#1 PROBANKA PB KRANJ - tel : 064/380-160 Kranj, koroška 2. (Stara pošta) Gorenjska y Banka liankti .i posluhom UGODNA POSOJILA za jesenske nakupe Corning MENJALNICE Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič fel.:360-260 HBfflB1111 I" 1" 11 {'T3BMBI Kranj, Bleiweisova 14, te/.: 064 212-274 (@®IMiESQU©ISIIGLAS 1900 2000 0 Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 93 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 23. novembra 1999 Konec tedna je sneg kar dvakrat pobelil Gorenjsko in Slovenijo Sneg za mnoge ovira, za zaljubljene ne! Sončna sobota je bila po po petkovem sneženju le kratek premor pred obilnim sneženjem v nedeljo, ko je po Gorenjskem zapadlo od 22 do 35 centimetrov snega. Močneje je začelo snežiti po sedmi uri zjutraj, padavine pa so prenehale šele v večernih urah. Kljub nekaterim nevšečnostim je bil v soboto čudovit sončen dan, ki so se ga zlasti razveselili številni mladoporočenci. V Preddvoru je bilo živahno ves dan, med drugim pa je večno zvestobo izvoljenki Lili izrekel tudi nekdanji hokejist in sedanji trener kranjskega Triglava Gorazd Drinovec (na sliki). • Foto: v.s. y Gorenjca sta stala na vrhu zmagovalnih stopničk Spela najboljša v Ameriki, Uroš v Franciji ©o® Kranj, 23. novembra - Minuli konec tedna je bil eden tistih, ki se ga bomo Gorenjci radi spominjali. Naši športniki so tako na tekmah v tujini kot doma dokazovali, da smo Gorenjci res odlični in delovni športniki. Najbolj smo se razveselili slalomske Blejka Špela Pretnar je bila skupaj s Francozinjo Christel Saioni zmagovalka prvega letošnjega slaloma za svetovni pokal v Cop-per Mountainu, Žirovec Uroš Vehar pa si je skupaj z Ljubljančanom Alešem Škober-netom prislužil zlato kolajno v prestižni igri dvojic na svetovnem članskem balinarskem prvenstvu v Lyonu zmage Blejke Špele Pretnar v Copper Mountnu, odlična sta bila na svetovnem prvenstvu balinarja Uroš Vehar in Aleš Škobrne, v Ameriki je že v četrtek na tretji zmago valni stopnici tekme svetovnega pokla stala radovljiška plavalka Nataša Kejžar, nato pa je skupno zmago na 14. plavalnem mitingu v Celju dosegla njena sestra Alenka Kejžar. Mnoge so konec tedna s pokalno zmago v četrtfi-nalu razveselili košarkarji Loka Kave, pa tudi o ostalih uspehih naših športnikov pišemo v današnji Stotinki • V.S. STRAN 19-21 Brezvladje v Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas Razrešili direktorja, predsednik odstopil Člani zadruge so v soboto po dolgotrajnem razčiščevanju o razmerah v zadrugi, predvsem v klavnici, sprejeli en sam sklep: upravnemu odboru so "naložili", da naj razreši direktorja Mirka Smukavca. Upravni odbor je to v nedeljo storil, v ponedeljek pa je odstopil še predsednik Andrej Ogrin. HEGAMILK Glasova preja, šestič Starost naj bo lepa Šesta Glasova preja bo v četrtek, 25. novembra, ob 19. uri v konferenčni dvorani zavarovalnice Triglav, d.d., Območna enota Kranj na Bleiweisovi cesti v Kranju Gosta bosta Anton Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve in Vinko Gobec, Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. ^ njima se bo pogovarjala novinarka in urednica v Gorenjskem glasu Marija VolČjak. Rezervacije po telefonu: 064/223-111, GORENJSKI GLAS Sponzorji: Zavarovalnica Triglav, d.d., Kranj, Mestna občina Kranj, PPC Gorenjski Sejem Kranj, Kmečka zadruga Krško - Klet Kostanjevica, MIKS - priprava delikates Kranj Kriminalisti zaključili preiskavo v Alplesu Plači "oplemenitila" za 15 milijonov tolarjev Nekdanja direktorja AIples Pohištva iz Železnikov 37-letni Marko Tršan in 46-letni Darko Janžekovič osumljena, da sta si v desetih mesecih izplačala za skupno 15 milijonov tolarjev neto previsoki plači. STRAN 24 On belsaff* RADI POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože K.-ošrvek SLOVENIJA IN SVET Priznanje slovenskemu predsedniku v Monaku Nagrada za prizadevanja za mir in sodelovanje Predsednik Republike Milan Kučan se je konec preteklega tedna mudil na obisku v kneževini Monako, kjer je sodeloval na tridnevnem srečanju politikov in gospodarstvenikov monaškega svetovnega foruma. Podelili so mu nagrado cransmontanaškega foruma. S podelitvijo nagrade Foruma Crans Montane, ki jo podeljuje fondacija Foruma izjemnim osebnostim iz sveta politike za velika prizadevanja za mir in mednarodno sodelovanje, je slovenski predsednik Milan Kučan, poleg njega pa tudi predsednik Črne gore Milo Djukanovič, bivši predsednik evropske komisije Jacques Santer ter alžirski predsednik Abdelaziz Buteflika, postal član kluba utemeljiteljev demokracije v sredni Evropi, kot je to poudaril predsednik foruma Jean Paul Carteron. To nagrado so doslej dobili že madžarski in češki predsednik Arpad Goncz in Vaclav Havel ter nekdanji makedonski predsednik Kiro Gligorov, predsednik Kučan pa je v zahvali poudaril, da razume to nagrado kot priznanje Sloveniji za prehod iz preteklosti v prihodnost. Spregovoril je tudi na plenarnem zasedanju foruma in največ pozornosti posvetil dogodkom, vzrokom in posledicam dogodkov na Balkanu. Pakt stabilnosti bi moral po Kučanovem mnenju sprostiti in spodbuditi moči za lasten razvoj, skupaj z narodi jugovzhodne Evrope pa bi kazalo razmisliti tudi o vlogi manjšin. Slovenski predsednik je bil v teh dneh častni gost monaškega kneza Rainerja III na svečanosti ob nacionalnem dnevu Knježevine Monako, s katerim je tudi izmenjal mnenja o položaju majhnih držav v združeni Evropi, srečanje pa je izkoristil tudi za srečanja z državniki drugih držav. Slovenski premier na Istanbulskem vrhu OVSE Slovenija kandidira za vodstvo V petek se je v nekdanji sultanstki rezidenci v Istanbulu zaključilo šesto vrhunsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so se je udeležili predsedniki in premieri iz 54 držav, med njimi tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Slovenski premier je napovedal kandidaturo Slovenije za predsedovanje tej organizaciji v letu 2005. Tokratno zasedanje vrha te ugledne organizacije za varnost in mednarodno sodelovanje je zagotovo minilo predvsem v senci krize v Čečeniji, ki bi kaj kmalu celo povzročila njegov neuspeh. Na vrhu so bili namreč zbrani praktično vsi voditelji Evropskih držav, vključno z ruskim predsednikom Jelcinom, prisoten pa je bil tudi ameriški predsednik Bili Clinton. Razprave in pritiski zahoda na Rusijo so bili celo tako hudi, da je predsednik Jelcin na hitro, sredi zasedanja zapustil sestanek, in šele precejšnji diplomatski napori za kompromis so rešili vrh. Sprejeti so bili tudi pomembni dokumenti: sporazum o konvecionalni oborožitvi, listino o varnosti v Evropi, Istanbulsko deklaracijo in prenovljeno dunajsko deklaracijo. Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je v svojem nastopu napovedal, da bo Slovenija kandidirala za predsedovanje OVSE v letu 2005. • Š. Ž. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si [GLAS Naročniška akcija 2000 Vsako naročnico in naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli v letošnjem letu ali v letu 2000 PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj tudi nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000; ali en celodnevni izlet z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 6. januarja 2001. leta; ali tri reklamne artikle Gorenjskega glasa (anorak, hlače in pokrivalo iz nepremočljivega materiala). Kaj pa za novo naročnico ali naročnika? V naročniško akcijo sodi: vsakemu novemu naročniku ho poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas BREZPLAČNO do konca marca 2000. Novemu naročniku, ki se naroči do vključno 31. marca 2000, pa bomo namenili še eno izmed 2000 praktičnih nagrad! Novega naročnika sem pridobil(-a):_________________________________ Moj naslov:__________________________J____\_____________ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet po izbiri do 6. januarja 2001, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za__trimesečje 2000 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali- C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM m za najmanj eno leto Ime in priimek:_ :> GLAS Naslov: Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. marca 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Posta novemu naročniku dostuvlju-lu njegov naslovljeni izvod časopisa. Državni zbor o proračunu, komisija o volilnem sistemu Bomo v letu 2000 obirali le kosti! Poslanci opozicije so že na samem začetku proračunske razprave glasno in sočno zavrnili pn log državnega proračuna za prihodnje leto. Ljubljana, 22. novembra - Potem koje bil prvi dan novembrskega zasedanja državnega zbora namenjen poslanskim vprašanjem in pobudam, se je v sredo začela splošna razprava o predlogu državnega proračuna za leto 2000. Poslanci opozicije opozarjajo na zapravljivo državo in na to, da proračun ni razvojno naravnan, poleg tega pa naj bi bili kršeni oz. neupoštevani nekateri sprejeti zakoni. Splošna razprava o proračunu je zaključena, do 3. decembra se bodo vlagala dopolnila. Obrazložitev proračuna obsega že več kot 2000 strani. Premier in ministri na rešetu poslanskih vprašanj Potem ko so poslanci z minuto molka v spomin na preminulega olimpionika Leona Štuklja v torek začeli 17. redno sejo državnega zbora, je bil prvi dan zasedanja namenjen vprašanjem in pobudam poslancev, na katere naj bi (po sicer še nesprejetih dopolnilih poslovnika) odgovarjali premier in ostali člani vlade. Vprašanja je začel Miran Potrč iz ZLSD z vprašanjem, kdaj bo končno vlada izpolnila obljube iz procesa lastninjenja, zlasti pokritje certifikatske vrzeli, pri čemer mu je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek odgovoril, da si vlada prizadeva čim prej zaključiti ta zahtevni proces, očitno pa bo potrebno počakati na novo zakonsko ureditev bank in zavarovalnic. Petra Lešnika iz SNS je zanimalo zakaj premier ne ukrepa proti ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirilu Smrkolju, ki je izdal sramotno odločbo o odstrelu "(pokolu skoraj tretjine) medvedov in dobil zagotovilo, da bo dobil priporočilo, da to odločbo ponovno prouči. Pravico tretjega vprašanja premieru pa je izkoristil Franc Pukšič, ki ga je zanimalo, ali se bo skupina tožilcev za posebne namene ukvarjala le z organiziranim kriminalom, ali pa bo sodelovala z drugimi državami, in če bo temu tako, ali vodja skupine obvlada katerega od tujih jezikov. Predsednik vlade na to vprašanje ni znal odgovoriti, zagotovil pa je, da bo vlada storila vse za to, da bo boj proti organiziranemu kriminalu čim bolj učinkovit. Po vprašanjih premierov so morali na številna poslanska vprašanja odgovarjati tudi ministri, ponovno o razvpitem problemu medvedov in še celi vrsti drugih vprašanj, od prepovedanega reklamiranja cigaret prvaka formule 1 do sporne prodaje Motela Medno in hotela Astorija. Tudi tokrat so bile dane obljube o tem, da bodo poslanci odgovore na nekatera vprašanja dobili pisno, pri tem pa je bil slišan tudi oster protest, da se take obljube tudi po letu in več nc izpolnjujejo. Letošnji proračun kot kost brez mesa Drugi dan zasedanja državnega zbora je bil namenjen začetku splošne razprave o državnem "proračunu za prihodnje leto, pri čemer so nastopili najprej predstavniki poslanskih klubov, nato pa še poslanci s svojimi posamičnimi mnenji. Iz teh razprav, ki so bile pred skoraj izpraznjenimi poslanskimi klopmi, je mogoče zaključiti, da nobena od opozicijskih političnih strank: SDS, SKD in ZLSD predloga proračuna ne bo podprla. Poslanec SKD Izidor Rejc je proračun za prihodnje leto označil kot "kost brez mesa", po mnenju poslancev SDS pa njegovih posledic ne bo mogoče popraviti več let. Veliko nasprotujočih si razprav je bilo o izvajanju kmetijske reforme in potrebnih sredstvih za to, poslanec SKD Vincencij Demšar pa je opozoril na to, da se z neupoštevanjem obveznosti iz sprejetih zakonov ogroža pravno državo. Večkrat je bilo opozorjeno na problematiko financiranja zavodov za kulturo in na neizpolnjevanje zakona o kulturnem tolarju. Končno tudi pregled konkretnih investicij Ker smo pred desetimi dnevi poročali o tem, da tudi na skupno nekaj manj kot 1900 Zemljiško knjigo bomo posodobili z mednarodnim posojilom Ljubljana, 22. novembra - V sredo so na ministrstvu za finance podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta posodobitve evidentiranja nepremičnin v Republiki Sloveniji, ki ga bo podprla Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Urejanje nepremičninske evidence je predpogoj za učinkovitejši trg nepremičnin in razvoj stanovanjskega financiranja, hkrati pa tudi predpogoj za kakovostno vodenje kmetijske politike usklajene s smernicami Evropske unije. Zato je Slovenija že leta 1997 to področje določila kot prednostno področje sodelovanja s Svetovno banko, posojilna pogodba, ki sta jo podpisala minister za finance Mitja Gaspari in direktor predstavništva Svetovne banke v Budimpešti Rocer Crawe pa namenja temu projektu 14 milijonov evrov. Projekt ima več delov, pri čemer ima prednost posodobitev zemljiške knjige in odprava zaostankov pri tem, vzpostavljen naj bi bil kataster stavb in delov stavb. Na osnovi tako zagotovljenih podatkov naj bi bila izdelana metodologija za tržno vrednotenje nepremičnin in sistem vrednotenja in obdavčevanja, posodobljen zemljiški kataster pa naj bi omogočal sprotno spremljavo rabe in obdavčevanja zemljišč. Posojilo naj bi začeli odplačevati čez tri leta, odplačevali pa naj bi ga 12 let. • Š. Ž. straneh obrazložitve držav" ga proračuna v dvanajsi debelih zvezkih Poročeva1 državnega zbora ni mog* razbrati, kaj konkretno drp iz tisočmilijardnega proradu po posameznih občinah i tuje, povejmo, da je izšel no (z datumom 16. novern^ tudi trinajsti zvezek Poroči ca, ki na skupno 196 stra11 razgrinja načrt investicij^ programov za štiri leta, od " 2000 do 2003 in posf dopolnitve finančnega nacl ministrstva za promet in za leto 2000. Prav ti podati za župane slovenskih o^ najbolj zanimivi, saj lahkot kretno preberejo, kakšne K ali drobtine jim režejo državnem proračunu. To zagotovo najbolje brano v naslednjih dneh, saj je žavni zbor sklenil, da mogoče do 3. decembra predlog državnega prorac1" vlagati amandmaje. Že v prej pa je postavljena tudi sf ga omejitev: predlogi pos'* cev ne smejo povečevati F računa in s tem zadolz' države, za nove naloge mof1 predlagati tudi, od kod ^ denar, ne sme se predlagati seganje v proračunsko rezeri Začeli spreminjati volilni sistem Omenimo še, da se je v sf^ zvečer pod vodstvom pred^ nika državnega zbora Ja" , Podobnika prvič sestala $ setčlanska komisija za vo'^ sistem in ustavne spremei^ na kateri so sprejeli nekaj Pff o svojem delu. Tako naj ^ sestajali vsak teden ii1 pomembnejših vprašanjih L naj bi odločali z dvotretjiF večino. Dogovorili so se tl) da bodo k sodelovanju pova" strokovnjake, tako naj bi % torek (torej danes) pri raz'" odločbe ustavnega sodišča izidu referenduma o volil11' sistemu sodelovali ustavnopy ni strokovnjaki. • Š. Žarg1 STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Ženski forum ZLSD Kranj Za brezplačno pravno pomoč ogroženih meščank Kranj, 22. novembra - Ženski forum Združene liste socialdemokratov Kranj je na svoji seji 9. novembra sprejel predlog županu in mestnemu svetu mestne občine Kranj, da se na stroške občine organizira brezplačna pravna pomoč za socialno ogrožene meščanke in meščane v mestu Kranj. V obrazložitvi ugotavljajo, da je pravna varnost temeljni pogoj za zagotavljanje človekovih pravic in tesno povezana s socialno varnostjo posameznikov in skupin. Ocenjujejo, da je pri nas veliko neustrezne pravne zaščite na področjih zaposlovanja, zdravja, izobraževanja, bivanja in družinskih razmerij, kar neposredno poglablja revščino in vodi v socialno izključenost. Ljudje, ki nimajo dovolj sredstev, preprosto ne morejo uveljaviti svojih pravic. Posebej so prizadete enoroditeljske družine, običajno sestavljene iz otrok in matere, ki ne zmorejo pokrivati stroškov v postopkih določanja in zviševanja preživnin, uveljavljanja očetovstva, motenj-skih tožb, zastopanju otrok pred upravnimi organi in podobno. Do brezplačne pravne pomoči bi morale biti upravičene najmanj tiste občanke in občani, ki prejemajo denarne pomoči kot edini vir preživljanja in tisti, ki bi dokazali svoj položaj z dokazilom o premoženjskem stanju ter mnenjem pristojne socialne službe. Brezplačna pravna služba naj bi obsegala svetovanje pri uveljavljanju pravic iz družinskih razmerij, pravnih poslih, postopkih, ki vplivajo na socialni status, uveljavljanju pravic iz pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, socialnovarstvenih pravic, pravic pri varstvu otrok in uveljavljanju pravic iz delovnih razmerij. Mladi krščanski demokrati Slovenije Vlada naj uvede vinjete Ljubljana, 22. novembra - Mladi krščanski demokrati Slovenije so sklenili protestirati proti zadnjemu sklepu slovenske vlade, s katerim je zvišala cestnine za vožnjo po slo1 skih avtocestah. Menijo i reč, da lahko ta podraži' sproži tudi podražitev jay,1( prevoza, to pa bi prizadelo1 šoloobvezne otroke, študent socialno šibkejše sloje. So staši gospodarnega ravna davkoplačevalskim denad zdravega in stabilnega trži1 gospodarstva in socialne vičnosti. Zaskrbljeni so na f kovitostjo in strokovnostjo nekaterih vladnih služb, P1 vsem služb DARS-a in r?'! trstva za promet in zveze. že pojasnilo, kako je mogoče-enkratna vožnja od LjubU do Razdrtega stane 530 l° jev, vinjeta za desetdn^ vožnjo po avstrijskih avtoc^ pa "le" 1030 tolarjev. Predla^ razmislek o tem, da bi W. plačevanja cestnin z vinJ5lj uporabili tudi pri nas. • S* mmEn glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ t redniska politika: Modrini nestrankarski polinčno-informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgnmrna ■rednira: l.eopoldina Bogataj' Novinarji in ire**1, Jekovčan. Igor Kavčič, Jože Košnjek, l.ca Mencinger, Urša Peternel, Slojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrt-Žlcbir, Andrej Žalar. Štefan Zargi I Lektoriranje: Mfl ! Fotografija: Tina Doki I Priprava za tisk: Mcdia Ari, Kranj/Tisk: DLL0 • TČR. Tisk časopisov iin revij. d.d.. Ljubljana! LreJništvo. naročnine, oglasno trženje: Zoisma I. Kranj, telefon: 064/223-111. lelefav: F.-mail: info@g-glas.si /Mil uglasi: telet m 064/223444• sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do IS. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih- M trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 * popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračun*1" bja. Za tujino: letna naročnina 150 DLM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 X v ceni časopisa. / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Jorek, 23. novembra 1999 AKTUALNO 3. STRAN GORKNJSK1 GLAS Dobrodelnost Kjer odpove država, nastopi človeška solidarnost Ne mine teden, ne da bi slišali o dobrodelnem koncertu ali kakem drugem humanitarnem projektu, posvečenem zdaj temu zdaj onemu cilju. Pretekli teden pa je bil v tem smislu še posebno živahen: revija Naša žena je podelila priznanja "ljudem odprtih rok", naša časopisna hiša pa je v enem samem dnevu končala dve dobrodelni akciji hkrati. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zadnjih letih je civilna pobuda dosegla skoraj sto tisoč bralcev. socialnem področju zelo oživela. Vsa skrb za socialni bla-*j0r ljudi ni več le na plečih r2ave, pač pa moramo zanj vse *eč storiti sami. Ne le vsak zase *\*a svojo družino, pač pa se kot Ugovor na spremenjeno razumevanje sociale pojavljajo raz-•ctie nevladne organizacije in "'banja, ki si za cilj zastavijo Jj°nioč soljudem v stiski. Zbirajo enar in ga namenjajo pomoči . eguncem, revnim, ostarelim, nvalidom, otrokom... Ravno Akcija, ki se je začela pred koncem minulega šolskega leta, je bila hitro končana, saj so 103 darovalci (med njimi tudi sama družina Podobnik) v rekordnem času zbrali poldrugi milijon za elektronsko povečevalo. Tretjino je prispevala zavarovalnica Triglav, denarja pa je bilo naposled dovolj še za drugo prenosno povečevalo. Tega bodo dekleta lahko uporabljala v šoli, doma pa bodo imeli stacionarno elektronsko lupo. Z njo bodo °h"oška stiska pa je tista, ki naj- , poleg učbenikov, zemljevidov in /°U gane ljudi, da vsak na svoj .ačin pomagajo: eni z denarjem, drugih učil lahko prebirala tudi knjige, v katerih starejši dve kar naprej tičita. Ne pomilovanje, pač pa odpiranje poti do izobrazbe O veselem zaključku te humanitarne akcije v šoli na Sovodnju smo že pisali. Dodajmo še nekaj razmišljanj ljudi, ki so v njej sodelovali. Starša Podobnikovih deklic sta težko skrivala ganjenost ob darilu, ki bo močno olajšalo življen-?ryi dve učenki podružnične je njihove družine. Elektronski na Sovodnju, tretja še povečevalnik bo naš novi ^ala šolarka", nosijo očala z družinski član, je dejala mama *\ ^soko dioptrijo. V šoli jim uči- Valerija, ki seje zahvalila števil-*ljica Milka Burnik in učitelj nim udeležencem v tej akciji, pa ■taci Pintar s fotokopiranjem tudi otrokom v šoli na JVnikov povečujeta črke, da Sovodnju, ki so deklice sprejeli blažje razbirajo, pomagajo pa medse, ne da bi izražali pred-1 tudi z lupo. Z učbeniki jih sodke o njihovi drugačnosti. S*gd tudi mobilna služba Anton Žakelj, predsednik ^Voda za slepo in slabovidno Medobčinskega društva slepih ?'adino v Ljubljani. Tam bi se in slabovidnih Gorenjske, je ?eklice konec koncev lahko poudaril pomen dobrodelne Pale in težave, kakršne pozna- akcije, v kateri Podobnikove rugi z organizacijo prireditev, J"etji s prostovoljnim delom. udi dobrodelni akciji, ki smo ju p četrtek zaokrožili " na gorenjskem, izvedli pa s pomoč-w Rdečega križa Skofja Loka in j*unianitarnega zavoda Vid, sta "teli cilj pomagati otrokom. Jasnejši pogled v svet |Močno slabovidne sestrice p^lka, Ančka in Polona °dobnik s Cerkljanskega Vrha, v redni osnovni šoli, bi odpa- deklice niso dobile le pomcmb- pe- Toda starša Valerija in Fdo nega invalidskega pripomočka °dobnik, ki sta močno priza- ' eta že zaradi invalidnosti vseh reh svojih hčerk, jih ne želita ati od doma. Naj čim bližje °mu končajo najprej nižjo .°Pnjo osnovne šole, zatem pa okončajo tudi višje razrede sernletke! Skupaj z njima pa .^klicam dobro izobrazbo, in , zJe življenje privoščijo tudi nji-»?.v' učitelji. Ravno učiteljici j1 'ka s sovodenjske šole in r?"a Roje z matične šole v °renji vasi (hkrati je tudi redsednica tamkajšnje krajev-s.e organizacije Rdečega križa) |.a se prvi domislili, da bi zače-c dobrodelno akcijo in dekli-1^ ^ omogočili nakup elektrons-^ Povečevalne leče. Predsednik »P116 Košir in sekretarka ki jim bo olajšal pot do pisane besede, temveč so oživele tudi vrednote solidarnosti. Slepim in slabovidnim je namreč treba pomagati z možnostjo, da pridobijo primerno izobrazbo, poklic, samostojnost, ne pa s pomilovanjem. Obdobje informatike odpira nove možnosti, takšne, da se tudi slepi in slabovidni lahko vključujejo v redne šole. Župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj je dejal, da se je poleg občine Cerkno, kjer živijo Podobnikovi, tudi njihova občina vključila v dobrodelno akcijo, saj deklice štejejo tudi za svoje. Veliko zadovoljstvo pa je izrazila tudi Milka Burnik, vodja podružnične šole na Sovodnju: "Nadvse sem vese- Darko s svojo novo pridobitvijo v družbi igralca Zijahu Sokolovića, svojega krušnega očeta Milana, direktorja Pre/ernovega gledališča in predstavnika zavoda Vid. Darka zbranega že dovolj denarja, bodo z donacijami pomagali še drugim otrokom, ki potrebujejo pomoč in nanjo že čakajo. Gledališki predstavi za Darka Za Darkovo zgodbo je slišal tudi gledališki umetnik Zijah Sokolović, ki v letošnji sezoni v Prešernovem gledališču v Kranju režira predstavo Mušica. Organizatorjem dobrodelne akcije je ponudil dve svoji monodrami, ki ju je bil pripravljen igrati vse dotlej, da bi bilko zbranega dovolj denarja. Čeprav se je za Darkov voziček nabralo že dovolj sredstev, je predstavi Kobajagi donela me roda in Glumac je... glumac je... glumac kljub temu odigral, v odmoru med njima pa je Darka povabil na oder. Dečka je tam poleg predstavnika zavoda Vid in direktorja Prešernovega gledališča Tomaža Kukovice čakalo presenečenje: Z baloni in pentljo okrašen novi voziček. Marsikatero oko v nabito polni dvorani Prešernovega gledališča se je orosilo, vsi pa so čutili Podobnikove deklice in njihova starša so prevzeli elektronski povečevalni aparat. arJeta Žagar z Območnega la, da je akcija za tri deklice v služenje Rdečega križa v naši šoli naletela na tako dober *°f]i Loki sta bila takoj pri- odziv. Tudi z našimi otroki, ki ^rav'jena pomagati, s pomočjo so zbirali prispevke za svoje asega časopisa pa je akcija sošolke, sem zelo zadovoljna, pa tudi z njihovim odnosom do deklic, tako da se v šoli kljub svoji slabovidnosti ne čutijo prikrajšane. Z elektronsko lupo pa jim bo učenje še lažje. Prenosni povečevalnik bomo imeli v šoli, kjer ga bodo uporabljale vse tri deklice, največ verjetno najstarejša Ančka, ki ima poleg učbenikov pri pouku tudi zemljevide. V prihodnjih letih pa bo šel pripomoček z njimi na centralno šolo v Gorenjo vas, a o tem se bomo pogovarjali takrat, ko bo čas za to." Rejenec Darko je ganil srca 695 darovalcev V manj kot dveh mesecih je bila končana tudi humanitarna akcija za 10-letnega rejenca Darka, ki živi v družini Debeljak v Podbrezjah. Deček je bil rojen brez nog in z eno samo roko, za pomoč pri gibanju ima nožni protezi in električni invalidski voziček. Je zelo bister in živahen fantič, ki obiskuje podružnično šolo v Podbrezjah, v prostem času pa se rad druži z vrstniki, zlasti z "brati in sestrami". Fant raste, njegovi invalidski pripomočki mu postajajo premajhni, zato sta Veronika in Milan Debeljak, dečkova krušna starša, letos zaprosila za nov električni invalidski voziček. Zavod za zdravs- veselje, da so tudi sami prispe-tveno zavarovanje je odobril le vali majhen kamenček v delno plačilo stroškov za voziček, za katerega pa ni bil pripravljen plačati (po njihovo) nadstandardnih dodatkov. Toda premagovalnik ovir, odmična kontrolna ročica, luči in smerokazi so za Darkov način življenja pomembni dodatki. S tako opremljenim invalidskim vozičkom se bo lahko sam odpeljal v šolo, sedel v šolski klopi, se peljal prek robnikov in pragov, šel na sprehod v naravo, celo na ja. Voziček je mnogo boljši, kot kak hrib se bo lahko povzpel. Nabavna cena takšnega vozička je bila nekaj več kot 1,6 milijona, zdravstveno zavarovanje je bilo pripravljeno plačati okoli 650 tisočakov, preostalih 986 tisočakov v prid večje kvalitete Darkovega življenja pa naj bi Zavod Vid zbral s pomočjo donatorjev. Invalidni deček brez nog in ene roke, ki sta ga njegova prava starša ob rojstvu pustila v porodnišnici, pozneje pa ga je za svojega sprejela rejniška družina Debeljak, je zaradi svoje nenavadne usode ganil srca 695 darovalcev. Na račun zavoda Vid je prispelo rekordnih 6,4 milijona tolarjev, dosti preveč le za Darkov (čeprav nadstandardni) voziček. Po dogovoru z darovalci, ki so pris- mozaik Darkove sreče. Fantič je ostal brez besed, zato seje v njegovem imenu zahvalil njegov krušni oče Milan Debeljak. V času, ko je potekala dobrodelna akcija za Darka, so bili deležni veliko lepega: prijaznih in spodbudnih pisem povsem neznanih ljudi; otroci iz šol, ki so zbirale denar za Darka, so mu narisali veliko risbic; ljudje so klicali in spraševali, ali je že dovolj denar- so si Debeljakovi lahko predstavljali. Družina Debeljak bi želela, da bi bili tako nesebične pomoči kot Darko deležni tudi drugi pomoči potrebni otroci, ob akciji za Darka pa čutijo globoko hvaležnost do vseh, ki so prispevali zanj zato, ker so čutili, daje tako prav. Edino plačilo za to je lahko le njihova hvaležnost in Darkovo veselje, je menil Darkov rejnik. Dobrota in solidarnost nista pozabljeni vrednoti, kar dokazujejo tudi uspehi humanitarnih akcij, kakršni je podprl Gorenjski glas. Dobrodelnost kot dopolnilo socialne dejavnosti države se vse bolj uveljavlja in postaja del našega življenja, pa naj gre pri tem za izključno človekoljubne motive, za prestiž ali zgolj za motiv uveljavljanja davčne ola- AMZS Gorenjski vozniki smo bili čez vikend kar previdni, saj število intervencij na AMZS v teh dneh, koje obilno snežilo, niti ni pretirano naraslo. V kranjski bazi so nam povedali, da so sicer nekaj več intervencij imeli, vlek je bilo namreč 23, vendar glede na razmere ni bilo panike. 8-krat so se podali na pomoč voznikom, ki so se jim njihova vozila pokvarila, in jih popravili tam, kjer je do okvar prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli v Lesnino na Primskovem, kjer se je sprožil požarni alarm, vendar so ugotovili, da je prišlo le do napake na javljalcu in požara ni bilo. V Podbrezjah so iz obcestnega jarka potegnili osebno vozilo R5. Na Zoisovi 7 je prišlo do poplave v stanovanju in sicer zaradi počene cevi pralnega stroja. Gasilci so vodo zaprli, izteklo pa posesali. V Hrastjah je nekdo izžigal saje v dimniku, kar pa na daleč izgleda kot požar. Zato so zaskrbljeni sosedje o tem obvestili kranjske gasilce. Ti so prišli in ugotovili, da je vse pod kontrolo, saj je bil pri tem prisoten tudi dimnikar. Iz Save je pri naselju Breg ob Savi ekipa potapljačev kranjskih gasilcev iskala in tudi našla utopljenko. Do požara na plinski jeklenki je prišlo na Delavski cesti v Stražišču. Začelo je goreti zaradi napačno instaliranega priklopa na plinsko peč. Moškemu, ki je sprva požar poskušal pogasiti sam, so nato pomagali kranjski gasilci. Pogasili so še en požar, tokrat dimniški na Vodopivčevi ulici. Jeseniški gasilci so spremljali vozila, ki so skozi Karavanški predor vozila nevarne snovi, vršili gasilsko strašo ob hokejski tekmi ter pogasili dimniški požar. NOVOROJENČKI Od petka do danes smo Gorenjci dobili 11 novih prebivalcev. V Kranju so bile ali deklice zelo radovedne ali pa dečki precej previdni, saj seje v teh idiličnih, a mrzlih dneh rodilo kar 9 deklic, dečki pa so se odločili, da bodo raje še malo počakali. Najtežja deklica je tehtala 4.440 gramov, najlažji pa je tehtnica pokazala 1.770 gramov. Na Jesenicah sta prvič zajokala l deček in 1 deklica. Kot se "spodobi" je bil težji "moški", ki je tehtal 3.720 gramov, nežnejše dekletce pa je tehtalo 2.970 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli največ dela na kirurgiji, kjer so sprejeli 191 nujnih primerov, na internem oddelku je bilo bolnikov, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč, 41, na pediatriji pa 14. pevali tudi, potem ko je bilo za jšave. • D.Z.Žlebir KRAZY KIPLING STORE, Na Skali 4, Kranj tel.: 212-868 Torbice, denarnice, nahrbtniki... svetovno priznane belgijske znamke kiplfiNq>K GORENJSKI GLAS 4. STRAN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Vlečnice in žičnice naj bi postavili ob meji Po Slomškovih poteh Kamnik, 22. novembra - V frančiškanski cerkvi v Kamniku je mariborski škof dr. Franc Kramberger v petek odpri razstavo del slikarja Ervina Kralja. Razstava je cikel del v pastelni tehniki in predstavlja nekatere slovenske vedute in panorame, kjer se je v svojem ustvarjalnem življenju nahajal Anton Martin Slomšek. Po odprtju razstave pa je dr. Franc Kramberger na predavanju, ki so ga spremljali številni obiskovalci razstave in obiska mariborskega škofa, razmišljal o temi z naslovom Ali rastemo iz zdravih korenin. • A. Ž. O naložbah v naslednjih petih letih Bled - Blejski občinski svet bo jutri, v sredo, zasedal v TV salonu hotela Golf. V osrednji točki dnevnega reda bo obravnaval petletni investicijski program v občini, ki za pokritje vseh potreb predvideva tudi odprodajo dela premoženja in uvedbo samoprispevka. Na dnevnem redu bosta tudi predloga odlokov o pogrebni in pokopališki dejavnosti v občini ter o določitvi pomožnih objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, poleg tega pa tudi rebalans letošnjega občinskega proračuna, spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za območje planske celote Bled ter sklep o tarifnih postavkah ravnanja s komunalnimi odpadki, po katerem naj bi ceno povečali z 2.285 na 2.944 tolarjev za kubični meter odpadkov. • CZ. Slavnostna seja ob Avsenikovem jubileju Begunje - Radovljiški občinski svet se bo ta teden sestal kar na dveh sejah. Na današnji slavnostni razširjeni pri Jožovcu v Begunjah bo počastil 70 - letnico Slavka Avsenika, častnega občana radovljiške občine, na jutrišnji, ki bo zaradi preurejanja občinske sejne dvorane v osnovni šoli Lipnica, pa bodo razpravljali o proračunu za leto 2000, občinskem glasilu, Alpskem letalskem centru, občinskih cestah, zazidalnem načrtu za Lesce - center in še o čem. Za uvod v današnjo slavnostno sejo bo zaigral harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica, po nagovoru župana Janka S. Stuška in predsednika sveta begunjske krajevne skupnosti Branka Gogala, pozdravnih govorih in zdravicah pa bo prijateljsko srečanje. Sejo bodo popestrili s kulturnim programom. • CZ. Bohinj se predstavlja na sejmu Bohinjska Bistrica - Na letošnjem sejmu Šport in rekreacija v Ljubljani sodelujejo pod okriljem Občine Bohinj tudi bohinjske gostinsko turistične organizacije žičnice Vogel, Kobla - Žičnice, Turizem, Gostinstvo, Turistično društvo Bohinj, Turistično podjetje Alpinum, Slovenijaturist Bohinjska Bistrica in Kompas hotel Bohinj. Občina na sejmu predstavlja novoletni program prireditev, skupaj s Slovenskimi železnicami pa tudi novost - avtovlak, ki bo na progi Bohinjska Bistrica - Podbrdo - Most na Soči začel voziti 6. decembra letos. Na sejmu predstavljajo tudi novost letošnje bohinjske zimske turistične ponudbe, program Joker 2000, ki za stacionarne goste predvideva različne oblike brezplačnega razvedrila - spoznavne večere, obiske planšarskega stanu, nočno sankanje, vožnje po snegu z gumami, večerno smuko, smučarsko tekmovanje... Žičnice Vogel in Kobla ŽTG prodajata smučarske vozovnice s 15-odstotnim popustom, Športno društvo Srednja vas predstavlja novo vlečnico Senožeta v Zgornji bohinjski dolini, Alpinum, Slovenijaturist in turistično društvo pa prenočitvene zmogljivosti, med drugim tudi po potresu obnovljeni Ski hotel na Voglu. • CZ. Spotikanja ob kočo na Straži Bled - Ker je brunarica na Straži že desetletje ali še več v zelo slabem stanju in v sramoto kraju, občini in odgovornim, je blejski svetnik Vladimir Silič že na majski seji občinskega sveta vprašal, kdo je odgovoren za takšno stanje, kdo zavlačuje obnovo in kako bo občina ukrepala. Iz odgovora, ki ga je pripravila občinska uprava, je razvidno, da je lastnica zemljišča, na katerem stoji brunarica, občina Bled, ki pa ga je pred dvema letoma in pol dala v najem podjetju Doro turist, d.o.o.. Najemnik se je obvezal, da bo brunarico prenovil in vlaganja "pobotal" z najemnino za zemljišče in kočo. Lokacijsko dovoljenje, ki ga je pridobil za obnovo objekta, mu je enkrat že zapadlo, lani decembra ga je ponovno pridobil, predvidoma prihodnji mesec pa naj bi dobil tudi gradbeno dovoljenje. • CZ. Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 22. novembra - V četrtek, 25. novembra, bo redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo obravnavali program dela gledališča Toneta Čufarja in občinske knjižnice Jesenice. Obravnavali bodo še predlog združitve obratne ambulante in Zdravstvenega doma Jesenice, predlog odloka o proračunu občine v prvi obravnavi in več predlogov odlokov. Med drugim tudi predlog odloka o priznanjih občine, predlog razvojnega programa CRPOV za vasi pod Golico ter imenovali direktorja gledališča Toneta Čufarja. • D.S. Prometna signalizacija je nujna Blejska Dobrava, 22. novembra - Svetnica Matilda Klinar je na seji občinskega sveta opozorila na precejšen problem dobravskih kmetov, ki vodijo krave na pašo. Kmetje so zato, ker jih vodijo po cesti - drugje pač ne morejo - že plačevali kazni, češ da pomenijo krave, ki so privezane na voz, mučenje živali. Letos so zakon o varnosti v prometu, ki bi ga morali ustrezno dopolniliti, kmetje upoštevali in zato se jim ob ukinitvi paše že dogaja gospodarska škoda. Krave so v slabši plemenski kondiciji, manj odporne, večje bolezni. Stroškov je torej neprimerno več že ob živini, ob tem pa je več dela z dnevnim dovozom krme. Svetnica meni, daje skrajni čas, da se že zdaj problema resno lotijo tako, da bodo kmetje lahko na pašo vodili živino tako kot prej, kar ne nazadnje zahteva tudi sodobno usmerjeni način kmetovanja - več gibanja in prostora v inetnzivni reji, pri ekološkem kmetovanju pa sploh ne sme biti nobenih privezov več. Občina bi zato morala urediti začasno prometno signalizacijo s prednostnim vodenjem živine na odseku ceste na Dobravi. • D.S. Smučarsko središče tudi v Ratečah Krajani Rateč so prisluhnili ideji, ki naj bi pomagala pri razvoju vasi - ponovno naj bi postavili vlečnice in žičnice. Rateče - Planica, 22. novembra - Nekdaj so v bližini meje v Ratečah že imeli smučišča in nekateri turistični delavci so si vedno želeli, da bi ponovno oživili smučarski center z vlečnicami. Če se bodo lastniki zemljišč strinjali, bodo smučarski center v Ratečah dobili že prihodnje leto. Krajani Rateč so se v četrtek zvečer zbrali na predstavitvi projekta, ki naj bi pospešil razvoj Rateč - gre za gradnjo dveh sedežnic in vlečnice na območju Rateč proti Planici, tik ob meji z Italijo. Tam so nekdaj smučišča že bila, vendar so se zaradi bližine meje opustila in zarasla. Ideja o ponovni postavitvi vlečnic je oživela v okviru razvojnega programa CRPOV in je tudi ena izmed prednostnih projektov. Pogovora so se udeležili predstavniki Ministrstva za promet in zveze, Gospodarskega interesnega združenja žičničarjev Slovenije ter predstavniki občine in strokovnjaki za gradnjo žičnic. Novi center naj ne bi bil konkurenčen večjim centrom na Koroškem, bo pa dobrodošla dodatna ponudba kranjskogorskim smučiščem - a tudi dodatna ponudba smučarjem - tekačem, sankačem in bo nedvomno pomemben za razvoj gostinskih in storitvenih dejavnosti v Ratečah. Po neki študiji so izračunali, da vsak porabljeni tolar na žičnici povzroči porabo dodatnih treh tolarjev v kraju, ob žičnicah pa od tega turizma živi še 28 drugih dejavnosti. Načrtovalci so predvideli dve sedežnici z višinsko razliko 325 metrov in dolžino 1200 in 900 metrov, smučišče bo namenjeno dobrim in rekreativnim smučarjem. Zmogljivost sistema bo 2400 oseb na uro, naprave za zasneževanje bodo sodobne. Vrednost naložbe je 3,5 do 4 milijonov nemških mark, od trenutka, ko bi bila potrjena projektna dokumentacija z gradbenim dovoljenjem, pa je možna izvedba v treh mesecih. Investicijo bo vodila družba z omejeno odgovornostjo - že pred časom smo pisali, naj bi bila to družba Leitner -kapital pa bi prispeval investicijski sklad tveganega kapitala. Naložbe v turizem namreč ne nosijo visokih profitov, vendaf je investicija zanimiva, ker je blizu Planih in Kranjske Gore. V razpravi je domačine zanimala velikosl naložbe, oblika družbe za upravljanji možnost zaposlitve domačinov in povezav* tudi z drugimi turističnimi dejavnostmi v kraju. Župan Kranjske Gore Jože Kotnik pa Je poudaril, da morajo projekt krajani vzeti Z* svojega in v njem videti svojo razvojn0 priložnost. Občina podpira razvojne pt0-jekte, zato je tudi sofinancirala projek1 CRPOV in bo skrbela za prostorske pogoja Najbolj pomembno pa je, da investitofl1 vzpostavijo korektne odnose z lastnic zemljišč, ki morajo biti vključeni v projekt Krajevna skupnost bo v kratkem pripravi'3 široko predstavitev projekta vsem kr3' janom, investitor pa naj bi začel razgovor6 z lastniki zemljišč, tako da bi v primer11 soglasja žičnice v Ratečah imeli že nasled njo zimsko sezono. • D. Sedej Seja občinskega sveta Jesenice Neplacnikov ne odklapljajo Na Jesenicah je daljinsko ogrevanih 3200 stanovanj, zdaj pa si tudi občina prizadeva, da bi se stroški ogrevanja zmanjšali. Jesenice, 22. novembra - Na predlog jeseniške svetnice Marije Divjak so se jeseniški svetniki zbrali na izredni seji in obravnavali samo eno točko dnevnega reda: daljinsko ogrevanje v luči energetskih zasnov občine Jesenice. Na Jesenicah so pripravili spisek 44 objektov, ki niso primerno izolirani. V uvodu seje je jeseniški župan inž. Boris Bregant med drugim dejal, da se na Jesenicah pripravlja daljinsko ogrevanje v sozvočju s koge-neracijo, kar naj bi predvsem pocenilo stroške ogrevanja. Cenejša proizvodnja energije bo pomembna odločitev, obenem pa je treba nenehno spremljati tudi racionalno porabo te energije, tudi z vključevanjem drugih sistemov. Občina je pripravila seznam objektov, kjer je potrošnja previsoka, zato se se bo občina odločila za pomoč tistim stanovalcem, ki stanovanj nimajo izoliranih. V naslednjih petih letih naj bi za izolacije najbolj dotrajanih objektov namenili po 10 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev letno -to je malo, ker je na Jesenicah okoli 44 objektov, ki niso ustrezno izolirani, vendar več občinski proračun ne zmore. Obenem pa naj bi občina subvencionirala obrestno mero vsem, ki se bodo odločili za znižanje stroškov. Direktor JEKO - INa inž. Brane Noč, je dejal, da ima daljinsko ogrevanje na Jesenicah dolgoletno tradicijo, saj Jesenice tako ogrevajo že 27 let. V teh letih so moč toplovoda povečali za šestkrat, obstajajo pa tako kot drugod problemi. Problemi so predvsem s prevelikimi stroški, ki pa so povezani z varčevanjem. Varčuje pa se ne na izvoru, ampak pri porabniku. Direktor vročevoda je« odgovarjal tudi na številna vprašanja svetnikov, predvsem takih, ki zanimajo občane. Bili so mnenja, da so preveliki fiksni stroški pri distribuciji, svetnica dr. Neda Karba je želela, da se pojasni, zakaj so tolikšni problemi pri ogrevanju na Koroški Beli, svetnik Bogomir Ličof je bil mnenja, da bo ogrevanje veliko bolj racionalno, če se bo čimveč porabnikov priključilo na omrežje. Svetniki so poudarili, naj bodo položnice bolj razumljive, zanimalo pa jih med drugim tudi je, koliko jc neplacnikov in ali je res, da plačniki ogrevanja plačujejo tudi za neplačnike. Direktor Brane Noč je na vsa vprašanja odgovoril, med drugim je poudaril, da so izgube na trasi vročevoda vedno manjše, da je izolacija dobra. Nekateri na Jesenicah plačujejo ogrevanje po 70 tolarjev za kvadratni meter, drugi spet 140 tolarjev in treba je ugotoviti, odkod tako velike razlike. Zaradi neplacnikov plačniki v nobenem primeru niso prizadeti. JEKO - iN vsakega neplačnika toži, sodni postopki pa se vlečejo. Neplacnikov je okoli 10 odstotkov, dolg znaša 59 milijonov tolarjev, vendar se podatki spreminjajo. Če primerjajo število neplacnikov z ostalimi mesti, potem je jasno, da na Jesenicah zelo v redu plačujejo položnice. Neplacnikov, ki nočejo plačati, tudi ne odklapljajo, ker jih ne morejo - razen 520 stanovanj, kjer pa bi jih lahko, vendar do zdaj se niso nobenega. Jeseniška občina se je torej resno lotila znižanja stroškov ogrevanja tudi tako, da bodo posodobili naprave, obenem pa bo pomagala tistim, ki si bodo želeli izolirati svoje stavbe in poceniti stroške. • D. Sedej Izgradnja plinovoda v Radovljici Pričakovali boljši odziv med porabniki Na plinovod se je doslej priključilo manj večjih porabnikov, kot so načrtovali, v nadaljevanju pa bodo proučili tudi možnost podelitve koncesije. Radovljica - Pri izgradnji plinovodnega omrežja v radovljiški občini ne poteka tako, kot so načrtovali z investicijskim programom, ki ga je občinski svet sprejel pred dvema letoma in pol. Po investicijskem programu naj bi v prvi fazi, ki naj bi jo končali letos, zgradili primarni plinovod in s plinom oskrbeli večje porabnike ter na plinovod priključili še individualne porabnike na območju Triglavske ceste, Roblekovega naselja, Gradnikove ceste, Ulice Staneta Žagarja in Tavčarjeve ulice. Ta del naložbe naj bi stal 253 milijonov tolarjev, od tega naj bi 99 milijonov tolarjev zagotovili s posojili, 39 milijonov naj bi prispevala občina, nekaj manj kot 20 milijonov Geoplin, ostalo pa naj bi zbrali s prispevki uporabnikov plina. Kot je razvidno iz poročila javnega podjetja Komunala Radovljica, je gradnja potekala precej drugače, kot so načrtovali. Doslej so zgradili približno dve tretjini plinovodnega omrežja in za to porabili tri četrtine denarja. Ker bo gradnja v nadaljevanju zaradi manjše reducirne postaje pri Almiri in večje gostote priključkov nekoliko cenejša, predvidevajo, da bo vrednost naložbe za desetino oz. za 25 milijonov tolarjev večja, kot so načrtovali. Da je bila doslej naložba dražja, kot so načrtovali, je več razlogov. Reducirna postaja za Radovljico jih je stala 22,6 milijona tolarjev ali trikrat več, kot so ocenjevali. Ker nekateri lastniki niso dali soglasij za prekop njihovih zemljišč, je bilo večkrat treba prekopati asfalt; večja od načrtovane pa je bila tudi dolžina hišnih priključkov. Ker je bilo predvsem med večjimi porabniki manj zanimanja za priključitev na plinovod pa tudi z Geoplinom ni bil dosežen dogovor o sofinanciranju, je bil prihodek manjši, razliko v znesku 51 milijonov tolarjev pa je založila Komunala Radovljica. Letos naj bi v Radovljici porabili okrog pol milijona kubičnih metrov plina, prihodnje leto bi se V Radovljici so doslej tla plinovod priključtli sto posamičnih stavb na Gradnikovi in Triglavski cesti, šestnajst v Rohlekovem naselju ter sedem več-stanovanjskih stavb v Ulici Staneta Žagarja, enega od štirih kotlov v kotlovnici v Cankarjevi ulici, osem hiš v Cankarjevi ulici in na Poljski poti ter še štiri večstanovanjske stavbe (Sončno naselje), izmed večjih porabnikov pa srednjo gostinsko šolo, občino, knjižnico, novo Merkurjem trgovino, vrtec, osnovno šolo, zdravstveni dom in lekarno. poraba lahko povečala na milijon kubični metrov, če bi plin začele uporabljati ko1' lovnice, ki so že priključene na plinovod,v letu 2001 pa bi že lahko dosegli letn" porabo poldrugi milijon kubičnih metrov (in s tem tudi prag rentabilnosti), če bi se na plinovod priključile in plin zače|g uporabljati še kotlovnice, ki imaj0 možnosti za to (Gradnikova cesta). Ko je poročilo o izgradnji plinovodnega omrežja v lanskem in predlanskem letu r>? nedavni seji obravnaval radovljiški občinsk* svet, je med drugim sklenil, daje na podl^ gi celovite ocene naložbe treba pripravi1' načrt za nadaljnje financiranje, pri tem P3 naj bi ocenili tudi možnost podelitve kot1' cesije. Da bi spodbudili priključevanje 01 plinovod, bodo začeli postopek za spr^ membo odloka, s katero bi večjim porafr nikom, ki imajo plinovod že pred "vrati • omogočili, da bi enkratni prispevek m priključitev plačali šele eno leto po začetP odjema plina. Ob tem, ko občina že vrača posojil ekološkega razvojnega sklada, najeto izgradnjo plinovodnega omrežja, je občili ki svet tudi soglašal, da bi del lani obraćjg nane amortizacije od plinovoda namen'1 Komunali za poplačilo založenega denarji' • C. Zaplotfl l°rek, 23. novembra 1999 IJb UvKKNJ9Hin UDUN 5. STRAN GORENJSKI GLAS Mamografija naj se uvrsti v redni zavarovalni program za leto 2000 V Se ena ambulanta za preglede dojk Mestna občina Kranj je Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo namenila dodatna zagonska sredstva za uvedbo dodatnega ambulantnega dne v centru za bolezni dojk. