odrekel vsem naslovom in častem ter prevzel meščansko ime Leopold Wolfling. Tragedija te ženske je bila še večja od tragedije njenega moža, ki je kakor znano, lanskega julija v starosti 67 let umrl v revščini v svojem skromnem berlinskem stanovanju. Ko se je ločila od tega moža, ki se je pozneje še dvakrat poročil, se je vrnila v svoje rojstno mesto Varšavo z majhnim imetjem. Živela je skromno, pri tem pa je Špekulirala na borzi in je izgubila vse, tako da je postala beračica v pravem pomenu besede. Na varšavskih cerkvenih stopniščih je prosila za mile darove in pripovedovala ljudem o svoji tragediji. Toda nihče ji ni hotel verjeti, da je bila nekoč žena avstrijskega nadvojvode. Sedaj je umrla v starosti 58 let v ubožnici. Uradni pregled njenih dokumentov je pokazal, da ni lagala in da je bila nekoč res ena izmed najodličnejših dam dunajske družbe, ki so se mnogi potegovali za njeno naklonjenost. 2 njeno smrtjo se je zaključila težka usoda, ki je zasledovala Wolflin-govo družino. Podoknica na pokopališču čudovit nočni koncert na čast pokojni lepotici Precei nenavaden primer se Je zgodil na pokopališču v Miskolczu na Madžarskem. Neki policist je zaslišal ponoči s tamkajšnjega luteranskega pokopališča muziko-stopil je tja in je v svoje presenečenje na« letel med grobovi na glasbeno kapelo, ki sta jo ravnala dva mlada moška. Ta dva 6ta povedala, da sta hotela prirediti >pods oknico« svoji sorodnici, ki je umrla pred sedemdesetimi leti in je bila daleč naokrog znana lepotica. Ko je lepotica umrla, je zapustila svojo hišo luteranski cerkveni občini, toda soba, Pred orlom novega režima v Nemčiji pozdravljajo zastavonoše naskakovalnih pddelkcH fired Lcitpoldovo areno s NUrnbergu kancelarja Hitlerja Voda za pomivanje ni užitna Šest mornarjev z britskega parnika »Sea Rambler« je obolelo in na skrivnosten način zapored umrlo med tem, ko se je par« nik mudil na Madeiri. Ker je ladja prispela iz Senegaliie £o nastale v zvezi e temi smrtmi najbolj divje govorice. Preiskava pa je sedaj dognala, da mornarji niso umrli za kakšno neznano kužno boleznijo, tems ve& zavoljo tega, ker so pili vodo, ki je bila namenjena za snaženje ladje, ki ji je bila za bivalnico, je morala ostati zaprta do današnjega dne. Na policiji sta mlada človeka še povedala, da sta evoji umrli prednici pripravila to stvar zato, da bi se >v mrzlem grobu veselila«. Oblasti pa niso imele, kakor po navadi, za to 6tvar nobenega razumevanja in oba se bosta nT>-rala zagovarjati še pred sodnikom zavoljo svojega čudnega nočnega koncerta. Vulkan ogreva islandsko prestolnico Reykiavik, islandska prestolnica, priprav, lja veliko splošno napravo za centralno kurjavo, ki naj bi ogrevala vpa poslopja v tem mestu in ki naj bi izkoriščala vulkanske vode islandskih ognjenikov. Mestna uprava je napravila že pred leti poskuse te vrste in so dobro uspeli. Sedaj hočejo ure« diti velike ogrevalne naprave za gojitev vsakovrstne zelenjave in južnega 6adia. Vro« ča voda iz ognjeniških tal bo ogrevala tudi islandske šole in bolnišnice- je peljal že prej nekoč s 60 otroci čez reko, pa se ni nikomur nič zgodilo. Na dan nesreče je nenadoma zaslišal klic: »Pojdite na~ prej!