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ranj, 23. novembra - Center deluje od si med drugim prizadevajo tud ^ovenibra lani, koje Mednarodno združenje občini Kranj. Zena Slovenije SILA kranjski porodnišnici Udarilo mamografski aparat, ki je darilo P°gojevalo z brezplačnimi pregledi za Pacientke, pri opremljanju pa je pomagal U(n Lions club Kranj. Z aparatom za mamografijo so tudi ženam s spodnjega dela gorenjske (iz dvanajstih občin) pregledi °jk dostopnejši kot doslej, ko je takšen cen-er deloval samo na Jesenicah. Zatika pa se Pri širitvi dejavnosti te ambulante, za katero v Mestni Rak na dojki postaja med krivci smrtnik °bolenj pri ženskah najbolj pogost, "osebno nevaren je za vse žene po 45. letu starosti. Poleg starosti obstajajo še drugi Kzični kriteriji, kot so rak na dojki pri Materi ali sestri pred menopavzo, zgodnja Pred 12. letom dobljena menstruacija, PW porod po 30. letu. Zal Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije letos ni uspela izposlovati širjenja dejavnosti ambulante. Tako so se v mestni občini Kranj začela dogovarjanja s Svetom kranjskih sindikatov, zdravstveno zavarovalnico in porodnišnico za uvedbo dodatnega obratovalnega dne, in sicer zato, da bi zagotovili sistematične preventivne preglede žensk. V ta namen je mestna občina Kranj porodnišnici namenila del zagonskih sredstev za uvedbo dodatnega ambulantnega dne v letu 1999, za leto 2000 pa bo treba storitev uvrstiti v redni zavarovalni program. Porodnišnica je za delovanje ambulante za mamografijo letos v njen prid odstopila tudi del točk, ki jih zavod priznava za delovanje ostalih ambulant v porodnišnic^. Za leto 2000 pa je ta ustanova znova predla- C enter zu bolezni dojk v Kranju je novembra lani začel delovati z eno ambulanto na teden, pozneje se je dejavnost razširila. Danes ambulanta deluje pod vodstvom izkušenega dr. Jurija Lindtnerja z Onkološkega inštitutu v Ljubljani, pri katerem se že usposablja tudi domača ekipa. V Kranju želijo, da bi ambulanta delovala vsak delovni dan v tednu, in sicer za zagotovitev sistematičnih preventivnih pregledov žena v rizični skupini. gala zdravstveni zavarovalnici širjenje dejavnosti za mamografijo. Občine jo bodo pri tej zahtevi podprle, zagotavljajo v Mestni občini Kranj. Posredovale bodo pri ministrstvu za zdravstvo in zavodu za zdravstveno zavarovanje, naj se zadeva vendarle premakne na državni ravni in naj se storitev uvrsti v redni zavarovalni program za leto 2000. • D.Ž. Dve desetletji uspešnega dela Kinološkega društva Naklo Vztrajno do znanja in vrhunskih rezultatov Ob jubileju društva so s plaketami nagradili najbolj prizadevne člane, društvo pa je dobilo tudi svoj prapor. ^?klo, 23. novembra - Na slovesnosti minuli petek so člani biološkega društva Naklo proslavili 20-letnico dela. Kot je ugotovil Podpredsednik K inološke zveze Slovenije Blaž Kavčič, imajo v p)aklem eno največjih in najbolj aktivnih društev v Sloveniji, ohvalijo se lahko z dobrimi tekmovalci in reševalci, v svetu pa so ž|,ani p0 razstavah psov. Decembra 1979 je 21 ljubitel- psov iz Naklega sklenilo Jev stanoviti svoje društvo. Prej so Ijarnreč sodelovali s kinologi v ajžiču, Lescah in Ljubljani. ^iprej so uredili vadišče ob !j00u Jurčkovega polja, kjer so ?°L>i 1 i košček zadružne zemlje.-^o je društvo raslo, so iskali pecji prostor za urjenje psov. °tljetje Merkur je društvu ^stopilo zemljišče, kjer je bila jjfeJ jama s smetmi. Tam so ure-''i novo vadišče, postavili nek-arUo gozdarsko brunarico, ^Peljali vodo in elektriko ter . reuili sanitarije. Letos se je njihovo gostovanje na tej !°kaciji, zato so pridobili 6000 vadratnih metrov veliko j^ljišče v bližini bodoče avtomobilske ceste. Kot je povedal Pfedsednik Janez Bartol na Večanosti ob 20-letnici društva, ® to le drobni kamenčki v ^°2aiku uspešnega dela. \ dveh desetletjih so izšolali več kot 1200 psov in njihovih °dnikov. Številni tekmovalci so Prizadevali za čim boljše uvrstitve. Prvi pokal za društvo je priboril Silvo Bajda leta 1984 s 3. mestom na Ptuju. Pozneje so prišli večji uspehi; najboljši je bil Peter Studen s 3. mestom na svetovnem prvenstvu v sledenju leta 1998 na Češkem, večkrat pa so se izkazali Drago Keržič, Mojca Brenkuš, Janez Studen, Janez Finžgar, Brane Žun, Marko Habič in Andreja Jakopič. Tudi ekipa z reševalnimi psi je uspešna; Ljubo Meglic z Olo se je pred dnevi vrnil s potresnega območja v Turčiji. Društvo že od leta 1980 prireja razstave psov v Kranju, kjer je osem mednarodnih razstav obiskalo približno 12 tisoč ljubiteljev psov. Ob jubileju je praporščak Tone Horvat razvil nov društveni prapor. Ob tej priložnosti so slavl-jencu čestitali župan občine Naklo Ivan Štular, podpredsednik KZS Blaž Kavčič, predstavniki sosednjih kinoloških društev in drugi gostje. Številnim podpornikom in sodelavcem društva so podelili Oh praznovanju 20-letnice je Kinološko društvo Naklo dobilo nov prapor. jubilejne plakete, 11 članov so nagradili z bronasto plaketo in 9 s srebrno plaketo društva. Zlati plaketi sta dobila predsednik društva Janez Bartol in predsednik propagandne komisije Roman Markič. Gospodar Janez Finžgar pa je predsednika obdaril s sadiko lipe, ki bo rasla na novem vadišču. • S. Saje Naziv častnega krajana Francu Kernu Šenčur, 23. novembra - Krajani Šenčurja in Srednje vasi, ki !etos praznujejo 35-Ietnico nastanka krajevne skupnosti, so Jubilej proslavljali od minule srede do nedelje. Med njimi je D|la tudi razstava o preteklosti Šenčurja skozi stoletja in zgodovinska predstavitev osnovne šole Šenčur od leta 1790 naPrej. Osrednja prireditev pa je bila petkova slavnostna akademija. Na njej so štirim slavljencerh, dosedanjim predsednikom krajevne skupnosti Šenčur, izročili posebna priznanja, dobili so jih Pavel Draksler, Franc Kern, Martin Balažič in ^danji predsednik Branko Pajer. To pa niso vsi predsedniki, y so vodili KS Šenčur v minulih 35 letih, dva med njimi sta Zal že pokojna. Tokrat pa so podelili tudi najvišje priznanje Častni krajan", ki si gaje v vsej zgodovini Šenčurja zaslužilo ^ega pet ljudi. Šestemu so ta častni naziv podelili Francu Kernu, sedanjemu županu občine Šenčur, ki je pred nas-jankom občine dolga leta delal v krajevni skupnosti, '■aznovanje so popestrili še s športnimi srečanji, soboto in nedeljo pa z veseloigro in glasbeno prireditvijo. • D.Ž. Prve vlečnice so se že zavrtele Kranjska Gora. 22. novembra - Ob prvem letošnjem teženju so tudi v Kranjski Gori - prej kot ponavadi - pognali Pfve žičnice. V dveh dneh, soboto in nedeljo, so obratovale Žičnice za hotelom Larix - tri vlečnice, ki so namenjene manj zahtevnim smučarjem. V času, ko traja predsezonska prodaja Srnučarskih vozovnic so maloštevilnim smučarjem zaračunali Več ali manj simbolično ceno vozovnice; tisoč tolarjev za £ejodnevno smuko, v kateri maloštevilni smučarji niso mogli *aj prida zaužiti smučarskega veselja, saj je v nedeljo ves dan Sr>ežilo. Kljub vsemu veter in sneženje nekatere smučarje, Predvsem pa razigrane deskarje, ni oviralo, da se ne bi prvič let, °s preizkusili na smučeh. • D.S. Dvajset let vrtca Najdihojca v Škofji loki Otroci so vrtcu podarili svoje izdelke Ob rojstnem dnevu so pripravili več praznovanj, vrhunec pa je bil v petek zvečer s slavnostno prireditvijo, na kateri so bili glavni mali vrtičkarji. Skofja Loka - Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu, je zapisal pisatelj Robert Kulghum v svoji knjigi. In s temi besedami so v enoti Najdihojca vrtca Skofja Loka prejšnji petek povabili starše iu ostale goste na slavnostno prireditev ob dvajsetletnici enote, na kateri so otroci pokazali delček tega, kar so se naučili. To pa je bil le vrhunec strnjenih praznovanj, ki so ob rojstnem dnevu vrtca potekala kar štirinajst dni. Otroci so v petek zvečer pripravili prisrčen kulturni program. Medse so povabili starše, jim zaigrali ljudske igre, plese in običaje, obiskal pa jih je tudi lajnar iz Dražgoš. Starši in ostali obiskovalci so si lahko ogledali razstavo izdelkov iz naravnih materialov, s katerimi bodo kasneje okrasili garderobe vrtca. In to bo posebno darilo otrok svojemu vrtcu. Otroci pa so s svojimi izdelki obdarili tudi vse, ki so že vseh dvajset let povezani z vrtcem. Praznih rok pajjiso odšli niti starši, ki so v dar dobili dražgoške kruhke, ki so jih spekli otroci. Kot nam je povedala pomočnica ravnateljice Sonja Ferenc, enoto Najdihojca obiskuje več kot 280 otrok od starosti enajst mesecev do sedem let, zanje pa skrbi 28 strokovnih delavcev. Vrtec se v dvajsetih letih na zunaj ni kaj dosti spreminjal, medtem koje njegova notranjost prava galerija, njegove stene lepšajo umetnine tako otrok kot odraslih. In kaj so si v Najdihojci zaželeli ob dvajsetem rojstnem dnevu? Po besedah Ferenčeve si želijo novih igral na zunanjem igrišču, saj so stara izpred dvajsetih let dotrajana, pri tem pa računajo na sponzorje oziroma razumevanje občine. Morda bodo v prihodnje postavili tudi kakšno formo vivo, ki bo še polepšala izgled vrtca. • U. P. Lepo vzdržujejo tehniško dediščino Jesenice, 22. novembra - Jesenice imajo v Sloveniji največ ohranjene tehnične dediščine - po obsegu in kvaliteti ohranjenih eksponatov. Letos so z Ministrstva za kulturo prejeli milijon tolarjev za odkup posameznih predmetov in naprav. S tem denarjem zaključujejo selitev tehniške dediščine iz opuščenih obratov Železarne v halo FIPROM-a, prostorov, ki jih je najela občina.. Tja so preselili ozkotirne parne lokomotive in več kot 40 tehniških naprav in strojev. Da pa bi na Jesenicah imeli vseslovenski muzej tehniške dediščine, še ni dogovorjeno, saj se za to "potegujejo" tudi drugi nekdanji železarski centri kot Ravne, Store in Prcvaljc. • D.S. Družba za vse starosti Preddvor, 23. novembra - Ob mednarodnem letu starejših ljudi bosta Dom starejših občanov v Preddvoru in občina Preddvor pripravila srečanje na temo "Družba za vse starosti". Namen srečanja ni le počastitev mednarodnega leta starejših, temveč tudi prikazati utrip iz življenja doma starostnikov in povezati vse generacije v tem kraju. Na prireditvi bodo sodelovali: citrar Miha Dovžan, pevka Joži Kališnik, otroci iz preddvorskega vrtca Storžek, učenci osnovnih šol Preddvor in Jezersko, pevski zbor Društva upokojencev Preddvor, pevski zbor Doma starejših občanov Preddvor in ansambel Trio Storžič. Pričakujejo tudi dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka, ki se po strokovni in človeški plati ukvarja s starostjo in starimi ljudmi. Sicer pa je dom v Preddvoru pripravil že več srečanj ob letu starejših občanov, samo v novembru se je zvrstilo pet takšnih dogodkov. Dan pred medgeneracijskim srečanjem, torej v četrtek, pa pripravlja še eno, in sicer s psihologinjo dr. Vesno Radonjič Miholič z Inštituta za rehabilitacijo Soča v Ljubljani, ki bo za stanovalec doma predavala o bolezni, starosti in preselitvi. • D.Ž. Medeni tedni na koruzi Preddvor, 23. novembra - V Preddvoru bo v soboto, 27. novembra, ob 19.30 bo premiera, v nedeljo, 28. novembra, ob 15.30 pa ponovitev najnovejše komedije domačega režiserja Slavka Prezlja Medeni tedni na koruzi. Odigralo jo bo 21 igralcev, med njimi tudi debitantka. To je že deveta Prezljeva komedija v zadnjih letih. Ustvarjalci pričakujejo, da bo tudi ta nasmejala občinstvo, saj sojo snovali pod geslom Nasmejmo se skupaj ob koncu tisočletja. • D.Ž. Župan predlaga spravo ob spomenikih Cerklje, 23. novembra - Ob 1. novembru, dnevu mrtvih, v Cerkljah ni bilo komemoracije pri nobenem od spomenikov, ne pri "rdečih", ne pri "belih", je na zadnji seji občinskega sveta dejal župan Franc Čebulj. Predlagal je, da bi spomenika enim in drugim žrtvam druge svetovne vojne postavili skupaj, kajti po njegovem mnenju je že čas za spravo. Lepo bi bilo tudi, ko bi v Cerkljah postavili tudi spomenik edinemu padlemu domačinu med osamosvojitveno vojno. V primeru spomenikov na skupnem mestu bo v prihodnje občina skrbela tudi za komemoracije. • D.Ž. Jutri bodo v Kranju glavni mladi parlamentarci Kranj - V sejni dvorani kranjske mestne občine bodo jutri od desete ure naprej glavni mladi. Društvo prijateljev mladine Kranj namreč pripravlja deseti otroški parlament. Tokratna tema bo Imava se rada - spolnost in aids. Udeležilo se ga bo po sedem učencev in učenk od 5. do 8. razreda in mentor oziroma mentorica osnovnih šol mestne občine Kranj in občin Cerklje, Naklo, Preddvor in Šenčur. Mladi parlamentarci, bodo spregovorili o spoznanjih, do katerih so prišli na šolskih parlamentih, glede odnosov med spoloma, o vplivu šole na medsedbojne odnose in spolnost, o tem, koliko so seznanjeni z dejavniki tveganja pri spolnosti in podobno. Na koncu bodo izbrali pet udeležencev, ki se bodo udeležili zasedanja desetega nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo potekal 6. decembra v dvorani državnega zbora v Ljubljani. • U. P. Preverjanje in priznanje Vodice, 22. novembra - Gasilska zveza Vodice je konec minulega tedna v prostovoljnih gasilskih društvih preverjala urejenost prostorov in .opreme. Končna, uradna ocena sicer še ni znana, vendar sta predsednik Gasilske zveze Janez Jenko in poveljnik Lojze Kosec po obhodu in ogledu potrdila, da so v vseh društvih zelo dobro urejeni prostori, skrbno pa je za morebitno posredovanje pripravljena tudi oprema. Gasilska zveza pa je konec tedna dobila obvestilo, da je PGD Polje v akciji Turistične zveze Slovenije in Gasilske zveze Slovenije dobilo priznanje za vzorno urejen gasilski dom v kategoriji domov, /grajenih po letu 1970. • A. Ž. Praznik društva Solidarnost Kamnik, 22. novembra - Delavsko prosvetno društvo Solidarnost Kamnik letos praznuje 80-letnico. Jubilej so proslavili v soboto zvečer s slavnostnim koncertom ženskega in moškega pevskega zbora in ob koncu še s skupnim nastopom obeh zborov. Koncert, ki so ga spremljali številni prijatelji in člani društva, povezovala pa gaje Danica Simšič, je bil v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku. • A. Ž. OBISK NA GODEŠIČU Predlagane sprave niso razumeli Vse kaže, da je spor z borci NOB ob imenih žrtev vojn zaključen Dolgoletni nekdanji predsednik sveta KS Godcšič Ciril Golar, ki je sedaj svetnik v občinskem svetu občine Skofja Loka je opozoril, da je na Godešič\i do nedavnega delovala krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB, ki pa se je zaradi zmanjšanja števila članstva združila z organizacijo na Trati. Žal je prišlo v prejšnjem mandnatu KS do spora ob postavitvi spominske plošče na cerkvi 1941 - 1945 81RI0NCEU ANDREJ fS98 - I94J HltASTNICA JUCOVIC PETER t«4-i!)4S MMTNICA JUC0V1C ANA I876-I44A CODESlC DOLINAR ALOJZ 190»*«+« ItliA S»'* SEJE KISE viWa ? mit »*•*"»*■ JSžA RANC !«*-»»» »"Hi--- — K« ZAJEDE »» Ciril Golar vsem žrtvam dveh svetovnih vojn, saj se niso strinjali s tem, da so na isti plošči imena ljudi, ki so se borih na različnih straneh. Želja KS je namreč bila, da na tak način spomnijo na žrtve in dogodke v vasi v preteklosti, v opomin prihodnjim rodovom in tudi na tak način ponudijo spravo. Žal to ni bilo tako razumljeno in prišlo je do neljubega nasilnega odstranjevanja plošče in izbrisa imen ter do spora pred sodiščem. Danes je na cerkvenem zidu pritrjena žalostno poškodovana plošča z izbrisanimi imeni članov Zveze borcev NOB, v opomin, da sprava v tej vasi še ni razumljena. Gorenjski glas na Brezjah Ekipa Gorenjskega glasa vsak teden obišče enega od gorenjskih krajev, ta konec tedna se bo mudila na Brezjah v radovljiški občini. Vse, kar bomo zanimivega zvedeli o delu in življenju v vasi, bomo zapisali v torkovi številki časopisa. • CZ. Nudimo več kot 100 kitajskih specialitet ter deset različnih menijev vsak dan. ZLATA RIBICA Reteče 12, 4220 Skofja Loka, Tel.: 064/652-188 Delovni čas: vsak dan od 12. - 23. ure fizdeiava\ - športna konfekcija za otroke / ŠPORTNE \ in odrasle / KONFEKCIJE \ i - klobučki, kape, šali Marta I Kejžar-Marn, s.p. j 1 durenja vas pri Retečah .15a i - proizvodnja in prodaja ■ tekstilnih izdelkov \ Skofja Inka š V 064/654-110 i - pižame iz frutirja - trenirke, hlače, pajkice V Retečah je gostilna in sedež Škofjeloškega omizja, harmonija hrane in vina, ki jo cenijo onkraj naših meja. V italijanski knjigi 1600 gostiln, ki jo izdaja mednarodno gibanje SLOVV FOOD, je šest slovenskih gostiln in ena od teh je iz Reteč pri Škofji Lokt- GOSTILNA PRI DANILU. V zadnjem mesecu je bila ta gostilna predstavljena v angleškem tedniku SUNDAY TIMES. Njihove domače jedi s poudarkom na avtohtonih loških jedeh, ki jih spremljajo vino po izboru hišnega sommeliera je to gostilno pripeljalo v sam vrh dobrih gostiln. na mmm IZDELOVANJE AVTOMOBILSKIH PONJAV 4220 SKOFJA LOKA, GODEŠIČ 2, SLOVENIJA tel.: 064 652 080 fax: 064 652 818 e-mail: branko.krajnik@siol.net Obisk Gorenjskega glasa na Godešiču S športom skrbijo za mlade Koristna in zdrava zaposlitev in druženje mladih bo prispevala tudi k boljšim odnosom na vasi. n Za vasico ob cesti Skofja Loka - Ljubljana, na pol poti do Jeprce, torej že kar globoko na Sorskem polju, širše bralstvo Gorenjske še ni slišalo. Razen morda, če so dobri opazovalci ali pa jim spomin seže v danes že kar daljno leto 1963, ko je v tej vasi zagrmela eksplozija pri rušitvi črne gradnje, ki je odmevala po vsej Sloveniji in celo širše. Zanimalo nas torej je, kako danes teče življenje v tej vasi ob prometni in nevarni cesti, ki je zahtevala žal kar nekaj življenj. Vsekakor pade v oči posebno velika pozornost do mladih. Na zagnanih KS stoji Naj najprej povemo, da se je na naše vabilo, kljub kratkemu roku zelo prijazno, rekli bi lahko s kar precejšnjim interesom odzvalo vodstvo krajevne skupnosti pod vodstvom predsednika sveta Krajevne skupnosti Godešič dr. Jožeta Hafnerja. Že naš prvi vtis je bil, da so v tem vodstvu zbrani relativno mladi, zagnani ljudje, aktivni na mnogih področjih, ki jim ni vseeno, kako življenje v vasi teče, in si z veliko volje, pa hkrati tudi realnosti prizadevajo, da bi bila vas urejena in da bi napredovala. Že samo dejstvo, da so nam že ob prihodu ponudili izvod izredno bogatega glasila krajevne skupnosti pod naslovom "Dobrave" (ki ga izdajajo enkrat letno) ter lično brošuro o teku in pohodu na Osolnik, kar je glavna prireditev in vaški dogodek v letu, pove veliko. Kmalu bodo praznovali tisočletnico Godešič je relativno stara vas, saj je bila prvič omenjena 1006 leta in bo lahko torej čez nekaj let praznoval svojo tisočletnico. V vasi živi približno 610 prebivalcev v približno 170 hišah. V vasi stoji spomeniško zaščitena cerkev iz 11. stoletja z nekaj zanimivimi freskami in starim lesenim izrezljanim oltarjem. Zunanjost cerkve so že obnovili, čakajo pa na restavriranje oltarja. Krajevna skupnost ima samo to vas, ki se je do pred nekaj leti kar precej širila in razvijala, zadnjih nekaj let pa je njen razvoj zaradi omejitev v urbanističnih načrtih praktično zastal. Ni namreč dovoljeno širjenje vasi, zato so bile kljub širšim interesom mogoče le pozidave plomb. Deloma je to verjetno tudi posledica preteklih "urbanističnih afer", ko se je vas trdno uprla sredi sedemdesetih let graditvi industrijske, trgovske in skladiščne cone na Godešiškem polju in še kasneje, skupaj z prebujajočimi se zelenimi, graditvi industrijske cone Škofje Loke Na produ pod vasjo. Zelo omejene možnosti gradnje v sami Škofji Loki pritisk le še povečujejo, zato postaja ta nezmožnost zelo resen problem. V vodstvu KS so prepričani", da bi sedaj značilne konice poselitve v vasi kazalo zaokrožiti in na tak način najti dodatna zazidalna zemljišča. Nujen še drugi pločnik in varni prehodi Pri opisu življenja na Godešiču, kjer le še približno pet odstotkov prebivalcev živi od kmetijstva (10 do 12 kmetij), nikakor ni mogoče spregledati obremenitev, kijih pomeni uvodoma omenjena glavna prometnica proti Škofji Loki. Te obremenitve se povečujejo, v prometnih konicah pravijo, daje že težko celo prečkati to cesto. Vsekakor si želijo, da bi v vasi uredili več svetlobno označenih prehodov za pešce, morda celo kakšnega opremili s semaforjem, še danes pa ne morejo razumeti, da pri rekonstrukciji ceste niso izgradili tudi pločniki. Na eni strani ceste jih je kasneje uredila KS sama, ocenjujejo pa, da bi bil pločnik nujno potreben tudi na drugi strani. Živahen razvoj obrti in podjetništva Za Godešič je mogoče reči, da se je zlasti v zadnjih desetih letih močno razvila obrt in malo podjetništvo, deloma po sili razmer, saj so mnogi v bližnji industriji izgubili delo. V tem času je nastalo najmanj 40 podjetij, kjer so se posamezniki sami zaposlili, največje podjetje pa je Starman, d.o.o., (prodaja na debelo za mizarje), kjer je zaposlenih nad 30 delavcev, dr. Jože Hafner seveda domačinov. Sama vas daje po oceni vodstva KS samo okoli sto delovnih mest, kar potrjuje, da tu žive pridni, samoiniciativni ter podjetni ljudje. Brezposelnosti tako praktično ne poznajo. Želeli bi si % sodobnejši vrtec Vas sama nima svojih ustanov, kot npr. vrtca, šole ali kaj drugega, pač pa se tradicionalno povezuje s sosednjo vasjo Reteče, s katero so tudi v isti fari. Tudi pri društvenih dejavnostih je tako: na Godešiču je zelo aktivno športno društvo in gasilci, v Retečah pa kulturno društvo s svojo gledališko skupino in znamenitim ansamblom tamburic "Bisernica". Sami ocenjujejo, da npr. vrtca v vasi niti ne bi bilo smotrno organizirati, niti ne bi bil na ravni zahtev sodobnega varstva in vzgoje, želijo pa si, da bi bil tako organiziran vrtec v Retečah, saj le nekaj urno varstvo otrok ne zadovoljuje ljudi, ki so danes npr. na delu po evropskem delovnem času v Ljubljani. Ocenjujejo, da bi v tem smislu bilo potrebno vlagati v šolo v Retečah. V skladu z omenjeno "delitvijo" dejavnosti pa imajo na Godešiču poleg lepo urejenega Doma krajevne skupnosti še gasilski dom in vrsto športnih objektov: asfaltirano rokometno igrišče, balinišče, in veliko nogometno igrišče. V večnamenski dvorani Doma KS, kjer so lani uredili tudi centralno ogrevanje, se igrata namizni tenis in badminton. Kot so nam zagotovili, posebej skrbijo za to, da je dom popoldan ogrevan in odprt za mladino. Naloga KS je predvsem urejanje komunale Kljub temu da prav na Godešiču aktivno vodstvo KS dokazuje, da lahko pomembno in širše vpliva na življenje v vasi, pa seveda mimo dejstva, da se morajo KS ukvarjati predvsem5 komunalnimi vprašanji, tudi tj* ni mogoče. Letos so s sredstvi, ki so jih dobili od občine, pokf' pali že precej dotrajano asfaltno cesto v vasi, s samoprispevkom (predvsem kmetov) pa uredi'1 (z nasutjem utrdili) 4 kilometri poljskih poti. Med kratkoročni' mi cilji (iz osnutka plana dela KS za leto 2000) lahko preberemo, da načrtujejo še dodatna dela na vzdrževanju Doma KS. ureditev središča starega dela vasi (obnova vodnjaka) in uredi' tev športnega parka z nakupom igral za najmlajše. Med dolgoročnimi cilji, ki P* so tudi finančno zelo zahtevni in torej odvisni od tega, ali se bodo o njih sporazumeli z obe* no, pa so obnova že 40 let stare' ga vodovoda, ki je še iz salonit' nih cevi in zato zdravju nevaren ter izgradnja kanalizacije, ki r vas še nima. Najbolj zahtevna bo prav slednja naloga, ^ upajo, da bo občina čimpreje p"' pravila načrte za kanalizacijsko omrežje in izgradnjo čistih naprave, ki naj bi jo imeli sk*1' paj z Retcčami in za katero Je lokacija v prostorskem načrti že določena. Šele ko bo izgrajen nov vodovod in kanalizacija ' oboje bo zahtevalo, da se pre^ koplje praktično cela vas, naj p' se lotili tudi širše obnove vaških cest, pri čemer je posebna i" vedno bolj nujna želja, da se obnovi in razširi lokalna cesta Godešič - Reteče (cesta n* "Matajevcih"). • Š. Zargi Domen Križaj Športno društvo Kondor Godešič Športno društvo Kondor Godešič ima po besedah njegovega predsednika Domna Križajo 32-letno tradicijo in šteje okoli 150 članov. Začeli so z namiznim tenisom, sledil mu je nogomet, pridružil se mu je tek, rekreativno pa se ukvarjajo tudi z badmintonom, balinanjem in plani-narjenje. Imajo tudi dobre kolesarje, vendar si društvo dragih licenc, ki so pogoj za nastopanje na dirkah, ne more privoščiti, zato najboljši odhajajo v druga društva. Najmnožičnejšije nogomet, kjer člani tekmujejo v drugi gorenjski ligi, redno pa delujeta še dve ekipi dečkov. Pred tremi leti so začeli s šolo nogometa in po marljivih treningih dvakrat na teden so sedaj na tretjem mestu v ligi, letos so začeli s šolo namiznega tenisa. Če naj bo šport za starejše predvsem rekreacija, je po mnenju vodstva KS in društva šport mladih predvsem koristna zaposlitev. Želijo si, da bi čimprej uredili nogometno igrišče in napel/ali vodo v garderobe Izgradili načrtujejo nove, vendar je potrebno še prej urediti lastništvo zemljišča. Največja prireditev na Godešiču je "Tek in pohod na Osolnik", ki ima kot prireditev že sedemletno tradicijo, od leta 1995 pa vseslovenski značaj. Letos je bil drugo leto zapored prirejen kot tekma za Slovenski pokal v gorskih tekih. Z združitvijo vseh moči v vasi - pri organizaciji deluje več kot 40 vaščanov, in ob precejšnji pomoči sponzorjev se potrudijo za lep športni dogodek, ki hkrati društvu navrže tudi nekaj dohodkov, s katerimi pokrivajo stroške drugih dejavnosti. Vsekakor pri tem omenjajo svojega generalnega spoti' zorja Starman, d.o.o., ki s finančno pomočjo podpira tudi krajevno skupnost. Že samo dejstvo, da je v občini kar pet prvoligašev, pove, da za društva, ki se ne ukvarjajo z vrhunskim športom, bolj malo ostane. Gasilci si želijo nov dom Gasilsko društvo Godešič ima približno 95 članov in leta 2002 bodo praznovali 90. obletnico začetka delovanja. Društvo se je razvijalo 2 razvojem vasi le gasilski dom je bil postavljen znatno prevelik, zato ga dobršen del danes oddajajo kot skladišče. Predsednik Gasilskega društva Godešič Simon Starman pravi, da se pri svojem delu precej povezujejo z Gasilskim društvom Irata, ki je množične/se in bolj1-' opremljeno. Na Godešiču so namreč usposobljeni za intervencijo le pr[ manjših požarih (strokovno se temu pravi društvo L kategorije), prl večjih pa morajo počakati na kolege iz večjih društev in gasilske služb? v Kranju. Imajo orodno vozilo z motorno brizga/no, bolj kot novi oprf' mi pa dajejo v gasilskem društvu Godešič prednost potrebi po delnet'1 podrtju in temeljiti obnovi gasilskega doma, pri čemer konkretnih načf' tov še nimajo. Imajo šest ekip (razen veteranov), kar potrjuje, da se tudi v gai diskih vrstah dela z mladimi, na občinskem gasilskem tekmovanju pa se J* ekipa "Člani B" uvrstila tudi na regijsko tekmovanje. Simon Starman Zmago Geršak, novi direktor kranjskega Gradbinca "Gradbinec bomo postavili spet na noge" "Moja naloga je, da postavim družbo, ki bo začela poslovati z dobičkom, bo prijazna do kupcev in investitorjev, bo delala kvalitetno in v rokih. Po določenem času, ukrepih in nujnih potezah vidim Gradbinec kot močno gradbeno podjetje, ki bo imelo tak ugled, kot ga je imelo nekdaj..." k ^•"anj - V začetku meseca je nadzorni svet kranjskega Gradbin-Ca Ha zahtevo večinskega lastnika - Primorja iz Ajdovščine - za-^njal direktorja in na čelo tega največjega gorenjskega grad-°*nega podjetja postavil Zmaga Geršaka. Novi direktor in Prednik uprave je Kranjčan, po izobrazbi je varnostni "»ženir, končuje pa študij na visoki šoli za upravljanje, poslove in menedžment v Ljubljani. Doslej je bil zaposlen v Gradcem podjetju Grosuplje, kot pravi sam, v gradbeništvu dela * samega začetka, zato panogo dobro pozna. Čeprav je v ^•"adbincu šele štirinajst dni, je privolil v pogovor o tem, kakšni s° Prvi vtisi o podjetju in kakšne bodo njegove prve naloge. V Gradbincu ste šele prevzeli bi lahko kljub temu oce-ffHj kakšno je stanje v podjetju? , O stanju bi res težko govoril, er sem tu šele dobrih deset Pp. Dejstvo je, daje Gradbinec lt več kot desetletje v težavah 'n doslej ni bilo prave volje ozi-r°iTia pravih ljudi, ki bi podjetje Sanirali. Tudi o poslovnih rezul-at'h težko govorim, devetme-Sečne poslovne rezultate inten-pripravljamo in bodo 7ani v kratkem. Ko jih bo ravnaval nadzorni svet. Orno z njimi U(Ji javnost." lahko seznanili . Verjetno pa ni skrivnost, da P* podjetje precejšnjo izgubo -■tO ze nekaj zadnjih let, K*jne? Izguba je. Nenazadnje ne ^°rete pričakovati kakšnega iz-°ljšanja, če veste, da sem tu % tako kratek čas." finski lastnik Gradbinca je s nedavnega ajdovsko Primor- • Kako ocenjujete prevzem, je ^»tiven za Gradbinec? Primorje je postalo 57-.^jstotni lastnik Gradbinca (os-a'° so manjši delničarji). Za ^kup večinskega deleža so se ..ločili zato, da bi razširili svoj |.2rri segment in da bi se pojavi-tudi na Gorenjskem. Povezo- ^Q vprašanje, zakaj je prišlo ^° zamenjave na čelu Grad-°irica, novi direktor Geršak Ogovarja, da se je za to po-**zo odločil novi večinski lQstnik. Stvari po oceni Prigorja niso delovale' tako, bi morale, pa tudi orga-fbacija v Gradbincu ni bila ^kšna, kakršno je zahteval n°W lastnik. Zato so se ^ločili, da bodo z novim *>itala giba/ v znamenju vlad-I odločitve glede združevanja r&reurope in Luke Koper. Za °ge <*di> n epriča ko van o sporoc 'Ho da bo odločala o MUzevanju omenjenih podjetij $le Prihodnji mesec, torej po mtpščinah delničarjev, je močno piekuilo na vrednost predvsem mfereuroplne delnice. V tednu £1 seje. njen tečaj znižal kar za °dstotkov. Cena delnice se je Wžala na 2.400 tolarjev, kolikor m*1ašala tudi pred objavo uprav pUžb o menjalnem razmerju. ni usPem ublažiti niti pozi-I na informacija o poslovanju ffereurope. Podjetje je v prvih ijetl'h mesecih doseglo kar 300 Qrjev dobička na delnico. To Thico uvršča na slovenskem pfc med najbolj donosne in s Ije potencial za dolgoročno nst Zelo velik. Obratno od f/tte-trfope seje giba/a delnica Luke J'Per. V tednu, dni je delnica pri-Pjplfa dobra 2 odstotka, enotni Tp-se je dvigni/ na 3.200 tolar-kn ^rednost se Je v preteklem Jr*u povečala tudi farmacevts-mfi delnicam. Lek je porasel za % odstotek, njegova vrednost se fVje tik pod 36.000 tolarjem, trtica Krke je pridobila še ne-več. Triodstoten tedenski i)r"st je dvignil vrednost delnice g*o 27.000 tolarjev, kolikor so p/ l)rctekli teden investitorji pri-jt/1'(Jeni plačati za delnice tega tp^acevtskega podjetja. K rasti tonskega borznega indeksa. ft/ 1 tednu dni pridobil skoraj t, "dstotka, je prispevala tudi i [lica BTC-ja. Njena vrednost t £ dvignila na 14.500 tolarjev. ilfjl'd"it dni, je to pomenilo 1,3-Kt n° rast ŠvoJ prispevek in-hfifje dala tudi delnica Petro-t(ii ('"b nekoliko slabšim rezul- ''b'd"'- demlc^ *e Vi'dno uspeva fci"*ati .svojo vrednost nad IbMt t()iarjev. Slabi rezu/tati in I)ol"°s! arbitraže pa so močno %?rU' tečaJ del"ice SKB *e- Njena vrednost je v zad- njem obdobju padla za več kot 10 odstotkov. Iz približno 2.350 tolarjev za delnico, kolikor je njena vrednost znašala še nedolgo nazaj, se je vrednost znižala na 2.000 tolarjev. V nasprotno smer kot najvišja borzna kotacija se je pretek/i teden gibal trg pooblaščeni/t investicijskih družb. Indeks PIX je v enem tednu izgubil nekaj več kot odstotek. Izmed polnili pooblaščenih investicijskih družb sta padla le THglav in Nacionalna finančna družba. Steber I je izgubil poldrugi odstotek, njegova vrednost se je ustavila pri 93 tolarjih. Še enkrat toliko je izgubila Nacionalna finančna družba I. Njena vrednost se je znižala za 3 odstotke na 82,4 tolarja. Največ med polnimi je pridobil Zvon. Štiriodstotna rast je vrnila vrednost delnice na 78 tolajrev, kolikor je delnica stala 3 tedne nazaj. Z pol manjšim odstotkom se je pri rasti Zvonu pridružila tudi Zlata moneta. Njena vrednost se je približala 75 tolarjem. Največ so pretekli teden med PFDt izgubi/i prazni skladi. "Dvojkam" so se vrednosti znižale v povprečju za reč kot 5 odstotkov. Prodajalci trenutno za te delnice lahko dobijo dobrih 34 tolarjev, 2 tolarja več je vredna edino delnica /riglava steber II. Precej je pretekli teden izgubila tudi Kmečka družini, /-notni tečaj delnice je zdrsnil kar za 6 odstotki/v na 44,8 tolarju. Ce odštejemo posle s svežnji, je promet na borzi še vedno zelo nizek. Slaba likvidnost trga se odraža tudi na vrednostih delnic, ki se na splošno ne spreminjajo prav dosti. Indeks se giblje nekoliko nad 1850 točk, višjih skokov navzgor pa trenutno ni pričakovati. Za trdnejšo in močnejšo rast bi bil potreben svež kapital, ki hi poživil trgovanje m borzi. Vendar pa ga v letošnjem letu po vsej verjetnosti ne bomo dočakali. Matjaž Bernik Ilirika BPH NLB uvaja novost v negotovinskem poslovanju Do banke prek Klika kar iz domačega naslonjača Uporabniki Klika lahko prek interneta pogledajo stanje in promet na svojih računih, plačujejo položnice, prenašajo sredstva med računi... Kranj - Nova Ljubljanska banka (NLB) je vsem uporabnikom interneta ponudila še eno novost - Klik. Gre za tako imenovano spletno poslovalnico, prek katere lahko uporabniki vse bančne storitve 24 ur opravljajo kar prek svojih računalnikov, torej od doma, i/ službe, s poti... S pomočjo Klika lahko uporabniki pogledajo stanje in promet na svojih računih, plačujejo položnice, prenašajo sredstva med računi, naročajo različne vrste čekov, vežejo sredstva ali prekinejo vezavo, odpirajo ali ukinejo trajno pooblastilo, prijavijo izgubo kartice. Provizija za plačilo položnic je enotna ne glede na višino zneska, in sicer 60 tolarjev za posamezno transakcijo. NLB kot edina banka pri nas in ena redkih v svetu prek spletne poslovalnice omogoča tudi storitve hitrega pošiljanja oziroma prejemanja denarja z \Vcstcrn Unionom. Posebno pozornost pri snovanju spletne poslovalnice so v NLB namenili varnosti. Klik je opremljen z najsodobnejšimi tehnologijami, vsa sporočila so kodirana, dodatno zaščito pa omogoča sistem digitalnih certifikatov in javnih ter zasebnih ključev. Uporabnik se ob vsaki prijavi predstavi s svojim osebnim geslom in digitalnim certifikatom, ki se lahko nahaja na kartici Klik NLB ali kar na disku računalnika. Kot zagotavljajo v NLB, je poslovanje prek Klika enostavno, saj uporabnika skozi postopke vodijo navodila na ekranu. In kako priti do Klika? Prijavo za uporabo stranke morajo oddati v poslovalnici, kjer imajo odprti tekoči ali žiro račun, vse, potrebno za začetek uporabe pa bodo v dveh tednih dobili na dom. Do konca marca 2000 uporabnikom ne bo treba plačati stroškov enkratne pristopnine. • II. P. Rožca ze na borzi... Jesenice - Na borzo je prišlo še eno gorenjsko podjetje - TP Rožca z Jesenic. Z njenimrreclnimi. prosto prenosljivimi delnicami se je na ljubljanski borzi začelo trgovati včeraj, in sicer na prostem trgu. Skrajšana skupna oznaka je RCJG. ...Sava pa prihaja Kranj* Na vstop na borzo se pripravljajo tudi v kranjski Savi. Pred dnevi so že izdelali prospekt za uvrstitev svojih delnic na borzo, odločili so se za najbolj ugledno borzno kotacijo A. Prospekt mora zdaj obravnavati odbor za sprejem Ljubljanske borze in ga potrditi, s tem pa bo izpolnjen še zadnji pogoj za začetek trgovanja. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 22.1 l.W)_nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) EROS (Stari Mayr) Kranj 100,57 100,50 100,79 100,80 14,26 14,32 14,25 14,33 10,13 10,18 10,12 10,18 GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA L0N, d.d Kranj HIDtoržnico ljubflana 100,07 100,60 100,55 100,99 100,85 100,75 14,22 14,35 14,28 14,33 14,26 14,30 10,11 10,20 10.15 10,20 10.16 10,19 HRAM R0ŽCE Mengeš 100,58 100,78 14,27 14,34 10,16 10,19 ILIRIKA Jesenice 100,45 100,90 14,25 14,35 10,13 10,20 ILIRIKA Kranj 221-722 IUR1KA Medvode INVEST Skofja Loka KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 100,50 100,30 100,25 100,85 100,85 101,05 14,26 14,34 14,22 14,34 14,25 14,36 10,13 10,20 10,1 4 10,1 9 10,13 10,21 LEMA Kranj 100,50 100,80 14,26 14,34 10,14 10,20 V0LKS BANK-UUD. BANKAdd,y. NEPOS (Šk. Loka, Trata) 100,30 100,45 100,75 100,80 14.23 14,32 14.24 14,32 10,11 10,23 10,13 10,19 NOVA IB tarrrik, Kni Me*wfc, Sk Wo 100,37 101,02 14,27 14,36 10,14 10,40 R0BS0N Mengeš" 100,60 100,90 14,28 14,37 10,16 10,21 PBS dd. (na vseh poštah) PR1MUS Medvode 99,40 100,50 100,85 100,80 13,35 14,35 14,25 14,33 9,55 10,19 10,12 10,18 PUBUKUM gubljana 100,60 100,84 14,26 14,32 10,15 10,21 PUBUKUM Kamnik 100,35 100,95 14,22 14,34 10,13 10,22 SHP-Slov. hran. in pen Kranj 100,30 100,90 14,22 14,35 10,1010,20 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 100;30 SLOVINUATURIST Boh. Bistrico 100.07 101,10 14,23 14,37 14,22 10,11 10,23 10,11 SLOVENIJATURIST Jesenice 100,45 100,90 14,25 14,34 10,13 10,19 SZKB Blag mesto Žiri 100,20 100,95 14,22 14,35 10,12 10,22 ŠUM Kranj 362-600 TAOŠtofjaloko 100,40 100,80 14,25 14,32 10,14 10,20 TEMTOURS Domžale TRG Bled 100,50 100.35 101,10 100,85 14.22 14,33 14.23 14,33 10,12 10,22 10,10 10,20 TR0PICAL Kamnik-Bokovnik 100,65 VvILFAN Jesenice supermarket UNION 100,75 14,26 14,29 062-606 10,16 10,19 VVILFAN Kranj 360-260 VVILfAN Radovljico, Grajski dva VVILFAN Trži£ 704-040 (8.h-13.h,13.45h-18.h) 563-816 POVPREČNI TEČAJ 100,38 100,88 14,21 14,34 10,11 10,21 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menja niče, ki s1 pridržujejo pravico dnevnih sprememb menja niških tečajev gede na ponudbo n povpraševanje po tujih va utah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOM1TENTE PE Krartf, Zoisova 1, PE Skofja Loka, Kapucinski trg 2, www.krekova-banka.si Tel.: (064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-540 GORENJSKA ONLINE: vvvvvv.media-art.s nama d.d. Ijubljana Poslovalnica Skofja Loka, Kapucinski trg 4, Skofja Loka - Oddaja v dolgoročni najem prostore restavracije s teraso v 2. nadstropju veleblagovnice - Restavracija je opremljena in pripravljena za obratovanje (pravna oseba mora pridobiti le obratovalno dovoljenje na Upravnem organu občine). -Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu: 064/621-581 - g. Vukašinovič. ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED 4248 Lesce, Begunjska 10 Tel: 064/733-431, 733-962 Fax: 064/733-882 Alpski letalski center Lesce - Bled objavlja vpis v začetniški tečaj za jadralne in motorne pilote ter padalce Prijave zbiramo do 4. decembra 1999 na zgoraj navedenem naslovu ali telefonu. Informativni dan bo 4. decembra ob 10. uri na letališču v Lescah. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik_ Brezvladje v Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas Razrešili direktorja, predsednik odstopil Člani zadruge so v soboto po dolgotrajnem razčiščevanju o razmerah v zadrugi, predvsem v klavnici, sprejeli en sam sklep: upravnemu odboru so "naložili", da naj razreši direktorja Mirka Smukavca. Upravni odbor je to v nedeljo storil, v ponedeljek pa je odstopil še predsednik Andrej Ogrin. Srednja vas v Bohinju - Upravni odbor zadruge je dva meseca in pol po tem, ko so zaposleni v obratu klavnica v Bohinjski Bistrici prvič prekinili delo, v soboto le sklical v dvorani v Češnjici izredni občni zbor. Čeprav je bila tema precej "vroča" in že vsem dobro poznana, občni zbor ni bil sklepčen (od 192 zadružnikov jih je na zbor prišlo le 94) in je lahko veljavno sklepal šele eno uro po začetku sklica. Kot je na novinarski konferenci po zboru povedal predsednik upravnega odbora Andrej Ogrin, so zadružniki ohravnavali poročilo revizijske službe Zadružne zveze Slovenije o pregledu poslovanja zadruge v prvem letošnjem polletju in o finančnem pregledu naložbe v klavnico, poročilo o nadzoru nad obnovo klavnice ter še poročila predsednika upravnega in nadzornega odbora o dejavnosti odborov od začetka stavke do sklica izrednega občnega Šest milijonov tolarjev izgube Zadruga je prvo letošnje polletje končala s šestimi milijoni tolarjev izgube, je dejal Andrej Ogrin in dodal, da jo je bilo brez upoštevanja stroškov uprave in še nekaterih drugih izdatkov največ (4,6 milijona) v klavnici. Trgovina je ustvarila dobiček, medtem ko naj bi žaga v Bohinjski Češnjici poslovala z "ničlo"ali imela malo minusa. Zaposleni v klavnici podatkom o ugotovljeni izgubi v njihovem obratu ne verjamejo. zbora in predstavnika delavcev v obratu klavnica. Revizijsko poročilo je po Ogrinovih besedah pokazalo, da so bile vknjižbe v prvem polletju korektne, iz poslovanja v tem času ne izhaja noben prekršek oz. kaznivo dejanje, znesek, ki ga je zadruga vložila v posodobitev klavnice, znaša nekaj več kot 60 milijonov tolarjev, pri naložbi je bilo vse korektno obračunano, premajhen naj bi bil le nadzor pri knjiženju oz. likvidaciji računov. Iz poročila podjetnika Braneta Polajnarja, ki jc pri posodobitvi klavnice nadzoroval gradbena in instalacijska dela, je po Ogrinovih besedah razvidno, daje bilo delo opravljeno v skladu z normativi in njihova vrednost nižja od predračunskih. ^_ Po razpravi o teh in še ostalih poročilih, v katerih so upravni in nadzorni odbor in zaposleni v klavnici s svojega zornega kota pojasnjevali razloge za sedanje razmere v zadrugi in ugotavljali odgovornost, je izredni občni zbor sprejel le en sklep: upravnemu odboru je "naložil", da naj Mirka Smukavca razreši z direktorskega mesta. Andrej Ogrin je predlagal tudi razrešitev celotnega upravnega in nadzornega odbora, vendar zadružniki o tem niso hoteli glasovati, verjetno tudi zato ne, ker so se bali, da potlej upravni odbor ne bo mogel izpolniti "naloge" občnega zbora in razrešiti Smukavca. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s tremi delavci klavnice, ki so v času (skupno) več kot dvomesečne stavke dobili delovne knjižice, je Andrej Ogrin dejal, da so sklepi veljavni in da jih ni mogoče razveljaviti. Delavcem so ustno svetovali, da naj ponovno zaprosijo za sprejem na delo. Ker tega niso naredili, je zadruga začela iskati delavce prek zavoda za zaposlovanje in če jih ne bo dobila, bo objavila še razpis v časopisu. "Z razpletom izrednega občnega zbora nisem zadovoljen," je na novinarski konferenci dejal Andrej Ogrin in dodal, da je za zadrugo rešitev dosledno spoštovanje zadružnih pravil in ostalih predpisov ter zavzeto delo vseh - delavcev in poslovodstva. • C. Zaplotnik Posvet kmetijske svetovalne službe o kmetijsko gozdarski zbornici Spoznavanje tujih izkušenj in domačih pričakovanj Od prve pobude za ustanovitev zbornice (dal jo je Ivan Oman) do sprejetja zakona je minilo enaj^ let, tudi zdaj pa je nekaj dvomov, ki spodbujajo razmišljanje, ali naj bi zakon spremenili še pred prvimi volitvami zborničnih organov. Bled - V Festivalni dvorani na Bledu se je včeraj začel tradicionalni dvodnevni posvet kmetijske svetovalne službe z naslovom Kmetijsko gozdarska zbornica - izziv in priložnost, ki se ga poleg kmetijskih svetovalcev udeležujejo tudi predstavniki različnih kmetijskih organizacij in ustanov iz vse Slovenije. Prvi dan posveta so ob navzočnosti podpredsednika vlade Marjana Podobnika in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja podelili tudi priznanja za kmetijsko svetovanje v letu 1998 (z Gorenjskega gaje prejel bohinjski svetovalec Dušan Jovič), danes, v torek, pa bodo predstavili ukrepe kmetijske politike v letu 2000. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal direktor republiške uprave za pospeševanje kmetijstva Boris Jež, so se za obravnavo tc tematike odločili zato, da bi bodočim članom in javnosti čim bolje predstavili namen in delovanje zbornice. Prav zato so na posvet tudi povabili predstavnike že obsto- ječih zbornic v Sloveniji, obrtne in gospodarske zbornice, in predstavnike kmetijske zbornice avstrijske Koroške in Štajerske ter Francije; o tem, kaj pričakujejo od zbornice, pa so že včeraj povedali ali bodo to storili še danes tudi predstavniki različnih nevladnih organizacij, med njimi tudi prvi pobudnik za ustanovitev zbornice Ivan Oman, predsednica zveze kmetic Mihaela Logar, direktor M-KŽK Kme- tijstvo Kranj mag. Janez Pj čar in predsednik združeflJ govedorejcev Janez Šebat. . • C.Z., slika: T. D0" "Pri razbitju zadruge nočem sodelovati" Upravni odbor je na seji v nedeljo zvečer storil, kar mu je "naročil" občni zbor in razrešil direktorja Mirka Smukavca, včeraj pa je odstopil še predsednik zadruge Andrej Ogrin. Kot je zapisal, je odstopil zaradi razmer, kakršne so bile na izrednem občnem zboru. Zbor je bil tudi tokrat nesklepčen, manjkala je več kot polovica članov, kar kaže na to, da jim je res vseeno, kaj se dogaja z zadrugo. Navzoči zadružniki niso pokazali nikakršne volje, da bi okoliščine kritično obravnavali in sprejeli sklepe, ki bi normalizirali stanje v zadrugi. Na poročila ni bilo nobene vsebinske razprave, o njih niso hoteli sprejeti nobenih sklepov, takšna neodgovornost pa - tako Ogrin - dejansko omogoča, da nekateri zaradi različnih interesov, ki z zadružništvom nimajo nič skupnega, zadrugo razbijejo. "Pri tem jaz ne želim sodelovati, "je še dodal Ogrin. Nov pravilnik o pogojih za izdelavo živil živalskega izvora Omejitve za obrtniške in kmetijske obrate Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je v soglasju z ministrom za zdravstvo dr. Marjanom Jerebom izdal pravilnik o veterinarsko sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo, ki bo nadomestil dva deset let stara pravilnika še iz časov nekdanje Jugoslavije in šestintrideset let star slovenski pravilnik. Veljati bo začel še ta teden in je zelo obsežen, saj vsebuje kar 164 členov. Pravilnik predpisuje veterinarsko sanitarne pogoje, ki jih morajo glede higiene, graditve, higiensko tehnične ureditve, opreme, osebja, načina dela in notranje kontrole izpolnjevati živilski obrati, ki proizvajajo in dajejo v javno uporabo različne surovine in živila živalskega izvora. Med takšne obrate sodijo klavnice, mesno predelovalni obrati, posestva za pridelavo mleka, zbiralnice mleka, obrati za predelavo mleka, jajc in medu in še nekateri drugi obrati. Pravilnik jih glede gradnje, tehnične opremljenosti, zmogljivosti, načina in organizacije dela razvršča v tri skupine: v industrijske, obrtniške in kmetijske obrate (v sklopu kmetije). Medtem ko industrijski obrati lahko proizvajajo in oddajo živila v promet brez krajevnih in količinskih omejitev, za obrtniške to ne velja. Klavnice lahko zakoljejo na teden do dvajset glav živine in na leto ne več kot tisoč (le izjemoma do dva tisoč glav), mesno predelovalni obrati smejo narediti do 7,5 tone mesnih izdelkov na teden, obrati za obdelavo mleka in izdelavo mlečnih izdelkov pa na leto lahko "obdelajo" največ 500 tisoč oz. dva milijona litrov mleka. Letna proizvodnja živil v kmetijskem obratu sme doseči največ pet odstotkov količine, ki je dovoljena za obrtniške obrate. Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati vsi živilski obrati, pravilnik določa še posebne veterinarsko sanitarne pogoje. Na kmetijskem obratu je dovoljeno uporabiti za proizvodnjo živil samo surovine, pridobljene od živali, ki so bile najmanj tri mesece ali od rojstva v reji na lastni kmetiji. Dovoljeno je klanje prašičev, perutnine, kuncev in drobnice ter predelava mesa teh živali, predelava mesa goved ali kopitarjev pod pogojem, da so živali zaklane v klavnici, kije registrirana za javno potrošnjo, obdelava in predelava mleka ter predelava sladkovodnih rib, zbiranje jajc ter zbiranje in predelava medu. živila, izdelana v kmetijskem obratu, je možno prodajati kot ponudbo na kmetijskem obratu in na najbližji lokalni tržnici, sveže meso pa lahko le v prodajalni, ki je urejena v skladu s predpisom o minimalnih pogojih za ureditev prodajaln živil živalskega izvora. Za izdelavo sira na planinah ne veljajo splošni pogoji za kmetijske obrate, obrat, v katerem se izdeluje sir, pa mora imeti agregat za proizvodnjo električne energije, pitno vodo iz vodnjaka ali kapnice, rezervoar za pitno vodo, urejeno in higiensko vzdrževano molzišče, prostor za širjenje in proizvodnjo sira, prostor za zorenje in skladiščenje sira, sanitarije, ločene od prostorov za proizvodnjo sira, ter zaščitna bela delovna oblačila in pokrivala za sirarje. • C. Zaplotnik Premierovo priporočilo ministru Minister naj prouči smiselnost odločbe Ljubljana - Poslanec Peter Lešnik (SNS) je na seji državnega zbora prejšnji teden vprašal predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, zakaj ne ukrepa zoper kmetijskega ministra Cirila Smrkolja, ki je dovolil poboj 71 medvedov in s tem iztrebljanje redke živalske vrste, ki jo v Evropi premorejo le še v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Premier je odgovoril, da bo priporočil ministru, naj ob upoštevanju vseh argumentov, ki se pojavljajo v javnosti, prouči smiselnost odločbe; dejal pa je še, da je na takšno odločitev možna pritožba v upravnem postopku. Na ravnanje kmetijskih oblasti z medvedom seje odzvalo tudi 37 poslancev s prvopodpisanitn Aleksandrom Mcrlom, ki so na ministra Smrkolja naslovili pobudo za takojšen umik sporne odločbe. Ekološki forum LDS in podmladek stranke sta organizirala protestno prižiganje svečk pred stavbo kmetijskega ministrstva, lovska zveza je napovedala pritožbo na upravno sodišče in zadržanost pri lovu na medveda, skupina državljanov je na Prešernovem trgu v Ljubljani zbirala podpise za peticijo proti odstrelu tolikšnega števila medvedov, v prizadevanja za ohranitev medveda pa seje vključil tudi Zavod za ekologijo Narava 2001. • CZ. * . Gorenjsko srečanje kmetic Tudi sneg jih ni zaustavil Kranjska Gora - Čeprav je v petek dopoldne močno snežilo, 10 gorenjskih kmetic ni zaustavilo, da bi se udeležile tradicionalnega srečanja, ki gaje tokrat Društvo podeželskih žena Kranjske Gore v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo v Ljudske^1 domu v Kranjski Gori,. Od sto trideset prijavljenih jih je prišj0 devetdeset, med njimi pa so prevladovale predsednice društev Jn članice upravnih odborov. Po prisrčnem sprejemu gostiteljic 1,1 pozdravnem nagovoru kranjskogorskega župana Jožeta Kotnika, ^ je poudaril pomen kmetijstva za turizem, sta Mihaela Loga1"-predsednica Zveze kmetic Slovenije, in mag. Jurij Kumer, vodJa Oddelka za kmetijsko svetovanje Kranj, predstavila pomen org<*' niziranosti kmetic in ustanovitve kmetijsko gozdarske zbornic*5' Srečanje so s kulturnim programom popestrili člani drarnske skupine KUD Kranjska Gora pod vodstvom Metke Dulmin. n3' stopila je citrarka Danica Butinar iz Rateč, Špela Kerštajn pa je v domačem narečju predstavila Kranjsko Goro. Kmetice so si ogl^ dale tudi Liznjekovo hišo, za zaključek pa so se zbrale še na kosi'11 v gostilni Pri Sednjeku. Prihodnje leto bo srečanje v Žireh. • C*" Zakon o veterini Stroka ne podpira vseh sprememb Ljubljana - Slovenska veterinarska zveza kot civilna družba na področju veterinarstva ne podpira sprememb zakona o veterini, kot jih je na nedavni seji potrdila vlada. V zvezi ne oporekajo zahtevi Bruslja za določitev osebne odgovornosti v veterinarski službi, ne strinjajo pa se s tem, da bi hkrati pod krinko tega v enem mesecu reorganizirali več kot polovico veterinarske službe, predvsem veterinarski inštitut in veterinarski zavod. Evropska komisija organizacijskih sprememb ne zahteva, za to po mnenju zveze tudi ni razlogov, saj domača stroka kljub t.i. mesni aferi normalno deluje. Na to kažejo tudi dokaj ugodne razmere na področju kužnih bolezni pri živalih, ni pa tudi podafkov o kakršnemkoli prenosu bolezni z živali na ljudi. • CZ. MLADO VINO PRVIN Dobrovo v Goriških Brdih, 22. novembra -Po pričakovanjih se je letošnji vinski letnik izkazal kot nekaj posebnega. To je potrdila tudi pokušina vin v Kmetijski zadrugi Goriška Brda. Martin je iz mošta naredil vino. Gre za izjemen letnik. Med drugim so v Goriških Brdih imeli priložnost poskusiti mlado vino. Že podatki iz evidenc so nakazovali, da še noben letnik ni bil tako dober v celoti, kot je letošnji. V to je prepričala tudi pokušina, ki so jo za poslovne partnerje priredili prav na martinovo, to je 11. 11. Obenem so predstavili novo znamko Prvin, to je mlado vino, pridelano iz rdečega grozdja po postopku karbonske maceracije, po enaki metodi, kot jo že desetletja uporabljajo v Franciji za predelavo mladega vina s področja Beaujoulaisa. Sicer pa je v Goriških Brdih v dneh okrog 11. novembra potekalo veliko prireditev, ubranih na predstavitev novega vina. V Kleti Goriška Brda so za poslovne partnerje, zadružnike in zaposlene priredili že tradicionalno martinovanje. V novogradnji, ki so jo za ta namen svečano okrasili, je bilo poskrbljeno za glasbo, hrano, pijačo in kulturni program. Posebej za zadružnike in zaposlene so priredili srečanje 12. 11. Tudi pridelovalce in ostale zaposlene je presenetila kakovost letošnjega letnika, ki je presegla že tako visoka pričakovanja. Seveda so tudi gostitelji, KZ Goriška Brda, zadovoljni z zadnjim letnikom v tem tisočletju. Veseli so visokega odziva povabljenih gostov in zanesljivo bo letnik 1999 ostal v spominu kot izredno dober. Dodatne informacije: Kmetijska zadruga GORIŠKA BRDA, z.o.o., 5212 DOBROVO, ZADRUŽNA CESTA 9, telefon n.c: +386 065/45-020, Prodaja: 065/45-116, telefax: 065/45-022 DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Skrjanc Zbrali so se 60-letniki ob 100-letnici šole Težave seveda spet zaradi žensk Vlado Marn, ki je minuli petek zvečer v dvorani v Stražišču uspel zbrati 60-letnike, pravi, da je letnik 1939 zagotovo generacija, ki si zasluži ime I. liga. Razišče pri Kranju, 22. novembra - Po precej natančnih, vendar RBeho deloma "zaokroženih" podatkih, je med rojenimi leta 1939 ?biskovalo šolo v Stražišču že prvo leto po vojni okrog 125 učenk 'A učencev. Letos, ko beležijo v Mestni občini Kranj 100-letnico Rfe, generacija letnik 39 pa 60 let življenja, se je Vlado Marn od-I$U, da se za visok jubilej dobijo skupaj. Minuli petek se jih je tako v gorani krajevne skupnosti v ^ražišču zbralo nekaj nad ^demdeset. Pri zbiranju podatkov je Vlado ugotovil, da je od lekako 125 rojenih leta 1939, ^nes pokojnin 13. Devet jih 2lvi v tujini, za kakšnih deset pa v'ado ni mogel izvedeti kraja bi-Vanja in naslova. Vseeno pa to Potrjuje, daje bil letnik 39, koje Pravzaprav moral skozi hude, *udi vojne preizkušnje, in ko je JUdi po vojni bilo več pomanjkanja kot izobilja, generacija, ki s> zasluži ime I. liga. "Prvotno je nameraval to srečanje pripraviti Matevž Oman, ^ndar mu čas zaradi priprave Kronike tega ni dovoljeval. Pri *lam, da me je bilo kar malce strah, ko sem se odločil, da bom poskusil pripraviti to srečanje. Čeprav to delo ni bilo lahko, sem zadovoljen, da se nas je toliko zbralo. Precej revni podatki so bili v šolskem arhivu izpred 50 let. Tam smo bili vpisani. Težave pa so bile, ker takrat ni bilo ulic. Veliko naslovov je bilo pomanjkljivih. Največ težav pa je bilo z ženskami, ki so se poročile in spremenile priimke." Srečanje v petek zvečer v Stražišču je Vladu in številnim, ki so si ga želeli, več kot uspelo. Prišli sta namreč tudi njihovi učiteljici in sicer 82-letna Vlrfsta Valenčič in nekaj mlajša Meta Oblak. Opravičila pa seje zaradi odsotnosti učiteljica Dragica Prek. Tja v zgodnje ure sobotnega jutra je potem trajalo druženje in veselo obujanje spominov, kramljanje, za razpoloženje pa je skrbel ansambel Vinka Ušeničnika. Navdušenje je zajelo vse, ki so se po dolgih letih spet srečali, in nekateri bi si želeli, da bi se spet čimprej dobili. Vendar so se dogovorili, da se morda spet preštejejo na srečanju čez deset let. V Gorenjskem glasu jim želimo, da dogovor uresničijo in da se takrat spet dobimo na skupnem fotografiranju. • A. Žalar Priznanja šampionom Cerklje, 22. ^novembra - V osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah je bila v soboto in nedeljo razstava Društva za varstvo in vzgojo ptic Lišček iz Kranja. Več kot dvajset članov je oba dneva predstavilo okrog 130 ptic, v nedeljo popoldne, ko si je oba dneva razstavo ogledalo precej ljubiteljev ptic iz raznih krajev, Pa je pokale šampionom na razstavi podelil župan občine Cerklje Franc Čebulj. Pokale za šampiona v skupini lipokromski kanarčki je dobil Ivan Posavec iz Nakla, v skupini mezaninski kanarčki Franci Sncdic iz Spodnje Bele, v skupini ek-soti Janez Valter iz Nove vasi pri Preddvoru, v skupini križanci Ivan Posavec Naklo, v skupini favna Evrope Bruno Čebulj iz Cerkelj, v skupini standard papiga Aleš Šolar s Kokrice, v skupini srednje papige Franci Remic Naklo in v skupini velike papige Štefan Kurnik iz Žabnice. Pokal za šampiona razstave je dobil prav tako Štefan Kurnik iz Žabnice. Ob zahvali in Čestitkah je željo članov društva Lišček, da bi prihodnje leto ob 20-letnici društva pripravili državno razstavo morda spet v šoli v Cerkljah, podprl tudi župan občine Cerklje Franc Čebulj. • A. Ž. Skrb za divjad Kranj, 22. novembra - Letošnja zgodnja zima, ki v višjeležečih krajih obeta dolgo zimo, narekuje tudi pravočasno skrb za divjad. V LD Jezersko so pravočasno pripravili in kupili 60 ton posebne krme za jelenjad, da bodo na ta način preprečili škodo, ki bi jo divjad povzročala, če ne bi imela dovolj hrane. Lovci pa opozarjajo, da divja krmišča, ki jih postavljajo v soseščini LD Jezersko, niso najboljša skrb za divjad, ker jo preusmerjajo iz tradicionalnih prostorov. Lovci tudi naprošajo lastnike psov, da le-ta, posebno če so večji in zato tudi agresivnejši, ne spuščajo, da ne bi preganjali divjadi v visokem snegu. Lovci na Jezerskem so za pet ličnih ptičjih krmilnic na Jezerskem nabavili tudi sto kilogramov hrane. Lovska družina Jezersko pa je tudi edina, ki je na območju mednarodnega sporazuma o gojitvi je-lenjadi med Avstrijo in Slovenijo dosegla 90-odstotni plan odstrela. Zaskrbljuje pa podatek, da število jelenjadi narašča, nekateri podpisniki sporazuma pa plana odstrela niso izpolnili. • A. Ž. Zlatoporočenci Za Martinčka sta se srečala Zofka in Franc Bernik sta v petek v cerkvi sv. Klemena v Bukovščici potrdila zlati jubilej skupne poti. Luša, 22. novembra - Kako doseči petdeset let skupnega življenja, so svatje v petek zvečer v Gostilni pri Birtu na Luši v Selški dolini vprašali zlatoporočenca Zofko in Franceta Bernik iz Bukovščice 5, po domače pr' Brnik. Pa je Zojka hitro odgovorila: "Zgodaj vstajat, pozno spat hodit in rad se imet, pa dočakaš petdeset let." so praznovali Hčerka potrdila zlati jubilej Na Bledu in v Zgornjih Gorjah sta v soboto potrdila petdeset let skupnega življenja Filipina in Janez Poklukar iz Zgornjih Gorij. Zgornje Gorje, 22. novembra - Zlata poroka v soboto dopoldne v občinski stavbi na Bledu je bila letošnja 181 poroka matičarke Mihaele Dovžan z Bleda. Bila pa to ni običajna poroka, čeprav je bila zlata. Še posebno svečana je bila, ker je matičarka Mihaela z županom mag. Borisom Matejem tokrat potrdila 50 let skupne življenjske poti svojih staršev. Filipina Žemva je bila najmlajši, enajsti otrok v družini Žemva pr' Janučarju v /.gornjih Gorjah. Rojena je bila 1926. leta. Izuči/a se je za frizerko, potem pa je spoznala pet let starejšega Janeza Pok/ukarja, Kamenkovega iz Zgornjih Gorij, ki je moral že zelo zgodaj prevzeti danes najstarejšo in največjo kmetijo pod cerkvijo sv. Jurija v Zgornjih Gorjah. Vinko in Filip. Slednji je tudi najmlajši in je danes doma skupaj s staršema. V soboto pa sta Filipina in Janez skupaj z vsemi in med njimi tudi z devetimi vnuki proslavila zlati jubilej. Na občini in v cerkvi sv. Jurija v Zgornjih Gorjah pred župnikom Miklavžem Štolcerjem so jima zapeli tudi člani ansambla Štajerskih sedem. V gostilni, prišla sta tudi župan M alej in Oba sta bila rojena in odraščala v kmečkih družinah. Franc je bil rojen 1913 leta v bukovščici, Zojka, rojena Psrlink, pa je kar 12 let mlajša 'H je bila rojena 1925. leta na Rudnem. Spoznala sta se, kol sta Povedala, na veselem praznovanju petdesetletne skupne živ-(Jenjske poti, na sv. Martinčka dan. Poročila pa Sta se potem 19. novembra 1949. leta. Uradno sta skupno pot 'potrdila pred matičarjem v Kranju, pred župnikom pa v cerkvi sv. Petra v Selcih. Dva sinova sta se jima rodila in danes imata tudi dva vnuka. Zlati jubilej na skupni poti, ko jima ni manjka/o lepih in manj lepih trenutkov, sta potrdila v petek v cerkvi sv. Klemena v Bukovščici, ko jima je lep nagovor pripravil župnik Ivan Mihelič. S svojci in sosedi sta potem praznovala v Gostilni pri Birtu na Luši, kjer so ju obdarili in jima zaželeli zdravja ter še veliko let na skupni poti. Oba pri močeh in zgovorna sta si skupaj s svati tudi nazdravila in si še enkrat obljubila, da si bosta v oporo v vsakdanjem delu in dogajanju še naprej. K čestitkam ob njunem življenjskem prazniku se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. • A. Žalar Že*sedemdeset let Janez vodi kmetijo, Filipina pa je po poroki pustila frizerski poklic in oba z možem sta kmetovala. Rodili so se jima Janez, Mihaela, Alojz, podžupan Antonič, pa SO jima nazdravili. Številnim čestitkam in željam za zdravje v prihodnje pa tudi iz Gorenjskega glasa. • A. Žalar Novembra in decembra na lep izlet Zimski obisk v kraški jami Najboljši gorenjski organizator/i turističnih potovanj so Vam pripravili nekaj ekskluzivnih avtobusnih izletov z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnike! Zato, ker na vseh teh izletih Gorenjski glas sodeluje kot medijski pokrovitelj. Miklavževi nakupi Integral Tržič Vas to soboto, 27. novembra, vabi v Italijo, do Cassacia v blizini Vidma, v nakupovalni center Alpe Adria. Leta obsega več kot 40 specializiranih trgovin, v katerih bo Miklavž zanesljivo našel vsakogar nekaj po osupljivo konkurenčnih cenah. Dovolj časa bo tudi za 'navadno jas/igo', za sprehod z nakupovalnim vozičkom v market LIDL ter v ID market. Izletniška relacija bo: l'ržič-(Medvode, če bodo vsaj štiri prijave)-Skofja I.oka'-Židmica-Kranj-Radovljica-Lesce-Jesenice- Kranjska (iont-Rateče. Cena: 3.300 tolarjev na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, samo 2.200 tolarjev. Ker Miklavžev nakupovalni izlet traja 'od zjutraj do zvečer'. hi> poskrbljeno tudi za sladko popotnico iz Pekarne Magušar Lesce in Pivovarne Union, pa tudi zoper mraz. ki te krepko razsaja, se bo kaj našlo. Na sejem v Lentiju tudi 2. decembra TUristična agencija Integral Tržič Vas vabi na predmiklavžev nakupovalni izlet na Madžarsko z nadaljevanjem na najbolj vzhodnem delu Slovenije, v Lendavi. Dopoldan bo čas za obisk sejma v Lentiju, na katerem redno nakupuje stotine Slovenk in Slovencev. Ker je sejem na prostem, bo za premražene izletnike zatem možno 'ogrevanje' v termalni vodi notranjega ali zunanjega bazena Term Lendava. Po kopanju bo še večerja, kajti cel dan bo precej naporen. Izlet v Lenti + Lendavo bo naslednji četrtek, 2. decembra. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Radovljica-iLesce> Kranj-Škofja Loka-Vodice-Moste- Mengeš-Domžale. Cena izleta je 4.900 tolarjev na osebo, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj 3.700 tolarjev. Medijski pokrovitelj vseh predntiklavževih izletov je tudi RADIO GORENC. Miklavžev večer v Topolšici Ker se naslednjo sredo že začne december in z njim pridejo Miklavž, božič in novo leto, Vas Turistična agencija Integra/ Tržič vabi na zanimiv izlet v Šaleško dolino, v Terme Topolšica na miklavževo soboto, 4. decembra. Odhod avtobusa bo z Bleda sredi dopoldneva, s postanki v Lescah, Radovljici, Kranju, Zabnici, Škofji Loki, Smledniku, Vodicah, Mosta/i in Mengšu. Čez dan bo obilo časa za sprostitev v termalni vodi • v manjšem bazenu s toplejšo vodo 36 stopinj Celzija ali v velikem plavalnem bazenu, v katerem ima voda 32 stopinj. Po večerji bodo v termah pripravili miklavževanje in je izlet tokrat primeren zlasti za mlajše. Zato odhod iz Topolšice ne bo prav pozno zvečer. Cena izleta je 4.400 tolarjev na osebo, za otroke 3.600 SIT, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj 3.500 tolarjev; za družinske člane do 15 let starosti samo 2.700 tolarjev. Miklavž tudi v Banovcih Turistično podjetje Meteor iz Cerkelj pa Vas na Miklavževo soboto, 4. decembra, vabi v Terme Banovci. Program je podoben kot za Integralov izlet v Topolšico, torej z uživanjem v bazenih s termalno vodo, večerjo in miklavževanje m. /e med vožnjo bo poskrbljeno tudi za popotnico. Meteor pa na izlet posebej vabi mlajše. Zanje je cena izleta le 3.700 tolarjev; če so družinski člani naročnikov Gorenjskega glasa, pa samo 2.800 tolarjev. Za odrasle je cena 4.500 SIT, za naročnike le 3.600 tolarjev. Meteorjev avtobus bo peljal na relaciji Cerklje-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Vodice-Mengeš- Banovci. Kraška jama in kraški pršut Avtobusni prevoznik Janez Ambrožič - Z1DANK iz Zgornjih Gorij Vam v pozni (koledarski) jeseni, ki pa ime že prav vse značilnosti prave zime, predlaga v soboto, 11. decembru, zanimiv izlet: ogled Škocjanskih jam in obisk največje pršutarne Kobjeglava s pokušino najboljšega pršuta. Janezov avtobus bo peljal na relaciji Zg. (iorje-Bled-l.escc-Radovljica-Kranj-Škofja Loka- Medvode-Ljubljana. Cena izleta je 4.100 tolarjev na osebo: za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 3.100 SIT. Kristal iz Rogaške za novoletno darilo Turistična agencija Integral Tržič ponuja imenitno idejo za božično novoletni nakup, ob njem pa še za prijetno sprostitev v zdravilni termalni vodi v Termah Rogaška. Izlet v Rogaško Slatino bo v soboto, 18. decembra, z obiskom steklarne in prodajalne Steklarne Rogaška, kopanjem in večerjo v ter malt. zatem pa še predsilvestrsko zabavo. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-liled-Radovljica-Kranj- Skofja Loka-Smlednik-Vodice-Moste-Mengeš-Rogaška Slatina. Cena izleta je 4.600 tolarjev; tudi pri decembrski rajži v Rogaško bo Integral zagotovil izjemno ugodnost naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi Člani: samo 3.600 tolarjev na osebo. 24 ur na dan: 064/223-111 ali 223-444 Za informacije in prijave sta Vam, poleg telefonskih številk organizatorjev teh izlertov, vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki 064/ 223-444 in 223-111, za vse navedene IZLETE najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi tudi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar izključno le z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION ^2l/jn'/rf/(■//(! GORENJSKI GLAS • 12. STRAN KULTURA ureja: Lea Mencinger Torek, 23. novembra 1999 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Mestne hiše je še do nedelje, 28. novembra na ogled razstava fotografij Pokrajina '99, odprto vsak dan med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, v nedeljo samo dopoldan. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slikar samorastnik Konrad Peternelj - Slovence. V Cafe restaurantu Yasmin razstavlja Jože Trobec. V razstavnem prostoru Fokus bara v Kranju razstavlja fotograf Dainian Gazvoda. V Cafe Galeriji Pungert razstavljata Zmago Puhar in Ljubo BlagOtinšek. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Franc Vozel. V poslovni stavbi Ržišnik&Perc v Šenčurju razstavlja najnovejše slike akad. slikar Klavdij Tutta. SKOFJA LOKA - V Loškem muzeju je na ogled razstava Spo* mini, sanje - Ive Šubic, v Okroglem stolpu pa so na ogled njegovi portreti. Loški muzej jc v novembru odprt od torka do petka med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih zaprto. V Galeriji Fara so na ogled risbe Iva Šubica, v Galeriji Ivana Groharja pa razstava o umetnikovem življenju in delo. V galeriji Knjižnice Ivana Tavčarja je na ogled razstava Mikrosvet na mikrofotografiji avtorja Franca Temelja. V mini galeriji Upravne enote Skofja Loka razstavlja Peter Pokom, član FK A. Ažbe Skofja Loka, fotografije na temo "Loka za en rod nazaj." ŽELEZNIKI - V Galeriji muzeja razstavlja slike Miro Kaear. GORENJA VAS - V Galeriji Krvina je na ogled likovna razstava slikarjev družine Sedej. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja dela na papirju akad. slikar Tomaž Gorjup. Čebelarski muzej je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do }2. in od 15. do 17. ure. V Galeriji Avla občine Radovljica razstavlja fotografije z naslovom Svetloba sopotij Drago Papler. BLED - V Galeriji TRG Bled razstavlja slikarka Andreja Rop-ret. V Vili Nana je vsak dan na ogled prodajna razstava del slovenskega in hrvaškega naivnega slikarstva. Galerija Fundacije Jože Ciuha je odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 11. do 18. ure. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava fotografij z natečaja TD Begunje in FD Radovljica z naslovom Begunje, tam kjer murke cveto____ JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja arhitekt in oblikovalec Marjan Gašperšič - Desetletje poezije v lesu 1990/1999. V vhodni avli Acronija je odprta razstava Muzeja Jesenice Jeseniški plavži, Slovensko plavžarstvo 20. stoletja. V avli Občine Jesenice razstavlja Franc Črv črnobele in barvne fotografije z naslovom Človek in jeklo. KRIŽE - V galeriji Dava so na ogled oljne slike tihožitja manjšega formata slikarke Mire Narobe. LJUBLJANA - V Moderni galeriji je odprta retrospektiva likovnih del Franceta Miheliča. V novem krilu Narodne galerije je na ogled razstava zlatarske umetnosti in obrti Zakladi slovenskih cerkva. V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na ogled razstava Mati-domovina-bog. V atriju Mestne hiše razstavlja akad. slikar Janez Kardelj. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Novo v kinu ZBORNICA, TISTA DRUGA SESTRA Na spored prihajata v tem tednu dve filmski novosti: Zbornica, ki bo všeč mladim in pa film lista druga sestra, ki bo všeč vsem. Zbornica je znanstveno fantastični triler, v katerem ne manjka najstniških problemov, specialnih efektov in tudi ne smeha. Gimnazijci imajo že tako obilo težav, potem pa odkrijejo, da so morda njihovi učitelji z drugega planeta. Film je režiral Robert Rodriguez, igrajo pa Jordana Brevvster, Clea DuVall, Laura Har-ris in drugi. Romantična komedija Tista druga sestra sc odlikuje po odlični igralski zasedbi, ki jo je /bral režiser in scenarist Garry Mars-hall (Čedno dekle). Luliette Levvis (Rt strahu. Rojena morilca) igra mlado Carlo, ki se po šolanju na zasebni šoli skuša kljub svojim motnjam v duševnem razvoju trdno postaviti na svoje noge. Pri tem ji njena mama, igra jo vsestranska Diane Keaton, včasih ni najbolj v pomoč. Kljub temu lahko mlada ženska s svojim fantom, igra ga Tom Skerritt, stopi na novo življenjsko pot. NAGRADA FILMU DESETI BRAT Ob zaključku 10. mednarodnega filmskega festivala LIFF v Cankarjevem domu v Ljubljani, so najboljšim filmom podelili tudi nagrade. Za najboljši film po izboru gledalcev je bil razglašen kirgiški film Deseti brat avtorja Aktana Abdikalikova. Film je doslej prejel že kar nekaj mednarodnih nagrad, tokrat pa je na izredno obiskanem ljubljanskem festivalu, filme si je ogledalo kar 23.000 obiskovalcev, prejel še lepega steklenega vodomca. Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI VABIMO v likovno delavnico AKVAREL Pricetelct 26. novembra '99, ob 18. uri Vodit Eka Vogelnik Informacije: ZK0 Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 RdDU Ta-H-TV ' Kranj GORENJSKA TCIEVIZLM GLAS Petdeset let Glasbene šole Skofja Loka VEDER GLASBENI PRAZNIK Skofja Loka - Neogrevana Kristalna dvorana na Mestnem trgu je bila pretesna za vse, ki so minuli četrtek zvečer hoteli biti zraven na jubilejnem koncertu Glasbene šole Skofja Loka. Kako tudi ne, saj so ob jubileju šole prišli ne le sedanji učenci in njihovi starši, pač pa tudi cela vrsta nekdanjih pedagogov in nekdanjih učencev. Pet desetletij glasbenega izobraževanja vsekakor ni malo, pri gojenju tradicionalne naklonjenosti glasbi na Škofjeloškem, pa je šola seveda imela velik pomen. Naklonjenost učencev svoji šoli brez dvoma odraža tudi himna, ki bo poslej spremljala nekatere šolske glasbene nastope. Besedilo je napisala pesnica Neža Maurcr, glasbo je napisal Peter Kopač, prvikrat pa jo je na četrtkovi slovesnosti izvedla skupina pevcev ob klavirski spremljavi Petra Kopača. Kar osem odstotkov osnovnošolskih otrok je danes vključenih v glasbeno vzgojo. Na začetku pred petimi desetletji je bilo seveda drugače, čeprav sta v petdesetih letih v Škofji Loki delovali kar dve glasbeni šoli. Šele kasneje so se razvili tudi oddelki v Železnikih in Žireh. Današnja Glasbena šola v Škofji Loki ima svoje prostore v Puštalskem gradu. Učenci imajo vsako leto med 60 do 80 nastopov. Da pa je kvaliteta glasbenega pouka zares visoka, govorijo tudi uspehi z državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanj. Podatke o tekmovanjih šola skrbno zbira za leta nazaj, zato Na koncertu Glasbene šole trobilni kvarte jih zdaj med ostalimi informacijami o delovanju šole lahko objavila v izredno lepem in bogatem jubilejnem zborniku. V njem je najti prispevek dr. Franca Križnarja o glasbeni dejavnosti na Škofjeloškem nekdaj in danes, posebna prispevka govorita o glasbenem šolstvu v Selški dolini in v Žireh, avtorica je Ana Prevc Megušar. Posebej bogat je tudi slikovni del, marsikdo pa bo z veseljem prebiral ne le podatke o uspehih učencev pač pa tudi o učiteljih, ki so poučevali glasbo na glasbeni šoli. V zborniku, ki ga je oblikovala Beta Poljanšek Ko-man, je razen zgodovinskega pregleda delovanja glasbenega šolstva na Škofjeloškem mo- Petdesetletnica Kulturnega društva Mošnje NOV ZAČETEK OB JUBILEJU Mošnje - Pretekli mesec, 6. oktobra, je minilo petdeset let, odkar je bilo v Mošnjah ustanovljeno Kulturno prosvetno društvo. Prva predstava je bila Finžgarjeva Naša kri. Ško/ja Loka je nastopil tudi t - Foto: L. M. goče najti tudi vrsto škofjeloških glasbenih imen, ki so se uveljavila tako doma kot v svetu: to so predvsem operni pevec Janez Lotrič, violončelist Miloš Mlejnik, pianist in organist Tone Potočnik in drugi. Glasbeno šolanje je v omenjenem obdobju nadaljevalo kar 88 učencev, kar 47 pa se jih je vpisalo na orglarsko šolo pri teološki fakulteti. Seveda pa to ni glavni namen glasbenega izobraževanja, pač pa pri otrocih gojiti veselje do takega in drugačnega glasbenega izražanja. Kako to počnejo v številni Havvlinovi družini, je lepo opisano v zborniku. Večina teh je tudi ob jubileju prišla čestitat sedanjim učiteljem in prisluhnit sedanji generaciji učencev, poleg njih pa tudi župani občin ustanoviteljic, v njihovem imenu je jubilantom čestital župan Igor Takole je leta 1937 pozirala na balkonu dramska skupina iz Mošenj, ki je imela svoj oder na takratnem jdrovškem skednju. Za svojo nalogo si je društvo, ki je imelo svoj prvi občni zbor v osnovni šoli, naložilo pridobitev društvenih prostorov. Že čez dve leti je zrasel nov dom, tako daje bila v njem 29. novembra 1951 že proslava in uprizorjena prva igra - domači igralci so zaigrali Finžgarjevo Našo kri. V naslednjih letih so člani društva vneto skrbeli za kulturno življenje. Ob tridesetletnici društva leta 1979 je v društveni kroniki zapisan podatek, da so v treh desetletjih postavili na oder kar 65 iger, ki so jih na domačem odru uprizorili kar 124-krat, ogledalo pa sc jih je več kot 21.000 gledalcev. Tudi na sosednjih odrih so gostovali, več kot petdesetkrat so nastopili v gosteh. Največkrat so ponovili priljubljeno in najbolj gledano Špicerjevo Miklovo Zalo. Predstavo si je prišel ogledat tudi avtor Jakob Špicar in pohvalil igralsko skupino. Na odru v Mošnjah pa so radi gostili tudi gostujoče predstave^v tem obdobju so jih našteli več kot sto, med njimi tudi skupino Slovencev iz Essna. V osemdesetm letih je kulturna dejavnost začela počasi usihati. Prirejali so sicer proslave, koncerte in druge prireditve, toda dvorana je večinoma samevala. Zato seje društvo pred nekaj leti dogovorilo z osnovno šolo A.T Linharta in dvorano so preuredili v večnamenski prostor za prireditve mošenjske osnovne šole, svoj prostor pa imajo tudi kulturne skupine, pa strelci, športniki in drugi, nekaj prostorov pa so oddali tudi v najem. Ob petdesetletnici je bil v Mošnjah občni zbor Kulturno prosvetnega društva, na katerem so sprejeli nova društvena pravila in drugo potrebno za registracijo društva. Na občnem zboru so ugotavljali, da kulturne dejavnosti značilne za minula desetletja sicer ni več, vendar pa so sklenili kulturno življenje popestriti tako, da bi povabili v goste druge skupine, pripravljali pa bodo tudi proslave. Dejavnost društva naj bi oživljala postopoma, saj gledaliških iger za sedaj še ne načrtujejo, bodo pa pripravili otroške novoletne prireditve. Enkrat letno pa bo društvo za člane in druge organiziralo tudi izlet, tako kot gaje sredi oktobra. Za predsednika društva jc bil ponovno izvoljen Anton Pene, v odbor pa je poleg prejšnjih članov prišlo tudi nekaj novih. • Ciril Zupan Draksler, in predstavniki pre^ vsem glasbenega življenja tsM v občini kot v državi. Če se Sli venske glasbene šole med seboj po uspehih kar razlikujejo P8 škofjeloška šola vsekakor izstp" pa po svoji organiziranosti H« urejenosti, je med drugim v na* govoru poudarila tudi Alenka Taštanoska, državna sekretarka ministrstva za šolstvo in šport; V imenu glasbenih šol Gorenj* ske je na prireditvi govoril Petef Škrjanec, ravnatelj kranjske Glasbene šole, ki ta konec tedna tudi slavi visok jubilej, vrsto čestitk pa so šoli izrekli tuu' predstavniki glasbenih šol # drugih slovenskih krajev. Program, ki ga je šola prip*"3' vila za jubilejni koncert, je bij skrbno izbran. Koncert sicer n' bil prvi v nizu prireditev, te se med drugim začele že v jeseni8 koncertom Godalnega kvarteta Tartini in likovno prireditvijo-Vrsta prireditev pa bo še v prt' hodnjem letu. Na četrtkovem koncertu je nastopilo več koj trideset najboljših učencev, ^ so jih za ta nastop skrbno pr«' pravili njihovi pedagogi. Zbrfl' nim v dvorani so muzici rali kot solisti in v glasbenih skupinah-od katerih sta bili dve kar številčni, še posebej pa godalni a11' sambel pod vodstvom Armin3 Seska. Mladi godbeniki so dodobra razgreli dlani posluša'' stva tako kot solisti instrume*1' talisti ali pevci, zaključni nas' top godalnega ansambla pa J6 bil več kot imeniten zaključek prireditve; zadovoljno p°s' lušalstvo pa si jc izprosilo celo dodatek. • Lea Mencinger 15. slovenski knjižni sejem OBILNA KNJIŽNA BERA Ljubljana - Jutri, v torek, se v Cankarjevem domu začenja letošnji 15. slovenski knjižni sejem. Na petdnevni prireditvi se predstavlja okoli 70 knjižnih založb. Letošnji knjižni sejem se bo tako po številu založb kot po pričakovanem večjem obisku že zdaj razlikuje od lanskega-Na letošnjem se predstavlja kar okoli 70 odstotkov slovenskega založništva. Knjižno bero si je lani ogledalo več kot devet tisoč obiskovalcev, organizatorji pa letos pričakujejo, da bo obiska še več, ker bodo imeli obiskovalci do 25. leta starosti prost vstop. Prav za šolarje je pripravljen poseben program, tudi pravljični vrtiljak in čitalnica za najmlajše. Sejem pripravlja tudi dve okrogli mizi, podeljene pa bodo tudi nagrade in sicer avtorju najboljšega prvenca ter letos prvič tudi Schvvcntnerjeva nagrada za življenjsko delo za dosežke v založništvu in knjigotrštvu. Skofja Loka, 22. novembra - V petek so v Škofji Lok« odprli kar štiri razstave pod skupnim imenom "Spomini-sanje" pred desetimi leti preminulega akademskega slikarja Iveta Šubica: v Galeriji Fara risbe, v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu grafična dela, v Okroglem stolpu Loškega gradu portrete in v Galeriji Loškega muzeja razstavo del v olju. Na otvoritvi osrednje razstave v prepoln' Galeriji Loškega muzeja so spregovorili Franc Podnai% ravnatelj Loškega muzeja, avtorica razstave doc. dr. Nad-ja Zgonik in posebno doživeto prof. dr. Matjaž Kmecl. O* tej priložnosti je bil izdan tudi katalog z izrednimi posnetki nekaterih najbolj značilnih Šubičevih del, spominski"«'1 razmišljanji Jožeta Ciuhe, Toneta Pavčka ter Rudija Šelige, strokovno analizo avtorice razstave, predstavitvijo sli' karjevega življenja in zbranimi podatki o njegovem delu- • Š. Z- Šestošolka Iza Križaj iz Škofje Loke je prava popotnica Iza se je potepata po Kaza h stanu in Uzbekistanu "Imajo tudi drevo želja. Na vejo tega drevesa nekaj obesiš ter si pri tem nekaj zaželiš. Ko bo na vejo priletela ptička, se ti bo ta želja uresničila, "pripoveduje Iza. Jsa Križaj, šestošolka iz Osnovne šole Petra Kavčiča iz Škof-Je Loke, je prava popotnica. "Če me vprašate, kje po svetu Seni že bila, si boste morali vzeti kar nekaj časa, saj veliko Ptujem," pravi Iza. "Navajena sem že zgodnjega vstajanja, Usedanja po letališčih, se voziti z letali..." Na zadnjem potovanju je bila Iza letos v Kazahstanu in Uzbekistanu. In ker Vs>akdo začudeno pogleda, ko jim Iza omeni te kraje, se je °dločila, da nam o njim pove nekaj več. Tako nam je opisala Svoje potovanje in svoje doživljanje teh krajev. — Kazahstan je država v sred-nJi Aziji. Prej je bila to Rusija, 2ato večina prebivalcev sploh ^ zna kazaškega jezika, pač Pa govorijo rusko, pripoveduje jp. V Kazahstanu imajo velijo naravnih lepot. "Bili smo v bivšem glavnem mestu Alma Ati, kar po slovensko pomeni °če jabolk," pravi Iza. En dan Se ji je še posebej vtisnil v sPomin. Že zgodaj zjutraj so Se z džipi odpeljali proč od bučnega, a urejenega mesta - v Naravo. Najprej so imeli pik-n'k pri slapu biserno čiste Feke, s katero so se tudi odžejali. Domačini so jim sve- mih pobočjih, a ni jim bilo žal, kajti pogled na jezero - imenuje se Zeleno jezero - je bil čudovit. Naslednji postanek je bil kanjon, ki je tako izjemen, da se lahko postavi ob bok Grand Canyonu v Ameriki. Imenuje se Kanjon Kraljev. Iza je videla tudi kazahstansko posebnost - šotor yurta. To je ograjen prostor, obložen s preprogam. Pozimi je notri toplo, poleti pa spodaj privzdignejo preproge, da veter prijazno pihlja skozi šotor. Kadar si v yurti, pravi Iza, si moraš privoščiti kozarec skisanega kameljega mleka, ki mu pravi- Iza s prijatelji, ki jih je srečala na poti, pri Zelenem jezeru v Alma Ati v Kazahstanu (Iza je tretja z leve). tovali, naj se odpravijo do je- jo šubad. Imajo pa tudi drevo 2era. Hodili so dve uri po str- želja. "Na vejo tega drevesa ljubezen v družini je, ko se skupaj veselimo Skofja Loka - Učenci 3.a razreda OŠ Petra Kavčiča takole razmišljajo o tem, kaj je ljubezen v družini: - vsi skupaj delamo in se veselimo (Sašo) si medsebojno pomagamo, izkazujemo spoštovanje, hvaležnost in prijaznost (Nina H.) •si pomagamo in se ne prepiramo (Nina K.) ■dobimo in nudimo pomoč, toplino, varnost, nežnost, razumevanje (Anja) * se skupaj sprehajamo in igramo (Lara) - si pomagamo pri premagovanju težav (Matej) * me imata mamica in očka rada (Tjaša) - če te starejši brat potolaži in se postavi zate (Monika) - si zaupamo in znamo prisluhniti drug drugemu (Edin) * se skupaj veselimo (Tjaša) j si veliko pomagamo in veselimo (Luka P.) nekaj obesiš ter si pri tem zaželiš željo. Ko bo na vejo priletela ptička, se ti bo ta želja uresničila." Druga država, ki jo je letos obiskala Iza, pa je Uzbekistan. Glavno mesto je Taškent. Tamkajšnji ljudje so zelo prijazni, pravi Iza. Imajo svojo narodno jed, ki je podobna naši rižoti, imenuje pa se plov. Približno tristo kilometrov od Taškcnta je mesto Samarkand. Zanj je značilen kruh v obliki pice, super pa se je odžejati tudi z vodnim sadežem - dinjo. Samarkandu bi lahko rekli tudi pravljično mesto, saj je tam veliko templjev in mošej. Zelo zanimiva je tudi tržnica -bazar. "Tam imajo vse - sadje, suho sadje, kruh, začimbe, svinjske parklje, zobno kremo in še in še stvari, ki bi jih lahko naštevala pozno v noč," se spominja Iza. In kot pravi, ji je bilo kar malo žal, ko so zapustili Azijo. A saj poznate tisti pregovor, pravi Iza - povsod je doma, a doma je najlepše. Priznanja in pohvale najboljšim glasilom Kranj - PIL, tednik za najstnike, je tudi letos izbral najboljša glasila, ki jih otroci pripravljajo v šoli ali doma. Med nagrajenci je tudi cela vrsta Gorenjcev. Priznanje za glasilo kot celoto so tako prejeli glasilo Radovednež z OŠ Orehek ter glasilo Krik z OŠ Franceta Prešerna Kranj. Priznanje za likovno podobo je dobilo glasilo Koraki OŠ Mengeš. Pohvalo za tematsko številko je dobilo glasilo Povej mi nekaj lepega!, ki ga pripravljajo v vzgojnem zavodu v Preddvoru. Pohvalo za glasilo kot'celoto pa so letos namenili glasilu Naše poti OŠ Železniki. Pisali ste nam Doris Čufer, Špela Poklukar, Neža Polda, Petra Kunšič, Andrejka Čop, Uroš Žvan, Simona Ažman, hladan Ercegovčevič, Klara Čuden, Sara Srna, Jakob Bernik, Primož Križnar, Benjamin Bajželj, Maja Vidmar, Eva Marčun, Andreja Jokovič, Vesna Tišler, Grega Bajželj, Matej Jaki, A mela Čatie, Marcela Horvat, Suzana htarinkovič, Don Štular, Mario Džurič, Dijana Marinkovič, Peticija Alidič, Ariana Šuc, Petra Graear, Tine Jamšek, Luka Roblek, Andrej Lenič, Krištof Likozar, Jan Bogataj, Tina Oblak, Rok Jakobčič, Tarnaj Tavželj, Jani Vovk, Anja Snedec, Nina Istenič, Matic Bogataj, Darja Bojič, Marta Frlic, Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom vabimo Tomaja Tavžlja iz Preddvora. zgodba, na P ^eter pravi, pivo prav požrešno pijem. Pa ^ide policist. Poglej, poglej pijančka. Pavle Pa prav pridno popravlja pijančkovo petko. e*ka popravljena, Petru pripravljena. Peter ^'lie po poplavljeni poti pa povozi pre- ™QŠene ptičke. Prideta policista pa pogledd-K Ajda, Rok, Anže, Aljaž, Nika, Sabina, Karmen, Žiga, l.b OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas sem pogledat okrog po Marsu, če je kje kak Marsovček. Zagledal sem luknjo in pogledal vanjo. Ven je pokukal Marsovček MAC. Tako sem dobil družbo. Skupaj sva živela nekaj časa v luknji, nekaj časa pa v hiši. Ko sem odhajal na Zemljo, mi je obljubil, da me pride obiskat. Krištof Likozar, 3.b OŠ Preddvor Marsu vesoljsko ladjo A po Ho II sem prišel 'gledat, kakšen je planet Mars. Bil mije j**o zanimiv. Okrog mene so ležali rdeči Qn>ni različnih oblik. Postal sem lačen, ^'J(JI sem kamen in rekel, ko bi bil ta ^oien pica, in kamen je postal pica. ^°tem sem si zaželel hišo, vrt in potoček in ■e to je nastalo iz kamna. Vse se mi je samo prijatelja nisem imel. Šel Nina Zabavajmo se skupaj, veselimo se tudi lega dne. Ta dan praznuje naša Nina, ki zmeraj s svojo glavo kitna. Veseli se z menoj in nič se me ne boj. Zdaj sem stara osem let in plešem že lahko balet. Nina Istenič, 2.c OŠ Žiri NAGRAJENI SPIS Dobil sem sestrico Zgodilo seje... Končno! Dobil sem sestrico. Zdaj imam poleg nje še dva bratca. Začelo seje takole... bil je prekrasen jesenski dan. Modrina na nebu, topli sončni žarki in prav tako tople barve jesenskega gozda v bližini doma. Naša opravila so zjutraj tekla po ustaljenem redu. Vsi smo šli od doma, le mamica je ostala doma. Čutil sem, da se bo tega dne nekaj zgodilo. Res, zvečer smo dobili novo članico. Bil sem tako vesel, da sem kar skakal od veselja. Komaj sem čakal, da jo bom naslednji dan videl. Noč je bila dolga, vsa v pričakovanju. Predstavljal sem si jo čisto drugačno, kot je bila v resnici: majhna, debela in rdeča, bujna frizura. Drugi dan je bila že lepša, tretji dan še bolj. Ko sem jo dobil v naročje, se mi je zdela lahka kot perešček, pa seni vseeno v rokah držal 3350 gramov težko bitjece. Ime ji je Tajda. Ko smo jo peljali domov, sem bil močno ponosen in žalosten hkrati, ker bom moral vsako noč poslušati jok! Pa navsezadnje sploh ni tako hudo... Tomaj Tavžejj, 5.a OŠ Matije Valjavca, Preddvor V šoli učitelj vpraša učence: - "Kdaj je najprimernejši čas za obiranje jabolk ?" - "Ko sosedovih ni doma in je njihov pes privezan..." NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM KLEPETALNICA Klepetali in modrovali bomo o knjigah, kajti v njih je zapisana vsa modrost tega sveta in svetov okoli nas. Povedali vam bomo, kje v Sloveniji hranijo največjo knjigo, ki meri v višino 115 centimetrov, kaj je povedal Aljoša na knjižnem sejmu, pa še nagradjli vas bomo. Vam rečem, poslušajte nas v nedeljo ob pol enajstih, se splača. Bel teden, brez gipsa, vam želijo radijske klepetulje. Radio Triglav j MIRIN VRTILJAK Pri Miri in Dedku na radijskih valovih | Radia Triglav bo v nedeljo zjutraj spet veselo. Miri in Dedek sta vam spet pripravila jutranji pozdrav, pa pravljico (no, mogoče tudi pesmico), povabila vas bosta na lutkovno matinejo, tokrat je na vrsti pravljica O kužku in muci, nato pa teleloni in glasbena želja in... Bodite z Miri in Dedkom v nedeljo! RADIO SORA BRBOTAVCEK Živjo ! O, saj vem, da ste že v naprej uganili, da si ne bom mogla, kaj da ne bi kakšno čveknila o snegu, ki kar ni in ni nehal padati. Z očkom sva potem spravljala sneg z dvorišča in pri tem je nastal gromozanski kup kot '" ""'nalašč za eskimski iglu. Poklicala sem Gašperja in Niko in potem smo skupaj rili po snegu, utrjevali stene in upali, da se nam vse skupaj ne bo podrlo. Krasno hišico smo si naredili! Samoprecej hladno je bilo v njej. To je pogruntala tudi mami, saj nam je prinesla toplega čaja in nas pohvalila, da smo bili pridni. V taki hišici se rojevajo pravljice, je še dejala, in nas spet pustila same. Pravljice? Mar res? Ko sem potem, ko sem varno zlezla pod odejo v svoji postelji, sem sanjala o igluju. Zanimivo je, da mi ga nikakor ni uspelo postaviti na Severnem tečaju, marveč na nekem zelenem, prijaznem otoku polnem rož. Vaša romantična Brbotavčka, ki ob tej priložnosti lepo pozdravlja tudi GAŠPERJA ERŽENA, IZ PODJELOVEGA BRDA 1, SOVODENJ, ki bo odšel naslednjič z nami na Glasov izlet. Ha obisku v Prešernovi rojstni hiši Naklanski drugošolci so imeli kulturni dan in obiskali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, saj se bliža obletnica pesnikovega rojstva, prihodnje leto bo minilo že dvesto let, odkar se je rodil naš največji pesnik. Vtise so zapisali učenci 2. a razreda. - Prišli smo na sredo vasi in zagledal sem visoko in široko lipo. Tu smo prebrali pesem F. Prešerna Lipica. Blaž Okrog lipe je šestnajst kamnov. Ti kamni so veliki. Matic Prešernova rojstna hiša stoji na začetku vasi. Karmen Na njej je spominska plošča. Snežana Tudi ob vhodu v kuhinjo je spominska plošča. Sabina Hiša ima dva vhoda: glavnega in stranskega. Maja V veži si lahko ogledate skled-nik. Maša •V črni kuhinji ni štedilnika. Namesto njega je ognjišče. Moja mama ima tudi črno kuhinjo, vendar ne kuha več v njej. Saša V črni kuhinji je bilo toplo, saj je tam skrbnik zakuril v peč. Martin. Lopar, burkle in grebljo sem videl v črni kuhinji. Tako kuhinjo ponekod še danes uporabljajo za sušenje mesa. Rok Pod stropom črne kuhinje seje valil dim. Urša Bohkov kot je nad mizo v hiši. V hiši je tudi peč. Iz hiše sc pride v kamrico. Eva V kamri je majhna zibka, v njej je France Prešeren ležal, ko je bil dojenček. Anja ■ V hiši mi je bil všeč kolovrat. Otroci so spali za pečjo in ob njej. Lea Pesnikova dela so razstavljena v galeriji. Prešernove pesmi so bile prevedene tudi v tuje jezike. Jure • Ko sem gledal pisavo Franceta Prešerna, mi je bila zelo všeč. Anže • Všeč so mi bile razstavljene njegove pesmi. Postal je največji slovenski pesnik. Jurček Rok Jakobčič, 2.a, OŠ Naklo GORENJSKI GLAS 14. STRAN Moda Za vso družino Poskusimo se mi Skrivnosti kitajske kuhinje V debela, groba, topla volnena blaga, lahko tudi loden, naj bo to zimo oblečena vsa družina. Niti najhujši mraz - obeta se nam huda zima - vam ne bo prišel do živega, če si boste omislili takšnele udobne in malo daljše jakne. Tudi kroj je lahko enak za vse. Barve pa: rjava in temnejša zelena. Sladica za danes Orehove kroglice 12 dag čokolade v prahu, 12 dag sladkorja v prahu, 12 dag zmletih orehov, 1 beljak, 2 žlici ruma, kristalni sladkor. V skledi zmešamo čokolado, sladkor in orehe, dodamo beljak in rum ter dobro zmešamo. Iz mase oblikujemo za oreh velike kroglice, ki jih povaljamo v kristalnem sladkorju in posušimo na zraku. Suhe položimo v papirnate skodelice. Pripravimo se za zimo Zamrznjen ohrovt 3 kg ohrovta. Zgodnjemu mlademu ohrovtu odstranimo zunanje liste. Lahko pa vzamemo tudi pozno sorto. Glavo razrežemo na štiri dele in izrežemo kocene. Ohrovt narežemo na 2 cm široke trakove ali na 3 cm velike krpice. Srednje debele žile porežemo. Potem ga damo v cedilo, ki ga obesimo v veliko količino vrele vode. Blanširamo dve minuti. Oplaknemo z mrzlo vodo in dobro odcedimo. Naložimo v posode, zapremo in zamrznemo. Kasneje uporabimo zmrznjen ohrovt kot svežega. Lahko ga dušimo s slanino in čebulo in zalijemo s pečenkinim sokom. Potem, ko ga odtajamo, ga moramo kuhati šc K) minut. Toliko kitajskih restavracij jc že pri nas, da si ljubitelji kitajskih kulinaričnih posebnosti zlahka potešijo želje. Vendar eno je restavracija, drugo pa je takšne jedi pripravljati doma. Recepte za kitajsko kuhinjo pogosto prinašajo razne revije, tudi knjige o kitajski kuhinji so že izšle v slovenščini in tovrstni kuharski tečaji so vse pogostejši. Predvsem pa so nekatere večje živilske trgovine presenetljivo dobro založene z vsem, kar potrebujemo pri kitajski kuhinji: omake, začimbe, v kozarčkih vložena zahtevana zelenjava - dobite vse, od bambusovih vršičkov do slovitih "petih začimb". Da o polkrožni posodi "vok", ki je za kitajsko kuhinjo zakon, sploh ne govorimo. Vse, kar potrebujemo za dobro eksotično kuho, imamo. Le poskusiti je treba. Vedeti moramo, da so najosnovnejši načini kitajskega kuhanja praženje, cvrenje in kuhanje v sopari. Ker se morajo temperature hitro spreminjati, je zato najbolj priporočljivo kuhanje na plinu. Pri cvrenju je zelo pomembna prava temperatura olja, tako da hrana prehitro ne porjavi. Ali je olje dovolj vroče, preizkusimo tako, da damo vanj košček hrane: čc se začno delati mehurčki, je olje dovolj vroče. Če hrartfi pred cvrenjem mariniramo, pustimo, da se marina-da temeljito odcedi. Da hrana po cvrenju ne bo premastna, jo polagamo na vpojni papir ali odcejevalno mrežo, ki jo nataknemo na rob voka. Lotimo se torej lahko vsega, od gobove juhe do slovite pekinške race! Pekoče kisla juha 1,5 I jušne osnove, 2 žlički gob black fungus (suhe gobe 5 minut namakamo v vreli vodi in jih nato narežemo), 25 g narezanih bambusovih vršičkov, 1 na trakove narezana vložena kisla paprika, 25 g vložene mlade kouze, pol žličke jedilnega škroba (raztopimo v 2 žlicah hladne vode), 1 žlico čili omake, 1,5 žlice sojine omake, 1,5 žlice kisa, sol po okusu, pol žličke natrijevega glutaminata Vet Sin, bel poper po okusu, 25 g narezanih šampinjonov, pol žličke mešanice petih začimb, omake, 8 žlic rjavega sladkorja ali 4 žlice medu, 4 janeževe zvezde, 1,5 kg težka raca, 1 liter olja. V veliko posodo damo vse sestavine, razen race, in jih zavremo. Potopimo v juho še raco, zmanjšamo vročino in kuhamo na malem ognju 2,5 do 3 ure. Potem raco odcedimo in jo skozi prsno kost prere-žemo na pol. V drugi posodi segrejemo ol-je, in ko se začne kaditi, ocvre-mo vsa-ko polovico po 5 minut ali dokler ne postane zlato rjava. Meso položimo na vpojni papir, odcedimo in postrežemo s primerno zelenjavo. Kako jemo s ličicami pali DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Otrok ob ločitvi staršev (6) "Otroke, ki imajo dobre odnose z obema roditeljema, ločitev manj prizadene, medtem ko se tisti, katerih starši si odkrito nasprotujejo, težje prilagodijo in sprijaznijo z ločitvijo." (A. Charlish) So ločeni starši, ki znajo po ločitvi dobro urejati stvari, so pa tudi starši, ki imajo pri tem težave. Mnogi roditelji, ki ne živijo več z otroki, enostavno odnehajo. Prekinejo stike tako z bivšimi partnerji, kot z otroki. Menda je tako najlažje. Za koga? Otroka nič bolj ne prizadene, kot to, da ga eden izmed staršev izbriše iz svojega sveta. Predstavljajmo si, da nas nekdo, ki ga imamo zelo radi, noče več poznati. Težko je razumeli razloge, ki nekoga privedejo do tega. Morda temu človeku že prej ni bilo veliko do otrok in se na ta način najlažje izogne plačevanju vzdrževalnine. Ali pa so zanj obiski otrok tako naporni, da se jim začne izogibati ter si ustvari čisto novo življenje, v katerem ni prostora za ljudi iz preteklosti. V primerih, ko se eden izmed staršev odloči, da bo prekinil vse stike in prepusti vso skrb drugemu staršu, nam pomagajo pravna sredstva, vsaj kar se tiče finančne pomoči. Ampak kolikor slišim, nam včasih tudi pravna država ne more pomagati. V takih situacijah so ljudje z otroki prepuščeni samim sebi in svoji iznajdljivosti. Nimam nasveta, kako naj mama z eno nizko plačo preživi sebe in dva otroka. Lahko le upam, da imajo takšne mame ob sebi vsaj enega dobrega človeka, ki vidi njihovo stisko In jim pomaga. Naj spomnim vse tiste starše, ki ne plačujejo vzdrževalnine svojim otrokom in nimajo z njimi stikov, da veliko zamujajo. Kaj nam daje boljši občutek - gledati svojega otroka, kako raste in se razvija v srečnega, odgovornega človeka ali pustiti ga s svojimi strahovi in s stiskami in se slepiti, da nas ne potrebuje? Skrb za otrokov psi- hofizični razvoj bi moral imeti prednost pred sovražnostjo med bivšimi partnerji. Otroci še več lel po ločitvi mislijo, da bodo njihovi starši spet enkrat skupaj. Ravno zaradi tega prepričanja otrok, lahko kasneje nastane veliko težav, če si eden izmed staršev najde novega partnerja. Otroci se bojijo, da bodo na ta način izgubili še tistega starša, ki jim je ostal in upanje, da bosta njegova starša spet skupaj se z novim partnerjem razblini. Logična posledica lega je odklanjanje "novega očeta", "očkove prijateljice" ali kakorkoli že imenujemo človeka, s katerim začenjamo novo zvezo. Pri seznanitvi otrok z novim partnerjem nikar ne hitimo, najprej si sami vzemimo dovolj časa in si odgovorimo na določena vprašanja, ki se nam zastavljajo. Zaupanje? Reševanje konfliktnih situacij? Skupni cilji? Odnos novega partnerja do otrok? Strah pred ponovnimi napakami? četrt žličke sezamovega olja, 2 jajci. V jušno osnovo damo vse sestavine, razen jedilnega škroba in jajc. Vre naj 4 do 5 minut. Nato posodo z vrelo juho odstranimo z ognja. Že prej jajca stepemo in jih počasi vlivamo v vrelo juho. Na koncu vmešamo še raztopljen jedilni škrob ter juho ponovno vremo 1 minuto, da se zgosti. Sečuanska hrustljava raca 1,5 liter kokošje juhe, 1 cm ingverjeve korenine, narezane na rezine, 3 žlice riževega vina, 2 žlički soli, 8 žlic temne sojine Kitajski način prehrane je zdrav predvsem zato, ker se s paličicami je po malo in počasi. Preden ulovimo naslednji košček, imamo prvega čas dobro prežvečiti. Res ni enostavno jesti s paličicami, zahtevajo kar pre' cej vaje. Takole gre to: prvo paličico položimo 1 debelejšim koncem v gub° med palcem in kazalcem, taflJ' ši konec pa oklenemo s prstan-cem in sredincem. Drug0 paličico primemo s palcem i" kazalcem, sredinec pa ig# vlogo vzvoda. Gornja paličica mora ostati pomična, da bomo z njo lahko pobirali grižljaje-Za vajo pobirajmo kakšen maj' hen predmet, na primer radii-' ko, škatlico vžigalic. Pazit' moramo, da pobiramo hrano vedno z enako dolgima krakoma paličic. Saj bo šlo! Pomladimo se v Kozmetičnem studiu Ksenija Sadne kisline kot vrelec mladosti V Kozmetičnem studiu Ksenija med drugim nudijo tudi profesionalno AHA pomlajevalno linijo. Kdo bi ne želel zajemati iz vrelca mladosti in večno ohraniti lep mladostni videz? V kozmetičnih salonih poznajo prijeme, ki nam ohranijo kožo mlado in napeto. V Kozmetičnem studiu Ksenija prisegajo na sadne kisline "AHA", ki s svojimi lastnostmi delujejo pomlajevalno. Sadne kisline so namenjene vsem tipom kože, naj bo mastna, normalna, suha, aknasta, nečista... Z njimi pospešujejo luščenje in odstranjevanje odmrlih celic (organski peeling), stimulirajo obnovo in krepitev kože, povečujejo njeno enakomerno navlaženost in ji vračajo mladostno svežino. Odpravljajo tudi male gubice in zmanjšujejo globoke gube, čistijo in zmanjšujejo razširjene pore. Počasi, vendar zanesljivo odpravljajo pigmentne madeže (tudi starostne pege), brez nezaželenih stranskih učinkov pa odpravijo tudi vse vrste seboretič-nih izpuščajev, med njimi tudi akne. Ob redni in pravilni uporabi delajo kožo gladko, čisto, prožno in mladostno svežo. V Kozmetičnem Studiu Ksenija možnost tovrstne pomladitve ponujajo za zmerno ceno. Za profesionalno AHA pomlajevalno linijo odštejemo le 5.900 tolarjev. SUPER UGODNO!!! Da bo vaš pomlajeni videz še popolnejši, vam ob profesionalni AHA pomlajevalni liniji v Kozmetičnem studiu Ksenija nudijo še # brezplačno oblikovanje obrvi in • brezplačno sončenje v solariju 'o Ul. Rudija Papeža 5, Kranj tel.: 064/352-570 OGLASI ©B/k COUTURE - CONFEZIONI d.o.o., Bled Kajuhova c. 1, 4260 Bled, Slovenija tel.: 064/748 110, fax: 064/748 11 12 kaj hoćete. Cenite vrhunsko kakovost, ste v koraku 2 modnimi novostmi in pričakujete dobro izbiro. Zato vas vabijo v nov razstavno prodajni salon Mode Bled vstavbi Vezenin na Bledu. Ekskluzivne kostime, tudi hlačne, plašče, jakne, krila in ^aće vrhunske kakovosti od št. 34 do 46 lahko izbirate ^k torek in četrtek od 9. do 18. ure in ob sobotah od 9. d0 15. ure. ^°va ponudba Mode Bled pa zajema tudi osebno modno Svetovanje in ročno izdelavo oblačil, pri čemer bodo upoštevali posebne želje in zahteve strank. O naročilih po ^ih željah se lahko pogovorite po telefonu številka °64/748 110 in to vsak dan. ^ostanite svoj modni kreator - v sodelovanju z Modo Bled. Qptil^ajMbnokj}[ DVLCARI Oahiali Vodop>»ćevo 10, no Mohor tey«rti l ot>< j v Kranju lel 064/36 66 53, to, 064/36 66 M • moli optiko m o n o k «1« i i ol net wwwmonotel c o m * k I u b 2? študentov o E T VEČER AKROBATSKEGA ROCK'N'ROLL-a PLESNEGA STUDIA za študente cenejše vstopnice LU0 €D oitimjjiStgtr 22.00-24.00 dnevne cene pijač do 24.00 barman show s pokušino cocktailov studentski servis gorenjski i'JiiL: »fivo diskoteka dub trezor koroška cesta 5 v hotelu creina foto Ctaudia JESENICE tel: 064/831-387 GORENJSKA 1900 KNJIGA GORENJSKE SAMOZAVESTI več kot: 100 avtorjev 800 barvnih in 500 črno belih fotografij in ilustracij 200 tabel, grafikonov, dokumentov 30 zemljevidov ARILO ZA VSAKEGA «1 C A NAROČILNICA Podpisana/i/_ stanujoč(-a)_ pošta. NEPREKLICNO NAROČAM izvodov knjige GORENJSKA 1900-2000 po prednaročniški ceni 7.900 SIT + poštnina (po 7.100 SIT + poštnina za količine od 6 do 10 izvodov), s plačilom takoj po prejemu. Prednaročniška cena velja izključno za naročila, prejeta do 30.11.1999. Potem bo knjiga v prodaji po 9.900 tolarjev + poštnina. Lastnoročni podpis:_ Izpolnjeno naročilnico pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124,4001 Kranj. 712 strani velikega formata od sprememb v naravi do temeljnih civilizacijskih, gospodarskih, političnih, kulturnih in drugih procesov v zadnjem stoletju POHITITE Z NAROČILI, PONATISA NE BO! OGLASI Z GORENJSKIM GLASOM IN turistično agencijo INTOURS 6-dnevni program: prevoz z razkošno ladjo, namestitev v hotelu visoke A kategorije, silvestrovanje, zabavne igre,... SILVESTROVANJE NA KRFU 29, 12.-4- 1.2000 - 3 x nočitev z zajtrkom v hotelu CORFU H0LIDAY PALAČE - prevoz z ladjo (avio sedež) Trst - Krf - Trst - avtobusni prevoz pristanišče - hotel -pristanišče - vodenje - zabavni program cena potovanja: 49.000 sit ♦ ig.0Q0~srr (silvestrska večerja) KMEUGLAS m PODARJATA BRALCEM - UDELEŽENCEM SILVESTRSKO VEČERJO!!! PONUDBA VELJA ZA PRVIH 200 BRALCEV OZ. DO ZAPOLNITVE PROSTIH MEST!!! Če ste že naročniki, pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj. Podrobnejša navodila bodo prijavljeni prejeli na dom, dodatne informacije o SILVESTROVANJU 2000 na KRFU posreduje INTOURS, Turistični Boutique, Prečna 8, Ljubljana, tel. 061/130 35 50. PRIJAVNICA ZA SILVESTROVANJE 2000 na KRFU i1"1' " ...... ....... ...... ^^^^r^^^^^^^^^^^^^^fl^^^.>-.m„.,.,_v... I Ime in priimek: —— -;- I Ulica:--------------- I Poštna št. in kraj:-——--———-- § Telefon:--—»—-- NOVI NAROČNIK I IME:_ • . PRIIMEK: ■ ULICA: I I POŠTA: _ J J TELEFON St. otrok do 12 let J St. sopotnikov: (t.j. odraslih, ki bodo odšli v Grčijo poleg vas) Časopis začnite pošiljati dne: I j^Podpis naročnika Obkrožite artikel presenečenja, ki ga želite prejeti: J eno tnmesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000 ali J en celodnevni izlet z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 6. januarja 2001 ali Q tri reklamne artikle Gorenjskega glasa (anorak, hlače in pokrivalo iz nepremočljivega matenala) Poleg tega imate kot naročnik še 20 % popust p" naročanju malih oglasov in naših izletov. i KURILNO OLJE VAM PRIPELJEMO Skladišče: Medvode 061 611 340 Bencinski Servis: Radovljica 064 715 242 Moste pri Komendi 061 843 010 t m HI m Ekstra lahko kurilno olje naročite po telefonu. GORENJSKA MEtEKim Letopis izide 17. decembra Iz vsebine: 2000 let krščanstva Od župnika do nadškofa Gorenjske romarske poti Če se želite predstaviti, pokličite Gorenjski glas, komercialista s katerim delat* PREGLED DOGODKOV LETA 1999 PREDSTAVITVE PODJETIJ IN USTANOV Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 3000 in se dogovorite za nakup H Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, kličočega, paket SiOL ^ za dostop do interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča. Cenaje 49.900,00 SIT Zdaj je čas! in vključuje DDV Telekom^) Sloveniji Kdo je pripravljen na svojo prihodnost? ^MM& zavarovalnica tilia pripravljeni na novo tisočletje KRANJ, predstavništvo, Likozar jeva Ta, telefon 064 331 291 TRŽIČ, poslovalnica, Trg svobode 16, telefon 064 563 403 SKOFJA LOKA, poslovalnica, Kapucinski trg 6, telefon 064 620 696 RADOVLJICA, poslovalnica, Gorenjska cesta 33, telefon 064 7)4 620 MEDVODE, poslovalnica, Cesta komandanta Staneta 8, telefon 061 615 109 Skupina Volksvvagen je dosegla proizvodno številko 100 milijonov Z zlatimi črkami v zgodovino Na svetu je veliko avtomobilskih tovarn, ki imajo dolgoletno tradicijo in dosegajo pomembne zgodovinske prelomnice. Toda temu, kar je dose-8el nemški koncem Volksvva-8en, vsaj na Stari celini ni Para: v skupini so namreč dosegli magično proizvodno številko 100 milijonov, pripada Pa ji kar vsak deveti avtomobil •»a svetu. Ne gre pozabili, da skupina Volksvvagen od lani skupaj pod eno streho združuje kar devet avtomobilskih znamk, med katerimi so tudi tako prestižne kot Bentlev, Bugatti. Rolls Royce in Lamborghini. Te so v VVolfsbur-8u kupili v lanskem globaliza-cijskem pohodu in v prihodnjih 'etih jim nameravajo povrniti nekdanji sloves. Sicer pa so globalno razmišljali že takrat, ko še nihče ni slutil, da se bodo posamezni avtomobilski proizvajalci vse bolj povezovali. Že leta '964 se je Volksvvagnu pripojil takratni Auto Union, s čimer se Je ohranila blagovna znamka Audi. Leta 1986 se je vodstvo Volk swagna odločilo za prevzem največjega španskega avto- Legendurni hrošč je še vedno najuspešnejši avtomobil na svetu. Naredili so ga v 21 milijonov primerkih, prvi milijon je dosegel že leta 1955. postal nekakšen nemški čudež in že štiri leta kasneje je bila proizvodnja desetkrat višja. Leta 1955 je hrošč dosegel milijonsko proizvodnjo, leta 1967 jih je bilo že 10 milijonov. Hrošč se je leta 1972 poslovil od Nemčije, ne pa tudi od svojih kupcev, za nekaj let so ga preselili v Sarajevo in kasneje v mehiško Pueblo, no končno pa je dobil naslednika, ki pa je bolj namenjen premožnim kot nekdanjim kupcem. Sicer pa bo njegovo mesto kmalu prevzel v Evropi trenutno najbolj popularen avtomobil golf, ki so ga v siirih generacijah izdelali v 19,3 milijona primerkov. Med 100 milijoni izdelanih avtomobilov je med koncernskimi znamkami največ, kar 81 milijonov Volkswagnovih. Sledi 12 milijonov Audijev in 5 milijonov Seatov. Škoda je k skupni številski prispevala 2 milijona, prestižne znamke pa od Volksvvag-novega prevzema le 2000 avtomobilov. Najbolj množičen je volkswagen hrošč, ki mu je tesno za petami golf, tretji je passat in četrti transporter in peti polo. S prestižnimi v družbo najelitnejših: Volksnagen je lani od indonezijske družbe Megateeh kupil italijanski Lamborghini. "Otrok " zdaj pripada indiju. Ža rojstvo transporterja ima zasluge VolkstyttgnOV nizozemski Zastopnik Ben Pon, ki f>a je spravil na risalne deske. Številna priznanja za Goodvear Ameriškemu koncernu Goodvear se je ob prelomu tisočletja uspelo prebiti na vodilno mesto med proizvajalci pnevmatik. l*osebej dobro pa jim gre v zadnjem času v Veliki Britaniji, kjer so prejeli že sedmo priznanje v poldrugem letu. Pred kratkim je družina njihovih avtoplaščev za osebne avtomobile eagle ventura zmagala na preizkusu zmogljivosti na mokrem cestišču, ki so ga pripravili pri avtomobilistični reviji Revs. Preizkusili so ll različnih pnevmatik dimenzije 195/50x15 s preizkusnim fordom puma pa so jih neusmiljeno Preizkušali na poligonu podjetja Motor Industrv Research As-sociation v mestu Leicestershire. Testni voznik Dave Clark je opravil vrsto zaviranj, zavojev in ostalih zahtevnih manevrov, v poročilu, ki ga je objavila revija Revs, pa je bil nad pnevmatikami eagle ventura zelo navdušen. Med ostalimi britanskimi priznanji koncernu Goodvear so trije državni pokali za pnevmatiko eagle Fl, naslov Proizvajalec Pnevmatik leza po izboru bralcev revije Tyre News, medtem ko je pnevmatiki GT2 in eagle ventura osvojili naslova Pnevmatika leta in najbolj zmogjiva pnevmatika v reviji Auto Ex-Press. • M.G. mobilskega proizvajalca Seata, ki seje dotlej navezoval na italijanski Fiat. Tudi Seat je danes finančno ozdravljeno podjetje in uspešno posluje v okvirih koncema. Z začetkom tranzicije v nekdanjem realsocialstičnem svetu pa je Volksvvagen dobil možnost za prevzem večinskega deleža v češki Škodi. Slednja je v naročju velikega koncema že nekaj let najuspešnejša in kmalu bodo stekla pogajanja o popolnem prevzemu. Stomilijonska proizvodna številka bo v avtomobilski zgodo vini ostala zapisana z velikimi črkami, kajti Volksvvagen je med evropskimi avtomobilskimi proizvajalci prvi, ki mu je uspel tak podvig. Med vsemi avtomobili je še vedno najuspešnejši legendarni hrošč, ki je pred kratkim dobil svojega duhovnega naslednika. Hrošč, ki so ga izdelali v več kot 21 milijona primerkih jc nastal še pred drugo svetovno vojno. Vojna vihra z zavezniškimi napadi je Volksvvagno-vim obratom precej prizanesla in Američani so v svoji dvomesečni prisotnosti pomagali pri obnovi tovarne. Nadzor nad proizvodnjo je bil zaupan britanskim vojaškim oblastem in leta 1946 je bilo narejenih 10.200 vozil. Volksvvagen je i-:-1 Volksvvagen v tovarnah v Nemčiji in drugod po svetu zaposluje kar 300.000 ljudi. Letna proizvodnja doseže 5 milijonov, vsak dan pa iz proizvodnih obratov zapelje 20.000 avtomobilov Volksvvagnov prodor na tuje trge seje začel skromno, vendar so prve avtomobile v sosednjo Nizozemsko i/vozili že dve leti po vojni. Z nizozemsko oziroma tamkajšnjim Volksvvagnovim zastopnikom Benom Ponom. Možakar je zrisal prvega transporterja in je precej kriv za njegovo rojstvo, leta 1949 prvič poka/ali kot prototip. V večini evropskih držav se je prodaja začela leto dni kasneje, medtem, ko so prve hrošče namenjene čez Atlantik na ladje naložili leta 1949. Volksvvagen si je postopoma začel ustvarjati imperij tudi v "prekomorskih" državah: leta 1952 v Kanadi nato še v Braziliji, v Združenih državah Amerike, Avstraliji, Mehiki, Nigeriji in tudi na Kitajskem. Prav od tam bo kmalu prišel nov Volksvvagnov malček. Čeprav se marsikomu zdi, da prvi človek Volksvvagna, neizprosni in odločni Ferdinand Piecfa sprejema preveč tvegane odločitve, ima njegova taktirka očitno pravi ritem. Prodaja in dobički so namreč vsako leto višji, v prihodnje pa namerava Volksvvagen s pomočjo svojih prestižnih znamk tudi v družbo tako uglednih, kot je na primer Mercedes-Benz. Toda že brez tega je koncem, ki domuje v Volksvvagnu dovolj močan: v Evropi je nedvomno številka 1, na svetovni lestvici pa se je uvrstil na tretje mesto. V Evropi skupini pripada kar vsak peti in v svetovnem merilu vsak deveti avtomobil. • M.G., foto: Volksvvagen Brave in brava z (brezplačnim) ABS FiatOV uradni zastopnik AC Avto Triglav se je odločil razveseliti kupce avtomobilov bravo/brava. Poleg serijske opreme (volanski scrvoojačevalnik, osrednja ključavnica, električni pomik stekel...) bodo tako za nespremenjeno čeno 2.416 milijona tolarjev bravo z 1,2-litrskim motorjem z SO KM, odpeljali obogatenega še s protiblokirnim zavornim sistemom. Akcija velja do konca leta. • M.G. AVTOHISA VRTAČ Kron, Delavska 4, Straiišče pri Kranju AllOl Email:avtohiia.vrtac@avtohisavrtac.si fkšS M / f f O. http:llwmH.av1ohisuvdot.ii V D H / J lO'ViV AVTO KADIVEC Šenčur, tel.:064/418-000 PRI NAKUPU ACCENTA DARILO 4 ZIMSKE C^**^) JHTVTLJIHIOP1I ŽE OD 1.599.000 SIT JUBILEJNI POPUSTI OB IO. OBLETNICI do 200.000 SIT JJGODNI KREDIU ODPLAČEVANJE S POLOŽNICAMI m. d. d KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Tel., fax: 064/222-624 http://www.alpetour-remont.si PONUDBA TEDNA Znamka in tip vozila Letnik in barva vozila Cena v SIT Cena v DEM Lada samara 1500 1994 rdeča 326.025 3.260 Opel Kadett 1,4 LS 1990 modra 357.000 3.570 Renault 21 TL 1989 met. zelena 365.000 3.650 VW Golf JXD 1988 rumena 440.737 4.400 Volvo 740 GLE TD 1986 zelena 630.000 6.300 Renault 5 Five/5v 1995 met. srebrna 718.200 7.180 Renault 19 RT 1,8/5v 1993 met. siva 840.000 8.400 Volksvvagen Transporter 1,9 TD 1992 modra 892.080 8.930 Fiat Punto 75 SX 1994 bela 895.000 8.950 Renault 19 1,8 RTI/5v 1994 met. siva 970.200 9.700 Opel Astra 1,6 1 karavan 1995 bela 995.050 9.950 Renault Clio RT 1,4/5v 1995 met. srebrna 1.050.000 10.500 Tovora Carina 1,6 XLI 1993 zlata 1.074.675 10 750 Renault Šafrane 2,0 RN 1993 met. siva 1.290.000 12.900 Chravsler Vovager 2,5 TDSE 1993 met. rdeča 1.533.525 15.330 VW Passat 1,8 karavan 1995 bela 1.590.000 15.900 Renault Megane Coupe 1,6 e 1998 met. modra 1.999.200 19.990 Renault Megane Coupe RT 1,6 1999 met. modra 2.480.000 24.800 Renault Espace 2,0 1997 srebrna 3.580.500 35.800 Renault Šafrane 2,4 1998 zlato rjava 3.584.000 35.840 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit z obrestno mero T + 4,25 %. Kranj, 22. 11. 1999 Novinarska žirija je izbrala Evropski avto leta 2000 Krono je osvojil Tovotin Yaris f^to se naglo približuje koncu 'n novinarska žirija zadolžena *a izbor Evropskega avtomobi-'a leta 2000 je opravila svoje Wo. Z zvenečim naslovom so n»ed petimi finalisti, izbranimi v Prvem krogu, okrasili Toyoti-ne8a malčka variš, šele drugi Japonski avtomobil, ki se mu je Posrečil ta podvig. Variš se je v finalu spopadel s nu-dimi tekmeci, fiatom multi-P'°. oplom zafiro, škodo fabio P roverjem 75. Takšen je bil na koncu tudi vrstni red, kot ga je °h!ikovala žirija 56 avtomobilis- 'cnih novinarjev. Med njimi je '' tudi slovenski član Tomaž . orekar, glavni urednik revije Avto. Žirija je pri ponski avtomobil, ki se mu je posrečilo osvojiti '2boru upoštevala več kategorij, predvsem pa evropsko lovoriko, leta 1993 je bil za Evropski varnost, udobje, obliko, vozne lastnosti, varova- avto leta razglašen nissan micra. Največ, kar se-^Je okolja in razmerje med ceno in uporabno dem naslovov je doslej pobral Fiat, Renault in ""ednostjo. Ford kar precej zaostajata, oba imata po štiri. zanimivo je, da je tovota yaris šele drugi ja- • Ml.G., foto: Tovota Avto Mlakar & Podboršek ODESO JESENSKI POPUST - 170.000 SIT AKCIJA: plačaš pol, odpelješ celega FIAT PUNTO oprema: centralno zaklepanje električni pomik stekel 2 x airbag, FIAT code že zal.358.000 SIT STARO ZA NOVO KREDITI NA POLOŽNICE IN UGODNI LEASING DEBIS. BRAVO i.2sx BRAVO ie»x IVI ARE A 1.8SW MULTIPLA sx 1.976.000 2.382.000 2.952.400 8.SS8.000 Salon: BleiweiS0va 10, tel.: 224-540, servis: Struževo 1,ttl.: 224-244 OGLASI Vesela Martinova sobota v Vipavi in Goriških brdih Z Integralom Tržič so na Martinovo soboto bralke in bralci enjskei (asa rajžali pa Primorskem. Za dobro počutje so poskrbeli Pivovarna Union, Pekarna Krati/, "ozemljitev" je bila iz Let ene od Skofčovega ata, za dobro razpoloženje pa je neumorno vlekel harmoniko in naprej pel Peter Pavčar. V vipavski kleti Agroind 1864 so izletniki ob odličnih sirih vipavske mlekarne poskusili mlado vino in tudi nekaj izbornih starejših vin. Na turistični kmetiji Breg, ki jo tik ob italijanski meji v Bregu pri Golem Brdu I vodita Mirela in Adrijana Peresih, pa so I uživali ob brušketah, joti po briško, gov- j eji pečenki s pršutom, frtalji z zelišči, 1 klobasi kuhani v vinu, beli pečeni polen- | ti in sladkem kruhu polnjenem z grozdjem. V M eda ni so na vses[)lo.s~ni veselici na tamkajšnjem trgu "glasovci" popravili starostno povprečje Obiskovalcev, kako, pa lahko ugibajte. • Foto: Andrej Mali S TA Integral Tržič smo na Martinovo soboto obiskali Maribor, to lepo štajersko prestolnico, kjer nas je vodil po mestu vodič TIC-a MB. Bogato zgodovino in čudovito arhitekturo so si obiskovalci ogledidi od Mariborskega gradu, preko Rotovža, do najstarejše trte na Lentu. Pot smo nadaljevali v Terme MB, v termalni kompleks Fontana, kjer je prijetno topla voda v številnih bazenih grela naše obiskovalce. Seveda pa smo večer preživeli na turistični kmetiji Senekovič v Trsteniku pri Benediktu, kjer nas je čakal pravi vinski krst, obilna Martinova večerja, dobra kapljica iz domačega vinograda in tudi prijetna glasba. Ob veselem razpoloženju in družabnih igrah, ki so jih pripravili za nas, je minil prijeten večer, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Družina Senekovič vas vabi tudi katerikoli vikend na pokušino dobre hrane pijače, za organizirane skupine vam pripravijo tudi ples. Prijazno vabljeni! M.P. TURISTIČNA KMETIJA ENEKOVIČ Ihicnik 7, 22)4 BENEDIKT _ 062/7)12)7 062/73146$ SREČA POTRKA DVAKRAT Tok! Ob vsakem nakupu audio in video izdelkov se vam odpirajo vrata do več kot 3000 privlačnih nagrad. cO cO cO a-Q3 CO CO «T> «C> «t> Obiščite trgovine s Philipsovimi izdelki! Tok! 20. januarja 2000 pa se vam bodo nastežaj odprla vrata do glavnih nagrad: DVD - digitalni videopredvajalnik, 15 televizorjev, 10 mini glasbenih sistemov in 10 soundmašin. PHILIPS Obrnile suet Ha bolje. 'oIMEEGLAS več kot časopis Izdali vam bomo skrivnost, zakaj so kupci gotovih hiš Marles tako zadovoljni. Ker imajo hišo, ki je ukrojena natanko po njihovi meri. Tako, kot so si jo vedno želeli. Vsem, ki bodo kupili hišo med 15. 12. 1999 m 31. 3. 2000, bomo podarili strešno kritino 111] l ' iffi tip norma. Taki) bo tudi streha riad glavo po meri. hiše maribor d.o.o. I BjŽOi BBS .1 Marles hiše Maribor d.o.o., Limbuška C, 2, 2341 Limbuš, tel.: ++386 62/10 94 603, faks: E-pošta: hise@marles.si, internet: www.marles-hise.si > 386 62/10 94 640 pUv*.M lA*t* BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 064/646-381 Del. čas: pon.pSred., pet. od 15.-21. ure tor, čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10. - 20. ure (;i -.asova TOTI UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canvoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 ^aši plavalci in plavalke so uspešno začeli letošnjo zimsko plavalno sezono NATAŠA TRETJA V WASHINGTONU, ALENKA NAJBOLJŠA V CELJU '0 višinskih pripravah v Ameriki so naši plavalci in plavalke prejšnji teden odlično nastopili na fekmi v VVashingtonu in del ekipe tudi v Edmontonu, že v soboto in nedeljo pa so tekmovali v Celju. Vi* anj, 23. novembra - 'šinske priprave v ^Tieriki, na višini kar '50 metrov, so odlično uspele, saj smo trenirali .^uPaj z ekipami Nemči-Je> Italije, Japonske in do-?}ačo ameriško ekipo. ^'Jub utrujenosti so se j^ši reprezentantje že iz-Ka2ali na obeh tekmah ega pokala, še ,°|jše rćzultate pa pričanjem na evropskem ^venstvu, ki bo od 9. do decembra v Lizboni," Je Po vrnitvi domov povedi reprezentančni trener ^""il Globočnik, ki naj bi afies izvedel, ali se bo ,^'Pi po bolezni pri-^""Užila tudi Metka Spara-,ec, ki sicer trenira v Avs-Niji. Na pripravah v Ameriki j.0 bili tako Nataša in perika Kejžar, Tanja Blatnik, VVashingtonu priključil tudi ^ša Slapšak, Peter Mankoč, Marko Milenkovič. Naši plaval-''až Medvešček in Matic Li- ci so se na tekmi v VVashingtonu ^vž. Ekipi se je na tekmi v izkazali, saj so prvi dan nastopi- ALPSKO SMUČANJE ŠPELA tretjič na vrhu Nataša Kejžar je z odličnim nastopom v ZDA napovedala dobro zimsko sezono. le. ed, 23. novembra - Čeprav se letošnja smučarska sezona ko- c oktobra v Tignesu za naše smučarke ni začela posebno obe- lo, pa je bilo že na obeh drugih tekmah v Copper Vlountai-P veliko bolje. Kaj bolje! Že na prvi slalomski tekmi minulo so-!^to zvečer (po slovenskem času) smo proslavljali prvo letošnjo ■ gensko in gorenjsko zmago. Z odličnim nastopom si jo je zas-J^jla 26-letna Blejka Špela Pretnar in tako zmagala tretjič v kV°Ji karieri: prvič je bila najboljša leta 1995 v veleslalomu v ^•"niiu, drugič pa letos pozimi v slalomu v Areju. i ^'cer pa je že v petek na veleslalomski tekmi našim kazalo do- OfO. — i -- • —- • •_ -----1 _ .1.1------ ^i iz prve letošnje veleslalomskc tekme v Franciji. Na končuje "a Vrhničanka Mojca Suhadolc odlična peta, prve letošnje točke a so si prismučale še: Alenka Dovžan s 24. mestom, Špela Pret- saj so kar štiri smučale v finalni vožnji in ovrgle slabe napo- di,- C02 s 25. mestom in Nataša Bokal s 30. mestom. Zmagala je Francija Rcgine Cavagnoud, sicer specialistka za hitre discipline. l eto mesto Suhadolčeve pa je bilo očitno dobra spodbuda za sortni------------------- •-------- *- - -■■ fi nastop naših deklet v slalomu. Ze po prvi vožnji je bila na ugo ni resto- Vi"cnem tretjem mestu Špela Pretnar, ki se tokrat tudi v druge v a'a in je nastopila odločno in pogumno. To se ji je tudi obres 5 .°< saj je na koncu dosegla natanko enak čas kot Francozinja ^'Onijeva in skupaj sta proslavljali prvo letošnjo slalomsko zma-tr prvi vožnji vodilna Norvežanka Bakkejeva jc bila na koncu g6tJa. Spela in Christellc sta si razdeli tudi nagrado za prvo in dru-l^j fnesto (68 tisoč švicarskih frankov) ter vsaka po 100 slaloms-s V.točk. Dobro sta se odrezali tudi obe naši preostali slalomistki, kJ Je Alenka Dovžan osvojila odlično osmo mesto, Nataša Bokal 1 devetnajsto. anes in jutri bodo z nastopi "prek luže" začeli tudi fantje. • V. S. SMUČARSKI TEKI Obetaven uvod tekačev l^jiruna, 22. novembra - Pred sobotnim začetkom svetovnega po a smučarskih tekačev v Kiruni na Švedskem so se smučarski te- rac'. Pomerili že na prvi FIS tekmi. Optimizem, kije žarel iz tabo-^ finskega trenerja Jarma Pulkkinena, se je že na prvi tekmi v ^ cni konkurenci tekačev iz 12 držav pokazal za otipljivega. 11. rJrfiSto Mateja Sokliča in 14. mesto Andreje Mali na 10 oz. 5 km C| l8i progi v klasični tehniki je našemu taboru dodal novega ^na. Matej Soklič jc 1 e slabo minuto zaostal za Švedom Perom Jofssonom, sicer lanskim zmagovalcem uvodne tekme svetovne-(2^°kala in Slovakom Ivanom Batorvjem, ki sta dosegla enak čas de||l). Blejec, kije bil presenečen eminentne družbe na razpre-E^ci, je bil celo hitrejši od naturaliziranoga Avstrijca Michaela ki '.nova, drugouvrščencga v svetovnem pokalu v lanski sezoni, lik Je. bil tokrat šele 17. Dobro sta tekla tudi Fogatčan Vasja Rup-^ ,ln mladinec iz Medvod Jože Mehlc. S prvim nastopom v se-,rn'je bila zadovoljna tudi Kamničanka Andreja Mali. "Čeprav je tr .ncozinja Karin Philipott malce presenečenje, pa so bile hi-Ve^m9ma 'e specialistke za klasično tehniko. Ukrajinka Ta-Č^^ko in Švicarka Albrecht sta le mesti pred mano. Lepo za-za-'Hi " ^ant'' PoseDno 1 Matejem sem zadovoljen, medtem ko z Wet* ^e ne povsem," je pričakovanja razkril trener Jarmo Pulkko-• ' M. Močnik li v šestih finalih, drugi dan pa v petih. Na zmagovalnih stopnči-kah je v četrtek stal Matic Li-povž, ki je bil tretji na 200 metrov prsno, tretje mesto na 100 metrov mešano pa je dan kasneje osvojila še Nataša Kejžar. Nato je del ekipa odpotoval domov, oziroma na tekme v Celje, del ekipe pa je nastopil na tekmah svetovnega pokala v Kanadi. V Fdmontonu se je med našimi najbolj izkazal Peter Mankoč, ki je zmagal na 100 metrov mešano in s tem priboril zgodovinsko zmago za naše plavanje. Ostali del ekipe, na čelu z gorenjskimi reprezentantkami pa je pripotoval domov in takoj odšel na tekmo za Pokal mesta Celja. Ekipno je na tem tekmovanju zmagala Ljubljna, med Gorenjci pa se je izkazala Alenka Kejžar (PK Radovljica Park hotel Bled), kije bila najboljša v skupnem točkovanju med vsemi plavalkami. Med mladinkami se je izkazala Anja Čarman, članica PK Merit Triglav Kranj, ki je na 400 metrov prosto dosegla nov državni kadetski rekord mitinga in bila najboljša po seštevku rezultatov med mladinkami. Tudi ostali radovljiški in kranjski plavalci so se oba dneva večkrat uvrščali na zmagovalne stopničke. Na koncu je bila radovljiška ekipa peta, kranjska pa sedma. • V. Stanovnik, foto: T. Doki V SOBOTO ŠPELIN MEMORIAL Kranj, 22. novembra - V soboto, 27. novembra, bo v Kranju mednarodno plavalno tekmovanje Špelin memorial, ki ga Plavalni klub Triglav Kranj vsako leto v tem času prireja v spomin na plavalko Špelo Rebolj, tragično preminulo leta 1981 v letalski nesreči na Korziki. Špelin memorial bo letos šestnajsti po vrsti, tekmovanje pa se bo začelo v soboto ob 9.30. Organizator, Plavalni klub Merit Triglav Kranj, tudi na letošnjem pričakuje okoli 600 plavalcev mlajših kategorij iz šestih držav, ki se bodo pomerili v 13 disciplinah. Med njimi je tudi 800 metrov prosto, v kateri je Špela Rebolj zmagovala in dosegala rekorde. Koje imela 13 let, je na 800 metrov prosto plavala 9:18,68, kar je pred devetnajstimi leti veljalo za izjemen rezultat. Pokrovitelj letošnjega Špelinega memoriala je Kompas Holi-days, sodelujejo pa tudi nekateri drugi, med njimi tudi Mestna občina Kranj. • D.Ž. TRIATLON SPOMIN NA JURAJO Vrhnika, 22. novembra - V Sinji Gorici pri Vrhniki je bila v soboto zvečer zaključna podelitev priznanj najboljšim triatloncem in duatloncem v slovenskem pokalu. Hkrati pa seje od vodenja triatlonske zveze poslovil tudi Igor Kogoj, ki odhaja na Ministrstvo za šport. Sezona ni bila preveč posrečena po tekmovalni plati, hkrati pa je za posledicami prometne nesreče umrl tudi najboljši slovenski duatlonec zadnjih let Škofjeločan Sašo Juraja, ki je v teh vrstah pustil neizbrisen pečat pravega športnika, človeka in prijatelja. Priznanja za zmago v slovenskem pokalu duatlona se tako ne bo mogel veseliti. Za Jurajo, ki so se ga posebej spomnili na podelitvi, je drugo mesto zasedel Klemen Dolenc (Novice, Radovljica), Kamničan Miro Krcgar pa je bil peti. V ženski konkurenci je zmagala Ljubljančanka Simona Žabjek, med mlajšimi mladinci Grega Zore (Trisport Kamnik) in starejšimi Jernej Pisk (Skofja Loka). Med veterani E je gorenjsko navezo z zmago dopolnil Franc Hrovat (Bohinj). Bohinjci, kijih organizacijsko drži pokonci Karel Medvešček, so se veselili zmage Petre Prebeg v ženski konkurenci slovenskega pokala v triatlonu. Prehitela je Nado Kozjek in Matejo Šimic. Med člani so na stopničke stopili Grega Hočevar (L), Erih Pečnik (2.) in Mitja Mori (3.). Poleg nove zmage Grega Zoreta sta med veterani zmagala še Janez Kragelj (Triglav) in dvojno Franc Horvat (Bohinj). • M. Močnik NOV MEDNARODNI USPEH JESENIČANOV V CELJU Jesenice, 23. novembra - Na tekmi za Evropski kriterij v umetnostnem drsanju v Celju so tekmovalci in tekmovalke Drsalnega kluba Jesenice spet blesteli. Med 229-timi udeleženci iz 16 držav so posegli po najvišjih mestih. Pri mladincih je Gregor Urbas spet premagal vse tekmece in se z zmago povzpel na najvišjo stopničko. Zmagali sta tudi Nena Stojanovič pri deklicah do 14 let in Teodora Poštrič pri deklicah do 15 let. Anja Otovič je pri tleklicah do 13 let zasedla 2. mesto", Ines Berginc pri deklicah do 15 let 6. mesto in Silvana Kovač pri deklicah do 9 let 7. mesto. Jeseničani so v Celju dosegli tudi velik ekipni uspeh. Med številnimi evropskimi klubi so se uvrstili na odlično 3. mesto in so bili obenem tudi daleč najboljši slovenski klub od štirih sodelujočih. • J. Rabič BALINANJE UROS IN ALES NAJBOLJŠI PAR NA SVETU Skofja Loka, 22. novembra - V prestižni disciplini dvojic sta Uroš Vehar iz Žirov in Aleš Škobrne iz Ljubljane na letošnjem svetovnem članskem balinarskem prvenstvu v Lvonu osvojila prvo mesto in zlato kolajno. To je najpomembnejše sporočilo iz Francije, ki smo jih v Slovenijo dobivali zadnje dni. Tako sla naša najboljša balinar-ja v članski konkurenci zaokrožila niz uspehov mladincev in članov do 23 let in dokazala, daje Slovenija (še vedno) balinarska velesila. Vehar in Škobrne sta si po zmagi nad švicarsko dvojico v petek zagotovila četrtfinale. Premagala sta predstavnika Maroka in se nato v polfinalu pomerila z Alžirccma. Bila sta boljša in kolajno sta imela v žepu - vprašanje je bilo le ali srebrno ali zlato. Vse pa je bilo jasno v nedeljskem finalu! V dvoboju s Hrvatoma Guljo in Guštinom sta se izkazala kot bolj izkušena in mirna ter zmagala in osvojila prvo zlato člansko kolajno za Slovenijo v igri dvojic. Žal je imel Uroš malo manj sreče v natančnem zbijanju, kjer je le 4 točke zaostal za bronom. Prav tako četrti je bil Zoran Rednak v hitrostnem zbijanju. Izkupiček iz Lyona je toj;ej za naše balinarje izjemen: štiri kolajne mladincev, dve kolajni članov do 23 let in na koncu še prestižno zlato med članskimi dvojicami! To pa je pred svetovnim prvenstvom v Kranju (kranjski župan Mohor Bogataj je že prevzel zastavo mednarodne balinarske zveze SIB), ki bo septembra 2001, najlepše, kar smo si lahko želeli! • V. Stanovnik ČESTITKE GREGORJU KOŠIRJU Tržič, 23. novembra - "Balinarski klub Bistrica je v enajstih letih obstoja dosegel rezultate, ki bi mu jih zagotovo zavidal vsak svetovni klub," je prejšnji teden na slovesnem sprejemu za dobitnika zlate kolajne med mladinci v hitrostnem zbijanju Gregorja Koširja poudaril predsednik Balinarskega kluba Bistrica Jožef Milan Mlinar. Gregor Koširje namreč po številnih dobrih domačih rezultatih in naslovih dokazal, da je najpreciznejši bali-nar na svetu med mladinci in v Lvonu zanesljivo osvojil zlato. Nanj so bili te dni ponosni vsi bistriški balinarji in navijači, še posebno njegov prvi trener Mato Valjavec, ki gaje pred osmimi leti navdušil za ta šport. Da rezultate mladih športnikov spoštuje tudi domači župan Pavel Rupar, pa je znova potrdil včeraj dopoldne, koje tudi on čestital Gregorju Koširju. • R. Kikel HOKEJ V KRANJU TRIGLAV - ACRONI Kranj, Jesenice, 23. novembra - Minuli petek so hokejisti v mednarodni hokejski ligi odigrali redni krog. Z dobro igro so se izkazali Jeseničani, ki so 4:1 (2:1, 1:0, 1:0) ugnali Albo Volan. Olim-pija je v petek izgubila z Dunaferjem 5:4 (0:1, 5:1, 0:2). V nedeljo je bil nato slovenski derbi, na njem pa je bila znova boljša Olimpija, ki je v Tivoliju 4:2 (1:0, 3:1, 0:1) premagala Gorenjce. Na lestvici vodi KAC s 24 točkami, Olimpija je s 15 točkami peta, Acroni Jesenice pa predzadnje, sedme. V četrtek so hokejisti odigrali tudi tri pokalne tekme. Slavija M. Optima je 2:1 premagal Medveščak, Bled je 10:2 ugnal Interieri Tivoli, HIT Casino in Triglav Kranj pa sta se razšla z neodločenim izidom 3:3. Naslednje pokalne tekme bodo ta četrtek, pari pa so: Medveščak - Triglav, Interieri Tivoli - HIT Casino in Slavija M Optima - Bled. Zaostalo tekmo državnega prvenstva sta odigrala Slavija M Optima in Interieri Tivoli. Izid je bil 7:0 za Založane. Danes pa je na sporedu nov krog. Prvo tekmo na domačem ledu v Kranju bo odigrala ekipa Triglava, ki bo ob 18. uri gostila jeseniški Acroni. V Tivoliju bosta igrala Olimpija in Bled. • V.S. BOKS V Kranju se obeta boksarska "poslastica" NOVAK V RINGU Z DAMLEV0M Kranj, 23. novembra - V nedeljo, 19. decembra, bomo v dvorani na Planini v Kranju, priča izrednem boksarskem dogodku. V profesionalnem dvoboju se bosta namreč pomerila 25-letni Kranjčan, 5-kratni prvak Slovenije in naš najboljši profesionalni boksar, Sehaslijan Novak in temnopolti profesionalec iz Kameruna, le mesec dni mlajši, Celestin Damlev. Njuna borba bo trajala 6 rund po 3 minute, gledalce pa bodo v pred-borbah "ogreli" najboljši slovenski amaterski boksarji, ki se bodo pomerili z vrstniki iz Avstrije. • V.S. VATERPOLO TRIGLAV NA VRHU Kranj, 23. novembra - Minulo soboto so vaterpolisti v državnem prvenstvu odigrali drugi krog. Vse tekme so bile v olimpijskem bazenu v Kranju, stoodstotni izkupiček pa sta iztržila Triglav in Tivoli, ki sta tako tudi še neporaženi ekipi letošnjega prvenstva. V prvem srečanju je sta vodo penila Kamnik in Probanka Leasing, zanimivo srečanje pa se je končalo neodločeno 8:8 (3:5, 3:2, 1:0, 1:1). Nato so šli v bazen vaterpolisti Kokre in Tivolija, zanesljivo pa so bili boljši Ljubljančani, ki so zmagali 3:11 (0:6, 1:4, 1:0, 1:1). Zanesljivo zmago so si priborili tudi državni prvaki, ekipa Triglava, ki so se pomerili s Koprom. Rezultat je bil 12:4 (2:1, 2:0, 4:2, 4:1). Na lestvici po dveh krogih tako vodita Triglav in Tivoli, naslednji krog pa bo na sporedu že danes in v soboto. Današnji tekmi bosta v Kranju. Ob 20. uri se bosta pomerila Triglav in Tivoli, ob 21.15 pa Kamnik in Koper. V soboto bo na sporedu še tekma Probanka - Kokra v Mariboru. Že v petek pa ekipa Triglava začenja z igranjem v evropskem pokalu. Tekmovanje bo v Zagrebu, zato bo organiziran tudi prevoz na tekme, ki se bodo igrale od petka do nedelje. Prijave že sprejema Bojan Martelj (041 682 219), lahko pa se prijavite tudi v bifeju kranjskega bazena. Odhod posebnega avtobusa bo v petek, ko Triglav igra z madžarskim BVSC - jem, ob 16. uri, v soboto, ko se bo Triglav pomeril z Mladostjo, ob 15.30 uri, v nedeljo, ko bo Triglav igral z Galatasaravem, pa ob 6.30 uri. • J. Marinček TENIS Žirovka Petra Rampre se vzpenja po teniški lestvici V AMERIKI MI JE LEPO Žiri, 22. novembra - Po skoraj devetih mesecih treniranja v Ameriki ter tekmovanj širom sveta se je Petra ponovno ustavila doma. Tokrat je bil to le obisk družine in prijateljev, počitek po naporni sezoni, ki jo je Petra zaključila na visokem 180. mestu svetovne teniške računalniške lestvice. "* Kljub temu da si s Petro redno dopisujeva s pomočjo Interneta, ter sva se nazadnje videli konec avgusta na US opnu v New Yorku, sem se je resnično razveselila, ko seje oglasila v Sloveniji. Zanimivo, da si po 14 mesecih življenja v Ameriki šele drugič doma, od zadnjega obiska je minilo celih devet mesecev, pa še takrat si bila doma le toliko, da si opravila obvezne zdravniške preglede. Nisi nič pogrešala Slovenije, domačih? "Po pravici povedano, niti ne. Življenje v Ameriki mi izredno prija, tako njihov način življenja kot odlični pogoji za trening, ki bi jih v našem okolju le stežka našla. Tudi turnirjev je v tam ogromno, lahko bi pravzaprav igrala skoraj vsak teden kakšnega, zato ni bilo nobene potrebe, da bi potovala na druge celine. V tem času sem veliko pridobila na samozavesti, bolj sem sproščena, kar je seveda zelo pomembno na moji teniški poti. Ljudje so dosti bolj spontani, predvsem pa skoraj ni opaziti za nas tako značilne zavisti. Veseli so vsakega uspeha, ob porazu so na tvoji strani, te tolažijo, pri nas pa imaš občutek, kot da čakajo le na to, da ti bo spodletelo." Znano je, da je bivanje na teniških akademijah v Ameriki zelo naporno, vse je podrejeno tenisu, kako pravzaprav izgleda dan, ko se pripravljaš na tekmovanja? "Živim še s tremi dekleti v enem izmed apartmajev, ki je v •lasti Akademije Palmer (tam treniram) in je le pet minut oddaljen od centra, kjer vsak dan treniramo. Imajo tako trda kot tudi peščena igrišča, razlika je le v tem, da imajo namesto rdečega peska pesek zelene barve, ki je malce hitrejši od našega. Za nas skribjo trenerji za tenis, za kondicijsko vadbo pa skrbi poseben trener. Treningi se začenjajo že ob osmih zjutraj, trajajo nekako do enajstih, sledi odmor za kosilo, nato pa še opoldanski del teniškega treninga ter obvezna kondicija." Vidim, da je dan zapolnjen do zadnje minute. Kako pa je kaj s hrano? Kot vemo, je zelo pomemben člen v pripravi vrhunskega športnika, pa vendar Amerika ne slovi ravno po zdravi prehrani. "Res je, to je ena redkih stvari, ki mi niso všeč. Čeprav se hranimo v restavraciji akademije, hrana ni preveč okusna oziroma zdrava. Veliko hamburgerjev, testenin brez okusa, skratka hitro pripravljene hrane. Kako sem se razveselila goveje juhe, pa štrukljev, žgancev,..., ki mi jih je mami pripravila ob prihodu domov!" Kako pa je s tekmovanji? Hodiš sama ali te kdo spremlja? "V glavnem potujem sama, stroški za trenerja bi bili namreč previsoki, vendar v Ameriki to ni tako problematično. Na večini turnirjev je možno* bivanje pri družinah, tako da ti vsaj moralne podpore gotovo ne manjka. Igralke pa tako že poznam, zato problemov s treningi in ogrevanjem nimam." Kakšen pa je tvoj program za v prihodnje? "Letos sem bila več kot 25 tednov naokoli, tako da se bom zdaj dober mesec dni pripravljala v naši akademiji, potem pa se bom po vsej verjetnosti udeležila turnirjev na Novi Zelandiji ter prvega Grand Slama sezone v Melbournu." • B. Mulej PRVA ATP TOČKA MATJAŽA POGAČNIKA Kranj, 23. novembra - Radovljičan Matjaž Pogačanik, ki že dve leti trenira ter igra za kranjski Triglav, je v Tuniziji dosegel lep uspeh. Nastopil je na dveh Futures turnirjih z nagradnim skladom 10.000 dolarjev ter si na drugem turnirju priigral prvo točko ATP. V kvalifikacijah je po vrsti ugnal Navvala (Tunizija), Fomina (Kanada) ter Phona (Madžarska), nato pa v glavnem žrebu še Fleischfresserja z rezultatom 6:2, 7:6. V drugem krogu je bil Italijan Di Mauro uspešnejši šele v tie breaku zadnjega niza. Na teh tekmovanjih so izmed naših nastopili še Ibrisbegovič, Belorus, ki bo naslednje leto treniral v Triglavu, ter Ogrinc iz Domžal in Pire (Merkur Protenex), ki pa so tokrat ostali brez osvojenih točk. • B. M. ROKOMET ODBOJKA SAVČANKE PRED NASLOVOM SALONIT IN INFOND Evropski pokali, reprezentančni nastop in sneg so bili vzrok, daje bil tudi minuli rokometni konec tedna okrnjen oziroma nekoliko daljši. Prvoligaši so sredin krog končali šele v soboto. Prvoligašice so zaradi tekem reprezentanc počivale. Tokrat nekoliko več pozornosti zaslužijo rokometašice Save. Po zmagi v Šentjerneju so prevzele vodstvo na lestvici in so pred osvojitvijo jesenskega naslova v 1. B ženski ligi. Po prihodu novega trenerja^. Cudermana) in nekaterih izkušenejših in ponovno reaktiviranih igralk so prvi rezultati že vidni. Vendar vse še ni tako, kot bi moralo, zato nekaj dela čeka tudi upravo. Kljub vsemu pa se to soboto (27.11.) ob 14. uri splača priti v dvorano na Planini. Gumarke se bodo pomerile z zadnjo Sevnico in bodo lahko proslavile jesenski naslov. Sicer pa Savčanke čaka tudi končnica, v katero se uvrstijo prve štiri ekipe. Termovci so v sredo igrali v Slovenj Gradcu in visoko, previsoko, izgubili. Tako je bilo neuspešno tudi prvo vodenje novega trenerja Ločanov, Rajka Begoviča. Derbi 1. B moške lige je bil tokrat v Kranju. Pomerila sta se drugi in tretji na lestvici. Po izenačeni igri, vsakemu tekmecu je pripadel po en polčas, sta se razšla z delitvijo točke. Tako so Šmartčani ostali drugi, CHIO Besnica pa si deli tretje mesto s Sevnico. Preddvorčani so gostovali v Prekmurju in tesno izgubili. Sc pa njihova forma počasi dviga. V drugi ligi vzhod so vsi trije ligaši izgubili. Nič presenetljivega, saj so igrali z ekipami z vrha lestvice. Na zahodu so slavili le Savčani, ki so brez težav dobili obračun z Alplesom. Na obeh lestvicah zato ni prišlo do nobenih sprememb. Rezultati: 1. liga - moški: Prevent Termo 41-20; 1. B liga moški: Pomurka - Preddvor 31-29; Sevnica - Atom Krško 32-25; CHIO Besnica - Šmartno 28-28; Velika Nedelja - Ormož 25-23; Dol TKI Hrastnik - Rudar 18-26; Nova Gorica - Krim (včeraj). 1. B liga - ženske: VIAS Šentjernej - Sava 19-22; 2. liga - vzhod moški: DOM Žabnica - Ptuj 18-34; Kras - Jezersko 31-23; Pvramidia - Duplje 23-20; 2. liga zahod - moški: Alples - Sava 22-26; Tržič -Jestvina Koper 21- 32; Grča Kočevje - Grosuplje 28-17; Ajdovščina -Mokerc 26-23; Mitol PRO- MAK - Radovljica 41-15. • M. Dolanc LOČANKE DRUGE V BELJAKU Skofja Loka, 23. novembra - V Beljaku je bil konec tedna tradicionalni rokometni turnir za kadetinje. Na njem je v družbi treh avstrijskih in dveh slovenskih ekip nastopila tudi ekipa RD Jelovica Skofja Loka. Zmagale so kadetinje Dunaja, Ločanke pa so bile po treh zmagah, enem neodločenem rezultatu in porazu odlične druge. • V.S. NAMIZNI TENIS PICERIJA BAZEN SAMA NA VRHU Kranj, 22. novembra - V gorenjski namiznoteniški ligi se je tekmovanje že prevesilo v drugo polovico sezone 1999/2000 jesenski del. Brez poraza je v vodstvu ekipa Picerija Bazen iz Križev, pred Kondor - Flamme iz Godešiča in ekipo Edigs Mengeš. V petem odigranem krogu je ekipa Edigs Mengeš v domači dvorani visoko premagala Merkur iz Kranja, visok rezultat je bil tudi na Godešiču, kjer je bila v gosteh ekipa iz Dupelj. Gumar je doma premagal oslabljeno ekipo Save, v Šenčurju pa je mlada škofjeloška ekipa bila zanesljivo boljša od domačinov. Se neporažena ekipa Picerija Bazen pa je v Križah imela kar precej dela s šenčursko drugo ekipo. Rezultati petega kroga: Edigs Mengeš : Merkur 9:1, Kondor -Flame : Duplje 1 9:1, Gumar : Sava 7:3, Šenčur 1 : Šk. Loka 2 : 8 in Picerija Bazen : Šenčur 2 6:4. • J. Starman KRIŽANI DOMOV Z ZMAGO Križe, 23. novembra - Namiznotenisači v l.SNTL so konec tedna odigrali predzadnje, 8. jesensko kolo. Ekipa Učil Križe je gostovala pri Petovii in slavila 2:6. Križani so sedaj s 3 točkami na 9. mestu. • V.S. POKALNA PRVAKA Radovljica, 23. novembra - Bledu in Žurbi team Kamniku na ža ni uspel podvig - uvrstitev v finale Pokala SLO. V prvi moški po' nalni tekmi so odbojkarji Žurbi team Kamnika odlično začeli- u bučni podpori domžalskih Ravbarjev so dobili prvi niz in bili b''zf zmage tudi v drugem nizu. Morda ključni dogodek tekme se je P1* petil v tretjem nizu, koje zaradi nešportne reakcije dobil rumeni K* ton podajač Kamnika Šmuc, po protestih Kamničanov in prerez njem s sodnikom pa sta bila Šmuc in trener Kšela izključena. KlJ" temu pa so Kamničani dobro nadaljevali, a bili le za odtenek preH* lo zbrani v zaključku nizov. Žurbi team Kamnik : Salonit Anhoytl 1:3 (21,-23, -20, -27). Odbojkarjem Bleda kljub borbeni igri ni uspelo premagati Mariborčanov. Še bolj dramatično pa je bilo srečanje med Bledom in Mariboro^ Prav vsi štirje nizi so se končali na razliko. Kar številno občinstvo J, videlo prvovrstno predstavo obeh ekip, polno odličnih kombinacij udarcev in reševanj žog. Na blejsko žalost pa seje prav v končni^ pokazala večja izkušenost gostujoče vrste pa tudi "daljša" klop, kij je imel na voljo gostujoči trener. Po dobrih 100 minutah tekme so" tako razblinile želje Blejcev po prvem nastopu v finalu. Ble°\j Maribor Stavbar IGM 1:3 (-23, -23, 27, -30). V finalu so odbojkaš Salonita Anhovo po izenačeni tekmi, polni preobratov, s 3:2 (21, -20, -20, 9) premagali Mariborčane in tako osvojili svoj 4 nasl° Pokalnega prvaka. • Ženski del tekmovanja je sicer minil brez udeležbe gorenjskih ek'P' ne pa tudi brez udeležbe gorenjskih deklet, saj za HIT Nova Gortf* igra Špela Petrač (Kropa), za ŠD Šentvid pa Neca Jerkovič ^ Alenka Mubi (Šenčur). Prav ti dve ekipi sta se med seboj pomeril' I polfinalu, kjer so bile Novogoričanke velik favorit, odboj karice^' vida pa so na začetku presenetile vse prisotne in v prvem setu p0^ noma nadigrale nasprotnice. Potem ko so Novogoričanke doDl drugi niz tudi s pomočjo sreče pa so Ljubljančanke popolno11^ popustile in ob Infond Meltal Braniku (v prvi polfinalni tekmi gta ka zmaga proti Frupi ŠOU K2 Sport - 3:0 (10, 11, 17)) seje v fM| zasluženo uvrstila ekipa HIT Nova Gorica (3:1 (-10, 23, 15, 16));, 23, finalu še ena, toda ne tako prepričljiva zmaga Infond Meltal Bran in že sedma lovorika Pokalnega prvaka v Maribor. Infond Me Branik : HIT Nova Gorica 3:0 (16, 25, 15). V 2. DOL tokrat tri zmage gorenjskih ligašev. V moški konkure KEGLJANJE PRVA ZMAGA JESENIC Kranj, 23. novembra - Kegljači v Gorenjski ligi niso imeli počitka tako kot v državnih ligah in so prvenstvo nadaljevali s 6. krogom. Prvo zmago s kegljem razlike v letošnji sezoni je zabeležila tretja ekipa Jesenic v derbiju začelja s Kranjsko Goro. Polet je zanesljivo premagal okrepljeno drugo ekipo Hidra in ni dovolil presenečenja ter še vedno vodi s samimi zmagami. Lubnik je z zelo dobro igro celotne ekipe nekoliko presenetljivo zmagal v Kranju proti tokrat nerazpoloženemu Adergasu. Rezultati: Polet : Hidro 2 6:2 (5050:4953) - Perko 881, Hudolin (oba Pol) 875; Kxos (Hid.) 850; Kranjska Gora : Interc. Jesenice 3 3:5 (4916:4917) - Pečar M. 905, Juko (oba K. G.) 856; Čeme 881, Mulej (oba I. Jes.) 854; Adergas : Lubnik 1:7 (4948:5165) - Ropret (Ader.) 903; Fuis M. 894, Črv 875, Trojar (vsi Lub.) 872. . Lestvica po 6. krogih: 1. Polet 12; 2. Lubnik 10; 3. Hidro 2 6; 4. Adergas 4; 5. Kr. Gora in 6. I. Jesenice 3 po 2 točki. Pari 7. kroga v soboto, 27. 11., v Kranju ob 11. uri Adergas - Polet, v Škofji Loki ob 16. uri Lubnik - Kranjska Gora ter v nedeljo, 28. 11., na Jesenicah ob 9. uri Intercommerce Jesenice 3 - Hidro 2. • Jože Pogačnik V VODSTVU ČETRTA POT Kranj, 22. novembra - Tudi letos kranjski kegljači nastopajo v občinski ligi. Za trinajstimi ekipami je že tretjina odigranih krogov. Trenutno je v vodstvu ekipa Četrta pot pred Vetrani. Kegljači bodo skupaj odigrali 22. krogov. • J.M. KEGLJANJE NA LEDU V VODSTVU EKIPA GRADBINEC Bled, 23. novembra - Z ekipnim državnim prvenstvom so slovenski kegljači na ledu začeli novo tekmovalno sezono. Na blejski ledeni ploskvi je nastopilo 12 moških in ženskih ekip iz Maribora, Rateč, Kranjske Gore, Jesenic in Bleda. Pri moških so bile ekipe izredno izenačene, najboljšo igro pa je pokazala ekipa Gradbinec Jesenice, ki brani lanski ekipni naslov. Nastopila je v postavi: Milan Radanič, Brane Štefelin, Stane Mlekuž, Borut Berčič in Franci Kralj. Pti ženskah so bile v prvem krogu najboljše igralke Bleda, ki sestavljajo tudi jedro slovenske ženske reprezentance. Igrale so: Valerija Štefelin, Dragica Kučan, Majda Čufar, Anica Kosar in Silva Erman. Drugi krog ekipnega državnega prvenstva bo 27. novembra v Mariboru. Rezultati: moške ekipe: 1. Gradbinec Jesenice, 2. Rateče - Planica, 3. Kompas Bled. Ženske ekipe: 1. Bled, 2. Maribor I, 3. Maribor II. • J. Rabič mestj P It;'1 so odbojkarji Termo Lubnika zabeležili še eno zmago doma. Tok^' so bili s 3:2 (-23, 22, -222, 20, 9) boljši od vrstnikov iz BeltinceV^ so trenutno z 11 točkami na 7. mestu. Tokrat sta zmagali tudi o"-ženski ekipi. ASICS Kamnik je zopet potreboval pet nizov za zma£ - tokrat v gosteh pri Infond Braniku, Jeseničanke pa so si priigra prvo drugoligaško zmago, saj so doma s 3:1 odpravile Benedr* Odbojkarice ASICS Kamnika so s 6 točkami na 10 Jeseničanke pa so kljub zmagi še vedno na 12. mestu s 3 točkami 3. DOL zahod - moški so igrali - Bled II : VC Portorož 1:3, GosU>j Jarm Kropa : Žurbi team Kamnik II 3:2, Salonit Anhovo II : Boh' 3:0, Termo Lubnik II : Astra Telekom 1:3, Logatec : Astec Triglav' 3:2. V vodstvu je Salonit Anhovo II (20 točk), 4. Gostilna Kropa (13), 6. Astra Telekom (10), 8. Žurbi team Kamnik II (}i 9. Bled II (9), 10. Astec Triglav II (9), 11. Termo Lubnik II (D 1 12. Bohinj (1). • B. M., foto: T. Doki KOŠARKA LOCANI USPELI V POKALU Skofja Loka, 23. novembra - Minulo soboto §o košarkarji odigf^ četrtfinale pokala KZS. Med gorenjskimi ekipami si je nastop četrtfinalu zagotovila le Loka kava, ki je v domači dvorani na Po0 . gostila Savinjske Hopse. Ločani so po sredini zmagi v KoračeVe pokalu in potem, ko so ostali brez Saše Dončiča, zaigrali borbeno požrtvovalno in predvsem v drugem polčasu ustavili favoriziraj ekipo Savinjskih Hopsov. Rezultat je bil 91:81 (34:40). Na zaklj'|(;f5, turnir pokala, ki bo 8. in 9. aprila 2000, so se poleg Loka kave nv tili še Union Olimpija, Krka in Pivovarna Laško. Slabše je šlo košarkaricam Odeje Marmorja, ki so v 9. kolu 5*3 gostovale pri BTC Legrandu Sežana in izgubile 70:61 (39:35). '!;p košarkarji Simp Radovljice, ki so v l.B SKL gostovali pri u Hrastniku, so izgubili. Rezultat je bil 98:88 (53:40). • V.S. TRI DESETLETJA KOŠARKE V GORENJI VASI Gorenja vas, 23. novembra - Košarkarska sekcija pri Druš^ Partizan Gorenja vas bo to soboto, 27. novembra, organizira' priložnostno praznovanje ob 30-letnici košarke v Gorenji vasi- Prireditev se bo začela ob 16. uri, ko se bodo na tekmah domači telovadnici predstavile vse generacije košarkarje' Tekme bodo trajale do 20. ure, nato pa bo ob 20.15 uri sled'' slovesnost. Na njej bodo podelili priznanja KZS in društven priznanja, košarkarje pa bosta nagovorila tudi predsednik dm* va in domači župan. Zapel bo GorenjevaŠki oktet, zaplesala & plesna skupina Stem, predstavili pa bodo tudi priložnostni zb° nik in odprli razstavo. • V.S. ^venski alpinisti so z vzponom na 7952 metrov visoki Gjačung Kang uresničili dolgoletni načrt NA VRHU TUDI TRIJE GORENJCI ^venstvena smer je eden največjih himalajskih dosežkov v letošnji jesenski sezoni. !^anj, 23. novembra - Vrsta himalajskih odprav ni uresničila svo-m ciljev, slovenski alpinisti pa so kljub slabemu vremenu vztra-na tibetanski strani Gjačung Ranga. Tri naveze so preplezali severno steno, kar doslej še ni uspelo nikomur. Na vrh so z ru8o skupino stopili tudi vodja odprave Andrej Štremfelj iz ranja, Marko Čar iz Žirov in Marko Prezelj iz Kamnika. Slovenska himalajska odprava .a Gjačung Kang je imela težave lov na začetku zaradi zamude Orov. Po prihodu v bazni dbor 555() metrov visoko so 5. ^tobra odpovedale še satelitske yeze. Zato o dogajanjih med "Pravo v domovini nismo edeli ničesar. Kot je ocenil 2°dja Andrej Štremfelj ob vrnitvi klanske odprave 16. novembra ^ed tiskovno konferenco na ^niškem letališču, je bila ena J^enstvena smer iz tibetanske trani na vrh največ, kar so lahko ~°segli v slabih vremenskih a2merah. Dokaj lepo vreme so imeli med pimatizacijo. Od 6. do 12. Ktobra so se vzpeli na več nez-»?n'h šesttisočakov. Janko *?e8lič iz Loma je kot prvi J!°Vek na svetu stopil na 6998 m ls°ki Siguang Ri Shar, odpravi P* je uspel tudi prvi pristop na j09 m visoki Siguang Ri iz °'ine ledenika Gjačung. Po postavitvi pomožne baze pod steno Gjačung Kanga se je 18. oktobra začelo obilno sneženje, ki je ^zasulo tudi šotora v pomožni bazi. "Končno smo sc 25. oktobra odločili, da vstopita v steno dve navezi; Čar-Jošt in Prezelj-Štremfelj. Naslednji večer sva se ob kuhanju v šotoru v pomožni bazi oba s Prezljem zastrupila s plini. Na srečo sta naju pravočasno našla Čar in Jošt. Slednji je takoj odšel v dolino obvestit zdravnika, drugi pa smo sestopili naslednji dan. V pomožno bazo pa sta se 27. oktobra vzpeli navezi Jakofčič-Mežnar in Navršnik-Meglič," je opisal neuspešni prvi poskus vzpona Andrej Štremfelj. Vihar je skoraj odpihnil šotor in vrh "Naslednji dan smo po sedmih urah plezanja dosegli mesto za Pogled na severno steno in slovensko prvenstveno smer na Gjačung Kang. (Foto: A. Štremfelj) mkrcen sprejem ob vrnitvi - spredaj Kranjčan Štremfelj, za "to Janko Meglic iz Loma. (Foto: S. Saje) prvi bivak na višini 6800 m. Zaradi močnega vetra sva z Navršnikom vso noč držala šotor. V bivaku smo čakali ves dan, naslednjo noč pa seje vihar še bolj razbesnel. Ker z Blažem nisva spala dve noči, sva 30. oktobra sklenila sestopiti v bazo," je povedal tržiški alpinist Janko Meglic. "Čakanje na boljše vreme je trgalo živce. Z Jakofčičem sva 30. oktobra ob 11. uri le nadaljevala z vzponom. Po osmih urah plezanja sva si uredila bivak 7500 m visoko. Naslednji dan sva zaradi mraza in utrujenosti odšla proti vrhu še uro pozneje. Čeprav sva nekajkrat mislila obrniti, sva vseeno vzdržala in pozno popoldne končala novo smer na vrhu Gjačung Kanga," se je spominjal Peter Mežnar. Kot so povedali pozneje, je imel mladi Tolmincc veliko smole in tudi sreče med sestopom. Zaradi nenadnega zdrsa je padel in se potolkel; razen pretresa možganov je staknil tudi omrz-line, malo pa je ozebel tudi Tomaž Jakofčič iz Akademskega AO. Na gori sta medtem napredovali tudi navezi Čar-Jošt in Prezelj-Štremfelj. Po plezanju in bivaku v spodnjem delu stene sta obe navezi 31. 10. opravili z osrednjim delom stene. Vzpon sta nadaljevali 1. novembra; ob 11.45 sta vrh dosegla Kranjčan Štremfelj in Kamničan Prezelj, kmalu pa sta se jima pridružila še Marko Čar iz Žirov in Celjan Matic Jošt. Carje med spustom opazil Mežnarjev padec in poskrbel za reševanje. Slovenska alpinistična odprava je bila kljub le enemu doseženemu cilju zelo uspešna. Prvi vzpon na Gjačung Kang s severa je eden najboljših himalajskih dosežkov v letošnji jesenski sezoni. Med odpravo so dokazali svoje sposobnosti in nabirali nove izkušnje predvsem mladi alpinisti. • Stojan Saje ^ begunjskem Elanu so prisrčno pozdravili "svojega" smučarja Ingemarja Stenmarka STENMARK NA "ELANKE" NI POZABIL ^ejšnji teden je legendarni švedski smučar Ingemar Stenmark po več kot desetih letih ponov-1)0 obiskal begunjski Elan in si z zanimanjem ogledal delo v proizvodnji in predvsem najnovejše Modele smuči - Se med Elanom in Stenmarkom obeta novo sodelovanje? e8unje, 23. novembra - Za Ingemarja Stenmarka brez "lisleka lahko zapišemo, da je legenda svetovnega alpskega "••Učanja in da so njegovi nastopi, med njimi kar 86 zmag v . etovnem pokalu, pustili neizbrisen pečat v zgodovini tega Odšel *v0 rta. Dokaz temu je tudi, da je bil konec tedna na Dunaju med nominiranci za športnika stoletja. Se preden pa je na Dunaj, pa je minuli četrtek obiskal begunjski Elan, 'Je nekdanje prijatelje in sodelavce, nekaj trenutkov pa je zmenil tudi pogovoru z novinarji. In ni 8emar Stenmark je svojo tek-e°Va|no pot zaključil pred Ipjstimi leti, še danes pa številih Uubitelji smučanja po svetu P8o pozabili bojevitega, po j u£i strani pa skromnega in prilega Šveda, ki jc v svoji karie- ri poleg 86 zmag dobil tudi tri velike kristalne globuse, osem slalomskih in osem veleslaloms-kih globusov, dve zlati olimpijski medalji ter tri naslove svetovnega prvaka. Še posebej pa so bili in so na švedskega šampiona /)|.Stenmark i/t njegov dolgoletni serviser Jure Vogelnik ^ Dr"ti e rjavi nekdanjih in sedanjih lila novih slalomskih oz , 1 nista našla veliko podobnosti. °H' hitre!" sta se strinjala. 