« Nastala je gneča in katastrofa je bila v trenutku tu. Izlet ni bil kdo ve kaj organiziran. Tudi učitelj Novotny je povedal, da je bil izlet takorekoč improviziran. Nihče ni mislil na posledic«, ki lahko nastanejo. V istem smislu se je zagovarjala tudi učiteljica Zakova. Starši nekaterih otrok, ki so utonili, so izjavili, da so se zanašali na učiteljski zbor. Vodja razprave pa je dejal, da so bili navzoči roditelji prav tako dolžni sodelovati pri varnostnih pripravah za siguren prevoz kakor učitelji. Po končanem zaslišanju vseh prizadetih činiteljev se je sodišče umaknilo k posvetovanju zaradi razsodbe. Herman Schuster, prevoznik, je bil obsojen na deset mesecev ječe zaradi malomarnosti, lastnik splava mlinar Veverka pa na pet mesecev. Učitelji Hornjansky, Novotnv in Žakova so bili oproščeni. Mlinar Veverka je dolžan poravnati Ikodo, zaradi česar se bodo vse tožbe prizadetih roditeljev strnile proti njemu. mhhiiumihi Na poti v Bilbao Miličniki španske vlade odhajajo po izpraznitvi San Sebastiana proti Bilbau NAMESTO ANEKDOTE Med nekimi izpiti je znan anatom vzel v roke list papirja in ga ob vsakem vprašanju. na katero kandidat ni znal odgovora, razpolovil. Ko je list končno postal majhen kakor pisemska znamka, ga je dal z nasmeškom kandidatu in dejal; »Tako, zdaj mi na ta list napišite, kaj prav za prav znate.« VSAK DAN ENA >Ne razumem, kako more stati tako velik klobuk na tako tankem vratu v (»Politiken«), Z ANE GRET: 75 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Niti en strel ni počil. Vpitje se je razširilo po vsem obrežju — dokaz, da je na stotine Indijancev videlo vitko postavo, kako je tekla po rahlem pologu proti koči. Betty se je ravnala po Wetzelovih naukih; tekla >e počasi, nikakor ne prenagljeno, in sama pri sebi je bila tako pogumna, kakor da ne bi bilo daleč na okoli nobenega rdečekožca. Polkovnik Zane je videl, kako so se vrata odprla in kako se je pokazala Betty; ko še planila po stopnicah, ji je jadrno odprl in jo prestregel v naročje. »Betty, za Boga! Kaj pomeni to?« »Smodnika nam je zmanjkalo. Stresi ga sodček v namizni prt, pa hitro, niti trenutka ne smem zamuditi-« Iti v tem, ko je še govorila, je slekla vrhnje krilo; hotela je, da je ne bi na nevarnem teku v kladaro nič oviralo. Jonatan Zane je že na prvo Betkirao besedo planil v skladišče. Čez trenutek se je vrnil s sodčkom pod pazduho. Z enim samim udarcem mu je izb i dno. Črni curek dragocene snovi je na razgrnjenem namiznem prttfpo bliskovo narasel v kup. Nato so pobrali vogle prta in fih zadrgnili, in Betty si )e vrgla vrečo s smodnikom čez ramo. »Bog te obvaruj dekle- Izvršila boš, kar si se namenila!« je zaklical polkovnik Zane, ko je odprl vrata. »Vem, da si zmožna. Teci, kakor še nisi tekla v svojem življenju.« Kakor puščica, ki odleti s strune, je zletela Betty mimo brata na zeleno trato. Njene urne noge še niso bile pretekle desetine tistih dolgih sto vatlov, ko ji je burja jeznih krikov in klicev povedala, da so Indijanci opazili vrečo s smodnikom in uganili, kako jih je ukanila. Na pečini zraven hiše polkovnika 7a-na 'so jele pokati puške, in streljanje se je razširilo v polkrogu do vzhodne strani laza. Svinčene poslanke smrti so žvižgale mimo Betke, pred njo in za njo, dvigale oblačke prahu, škropile drobno kamenje na desno in levo in rezale majhne brazde v ozko stezo- Četrtina razdalje je bila premagana! Betty se je vzpela na vrh grička in kakor vihra zletela po rahlem pologu nizdol. Samo izvrsten strelec je mogel pogoditi to drobno, drevečo posta-vico. Tuljenje in kričanje je trgajo ušesa, in v ta trušč je klestilo pokanje pušk. Toda glasneje od vsega se je razlegal Wetzelov mogočni klic. Ta ji je dajal p e roti. Pol razdalje! Vroča, skeleča bol je izpreletela Betki komolec, a ni se zmenila zanjo. Vse na okoli so se kakor ploha usipale svinčenke-Brenčale so ji preko glave, »ji sikale mimo ušes. se kakor toča usipale po ogradi — a vitka rjava postava je še vedno nedotaknjena in neranjena hitela proti vratom. Trj četrtine poti so bile za njo! Nekaj jo k trznilo za vihrajoče lase. In dolg, čm pramen, ki ga je bala svinčenka odtrgala, je splaval z vetrom Bog ve kam. Betty je videla, kako so se velika vrata odprla; videla je lovčevo visoko postavo; videla je brata. Samo nekaj metrov še! Naprej! Naprej! Naprej! Bleščeča, rdeča megla ji je zatemni-la oči. Samo sekundo še, pa se je spotaknila, začutila, kako so jo zgrabile vnete roke, in slišala, kako so se vrata zaloputnila in kako je zdrknil železni zapah na svoje mesto; nato ni videla in slišala ničesar več. Z dvakrat dragocenim bremenom v naročja je planil Silas Zane po stopnicah- Glasen »Ura!« ga je pozdravil in zdramil Alfreda Clarka, ki je bil sklonil glavo na klop ter izgubil zavest časa in kraja. Zakaj so ženske tako ihtele? Čigav je bil ta bledi obraz? Seveda. Bil je obraz deklice, ki jo je ljubil. Obraz deklice, ki je bila šla v smrt. In se je zvijala in zvijala v svoji muki. Nato se je zgodil čudež. Topla, živa rdečica je izpreletela bledi obraz- Veke so drgetale in se odpirale; odprle so se. in temne oči so žarko in krasno pogledale Alfreda. Alfred pa svojim očem ni hotel verjeti. S tem bledim obrazom in temi prečudnimi očmi ga je gledal samo duh njegove drage. Vrnila se je bila, da bi ga preganjala. A tedaj je začul glas: »Oh, tisto rjavo mesto me peče!« Alfred je zagledal golo, lepo oblikovano laket. Okrutna rdeča praska je kazila njeno lepoto. In hkratu je slišal prejšnji ljubki glas, kako se v eni sapi smeje ta joče- Tedai se je zbudil v novo npar-nje in življenje. Z enim skokom je planil k strelišči. »Bog nebeški, kakšna ženska!« se mti je utrgalo skozi zobe, ko je porinil cev svoje puške v odprtino. In res ni bilo Časa za počitek. V spoznanju, da so jih bili ukanili in da je bila zmaga nepovračljivo zamujena, so Indijanci z novo odločnostjo naskočili trdnjavo. Napadali so z vseh strani, s trdovratno besnostjo divjakov, ki jim že predolgo uhaja up po vodi. Uničevalen ogenj jih je sprejel. Tresk! je za-grmel top, in oddelek rdečekožoev je pometal lestvice proč in se spustil v beg. Mali »buldog« se je zasukal na tečaju in nameril ustje na drug napadalni oddelek. Tresk! so