'Pomembno pa je, da so ponosni v begunjskem Llanu, saj jc prav z "Llankami" smučal vse od svojega 11. leta in prav na njih dosegal številne zmage. Postal je tako rekoč "zaščitni znak Elana" in čeprav so na Elanovih smučkah prej in še sedaj smučali mnogi znani smučarji in smučarke, Šved ostaja prvo ime begunske tovarne. Tako tudi ni čudno, da so ga z navdušenjem v Elanu pozdavili tudi pred dnevi, koje spet prišel v Begunje. "V Elanu nismo pozabili na tradicijo, tudi v prihodnje pa bomo gradili svojo razvojno pot. To nam uspeva tako, da svoje izdelke znamo približati kupcem in seveda, da skrbimo za novosti tudi v tej industriji," je ob Stenmarkovem obisku poudaril član uprave Elana Davor Noč. Ingemar Stenmark je bil zelo vesel tudi srečanja s svojim dolgoletnim spremljevalcem na tek-movališčih, ki je skrbel za servisiranje njegovih smuči, Juretom Vogelnikom. Ob obujanju spominov sta primerjala nekdanje Ingemarjcve smuči (Jure jih hrani v spomin na zmage v sezoni 1974/75) in sedanje slalomske Elanove smuči in Ingemar se kar ni mogel načuditi razlikam. Priznal je sicer, da je v pred leti sicer že poskusil smučati na smučeh s poudarjenim stranskim lokom, vendar pa se mu /a takratne tekme niso zdele naj- bolj primerne, saj je bilo potrebnega veliko oddrsavanja. Danes pa je pač razvoj smučanja šel naprej in gotovo je užitek smučati s takimi smučmi," je razmišljal Šved, ki se je po končani karieri preselil v Monte Carlo. Na smučanje sicer še ni pozabil, toda sedaj več časa porabi za golf in pozimi za tek na smučeh, saj je lani nastopil celo na znamenitem Vasaloppetu. "Na smučarske tekme svetovnega pokala hodim le redko, jih pa še vedno spremljam, kot tudi spremljam rezultate švedskih smučarjev in smučark. Misli, da je za vsako ekipo zelo pomembno, da ima enega ali dva res dobra smučarja," pravi Ingemar Stenmark, ki ga je med švedskimi Elanovci v zadnjem času zamenjalo predvsem nekaj mladih uspešnih smučark, med njimi tudi Anja Pearson. Kot je ob Stenmarkovem obisku v Elanu poudaril direktor Elana Line Miha Šter, pa je namen tokratnih pogovorov z vodstvom podjetja tudi sodelo vanje na poslovnem področju, saj ima namreč Stenmark sedaj svojo kolekcijo oblačil za prosti čas. Ta kolekcija sicer sodi v višji kakovostni in cenovni razred, vendar pa so pri Elanu prepričani, da bi bilo tudi med Slovenci in Gorenjci zanjo precej zanimanja. • V. S., foto: T. Doki TACKWON - DO GORENCI USPEŠNI V ZREČAH Kranj, Radovljica, 22. novembra - Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo v Zrečah 5. odprto mladinsko prvenstvo Slovenije v taekvvon-doju. Med 355 tekmovalci in tekmovalkami iz 28 klubov in šestih držav (Madžarske, Češke, Jugoslavije, BiH, Hrvaške in Slovenije) so bili tudi gorenjski predstavniki iz Teakwon-do klubov Radovljica in kranjske Kobre. Med kranjskimi tekmovalci si je v kategoriji mladincev Jasmin Kasibovič priboril 3. mesto tako v borbah kot formah, med mladinkami pa sta latima Huskič in Lejla Selimovič osvojili prvi mesti v formah. Med dečki in deklicami je Sanel Kasibovič osvojil I. mesto v borbah in 2. v formah, Dragan Kovač je bil 3. v borbah, Sanda Deljani pa 1. mesto v borbah in 3. v formah. Med radovljiškimi tekmovalci je bil v kategoriji do 15. leta An/c Močilnik tretji v borbah. V kategoriji do 18 leta je Tilen Feldin osvojil 2. mesto v formah (rdeči pas), Nina Derlink je bila 2. v formah (zeleni pas), Klemen Elorjančič je osvojil 3. mesto v formah (zeleni pas), Luka Vavpotič pa je bil 2. v formah (rumeni pas). • V.S. STRELSTVO KRANJČANI ZMAGALI NA JESENICAH Jesenice, 22. novembra-V počastitev 50 letnice Strelskega društva Triglav Slovenski Javornik - Koroška Bela je bilo prejšnjo nedeljo, 14. novembra, v prostorih strelišča v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku strelsko tekmovanje z zračno puško. Med ekipami je zmagala ekipa Kranja (1134 kroge), pred ekipami Predoselj (1104 kroge), ekipo Kopačevine Skofja Loka (1078 krogov), domačim Strelskim društvom Triglav (1036 krogov) in ekipo Predoslje II (1028 krogov). Med posamezniki je bil najboljši David Kovic (Kranj) s 381 krogi, drugi je bil Janez Korent (Kranj) s 380 krogi, tretji pa Jani Umnik (Predoslje) s 375 krogi. • V.S. LOKOSTRELSTVO MARJAN PODRZAJ V STILU ROBINA HOODA Šenčur, 22. novembra - Prejšnji konec tedna je bil v Tolmezzu v Italiji organiziran tradicionalni lokostrelski turnir, na katerem se je izkazal tudi gorenjski Robin Hood, Marjan Podržaj iz Šenčurja. Le za lasje namreč zgrešil svetovni dvoranski rekord v instinktivnem slogu, slogu, ki je naj boj podoben stilu in loku. kot gaje imel legendarni Robin Hood. Čeprav je svetovni rekord v tem slogu neuraden (565 krogov Šveda Andreasa Rosnberga), saj IITA lokostrelcev tega sloga ne vabi na svetovna in evropska dvoranska prvenstva, pa je briljantnih 558 krogov in tretji rezultat vseh časov za Marjana Podržaja po bronasti medalji na SP leta 1998 in 4. mestu letos na EP, izreden uspeh. • V.S. 50 LET SD STRAHOVICA Utik, 22. novembra - V Domu krajanov v Utiku v občini Vodice so se minulo soboto zbrali številni od 241 članov Smučarskega društva Strahovica na slovesnem občnem ob 50-letnici društva. Ob razstavi in kulturnem programu, ko je nastopil Oktet bratov Pirnat, so predstavili na kratko delo društva in sekcij ter podelili priznanja. Društvo, ki je nastalo iz želje nadobudnih najstnikov po skakalnem športu (Braneta Seršena, Iva Ježa in Viktorja Zupana) je danes eno največjih in med najbolj uspešnimi v občini Vodice. Ima več kot 240 članov in sedem sekcij (za skoke, alpska, tekaška, kolesarska, planinska, balinarska in sekcija za igre z žogo). Še posebej uspešna je balinarska, iz katere je tudi Mija Borčnik, ki je lani rva svetovnem prvenstvu za ženske osvojila bronasto odličje. Na slovesnosti v soboto so podelili priznanja Branku Seršenu, Ivu Ježu, Viktorju Zupanu in Dušanu Gosarju pa Janezu ( cr nivcu, Antonu Gosarju, Rudiju Kunstlju, Jožetu Merčonu, Francu Podgoršku in Zdravku Zupanu. Zahvalili pa so se tudi organizacijam in društvom ter županu in občini Vodice. Program slavnostnega zbora sta povezovala Cilka in Jure Marenče, ki sta praznično dogajanje v dvorani sklenila z mislijo, daje res lepo biti Strahovčan. • A. Žalar SMUČARSKI SEJEM NA PODNU Skofja Loka. 23. novembra - Zadnji dnevi novembra so čas tudi za tradicionali smučarski sejem, ki ga v Škofji Loki vsako leto organizira domači Smučarski klub Alpetour. Tudi letos bo v Športni dvorani na Podnu, začel pa se bo v soboto, 27. novembra, ob 9. uri. Sejem s prodajo rabljene smučarske opreme bo nato trajal vso soboto do 19. ure in tudi vso nedeljo med (). in 19. uro. • V.S. "Liberalni'1 fanatizem Branko Grims, zunanji sodelavec Papež Pij XI. Je nekoč sprejel Angležinjo izjemno obilne postave in jo vprašal: "Kaj pa je Vas privedlo v Vatikan?" Odgovor dame: "Vera, sveti oče!" Pij XI. Se je nato obrnil h kardinalom in z nasmehom poudaril: "Gospodje, tu je dokaz, da vera tudi gore premika." Slovenska vlada - bolje rečeno LDS kot vladajoča stranka - res ne zamudi nobene priložnosti, da bi se v očeh tujih diplomatov pokazala kot nesposobna za kakršenkoli resen dogovor. Poslediee Oglejske zgodbe bodo Slovenijo bremenile še vrsto let. Za osvežitev spomina: "Španski kompromis" (zloglasna priloga 13 Ti pridružitvene mu sporazumu EU) ni nič drugega, kol pismo, ki ga je predsednik LDS g. Drnovšek pred leti samovoljno in brez vse/i pooblastil (beri: očitno protizakonito) poslal v Bruselj, potem pa naknadno iskal "odvezo" v parlamentu - za nazaj! Toda očitno se LDS iz te-zgodbe ni nauči/a čisto nič in stara modrost pravi, da se v takem primeru zgodovina rada ponavlja. Tako je prejšnji teden poskrbela vlada za novo sramoto, to pot na področju, kjer bi upravičeno pričakovali kar največ taktnosti: pri urejanju odnosov s katoliško Cerkvijo. Potem koje vlada na seji že potrdila predlog sporazuma in ga mora torej potrditi le še državni zbor, se je zaplet/o. Oglasi/ se je orkester vplivnih ultraliberalističnih fanatikov LDS in zagrozil svojemu predsedniku (g. Drnovšku) z ognjem in žveplom, če bo vztrajal pri takem predlogu sporazuma. Vrsta poslancev LDS je pohitela in takoj napovedala svoje nasprotovanje tako "nesprejemljivemu" sporazumu. Po njihovem mnenju ministri LDS "niso prebrali tega, o čemer so odločali" (da bi bilo tako neodgovorno delo ministrov LDS brez dvoma razlog za njihovo zamenjavo, g. Jakič in ostali seveda niso opazili). Sporno naj bi bilo "nejasno besedilo", ki bi po mnenju kritikov dajalo preveč pravic slovenski Cerkvi. Pri teh očitkih je tragikomično (tudi) to, da je bila večina pogajalcev iz vrst LDS, pa tudi zunanje ministrstvo, ki je pripravljalo predlog sporazuma, je že vrsto let v rokah LDS...! Veliko vprašanje je, kako se bo vse skupaj razpletlo, saj nekateri člani Liberalne akademije uporabljajo besede, od katerih bi se (zaradi ganjenosti) najbrž orosilo oko vsakemu pravemu komunističnemu revolucionarju (oziroma povojnemu likvidatorju). Človeku nehote zlovešče zazveni/o v ušesih besede g. Slavoja Žižka, (neuradnega ) ideologa LDS, ki se je na televiziji javno izpovedal, da "je marksist in sicer ne kakšen demokratični marksist, ampak pravi (ortodoksni!) marksist...!!". Pravi marksist po definiciji uporablja nasilje brez omejitev. Nekaterim v LDS očitno hudo zaostaja koledar in se jim je čas ustavi/ nekje v svinčenih letih totalitarnega režima. Državljan, ki mu ni vseeno, kaj bo z njegovo domovino, se lahko samo drži za glavo. Neokusno početje LDS (oziroma celotne kontinuitete, saj se vse bolj oglaša ves orkester "starih sil") povzroča veliko in težko popravljivo škodo Sloveniji. Cerkev je odigrala izjemno pomembno vlogo pri mednarodnem priznanju samostojnosti Slovenije in pri njenem vključevanju v mednarodne povezave. Dejstvo je, da pri velikem delu LDS izgine tudi zadnja sled vsake liberalne tolerance (in zdravega razuma), takoj ko nanese beseda na slovensko Cerkev. Verska svoboda očitno po razumevanju LDS izgleda približno tako, da bi morala država na vse kriplje podpirati vsako sekto dvomljivega slovesa, ko pa gre za slovensko Cerkev, zanjo ti isti ljudje ne najdejo dobre besede. Za (sicer akademsko izobražene...!) ideologe LDS je Cerkev po/vojaška organizacija, nevarna demokraciji in v njenem izrinjanju iz političnega življenja so dovoljena vsa sredstva. Najprej diskreditacija, potem likvidacija, po potrebi tudi fizična... Očitno je, da za ideologe LDS stanje ni "normalno", če nimajo ideološkega nasprotnika, ki so si ga izbrali v obliki slovenske Cerkve. Na ta način aktivirajo bolj fanatični "mladoboljševiški" del članstva. Takšno početje je sicer očitno protiustavno (prepoved spodbujanja nestrpnosti!), toda kjer ni tožnika, ni sodnika (o tem, kakšna je tudi sicer pravna država v Sloveniji, rajši sploh ne govorimo). Da s svojim početjem onemogočajo ureditev odnosov med dvema subjektoma mednarodnega prava, kar Sloveniji ni v korist, pa netolerantne "liberalne" fanatike očitno prav nič ne zanima. Njim gre v resnici samo za to, da Cerkvi in vernikom zaprejo usta. Najboljši dokaz za to je odvzem frekvenc Radiu Ognjišče, pa tudi siceršnje oženje svobode medijskega prostora. "Liberalni" fanatiki LDS dobro vedo, da slovenska Cerkev nikoli in nikdar ne bo pristala na netolerantnost, laž, sprenevedanje, kršenje pravice do zasebne lastnine, pa tudi drugih ustavnih pravic,- ter korupcijo. Prav to so namreč bistvene značilnosti sedanje oblasti - politična korupcija (Puckov preskok) je celo njen temelj!! Se ob vsem tem sploh še kdo čudi, če. je Slovenija med zaželenimi partnerji za članstvo v Evropski zvezi - katere temelj so prav krščanske vrednote in etika - povsem na zadnjem mestu? Ne levo, ne desno, nazaj! Anton Hrova tič član LDS Le še nekaj kratkih in vznemirljivih dni nas loči od novega leta, leta 2000, novega stoletja in novega tisočletja. Za vse, ki živimo ta trenutek, je prelomnica stoletja in tisočletja vznemirljiv in zgodovinski trenutek. To je priložnost, možnost in izziv ob katerem moremo in moramo razmišljati o svoji lastni prihodosti in o novi, skupni prihodnosti. Integracija Republike Slovenije v Evropsko unijo, njenega gospodarstva, vseh prebivalcev in vsakega od nas, je odvisna tudi od naše pripravljenosti, seznanjenosti in sposobnosti, da sprejmemo tako pomembno odločitev, kolje bila odločitev na referendumu tik pred novim letom 1990. V naslednjih letih nas velike priložnosti čakajo in se ponujajo. Nekako mi je toplo pri srcu, pred-božično vzdušje pa k takemu razpoloženju prispeva še dodatno spodbudo. In potem nenadoma preberem izjavo Janeza Janše o tem, kakšen je tipični volivec LDS (kot piše Večer) ali lik tipičnega predstavnika LDS (kot piše Dnevnik). Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, vodja poslanske skupine SDS in nekdanji član več vlad, v katerih je bil sestavni del koalicije LDS - SKD - ZLSD - SDS, pred tem pa član vlade koidicije DEMOS pravi: "Gre za osebo moškega spola srednjih let, ki izhaja iz družine z visokimi dohodki, ki izvirajo pretežno iz privilegiranih pokojninskih dodatkov; ima nedokončano izobrazbo, a dobro državno službo ali lastno podjetje, kar so mu preskrbeli starši ali njihovi prijatelji; na predsedniških volitvah ne glasuje za kandidata lastne stranke, temveč za Milana Kučana; na referendumu ne glasuje za razvoj, ampak za vlaganje v rudnike in termoelektrarne, zvečer najprej piše po zidovih protieerkvene grafite, nato pa v diskotekah prodaja tabletke ekstazi. Poleg tipičnih obstajajo tudi netipični volivci. Najbolj znan netipični volivec LDS je njen predsednik Janez Drnovšek. Edini skupni imenovalec predsednika in stranke je njihov vrhovni šef Milan Kučan." Ne oglašam se zaradi tega, ker Janez Janša govori o njegovem videnju LDS, ampak zato, ker predsednik neke stranke javno promovira stereotip. Janez Janša ni poklican, da bi uokvirjal kogarkoli drugega, kot tipičnega predstavnika SDS, če že more in hoče početi kaj takega. Ne vem, na kakšen način lahko kdo trdi, kako in kdo glasuje na tajnih volitvah? Mar SDS ve več, kot vedo volilne komisije? Ali je mogoče, da SDS trdi nekaj, kar ni mogoče dokazati in se nad osebnimi odločitvami posameznikov zgraža? Verjamem, da ugotoviti kaj takega ni mogoče! Kaj takega tudi ne sme biti mogoče! Ni etično, ni Evropsko, ni higiensko, da bi nekdo, pa četudi je predsednik katerekoli stranke, lahko in smel označiti simpatizerje ali člane katerekoli politične stranke na tak način. Ze mogoče, da Janez Janša iz Grosupljega ne mara Milana Kučana iz Murgel. Toda predsednik stranke SDS ne more in ne sme očitati nobenemu državljanu Republike Slovenije, da se na neposrednih volitvah tajno odloči in glasuje za predsedniškega ali poslanskega kandidata, ki mu zaupa, lak očitek ni samo etično in človeško neprimeren, je tudi protiustaven, saj očita volivcem (in volivkam), da izkoriščajo svojo us lavno pravico. Označevati volivce katerekoli stranke, tudi lastne stranke na način, kot Je to javno izreke/ Janez Janša, je negativna označitev, je disk valijikaei-ja,je diskriminacija in je tudi žalitev. Kaj takega "demokrat", za kar se Janez Janša še vedno in vedno znova ima, ne bi smel izreči, še manj pa v to prepričevati drugih ljudi. Ob branju njegove izjave se mi je v trenutku prebudil spomin na knjigo napisano v spomin Jana Palacha. tragičnega protestnika, ki se je sam sežgal v Pragi. Vladimir Bedijer je leta 1969 v Ljubljani izdal knjigo z naslovom Izgubljeni boj J. V. Stalina I94H-53. Sestavni del knjige je tudi slikovni dodatek in zgovorna karikatura na strani 368. Gre za karikaturo D. Savica, objavljeno v časopisu Borba, na kateri so upodobljeni trije debeli in ogromni, uniformirani ruski zasliševalci, ki grobo in sovražno strmijo v drobnega, vklenjenega jetnika, oblečenega v jetniško pižamo z dvema velikima kroglama na nogah, ki naučeno drdra in priznava: "Rojen sem bil kot japonsko-ameriški vohun židovskih staršev in v dogovoru z Jugoslovani hi bil lani moral ubiti Trockega." Karikatura ima naslov "Pomešan scenarij". Tisti stari karikaturi danes manjka samo še dodatek, da gre za tipičnega predstavnika LDS, Janez Janša, predsednik in razumnik pa bi brez zadrege lahko dodal še, da gre očitno za "...osebo moškega spola, srednjih let...". Ko bom imel možnost in priložnost, bom glasoval za kandidata po mojem izboru na lokalnih, državnozborskih in predsedniških volitvah. Organe pregona pa dobronamerno opozarjam, da navedbe Janeza Janše še zdaleč niso dovolj, da bi člane in simpatizerje LDS lovili zaradi prodaje ecstasyja ali pisanja proticerkvenih grafitov samo zato, ker je Janez Janša v svojih blodnjah javno izrekel tako neumnost in obtožbo. Namesto v novo leto in novo stoletje nas Janez Janša s svojim umovanjem poriva nazaj, zaenkrat v obdobje Informbiroja, kar kot dosleden in učinkovit šef svoje partije zna, hoče in zmore. Sam sem se odločil za drugačno pot, za prihodnost za leto 2000. PREJELI SMO Dobro si zapomnimo, tretjič Tale naš dopis se nanaša pravzaprav na obe dosedanji pismi o zaslugah strank pri sprejemanju novega pokojninskega zakona. Določene zasluge ZDI)S na eni strani in na drugi SKD OZ DSS. Povsem drugačno mnenje o "zaslugah" pa imamo delavke za strojem, ki smo se zaposlile s 15 leti in nam pri dosedanjem sprejemanju pokojninske zakonodaje omenjene stranke skupno z ostalimi strankami in vključno s sindikati niso namenili prav veliko skrbi. Očitno smo navadne delavke kasta, ki je ni potrebno kaj prida upoštevali, saj neuke, kot smo, ne bomo niti razumele, kdo naj bi se zavzemal (pa se ni) za naše pravice in s tem v skladu ravnale na volitvah. Pa ni res. Kakorkoli obračamo pokojninsko reformo, bomo delavke, ki smo v službi od 15. leta starosti pa naj imamo enega, pet ali osem otrok delale in vplačevale prispevke v pokojninski sklad celih 40 let. Vsako sprenevedanje je tu odveč. To žalostno dejstvo je tik pred sprejetjem v državnem zboru. Kje je tu z ustavo zagotovljena enakopravnost do pravic, zakaj bodo "študirane" delavke vplačevale pokojninske prispevke 38 let ali manj, me "navadne"pa 40 let? Morda kdo misli, da ravno mi najlažje delamo!!! V pripravljenem gradivu za tretje branje pokojninskega in invalidskega zakona je v usklajenih amamimajih k prvemu branju toliko zaostrenih rešitev za ženske, ki so že v prvem branju dovolj hudi, da v imenu žensk DZ lepo prosimo za sprejem prvotnega besedila. Sindikati so se kot kažejo nekateri amandmaji borili proti ženskim pravicam, zalo bi bilo prav, da ženske množično izstopimo iz njihovih vrst. Nejasna pa je tu tudi vloga ženskih organizacij, zlasti urada za žensko politiko pri LDS in kot rečeno političnih strank. Podaljševanje delovne dobe za ženske, izenačitev minimalnih starostnih pogojev z moškimi, zlasti pa še zmanjševanje predvidenih olajšav v amandmajih so točke, kjer se pravice upokojenk glede na prvo branje bistveno slabšajo zlasti za tiste, ki so tik pred upokojitvijo in se jim že v letu 2000 podaljšuje starostna meja, olajšave pa uveljavljajo zelo počasi šele v letu 2002. Edina olajšava že v letu 2000 so U otroci, je pa tudi ta bistvi zmajšana. Tu omenjamo J krivičnost zakona do mater, 1 jim je otrok umrl pred 5. l&°\ starosti, saj porod, skrb pr] let, bolečina ob smrti in letno urejanje malega gro nikakor ni manjše breme petletna skrb za posvojene otroka. Dostikrat je hujše i skrb za živega otroka. Primeri iz našega kolektivi nazorni: Marija je rojena 10. 1947 in dela kot delavka g traku od 15. leta starosti inje sedaj zelo zgarana. Po seda^ zakonodaji bi se upokojila j 10. 2000, ko bi bila stara 5fl in imela že tedaj še neza^ mrtih celih 38 let delovne dm Po besedilu novega zakof pred amandamji bi se upokoM celo nekaj prej, saj čl. 380 p^. videva prvič dvig starosti za mesecev v letu 2001, za M otroka pa že v letu 2m ... ti znižanje starostne meje 1+0,5 meseca, ter prav tako letu 2000 znižanje starost"1 meje po 3 dni za vsak nietf dela pred 18. letom - v njene11 primeru to pomeni praktik odhod v pokoj v juniju 2000. Po usklajevanjih z borbetm sindikati bo njena pokojem sicer nekaj malega višja, sdf ne ve, če jo bo dočakala, saj | sedaj zelo težko dosega delov'1 zahteve. Drugo branje zakona ji na"\ reč v amadmaju k čl. 380 Pr' naša pribitek 4 mesece stdttm že v letu 2000, kar ji pm prestavi na 16. februar 20"'. dva otroka ji prineseta hjL meseca odbitka - 7. januar 20" (amandma k čl. 381), leto 2M pa pomeni že nov dvig staros za 4 mesece in pokoj v mfl 2001, saj ji amandma k 382 <* ne priznava več niti dneva odo1 ka za delo pred 18. letom, t& bi ji prvič priznali šele v 'e[ 2002, ko ga ne bo mogla /cofi? liti. Tu je za Marijo poseM sporna obrazložitev amandf" ja k 381 čl. o manjšem povW « /'// pogojev, saj se njej p°$ •* višajo hitreje. Prej 2000-0 nieE cev, zdaj 200-4 meseci, PrA 2001-6 mesecev, zdaj 200'' mesecev, 2002 v obeh primm 12 mesecev, šele od tu dalje $ dinamika zmanjšuje, kar P. Mariji in njenim vrstnicam 0 ne pomaga. Amandmaji so kr[ ični, ker je breme neenakon'f no porazdeljeno prav na rac1 najstarejše generacije ženS pred upokojitvijo. Nadaljevanje na 23. strani 372 Bi lahko postavila moža pred vrata?! Sneg, ki je v zadnjem tednu tudi meni zmešal širene, je domala zasiti poti, ki vodijo do Štefke. Če sem hotela priti do nje, je poprosila soseda, da me je prišel iskat v dolino, kajti, ko se znajdem na gladki in poledeneli cesti, me ponavadi postane strah in postanem bolj kot ne nevaren voznik. Skrbno je prekidala sneg od kozolca pa tja do hiše. Zdelo se mi je zelo zanimivo, da so kozolec postavili ravno na poli. "Ni šlo drugače. Kar sama poglej: breg zgoraj, in breg spodaj. Vsak meter, ki ga lahko obdelamo je dobrodošel. Zakaj bi rodoviten svet "meta/i stran" in ga uničevali s prekopavanjem za cesto?" Dolga leta so uporabljali le malo širšo stezo, po kateri se je dalo peljati tudi voz. Imeli so konja, pozneje je sama kupila traktor, se ga naučila voziti in ni ga bilo brega, da se ne bi upala spopasti z njim. Za vse je bila sama. Celo takrat, ko je bil mož pri zdravju. Delal je pri "cesti"fn to je pomenilo, da ga je pot vodila od enega konca Slovenije na drugega, včasih celo v južne kraje In v nekdanjo Rusijo. Zelo malo je bil doma. "Toliko, da je "naredil" dva fanta pa ga je spet zmanjkalo!" pravi Štefka in si položi zgurane in razpokane roke v naročje. Po svoji materi je podedovala večje število črnih predpasnikov in ker se jih ji zdi škoda zavreči, jih natakne, da se preveč ne umaže. V hišo so vodo napeljali šele pred kakšnimi />eti-mi leti. Pravzaprav hi jo lahko že prej, če bi sitnar- Piše Milena M i k 1 a v č i č Ha. Pa ni hote/a. Bila je navajena, da za take reči poskrbi glava družine. "Naša "glava" pa je mislila na vse kaj drugega kot na to, kaj bi postorila doma," trpko začne in potem, ko sva spili kavico, se pred menoj razgrne njeno življenje. "Ze od malega sem bila navajena garati. Delam rada, saj drugega tako ali tako ne znam," začne. "Starši so nas, otroke, priganjali k delu in gorje, če je kdo počival. Za nobeno stvar nismo bili tako kaznovani kot za lenobo. Oče je vzel "gajilo", ki jo je imel obešeno v hlevu in sploh ni gledal, kam je padalft. Lenuhov ne bom redi, jaz te ne, je imel navado reči. Vsi na vasi so vedeli povedati, da bo srečen listi, ki me bo dobil. Vsega sem se znala lotit. Pomagala sem doma in še pri sosedih in nikoli nisem bila zmatrana. Zvečer, če se je le dalo, smo z dekleti kakšno zapeli in to je bila vsa zabava, ki sem si jo lahko privoščila. Nekoč smo nastopale ha neki tomboli in tam sem spoznala svojega moža. Bil je lep fant, vsa čast mu! Samo kadil je in to me je malo motilo. Oče je bil odločno proti. Tak, krkadl tudi pije, in tak, ki pije, in tak, ki leta za babami, laže, kdor pa laže tudi krade in kdor krade, tudi konča v zaporu... Te besede sem poslušala dan na dan, toda ljubezen je bila močnejša od njegov i h svaril." Štefka se je poročila s svojim Janezom koma/ dobro leto po tistem, ko sta se spoznala. Odpeljal jo je na svoj dom, ki je bil sicer le dobrih deset kilometrov stran od njenega, toda visoko v hribih. Ze prej je vedela, da nimajo niti stranišča, niti vode v hiši, na kakšno drugo udobje ni niti pomislila. "Tudi Janezov oče je bil bolj veseljaške sorte. Če je le mogel jo je "podurhal" v dolino in zapil denar, ki ga je izmaknil ženi. Vseeno mu je bilo, če smo potem živeli le ob "turščnem soku" in mleku. Moja tašča je bila reva. Delala je kot žival in če ni bilo kaj prav, jo je tast še na tepe/, ko se je vrnil iz doline. Tega do poroke nisem vedela. In ko sem prvič doživela, da je vzdignil roko nanjo, sem se skoraj se sedla od strahu. Res, da nas je oče tudi tepet, toda to je bilo bolj za "potrebo" kot ne. Z mamo je pa bil zmeraj sj>oštljiv. Nisem bila vajena niti vpitja in zmerjanja. Vsi so hodili v cerkev, doma pa so se obkladali z najgršimi vzdevki. Molila sem, da Janez ne bi bil tak..." Na začetku res ni bil. Dokler ni zanosila in se ni mogel "vleči k njej", kadar mu je "zapasalo". "To so bile muke. Nikoli mu ni bilo dovolj. Mene je zmeraj bolelo. Bil je tudi zelo velik "tam doli" in malo mar mu je bilo, če sem krvavela, ko je bilo konec. Ce po pravici povem, sem zmeraj misli/a, da tako mora biti. Da je ženski tako usojeno, da trpi, moški pa pri tem uživa. Ko sem bila prvič noseča, sem zaradi njegove grobosti splavila. Zato me je začel zaničevati, da sem "zanič", da bom jalova in da si bo moral dobili drugo, ki bo "raje dala". To je sicer govoril le takrat, koje bil pijan, toda vseeno so me njegove besede zelo bolele. Koje drugič zanosila, je morala k zdravniku, ker jo je tako bolelo v križu. Naj se vas mož ne dotika med nosečnostjo, ce hočete obdržati otroka, ji je zabičal zdravnik-Povedal ji je tudi, da je spodaj "raztrgana", da sH vse skupaj ni prav zaraslo in da so zaradi tega "težave". Štefka sama ni vedela, kako bi povedala možu. Bila sta poročena komaj dobri dve leti vedela je, da on brez "tega " ne more. "Ker je delal na terenu in je prihajal domov sant° vsake štirinajst dni, je imel še hujše potrebe. Ko šefi se ga komaj ubranila, je začel name kričati in mc zmerjati s kurbo, da sem se, medtem ko ga ni bil0' "gonila" okoli in da ga zato odklanjam. Začeti sem se jokati in mu pokazala, kaj mi je napisa doktor. Dvakrat trikrat je prebral, preden je doje'' da me mora pustiti pri miru zato, ker sem noseča-Kaj bom pa jaz, je kričal, moški sem, sem se zat° oženil, da bom živel brez babe??!" In je šel. Štefka še danes ne ve, kje se je listo i'oi. (kot je sama rekla) olajšal. Studil se ji je že duh, k ga je prinesel s seboj. Po drugi strani se ji je ocid' alinilo, saj je vedela, da je vsaj za nekaj časa rese na pred njegovo vsiljivostjo. "Če je že prišel domov, sem ga videla samo za kakšno uro ali dve. Toliko da se je preobleke ■ najedel, kakšno rekel z očetom in že ga ni bilo vec-Da bi kaj postoril pri hiši, ni bilo misliti. Naj va"1 lenobo podpiram, je zajedljivo oporekal materi, ga je enkrat milo prosila, da bi pomagal vlačiti' gozda hlode." Kljub nosečnosti je morala Štefka za delo san% poprijeti. Od nečesa so morali živeti, Janez je plac°' kolikor je bilo le mogoče, obdržal zase..." Nadaljevanje z 22. strani Afia, rojena 20. oktobra 1947, prc je že en sam mesec skraj-^Ija dragocen. V imenu prizadetih delavk Anica Kalan, Kranj t- ^ razpravi Jožeta Dežmana Talci zgodovine - sovrag h sodrug, 29. oktober 1999 Zaradi daljše odsotnosti, poleg tka pa tudi zaradi obsežnosti "ežmanovega prispevka, sem s tkanjem nekoliko v zamudi. A ^ ne de, saj je zaradi razstave ^tti - Domovina - Bog in zaradi hodnih razpredanj o Vojnah 20. Mletja... zadeva kar naprej ^tualna. zaradi vsega tega se tu ne bo W>goče dotakniti vsega, kar je v mŽmanovem prispevku, zato bo u omenjenih le nekaj drobcev. Najprej nekaj o razstavi, o KQteri je bilo dotlej Izrečenih in ^Pisanih precej besed. Tudi v ^°renjskem glasu nekaj, kar je ffedvsem o Dežmanovem WSpevku napisa/ Ivan Šepetavc. Vjfrtna razprava, zato tega ne 0t}i ponavljal, vendar le to, da Se strinjam s Šepetavčevo ugoditvijo, da Dežman v glavnem opisuje posledice, manj ali »4 °raj nič pa vzroke." Glede razstave pa Dežman med drugim pravi, da "jasno pokaže obsedenost tako domobranskega kot partizanskega tabora s skrajnim sovraštvom." Na otvoritev razstave je osebno vabil tudi domobranec Vinko Levstik, ki je s svojimi somišljeniki tudi prišel na otvoritev in tako kot dr. Tine Velikonja pričakoval uspešnost razstave za domobransko stran. A sledilo je svojevrstno razočaranje, kar je Velikonja objavil v sobotnem Delu 6. t. m. Med drugim piše: "Ker revolucionarni teror poleti 1942 ni prikazan in tudi nič ne izvemo o okupatorjevih povračilnih ukrepih, nič o nastanku bele in plave garde in obračunu z njima po kapitulaciji Italije, je pojav domobranstva nerazumen in neodpustjiv... tudi ni pravega zaključka. " To je res pomanjkljivost razstave. S to navedbo se vsaj delni poznavalec tematike mora strinjati. Marsikaj moraš sam uganiti, s čimer so se razstavljavci hoteli izogniti sodbam in komentarjem. A šli so predaleč, kajti pri številnih dokumentih s podpisi kaj predstavljajo, ne bi kršili lasfnih kriterijev, temveč bi obiskovalcem pomagali pri odločanju. Samo dva primera. Prvi: na fotografiji vidimo kup pobitih, zgoraj pa piše: Javorovica. Kako naj nepoz-navalec ve, kdo so ubiti, kdo je ubijal? Drugi: ob mizah sedi množica vojakov (?) in mirno malica. A tam sedijo tudi prepoznavni črnorokci. Ali bi bila sodba, če bi to bilo napisano? Naletel sem namreč na skupino 13 mladih obiskovalcev (po 15 do 18 let starih, ki jih je vodila morda učiteljica, ki sama ni vedela kaj dosti. Prisluhnil sem ugibanju te mladine prav ob navedenih fotografijah, a niso imeli pojma, kaj pomenijo. Tako vsa razstava zamegljuje bistvo vsega, namesto da bi odstirala! In poanta? Po idealističnem razpredanju, ki ga navaja Jan Potočka o vojni, miru in življenjskem smislu, lahko ugotavljamo, da se je pobijalo na obeh straneh -domobranski in partizanski -brez prikazovanja vzrokov. Partizani so izenačeni z domobranci, čeprav so bili slednji pomožna nemška policija. Njihov vrhovni poveljnik SS-gen-eral E. Roese.ner je 20. aprila 1944, na dan prve domobranske prisege, med drugim dejal: "... jaz sem dal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva... Iz onih majhnih krdel tako imenovanih belogardist ičnih legionarjev je na moj ukaz zraslo Slovensko domobranstvo... " Krdel! Sicer pa je na ustanovitev Slovenskega domobranstva dejansko vplival sam Hitler, kije gauleiterju dr. F. Rainerju 12. septembra 1943 (za vso Jadransko operativno cono) ukazal, "da mora uporništvo v teh pokrajinah končno zadušiti. Da bi to nalogo čimprej izvršil, naj k temu pritegne domačine in iz njih organizira samoobrambo proti boljševizmu." Tega in takega na razstavi ni. In še marsikaj pomembnega ne! Oglašam pa se predvsem zato, ker mije ta tematika, še posebej 0 Gorenjskem domobranstvu -Samozaščiti veliko znanega. Navsezadnje je že 1992. leta Izšla moja knjiga O D STRTE ZAVESE s podnaslovom OKUPATOR IN GORENJSKO DOMOBRANSTVO. 360 strani. Toda nihče izmed avtorjev ni omenjal mojega dela, čeprav sem predstavi/ in analizira/ veliko več vsega, kot je Monika Kokalj - Kočevar prikazala bodisi v knjigi ali na razstavi. Otipljiva ignoranca! Pred leti sva imela kratek kontakt, ko je sporočila, da tudi pripravlja opis G o renjskega dom obra n stva, potem pa nič več in sem seji celo zahvalil. Vsi s(m)o navajali primarne vire. Jože Dežman, ki je pri vsem projektu očitno glavni iniciator, pa se mi osebno ni približal niti enkrat. Le napadal je, o čemer nekaj pozneje. Tako je prišlo do nekaterih razlik, vendar je tekst Kokaljeve v večini identičen z mojim. Veliko tega pa ni zajela: o gorenjskem voditelju Janezu Brodarju, ki je bil klerikalni prvak že pred vojno, o Alojzu Pernetu, njegovem najtesnejšem sodelavcu tudi izpred vojne, pa o prihodu 29 domobranskih častnikov in podčastnikov na Gorenjsko ali o šestih duhovnikih, ki so prek škofa Rozmana tudi prišli v pomoč gorenjskim domobrancem itd. Ker je prikazana tudi Marija z Brezij, tu manjka pismo patru Viktorju Zormanu -Eortunatu, župniku gorenjskih domobrancev (v nemščini, z naslovom Hoehwurden Herrn Viktor Zorman, Soelsorger der sloH'enischen Polizei in Oherkrain) 13. sept. 1944 iz sedeža celovške škofije. Važno! To navajam zaradi dejstva, da je pater Fortunat svoj sedež imel prav na Dežmanu priljubljenih Brezjah pri Materi Božji, odkoder je hodil po drugih domobranskih postojankah. Na Brezja/i je tudi večkrat maševal. Le tem so pogosto prisostvovali tamkajšnji domobranci. Nekaj posebnih maš je bilo "darovanih " tudi z molitvami in prošnjami Bogu (!), naj jim pošlje (pred hajkami) svež sneg, da bodo lažje odkrivali partizanske sledi. Med G D je bilo velikokrat slišati: Bog-Narod-Domovina, ne MDB! Kje je razlika med navajanjem Kokaljeve in mojini? V številu domobranskih postojank in številu domobrancev. Ona jih navaja 47, jaz 40. Zakaj? Nekaj jih sploh ni bilo ali pa so njihove skupine prišle v kak kraj le za kak dan. Tako na primer: na Hotavlje, Šentvid, Ljubno, Luče, Tržič, Mekinje, Kokro in še v nekatere kraje, v Rib no pa jih sploh ni bilo, oz. so se naselili v Zagoricah na Bledu, kar sem v knjigi temeljito razčistil. Tako je ona naštela 3.500 GD jaz cca 2.600. Naj navedem še en podatek, ki se mu je Kokaljeva izognila, vsaj na razstavi, kjer je na mizici povezan ciklostiran zvezek z domobranskimi dokumenti, a sem pogrešil najbolj zgovornega. Tudi tega je podpisal Slavko Krek, šef Centra G D dne 4. XII. 1944. Vodice: "... po sv. maši je bil govor pred cerkvijo zbranim ljudem. Govor je bil tako lep in prepričevalen, da je neki navzoči nemški poveljnik rekel, da tak duhovnik lahko komunistom škoduje več, kot 10.000 nemških vojakov." Citat je večplasten in dokazuje bistvo! Brez komentarja. In še naslednje v zvezi z vprašljivim pisanjem Gregorja Tomca, ki ni zadosti 'spoznal Gorenjskega domobranstva,. Glede tega samo primer Alojza Perneta, šefa propagandnega odseka GD. Začel ga je analizirati, a bistvo tiči že v predvojnih dneh. O Pernetu nato pravi: "... Je sploh lahko izbiral med dvema opcijama? Je sploh vedel, kaj je vprašanje? Si lahko domišljamo, da bi se mi v njegovi koži in v njegovem položaju določi/i drugače (kot za domobranstvo)? Sam si česa takega ne upam trditi..." Če bi prebral mojo knjigo, bi na številnih straneh zlahka zvedel, da je bil A. pere ne že pred vojno zavesten organizator tistih, ki so med vojno organizirali belo gardo, oz. domobranstvo. Zlasti pa je to razvidno iz Pernetovih spominov (saj jih tudi g. Tome navaja), ki so navedeni na str. 215-216. Med drugim je Perne, bister kmet, zapisal: "... od 28.XI. - 4. 12. 1938 časopisni tečaj v Ljubljani -Rokodelski dom. Govorniki: dr. Kuhar, ing. Sodja, Smersu... dr. Basaj, Kremžar (urednik Slov.) in drugi... Komunizem in socializem je nauk, ki hoče dosedanji družbeni red preurediti..." To so imena vodilnih, ki so že 1941 začeli boj proti uporu. Zato Pernetu po 1941. letu ni bilo prav nič treba izbirati, saj je bil že pred vojno utirjen med organizatorje protipartizanstva -komunizma. On je bil že med tistimi, kije vedel, za kaj gre! O njem je veliko dognanega in ne sodi med neozaveščeno rajo. Nerad zapisujem ime Jožeta Dežmana, kajti žatjivski skušn-javec mu potem ne da miru. Pa vendar. Ob vsem tem dnahronis-tično zvene do skrajnosti žaljivo diskriminatorski zapisi Jožeta Dežmana o meni in mojem delu, saj sem navedbe v knjigi o gorenjskem domobranstvu odgovorno dokumentiral. In dosti prej napisal kot Kokaljeva. A o tem so tudi pred menoj profesionalno pisali zgodovinarji vse od dr. Metoda Mikuža iti Ivana Križna rja naprej. Odstrte zavese so zato doživele tri (3) ponatise in bile strokovno pozitivno ocenjene ter od bralstva pohvaljene. A Dežman: da sem "prežvekovalec", "ne morem trezno presojati", in celo "Quo vadiš" mi je podaril, ter podobne prilastke. Veliko je tega in takega, še hujšega, kije zrelo za sodišče. Pač njegov refren. Podobno J. Dežman nastopa tudi v polemiki po izidu monografije o Gorenjskem odredu. A kljub Dežmanovim strupenostim, so v zvezi s pisanjem o tem odredu še hujša obrekovanja, bolje izmisleki. Čeprav navidezno to ne sodi sem, naj vendarle povem, da sta na primer dva borca - Janez Lušina in Martin Košir izjavila, da naj bi še pred pisanjem monografije o Gorenjskem odredu "zahteval 50.000.- DEM predujma!" Te monografije seveda nisem pisal, za kar so drugi razlogi, to o "predujmu v markah"pa so, kdo ve zakaj, čisti izmisleki. Da bi to uredili, sem hotel dobiti pomoč na sodišču, a je bil čas zamujen. Kljub večkratnim in različnim opozorilom, naj bi te laži imenovana preklicala in se mi opravičila, tega nikakor nista storila. Zato sem prisiljen, da sem to grdobijo odkril tu in zdaj! To tudi pomeni, da človek ni dober in brezmadežen samo zato, ker je bil partizan! Jaz pa nočem hiti umazan zaradi nečesa, kar nisem storil, čeprav tudi jaz nisem nikakršen brezmadežnik! To in vse drugo mi je izzvalo razmišljanje o Talcih zgodovine..., o razstavi in pubikaciji M A1 l-DOMOVINA-BOG, kar je bilo predstavljeno zelo pompozno. Da pa tako knjigi kot razstavi marsikaj manjka ali pa je nerazumljeno prikazano, so ugotovili že nekateri drugi poznavalci. Recimo, da je to "borna razstavica, ki jo bo treba dopolniti", "da bo na naslednji razstavi o domobranstvu treba še marsikaj doreči", "razstava... ne prinaša večjih novosti", "da obe strani pušča nepotešeni" in podobno. To potrjuje ugotovitev, zapisana spredaj, čeprav je v knjigi vtisov poleg ugodnih misli nekdo zapisal tudi: "Prišel je naš čas!" Katerih? Še marsikaj bi omenil, a je vsega preveč. Povsem drugače in pohvalno pa delujejo obojestranski, vseskozi vrteči se dokumentarci, vendar na koncu tudi vplivajo na razdvojenost. Zapis je precej obširen, pač zaradi obširnega Dežmanovega pisanja in razstave ter pisanje istega avtorja 30. oktobra v Delu. Ivan Jan, Kranj UNIQUE d.o.o. Gradnje, sanacije, montaže, inziniring, projektiranje Savska cesta 34, 4000 Kranj Zaposlimo: STROJNIKA (za mini bager Gehl) - pogoji: šola ali tečaj za upravljalca strojev gradbene mehanizacije, 2 leti delovnih izkušenj Prošnje pošljite v roku 8 dneh na zgornji naslov. Piše: Miha Naglic 153 Dr. Janez Veider, duhovnik in umetnostni zgodovinar I "Sodba v imenu ljudstva! ... Obtoženec VEI-1 »PR dr. Janez, sin Izidorja in Marije, roj. Kreč, i r°J. 28. 5. 1896 v Mengšu, duhovnik, ima I te°loško in filozofsko fakulteto, stanujoč v I Ljubljani, Kongresni trg 17, samski, brez I Premoženja, nekaznovan, v priporu od 17. 6. I '949, je k r i v : daje / 1.) od osvoboditve dalje i *Jied svojimi znanci in v okolici širil propagando, i katere cilj je bila nasilna zrušitev obstoječe i družbene ureditve v ELRJ s tem, da je n.pr. gov-I °ri/, da bo ljudska oblast propad/a, da bodo I "ašo državo okupirale zapadne sile in se bo i Slovenija kot samostojna država odcepila od I rLRj blatu predsednika vlade maršala Tita s I Pamfletom autostrada-Tito-strada, narod-strada, I ^dovnici uršu/inskega reda v Ljubljani pa je i ukazal, da premesti 1. 5. 1949 državno zastavo iz i Vegovega okna, ki jo je imenoval rdeči predpas-1 *dk o, i Obrazložitev. Obtoženec se je po podatkih I Preiskave že med okupacijo spoprijateljil z oku-I Pdtorjern in njegovimi domačimi ter je bil znan j %0 svojem sovraštvu do narodnoosvobodilnega I °Ja ... Tudi po osvoboditvi je obtoženec nada/je-| vul s svojim sovražnim razpoloženjem proti naši I rzavni ureditvi in njenemu vodstvu. Z oblastjo I . ('lovnega ljudstva se ni mogel sprijazniti in je I ^koristil vsako priložnost, da je širil razne alar-I ^antne vesti o propadu naše oblasti ter kleveta! Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon njene predstavnike na način, kakor je prikazan v gornjem krivdoreku. Obtoženec se zagovarja sicer, da njegove izjave niso bile resno mišljene, in da jih je razumeti kot nekakšne šale, vendar, ko je znano na kak način skušajo sovražniki prikriti in neprikriti nasprotniki naše državne ureditve škoditi težko pridobljenim pridobitvam narodnoosvobodilne borbe, take izjave, kot jih je obtoženec podajal med svojimi znanci v okolici, ne morejo predstavljati samo neke neumestne šale, temveč pomenijo propagando vsebujoč poziv na nasilno z ruše nje obstoječe državne ureditve. To pa tem bolj, če se tega načina govorjen--ja poslužuje oseba kot je obtoženec, ki je nedvomno v svoji okolici veljala kot visoko izobražena in torej ni bila brez vpliva ..." Navedli smo par odlomkov iz sodbe, ki jo je izreklo Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 30.9.1949. Tu ne kanimo preverjati, kaj od navedenega je res in kaj ne, gre nam bolj za ponazoritev duha časa, v katerem je bil obtoženi obsojen na 6 let zapora, ki jih je nato v celoti odsedel. Sodbo je našla Ana Florjančič ob pripravah na razstavo ob 925. obletnici župnije Stara Loka. in jo objavila v knjižici Starološka župnijska knjižnica. Veidra je življenje dvakrat povezalo s Staro Loko. V letih 1927-30 je bil tu kaplan, 1955-63 pa župnik. Z umetnostno zgodovino se je ukvarjal že pred vojno in napisal več knjižic, med njimi Vodič po Crngrobu, 1936, ponatis 1998. Ko so ga 1941 Nemci pregnali iz Šentvida pri Lukovici, se je zatekel v Ljubljano, bil spiri-tual pri uršulinkah in hkrati študiral umetnostno zgodovino, pri dr. Francetu Steletu na Filozofski fakulteti in bil 1946 promoviran z disertacijo Stara ljubljanska stolnica. S profesorjem Steletom je sodeloval že pred vojno, odkril več fresk, tudi v loški okolici, in jih pomagal restavrirati. "Za Ločane je prav gotovo najbolj zanimivo njegovo delovanje v Loki in Stari Loki. Kot st urološki kaplan je po vzoru svojega učitelja in prijatelja dr. Franceta Steleta, izdelal umetnostno topografijo dekanije Stara Loka (danes Skofja Loka). Rokopis so mu med vojno Nemci uničili, kar mi je večkrat žalosten pripovedoval. Po prihodu iz zapora ni imel več volje in ne moči. da bi delo obnovil, saj se mu je zapor poznal fizično in psihično. Kadar sva se pogovarjala o freskah in zgodovini, se je pa kar razživel ..." Tako se ga v uvodu k ponatisu crngrobskega vodnika spominja dr. France Štukl. Ta navaja tudi, kako ga je ob njegovi zgodnji smrti označil njegov nadškof, dr. Jožef Pogačnik: "Bil je vseskozi goreč duhovnik, neutrudno delaven." Zbolel je za rakom in umrl 15. maja 1964 v bolnišnici v Ljubljani. Janez Veider 'kronika ureja: Helena Jelovčan NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Umrla v Kliničnem centru Kranj, 23. novembra - 22-letna Manca F. iz Ljubljane, ki seje hudo poškodovala v prometni nesreči na glavni cesti Kranj -Brnik, ki se je zgodila minuli torek, je v četrtek zvečer v Kliničnem centru v Ljubljani podlegla poškodbam. Prometno nesrečo, ki jc zahtevala že 33. letošnjo smrtno žrtev na Gorenjskih cestah (lani v enakem obdobju 37 mrtvih), je zakrivil 42-letni Fikrct M. iz Šenčurja, kije zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola (skoraj 2 promila) s kombijem trčil v renault 5, katerega je odneslo v renault 18, v katerem je sedela pokojna Ljubljančanka. • S. Š. Zaletel se je v letalo Brnik, 22. novembra - V soboto ob 13.30 uri je bilo na ploščadi Aerodroma Ljubljana s transportnim vozičkom poškodovano letalo Adrie Airways, znamke CRJ, ki je po redni liniji priletelo iz Londona. Letališki delavci so začeli opravljati svoje delo okoli letala. Tako je prtljažni delavec po nalogu vodje izmene z manjšim traktorjem k letalu pripeljal tri prazne transportne vozičke. Letalu se je približeval z zadnje strani, ko je pripeljal deset metrov do njega, pa je začel zavirati. Zaradi mokre in spolzke ploščadi ga je odneslo, daje s prvim vdzičkom trčil v levi del repnega konusa letala. Poškodba na letalu ni imela vpliva na delovanje sistemov letala in njegovo letenje. Po popravilu je letalo čez eno uro z 28 potniki že poletelo proti Sarajevu. • S. Š. Na 50. obravnavni dan zamenjava na strani tožilstva Zavrl: Heroin so podtaknili Na naslednji obravnavi zoper t.i. gorenjsko heroinsko navezo bo nastopila nova tožilka - Matjaž Zavrl pričal: "Za Hartmana nisem vozil heroina." Kranj, 23. novembra Maratonski sodni proces zoper sedmerico obtožene trgovine z mamili na kranjskem okrožnem sodišču se bo nadaljeval ta četrtek, ko bo na 50. obravnavni dan na tožilski strani prvič samostojno nastopila tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je zamenjala Sanjo Javor Pajenk. Njej namreč jutri preteče mandat v posebni skupini tožilcev. Obe tožilki sta bili prisotni na petkovi obravnavi, ko je že kazalo, da se je faza dokaznega postopka že končana, a je obramba od sodišča zahtevala, da omogoči Andreju Hartmanu in Ivanu Vodniku poslušanje vseh kaset s prisluhi telefonskih pogovorov, potem pa naj bi se oba zagovarjala. Kot je znano, se dosedaj nista želela. Sodni senat je zato dokazni postopek podaljšal. Petkova obravnava se je sicer začela z enourno zamudo, ker je obtoženi Darko Urh zjutraj peljal ženo v ljubljansko porodnišnico, ob vrnitvi pa je obtičal v koloni čakajočih vozil pred zasneženim medvoškim klancem. Že v četrtek je pričal Matjaž Zavrl, ki je govoril v > prid Andreja Hartmana. Med drugim je kranjskemu sodišču pojasnil, da je na sojenju v Švici pričal pod prisilo. "V Švici me je obiskal kriminalist Simonovič in mi obljubil, da ne bom obsojen, če bom govoril po njihovem nareku. Omenjal trii je, da imajo zaprtega Andreja Hartmana, in da naj rečem, da sem vozil zanj, tudi droge," je dejal Zavrl. Pojasnil je, da se je na pot v Belgijo odpravil brez rezervnih koles, po tujini ga je po mobitelu usmerjal srbohrvaški glas. Rezervno kolo, kjer so našli heroin, pa naj bi mu podtaknili med vožnjo. Sodišču je še povedal, da je s sodelavcem vozil tudi v Bolgarijo in Makedonijo, Hartman pa mu je posodil denar, da je opravil vozniški izpit, zanj pa je vozil poskusno. • S. S. Mladoletnika zabodel s kuhinjskim nožem Bohinjska Češnjica, 22. novembra - V družinskem prepiru v Bohinjski Češnjici je bil v petek nekaj pred 2. uro zjutraj zaboden še ne osemnajstletni S. A.. Jeseniški zdravniki so se morali pošteno potruditi, da so ga ohranili pri življenju. Zabodel ga naj bi 39-letni M. K., ki naj bi bil izvenzakonski partner mladoletnikove mame. Omenjena sta sc najprej sprla, spor je kmalu prerasel v pretep, v katerem je nazadnje M.K. uporabil kuhinjski nož in zabodel S.A.