krogle, členi verige in kosi železa zaorali po sovražnih vrstah. Nikoli niso bili Indijanci zmožni klubovatj dobro namerjenemu topovskemu strelu. Umaknili so se. Naselniki, prevzeti od Bettinega junaškega poguma, so se borili kakor še nikoli ne- Vsak strel je zadel rdečekožca v srce. Gnana od smodnika, za katerega ie bila hrabra deklica tvegala življenje, in namerjena od oči, trdih in strogih kakor usoda, je sleherna krogla prelila kri indijanskega vojščaka. Počasi in mrko so- se rdečekožci. umikali temu streljanju. Korak za korakom so odstopali od trdnjave. Girty se ni več pokazal. Ogenj, šonijski glavar, je ležal mrtev na cesti, skoraj na istem kraju, kjer je bal pred dvema dnevoma izdihnil njegov tovariš, Rdečj lisjak. Knltarni pregled Milan Rakic Danes praznuje šestdesetfetnico eden naj* pomembnejših srbskih pesnikov Milan Ras Ki Din, Denar, Dve osebi. Dobre moči 282. Do-broidoča. Dobra proviza-cija. Delo. Din 450. Gospodična, Gramofon, Gostilna, Hiša, Hvaležen. Izven Ljubljane, Imam lepo stanovanje. Jako hvaležen. Kuharica. Katera oseba, Konservatorist. Korespon-dentinja, Ljubljana 5, Lepo novo življenje. Lepo, Lokomobila. Mirno, Mala druž:na. Moda, Novo lepo življenje. Nasvidenje. Natakarica, 1. oktober 1936, 3 odrasli. Prometna 30.000 Din, Priljubljena, Pouk. Pošten, Pošteno družabni-štvo. Pisalna miza. Pr m-skovo 90, Prj bol ji drnžini, Reden stalen najemnik. Besno, Rentabilno, Skrbna ?ospodinja. Srečen zakon. Stalno Ljubljana, Serios 10fa-22. Srečen dan. Snažna. Skromnost. Samo resno. Siguren dobitek 100.000, Točen stalen plačnik, Tudii inozemstvo. Točna. Takojšnje plačilo, Trgovska mofi, Takoj rabim. Ugodno prodam. Upanje 15, Ugodna prilike 28, Ugodno 100, Udoben dom. Vestnost 2000, Verziran pošten 50.000, Vzgojiteljica, Visoko pritličje, Zdrava in delavna, Zapeljana ljubezen. Za gotovino 500.000, Zelo soliden, 109. 1936, 14936. 88. Sokol ZA JESEN SMO I zopet CENEJŠI. - Trenškoti Din 1375.—, Hubertus Din 250.—, Pum-parce izpod Din J 100.—. V ogromni |izberi modne hlače. A. PRESKER. Ljubljana, I Sv. Petra c. 14. Prosvetno delo kamniškega okrožja. Kamniško okrožje, ki je eno najbolj marljivih v ljubljanski župi, je imelo preteklo nedeljo v Domžalah prosvetno konferenco, katere se je kot delegat Ž-PO udeležil predsednik br. Janez Poharc. Na konferenci je podal predsednik okrožja br. Jože Sršen zanimivo poročilo, iz katerega posnemamo, da je v prvem polletju 1936. brilo 11 predavanj pred 722 poslušalci, 18 nagovorov pred vrstami pred 781 poslušalci, 1 debatni večer, 10 gledaliških predstav, 56 kinopredstav, 1 koncert. 9 svečanih proslav, 2 akademiji. 9 zabav, 13 izletov za članstvo, 7 izletov za naraščaj in 4 izleti za deco. Knjižnice imajo 4 edinice. ki imajo skupno 1.583. knjig, kaitere so bile izdane 1.583 čitateljem v 1.086 izvodih. Okrožje je imelo prosvetno konferenco, dva delovna sestanka in je priredilo enodnevni prosvetni tečaj in okrožni prosvetni dan. ki je v vsakem pogledu uspel. Po poročilu okrožnega pTosvetarja se je razvila obširna debata glede deta v bodoči jesenski in zimski sezona. V debato je poseglo več bratov, med nj ini tudj župni prosvertar br Janez Poharc. Storjen-i so bili važni sklepi, ki bodo pdsm-eno sporočeni vsem okrož* nim ed klicam. Iz življenja na dežel! KAMNIK. Po daljšem odmoru smo imeli preteklo soboto in nedeljo v gosteh so-kolski gledališki oder z Viča, ki je vpri-zorij v režiji Staneta Severja, Kreftove »Celjske grofe«, ki so tudi v našem mestu vzbudili veliko pozornost, kar je posebno pokiazala velika udeležba pri sobotni in deloma tudi nedeljski popoldanski vprizoritvi. Vsi igralci in igrailke so pokazali, da se z ljubeznijo oklepajo dramske umetnosti ter so zato tudi zaigrali tako, kakor v Kamniku že dolgo nismo videli. Vse vloge so bile odlično podane, posebno pa so se izkazali Herman, grof celjski br. Severja, pravdač br. Bnonija Battelina in Veronika s. Bince Thalerjeve, ki jim je občinstvo priredilo navdušene ovacije. Tudi vse ostale vloge so bile dovršeno podane. kar je zasluga požrtvovalnega režiserja br Severja. Kostumi, dekoracije in razsvetljava so bili prav dobri, kar je močno dvignilo učinek predstave. Vrlim vaškim soikolskim igralcem smo za užitek hvaležni in želimo, da bi nas kmalu spet posedli. MANJ SKRBI- VEČ VESELUA # % ČE^KO STOMOJ s/utirana Stavbni materija! izolacije vseh vrst, heraklit, keramika. Samot, mavec, cevi, beli cement se kupi najceneje pri »MATERIAL" LJUBLJANA, Tjrrfteva 36. tel. 27-16 miiiiimi Nase gledališče OPERA Petek. 18 septembra: zaprto. Sobota, 19. septembra; Trubadur. Gostuje tenorist g. Josip Rijavec. Izven. Poslednje gostovanja tenorista g. Josipa Rijavca bo v 6oboto 19. t m. v Verdijevem »Trubadurjut. Naš rojak g. Rijavec je utrs diil svoj sloves kot slovenski pevec v tujini, kjer je pel na skoro vseh evropskih odrih in 6j pridobil mnogo priznanja. Ljubitelje njegovega kultiviranega petja opozarjamo, naj si pravočasno preskrbe vstopnice. Za» sedba opere je sledeča; Vlanrico — g. Ri» javec, Leonora — gdč. Olidekopova, Azuce-na — Kogejeva, Ines — ga. Spanova, grof Luna — g. Janko. Ferrando — g. Zupan. Dirigent: g. dr. Svara, režiser; g. ravnatelj Polič Predstava je izven abonmana. Repriza Grijnove operete Dvojno knjigo* vodstvo bo v nedeljo 20 t. m. Prepričevalno vesela, lahkotna glasba, humornl teksti šla-gerjev in dialogov v poteku dejanja ustvarjajo najvedreiše razpoloženje. Zmede in za« pleti v posameznih prizorih vsebujejo neos doljivo komlko in bude prisrčen smeh. Opereto je zrežiral prof. šest. inscenacija je de* lo ing. arh. Ernsta Franza. Pn klavirju g. Zebre. Radio Petek. 18. septembra Ljubljana 12: Naša pesem, naša glasba (plošče). _ 12.45: Poročila, vreme. —13; Čas, spored, obvestila. _ 13.15: Ob modrih vodah havajskih (plošče). _ 14: Vreme, borza. — 18: Domače napeve Igrajo Magistri izpod Šmarne gore. — 19; čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac ura; Karadjordjev konak v Beogradu (Vo» jin Pulievič —iz Beograda). _ 19.50: Ksi» lofonske solistične točke na ploščah. — 20.10; Kongres mednarodne ženske zveze v Dubrovniku (ga. Pavla Hočevarjeva). — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22; Čas, vreme, poročila, spored. _ 22.30; Angleške plošče. Sobota, 