-ja. Policiji sta oba že znana, saj je morala že večkrat posredovati v njunih prepirih. Kriminalisti UKS Kranj in preiskovalni sodnik zadevo še preiskujejo. • S. Š. Policisti in nogometni navijači Kranj, 23. novembra - Sredin zgodovinski uspeh slovenske nogometne reprezentance, ki se je po naknadnih kvalifikacijah z Ukrajino, uvrstila na evropsko prvenstvo 2000, je povzročil pravi izbruh navdušenja nogometnih navdušencev. Okoli štiri tisoč jih je nato ponoči na brniškem letališču tudi navdušeno sprejelo vračajočo reprezentanco. Policija, nepripravljena na tako množičen naval, je imela zaradi tega precej preglavic. Kot je v sporočilu za javnost zapisala Policijska uprava Kranj, so vinjeni navijači pljuvali in brcali prisotne policiste Postaje letališke policije Brnik, policiste iz drugih gorenjskih policijskih postaj ter letališke varnostnike, proti njim naj bi metali celo cvetlična korita, dimna sredstva in solzilce. Zaradi tega je bil tudi poškodovan službeni pes, napravljeno pa je bilo tudi za 500 tisoč tolarjev škode. Policisti so morali zato uporabiti prisilna sredstva - gumijevke in celo plinski razpršilec. Sporočeno je bilo, da se pri tem ni nihče poškodoval. Direktor Policijske uprave Kranj Jaka Demšarje v skladu z navodili o uporabi prisilnih sredstev po uradni dolžnosti imenoval tričlansko komisijo, ki te dni preverja zakonitost ravnanja policistov. O njenih ugotovitvah ni še nič znanega. • S. Š. Kriminalisti zaključili preiskavo v Alplesu Plači "oplemenitila" za 15 milijonov tolarjev Nekdanja direktorja Alples Pohištva iz Železnikov 37-letni Marko Tršan in 46-letni Darko Janžekovič osumljena, da sta si v desetih mesecih izplačala za skupno 15 milijonov tolarjev neto previsoki plači Železniki, 23. novembra - Z zadnjima kazenskima ovadbama zoper 37-letnega Marka Tršana in 46-letnega Darka Janžekoviča, nekdanja vodilna moža Alplesa Pohištva iz Železnikov, zaradi previsokega izplačevanja plač v obdobju od junija 1996 do marca 1997 v skupni višini več kot 15 milijonov tolarjev, se je za kranjske kriminaliste primer Alples končal. Epilog preiskave triletne kriminalistov z Uprave kriminalistične službe Kranj o nepravilnostih v podjetju Alples Industrija pohištva je: zoper enajst oseb so kriminalisti napisali 19 ovadb za skupno 44 kaznivih dejanj. Kot je včeraj na redni novinarski konferenci pojasnil načelnik UKS Kranj Boštjan Sladic, je preiskava kriminalistov v primeru Alples sedaj končana. Na vrsti je tožilstvo oziroma sodna veja oblasti. Zadnji ovadbi se nanašata na nekdanjega direktorja Alples Pohištva Marka Tršana (direk-toroval je v obdobju od 11. oktobra 1993 do 21. aprila 1997) in nekdanjega finančnega direktorja tega podjetja Darka Janžekoviča. Kriminalisti ju sumijo, da sta storila kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic, saj naj bi si v obdobju od junija 1996 do marca 1997 izplačala plače v skupnem bruto znesku 28 milijonov 752 tisoč tolarjev. Po podpisani pogodbi bi si lahko izplačevala plači v bruto znesku 1,34 milijona tolarjev, kar pomeni, da sta podjetje oškodovala za 15 milijonov 353 tisoč tolarjev, kolikor znaša presežek izplačanih plač. Kriminalisti imajo tudi dokaze, da sta v poslovnih listinah prikazala, da je v železniškem podjetju zaposlenih več delavcev, kot jih je dejansko bilo. Na ta način sta pri Agenciji za plačilni promet prikazovala višji znesek izplačanih plač v podjčtju, nastalo razliko pa naj bi si meds* bojno radelila. Zaradi tega ju bodo ovadi'1 storitve kaznivega dejanja ponareditve a'1 uničenja poslovnih listin. Spomnimo se pisanja Gorenjskega glasas 30. maja 1997, v katerem je bilo odkrito, da je Tršan v slabih petih letih vodenja Alp'eS Pohištva zaslužil kar 45 milijonov tolarje^ Janžekovič pa 32 milijonov tolarjev. Prvi Je v podjetju opravljal štiri funkcije, drugi Pa celo šest. tedaj sta oba zatrdila, da so bile njune plače izplačane legalno. Tršan je imel tako sklenjene kar štit) menedžerske pogodbe, po katerih je skup« mesečno prejel kar 11.500 mark neto plaće. Janžekovič, pa naj bi na podlagi šesti)1 menedžerskih pogodb mesečno zasluži' 1,75 milijona tolarjev. • S. Šubic Streljanje v preddvorski diskoteki La Roca Latina v Žrtev streljanja tokrat kar sam streljal Avgusta pred avtobusno postajo v Kranju dvakrat ustreljeni 20-letni Elvis K. iz Kranja, je minulo soboto okoli 3. ure zjutraj v preddvorski diskoteki La Roca Latina s tremi streli poskušal umoriti 28-letnega R. B.-ja iz okolice Kranja - Na srečo pri streljanju ni bil natančen Preddvor, 23. novembra - Še nedolgo nazaj je komandir kranjske policije Borisa Marčetiča izdal bojazen, da se bo po vrnitvi iz pripora osumljenih nočnega streljanja pred avtobusno postajo v Kranju, ki se je zgodilo v noči s 16. na 17. avgust, nadaljeval obračun med akterji omenjenega obračuna. In v noči z minulega petka na soboto (19. - 20. november) je zares počilo in to trikrat - v preddvorski diskoteki La Roca Latina (bivša Skala). Le da je tokrat pištolo uporabil 20-letni Elvis K. iz Kranja, ki je bil avgusta ustreljen v glavo in ramo, ki je v diskoteko prišel v družbi s policiji dobro poznanim 31-letnim Dževdedom K. iz Kranja, ki je bil že večkrat udeležen pri streljanju, 18-let- Izterjevalca pretepla dolžnika Kranj, 23. novembra - Kranjski kriminalisti vneto iščejo neznanca, ki sta v petek zvečer napadla in pretepla 48-letnega S. D. iz Kranja in od njega zahtevala, naj povrne dolg v višini 2,1 milijona tolarjev. Predmet dolga se tiče lokala Kontno, dolžan pa naj bi bil M. F.-ju. Izterjevalca dolga sta k napadenemu Kranjčanu prišla okoli 21. ure, pozvonila, nato pa nasilno vstopila v njegovo stanovanje na Kebetovi v kranju. Dolžnika sta zečela pretepati, mu s kuhinjskim nožem grozila ter od njega zahtevala povračilo dolga v znesku 2 milijona 116 tisoč tolarjev, ves čas pa sta mu pred nos molila pogodbo o dolžniškem razmerju med S. D.-jem in M.F.-om. Napadalca sta Kranjčana vkle-nila v lisice in preiskala stanovanje, ves čas zahtevala denar in celo pištolo. Nazadnje sta mu vzela video kamero sanny, polnilec za GSM aparat eriesson, telefonski aparat panasonic, lovski nož, iz denarnice pa še sedem tisoč tolarjev, petdeset mark in sedemdeset šilingov. Pred odhodom sta napadenega z lisicami zaklenila za pipo v kopalnici, a si nato premislila in ga odklenila, sta mu pa z lepilnim trakom zvezala noge, roke in mu zamašila usta. • S. S. nim S. K. iz Kranja in še tremi dosedaj še neznanimi osebami. Streljal pa ni na člane druge kranjske tolpe, ki je bila udeležena v avgustovskem streljanju, ampak na 28-letnega R. B. iz okolice Kranja, ki po besedah Boštjana Sladica, načelnika Uprave kriminalistične službe Kranj, ni v nobeni povezavi z omenjenima skupinama delikventov. Kot je dosedaj znano, se je imenovana trojica na hodniku lokala okoli 3. ure zjutraj sprla z R. B.-jem. Med prerivanjem naj bi Hlvis K. izvlekel pištolo neznane znamke in jo naperil R. B.-ju v glavo. Dvakrat je ustrelil, vendar zgrešil, ker se je napadeni izmaknil. Zatem naj bi ga Elvis porinil do vhoda v toaletne prostore, kjer naj bi ga zopet poskušal ustreliti, a je ponovno zgrešil. Takrat je pristopil še Dževded K., ki je preko glave R. B. ja potegnil njegovo jakno in ga podrl na tla, nato pa ga brcnil v glavo. Ležečega je nato obstopila še ostala peterica in so ga družno zbrcali. R. B. je bil na srečo le lažje poškodovan. Osumljenci so nato diskoteko zapustili, a se čez deset minut spet vrnili, kmalu so potem spet odšli, a so jih pred vhodom z« pričakali kranjski policisti, ki s° prišli na intervencijo. Trojica osumljenih je bUa pridržana za 48 ur, nato Pa privedena pred preiskovalnega sodnika, ki je zoper Dževdeda K. odredil pripor, o usodi Elvisa K. in S. K. pa je odločil šele včeraj. Pri vsem skupaj je najbolj^ ično, da se osebe, ki so bile večkrat vsaj ovadene zarad' nošnje ali celo uporabe strelf*c* ga orožja, še naprej mirno spi-^' hajajo s pištolami v žepu, °. sporih pa ga brez zadržkov tup1 uporabljajo. "Za sledenje taki11 oseb bi morali imeti odredbo preiskovalnega sodnika, za ka* pa v tem primeru ni bilo razloga. Nad člani omenjene skupil pa policisti izvajajo določertf ukrepe oziroma preventiv)11 nadzor, to je pregled osebni!) vozil in delni osebni pregled, Prl vseh udeležencih zadnjega strel' janja pa so bile že večkrat opravljene tudi hišne Pre' iskave," je pojasnil Sladic 'j) dodal, da redarji v diskoteka«1 nimajo pooblastil za osebni Pre' gled. • S. Šubic Reševalci so praznovali delovno V Škofji Loki je Gorske reševalna služba praznovala 20 let svojega delovanja. Skofja Loka, 22. novembra - V soboto so škofjeloški gorski reševalci s prikazom reševanja iz visokih stavb na Kapucinskem trgu v Škofji Loki praznovali 20. obletnico delovanja postaje Gorske reševalne službe v Škofji Loki. S prikazom reševanja s pomočjo helikopterja, s prikazom evakuacije ponesrečenca /, vrvmi po fasadi Poslovne hiše in reševanja / improvizirano žičnico so navdušili kar precej sicer slučajnih opazovalcev, v prikaz reševalne akcije pa so se vključili tudi škofjeloški gasilci. Kot nam je povedal načelnik škofjeloške postaje G RS Zvone Korenjak postajo sestavlja 19 gorskih reševalcev in 7 pripravnikov, veseli pa tudi so, da se jim je pridružilo tudi 5 pilotov helikopterjev 15. (letalske) brigade Slovenske vojske. Vsak gorski reševalec mora biti usposobljen nuditi celovito pomoč Zvone Korenjak ponesrečencem v gorah, za posamezne veščine pa se nekateri se posebej usposabljajo. V svojih vrstah imajo dve zdravnici, tri minerje snežnih plazovi dva vodnika lavinskih psov, dva inštruktorja in enega pripravnika reševalca letalca. So ena od 17 postaj Gorske reševalne službe v Sloveniji in tesno sodelujejo s planinskimi društvi štirih občin na območju Upravne enote Skofja Loka. Osnovna dejavnost je preprečevanje nesreč, reševanje in pomoč gornikom, s svojim znanjem in opremo pa se vključujejo tudi v akcije reševanja na težko dostopnih terenih in iz visokih stavb. Na območju delovanja so štirje najbolj oblegane gore: Blegoš, Lubnik, Porczcn in Ratitovec in zato so tudi poškodbe planincev tu najbolj pogoste, zlasti pozimi. V dvajsetih letih so opravili 66 reševalnih akcij, od tega 20 iskalnih, v dolino pa so žal prinesli kar 15 mrtvih. Sodelovanje z letalsko enoto Slovenske vojske je v mno-gočem povečalo njihovo učinkovitost, posebno pozornost pa posvečajo dopolnjevanju opreme, stalni kondicijski pripravi in strokovnemu izpopolnjevanju. Z veseljem in ponosom pou- darjajo, da je na področju Stfl| kovne literature največ naprav' ustanovni član te postaje WW Šegula, ki je priznan strokov1' jak ne samo v Sloveniji, pač P'1 tudi izven njenih meja. • Š. SORINA DESETKA (Glasbena lestvica Radia SORA) t VVERNER in MARJAN ZGONC - Tu je moj dom 2- ČUKI - Ljubi me, ljubi ANDREJ ŠIFRER - Ko zvonovi zapojo CALIFORNIA - Stara barka HELENA BLAGNE - Osamljena KARMEN STAVEC - Vzemi mojo dlan FARAONI - Pijem kar tako 8- KINGSTON - Vzemi vse 9- NATAŠA ZIBELNIK - Zapuščam te !0. PRESTIGE & BLUE - Ženska dela čudeže Seštevek vaših telefonskih kicev in dopisnic je dal rezultat, kot ga vidite. Hvala za vaše sodelovanje, spoštovani Poslušalci. Še naprej spremljajte lestvico vsake štirinajst d"i na valovih Radia SORA. založba MANDARINA je tudi tokrat poklonila dve nagradi, lestvico pa laho najdete v GORENJSKEM GLASU. Radi o sora Do naslednjič čao! RADIO SORA AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA novembra 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Bilo je okrog pusta . Takrat so bili še trio in v enem ednu so imeli kar pet nastopov. Za Psta je bilo in v Begunjah so tistega februarja (prihodnje leto bo dve eti) Ploh vlekli. Stari trio je bil takrat Dovsod v središču dogajanj. Tako s° nastopili tudi v Domu upoko- , Njihov nastop pred upokojenci je P nepozaben dogodek tudi za c'ane ansambla. Poslušalci so bili ^dušeni. "Spominjam se," pravi p°dja ansambla Grega Korošec iz "da smo po takratnem astopanju, ko se je nekako vse ^r skupaj držalo, od pusta, J/°ba do upokojencev in jv''ožnostnih srečanj, dobili in pismo, ki ga je napisal JJ°*e Slapar iz Poljč. Med „ru9im je tudi zapisal, da je "Hova pot do zvezd". Zares e'iko smo igrali, vendar pa VeZde zato še nismo bili. Res a ie, da smo imeli voljo, da ■ho delali in da smo takrat znali ^šnih 25 skladb." .. 0 tem so začeli razmišljati o svo-skladbah. Te so nastajale ajvečkrat zelo spontano, odvisno ,a razpoloženja. V letu dni in pol, P so z vztrajnim delom seznam 'adb, med katerimi je prevladoval U Avsenikov repertoar pri-| Njenih naslovov uspešnic, več P j Potrojili, je trio prerasel tudi v intet. Seveda so tudi repertoar 'adb, s katerimi so potem Wtopali v zasedD' kvinteta, ses-'jale Avsenikove stare viže. .° novem letu bodo začeli ^ "Pravljati kaseto, na kateri pa slu*0 'me" večinoma lastne K|adbe. Eno skladbo, upajo, jim bo napisal Slavko Avsenik, eno pa jim je že Jure Valjavec, klarinetist pri novem ansamblu Gregorjevci. Mimogrede, Gregorjeva so ansambel, ki izhaja iz ansambla Grege Avsenika. Znano je, da tega ansambla ni več. Ker pa so Gašperji že včasih hudomušno imenovali ansambel Grege Avsenika tudi kar za Gregorjevce, je zdaj novi stari ansambel (brez Grege Avsenika), prevzel kar to ime. Grega Korošec pa je v pogovoru glede nove kasete še posebej poudaril, da kaseta ne bo izšla prej, dokler ne bo Gorenjski kvintet dobil tudi pevca - tenorista. Še vedno upajo, da se jim bo kdo javil. Interesenti lahko pokličejo kar Grego Korošca v Poljče po telefonu 064/733-043 ali pa na 041/355-974. Tokrat objavljamo sliko ansambla Gorenjski kvintet v tako imenovanem trio detajlu. Posnetek je z naše letošnje veselice in dobrodelne prireditve Desetega Desetega na Gorenjskem sejmu v Kranju, kjer je ansambel Gorenjski kvintet požel velik aplavz. Takšno sestavo pa objavljamo zaradi kitarista, ki je doslej na objavljenih slikah nekako vedno manjkal; to pa zato, ker ga tako in tako na Gorenjskem vsi (tudi bralci Gorenjskega glasa) najbolj in sploh dobro poznajo. No, za tiste, ki ga slučajno ne, pa tokrat objavljamo tudi kitarista (na sliki v sredini) Aleša Ermana iz Begunj. Na sliki pa sta še vodja Grega Korošec, harmonika, in baritonist Blaž Stroj iz Begunj. GLASBENIKI MESECA - KUPON ^ ansamblu igrata tudi Žiga Pogačnik in Sandi Burkeljc. Ali s*e, kdo izmed njiju igra trobento? 'me 'n priimek:_ Naslov:__ _' ošta: Kup°n, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: KRONA ARION: Spoštovani! Ker ste nam poslali samo izpolnjen kupon s svojimi rojstnimi podatki brez vprašanj, vam odgovarjam zelo na splošno. Letošnji november vam ni najbolj naklonjen kar se tiče poslovnosti, zato lahko pričakujete ovire, zamude in zaplete. Razlogov za obupavanje ni, saj se vam bo situacija že v decembru bistveno izboljšala in tedaj bo najbolj ugoden čas za nove ideje in načrte. Postali boste tudi ambicioznejši, bolj prodorni, zato vam bodo načrti šli bolje od rok, saj boste v pravem elanu. Kažejo se vam tudi številni družabni stiki, skratka decembra bo za vas zelo pestro in tudi veselo obdobje. V prihodnjem letu, še posebej v januarju nadaljujte s cilji na zastavljenem področju. Več samozavesti in zaupanja vase bo naredilo pravi mali čudež, saj boste ugotavljali, da ste bili ves čas na pravi poti. Samo vztrajajte in nadaljujte začeto. Na čustvenem področju vam najbolj svetujem, da ločite poslovni odnos od zasebnega, torej ne mešajte dela in ljubezni. Večkrat v letu boste imeli obdobja, ko bodo na čustvenem področju padci in vzponi tako, da bo kar viharno. Julija se vam izkazuje, da se boste čustveno navezali na osebo, ki vam bo v veliko oporo in iz prijateljstva se lahko razvije tudi kaj več, odvisno od vas. Vsekakor lahko vaše partnerstvo "preživi" tudi to razburkano leto, če boste znali čustva uravnavati predvsem z razumom. Osebno vam želim vse najboljše in vas vabim, da se še kdaj oglasite. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum;..........................................Ura in minuta rojstvu:....................... Kraj rojstva:............................................................................................................ Ime in priimek in naslov (će ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI (i LAS, p.p. 124. 40001 Kranj. Zoisova I. ASTROLOGINJA GORDANA nudi svetovanje lu odpravo blokad § 090 42-66 l z OSEBNO, PISNO Inf. h I 041/404 935 \ ASTROLOGIJA PREROKOVANJE PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, SVETUJE VAM D0L0RES N0N-ST0P 041/519-265 DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC - Optika Prime, Cesta na Klanec 3/A, Kranj, 064 324 465 Vprašanje: Kaj so to "cvikarji"? Nagrada: darilni bon v vrednosti 3.000 SIT - Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Napišite imena vsaj dveh časopisov, ki se začneta na črko. "Č"? Nagrada: šest mesečnanaročnina Odgovore pošljite do sobote, 27. 11. 1999 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 7. 11. 1999: - Stop 300 tolarjev Shop, Ljubljana, Celje: Stojanka Batis, Ljubljana - Časopis 99, Logatec: Štefka Vovk, Beethovnova 4, 1000 Ljubljana Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TVVrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Ll o U o D@^o0 [JMlCMkiz Logatec • TriaSka 148 • tel.:06 W741 632 • fax:06l/74l 612 TUDI DRUGJE JE LEPO ... vsak četrtek od 17 - I8h ... zanimivi gostje različnih poklicev in dejanj ... spoznavajte skrite kotičke sveta ... pridružite se družbi Gorenjskega glasa ... popotniškega mesečnika SVET & LJUDJE ...ob prijetni glasbi ... v popotniski oddaji ... na valovih 88,9MHz "Zima. zima bela, vrh gora sedela. Saj poznate to pesem. Kaj ne? Radi jo prepevamo ie mnogo let. S sabo je prinesla veliko veselja in tudi mrzlih dni. Za vse tiste, ki boste v večernih urah na toplem, pa naslednje VABILO. Zadnjo oddajo v novembru bo zaključila Jasna Jerman iz Zvirč. Svojim popotovanjem iz prejšnjega tedna nam bo dodala še spomine na Ameriko, Izrael in Afriko. Bodite z nami tudi Vi. CISTA 10-KA RADIA GORENC Čisto veselje - čista frekvenca... ČISTA 10-KA - radost Gorenca... ... tudi to soboto ob pol treh na 88,9 ... Brez dvoma vam bodo v veselje nove skladbe tokratne deseterice. Izberite (največ dve različni!) in nam sporočite svoj izbor do 27. novembra na naslov: Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič. Verjamem, da boste zadovoljni s strokovnostjo in uslužnostjo FRIZERSKEGA STUDIA MARICI (Hudi graben 11, Tržič - 064 561 051 in 041 356 048), ki pozdravlja vse poslušalce RA Gorenc in nagrajuje N. Mohorič in T. Torkar iz Tržiča Iskrene čestitke in lep pozdrav vsem od ekipe Čiste desetke! Lestvica čiste desetke: 1. FOXY TEENS - Pošlji mi poljub (3) 2. NATAŠA MADJAR - Ave Marija (5) 3. HELENA BLAGNE in ZLATKO DOBRIČ - V soboto (4) 4. JANKO ROPRET in DON MENTONY BAN D - Kaj je to (2) 5. VILI RESNIK - Daleč je Amerika (2) 6. NOVA LEGIJA - Brez nje (novost) 7. VALENTIN ANTONIO - Kelnarce (novost) 8 BAKAN - Skupaj (novost) 9. TRIO ADIJO - Lizika ne ga srat (novost) 10. TINKARA KOVAČ - Ko bo prišel (novost) KUPON Čista desetka Glasujem za: Moj naslov: VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja jc vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako. da i/polnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 22.1 1.1999 Popevke: '• Najin dan - Veter 2. Gremo dekleta - Strmina 3. Slavospev - Faraoni N/ - viže Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. Daleč je Amerika -Vili Resnik 2. Se enkrat na leto dobimo - Štajerskih 7 ' Vračam se domov - ans. Franca Miheliča 2- Vino je krivo - ans. Tonija Hervola 3. Pesem namesto rož - ans. Vilija Petriča VAŠA PESEM *> GLASUJEM ZA 1'opevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: _— LESTVICA NEW POVVER NA DAN 13/11-1999 1. Inside To Outside - LADY VIOLET 2. Dear Jessie - ROLLERGIRL 3. You Ask For The Moon - AFRICA M A MBA ATA 4. Sing A Song (Ali Night Long) - FUNNY 5. Just Teli Me Why - CASSANDRA NOVOSTI 1. Push It To The Limit - NAGANO ALL STARŠ 2. That's The Way (I Like It) - 8x4 3. Fuck The Millenium - SCOOTER jjEf Lep pozdrav vam pošiljava I)J Poni in MC —■ Dacnnis in vas vabiva, da nama prisluhnete jjjj vsako soboto med 17. in 18. uro na Radiu S5 SORA. RADIO SORA GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE a Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE SO PREJELI: - Dušan Oblak, Stranska pot 2, 4270 Jesenice - Ivanka Kos, Voklo 99, 4208 Šenčur - Alenka Vlaj, Vrtna ul. 3, 9250 Gornja Radgona Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 46 1. NATALIJA VERBOTEN - Naj bog mi oprosti 2. JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI - Beli venček 3. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Veseli muzikant 4. ans. PETOVIO - Želim si 5. DRUŽINA GALIČ - K tebi želim - nov predlog HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 29. novembra, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 13. decembra, ob 18.00 B&B JESENICE, tel 86-33-00, 6. decembra, ob 18.00 B&B AMD ŠK. LOKA, tel 657-000, 22. nov. ob 9.00 in ob 18.00 Madžarska-Lenti, 27.11., Trst, 30.11., 2.12., Palmanova-tovarna čokolade, 3.12., Udi-Alpe Adna, 21,12,, Madžarske toplice, 25.11.-28.11., SILVESTROVANJE - 28.12.-2.1. Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 25.11., 27.11. Lenti od 25. do 27.11. Češka 30.11. popoldanski nakupi Palmanova (čokolada) STROKOVNA ŠOLA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU http://www.bb-kranj.sl ROZMAN BUS Ko/.man, tel: 064/715-249 i Šenčur: 411-887 HOKO - kombi prevozi Tel.: 563-876, 557-757 METEOR Cerklje Remic, tel. 422-781 GSM: 041/660-658 AVTOBUSNI PREVOZI DRISOVECPAVEL tel: 731-050, 041/744-160 POKRIT/ OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: I i - na telefonski številki (061) 12 66 197 I - osebno v Deldvski knjižnici na I Tivolski c. SO v Ljubljani - na spletni strani: : www. borzaznanja. ms.s. vdus.si - vsak delavnik od H. do 15. ure, ■ ob sredah do 17. ure I TRANZAN, d.o.o., kombi prevozi 061/171-641, 041/606-261 20.11.,25.11. Lenti, 23.11 čokolade) + Palmanova 1.12. Trst, 26.11. Gorica (Lidl, tov. V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 22. ure; sobota, nedelja in prazniki od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT; otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT, temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C Tel.: 22-40-40 ..... _m V ljubljanski Borzi znanja iščemo: - znanje programskega jezika VISUAL BASIC - praktično uporabo pretočnih črpalk I kot turbina, generator za male hidroelektrarne - informacije o hladilnih napravah -znanje dela na stružnici - znanje o enologiji - znanje igranja na tamburice - izdelovanje I konjske vprege in podkovanj - praktično znanje izdelovanja majhnih steklenih predmetov - znanje pridelovanja vodke iz koruze Ljubljanska Borza znanja vam je na voljo na telefonski številki (061) 12 66 197 ali I osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30, v Ljubljani, vsak delavnik med 8. in 15. 1 uro, ob sredah pa do 17. ure Lenti - Madžarska vsak četrtek in soboto. Silvestrovanje v I Madžarskih toplicah od 30. 12.-3. 1. 2000. Izleti po dogovoru. SLIKARSKE RAZSTAVE: Do 26. 11. v avli hotela Dobrna razstavlja svoja dela slikar Oto Sprager iz Ljubljane. RoMl TRGOVINA Tržič, Trg svobode 10 Tel.: 564-456 NOVO - POZAMETRIJA - EDINI V TRŽIČU razprodaja metražnega blaga - 50 % popust. Ugodna izbira otroške, ženske, moške obutve. Del. čas: 8. do 12., 14. do 18., sobota 8. do 12. ure AVTOBUSNI PREVOZI šthrbenc ludvik virmaSe 137, 4220 Skofja loka Tel.: 632-262, mob.: 0609 638 837, fax: 632-262 VSA GORENJSKA I DRSALIŠČA OBRATUJEJO, PESTRA PONUDBA REKREACIJSKEGA ■ DRSANJA Opravljamo prevoze z udobnimi turističnimi avtobusi, 33 sedežni, 35 + 1 sedežev i ter kombi 12+1, tel.: 064/632 262 ter mob.: 0609 7 638 837. Prijavite se na \ nakupovalne izlete: LENTI 20. 11., 25. 11., 2. 12. in 4.12. ter na Miklavževe nakupe v Gorico v tovarno bombonov in čokolad ter Palmanovo. Zbrano skupino | odpeljemo tudi v Nemčijo po nakupih v Muenchen in Rosenheim. Palmanova j 30.11., Tovarna čokolade Vrtojba 30.11. KRANJ: vsako soboto od 15.30 do 17., vsako nedeljo od 15.30 do 17. ure. Cena: otroci do 7 let - 300 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 600 SIT, spremljevalci 300 SIT. JESENICE - PODMEŽAKLA: vsako soboto od 14. do 15. ure; NOVO: od 20.30 do 22. ure, vsako nedeljo od 14. do 15. ure. Cena: pop. drsanje: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT. BLED: vsako soboto od 16.30 do 18. ure, vsako nedeljo od 10. do 11.30 prednostno za manjše otroke v spremstvu staršev ter od 16.30 do 18. ure. Cena: odrasli 600 SIT, dijaki - študentje 500 SIT, otroci do 14 let 400 SIT, šolske skupine - osnovne šole 350 SIT, srednje šole 450 SIT, izposoja drsalk 500 SIT. Za rekreacijsko drsanje v sezoni 1999/2000 so v prodaji sezonske karte! TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA, FOTOGRAFSKI TEČAJ, ZAVIJANJE DARIL, RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE. Izobraževalni center Freising, tel.: 064/655-880 No9 Zadružni dom Primskovo MIKLAVŽEVI NAKUPI pižame, trenirke, puliji, polpuliji IZJEMNO UGODNO GLASOV KAŽIPOT GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Prireditve Ura pravljic Jesenice - V občinski knjižnici Jesenice bo na otroškem oddelku ura pravljic v četrtek, 25. novembra, ob 17. uri. Pravljica Geraldine Elschner Mali Indijanček Mali sneg je namenjena otrokom od 5. leta starosti dalje. Slovensko božično presenečenje Kranj - V počastitev praznika Mestne občine Kranj Andre Blumauer predstavlja Slovensko božično presenečenje. Prireditev bo v petek, 26. novembra. 5. blagoslovljeno božično drevo Slovenije Kranj '99 bo potovalo po 11,5 km dolgi progi po kranjski občini. Ob 11. uri bo božično drevo žegnal župnik Franc Godec pred cerkvijo Marije v nebo vzete na Primskovem, od 11.15 do 11.45 ure bo drevo potovalo, nato pa bo od 12. do 16. ure na Glavnem trgu njegova postavitev in krasitev. Ob 17. uri bo svečano prižiganje luči, sledil bo blagoslov župnika in dekana Staneta Zidarja, v programu pa bodo nastopili ansambel Nagelj izpod Kamniških planin, Boris Kopitar, otroški pevski zbor Čira-čara z vodjo Greto Kutnjak, harmonikar Bojan Jerič in voditelj Andre Blumauer z orglicami. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net 8 Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuie: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 681 S. Makarovič: TETA MAGDA torek, 30. 11., ob 19.30 za IZVEN in konto J. B. Moliere: SKOPUH 23. 11. 1999 ob 19.30 uri, za IZVEN in konto - razprodano! SILVESTRSKA PREDSTAVA 31. 12. 1999 ob 19.00 uri, za IZVEN Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do 15. decembra 1999 sicer jih posredujemo v redno prodajo! Pokrovitelja prireditve sta župan Mestne občine Kranj g. Mohor Bogataj in Sava Tires. Božično drevo je prispevala družina Janeza Kovica s Primskovega, za prevoz bo poskrbel Alpetour Remont Kranj, praznično kosilo pa bo v Gostilni Stari Mayr. Prireditev bodo spremljali Gorenjska televizija TELE-TV Kranj, Gorenjski glas, Radio Kranj, Slovenske novice in Rodna gruda - Revija za Slovence po svetu. V Portorož Žirovnica - Društvo upokojencev Radovljica vabi svoje člane na enodnevni izlet v Portorož s kopanjem v hotelu Morje, v Izolo in Škofije (Italija). Izlet bo v četrtek, 2. decembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z Brega in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave z vplačili sprejemajo v bifeju pri pošti v Žirovnici in Pavel Dimitrov, Breg 60, tel.: 801-905 do zasedbe avtobusa. Udeleženci morajo obvezno imeti s seboj veljavni potni list ali osebno izkaznico. Pohod po Zasavskem hribovju Kranj - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na pohod po Zasavskem hribovju, ki bo v četrtek, 25. novembra. Odhod bo ob 7. uri izpred Hotela Creina. Skupne hoje bo za 2 do 3 ure. V Škofjeloško pogorje Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja v četrtek, 2. decembra, enega od lažjih izletov v Škofjeloško pogorje - iz Poljan čez Gabrško goro... Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred Creine, peljal vas bo do Poljan. Hoje bo za 4 ure in pol. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe avtobusa s 35 sedeži. Na Trško goro Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 27. novembra, na zanimivo jesensko potepanje po dolenjskih gričih od Hmeljnika čez Gričevje na Trško goro. Odhod posebnega avtobusa izpred Hotela Creina bo ob 7. uri. Hoje bo za približno 5 ur. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, informacije pa dobite po tel.: 225-184. Obvestila Krvodajalske akcije Radovljica - Območno združenje Rdečega križa Radovljica obvešča, da bodo krvodajalske akcije: na Bledu 23., 24. in 25. novembra od 8. do 14. ure, v Kropi pa 26. novembra od 8. do 13. ure. Kranj - Danes, v torek, 23. novembra, Klub študentov Kranj v sodelovanju s FOV Kranj organizira krvodajalsko akcijo. Udeležijo se je lahko člani, starejši od 18 let in težji od 50 kg, ki so seveda zdravi. Udeleženci bodo nagrajeni (vstopnici za kino). Prijave na Info točki Kluba študentov Kranj. Odhod bo ob 9. uri izpred hotela Creina. K družbi za vse starosti Radovljica - Zveza društev upokojencev občin Radovljica, Bled, Bohinj vabi članstvo društev upokojencev in druge zainteresirane na okroglo mizo, ki jo organizira Občina Radovljica pod geslom "K družbi za vse starosti" tudi v občini Radovljica. Okrogla miza bo v torek, 30. novembra, ob 17. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici. Egipt in Jordanija Kranj - Jutri, v sredo, 24. novembra, bo ob 20. uri v Modri dvorani gradu Khislstein v organizaciji Kluba študentov Kranj potopisno predavanje Ivana Župiča z naslovom Egipt in Jordanija. Vstop je prost. Kamniški večer Kamnik - V dvorani Matične knjižnice Kamnik bo danes, v torek, 23. Rodio Triglav Radio Triglav Jesenice d.o.o. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-012, faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://www.radiotriglav.sJ 96 GORCnilKn novembra, ob 19. uri srečanje z alpinistom Markom Prezljem, ki bo poslušalce popeljal ob diapozitivih na eno od svojih poti. Voda, eliksir življenja Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo danes, v torek, ob 19.30 uri predavanje z naslovom Voda, eliksir življenja. 0 mnogih subtilnih in večini ljudi neznanih lastnostih vode bo predaval Janko Jamšek. Koncerti Glasbeni jubilej Ljubljana - Jutri v sredo, ob 19. uri bo Angela Tomanič imela na novih orglah v frančiškanski cerkvi koncert ob tridesetletnici svojega koncertnega delovanja. Med mašo ob 19. uri bo izvajala delo L.N. Clerambaulta, po maši pa bo recital, ki obsega dela Luebecka, Magea, Bacha, Karg-Elerta, Šiflerja, Petralija in Duboisa. Koncert ŽPZ Lipa Kranj - Ženski pevski zbor Lipa Društva upokojencev Kranj vabi na jubilejni koncert ob peti obletnici delovanja. Koncert bo v avli Zavarovalnice Triglav Kranj v petek, 26. novembra, pod naslovom Naj pesem druži nas. Dobrodelni koncert na Jesenicah Jesenice - V petek, 26. novembra, bo z začetkom ob 18. uri v prostorih Osnovne šole Tone Čufar dobrodelni koncert. Nastopili bodo: skupina Gloria, mešani zbor Hozana, člani Glasbene šole Jesenice, Franc Juvan, Marko Stare, Marko Mulej, Monika Bohinc, Rado Mužan, Nina Slamnik, Domen Rožac, Bojan Pluško in Miha Čufar. Sredstva, zbrana na koncertu, bodo namenjena skupnosti Srečanje. Nastop tržiške glasbene šole Tržič - V Glasbeni šoli Tržič bo jutri, v sredo, ob ob 18. uri koncert učencev glasbene šole. 89.8 Je/enice. 101.5 Bohinj 101.1 Kronj/ko Poro__ razstave Pokrajina '99 v Galeriji i" Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju. Razstava bo na ogled še t3 teden do nedelje, 28. novembra vsak dan med 10. in 12. uro in med 16. in 18. uro, v nedeljo le dopoldne Kosmačevi akvareli Žiri - V galeriji Svoboda Žiri bodov petek, 26. novembra, ob 19. uri odprli razstavo akvarelov akad. sKKji ja Staneta Kosmača. Podvodna fotografija Ljubljana - V galeriji Lek, Verovškov3 57, odpirajo danes, v torek, ob 19. u" razstavo podvodne fotografije Borut3 Furlana. Razstavlja Metod Frlic Kranj - V Mali galeriji v Kranju bodov torek, 23. novembra, ob 19. uri odpri' razstavo del Metoda Frlica. Slike Brigite Požegaj - Mulej Kranj - V četrtek, 25. novembra, &° ob 18. uri v prostorih hiše na Glavne^1 trgu 15 v Kranju (nasproti glavne cerkve) otvoritev razstave wk akademske slikarke Brigite Požegaj Mulej. Sluga dveh gospodarjev Radovljica - Mestno gledališče Iju^ jansko bo v ponedeljek, 29. noverfl' bra, ob 20. uri gostovalo v Linhartom dvorani v Radovljici s komedijo Carte Goldonija Sluga dveh gospodarjev-Vstopnice sp že v prodaji v pisarn1 Turističnega društva Radovljica. Pokrajina '99 Kranj - Fotoklub Janez Puhar Kranj in kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju vabita na ogled Cfl LOŠKI ODER 9| SKOFJA LOKA v petek, 26. 11., ob 19.30 uri A. R. GURNEY: LJUBEZENSKA PISMA (melodrama), režija: Zvone Šedlbauer, gostuje Gledališče Ruj, za abonma MODRI in IZVEN v soboto, 27. 11., ob 19.30 uri A. R GURNEY: LJUBEZENSKA PISMA (melodrama), režija: Zvone Šedlbauer, gostuje Gledališče Ptuj, za abonma RDEČI in IZVEN EKART 29. novembra v Zireh Radio Sora pripravlja v ponedeljek, 29. novembra, ob 19. uri Večer glasbe in humorja z ansamblom EKART v Kinu Sora v Škofji Loki. Vstopnice so v predprodaji: v malooglasni službi Gorenjskega glasa, v Turističnem društvu Skofja Loka, na Bazenu v Železnikih. GOSTILNA I RESIAVRACIJA "Pri Jožmrcu" Begunje O GALERIJA Vse glasbene prireditve so ob 19. »ri. VEČERI NARODNO ZABAVNE GLASBE GAŠPERJI BOŽIČNO NOVOLETNI v sredo, 1.12.1999 -v četrtek, 16.12.1999 KONCERT Z ŠTAJERSKIH 7 sponzor večera je mesarija Kalan in vinogradništvo Zaloščan - de Adami INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT. 064/707 030 ALI 064/733 402 orek, 23. novembra 1999 27. STRAN GORENJSKI GLAS fotografija in z njo nagradna igra Claudia obkroži -Gorenjski glas nagradi Tudi v tokratni novembrski številki Gorenjskega glasa Vas želimo sPomniti na dogodek, o katerem ste - upamo - brali v Gorenjskem Masu. Na sliki je naša sodelavka Claudija Lameševič s skenerjem, miško in računalnikom obkrožila enega udeleženca Prireditve. Če nas "oseba v krogcu " SAMA pokliče v uredništvo, l^anio prav zanjo pripravljeno super nagrado: povabilo na k<*terikoli IZLET PO IZBIRI naših poslovnih partnerjev, senjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi ^°renjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj zivnih izletov. V vsaki številki časopisa predstavimo vsaj tri lakšne ekskluzivne izlete. Enega izmed njih bo lahko tisti, ki je že/i, realiziral kadarkoli tja do 6. januarja leta 2001, ko mu 0 kateri od razpisanih izletov ugajal. Za sodelovanje v nagradni Wl bo treba povedati, kje je nastala fotografija in vsaj eno Zaniniivost, povezano z njo. Drugi pogoj: časa za telefonski klic je ^°lj malo, do vključno petka, 26. novembra, do 14.00 ure. Naša tQlejonska številka za klic: 064/ 223-111 - izven rednega ^lovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik n° isti številki. Vaše podatke na avtomatsko tajnico povejte OZločno, po možnosti z Vašo telefonsko številko, da Vas Pokličemo, če bo posnetek na avtomatski tajnici slab, ali Vaš fflgovor premalo popoln. mali oglasi:223-444 (0 ■> a> ■4-< >(/) □L LU -I Z LU > 00 .£ — >o n x) S ° 03 03 S a> c w 03 S xi O 03 o) 03 CD o) 'c "o 0) oo £= o c ro o '° ■ W CD £ ž 03 > ro — c ro oo •o o 'd > O H O O D > £ 00 o 03 CD 1 1 "oo .w g c a> ■5i eo s ro o 2 -a co ^ s* c CD I f oo .03 03 03 "d o a. a> o) oo < O ft _ LU si 11 < z < rr < z S 'O > o r— O o 3 DARJA VHAPPY GARDEN-u Sponzor nagradne križanke HAPPEY G AR DE N je bila KITAJSKO -INDIJSKA RESTAVRACIJA iz Zg. Biten j 100/a. Med zajetnim kupom rešitev, ki so prispele na našo redakcijo, je žreb namenil srečo le nekaterim. 1. nagrado: VEČERJO ZA 4 OSEBE prejme DARJA GARTNER, Ul. Milene Korbarjeve 21, Kranj 2. nagrado: VEČERJO ZA 3 OSEBE prejme EDVARD KRAPEŽ, Štirnova 9, Kranj 3. nagrado: VEČERJO ZA 2 OSEBI prejme EVA KAVČIČ, Frankovo nas. 78, Skofja Loka Tri nagrade kot vedno podarja Gorenjski glas, prejmejo pa jih: - Marjeta Knaflič, Hraše 4, Lesce - Janez Podboršek, Murnova 12, Mengeš - Metka Rutar - Piber, Alpska 1, Bled 03 CD OO O o 5 (0 — oo o. s ^ 03 ^5 « = * O ■D d) K •o xi O in k-E * en O) 2* O) o> nT --. l_ o cn ^ eo č/5 £ £ oo ^ S 1 5 S T- ^ $£ oo B-8 o C5 a> oo o c 03 JB — S n c 03 03 ro oo c o) |č> ro t- N - ro co ro co " cn t- CD Ni 0 CM c ---1 O ZD cd 0\j o) S ir> _ "5 cd 0 -o o ^> ro CD c 1 S ro "o o. 3 2' Z) > zl ro (0 > rjn co O t cn • iS ^ "o od o. 03 c Z -o 3 ro oo I S.S d) 3 >0 c o xi ■d e O ro s* S 10 co co f 5 o. co c co 0. TRGOVINA KRANJ d.o.o. (—-EKSOTIČNI PARKET AFRIŠKI TEAK VRATNA KRILA LIKO VRHNIKA, KUHINJSKI PULTI MAX, STEKLENI ZIDAKI, SANITARNA KERAMIKA... Poleg mizarskih materialov luš hoby usluge! Oefonri čas ud 7.30 do 11). ure, sobota od 8. do 13. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KIDANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241 512 MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI IZPOSOJA MINI BAGROV! IT 041/651-818 22544 OLJNE GORILNIKE, regulacijske avtomatike, montiramo, dobavljamo z garancijo, servisiramo, izkoristek peči izmerimo z elektronskim registrirnim instrumentom. BETA-S,d.o.o., 874-059, 041/704-851 22680 Prodam dobro ohranjen VILIČAR disel 3,5t. IT 691-729, 041/693-772 23287 Prodam hladilno OMARO 80 I. IT 562-305 popoldne 23546 Prodam GRELEC MASTER, skoraj nov, ogreje 700 kubikov zraka v eni uri, primeren za večji prostor. T? 558-837 23560 Prodamo termoakomulacijsko PEČ 4 KW in HLADILNO SKRINJO 380 I. V 330-619 23573 ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, celolozni les iglavcev, goli, trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. TT 656-2012 dopoldan 22631 ODKUPUJEM HLODOVINO HRASTA, BUKVE, SMREKE ter ostale listavce. V 682-212, 0609/639-348 23197 Kupim namizno LUPO z lučjo. TT 041/338-043 23620 Verjemite ali ne... KUPIM RADOVLJICA okolica, na lepi lokaciji prodamo ali oddamo poslovne prostore 290 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23490 V centru KRANJA oddam v najem poslovni prostor. IT 041/655-980 23588 ODDAMO LOKAL primeren za pisarno ali za kovinsko-elektro delavnico. TT 326-706 23612 ODDAMO ŽIVILSKO TRGOVINO v obratovanju na dobri lokaciji v Škofji Loki, 58 m2 z OBVEZNIM ODKUPOM OPREME V 622-71 3 23634 OBLAČILA Poceni prodam moderno DALJŠO JAKNO iz nutrije št. 44. V 311-872 23561 PARKELJNOVO OBLEKO, prodam, -n-041/839-941 23562 OTR. OPREMA Prodam kombinirani otroški VOZIČEK DINO za 5.000 SIT. V 061/614-263 23557 Prodam kombiniran VOZIČEK, stajico in otroška oblačila (0-2 let). Ugodno. B" 330-744, Helena, po 18. uri 23591 LOKALI POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Cankarjeva ul. manjši poslovni prostor 24 m2/l, primerno za pisarno, 25000 SIT mesečno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 21004 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priklj. 9 mio SIT, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno, prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 21005 KRANJ POSEBNA PONUDBA"! na odlični lokaciji (neposredna bližina sodišča) oddamo poslovne prostore v izmeri 180 m2 (lahko po delih), ugodno. PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212-876 21760 ' ODDAMO PRODAJNO RAZSTAVNI PROSTOR 100 m2 s parkiriščem primerno za avto salon Kranj okolica. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333 21812 KRANJ - C. STANETA ŽAGARJA ODDAMO OPREMLJENO PISARNO S PRED-PROSTOROM SKUPAJ 22M2, C.K.,TEL., ZA 60.000 SIT/mes. STA-NING 064 242 754 Oddamo: KRANJ (center) - opremljen gostinski lokal 141 m2 + terasa, brez odkupa inventarja, cena = 150.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ skladiščni prostor 300 m2, cena - 600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (v bližini) - poslovni prostor (mirna dejavnost) 20 m2, cena = 20.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ - poslovni prostor (trgovina) 63 m2 v l.nad. in pisarne 70 m2 v 2 nad., K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, «ax 221 785 KRANJ-mestno jedro: Oddamo več poslovnih prostorov na Cankarjevi. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296. SKOFJA LOKA - PODLUBNIK: Oddamo poslovni prostor - opremljen frizerski salon, v pritlični etaži, 95m2, možnost tudi druge dejavnosti-masažno kozmetični salon. Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296. LOKALE ODDAMO KRANJ Planina III oddamo opremljen trgovski lokal, 25 m2/PR, 60.000 SIT/mes, predplačilo, SKOFJA LOKA oddamo živilsko trgovino v obratovanju, 50 m2 + 60 m2 sklaidšča, obvezen odkup opreme in zalog. LOKALE PRODAMO KRANJ Planina III, prodamo novejši, delno opremljen trgovski lokal 25 m2/PR, cena po dogovoru DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333 22451 OSTALO Prodam KOCKE za obdaritev vaših otrok. 13r 471-522 23554 Prodam KONJSKE VLEČNE sani in 2 komata. TP 312-292 23567 Prodam več GOBELINOV, izdelujem jih po naročilu. V 714-905 po 16. uri 23587 PRIDELKI Prpdam KROMPIR drobni za krmo. W 633-28 1 23653 Prodam REPO za kisanje. 491-495 23582 POSESTI RADOVUICA okolica POSEBNA PONUDBA!!! TAKOJ prodamo novejšo dvostanovanjskohišp.cca 220 m2, 690 m2 zemljišča, vsi priključki, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876"' 18884 TRŽIČ, okolica, luksuzna hiša 400 m2 na parceli 1200 m2, 9 let, v urejenem naselju, komplet opremljena, za zahtevne kupce. Cena: 42 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ okolica, kmetija z 2 gospodarskima poslopjema in hišo, na parceli 17 ha. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVUICA, nadstandardna, 220 m2 na parceli 500 m2, praktično nova, z vsemi priključki, zelo urejena hiša in okolica, takoj vseljiva, vredna nakupa. Cena: 35 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 BLED samostojna hiša, 220 m2 na parceli 650 m2, 20 let, vsi priključki, sončna lega, mirna in urejena okolica. Cena: 37 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ- PRIMSKOVO prodamo polovico urejene in adaptirane hiše cca. 105m2 C. K.,Tel,poleg je 300m2 vrta in 2 garaži za 18 mio SIT. STANING 064 242 754 PODNART prodamo visokopritljično hišo v IV.gr. fazi na 800+2200m2 sončne parcele za 16.000.000.STANING 064 242 754 Rodio Triglav 96 OORCniSKnl 89.8 Je/enice. iui.3 »o,wnj ivi 1 l\,-..j«M.» uani RADOVLJICA - PREDTRG prodamo NOVO visoko pritljično hišo 11 x 8m lepo izdelana (lahko 2 stanovanjska) na sončni parceli 500m2 za 36.000.000 SIT. STANING 064 242 754 KRANJ ALI OKOLICA KUPIMO STAREJŠO HIŠO ALI HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO. STANING 064 242 754 ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo, je-senovo, javorjevo HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Novq cene. Brazda, d.o.o., Poljšica 6, IT 731-615, 041/680-925 21688 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, BUKVE IN BORA. « 641-412 21910 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BOROVO in HRASTOVO HLODOVINO. VEREA d.o.o., « 451-209, 041/665-360 22284 ^——----—"""KRANJ 13. septembra so se ponovno odprla vrata ŠPORTNO-REKREACIJSKEGA in BEAUTY centra Monika šport v objektu POKRITEGA OLIMPIJSKEGA BAZENA. Delovni čas: od pon. do pet.: od 8. do 22.30 ure sob., ned, prazniki: od 15. do 22. ure Na BRDU PRI KRANJU so 13. septembra začeli obratovati z jesenskim delovnim časom, to je: od pon. do pet.; od 9. do 13. in od 16. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 16. do 21. ure VAB L J ENI! 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RA I v3l L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 Prodamo: v SENIČNEM pri Golniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji) za 13,5 mio sit, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA 12 let staro hišo visoko pritlično podkleteno hišo na parceli 727 m2, cena = 33,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: TRŽIČ - 18 let staro hišo na parceli 640 m2 za 28,0 mio SIT s celotno opremo, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (center) - pritličje hiše 118 m2 in stanovanje v mansardi 95 m2 za 26,0 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13 x 6 m na parceli 540 m2 za 32,0 mio SIT, K3 KERN, d.o.o., Maistrov trq 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v KRANJU 25 let staro atrijsko hišo na parceli 500 m2, sončna lega, cena = 48-.0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA podkleteno visokopritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena » 39,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA pol hišo, pritličje z ločenim vrtom in garažo, cena -12,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KAMNIK - hiša 9,5 x 10 m, poleg garaža in skladišče, na parceli 500 m2, cena - 28,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064.221 353, 222 566, fax 221 785 RADIO SORA icl. :()<>+oo.") 605, 624 039 lil tp://\v\\ w.ra JESENICE PLAVŽ prodamo kornfo'^ dvosobno stanovanje 60 m2, nižje n3 za 6.200.000 SIT. POSING 064 150 (www.posing.si) ŽIROVNICA v Mostah prodamo no stanovanje, 67 m2, z balkon^ KATV, TEL, za 9.200.000 SIT. POSf 064 863 150 ( www.posing.si ) JESENICE PLAVŽ v nizkem bloku P^, damo trisobno stanovanje 80 m2. mi priključki in balkonom, za 8.500-9 ( SIT. POSING 064 863 977 www.posing.si ) ZA GORENJ K* IN GORENJCE) 24 dR DOBRE GLASBE!!* [J*Kvincc mhz ,T«I«0 RDI Rodio Triojov Radio Triglav Jesenice d.o.o. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-012,faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://www.radiotriglav.si 96 CORCnilKfll 89.8 Je/enice. 101.5 Bohinj 101.1 Kronj/ko Goro JUNICE KOROŠKA BELA prodamo sobno stanovanje 65 m2, balkon, č. ^TV, ZA 120.000 SIT / m2. PO-^064 863 150 ( www.posing.si ) KONICE NA PLAVŽU v garažni Prodamo garažo, za 750.000 POSING 064 863 977 Posing.si ) sit vbn° stanovanje, 45 m2, CK, tel., za „^000 SIT/ mes. POSING.: 064 863 JUNICE oddamo eno in enoinpol 35 . (www.poisng.si) >0VUICA na Gradnikovi oddamo ^mijeno dvoinpolsobno stanovanje, vsi priključki, za 50.000 SIT / l7s- POSING 064 863 150 ^Posing.si)_ QodJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA (JrRENJSKEM TAKOJ KUPIMO! TEL.: ;^863 150_ IMENICE TAKOJ KUPIMO GARSON-ALI ENOSOBNO STANOVANJE. UJOVlNA! TEL.: 0609 61 81 61, 064 ^50_ ZENICE TAKOJ KUPIMO TROSOB-STANOVANJE. GOTOVINA ! TEL.: ^863 150 J PLANINA I komfortno enosob- I banovanje 44 m2, v višjem nadstrop-Drodamo! POSING 064 224 210 Posing.si ) j^ANj PLANINA III komfortno enoin-t"a k°bn° stanovanie' 50 m2' 3- nad-' Sllsj00* *a^0' vse,)ivo' Prodamo. PO-v^064 222 076 ( www.posing.si ) ^Nj PLANINA I prodamo dvoinpol-k../10 stanovanje 55 m2, vsi priključki, Sl|Kor<, lepo urejeno, za 10.300.000 S. i POSING •Posing.si) 064 224 210 Janj ■no stranko STANOVANJE KUPIMO ZA POSING 064 368 KRANJ VREĆKOVA prodamo atrijsko štirisobno stanovanje (2 + 2), 90 m2, z vsemi priključki, za 16.000.000 SIT. POSING 064 222 076 ( www.posing.si) TRŽIČ-MESTNO JEDRO: Prodamo popolnoma novo dvosobno stanovanje s kabinetom, I. nad., 55.53 m2, vsi priključki, možnost nakupa še garaže. Cena : zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 TRŽIČ-DETEUICA: Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, popolnoma renovirano, 58 m2,IV. nad., vsi priključki. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ - Planina I.: Prodamo več zelo lepih dvosobnih stanovanj, od 54-65 m2, vsi priključki, balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-Planina II. : Prodamo zelo lepo in ohranjeno stanovanje- dvosobno s kabinetom, 82 m2, IV. nad., dva balkona, vsi priključki, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 SKOFJA LOKA-PODLUBNIK: Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 63 m2, 12. nads. Vsi priključki, mirna sončna lokacija. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 ŽIROVNICA-MOSTE: Prodamo lepo dvosobno stanovanje, I. nad., 49m2, lastna centralna kurjava,vsi priključki, vrt 70m2, možnost najema garaže. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 LESCE-ALPSKI BLOKLProdamo zelo lepo enosobno stanovanje-atrijsko, 43m2,vsi priključki in garažni nads-trešek.Vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-067 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ • DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel.: fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO ■ IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 041/624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 715^11 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., SKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Skofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM [041] 712-329, (041] 833-375 NON STOP m < o o o m E o s 2 Q l C O O D H m O D n č n m -d s i m Z □ m r* c n z i 0) r C N< 5 BLED-CENTER:Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 55m2,v meščanski hiši, vsi priključki. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366- 670, 041/755-296 KRANJ: Kupimo enosobno stanovanje za znanega kupca-gotovina. ITD + NE-PREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 BLED-LESCE-RADOVLJICA-BEGUNJE: Kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce-gotovina. ' ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 KRANJ: Kupimo več dvosobnih stanovanj za znane kupce-gotovina. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 RADOVUICA-CANKARJEVA-GRADNI-KOVA: Kupimo več dvosobnih in enosobnih stanovanj za znane kupce-gotovina ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 SKOFJA LOKA-FRANKOVO: v novejših blokih kupimo lepo trosobno stanovanje za znanega kupca- gotovina ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 RADOVLJICA: Oddamo popolnoma opremljeno novo garsonjero. Najemnik mora biti moški. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366- 670, 041/755-296 RADOVLJICA: Oddamo dvosobno stanovanje s kabinetom, II. nad., vsi priključki, popolnoma opremljeno, garažni nadstrešek. Cena najema: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/ 366 670,041/755-296 KR.GORA - Čičare Prodamo garsoniero v bloku 34 m2 biv.p., balkon , klet, visoko pritličje, opremljena. Cena: 9.500.000,00 SIT. ASGARD Tel.: 064/863-312, GSM: 041 673 - 048 STANOVANJA ODDAMO ŠENČUR zgornjo etažo hiše, 3 ss neopremljeno stanovanje, vsi priključki, 55000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333 21995 SKOFJA LOKA na dobri lokaciji prodamo GARSONJERO, 28 m2, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-876, 2 1 2-71 9 22205 PRODAMO TRŽIČ 4 ss v hiši, 100 m2/l + 50 m2 podstrehe, CK olje, 10,5 mio SIT, KUPIMO KRANJ, RADOVUICA, SKOFJA LOKA več enosobnih in dvosobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 223-300, 369-333 22449 BOHINJSKA BISTRICA - ugodno oddamo 1 ss, 42 m2, vsi priključki! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 22457 KRANJ NAJAMEMO manjše stanovanje za poslovneža z ženo, lahko tudi v okolici, KRANJ z okolico KUPIMO manjše, starejše stanovanje brez CK, lahko tudi v hiši, SKOFJA LOKA kupimo manjše, starejše stanovanje brez CK. DOM NEPREMIČNINE, 22-22-00, 369-33 3 23004 JESENICE na dobri lokaciji prodamo 2 ss, 54 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23048 RADOVLJICA oddamo 1 ss, 40 m2, vsi priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23049 SKOFJA LOKA PODLUBNIK, prodamo 2 ss 62 m2, XII nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 SKOFJA LOKA Mestni trg, prodamo 3 ss v dveh etažah, 70 m2, CK, vsi priključki, nova gradnja. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 23215 Kupim STANOVANJE do 50 m2 v Kranju brez posrednikov. B 269-322 do 15. ure 23290 UKV - STEREO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AM 594 kHz Tel.: 065 173 808 BOH. BISTRICA - Prodamo 3.s.st. v bloku - l.nad., 90,30 m2 , 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde - 30 m2. Cena: po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 /863 - 312, GSM: 041 673-048 KR. GORA - Prodamo apartma v hiši -lasten vhod, 47 m2, CK, opremljeno, adaptirano. Cena : 8.000.000,00 SIT. ASGARD Tel.: 064 /863 - 312, GSM: 041 673 - 048 RADOVLJICA - Prešernova ul. - Prodamo 2.s.st. v bloku, 2 nad., CK, 55 m2, tel. s št., balkon, vseljivo takoj. Cena: 12.500.000,00 SIT. ASGARD Tel.: 064/863 - 312, GSM: 041 673-048 RADOVLJICA - Cankarjeva ul. Prodamo 3.s.st. v bloku, visoko pritličje, CK, 66 m2 upor.p., zastekljen balkon, tel. s št., stanov. je - adaptirano. Cena: 12.500.000,00 SIT. ASGARD Tel.: 064 /863- 312, GSM: 041 673-048 GOLNIK pri Kranju - Prodamo 3.s.st. v bloku 86 m2, lastna etažna CK, visoko pritličje, tel., balkon - 8 m2. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 /803-312, GSM: 041 673-048 BEGUNJE - Prodamo 3.s.st. v bloku, 79, 52 m2, CK, balkon - pogled proti Bledu, 1. nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena: po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 /863 -312, GSM: 041 673-048 SMOKUČ - Prodamo manjše mansard-no, 1 sobno stanovanje - novo, 30 m2, CK, tel., balkon, lepa sončna lokacija. Cena 4.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064/863-312, GSM: 041 673-048 RADOVUICA - Prodamo 2,5 s.st. v bloku, 70 m2, CK, 1. nad., garaža, telefon, balkon. Cena: 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064/863 - 312, GSM: 041 673 - 048 MOSTE - Prodamo 2.s.st. v bloku, 50 m2, 1. nad., CK, telefon, mirna lokacija. Cena: 7.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064/863-312, GSM: 041 673-048 BOH. BISTRICA - Prodamo 4.s.st. v hiši, 102 m2, l.nad., opremljeno, telefon, balkon. Cena : 12.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 /863 - 312 , GSM: 041 673 - 048 KR.GORA - Čičare - Prodamo garsoniero v bloku 20 m2, l.nad., opremljeno -stvar dog., prepis takoj, KTV. Cena: 6.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 /863-312, GSM: 041 673-048 KR.GORA - Tgc - Prodamo 2,5 s.st., 75 m2, CK; kuhinja - opr., telefon, balkon - V, KTV. Cena: 18.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 /863 - 312 , GSM: 041 673-048 KRANJ Planina I, obnovljeno, lepo 2 ss, 63 m2/lll, JZ, zast. balkon, vse parket, 10,8 mio SIT, vseljivo julija 2000, KRANJ Planina I 3ss, 79 m2/V., opremljena kuhinja, vsi priključki, 13,5 mio SIT PRODAMO ALI MENJAMO ZA 2 SS Z DOPLAČILOM. DOM NEPREMIČNINE, 223-300, 369-333 21580 NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec-Tržaška I48'tel.:06l/74l 632• fax:061/74l 612 KLUB ( TBE333J Četrtek, 25.11.1999, v Študentski večer v sodelovanju s ŠO FOV Najboljši študentski večer zopet čaka na vas, da se ogrejete v teh mrzlih dneh. Ta četrtek bo v Klubu Trezor Collegium show - millenium party. Potovalna agencija vam bo predstavila smučarske in novoletne destinacije. Izžrebali pa bomo tudi nagrajenca, ki bo potoval z agencijo Collegium Vsi tisti, ki boste praznovali svoi rojstni dan ravno v četrtek lahko dobite v dar uro Swatch Vabljeni pa ste vsekakor na noro zabavo, za katero bo skrbel DJ STEFANO in pa seveda na ballantine's party. In ne pozabite najboli nora zabava se začne ob 22.00. Petek 26.11.1999, Petkov klub v sodelovanju s KŠK Prihaja zopet petek, dan za vse nostalgike, ki se radi spominjajo glasbe iz dobrih starih osemdesetih, ki pa bodo tokrat popestrene dodatno mero rock'n'rolla. Vabimo vas, da si ogledate akrobatski rock'n'roll plesnega studia M, ki je prejšnji teden uspešno nastopal na svetovnem prvenstvu. Za glasbo bo tudi tokrat skrbel DJ SREČO. Sobota 27.11.1999, Sobotna diskoteka Koncert kranjskih legend, dobrih poslovnežev in seveda še boljših glasbenikov, članov skupine IKOS BAND. Zabava za vse ljubitelje dobre glasbe, za katero bo skrbel tudi DJ STEPHANO. Prodam PRIKOLICO za avto A testirano 750 kg. Cerklje, ul. 4. oktobra 29 23564 Prodam ZIMSKE PLAŠČE, vel X, L, XL, nove, cena 10.000 SIT. B 324-553, zvečer 23663 Prodam dvojne SNEŽNE VERIGE za tovorno vozilo 8x25x20/700 6. B 714- 34 2 23666 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. B 241-168, GSM 041/730-939 22162 STANOVANJA ODDAMO: KRNAJ Bitnje oddamo 1 ss v hiši, 30 m2, vsi priključki, 2 balkona, samo za 1 osebo-žensko 35000 SIT/mes. KRANJ Čirče oddamo 1 ss, cca 33 m2, vsi priključki delnbo opremljeno, samo za 1 osebo žensko ali starejši par. DOME NEPRE-MIČINE, 22-33-00, 369-333 23459 KRANJ na dobri lokaciji prodamo večje 2 ss, 68 m2, CK, tel., CATV. PIA NEPREMIČNINE, 2 1 2-876 , 2 1 2-71 9 23498 V najem oddam enosobno stanovanje. Šifra: Planina 23571 PLANINA, Stražišče več 1 ss, 2 ss in 3ss, ugodno prodamo. B 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE ODDAMO Skofja Loka, garsonjera (20 m2), cena 30.000 SIT/mes. predpl., KRANJ (Vodovodni stolp), 3 in 4 sobno stanovanje, oprem , cena 70.000 SIT/mes., predpl B 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 23603 KRANJSKA GORA - na odlični lokaciji prodamo adaptirano 1 ss, 35 m2, priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23604 KRANJ PLANINA I v 5. nadstr. prodamo veliko 2 ss 65 m2. BON nepremičnine, 362-990, 041/331-886 23606 Na območju GORENJSKE kupimo za gotovino več stanovanj različno cenovnega razreda. BON nepremičnine, 362-990,041/759-003 23607 TRŽIČ kupimo 2 ss nujno. BON NEPREMIČNINE 362-990, 041/759-003 23608 RADOVLJICA OKOLICA KUPIMO GARSONJERO ALI 1 SS. BON NEPREMIČNINE, 362-990, 041/749-501 23610 KRANJ Planina kupimo 2 ss ali 3 ss plačilo takoj. BON NEPREMIČNINE, 362-990,041/759-003 23611 SKOFJA LOKA Frankovo nas., prodamo 2 ss 58 m2, delno opremljeno, vsi priključki, PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 23622 ŽELEZNIKI Na Kresu prodamo garsonjero 24 m2, II. nadstr. vsi priključki, CK ogrevanje in toplovod. PIA NEPREMIČ-NINE 656-030, 622-318_23625 ŽELEZNIKI prodamo dva nova 3 ss v stanovanjski hiši, CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 23626 '• VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. B 66- 50-50 23415 Prodam 4 zimske gume s paltišči za R 4. B 4 2 3-133 23545 PLATIŠČA za R5 2 kom 7.000 SIT, za R4 z gumo 1 kom 4.000 SIT. B 041/577-146 23550 VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Skofja Loka (bivša vojašnica) B 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 4 Prodam nakladalno prikolico "MENGELE" z valarji. Tel.: 064/461-212, 461-212 R 21 1.4 TL, I. 91, bela, 5 vrat, s. streha, reg. 6/2000, 570.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 AVTO AS.d.o.o., OB GLAVNI CESTI KRANJ-NAKLO, ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZIL. MOŽNA TAKOJŠNJA IZPLAČILA, B 472-092 ALI 041/404- 96 0 21463 KIA SEPHIA 1,5 I GTX, I 98, met.modra, 5 v, ABS, reg. 4/2000, 1. last., elek. oprema, 1.395.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21505 OMEGA 2 5 TDS KARAVAN, I. 95, 100.000 km, reg. 7/2000, klima, ABS, 2x AB, elek. oprema, metalik barva, ohranjena, 2.270.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 21508 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO, UGODNI KREDITI. PRIS.d.o.o., Sp. Brnik 98, B 423-275, 041/816-528 MEGANE 1.4 RL, I. 98, rdeč, 5 v, 35000 km, reg. 3/00, servo, 1. last.,servisna, 1620.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 22408 MARUTI 800 CITY STAR, I, 96, 50.000 km, 1. last., reg. 7/00, ohranjen, 480.000 SIT. AVTO LESCE 719- 118 22409 PEUGEOT 406 SV 2.0, I. 96, elek. pomik st., ele. nastavlj. in ogr. vzvr. ogledala, lita platišča, ABS, meglenke, 2xAB, senzorski zagon brisalcev, kovinska barva, 1. lastnik, 80.000 prevoženih km, cena 2300.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, d.o.o., 431-142 22627 RENAULT 5 FIVE 1.4, 1.94. Avtohiša Kavčič, d.o.o., 431-142 22628 VW POLO 55, 1.3 5 V, 80.000 km, I 95. AVTOHIŠA Kavčič,d.o.o., 431-142 DAEVVOO NUBIRA 1.6, I. 98, 1. reg. 99, 18000 km, 4 v, AR, CZ.ES, SV, met zlata, novmoedel, 1.670.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 22683 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov model garancija 3 leta ali 100.000 km. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. B 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 6 Domžale 23117 HYUNDAI LANTRA VVAGON 1.6 GLSI, novo vozilo, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, ugodna cena Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. B 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 8, Domžale 23118 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDS, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit B 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 8, Domžale 23119 HYUNDAI COUPE, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. B 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU Obrtniška 8, Domžale 23120 C| Bratov Piaprotnik 10, NAKLO ■LJI Tel./fa*:064/471 -035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^-s/^ AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV^MONROE^ MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI,nov, 4x zračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena, možna menjava staro za novo. B 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ, Obrtniška 8, Domžale 23121 MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GLI, 2x zračna blazina, servo volan, elek. stekla, cen.zakl., multi displey (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura.) ugodna cena. Možna menjava staro za novo. B 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 8, Domžale 23122 HYUNDAI SONATA 2.5 V 6, I. 99, novi model, prvi lastnik, reg. do 4/00, 17000 km, tri leta garancije, barva perla bela, vsa oprema + usnje+tempomat, CD,..garažiran, kot nov, ugodno prodam. B 041/644991 23123 ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM Preddvor, 18. 9. ■ TOMAŽ KRMAVNER in MOJCA RAČIČEVIČ, Kamnik, Frana Albrehta 2a; ROK PRIMOŽIČ in ROMANA TRATNIK, Medvode, Kržišnikova ul. 2; RUDI REPNIK in SONJA LAZAR. Gorička pri.Ihanu 27; FRANJO RADIKOVIČ in MATEJA T0MC, Kranj, Kehetova ul. 8; JANEZ KOKELJ in LENARDA PAVŠIČ. Robidnica 4; MILOŠ BAŠ in TINA ŽARGI, Potarje 12: MAKS FUJAN in MARJETKA KUSTER. Hraše 5; BORIS KOBAL in MOJCA STERNAD, Ljubljana, Rožna dolina c. XI2 Preddvor, 25. 9. - LUKA NACEV in TJAŠA KAVČIČ, Vaihurga 46c; IGOR KOSELf in KLAVDUA RUDOF, IHič, Komika e. 13; JANEZ BROJAN in PETRA BAUER, Loka pri Mengšu. Na gmajni 16,- ALOJZ MUŠIČ IN ZDENKA OREL, Apno 54 Kmnj, 25. 9. ■ MIHA MELINEC in JARMILA ŠTEIDLOVA, Kranj. Gorenjesavska c. 54 Preddvor, 2. 10. - MATEJ KOVAČIČin KIAVD1JA V1RANT, Medvode, Bogatajeva ul. 12; JANEZ RŽENIČNIK in JUDITA U ČA KAR, Mengeš, Stelctova ul. 5, TOMAŽ ZUPAN in ANDREJA BOGATAJ, Kranj, Pot na Jošta 22; TOMAŽ DOLENC in BARBARA BOGATAJ, Podpulfrca 5, Šk. Loka; MIRAN IAK0TA in TANJA HOČEVAR, Bled, Kumerdejeva ul. 11; GREGOR GARB in VALERIJA PAULIČ, Ljubljana, Planinska c. 13 Kranj, 9. 10. -JANEZ REBERNIK in TATJANA BERGANT. Visoko 37 Preddvor, 9. 10. ■ MARJAN PIČULIN in PETRA NAGLIC Kranj. Tekstilna ul. 8; DAMJAN PRIMOŽIČ in MIHEIA TREVEN Hotavlje 6.?.- ALEŠ DOVČ in PETRA KOLESA, Ljubljana, štožice 42. DAMJAN PODBREGAR in PETRA PREGRAD. Polja' 5b; ERIK DROLC in SABINA ŠERUGA, Strahinj 117; MARKO BALOH in MOJCA DOKLEJA, Moste II ./, JOHANN ŠTEFAN ROSSKOPF in VESNA AUINOVIČ, Split, D. Simonovima 6 Preddvor, 16. 10. ■ UROŠKARNARin BARBARA PUST1NFK, Kamnik, Rudniška ul. 7; JANEZ MAČEK in POLONCA TADINA. Kranj. Trojarjeva ul. 12 Preddvor. 23. 10. ■ ALOJZIJ BRAN KOVIC in OLGA BIDOVEC, Visoko 52 Kranj, 23. 10. ■ BOŠTJAN MALI in MARIJA KUZMIČ, Cerklje na Gorenjskem. Stani c. 37; TOMAŽ PIVK in JANA PODOBNIK. Kokriat. Galetova ul. I Podatke za to rubriko nam na podlagi soglasij mladoporočencev za objavo sporočata le upravni enoti Kranj in Jesenice. Ostale gorenjske upravne enote podatkov ne sporočajo. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Mešalnice ALOJZ GORNIK rojen 1925 ^ Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v petek, 19. novembra 1999, ob 15. uri, na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Umrl jc gospod prof. dr. SLOBODAN GROBELNIK Vsem, ki ste ga 22. t.m. pospremili k počitku na kamniških Žalah, se iskreno zahvaljujem. Hvala skrbnim zdravnikom in požrtvovalnim sestram, ki so mu lajšali trpljenje. Moja najgloblja zahvala pa gre ge. Marti Hren in g. Vasji Jerovšku za njuno neomajno zvestobo, nenehno pomoč in prijateljstvo. Majda Hollstein z družino Kranj, 23. novembra 1999 V SPOMIN MAKSU KRMELJ Danes minevata dve leti, odkar za vedno odšel si od nas. Zadnji telefonski klie bil je usoden za tebe in za nas. Odšel si za vedno za vedno ostal boš med nami, te srčno je //ubila tvoja mami. Marica Krmelj, Radovljica ZAHVALA V 45. letu starosti nas je za večno zapustil naš ati FRANCI KRAVANJA Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sošolcem za iskreno izrečena sožalja, za vso pomoč, podporo, darovano cvetje, sveče in za številno spremstvo na njegovi zadnji pojti. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Iskra, GD Pod-brezje, gospodu župniku za lep pogrebni obred, kolektivu Vrtnarstvo Antolin, pogrebnemu podjetju Navček, d.o.o., in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani. Žalujoči: hčerke Tončka, Veronika, Natalija in sin Marjan ZAHVALA Ob boleči izgubi našega najdražjega moža, atija in ata gospoda VILIJA KLANSKA st. sodavičarja z Brezij v pokoju se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, poslovnim prijateljem in sodelavcem, vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga spoštovali, mu poklonili toliko lepega cvetja in sveč in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pisno in ustno izrekli sožalje. Govor dragega prijatelja ob odprtem grobu, ko je opisal njegovo težko pot in njegov boj za obstanek nas je globoko presunil. Hvala mu za povedano resnico. Lepa hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste sodelovali pri pogrebnem obredu. Žalujoči: žena Zorka, sin Vili in hčerka Lučka z družinama Brezje, 18. novembra 1999 PEUGEOT 306 S 16, prvi lastnik, letnik 98, reg. do 10/00, kov. bordo rdeč, 24000 km, servisna knjižica, klima, ABS, elek. paket, športni usnje-velur sedeži, ALU 17", avtoradio, garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodam. B 041/644-991 Jernej 23124 FORD EXPLORER 4.0, I, 96, met zelen, klima, ABS, 2x AB, s.streha, usnje, ALU, vsa elek. oprema, po servisu, 3.890.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23219 SUZUKI VVAGON 1.0 R+1.0 GL, I. 98, 28000 km, reg. 11/00, met srebrn, 2x AB, SV, CZ.ES, 1.190.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23220 TVVINGO I. 94. zelen, DCZ, ES, EO, reg. 4/00, 775.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23222 MEGANE 1.6 RN, 1.96, 81.000 km, met moder, 5 v, 1. last., servisna, SV, AIR BAG, s. streha, DCZ, 1.520.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23223 RENAULT CUO 1.2 RN prvi lastnik, I. 96, reg. do 6/2000, rdeča barva, 29000 km, redno servisiran, servisna knjižica, 5 vrat, daljinsko zaklepanje, avtoradio, euro kljuka, branika v barvi vozila, zelo leto ohranjen, garažiran, prodam, B 041/644-991 Jernej 23354 ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠTVA. MARK MOBIL.d.o.o., B 242-600,242-300,041/668-283. 23402 Proda GOLF III diesel 1,9 srebrne barve, 4 vrata, blokada, daljinsko zaklepanje. B 632-751 23547 Prodam FORD MONDEO karavan, let.96, reg. celo leto, vsa oprema. B 041/7 84-074 23548 Prodam FIAT UNO diesel 1,7, let.92. "H1 041/7 30-94 2 23558 Prodam OPEL kadet , 1.3, let.89, 3 vrata, katalizator , v dobrem stanju. B 831-791 23559 OPEL KADETT I. 84 1.2 S, neregistriran, metalno modre barve, dobro ohranjen. "H" 061/647-693 23572 Prodam OPEL VECTRO 1.7 D, I. 90, cena po dogovoru. B 564-488 23589 OPEL KADETT I. 87, reg. 9/00, ohranjen, prodamo. B 861-306 23613 FIAT PUNTO 75 SX I. 95, RENAULT MEGANE 1.6 RN, I. 96. RONDO TRA-DE 634-88 9 23629 HONDA CIVIC 1.4 IS HB, I. 96, prev. 45000 km, metalno zelena barva, odlično ohranjen, možnost menjave ali kredita. RONDO TRADE, 634-889 23530 ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 91, reg. celo leto, dobro ohranjen, zimske gume. RONDO TRADE 634-889 23631 RENALUT 5 FIVE, I. 94, odlično ohranjen, reg. celo leto, ugodno, možnost menjave za drugo vozilo. RONDO TRADE 634-889 23632 RENAULT LAGUNA 1.8 RT I. 96, VW PASSAT 1.6 CL, 1.89 RONDO TRADE 634-889 23633 LAGUNA 1.8 RT, I. 94, 70.000 km, met. srebrna, 2. last., servisna, reg. 10/2000, ohranjena, 1.595.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 23636 ESCORT 1.8 GHIA, I. 93, črn, 5 v, SV, CZ, ES, ohranjen, 895.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23*37 FIATSCUDO 1.9 D, I. 97, 111.000 km, servisna, met srebrn, reg. 11/2000, furgon 815 kg + 3 osebe, 1.495.000 SIT. AVTO LESCE 7 1 9-118 23638 Prodam JUGO KORAL 55, 334-189, 041/686-819 90. B 23654 Prodam PASSAT 1.8 CL, I. 93, reg. do 4/00. B 832-217, 041/349-323, po 18. Uh 23656 Prodam JUGO KORAL 55, 1989, 90.000 km, garažiran, registriran. B 041/608-529 23664 Prodam karamboliran CITROEN BX 1.6, L. 89. B 461-03 5 23667 FIAT PUNTO SX, 211-737 95, prodam. B 23672 FIAT PUNTO SX 75, I. 95, prodam. B 211-7 3 7 23673 ZAPOSLITVE Iz Jesenic, Bleda in Radovljice honorarno zaposlimo po dve osebi s srednjo ali višjo šolo. DELO JE ZELO PERSPEKTIVNO, ODLIČNO PLAČANO TER DOLGOROČNO. Pridružili se boste prijetnemu in uspešnemu kolektivu. B 041/636-295, med 8. in 18. uro 22470 JAVNI ZAVOD OZG, p.o., OE ZDRAVSTVENI DOM SKOFJA LOKA Stara cesta 10, 4220 SKOFJA LOKA, tel.: 064 634 634, tel./fax: 064 632 611 Objavljamo prosto delovno mesto: 1. PEDIATRA ali ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE 2. ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICIN^ Zahtevani pogoji: K 1. - končana specializacija iz pediatrije K1. in 2. - končana medicinska fakulteta s končanim sekundarijem in opravljenim strokovnim izpitom K 1. in 2. - znanje slovenskega jezika Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnih delom 3 mesece. Rok prijave je 15 dni od objave tega razpisa. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Zdravstveni dom Skofja Loka Stara cesta 10, 4220 Skofja Loka. DEKLE (oz. študentko) z izkušnjami zaposlimo za samostojno dvoizmensko delo v gostinskem lokalu v Cerkljah. B 041/2 57-67 8 22652 V prijetnem okolju delovnega kolektiva smo našli prostor še za nekaj kandidatov. B 742-558 , 041/669-785 23270 Iščemo samsko gospo za nego in postrežbo starejše, pomoči potrebne gospe na njenem domu. Nudimo brezplačno bivanje in plačilo po dogovoru. Pisne ponudbe Cerar, Hlebce 3, Lesce 23280 Zaposlimo NATAKARICO Z IZKUŠNJAMI in znanjem tujih jezikov. Restavracija Veslaški center Zaka. B 741-709 23231 Iščemo simpatično dekle za delo v šanku. B 245-171 23353 V kolikor potrebujete redno zaposlitev in bi poiskusili kaj novega pokličite na B 315-431 23371 Iščemo fanta ali dokle za razvoz plzz v Cerkljah. B 041/692-821 23476 Redno ali honorarno zaposlimo POTNIKE za prodajo. B 226-394 23477 Zaposlimo več deklet za delo v dnevnem baru (Kranj) B 041/510-101, 041/510-102 23322 Zaposlim RAĆUNOVODJO za knjigovodska in računovodska dela. B 328- 187 23542 Iščem delo za prevoz oseb, imam lasten prevoz 8+1 kombi. B 041/429-957, 714-998 23570 Zaposlimo PIZZOPEKA ali FANTA za priučitev. B 041/682-219 23576 VOZNIK z IV. stopnjo izobrazbe C in E kategorije, starost do 35 let, vožnje po Sloveniji, dobi delo. B 041/710-207 23579 Iščem delo v računovodstvu ali administraciji. B 421-069 23590 Honorarno ali redno zaposlimo dekle-fanta za pomoč v strežbi. B 061 /15-16-755,041/740-394 23593 V okolici Kranja zaposlimo dekle za delo v strežbi. B 041 /855-721 23595 HONORARNO zaposlimo SNAŽILKO. Šifra: SNAŽILKA 23596 Iščemo KUHARICO za delo v planinski koči. B 041/330-063 23599 Zaposlimo SERVISERJA RAČUNALNIŠKE OPREME, lahko je tudi pripravnik, opravljen izpit B kateg., odslužen vojaški rok. Pisne prošnje na naslov: IMPULZ SERVIS,d.o.o., Prebačevo 52 B, Kranj 23614 Enomesečna zaposlitev delavnim zagotavljamo visok zaslužek - božične voščilnice. B 041/723-824 23660 Honorarno zaposlim KV ŠIVILJO prakso na industriskih strojih, iz oko« Škofje Loke. Šifra: ZANESLJIVOST 23669 _____' ŽIVALI Prodam domače očišćene PIŠćANG^' g 246-833, 040/201-462 J^, Prodam PRAŠIČE 130-160 kg- * 471-618, popoldan 23541 Prodam dve mladi KOBILI. B 725-n9| Prodam BIKCA starega 10 mesec«* B 061/823-293_ 23^, Prodam dva TELETA bikca, stara \' jn 14 dni. Kozina, Okroglo 15, Naklo, *\ 7 1 2 23^, Prodam TELETA za zakol ali nadati^ rejo ter PRAŠIČE od 150-200 ^ krmljene z domačo krmo. "O 685-4" 23566_ Prodam PUJSKE 20-25 kg, la^° očišćene za odojke. B 620-582 ^^ BIKCA in telico stara 7 dni prodam 041/840-115 236^ PODARIM dve PSIČKI meša^ manjše rasti, stari 10 tednov in PS' mešanko. 061/614-349 Jj^ Prodam TELIČKA frizijca, star 14 ^ Žabnica 43, 311-766 -----4 BIKCA čb, starega 20 dni, prodam-061/621-023 ODDAM PSA HUSKYA, star mesecev. B 451-854 -— nadali^ BIKA simentalca, 450 kg za 1 rejo, prodam za 160.000 SIT. B 617 Prodam TELETA za zakol, star tednov. Dorfarje 26 Prodam TELIČKO staro 10 dni, aMS IT 723-554 TELE* Prodam sedem dni starega Suha 24, Kranj___ ProdamČB BIKCA starega 10 dni- * 874-319_ Prodam PRAŠIČA za zakol težkega 180-200 kg. Verbič, Grad 24, Cerkl)e BIKCA čb pasme, stara 10 dni i*1 mesec, prodam. B 723-102 23670 ŽIVALI KUPIM --*1 Kupim BIKCA simentalca, starega dni. B 403-686 V SPOMIN 22. novembra je minilo letno dni, odkar nas je nepričakovano zapustila naša sestra, teta in svakinja PAVLA OTOVIC - ŠEST roj. Prešeren Vsem, ki seje spominjate, prižigate sveče in postojite ob njenem grobu - iskrena hvala. Žalujoči: sestri, nečaki, nečakinja in svaki T°rek, 23. novembra 1999 OGLASI 31. STRAN GORENJSKI GLAS NE OBRNITE HRBTA OTROKOM - POMAGAJTE Z NAKUPOM NOVOLETNIH VOŠČILNIC IN KOLEDARJEV o ■ Sil/o 'Zimj;l*tiyitfljn MladineSi frihaja čas praznovanj, ko bomo otroke obdarili in jim zaželeli vse najlepše v novem letu. Zal so med nami tudi Otroci, ki živijo v revščini in pomanjkanju. Ti otroci so med nami, vsak dan se z njimi srečujemo. Voščilnice in koledarje lahko naročite po telefonu na številki: 061/323 353. 316 760 ali kupite na sedežu Zveze prijateljev mladine Slovenije na Miklošičevi 16, v Ljubljani ali v vseh večjih knjigarnah. I Hi Z Unlcefom dajete upanje Poslovni! darila in voičllnlcc Btf/pl;ii"iMi k:iljIi/K lahko RlUVJĆtU • u «><>!) 159 31 43 ih na ru-Slovenski <«.llw>r za Unlcef, PaviNSeva i. 1000 i iuhlj.m.i unicef M Mdbiplavcek. Mobipaket, ki vam ponuja vse, kar potrebujete za dober telefonski pogovor. Razen telefona. Od novembra torej telefoniranje po čisto vaši izbiri. mobinadzdr porabe. Po vsakem končanem pogovoru se na zaslonu mobija izpiše stanje na vašem mobiračunu. Od decembra torej vse pod samokontrolo. mobibonus. Mobikartica bo stala enako => na mobiračun bo stanje višje: 1.000 => 1.100, 2.500 => 2.750, 5.000 => 5.600 SIT, 10.000 => 11.300. Z novim letom se torej za isto ceno pove več. Skupni mobiračun. Družinski člani, dobri prijatelji, morda celo sodelavci lahko uporabljate Isti mobiračun. Seveda dokler je stanje pozitivno. Od januarja torej vsi za enega eden za vse. M OBI PREDAL. Govorna sporočila sprejemate, poslušate in shranjujete podobno kot pri avtomatskem odzivniku običajnega telefona. V začetku leta 2000 torej tajnica za vsak žep. mobigostovan je. Za tiste, ki želite klicati in biti dosegljivi v tujini, bo možno gostovanje v tujini za določen čas brez predhodnega naročila. Od marca torej moblji brez meja. 041 za vsak žep www.MaBITEL.si Informacije na brezplačni telefonski številki OBD 7D 7D mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT & GBM svoboden kot ptica C=!AnJ 913 F. RADIO KRANJ - 973 MHz GORENJSKI MEGASRČEK UDiO 91.3 Ffl TOREK 10.20 CANKARJEV DOM 13.20 TUDI JESENI JE LEPO 17.20 PROBLEMATIKA PODRUŽNIČNE ŠOLE RIBNO 18.20 RAČUNALNIŠKE NOVICE 19.30 TURISTIČNI MOZAIK 22.00 GLASBA SREDA 9.20 PREDNOVOLETNA VARNOST - GOSTJE V STUDIU 10.35 SREČANJE OB MEDNARODNEM LETU STAREJŠIH V PREDDVORU 11.10 PREDSTAVITEV SKUPINE VICTORV 13.20 GORENJSKA LEKARNA 19.30 Večerni program - Hlcganca ČETRTEK 9.20 TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI izobraževalno svetovalna oddaja 17.00 PRENOS IV RADIJSKE MREŽE - GOST PREDSEDNIK DRŽAVE MILAN KUČAN - iz studia Velenje 18.20 TO SO NAŠI - RASTKO TEP1NA 19.30 MUSIC MACHINE 20.00 PARNAS WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: iftfo@radio-kranj.si ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel :041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte. ■V/l I bomo pisali Halo, *«MGLAS! Nemudoma po izidu Knjige gorenjske samozavesti GORENJSKA /900-2000 je posta/o prestižno, kdo si bo uspel pravočasno zagotoviti svoj izvod. Med prvimi, ki so prejeli stoletno gorenjsko kroniko, je Franc Mužič, župan občine Brda, ki je bil v začetku oktobra gostitelj delegacije gorenjski/i županov. Med njimi zaradi zadržanosti ni bilo kranjskogorskega župana Jožeta Kotnika, ki je obisk v Goriških Brdih obljubil ob prvi priložnosti In je držal besedo: v soboto je Jože Kotnik vodil strokovno ekskurzijo članov Rotarv eluba Bled v Goriška Brda in ob tej priložnosti v imenu gorenjskih županov občini Brda izroči/ izvod knjige GORENJSKA /900-2000. Kajpak je bil zraven tudi Gorenjski glas in zato lahko poročamo, da je bil župan Franc Mužič prijetno presenečen in je posebej pohvalil podjetnost Gorenjecv, ki smo znali narediti tako obsežno in vsebinsko bogato knjigo. Otvoritev likovne razstave akademske slikarke Brigite POŽEGARMULEJ Otvoritev likovne razstave bo ob 18. uri v četrtek 25. 11.1999 v prostorih hiše na Glavnem trgu 15 v Kranju, (nasproti glavne cerkve v Kranju - odvetniške pisarne) Vljudno Vas vabimo na ogled razstave in eventUelni nakup umetniških del Vabita Zavod VID in Brigita Požegar-Mulej NAREDI SAM ODKUPUJEMO INIRSKO HLODOVINO BUKEV ■ JAVOR ■ ČEŠNJA ■ JELŠA HRUŠKA ■ SMREKA,... (plačilo ob prevzemu) MIRKA VADNOVA 14, KRANJ, Tel.: 064 215-030, Fax: 064 215-042 č^\: T)Bl!C "Kajne, da je napaka?" Prejšnji teden nas je poklical prijazen gospod z Jesenic in dejal: "Veste, v Gorenjskem glasu imate verjetno nekaj narobe v oglasu za silvestrovanje v Moravskih Toplicah. Po moje nekaj ne št ima, z dnevi ali pa s cenami. Da bi za samo petindvajset jurjev dobil kar pet dni bivanja, pa še dve svečani večerji zraven, je pa skoraj nemogoče. V kranjskogorski igralnici seni videl prospekt za silvestrski večer v Perli v Novi Goriei, kjer je vstopnitta M). 000 SIT. Kajne, da je napaka glede Moravski/t Toplic?" Ne, pa ni. Prav zares je možno v Moravskih Toplicah v privatnih apartmajih bivati celih pet dni. od letošnjega 28. decembra do 2. januarja prihodnje leto, za 25.000 SIT, kar vključuje pet polpenzionov, dve svečani večerji - na silvestrski večer ter tudi na prvi večer prvo soboto v novem letu. Za 'gorenjsko' varianto počitnic z lastno posteljnino in brez zajtrka je petdnevni novoletni paket še petino cenejši. Za večino silvestrskih ponudb pa velja: marsikje je že razprodano in rezervacij ne sprejemajo več. Tudi za izjemno ugoden paket v Moravskih Toplicah je treba zelo zelo pohiteti. 35 let krajevne skupnosti Šenčur Šenčur, 23. novembra - Krajani Šenčurja in Srednje vasi, ki letos praznujejo 35-letnico nastanka krajevne skupnosti, so jubilej proslavljali od minule srede do nedelje. Med njimi je bila tudi razstava o preteklosti Šenčur skozi stoletja in zgodovinska predstavitev osnovne šole Šenčur od leta 1790 naprej. Osrednja prireditev pa je bila petkova slavnostna akademija. Na njej so štirim slavljeneem, dosedanjim predsednikom krajevne skupnosti Šenčur, izročili posebna priznanja. Dobili so jih Pavel Draksler, Franc Kern, Martin Balažič in sedanji predsednik Branko Pajer. To pa niso vsi___,_ predsedniki, ki so vodili KS Šenčur v minulih 35 letih, dva med njimi sta žal že pokojna. Tokrat pa so podelili tudi najvišje priznanje "Častni krajan", ki si ga je v vsej zgodovini Šenčurja zaslužilo vsega pet ljudi. Šestemu so ta častni naziv podelili Francu Kernu, sedanjemu županu občine Šenčur, ki je pred nastankom občine dolga leta delal v krajevni skupnosti. Praznovanje so popestrili še s športnimi srečanji, soboto in nedeljo pa z veseloigro in glasbeno prireditvijo. • D.Z.Žlebir Tudi zima podprla kranjski sejem Jubilejni zimskošportni sejem v Kranju obiskalo blizu 15 tisoč obiskovalcev. Kranj, 22. novembra - Jubilejni, 25. zimskošportni sejem, ki so ga v Kranju zaprli v nedeljo zvečer, je tokrat potekal v pravem zimskem razpoloženju. Prireditelji, Zbor učiteljev in trenerjev smučanja Kranj in Poslovno prireditveni center Kranj, so kljub pravemu zimskemu sneženju zabeležili rekorden obisk. Od četrtka popoldne do nedelje zvečer je sejem obiskalo blizu 15 tisoč obiskovalcev, kar je za okrog tretjino več kot na dosedanjih zimskošportnih sejmih v Kranju. Kljub okoliškim "vaškim tovrstnim sejmom", kot so podobne v teh dneh na Gorenjskem imenovali kranjski prireditelji, je kranjski potrdil, da je zagotovo med največjimi tovrstnimi slovenskimi prireditvami med letom. Ob strokovnih razlagah in svetovanjih so obiskovalci lahko izbirali tudi med nekaterimi novimi izdelki. Precejšnje razočaranje pa je bilo med obiskovalci, ker tokrat ni bilo predstavnikov in strokovnih razlagalcev iz Elana. • A. Ž. AoaijaJLdobite takoj, prvi obrok 6BD — GarmpsJta borzno posrrđmiška dnrfba ttd. ŽELITE KUFTtl ALI PKOOATt DELNICE? NtSTE ZADOVOLJNI Z O0KE9TMt V BANKAH? 04 fZAPt OtPLEMENtTRJ VAŠE Pf&HKANKE? Obiščeta nas lahko vsak dejavnik odi. do 19. ure. NAKEPtTE KORAK NAMF naprej Karofika V J, Kranj ttfl.:3aCM01b, 330 tOte korafe iCOCVSTEM C L E A N E R , BREZ PAPIRNATIH VR^ * • sesanje skozi vodni filter • sesanje tekočin • pranje tekstilnih povri*11 • globinsko sesanje in stepanje • umivanje gladkih tal • odmaševanje odtokov • izpihovanje • čiščenje zraka v prostoru • a roma terapij a • biserna kopel • olajšava pri odmeri dohodnine • opcija: globinska stepali** krtača 19.9*0 sit Hidromasažn* blazina (vključena v ceni) ODPRTA LINIJA 24 UR NA DAH 067/200 460 4 tudi v soboto in nedeljo fax. 067/27 01 730 Reška 7, 6230 POSTOJNA ^Hidrometeorološki zavod Republike Sloveniji W£i So Riti Sf6* ©Dt»t-v &*vSlO» ffofr.U- Se fbieiVo » V naslednjih dneh bo precej jasno in mrzlo. Mrzlo bo še posebej zjutraj, ko bodo temperature tudi pod -10 stopinj. Po nižinah se bo pojavljala megle) in nizka oblačnost, ki se lahko v sredo in četrtek tudi ves dan. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME ■mm •, |\/} \ ;. m—mm - V) 'V f........ ruilp- " T min / T max -13/-3 -11 /-2 -10/-1