19. septembra Ljubljana 12: Plošče. — 12.45; Vreme, po* ročila. — 13; Čas, 6pored, obvestila. — 13.15: Plošče. _ 14; Vremenska napoved. — 18; Za delopust igra radijski orkester. — 18 40: Pogovori s poslušalci. _ 19: Čar., vreme, poročila spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Hrvatski javni delavci srbskega porekla v preteklosti in sedanjosti (Sedja Djokič iz Zagreba). _ 19.50: Koncertni plesi na pioščah. — 20.10; Zunanja politika (dr. A. Kuhar). — 20.30; Pester večer. — 22.20; Lahka godba radijskega orkestra. Beograd 17.20: Narodna glasba, — 18.30: Violinske 6kladbe. — 20: Ciganski večer. — 22.20: Lahka in plesna muziXa.__Zagreb 17.45; Koncert orkestra. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21; Godba na pihala. 22.15; Ples. _ Praga 19.15: Vojaška godba. —20.10: Zabaven program. _ 21.10; Ope* relni večer. — 22.11; Plošče. — Varšava 19: Poljske pesmi in p>lesi. — 21: Klavirski koncert. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Dunaj li.30: Kmečka glasba na ploščah. — 13; Koncert orkestra. — 15-35; Moški pevski zbor. — 16.45: Plošče po željah. — 17.45; Orientalska glasba. — 19.10; Plošče. 20.20; Pestra revija melodij. — 22.10: Kon, cert orkestra. — 23.15; Nadaljevanje kon* certa. — 23.45: Plesna muzika na ploščah. — Berlin 19: Pesmi in plesi. _ 20.10: Ope* relni večer. — 22.30; Veselje h koncu tedna. _24; Plesna muzika. — Miinchen 19.40: Pester program na ploščah. — 20.10; Pester večer. — 21; Kakor Berlin. — 23: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 19: Koračnice. — 21.10: Večer ob dobri kaplji« cL _ 23.15: Prenos iz Munchena. _ 24: Smeh in ples pozno v noč. ti •Vas val ilustrirana ted«nska revija za radio, gledali-Š5e in film izhaja vsak petek ic stane rac sečno 1« IS Din. Poleg zanimivih prispevkov in slik ter opernih iivlečkov prinaša v posebni programski prilogi na 32 straneh pregledno urejen« programe vseh domaiib in inozemski oddajnih postaj. Številka, ki bo izšla jutri, prinaša tndi pn-četek prevoda znamenitega dela dr. Valdemar-ja Wasielewskega »Telepatija hi jasnovidstvo*. Da ne zamudite tega pričeska ti naročite revijo takoj. Pičite na naslov: Nož Val. Ljub liani, Knafljfva 5. f NaS dobri a ta, gospod FRAN PROSENC je v četrtek 17. t. m. boguvdano preminul. Pogreb se bo vršil v soboto, 19. t. m. ob pol 16. uri, iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA — NEW JERSEY, 17. septembra 1936. Rodbine: PROSENC — MERTEL. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest( da je naš ljubljeni soprog oče, stric in tast, gospod FERDO KARIS VIŠJI POŠTNI UPRAVITELJ V POKOJU danes zjutraj v 81. letu nenadoma preminul. Pogreb blagega pokojnika .bo v soboto 19. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju. MARIBOR, LJUBLJANA, dne 17. septembra 1936. ROZA KARIS, soproga; ING. BORIS KARIS, JOSIP KARIS, sinova; ANICA, JULKA, snahi — in ostali sorodniki. Namesto vsakega posebnega obvestila! urejuje Davorin Ravljen* — Izdaja ca kooaordj »Jutra« Adoll Ribnika*. — Za Narodno tiakarno d. d. kot tiakarnarja Frane Jezeršek. — Za inaeratal dal Jrodgovoran Akgt Novak. — Mi t^obijan